KMETSKI LIST
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo tn uprava je v Ljubljani v Kolodvorski oL št 7. Telefon tnter. št 32-59 Račun pri postni hranilnici št 14 194
Skupnost hmelsiva
Neka čudna usoda preganja Slovane. Po jeziku in kulturni zavesti svojih najpomembnejših predstavnikov smo si razni slovanski narodi tako blizu, da bi lahko tvorili eno samo veliko družino od črnega morja do Severnega morja, od Adrije do Tihega oceana. Večji del Evrope in pol Azije bi lahko bil slovanska last, ozemlje, ki je kakor zlepa ni nobeno drugo sposobno, da daje svojemu prebivalstvu v zadostni meri vsega, kar človek potrebuje za življenje, za svoj gospodarski razmah in kultdrni napredek.
Poreče morda kdo, da je to romantika, prazne in brezpomembne sanje, ki pač lahko razgibljejo domišljijo, ne morejo pa nikdar postati življenjska resničnost, čemu torej mi kmetski ljudje, ki smo in moramo biti po svojem delu in življenju realisti, torej ljudje brezobzirne življenjske stvarnosti, sploh načenjamo to vprašanje? Ali mar ni tako razmišljanje prazno tratenje časa in brezplodno zapravljanje energije, ki pomeni za posameznika in za skupnost najdragocenejše premoženje?
In vendar temu ni tako! Po našem mnenju je vprav naša naloga in posebej naloga malih slovanskih vej, da opozorimo na to skupnost, da se je sami jasno zavedamo in skušamo približevati razvoj njenemu območju. Kajti kmetsko gibanje ima poleg stanovsko-gospodarskih, narodno-socialnih in podobnih nalog opraviti tudi veliko narodno-politično poslanstvo, ki naj popravi to, kar je nad nami po naši krivdi ali tudi brez nje zagrešila zgodovina.
Usodna dola
Usodni dogodki, katerih razvoj je ostal zunaj območja našega vpliva, so razvoj političnega življenja v povojni Evropi zasukali čisto drugače kakor bi bilo v interesu slovan-stva želeti. V srednji Evropi in na Balkanu so sicer nastale slovanske države in državice, glavna slovanska politična sila pa je bila in je do neke mere še izločena in ji je odvzeto oziroma vsaj v veliki meri zmanjšano soodločanje v ogromni stavbi mednarodne svetovne skupnosti. Poleg tega smo mali narodi, ki smo vstopili pod streho narodnih držav po vojni, prinesli s seboj kaj malo razveseljivo doto. Čeprav smo v besedah konstruktivni, kažejo dejanja vprav nasprotno. Z zagrizenostjo siromaka tičimo v preteklosti in se ljubosumno obdajamo s plotom, da ne bi prišel kdo in nam ne bi česa izmaknil. V tej bojazni niti ne pomislimo na možnost, da bi utegnili v dotiku in sožitju z drugimi tudi pridobiti in morda celo obogateti. Dostopni smo takoj in vedno le za analizo (razstavljanje, drobljenje), skoraj nobenega smisla pa nimamo v politiki za sintezo, t«rej za ustvarjanje, za veliko graditeljsko delo.
V tej pomanjkljivosti našega političnega gledanja je treba iskati tudi pravega in najglobljega vzroka mnogih trenj in neprilik pri nas in v ostalih tako zvanih nasledstvenih državah, zlasti slovanskih. Odtod veliko število strank, ki jim človek kljub najboljši volji ne more najti eksistenčne upravičenosti. In odtod končno tudi pojavi hegemonizma, ki so v takih razmerah ne le naravna posledica, ampak bi skoraj rekli, da celo nujno potrebno zlo.
Pri vsem tem je naravno, da trpi sploh narodno in državno življenje. Medsebojna trenja nas pehajo v borbo za malenkosti, ovirajo naš razvoj in slabe našo odpornost ter nas končno oddaljujejo od glavnega cilja. V tem oziru je bilanca dvajsetih let pač neutaj-ljivo žalostna in mora navdajati s skrbjo vsakogar, kdor res ljubi svoj narod in komur blagor države ni samo figovo pero za prikrivanje drugih namenov in ciljev.
Danes je Evropa na usodnem razpotju. Nič nam ne pomaga naglašanje, da nas ta trenja tako rekoč — nič ne brigajo. Radi ali neradi se moramo zavedati, da smo tudi mi člani evropske in končno tudi svetovne skupnosti, ter po tem uravnati svoje delo.
Pet /e le ona
Ta odločitev nikakor ni lahka, odgovornost zanjo je pred obličjem zgodovine ogromna. Gre za to, ali bomo postali sotvorci bodoče človeške družbe in sooblikovatelji njene prihodnje skupnosti, ali pa bomo samo podnož-nik in na lastni zemlji gnoj za tujo pšenico.
Tu za slovenskega kmeta ne more biti
V svojem ekspozeju je prosvetni minister g. Dimitrije Magaraševič v finančnem odboru pred božičem med drugim dejal tudi to-le:
»V naši državi mora šola vedno obdržati državni značaj... Ne obstoja nikaka namera, dušiti in uničevati etične in kulturne svojstve-nosti posameznih delov našega naroda, ki sicer dajejo čist in jasen jugoslovanski ton. Toda mora se prav tako paziti, da se tradicionalne posebnosti. ki sicer že od nekdaj obstojajo, in ki jih respektiramo tudi kot elemente skupne narodne zavesti, ne postanejo osnova za malenkosten separatizem in njegovo izgraditev, ker je naša država ,in naša nacionalna svoboda nastala na temeljili, in občutkih narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, a ne na diferenciranih ali morda ozkogrudnih nacionalnih ali plemenskih občutkih, ki imajo svoje poreklo v temni dobi nasše politične zgodovine.
Dejstvo.je tudi to, da se v,prosvetni administraciji, pol^eg dosedanjih ukrepov, morajo pod-
oklevanja. Kakor se junak otrese verig, ki so ga vanje vklenili sovražniki, tako tudi mi odločno vržemo s sebe vse predsodke, ki so nam jih vcepili v stoletjih naši tlačiteiji. Gospodarski, socialni, kulturni in politični vi-« diki nam s prepričevalno silo narekujejo, da se ob tem križpotju evropskega človeka odločimo za ono stran, ki pomeni naš naravni dom. To je v najvišjem, v najglobljem in najčistejšem pomenu besede naš nacionalizem, ki ga odkrito in moško izpovedujemo, ker smo prepričani, da samo v njem najdemo in dosežemo uresničenje svojih idealov.
Samo pod žarom slovanstva pa tudi lahko uredimo svoj dom. Le v tem lahko nastopamo kot enakovredni člani iste družine in najdemo v sporih in razločkih tako srednjo pot, ki bo vse tako zadovoljila, da se ne bo nihče čutil prikrajšanega. Samo slovanstvo bo znalo videti in spoštovati v naši jezikovni in kulturni individualnosti svetinjo, ki s svojim posebnim odtenkom le povečuje in krasi bogastvo skupne narodne lasti. Tujec seveda tega ne bo mogel niti razumeti niti ne bo znal teh naših posebnosti ceniti. Zato jih bo vedno skušal pogaziti ali pa drugo proti drugi tako izigravati, da nas bo lahko držal na vajetih kakor delovno žival.
če torej govorimo o nacionalizmu in če ga tako pojmujemo, to ni fraza in tudi ne ideologija, ki bi nasprotovala kmetskemu gi« banju in njegovim težnjam, temveč je to trdna skala v temelju našega in vseh slovanskih kmetskih narodov, čas hiti, zato moramo napeti vse svoje sile, da nas ne prehiti in da ne postanemo plen in žrtev mednarodnih intrig.
vzeti še nadaljnji koraki za decentralizacijo ad* ministracije, toda ne more se odstopiti od pro-gramatične ideološke smeri, niti od edinstva prosvetne zakonodaje.
Tako torej naš prosvetni minister! Ljubljana ski »Slovenec« pa v uvodniku z dne 14. t. m. tudi razpravlja o istem vprašanju in trdi, da zavoljo unitarizma naša šola ni slovenska v polnem in pravem pomenu in da tam, kjer se njena osnovna načela praktično v vsem obsegu izvajajo, naše otroke slovenstvu, njega miselnosti in kulturi odtujuje.«
Malo dalje čitamo v istem uvodniku, da »naša unitaristična šola nasprotuje slovenskemu duhu, njegovi samobitnosti oporeka in slovensko miselnost, nrav in kulturne cilje degradira, zapostavlja, in le kot neko nujno zlo, kot nekaj prošlega in na nižji stopnji zaostalega ter jugo-slovanstvu tujega in nasprotujočega smatra —«
H koncu uvodnika pa vendar pade krinka z obraza. Figovo pero slovenstvo se sramežljivo
Dva iz isfega IaZ>ez><x
zvije v prah pred ognjem prave »Sloveneeve« zahteve: »Zato zahtevamo mi svojo katoliško šolo---katoliški nravstveni pouk in krščansko vzajemnost —<
Kdor utegne o tem razmišljati, mu ne bo žal časa in truda. Spoznal bo marsikaj, za kar Slovenci še nimamo primerne besede.
2V« razpotju
Ugledni angleški politik in publicist Win-ston Churchill je priobčil Članek o nas in naših razmerah. Ta članek, ki je pisan z velikim poznavanjem naših prilik in neprilik, je vzbudil po vsej Evropi mnogo pozornosti. Med drugim pravi Churchill tudi tole:
»Kraljevina južnih Slovanov se bo morala nasloniti na stran miru, svobode in demokracije. Tako se bo na znotraj ojačala in dosegla enoto, ki je zanjo življenjsko vprašahje. Mi nihiamo drugega interesa, kakor videti Jugoslavijo ^močno. neodvisno in cvetočo. Ne zahtevamo od nje 11'ič. kar bi ji bilo v škodo. Njen hrabri narod liiora ostati zvest plemenitim idealom o pravicah državljanov na upravo svoje zemlje, o svobodi besede in svobodne parlamentarne diskusije. Tako bo nastala v najlepšem delu Evrope močna, napredna, civilizirana in tolerantna država, vredna tembolj občudovanja, ker bo čuvana od junaške vojske.
