Potopis Machu Picchu A Vipava Taverna Klepet pod latnikom J Valentin Krtelj^jj MLINOTEST —i O O o (N 00 o ^ —T Hz oj S 5 zgornje vipavski časnik latnik Predsednik (ostal) na tleh A jdovščina, 17. novembra - Predsednik države dr. Danilo Turk je obiskal Pi-JL jk-pistrel, podjetje, ki mu je pred časom podelil najvišje državno odlikovanje. Za obisk si je vzel kar dve uri časa. Ob že dokazani proizvodnji letal pa je bil predsednik navdušen tudi nad energetsko samozadostnostjo, podjetja, ki je kombinacija lastnih obnovljivih virov in je po predsednikovem mnenju javnosti še premalo poznana. V živo si je ogledal tudi vragolije Pipistrelovih letal v zraku in obljubil, da se bo tudi sam dal zapeljati, vendar ob drugi priložnosti. Dr. Turk je tudi komentiral napovedano selitev proizvodnje iz Ajdovščine onstran meje: »Jaz bi si želel, da bi Pipistrel postal za Slovenijo tisto, kar je za Finsko Nokia. Torej svetovno podjetje, ki ima razvoj in tehnologijo doma, proizvodnjo pa seli bližje ciljnim trgom. Če gre za. selitev dela proizvodnje onstran meje, kjer tudi živijo Slovenci, ni nič narobe. Slovenija je mlada članica EU in vseh svetovnih trgovinskih dogovorov še ni uspela podpisati. Toda tudi to se ureja. In ne dvomim v domoljubje Iva Bo-scarola!« Prvi mož Pipistrela pa je napovedal širitev proizvodnje celo v Iran in Kazahstan! Minister Vlade na Predmeji Visoka tehnologija v dolini "TT T"sredo, 16. novembra, je Minister Vla-de Republike Slovenije za promet in T zveze na povabilo svojih strankarskih tovarišev stranke SD - Socialnih demokratov iz OO Ajdovščina obiskal predstavitev kandidata stranke SD na volitvah za poslanca v Državni zbor, Tadeja Beočanina, ki se je odvila v prostorih KS Predmeja. Še pred tem si je ogledal novo cesto na Goro, ter kasneje poklepetal z domačini. S sanacijo plazu Stogovce nad Lokavcem ter ureditvijo interventne ceste do Predmeje je bil minister zadovoljen. Država je za urejanje plazu in ceste namenila skoraj dva milijona evrov, vložek občine je znašal 90.000 €. Ob tem velja poudariti tudi hitrost izvedbe: skoraj 6 metrov široka in 4,2 km dolga asfaltirana in na novo speljana interventna cesta, ki premaga 270 metrov višinske razlike, je bila dokončana v dobrih štirinajstih mesecih. Ljubljanski župan na obisku V soboto 26.11.2011 je v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini predstavil program svoje stranke Zoran Jankovič. V našem volilnem okraju bo stranka Pozitivna Slovenija nastopila prvič. A jdovščina, 29. novembra - Družba Bia s področja biotehnologije. Njegova glavna de-L\ Separations je v obrtni coni Mirce javnost je razvoj, proizvodnja in prodaja inteli-JL JLslovesno odprla novo stavbo, v kateri gentnih filtrov za potrebe farmacevtskih družb, bo kaj kmalu stekla proizvodnja, vanjo pa so Direktor dr. Aleš Štrancar, po rodu s Planine, že preseili (iz Ljubljane) razvojno dejavnost je bil v predstavitvi kritičen do slovenskih in druge potrebne službe. Naložba, skupaj z bank, ki da ne znajo ali nočejo podpreti takšnih izjemno drago opremo, je vredna kar 12 mi- projektov in tako so morali poiskati vlagatelje lijonov evrov, saj gre za visokotehnološko vtujini, od Nemčije do Japonske! Zato jena Ja-proizvodnjo, ki zahteva nadstandardni objekt, neza Janšo naslovil apel, naj kot bodoči voditelj tako s stališča varnosti, porabe energije kot države poskrbi za ambicioznejšemu podjetni-protipotresne gradnje. Stavba razpolaga s sko- štvu prijaznejše okolje. Prav prvaku opozicije raj 4000 kvadratnih metrov uporabnih povr- je pripadla čast rezanja traku (ob njem desno šin, v njej bo lahko delalo več kot 200 zaposle- na fotografiji predstavnik vlagateljev dr. Matej nih, trenutno jih je 55. Penca, levo dr. Aleš Štrancar), objekt pa je bla- Bia Separations je visokotehnološko podjetje goslovil ajdovski župnik Franc Likar. VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Nedelja 4. december 2011 od 7. do 19. ure TADEJ BEOCANIN Pravičnost. Enakost. Strpnost. Solidarnost. Prioritete delovanja 1. Mladi. Mladim v Sloveniji je potrebno občutno olajšati pot do samostojnega življenja, kar vključuje kakovostno izobraževanje s primernim štipendiranjem, olajšan prehod na trg dela, zagotovitev socia Ine varnosti in stanovanja. 