Jugoslavija je danes na razpotju. Velika Britanija iskreno želi. da jo vidi kot srečno zemljo, v kateri vlada svoboda in v kateri pravica ni bila izgnana iz sodnih dvoran <
Ce nam to privoščijo pošteni Angleži, koliko bolj želimo teh dobrot pošteni slovenski in jugoslovanski kmetje, ki impmo v Jugoslaviji svoj dom. Gorje vsem doma in na tujem, ki bi hoteli izpolnitev naše najbolj goreče želje onemogočiti!
v
Gpiic buleve dolgov
Ob izbruhu gospodarske krize so bile marsikje po naših krajih razširjene »osmrtnice«, ki so naznanjale, da je »kreda ali porga« (kredit) umrla. V resnici še vedno živi in je naše finančno ministrstvo pravkar objavilo poročilo o sta-niu samoupravnih dolgov na dan 31. decembra 1936.
Po teh podatkih je imelo 824 podeželskih občin 1340 posojil v nominalnem znesku 269 milijonov S80 338 din. Ostanek dolga podeželskih občin je znašal 31. decembra 1936, še 220 milijonov 018.770 din. Tri naša glavna mesta Beograd. Zagreb in Ljubljana so najela 97 posojil v nominalnem znesku 1.036 028.926 din. Njihovi dolgovi so znašali 31. decembra predlanskega leta 975,594.951 din. Vseh drugih 67 mestnih občin je imelo 338 posojil v nominalnem znesku 743.324.205 din, njihovi dolgovi so pa znašali 31. decembra predlanskega leta 579,126.623 din. Samoupravna telesa =o najc"a 1891 posojil v nominalnem znesku 2.363,636.833 din. njihovi dolgovi so znašali 1. decembra predlanskega leta 1 milijardo 814.387.530 din. Prebivalstvo Beograda. Zagreba in Ljubljane je obremenjeno z dolgovi po 1196 din na glavo, na račun anuitet pa 144 din. Dolgovi so se znižali pri beograjski, zagrebški in ljubljanski občini, pri drugih so pa narasli okroglo za 20 000.000 din.
fSeškcslcvaška je ukinila uvoz naša živine
Da se onemogoči širjenje kuge na gobcu in parkljih, je češkoslovaški kmetijski minister prepovedal uvoz in prevoz (tranzit) prašičev in goveje živine, živalskih delov, surovin, proizvodov in odpadkov goveje živine in prašičev ter tudi krme, sena, slame, gnoja in stelje iz več držav. Pri nas se tiče prepoved srezov Cakovec, Dolnja Lendava, Dravograd, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota in Prelog. Na posebne prošnje lahko češkoslovaško kmetijsko ministrstvo dovoljuje izjeme.
Mestna užitnima na mleko in mlečne izdelke
Eno izmed najbolj krivičnih in tudi nesmiselnih dejanj, kar se jih pojavlja danes, so pač silno visoke trošarine aliužitnine. ki jih pobirajo večje mestne občine od poljedelskih pridelkov, odnosno od pridelkov domačega slovenskega kmeta. Ako prebiramo časnike, ki so skoraj le meščanski, vsi pomilujejo slovenskega kmeta in dan na dan poudarjajo, da se kmetu mora temeljito pomagati, da se reši skorajšnjega propada. No res, kar dolgove sO mu odpustili in novih mu ne pustijo delati, ker mu nihče več ne posodi! To je izredna skrb za kmeta.
Ali pustimo to! Poglejmo samo užitnino na mleko! Mesto Ljubljana pobira po 10 par od litra uvoženega mleka. Krnet torej dobi za liter mleka, postavljenega v mlekarno, po 1 dinar, torej mora plačati ravno desetino, da sme njegovo mleko v Ljubljano. Poudariti moram, da so nam včasih stari očetje pripovedovali, da so morali odrajtovati desetino graščakom, ko so bili še tlačani. Pravili so tudi, da drugih »fronkov« še takrat niso imeli, desetino pa so dajali le od pridelka. Ako primerjamo današnjo užitnino, vidimo, da smo zopet v starih časih in odrajtu-jemo desetino mestu, kar pa se tiče davkov, je toliko slabše, da jih moramo tudi plačati brez ozira na to, ali smo pridelali kaj ali nič.
Spominjam se, da smo nekoč zastopniki mlekarskih zadrug intervenirali pri merodajnem faktorju, naj vpliva na to, da se užitnina na mleko popolnoma odpravi. Dokazali smo s številkami, da kmet v tem času ne dobi toliko za mleko, kolikor ga stanejo produkcijski stroški. Mleko producira le zato, ker ne kalkulira. kar je dobro za druge stanove. Ako bi proizvajale mleko tovarne s takim dobičkom kot sedaj kmet, bi bili v mestih že zdavnaj brez kapljice mleka. Dotični visoki funkcionar nam je takrat svetoval, naj ono užitnino, ki jo mi plačamo mestu, pre-
valimo na konsupienta Gospod je imel prav, poznal pa ni kmetskih razmer. On je računal, da kmet lahko stori isto, kar delajo tovarne in morda trgovci ter obrtniki. Imel ni pojma, kako je kmet gospodarsko že uničen in kako je politično razcepljen — vse po zaslugi privilegiranega stanu.
Sedaj obstaja vprašanje, kako naj se kmetje rešimo desetine. Legalnim potom je to skoro nemogoče, ker nas gospodje ne bodo slišali, nelegalnim je zopet prepovedano! Ali hočemo posnemati poljskega kmeti, ki je ustavil vsak dovoz mleka v mesto, ker mu gospodje skoro niso dali živeti.
Vem, da mora tudi mesto imeti dohodke, ker ima svoje potrebe, hkratu pa tudi vemo, da se tam postavljajo nebotičniki, stadioni, igrišča za nogobrc, moderna kopališča, drage kanalizacije, stranišča iz marmorja, razkošna gledališča, asfaltirane ceste itd.
Kmet pa je tako obubožan, da marsikateri ne more postaviti higieničnega stranišča, kaj šele, da bi popravil hišo, ki mu razpada, in napravil najbolj potrebno orodje za obdelavo posestva! Kako naj kmet obleče svojo družino in ji da potrebno hrano, dokler bo kmet prodajal mleko po 1 din liter in dajal desetino medu?!
Zakaj sem napisal gornje vrstice? Zato. ker upam, da se pri nas še lahko govori resnica, ponekod se baje že ne sme. Vem. da tisti, ki se jih tiče, ne bodo ničesar ukrenili, povedati jim pa je vendar treba, ker si bodo kdaj hoteli umiti roke kakor Pilat in bodo odgovorili, češ: »Zakaj nam tega prej niste omenili?« Ako ostane vse pri starem in bo moral kmet mestu odrajtovati desetino za uvoženo mleko, sem prepričan, da se utegne zgoditi, da ne bo imel niti kmet dovolj mleka, mesto pa še manj. No, takrat bo užitnina — sama odpadla. Križnar Tomaž.
Katoliški tisk
Katoliška občnost se šteje tudi za posvetno silo. Njena organizacija ima pri posameznih vladah zastopnike, ki se s temi vladami ne pogovarjajo in dogovarjajo o verskih resnicah, temveč sklepajo pogodbe o medsebojnih, zlasti osebnih in denarnih vprašanjih.
Pri takih pogajanjih pa se morajo posluževati sredstev kakor vsaka druga zemeljska vlada. Med sredstvi, ki naj jih podpira, je tisk prav posebno važen in veliko vreden. Saj tisk vpliva na javno mnenje, pridobiva posameznika za misli, ki jih prepoveduje, in tako tem mislim pomaga do zmage pri še tako velikem odporu.
Pri nas na Slovenskem tudi dostikrat ču-jemo besedo »katoliški tisk«. Malokdaj se poudarja ta beseda v smislu, da tak tisk širi nauk o Bogu, večkrat pa, da je to tisk določene politične skupine, ki se bori za vlado pravega katolištva. Naj bo temu tako ali tako, premislimo na kratko, kakšen naj bo pravi katoliški tisk. Za izhodišče pa vzemimo kar pravega katoličana, za katerega je tak tisk le javno razlaganje tega, kar nosi v svojem srcu.
Pravi katoličan
Tak človek živi po božjih naukih; daje Bogu, kar je božjega, kralju, kar je njegovega. V življenju je delaven. Postavlja si le take cilje, ki so po morali vere dopustni, izbira za njih dosego tudi le taka sredstva, ki ne kršijo te morale. Nikoli ne seže po čem, kar bi bilo zoper posvetne zakone, zakaj tudi takim je. poslušen, čeprav bi morebiti po pojmih vere ne bili zanj obvezni. Do soljudi je dober, ravna se po Učenikovi zapovedi: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Kdo je njegov bližnji, se ne sprašuje, ker je to vprašanje
čisto odveč. Zakaj bližnji ni samo sosed, s katerim stalno živi skupaj, temveč tudi vsak, ki ga le sreča, ali o katerem samo sliši, da živi. Vse znane in neznane ljudi objema z enako prisrčnostjo, za vse dobro je požrtvovalen, vse hudo mrzi, toda te mržnje nikdar ne prenaša na ljudi, ustvarjene pet božji podobi.
Zaradi načela ljubezni govori vselej resnico, nikoli ne laže. če se je zlagal zaradi, nevednosti, hiti po oproščenje, se kesa in prekliče, ker njegova duša ne prenaša krivice. Le kako bi jo mogla! Kdo, prepojen z naukom pravega krščanstva, ne popravlja sproti vseh grehov v svoji notranjosti, temveč tudi na zunaj, tako da se res pozna?
Zaradi načela ljubezni ne želi nikomur hudega; ne stori slabega, ne preganja in povsod samo išče, kako bi dodal kaj dobrega.
V politiki se bori le za spoznanje resnice, nikoli ne govori o nasprotniku slabo ali celo izmišljeno, raje dobro, ker kako bi drugače?
Po skromnih močeh smo popisali večjidel odnošaje pravega katoličana do svojih zemeljskih sobratov, tedaj vnanje razmerje, ker je pač najbližja postaja ta.
Notranje duhovno življenje se na zunaj tako najbolje pokaže, kakor smo zapisali. In mislimo, če na zunaj ni tako, da tudi znotraj mnogo manjka. Tem več namreč, čimbolj se na zunaj vidi nasprotje od tegi, kar smo označili kot vzorno.
Jn pravi katoliški tisk?
Kot sredstvo izražanja, katerega se poslužujejo ljudje, ki niso priposti ir>. neuki, ampak učeni in pametni, odgovarja i vsem razpoloženju pravega katoličana.
Kakšen je torej ta tisk? Talle; govori le resnico, ne laže, ne obrekuie in s t ne postav-
lja sodiščem, da bi ga preganjala, širi ljubezen do bližnjega in smatra to za svojo glavno nalogo, vse drugo mu je manj in celo odvišno breme.
Tak tisk je le oblačilo pravice, vsakomur prikupno in odvratno le onim, ki se je boje.
Jn kakšen tisk ni katoliški?
Tak, ki dela prav narobe! Ki zamenjava luč s temo, besede ljubezni s hujskanjem zo-
Finančni odbor
marodne skupščine je pretekli teden razpravljal o proračunih ministrstev za javna dela, kmetijstva in pošte.
Sentttorski kandidati
Dopolnilne senatorske volitve se bodo vršile Sne 6. februarja t. 1. Beograjska združena opozicija je sklenila, da se senatorskih volitev ne udeleži. Zagrebška opozicija kmetsko-demokrat-ske koalicije bo šla v volitve in je že določila kandidate za savsko in primorsko banovino. Izmed šestih kandidatov v savski banovini bodo dobili mačkovci pet in samostojni demokrati enega kandidata. V primorski banovini bodo samo mačkovci postavili kandidate in sicer dva.
Jflig in senalorske volitve
Ožji glavni odbor JRZ je na svoji seji 12. januarja postavil kandidate za senatorske volitve. Tej seji so prisostvovali tudi gg. dr. Fran Kulo-vec, dr Miha Krek, dr. Anton Korošec, dr. Fr. Klar in Fran Smodej kot zastopniki JRZ iz dravske banovine. Na tej seji je bil imenovan za se-natorskega kandidata v dravski banovini doktor Franc Šaubah, odvetnik v Mariboru, za njegovega namestnika pa celjski župan Mihelčič Alojz.
Senatorje volijo župani, banovinski svetniki in narodni poslanci. Volilci se bodo naknadno posvetovali o postavljenih senatorskih kandidatih.
»SeVački dom",
glasilo bivše HSS je objavil navodila za sena-torske volitve in pozval vse župane že na predvečer volitev v Zagreb, kjer bodo imeli politično konferenco. Vsak župan mora vzeti seboj legitimacijo. da se izogne morebitnim neprilikam pri volitvah.
„2Vcvl Ust"
se imenuje glasilo ministra Dragiše Cvetkoviča in izhaja v Nišu. Ta list se v zadnji številki silno huduje nad politikujočo pravoslavno duhovščino, zlasti nad nekaterimi škofi. Najtežje mu ležijo na srcu niški episkop Jovan, dalje episkopa Ire-nej in Nikolaj in pravi, da njihovi govori peljejo pravoslavno cerkev naravnost v prepad.
2V« Hrvatskem
se strankarsko politične razmere čimdalje bolj zaostrujejo. Klerikalna »Hrvatska straža« nadaljuje svojo borbo zoper »brezverske« mačkovce in vztrajno organizira razne strokovne in kulturne organizacije kot podlago in privesek bodoče politične stranke. Na drugi strani se zbirajo meščani in šolana gospoda, ki je že večinoma zapustila dr. Mačka in pričela idejno borbo zoper program in načela b. Hrvatske seljačke. stranke. Ostro borbo so ti elementi, ki jih vodijo znani frankovci, naperili zoper težnjo b. HSS o kmetski državi. Hrvatski frankovci, ki so najhujši nasprotniki naše države, bodo v kratkem pričeli izdajati v Zagrebu tudi svoje glasilo »Nezavis-nost«. Tako se z naglimi koraki bližamo na Hrvatskem politični pregrupaciji, kakršna je bila pred letom 1929.
per bližnjega, ki se krepi iz dneva v dan s sovraštvom in mržnjo, ki obrekovanj ne pre--klicuje, temveč jih drzno in bogokletno ponavlja ter se smeje postavam, ki vidi le zlato in mu ni drugega mar.
Zdaj pa kar na levo stran vse, kar si po krivici jemlje tak ali tak naslov, in na desno vsi, komur to po pravici pripada!
Toda tako, kakor piše postava. Tista postava, po kateri je sam Jezus prevračal golob-njake v templju, ne postava posvetne sile!
kamenjan tajnik
Na poslednji seji ožjega odbora JRZ v Beogradu je odstopil kot glavni tajnik senator gosp. Fran Smodej, ki je duhovnik, in je prevzel njegovo mesto minister brez p. g. dr. Miha Krek, ki je odvetnik.
t Josip Zupanot
Grob se za grobom vrsti, v soboto pa je smrt zasekala v naše kmetske vrste vrzel, ki jo bomo komaj preboleli. V Trebnjem je za vedno zati9nil oči posestnik in trgovec g. Josip Zupančič.
S pokojnim je izgubila vsa Dolenjska moža, ki je storil mnogo za kmetsko misel in za dvig slovenske vasi. Delaven v občinskem odboru, delaven v zadružno gospodarskem delu, delaven je bil povsod, kjer je šlo v blagor našega kmetskega naroda. Nebroj (javnih del, s katerimi se šopirijo drugi, je njegova zasluga. Kmetski po-kretaši so v njem imeli vedno značaj nega zaveznika in neustrašenega borca Na polju socialnega udejstvovanja pa priča o pokojnikovem plemenitem srcu hvaležnost nešteto siromakov. Za njim žalujejo vsa narodna društva, najbolj pa mi, ki nam je bil borbeno vzoren sodelavec.
Bodi dragemu pokojniku sladek sen v naročju ljubljene domače grude, vsej ugledni družini pa izrekamo svoje toplo sožalje!
Večna čast spominu te plemenite in svetle slovenske kmetske duše!
Združena opozicija
v Beogradu se je po svojih voditeljih zbrala na sestanek pri Miši Trifunoviču preteklo nedeljo in se posvetovala o raznih političnih vprašanjih, zlasti pa o senatskih volitvah.
Konferenca JSV<S
Vsi odbori krajevnih organizacij JNS iz Beograda, Zemuna in Pančeva so preteklo nedeljo zborovali v Beogradu. Zborovanje se je vršilo v dvorani čehoslovaškega doma. Zborovanja so se udeležili tudi predsednik stranke g. Peter Živ-kovič, Bogoljub Jcvtic, Jovo Banjanin in drugi senatorji in narodni poslanci. To zborovanje bi se moralo vršiti že začetkom decembra lanskega leta, a je bilo tedaj onemogočeno.
Uvedba o likvidaciji komasacijskih. dolgov
Ministrski svet je na predlog kmetijskega ministra izdal tole uredbo o likvidaciji komasacijskih dolgov:
Terjatve Prve hrvatske štedionice v Zagrebu in Jugosl. banke v Zagrebu, nastale do konca 1932 s podelitvijo posojil za kritje izdatkov pri komasaciji zemljišč na področju komasacijskih poverjeništev prve stopnje, v Vukovaru in Osi« joku se bodo plačale po določilih te uredbe. Ko« masacijska poverjeništva bodo v roku 15 dni po objavi te uredbe sestavila nove skupne obrai čune dolgov za vsako komasacijo, in 9icer tako, da bodo na tisti del dolgov, ki so nastali iz posojil od Jugoslovenske banke v Zagrebu in Pra* štedione v Zagrebu, računali 10 odstotne obresti, počenši z dnem zadolžitve pa do 31. decembra 1936. Dolgove po tem skupnem obračunu bodo komasacijska poverjeništva odštela od terjatev denarnih zavodov dne 31. decembra 1936 po njihovih tekočih računih in izračunala razliko. Komasacijska poverjeništva bodo najkasneje do konca februarja t. 1. na ta način sestavila individualne obračune dolgov vsakega komasacijskega udeleženca. Dokončno ugotovljene dolgove bodo plačali komasacijski udeleženci v 12 enakih letnih obrokih s 4*5% obresti od 1. januarja lanskega leta do izplačila. Prvi obrok dospe 1. novembra 1938. Izgube, ki bi nastale za oba denarna zavoda, bosta ta dva denarna zavoda odpisala v tistem letu, v katerem se napravi končni račun izplačil, v prvi vrsti v breme za to doseženih rezerv, v kolikor obstoje. Ce bodo omenjene rezerve popolnoma izčrpane ali jih sploh ne bi bilo, smeta denarna zavoda nepokriti ostanek izgub kriti iz rednih bilančnih dobičkov ali ga pa voditi v aktivih na posebnem računu pod naslovom »Račun razlike na komasacijskih terjatvah«. Ta račun se ima potem odpisati najkasneje v petih letih.