2. Javno zdravje. V času starajoče se družbe moramo občutno povečati vložke v preventivne zdravstvene programe in zdravstvenemu sistemu zagotoviti potrebno vitalnost, ki se bo odražala v kakovostnem, hitrem in učinkovitem zdravljenju. 3. Trg dela, gospodarstvo. Z vlaganjem v zdrava gospodarska jedra in nova podjetja moramo spodbuditi razvoj in okrevanje gospodarstva, s tem pa delu vrniti funkcijo dela in ga ne več obravnavati kot socialnega korektiva. 4. izobraževanje. Za zagotavljanje na znanju temelječe družbe moramo vlagati v vsebino in infrastrukturo šolskega sistema, ga povezati s trgom dela in pojem neformalnega izobraževanja. Slednjemu gre priznati visoko dodano vrednost. 5. Lokalna samouprava. Potrebno je povečati učinkovitost samoupravnih lokalnih skupnosti z dodajanjem novih pristojnosti, spodbujanjem ustanavljanja medobčinskih služb, povečevanjem veljave občinskih svetov in zagotavljanjem enakomernega regionalnega razvoja. Europass življenjepis Osebni podatki Ime in priimek Naslov Telefon E-pošta Državljanstvo Datum rojstva Zaželeno poklicno področje Delovne izkušnje Obdobje Zaposlitev ali delovno mesto Naziv in naslov delodajalca Obdobje Zaposlrtev ali delovno mesto Naziv in naslov delodajalca Obdobje Zaposlrtev ali detovno mesto Naziv in naslov delodajalca Obdobje Zaposlitev ali delovno mesto Naziv in nastov delodajalca Obdobje Zaposlitev ali detovno mesto Naziv in naslov delodajalca Tadej Beočanin Goriška cesta 23b, 5270 Ajdovščina +386 40 475 688 tadej beocanin@msa si Republike Slovenije 30.9.1982 poslanec v Državnem zboru RS 2005 - strokovni sodelavec v mladinskih organizacijah glej nastednje poglavje 2003- demonstrator, predavatelj, organizator prireditev Ustanova Hiša eksperimentov, Ljubljana 2010-2011 strokovna praksa Mestne lekarne Kamnik, Lekarna Domžale 2007-2008 liaišon officer Sekretariat za predsedovanje EU, Ljubljana 2003 obvezna strokovna praksa Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana Delovne izkusile v mladinskih in drugih organizacijah Obdobje Zaposlitev ali funkcija Naziv in nastov organizacije Obdobje Zaposlitev ali funkcija Naziv in nastov organizacije Obdobje Zaposlitev ali funkcija Naziv in naslov organizacije Obdobje Zaposlitev ali funkcija Naziv in nastov organizacije Obdobje Zaposlitev ali funkcija Naziv in naslov organizacije Obdobje Zaposlitev ali funkcija Naziv in naslov organizacije Obdobje Zaposlitev ali funkcija Naziv in naslov organizacije 2009- zakladnik Zveze tabornikov Slovenije Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana 2009- glavni tajnik MSA Mladinski svet Ajdovščina, 2010- podpredsednikza participacijo Mladinski svet Slovenije, Ljubljana 2009-2010 podpredsednik za razvoj mladinskih politik Mladinski svet Slovenije, Ljubljana 2007-2009 predsednik Mladinski svet Ajdovščina 2005 - 2007 vodja finančno - materialne službe Mladinski svet Ajdovščina 2004-2006,2006 -predsednik, svetovalec uprave Športno društvo Fenomeni, Ljubljana Delovne izkusile v političrah telesih Obdobje Funkcija Naziv in nastov organizacije Obdobje Funkcija Naziv in naslov organizacije 2010- občinski svetnik Občina Ajdovščina 2009- član Sveta Vlade RS za mladino Vlada RS izobraževanjem usposabljanje Obdobje Naziv izobrazbe in / ali nacionalne poklicne kvalifikacije Obdobje Naziv izobrazbe in I ali nacionalne poklicne kvalifikacije Naziv in status ustanove, ki je podelila diplomo, spričevalo ali certifikat september 2001 - študent - za poklic magistra farmacije 2002- Inštruktor II. stopnje Tečaj za ALT - Assistant leader trainter Svetovna skavtska organizacija in Zveza tabornikov Slovenije V i ! 