Kmetska vojna v flcsni
V Omarski pri Prijedoru je prišlo te dni do krvavega spopada med pravoslavnimi in muslimanskimi kmeti.
Pravi vzrok te kmetske vojske ije navidez malenkosten, priča pa o veliki, usodni napetosti, ki vlada v tem delu države.
Muslimanski in pravoslavni kmetje so se tožarili zaradi neke pašnje. Poleg tega je razburjal kri prenos živinskega tržišča iz Omarske v Kozarac, glavni sunek pa je bila klofuta, ki jo je pred dnevi dobila muslimanka od nekega pravoslavnega kmeta.
Iz teh navidezno malenkostnih povodov se je vnela krvava bitka, ki je takoj zahtevala 7 človeških življenj, nad 100 ljudi pa je ranjenih, med njimi kakih 10 tako hudo, da bodo podlegli ranam. Borba je bila tako srdita, da ie merila kar na popolno iztrebljenje nekaterih družin. Več desetin otrok je ostalo zaradi tega krvavega divjanja brez svojih hraniteljev.
Neposredni povod za bitko je bil spopad med muslimanom 'z vasi Trnjena, Jusofom Kararičem in pravoslavnim kmetom iz Zarkovega polja. — Radonjič je videl, da ima proti Jusofu veliko nadmoč. Zato je takoj navalil z nožem na Ka-rariča. Hkrati so nanj navalili tudi drugi kmetje. Kararič ]e v nevarnosti potegnil revolver ter oddal nekaj strelov na Radonjiča in na druge napadalce. Radonjič se je takoj zgrudil. Jusof pa se je umaknil proti bližnji kovačnici Salke Ka-riča. — Kmetje so drveli za njim ter obkolili kovačnico Bitka na tržišču je nastala tedaj, ko so kmetje detnolirali kovačnico. Kdo je prvi začel to prelivanje krvi, še ni ugotovljeno.
Klanje in divjanje je bilo tako strahovito in besno da je že skoraj spominjalo na blaznost. Bila je podoba, da so ljudje žejni in željni samo
Doma in drugod
če krvi, tako so mesarili in srdito pobijali drug drugega.
Orožniki in vsi uradni organi, ki so prihiteli na kraj grozote, niso mogli ukreniti nič izdatnega, da bi preprečili nadaljevanje krvavega plesa. Kmetje so se namreč s tržišča umaknili v bližnje gozdove, kjer so po potih in prelazih nadaljevali to žalostno vojno.
Končno so orožniki pričeli pobirati ranjence. Del ranjencev je bil takoj s posebnim vlakom prepeljan v Banjaluko, drugi del pa v Prijedor,
Dr. Milan Stojadinovič v Nemčiji
Jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je po svojem povratku iz Italije odpotoval sedaj v Nemčijo,
nekaterim pa so nudili na kraju dogodka pomoč. Na kraju dogodka je sedaj poveljnik orož-ništva iz Banjaluke in načelnik banske uprave Tolaci ter okrajni načelnik iz Prijedora Uro-ševič ter okoli 200 orožnikov.
Ta kmetska vojna je seveda vzbudila mnogo pozornosti in obilo različnih glasov, saj kaže po vsem svojem postanku in razvoju na nevarno rano, o kateri ne govorimo radi. Vprašanje pa je vendar, kje so tisti, ki to rano širijo, mesto da bi jo skušali zazdraviti?!
socialistični ministri podali ostavko. Nato je predsednik vlade Chautemps takoj podal ostavko celotne vlade, ki jo je predsednik republike sprejel.
Po daljših posvetovanjih z voditelji strank je predsednik republike poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu finančnemu ministru Georgesu Bonnetu, ki ga smatrajo za glavnega povzročitelja vladne krize.
Bonnetova naloga je težavna in ni dosti upanja v uspeli. On je glavni nasprotnik devizne kontrole, ki jo zahtevajo socialisti in komunisti. Socialisti tudi zahtevajo obnovitev vlade ljudske fronte pod njihovim vodstvom. Zato smatrajo v parlamentarnih krogih, da se Bonnetu nikakor ne bo posrečila sestava nove vlade.
tajcem zopet posrečilo zavzeti strategično važno mesto Cining, ki je s tem že četrtič menjalo posestnika. To mesto obvlada vso železniško progo proti Lunghaju, ki je važno kitajsko oporišče. Japonci skušajo z velikimi letalskimi napadi skrhati odpor Kitajcev in demoralizirati vojsko in kitajsko prebivalstvo. Včeraj je nad 100 japonskih letal bombardiralo južno Kitajsko, okrog 70 letal pa severno Kitajsko. Bombardiranje je povzročilo veliko škodo, ker so bombe razdejale tudi mnogo železniških mostov in s tem izzvale zastoj v železniškem prometu. Tudi Kitajci niso ostali dolžni in so njihova letala hudo bombardirala glavne japonske postojanke. Na Jangceju so kitajski letalci potopili štiri japonske vojne ladje.
Čete Zunanje Mongolije so začele te dni pohod proti Notranji Mongoliji. Veliki vojaški oddelki, ki so zdlo moderno oboroženi, so prekoračili mejo in po kratki borbi s presenečenimi četami Notranje Mongolije zavzeli važno versko središče Palingmiao severno od Sujuana. Kakor znano je Notranja Mongolija na strani Japonske, dočim je Zunanja Mongolija pod vplivom Rusije in na strani Kitajske.
V Španiji
se boji pri Teruelu nadaljujejo. Franco je napel vse sile, da bi tu presekal fronto vladnih čet in razdelil vladno ozemlje s tem udarcem v dva dela, ki bi bila drug od drugega popolnoma ločena. Načrt se mu ni posrečil. Končnemu pritisku vladnih čet se je podpolkovnik Rey z vso teruelsko posadko predal zmagujočim vladnim četam. To je težak udarec za frankovce in njihove načrte.
V Madridu so pred kratkim odkrili fašistično zaroto. Policija je prijela 153 oseb, ki so pripadale fašistični organizaciji. Voditelje te organizacije je presenetila v hiši, kjer so se navadno sestajali. Organizacija je bila vojaška in je sestajala iz falangističnih enot in eskadro-
Goering
nov. Imela je poseben odsek Bele podpore, ki je imela nalogo zbirati denarna sredstva. Denar je bil namenjen osebam, ki so bile proglašene za sovražnike režima.
V podzemski tovarni orožja je nastala huda eksplozija, ki je baje zahtevala okrog 700 človeških žrtev. Točnih poročil o dogodku še ni.
Anglija—Francija—Nemčija
Angleški zunanji minister Eden bo izkoristil odmor, ki je nastal zaradi odgoditve zasedanja sveta Društva narodov, za to, da bo sestavil osnutek skupne francosko-angleške spomenice, v kateri bosta francoska in angleška vlada zavzeli svoje stališče k vsem vprašanje).,), ki jih je načel Hitler o priliki razgovora z lordom Halifaxom. Obenem bosta poudarili svoj> željo, da bi se razčistila vsa sporna vprašanja in doseglo plodo-nosno sodelovanje med vsemi ?>remi velesilami
Adolf Hitler
kjer je bil sprejet z vsemi častmi. Na banketu, ki ga je prvi večer priredil nemški zunanji minister von Neurath. je ta v svojem pozdravnem nagovoru naglašal, da smeta nemški in jugoslovanski narod po pravici pričakovati, »da bo naše politično, gospodarsko in kulturno prijateljstvo tujina čedalje bolj cenila, in sicer tembolj, ker ni proti nobenemu tretjemu naperjeno in gre za prijateljstvo ki ga morejo pozdraviti vsi, ki jim je mir Evrope na srcu.
Zato smatrata obe deželi, da moreta svobodno in brez vsakih ovir izbirati in gojiti tudi druge prijateljske stike. Naši medsebojni stiki morejo koristiti tudi drugim deželam, nikoli pa n« bodo, o tem sem globoko prepričan, dovedli do tega, da bi odnošaji z drugimi ovirali nemško-jugoslovansko prijateljstvo.«
Minister dr. M. Stojadinovič je med drugim dejal:
»Sedaj je vsakemu jasno, da je glavni cilj politike kraljevine Jugoslavije mir. Mir je za nas največja in najbolj dragocena pridobitev, ker nam jamči za vse drugo. Toda mir po našem pojmovanju ne sme ostati samo abstrakten pojem, marveč mora postati predmet trajnega in bi.dnega dela, ki zahteva ne le varstvo lastnih koristi, temveč tudi razumevanje in spoštovanje tli ih. Po tem se ravna kraljevska vlada, ki ji imam čast predsedovati, v vseh dejanjih svoje zunanje politike. To navdaja tudi naše odnošaje z vlado nemške države, ki je pri vsaki priliki kazala široko in pravilno razumevanje naših koristi.
Zato moremo po pravici gledati s polnim zaupanjem v nadaljnji razvoj prijateljskih stikov med vlado nemške države in vlado kraljevine Jugoslavije. Delujoč zvesto v tej smeri, bomo po našem prepričanju koristili ne le obema našima deželama, temveč brez dvoma tudi splošnemu miru in redu v tem delu Evrope.«
Francoska vladna kriza
Največ odmeva je vzbudila ta teden kriza francoske vlade. Ko je šlo v parlamentu za zaupnico Chautempsovi vladi glede njene finančne »olitike, je nastal v parlamentu razkol, nakar so
Dr. Milan Stojadinovič
Ako se to zgodi, prihaja za sestavo vlade kot najresnejši kandidat zopet v poštev Leon Blum. Po mnenju parlamentarnih politikov obstojajo samo te-le tri možnosti:
1. Obnova vlade ljudske fronte pod vodstvom Leona Bluma ali Alberta Sarrauta, ki pripada radikalni stranki. Kombinacija s Sar-rautom se zdi verjetnejša. 2. Vlada pod vodstvom Daladiera, ki bi se naslanjala na sedanjo vladno večino, razširjeno na zmerno skupino sredine. 3. Če se izkaže, da ni mogoče ohraniti ljudske fronte, potem pride v poštev samo koncentracijska vlada, v kateri bi sodelovala tudi desničarska skupina Flandina in Paula Rey-nauda.
Parlament je bil do sestave nove vlade od-goden. Francoska vladna kriza je seveda izzvala tudi nemir na borzah.
Na Daljnem Vzhodu
se položaj vedno bolj zaostruje in dozoreva. Japonska vlada je kitajskemu poslaniku dostavila njegove potne liste s priporočilom, naj čimprej zapusti Tokio. To seveda pomeni prekinitev diplomatskih odnošajev, ki ji v takih razmerah more slediti samo vojna napoved.
Na bojiščih se boji nadaljujejo z vso srditostjo. vojna sreča pa se nasmehne zdaj tej, zdaj oni stranki. Po dvodnevni hudi bitki se je Ki-
Kaf se cjocii po svetu
f Alfred Serko
Zopet se je utrnila življenjska zvezda velikega slovenskega sinu in dr. Alfred Šerko je še poln moči omahnil v grob.
Pokojnega nam je dak> — kakor že toliko največjih naših mož — slovensko podeželje. Eodil se je 16. julija 1879. v Cerknici. Po dovršenih gimnazijskih študijah v Ljubljani se je vpisal na modroslovno fakulteto dunajske univerze, kjer je postal doktor filozofije. Potlej je dovršil še študij na medicinski fakulteti in postal doktor medicine.
Zgodaj se je posvetil psihiatriji in je v tej panogi zdravniške vede izpopolnjeval svoje zna-
nje v Monakovem in pozneje na Dunaju. S svojo vztrajnostjo, nadarjenostjo in vestnostjo se je uvrstil med učenjake svetovnega slovesa. Kot tak je bil 1. 1919. imenovan za rednega profesorja na medicinski fakulteti ljubljanske univerze in je odtlej posvetil vse svoje najboljše moči uspe-vanju te najvišje slovenske znanstvene ustanove.
Pokojnik, ki je napisal vrsto znanstvenih razprav, je bil kremenit značaj, borben, odkrit in hkratu izredno blag človek. Z ljubeznijo se je zavzemal za mladi zdravniški naraščaj, ki mu je bil povsod vzgleden vodnik. Bil je tudi šef nevrološkega oddelka ljubljanske bolnice, zdravnikom blag tovariš, bolnikom izvrsten zdravnik in tolažnik. Splošno je bila znana njegova velika ljubezen do prirode, prav posebej pa je proučeval življenje naših kač.
S pokojnim je izginil iz našega kulturnega osrčja markanten lik. človek-velikan, ki ga bomo dolgo pogrešali. Naj bi mu bilo dano, da bi moč njegovega genija obudila Slovencem mnogo njega vrednih naslednikov.
Bodi možu, ki je vse svoje življenje posvetil narodu in njegovi kulturi, ohranjen časten spomin, žalujočim pa veljaj naše iskreno, prisrčno sožalje!
CdJkvitcsrčna izjava
Najbolj odkrito je med vožnjo čez ocean spregovoril novinarjem poslanik Zedinjenih držav pri berlinski vladi Dodd. Dejal je, da se mu zdijo vsi napori državnikov za ohranitev miru brezuspešni. Kakor namreč kažejo vsakdanje skušnje, se ni človeštvo iz gorja zadnje svetovne vojne ničesar naučilo. — Menda so te, sicer mrke besede najbolj resnične, kar jih je v zadnjem času spregovoril kak diplomat.
Uvetirani škofje
Z očitkom, da so sovražniki države, izdajalci, ovaduhi in saboterji, je ruska policija aretirala več pravoslavnih ruskih škofov. Med temi so: moskovski metropolit Vizarijon, metropolit Vitalj, nadškof Pitirim in škofje Purlevski. Vet-luški in Maslevski. Po trdil vah ruskih listov so aretirani agentje neke troocistične organizacije v inozemstvu, a v afero je V>aje zapleten tudi sedanji ruski patriarh Sergej.
	
Jan	Veliko izbiro oblačilnega blaga po nizkih cenah priporoča domača manufaktiirna trgovina ko Češnik
	UNGARJEVA 1
Kmehka mladina
IV. prosvetno ovganiza« tovični tečaj v Celju
Z žilavo vztrajnostjo ter resnim in nesebičnim delom, kar je v zadnjem času odlika organiziranih kmetskih fantov in deklet, tako se gibljejo in delujejo posamezna društva kmetskih fantov in deklet. Ponekod je korajža, pogum in trdna volja — lepi uspehi, po nekaterih nezmožnost — propadanje v vzgojnem in gospodarskem pogledu. Povsod tam, kjer društva kfid že obstajajo in delujejo, o mračnosti in zaostalosti ni sledov, tam že vstaja mladi kmetski rod, ki koraka pripravljen in brez bojazni (tako za dušo in telo!) v novo bodočnost...
Tako sliko običajno nudijo tudi udeleženci vsakoletnih prosvetno organizatoričnih tečajev. Na tridnevni tečaj, ki se je vršil v dneh 14., 15. in 16. januarja v Celju, so prispeli fantje iz raznih krajev. Z vso pazljivostjo so spremljali predavanja, ki so jim nudila najpoglavitnejše smernice za vstop v življenje. Dnevno se je vršilo po pet predavanj. Organizacija, vodstvo društev, vedenje in nastop, govorništvo, tisk in dopisništvo, ustroj občine, banovine in države, zgodovina naših prednikov, dolžnosti funkcionarjev, kmetska ideja ip kmetski pokret — to so bili glavni predmeti, o katerih so predavali razen predsednika Zveze tov. Kronovška ter tajnika tov. Košmerlja še tov. Merslavič, tov. Turnšek, tov. Potočnik in dr. Po zaključku tečaja so udeleženci v obliki izpraševanja napravili pregled čez predelano učno snov ter končno dali vodstvu obljubo, da bodo vselej in povsod delali za dvig in slogo slovenske vasi.
Kakor bodo vsi ti, ki so absolvirali omenjeni tečaj, delali resnično za dvig in slogo slovenske vasi, tako bodo storila tudi dekleta, ki imajo tečaj v dneh 6., 7. in 8. februarja.
Ormož
V nedeljo, dne 9. januarja se je tukaj vršil 7. prosvetno organizatorični tečaj ptujskega Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet, ki je prav dobro uspel in je bila udeležba zlasti od okoliških bližnjih društev dobra, dočim oddaljena vsled hude zime žal niso mogla v večjem številu sodelovati. Na tečaju so predavali tovariši: Ivan Kronovšek, Jakob Znidarič, Srečko Vitori in Joško Tomažič, poleg tega so si tečajniki ogledali tukajšnji sanatorij in njega oprave ob temeljiti razlagi in poskusih g. dr. 0. Ma-jeriča.
Fantje in dekleta so z zanimanjem sledili vsem izvajanjem, v vmesnih odmorih živo debatirali o obravnavani snovi in prilikah ter potrebnem delu. Po iskrenem tovariškem zaključku, ki je vse prehitro minil v najlepšem
razpoloženju, pa se poslovili navdušeni za novo delo na vasi, prepričani, da v slogi napredujemo in da v slogi končno zmagamo!
Poroke v naših vrstah
Te dni sta se poročila tovariš Franček Šnajder iz Vitanja s tovarišico Anko Tomažičevo iz Vače vasi. Oba sta marljiva in čislana člana družine Kmetskih fantov in deklet v Sv. Bol-fenku. Mlademu paru tem potom iskreno čestitamo ter jima želimo v novem stanu obilo sreče in blagoslova.
Dopisi
Jz Stične
V petek 14. januarja t. 1. smo pokopali v Stični g. Beršnjaka Antona, posestnika na Hudem in načelnika tukajšnje Hranilnice in posojilnice r. z. z n, z,. Pogreb je pokazal, da znamo Dolenjci počastiti zaslužnega javnega delavca, ki je vse svoje moči, znanje in izkustva uporabljal le v korist in napredek našega podeželja, našega kmeta. Ves čas svojega javnega delovanja je odločno in krepko stal na strani slovenskega kmetskega gibanja, povsod in vsekdar je ne-
•j- Anton Beršnjak
sebično zagovarjal osamosvojitev kmetov. Hotel je videti jugoslovanskega kmeta samostojnega, prostega vseh onih tesnih spon, ki ga ovirajo v svobodnem razmahu v naši jugoslovanski zajed-nici. V tej težnji je ustanovil tukajšnjo Hranilnico in posojilnico, pomagal je vedno pri Društvu kmetskih fantov in deklet, ustanovil je Sokolsko društvo v Ivančni gorici, kjer naj bi kmetski živelj dobival prosvetno izobrazbo v duhu Tyrševih idej, kjer bi se naj kmetski naraščaj utrjeval v jugoslovanski zavesti. Z njegovo smrtjo je zazijala velika vrzel v našem javnem naprednem življenju. Kot njegovi sodelavci pa obljubljamo ob grobu, da bomo zvesto sledili njegovemu vzoru in nadaljevali njegovo započeto delo pri zboljšanju materialnega stanja našega kmeta kakor tudi pri duhovni vzgoji naraščaja v čistem jugoslovanskem duhu, v ljubezni do rodne grude in do pripadnosti velike slovanske družine. Naj spi večno spanje v zavesti, da je storil svojo dolžnost do svojega bližnjega — do našega kmeta!
£>itija
Sadjarska in vrtnarska podružnica ima svoj občni zbor v nedeljo 23. januarja ob 9. uri po šolarski maši v ljudski šoli.
Na dnevnem redu je tudi predavanje sreskega kmetijskega referenta g. šušteršiča Franceta, Zato so vabljeni tudi sadjarji in vrtnarji nečlani.
Cenieni naročniki!
I)a ne bo zamud, prosimo vsakogar, ki je prejel v Kmet. listu št. 49. priloženo položnico, da čim preje poravna naročnino za tekoče leto. Kdor pa ima kake zaostanke iz lanskega leta ga naprošamo, da te nakaže skupno z naročnino za leto 1938.
Matic
Aetepl za fruinisUzfra Umeia
Oni dan sem bil na kmetskem tečaju v Kranju. Predaval je neki zadružni revizor iz Ljubljane. Pojasnjeval nam je o kmetskem knjigovodstvu, ki da ga kmet le premalo upošteva in da je samo to vzrok njegove revščine. Povedal na*", je, da, ako bi mi točno vodili knjigovodstvo iti sapisovali vse tiste firklce vina, ki ga spijemo v ponedeljkih v Kranju, ko je tam živinski in kramarski sejem, bi ob koncu leta točno videli, da je samo to krivo naše kmetske krize. Nadalje je poudarjal, da bi ob novem letu, čim bi kmet t© ugotovil, takoj sklenil, da sploh vina niti ne pokusi več.
Na vprašanje mojega tovariša, kaj bi potem počel dolenjski in štajerski kmet, je predavatelj odgovoril, da bi potem že gospodje poskrbeli, da se tisto vino konsumira, odnosno popije.
Nadalje nam je predavatelj omenil, da bi pri natančnem knjigovodstvu ugotovili, da moramo opustiti vse življenjske predmete, ki spadajo pod trošarino, to je: tobak, sladkor, kavo itd., tako da nam bi za hrano ostal še samo v oblicah krompir, seveda brez soli, vsa druga hrana pa je že v zvezi s kako trošarino.
In še nam je priporočal, da naj Gorenjci redimo več živine in da je to samo naša zanikr-nost, da gonijo Hrvatje živino na naš trg v Kranj, dočim bi to živino mi Gorenjci sami lahko zredili, češ. da imamo največje in najlepše pašnike v vsej državi. Samo malomarnost gorenjskega kmeta je kriva, da tega noče izrabiti.
Mi kmetje smo predavatelju res hvaležni za tako dober recept, ki nam ga tudi ni preveč zasoiil z ozirom na to, ker se mu kmetje smilimo in ker je moral predavanje nekoliko skrajšati zaradi nastale soparice v dvorani in hude kmetske soli.
Samo to še rečem: Hvala Bogu, da se nam rodijo taki možje, ki nam z veliko laterno razsvetljujejo našo zapufano kmetsko zemljo in nain trobentajo, kako nam je treba živeti.
Hvaležni kmet.
Ideini cazkcoi
Afera okrog ustavitve vodilne katoliške leposlovne revije »Dom in svet«, ki naj bi letos obhajala 501etnico svojega obstoja, postaja vedno bolj zanimiva, kolikor bolj prodirajo izza kulis v javnost glasovi o pravem ozadju te bolne zadeve.
Skraja je vsa javnost mislila, da je gospode okrog Katoliškega tiskovnega društva res tako razburil odkritosrčni članek pofesorja Kocbeka o Španiji. Ker pa ni nič tako skrito, da bi ne postalo očito, je zdaj tudi tu prišla resnica na dan. »Dom in svet« se je moral — kakor večina slovenskega tiska — boriti z gmotnimi težavami, gospodje pa za take namene le neradi posegajo v svoje mošnjičke. Zato jim je prišel »pohujšlji-vi« članek kakor nalašč prav, da so lahko z »ogorčenjem« zadrgnili svoje mošnjičke in ugledno revijo za 501etnico — ubili!
To dejanje mora = vzbuditi v vsakem poštenem človeku občutek studa in odpora. Saj vendar vemo, da je bil prav »Dom in svet« tista zibel, iz katere so rastli v katoliških vrstah odlični in uvaževani kulturni delavci, pisatelji, pesniki, esejisti, skratka vse. kar je slovenstvu dala takozvana »katoliška« struja. Že iz pijetete in spoštovanja do teh ljudi bi človek mislil, da bodo magnatje okrog KTD revijo še dalje vzdrževali.
Zdaj smo šele spoznali, da smo to gospodo previsoko cenili in preveč spoštovali. Njej ne gre za ideje Ni ji sveta lepa kulturna tradicija in prav malo ji je mar kulturno delo lastnih ljudi v petih desetletjihl Prvi rahli in za lase
Kitaisica v borbi na Dalinem vzhodu
Velikanske borbe na Daljnem vzhodu zasleduje ves svet iz dneva v dan z nezmanjšano pozornostjo. Kitajska je v svojem odporu proti Japonski mogla izbrati samo pot, po kateri danes hodi. Kakor poroča v new-yorškem listu »Asia« Herbert M. Brattu, čuti danes vsak Kitajec, da je položaj njegove domovine v borbi z Japonsko popolnoma jasen. Kitajska je danes samo žrtev militarizirane sosede, ki ima za temelj svoje narodne politike gospodarsko in politično podjarmljenje Kitajske. Kitajci so miroljuben narod, ki nikogar ne ogrožajo, Japonci pa se v borbi proti njim bore hkratu proti vsem onim, ki proti japonski volji žive v vzhodni Aziji.
Japonske nezakonite akcije zadnjih let spremlja licemerstvo, potuhnjenost, zavijanje, potvarjanje in divjaštvo. Japonska je brez sramu gazila slovesno sprejete obveze. Njeni višji častniki so vedno zatrjevali, da Japonska ne čuti pohlepa po kitajskih tleh, njih vojaške operacije, ki so navadno sledile takim izjavam, pa so dokazovale vprav nasprotno.
Ped za pedjo zavzema Japonska kitajsko zemljo. Izkorišča in namenoma sama izziva neznatne incidente, kar je v današnjih nemoralnih razmerah seveda kaj lahko delo. Tako nastajajo krize, ki jih jemljejo Japonci za izgovor ob svojih napadih na kitajsko sosedo.
Mandžurijo so leta 1931. Japonci zavzeli na tako izzivalen način, da je to moral spoznati ves svet. Nekaj Kitajcev je napadlo prav neznaten odsek železniške proge, Japoncem pa je bilo to že dovolj, da so tako rekoč čez noč zavzeli celo Mandžurijo. To se je zgodilo po natančno premišljenem načrtu. Bivši minister Stimson, nepristranski opazovalec dogodkov izza leta 1931., je v celoti potrdil kitajsko stališče. Po njegovem mnenju je »in-
cident, ki je baje Japonce prisilil, da so začeli akcijo, bil tako neznaten, da ga sploh ni bilo. Dokazi govore o premišljeni akciji, ki so jo pripravile in potrdile najvišje japonske oblasti v Mandžuriji, verjetno pa tudi vrhovno vojno poveljstvo v Tokiu.« Tako je bila torej Mandžurija proglašena za samostojno državo.
Podobno kot 1. 1931. v Mandžurijo, je Japonska vdirala tudi v ostale sosedne pokrajine s tem ali onim izgovorom, danes pa japonska armada pod slabo prikrito krinko avtonomije trga Kitajski ogromen del njenega severa skupno z njeno nekdanjo prestolnico Pekingom (Pelpingom). Po divjaškem opustošenju Capeja je Japonska 1. 1932. vdrla v Džehol, v letih 1934—1935 pa v Cahar. V teh dveh letih so Japonci v pokrajinah Hopej in Cahar postavili vlade, ki so bile samo igračke v njihovih rokah. Leta 1936. so vdrli Japonci v Suijuan, 1. 1937. pa so se odločili, da zadajo Kitajski smrtni udarec. Kot izgovor so si izbrali neznaten zapletljaj v Lukačiau-u, čeprav ga je veliki londonski list »Times« označil kot »popolnoma neznatno in oprost-ljivo stvar, ki bi jo bilo mogoče izgladiti brez velikih težav«. Japonci so seveda dogodek temeljito Izkoristili. Zbrali so v Hopeju velikansko vojsko, stavili pokrajinski vladi nesprejemljive zahteve, nankinški (osrednji kitajski) vladi pa so zagrozili, naj se ne vmešava v njihovo kolonizacijo.
Ko Japonska kos za kosom trga dele kitajskega narodnega telesa, s tem samo streže svojemu nenasitnemu imperialističnemu teku. Pred leti kitajska vlada ni mogla odbiti skrbno pripravljenega japonskega napada. Se leta 1932. se je morala boriti s težkim, več let odlaganim problemom noenotenja in moderniziranja svojih obširnih pokrajin. Pod vod-
privlečeni povod izkoristi za to, da se otrese denarnih dajatev in vrže lastne kulturne delavce kakor pritepence na cesto!
Ta cinizem je tako gol in grd, tako amoralen in v svojem ijedru tako podel, da nimamo zanj primernega izraza, priča nam pa o popolnem razkroju v nekaterih vrstah, kjer bi ga najmanj pričakovali. Ali res vlada v nekaterih srcih taka tema, da jim ne sveti luč kulture, ki jo ustvarja neumrjoča in po božji podobi ustvarjena duša, temveč le žar momona?
To nizkotno spričevalo so si gospodje sami izstavili in naj se zato nikar ne razburjajo, če ga bodo morali v bodoče še večkrat gledati. Tudi narod namreč sodi po delih in ne po besedah.
Ob tem žalostnem poglavju nas veseli idealizem mladih, ki zdaj skušajo v lastnem krogu zbrati sredstva za obnovitev revije. To je edino primeren odgovor ljudem, ki ga s svojim ravnanjem skoraj izsilijo v taki obliki.
SfKMntHiUov
Najboljši katoliški tednik in obenem generalno glasilo kmečke (ne kmetske) zveze (pri kateri nimajo kmetje za govoriti prav nič) je priobčil pretekli teden neke sorte seznam prispevkov oziroma darov, za postavitev spomenika lansko leto umrlemu knezoškofu Jegliču. Tam stoji zapisano, če prav razumem, da je darovala v ta namen ljubljanska mestna občina 100.000 dinarjev. Za tem sledi, da je darovala Mestna hranilnica ljubljanska 100.000 dinarjev. — Naprej se pa več nič ne bere — razen to, da prihajajo dan za dnem iz vse Slovenije številni darovi kot znak hvaležnosti velikemu vladiki Slovencev za neštevilne dobrote, ki jih je dobilo (pa ne v denarju) slovensko ljudstvo. Kot dodatek pa stoji zapisano tudi to, kar je vsaj zame najvažnejše: »Vsakomur je že znano (oprostite.
stvom nankinške vlade je z uspehom in naglo napredoval.
Kitajci ne bodo nikdar priznali japonske okupacije v Mandžuriji In sosednih pokrajinah. Ta severna pokrajina, kjer je Japonska uspešno razvila svojo zastavo, pomeni za Kitajsko neodrešeno zemljo. Po skušnjah v letih 1931—1932 se je Kitajska z novim zanosom lotila okrepitve in modernizacije v svojih pokrajinah. Za to delo je v inozemstvu prosila tehnične in finančne pomoči. Kdor koli je v zadnjih letih obiskal Kitajsko, se je lahko na lastne oči prepričal, kako velikanski napredek je dosegla s svojimi prizadevanji v dobi zadnjih nekaj let.
Ta razvoj je Japonska gledala z zavistjo. Japonski tisk je pojasnjeval obiske tujih strokovnjakov in svetovalcev z vidnim nezadovoljstvom in sumničenjem. To pa ne morda zato, ker bi bila Kitajska v nevarnosti, da zaradi stikov z zapadnimi velesilami izgubi svojo samostojnost, ampak zato, ker je končno našla pot do gospodarske okrepitve in vojaške moči.
Japoncem so se torej podirali njihovi načrti. Z nevoljo so gledali izpopolnitev in industrializacijo Kitajske, prosvetni napredek njenega naroda, modernizacijo prometnih sredstev pa centralizacijo in okrepitev njenih vojnih sil. Zato je Japonska sklenila, da prekine ta razvoj. Pripeljala je svojo soldatesko, ki napada kitajske vojake in civiliste, divjaško podira hiše, tovarne, železnice in državna poslopja. Po načrtu ta soldateska bombardira železniške postaje, knjižnice, bolnice, obvezo-vališča in razne zasebne ustanove. Nikdar niso Japonci prizanašali civilnemu prebivalstvu. Streljanje s strojnicami na angleškega veleposlanika daleč za »fronto« te, doslej še vedno nenapovedane vojne zgovorno kaže, kako si zamišlja Japonska svoj »pouk« Kitajski!	(Dalje prihodnjič.)
jaz tega nisem vedel, čeprav nisem v fari največje budalo), da bo ta spomenik nov velik, akademski dom, ki bo nosil njegovo ime in ki bo dajal okrog 200 katoliškim akademikom zdrava in cenena stanovanja itd.
Vprašal bi še marsikaj, pa naj to rajši ostane za drugič. Saj bom o tem spomeniku še pisal, ker zasluži izredno pozornost. Ali se vam ne zdi? Morda celo veste, zakaj?
Domači dogodki
X Pri Sremski Mitrovici so ledene plošče na Savi povzročile 100.000 din škode. Razbile so namreč pontonski most in voda je odplavila pon-tone. Devet so jih še srečno prestregli, šest pa jih je voda odnesla v Dunav.
X Dva hajduka sta v zadnjem času izvršila po raznih krajih Slavonije 14 večjih vlomov, ropov in tatvin. Baje sta to neki Peter in Gjura Kasuma iz Splita, oba dobro oborožena in predrzna, da ljudje niso nikjer varni pred njima, Orožništvo vneto poizveduje za njima, prebivalci pa mu bodo brez dvoma hvaležni, če se mu kmalu posreči, da spravi oba nevarna »levičarja« — na varno.
X V rudniku Kopaonik v Srbiji sta dva rudarja na prvi praznik pravoslavnega božiča napadla slovenskega inženjerja Adolfa Peklarja, doma iz Jesenic. Z noži sta ga tako obklala, da je v bolnici po tridnevnih mukah podlegel poškodbam. Rudarja so prijeli in zaprli, pokojnikovo truplo pa so prepeljali domov in ga na Jesenicah izročili materi zemlji.
X Za popravilo zagrebške stolnice je odobrila uprava savske banovine znesek din 800.000, kar je v teh časih stiske vsekakor precej pomemben znesek.
X V Domžalah je neko dekle, ki je pričakovala dete. v zmedenosti in strahu pred sramoto zadnjič ponoči, ko je bil zunaj oster mraz. odšla iz hiše. ko so jo popadle belečine, in v šupi dala življenje nezakonskemu otroku. Golega ga je skrila v step slame in šla nazaj v hišo. Zjutraj je dekletov brat slišal nesrečnega mladega Zemljana jokati. Našel ga je v slami in ga odnesel
v hišo, kjer mu je dekletova mati s skrbno nego rešila življenje. Vprašamo le, kdo je kriv take srčne surovosti, ki včasih tako silovito bruhne na dan po naših vaseh? Kajti bolj kakor zbegano in preplašeno dekle, ki je v trenutku težav storilo napačen korak, je vreden graje, obsodbe in najhujše kazni tisti, kdor ljudi tako vzgaja in jih s tem zahrbtno in neusmiljeno goni v sramoto, zločin in propast!
X Trije tihotapci zmrznili. Skupina tihotapcev tobaka je krenila oni dan iz vasi Divolje-Brdo proti Sarajevu. Na Bjelašnicl jih je pa zalotil strahovit snežni metež. Med tihotapci so bili tudi Stanko Meržan, njegov brat Mato, Mehmed Klajič in Ahmed Colakovič. Kar je orkan vrgel Mato Meržana v 200 m globok prepad, drugi udarec je pa pahnil ostale tri v 500 globok prepad. Merdžan se je rešil, njegovi trije tovariši so pa zmrznili v prepadu.
X Blizu Bjelovara je bil na begu ubit nevarni ropar Stevan Bikanac. Lani v decembru je umoril starko Bako Jakšinovo in ji odnesel 30 tispč dinarjev. Rekel je orožnikom, da jim bo pokazal, kam je poskril naropane predmete. Ko so ga peljali okrog po vaseh, je izrabil priložnost in pobegnil. Orožniki so seveda za ubežnikom streljali in ga smrtno zadeli. Tako je ropar Bikanac s smrtjo ušel sodbi in obsodbi, trije njegovi pajdaši pa čakajo plačila.
X Vlak povozil 721etnega starca. Na železniški progi pri Senti je prišel pod vlak Vinko Here, star 72 let. Nesreča se je pripetila v torek ponoči. Starec je šel čez progo, pa ni slišal prihajajočega vlaka. Nesrečneža je vlak tako raz-mesaril, da je bil takoj mrtev .
X V Zagorju se je nedavno smrtno ponesrečil rudniški Žagar Ivan Gantar. Zgrabila ga je transmisija motorja. Gonilna sila ga je tako vrtela okrog, da je končno nag in ves pobit obležal kraj motorja. Vso obleko je med vrtenjem strgalo z njega. Kmalu po prevozu v ljubljansko bolnico je siromak dotrpel, ostal' pa je do zadnjega dilia pri zavesti. Pokojnik je bil vzoren delavec, blag in skrben družinski oče ter zna-čajen in požrtvovalen naprednjak. Truplo so prepeljali v Zagorje in ga na tamošhjem pokopališču položili k večnemu počitku. Bodi blagemu pokojniku ohranjen časten spomin! Žalujočim svojecm izrekamo iskreno sožalje!
X V Gornji Radgoni so trije roparji vdrli v hišo possstnika, trgovca in gostilničarja in na-kradli gotovine ter raznega manufakturnega blaga za dobrih 15.000 dinarjev. Potem so jo brez sledu odkurili v noč.
X Pod zaščito je bilo do konca lanskega leta v naši državi 326 denarnih zavodov, pri čemer pa niso še niti vračunane kreditne zadruge.
X Nad Ročinjem se je pri delu za jez električne centrale smrtno ponesrečil v Podselih 24-letni delavec Ciril Kumar iz Zg. Lokavca. Pri pogrezanju zvona v globoko strugo Soče je omahnil z 20 metrov visoke skale v mrzle valove in izginil v globini. Našli so ga šele drugo jutro. Pokojni se je bil pred kratkim vrnil iz Abesinije, kjer je srečno prestal vse napore in nevarnosti, zdaj pa ga je na domačih tleh tako nenadoma dohitela smrt. To je pri delih za podzemsko električno centralo ob Soči nad Ročinjem že četrta smrtna žrtev.
X Dve družini, ena v Prijakovcih pri Banji Luki, druga v Koretici pri Bosanskem Novem sta vsaka v svoji hiši zaradi hudega mraza zakurili v peči. Iz peči so uhajali plini in so se čez noč skoraj vsa člani obeh družin zastrupili, Vi Pijakovcih je zadela taka nesreča družino Slikala, kjer je ostaal živa samo žena, v Koretici pa je popolnoma izumrla na tako tragičen način družina kmeta Laze Janjiča z gospodarjem vred.
X V Stari Loki je- ojidan neki avtobus nevarno povozil 401etnega posestnika Petra Karlina iz Virloga. Karlin je dobil hude notranje poškodbe in so ga v nevarnem stanju prepeljali v ljubljansko bolnico. Nesrečo je zakrivila poledica na cesti.
X Z dvigalom se je odpeljal v smrt 701etni Josip Hoch, ravnatelj ljudske šole iz Pečuha. Prišel je v Zagreb obiskat svojo hčerko. V hotelu »Milinov« je stopil v dvigalo, kjer ga je zadela kap in je že med vožnjo z dvigalom umrl.
X V Dalmaciji je mraz zlasti vrtnarjem po vzročil obilo škode. Tako je v samem Splitu uniči okrog šest sto tisoč nageljnov in drugih cvetnih rastlin, ki bi sicer vrtnarjem dale prav lepe dohodke. Celotno izgubo dalmatinskih vrtnarjev zaradi mraza cenijo na poldrug milijon dinarjev.
X V Cirkovcih na Dravskem polju je pade/ raz peč 21etni Tekavčičev Martin. Zaradi neke kostne bolezni je otrok moral ležati na toplem. Ko je mati imela opravka zunaj, je bolehni otrok tako nesrečno "kobacal, da je zdrknil raz peč in obležal mrtev na tleh.
X Hripa je zadnje čase močno razširjena. Širjenje bolezni še zlasti pospešuje vlažno vreme. Ako se človek pravočasno ne pazi, nastopijo komplikacije in se zlasti rada pridruži pljučnica. V Mariboru in okolici je bilo letos že več takih primerov, ki so se končali s smrtjo. Varujte se torej prehlada, če se pa kljub temu prehladite, se zdravite koj v začetku. Po toči zvoniti je prepozno.
X V okolici Mokronoga so se letos pojavili volkovi, ki povzročajo ljudem precej strahu. Doslej sicer še niso napadli nobenega človeka, vendar se lovci pripravljajo za pogon na volkove. Mogoče je pa tudi, da bo zavoljo sedanjega top-
Laneno olje, firnež, barve, iake, kit, San, tropine
ter vse v fo stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju
MŠDIČ - ZMMKl
tovarna olla, lakov in barv
družba z omejeno zavezo, lastnik Franjo Medic
Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah
I
TISKOVINE vseh ml: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni <isk hi<ro in poceni!
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. 23
TEtFFOft ŠTEV. 25-52


Največji slovenski denarni zavod
ima lastnih rezerv okoli din 25,000.000^—^
Prirastek novih vlog v decembru 1937 din 5,300.000'—.___
Prirastek novih vlog od 1.—17. jan. 1938 din 7,200,000*—.
Nove in oproščene vloge v SKupnem znesku din 205,500.000'— so vsak čas razpoložljive. __________
Za vse obveze hranilnice jamči
Mestna občina ljubljanska
lejšega vremena zverjad sama zavila kam drugam in bo kraj spet rešen morečega strahu.
X Po Popovem polju v Hercegovini so morale strupene kače zaradi povodnji iz svojih lukenj in skrivališč. Ker je koj za povodnijo pritisnil Irad mraz, je mnogo kač zmrznilo in leže zdaj pcvsod po poV-"uni. Tako je mraz te predele Hercegovine v veliki meri rešil strupene kačje (golazni.
■i X V Grlavi vasi so fantje na ledu napravili vrtiljak. Zabili so v led kolec, nanj pa položili lesen drog. Na vsa'em koncu droga so bile privezane sani. Ko so drog vrteli okrog kolca, so v krogu polzele sani po gladkem ledu S to igro še je zalival tudi 24 letni Alojz Marinič. Nekaj časa je poganjal vrtiljak, ko pa je hotel oditi, so ga drvexe sani spodnesle. Pri tem je tako nesrečno padel vznak, \i si je razbil lobanjo in obležal mrtev.
Prijave za znižanfe depel-ni/nega davka k zemljarini
Dopolnilni davek k zemljarini se zniža samo pod temi pogoji:
da se davčni zavezanec bavi, samo s kmetij-Stvfim,
da obdeluje svoje posestvo sam ali s člani svoje rodbine,
i da šteje rodbina takega davčnega zavezanca Več kot 5 članov,
da dopolnilni davek k zemljarini ne presega 5000 din in
da predloži v odrejenem roku prijavo na predpisani tiskovini.
V smislu omenjenega zakona se ne smatra za člana hišne zajednice:
osebe, ki so stalno odsotne. Za stalno odsotne pa se ne smatrajo osebe, ki odslužujejo vojaški rok, ki se šolajo, uče obrta, zdravijo in slično;
osebe, ki se bavijo poleg kmetijstva z industrijo, trgovino ali kakim drugim poslom, ki se zanj plačuje pridobnina.
osebe, ki so v javni ali privatni službi, žene in otroci oseb, omenjenih v toč. 2 in 3, domača služinčad in nameščenci.
Davčni zavezanci, ki imajo pravico do znižanja, morajo vložiti prijave na predpisanih obrazcih do 31. januarja 1938. Prijave, ki se bodo vložile po tem roku v naslednjih 15 dneh, se ne bodo upoštevale, če se ta zakasnitev ne bo obenem z vloženo prijavo s posebno tehtnimi razlogi opravičila, pozneje vložene se ne bodo obravnavale.
Prijave se morajo vložiti pri pristojni občini na predpisani tiskovini, ki se dobi istotam. Vložiti mora prijavo zavezanec zemljarine sam ali pa njegov zastopnik, ki pa mora prijaviti priključiti tozadevno pooblastilo.
Na zahtevo davčnega zavezanca izpolni prijavo tudi občina po prosilčevi napovedi.
Za resničnost števila članov hišne zajednice, kakor tudi podatkov po točkah 1 do 5 odgovorna, razen davčnega zavezanca tudi občinska oblast.
Ž>ivinshi sejmi
Na zadnjem živinskem sejmu v Kočevju so bile tele cene: voli I. vrste 6 din za kg žive teže, II. vrste 5 din, III. vrste 4'50 din; telice I. vrste 6 din, II. vrste 5 din, 111. vrste 4-50 din; krave I vrste 5 din, II. vrste 4 din, III. vrste 2 din; teleta I. vrste 8 din, II. vrste 6'50 din; prašiči špeharji 9 din, pršutarji 7'50 din. Kupčija srednja.
Se|
mi
24.	januarja: v Središču;
25.	januarija: v Ormožu, Mariboru, Koprivnici-
Veliki Dol, Slovenjem Gradcu, Dolnji Lendavi, Blagovici pri Kamniku, Radečah pri Zidanem mostu;
26.	januarja: Celju, Ptuju, Trbovljah;
27.	januarja Turnišču;
28.	januarija: Mariboru;
29.	januarja: Brežicah, Celju, Trbovljah, Rajhen-
burgu.
Važnejša radio prebivanja
Nedelja, dne 23. januarja. 17.00: Slinovka in parkljevka — 19.30: Sv. Sava prvi duhovnik, prosvetitelj in državnik.
Ponedeljek, dne 24. januarja. 18 X): Zle tvorbe — 19.30: 0 Ivanu Gunduliču.
Torek, dne 25. januarja. 18.40: Judovska du-ševnost.
Sreda, dne 26. januarja. 18.40: Industrija premoga v Sloveniji — 19.30: Naš3 nekdanje šolstvo.
Petek, dne 28. januarja. 11.00: Kraški pojavi — 18.00: Ali sme tud; mati govoriti o vzgoji.
Sobota, dne 29. januarja. 17.40: Položaj obrtništva v Sloveniji — 18.40: O smerjiicah racio-nialnega gozdnega gospodarstva y/
Žrebanje tobačnih srečk
Pri žrebanju, ki se je vršilo dne 15. t. m., so bile amortizirane naslednje serije: 162 331 423 500 613 676 784 1007 1085 1103 1125 1267 1272 1279 1285 1342 1384 1444 1785 1956 2085 2123 2634 2667 3097 3498 3623 3663 3680 3714 3791 3963 4197 4267 4381 4701 4761 4965 5240 5339 5429 5480 5487 5640 5662 5736 5808 5914 6078 6148 6465 6765 6794 7017 7145 7437 7566 7574 7667 7986 8549 8560 9081 9351 9417 9536 9620 9852 9869 9998.
Večje dobitke so zadele: serija 2218 št. 12 100.000 din, serija 742 št. 55 2500 din, serija 137 št. 17 500 din, serija 4518 št. 31 500 din.
Po 100 din so zadele: serija 7 št. 91, serija 136 št. 86, serija 2112 št. 33, serija 2253 št. 45, serija 3045 št. 29, serija 3050 št. 84, serija 4049 št 52, serija 4149 št. 32, serija 4399 št. 42, serija 4626 št. 79, serija 4949 št. 46, serija 5452 št. 14, serija 5618 št. 97, serija 5689 št. 39 in serija 8209 št. 19.
Po 50 din so zadele: serija 912 št. 76, serija 1702 št. 34, serija 3518 št. 79, serija 3626 št. 1, serija 5739 št. 47, serija 6167 št. 89, serija 7545 št. 50, serija 7776 št. 59, serija 8501 št. 87 in serija 9982 št. 12.
__________ v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1
Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št 14.257 Brzojavi: Kmetskidom
Račun pri Narodni banki
Eskontuje menice
Daie kratkoročna posojila
Izvršuje ostale denarne posle
A e
t X
^ V,


A o


Zaupaite denar domačemu zavodu!
»Naš cai

mešanica domačih čajnih rastlin!
Najboljši nadomestek za inozemske čaje:
Po odobrenjn ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beograda z dne 11. maja 1935. S. br. 14.004
Naprodaj pri:
Kmetijski družbi r. z. z o. z.
v Ljubljani
EKONOM
r. z. z o. z.
V Ljubljani, Kolodvorska ulica 7
(v lastni hiii)	Telefon interurban 25-06
Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pše-nični zdrob, pšenično moko. rženo moko. ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj. kašo. Poljske pridelke: krompir. fižoL zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli. Tomasove žlindre, nitrofoskala. ap-nenega dušika, čilskega sotitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilo-vac«. Karlovae. za vse vrste zidne in strešne opeke.