4 ŠTEVILKA 5 JE GLAS ZA DEŽELO SREČNIH IN ZADOVOLJNIH LJUDI jr. B 1 Sj "".'.| BBBBBBBj ■BBBHHBBB...|.B... ...ffiSH 1 "rr'''r'in vi a MBBBBR.'riL'v DGmokracija naj bo vladavina ljudstva, ne vladajočih elit in posameznikov. - Dovolj je politikov, ki so izgubil stik z realnim vsakodnevnim življenjem, težavami in stiskami državljanov. - Demokracija ne bo okrnjena z zmanjšanjem števila ministrstev. - Demokracija ne bo okrnjena z ukinitvijo državnega sveta, zmanjšanjem privilegijev vsakokratnih vladajočih političnih elit. - Politika bo odgovorna, bo v službi ljudstva, kiji je zaupalo mandat. Ovoboda v vseh njenih oblikah je temeljna človekova pravica. - Za svobodo smo se borili in so umirali številni Slovenci. - Samo državljani, ki uživajo popolno svobodo, so lahko uspešni in srečni. - Prepustimo posameznikom svobodo podjetniškega duha. - Prepustimo svobodo civilni družbi. - Svoboda ne pomeni anarhije, saj je tvoja svoboda omejena z mojo svobodo. OBKROŽITE ŠTEVILKO 15 rejenost, preglednost in transparentnost sta predpogoj za naše delovanje. - Zagotovimo delovanje pravne države in učinkovitost sodnih postopkov. - Država mora s svojimi institucijami zagotavljati urejenost. - Zaostrimo odgovornost za odločitve posameznika na vseh ravneh in na vseh področjih. - Zagotovimo preglednost javnih naročil, spremenimo birokratske ovire na vseh področjih. - Le uspešni sodniki in uspešni tožilci si lahko pridobijo trajen mandat. Opoštovanje drugačnih, drugače mtsiečih, drugačnih zaradi svetovno nazorskih prepričanj ali drugih okoliščin moramo upoštevati pri vseh naših odločitvah. - Naša različnost ne sme biti vzrok za delitve in ne predmet političnega trgovanja. - Naša različnost naj nas bogati kot osebnosti in naj bogati našo skupnost. JL ODDAJTE SVOJ GLAS V BOJU ZA PRAVICE lavcev, ocialno ogroženih, pokojencev, Siromašnih ■■ ■UH i'aa*sv amm 0^NA LZJ "o SDS gre na volitve z izkušeno ekipo in učinkovitimi rešitvami. Naš program 10 + 100 rešitev za pravičnost, delovna mesta in razvoj ima za konkretne probleme konkretne rešitve. Te volitve ne bodo kot vsake druge. So priložnost, da Sloveniji vrnemo veselje do ustvarjanja, pravičnost in socialno blaginjo. Ohraniti moramo solidarnost in preprečiti zlorabe. Gospodarstvu normalne pogoje, mladim in brezposelnim nova delovna mesta, upokojencem dostojne pokojnine. Varovati moramo družino in povezati generacije v skupnem naporu za človeka vredno življenje. Za vse nas gre. Veliko dela nas čaka. Ne bo lahko, vendar nam bo uspelo. Pridružite se nam in Slovenijo bomo spet postavili na noge. 4. decembra zato glasujte za Slovensko demokratsko stranko - to je glas za pravičnost, delovna mesta in razvoj. Eva Irgl 10+ lOO SDS PAMETNA REŠITEV Spoštovani, za poslansko kandidaturo sem se odločil, ker verjamem, da lahko s svojim znanjem, voljo in zdravimi vrednotami pripomorem k oblikovanju močne državne politike z vizijo, ki bo privedla do novih delovnih mest in izboljšanja kakovosti življenja na vseh ravneh. Zavedam se, da je pred nami težka in naporna pot. Vipavska dolina mora dobiti svoj glas v parlamentu, saj se je že velikokrat izkazalo, da potrebujemo močno podporo v državnih institucijah, da naša vprašanja in zahteve dosežejo prestolnico in padejo na plodna tla. Poslanec je glas ljudi, zato vas želim slišati in poslušati že sedaj, v času volilne kampanje, da bom lahko vaš glas prenesel v parlament. Vaših pobud bom vesel na naslovu: Lokavec 8,5270 Ajdovščina, na telefonu: 041 695 696 in e-naslovu: giz.boris@siol.net. Boris Jež v SLS. Slovenska ljudska stranka www.radovanzerjav.si M.SI Blizu ljudem. Jernej VRTOVEC kandidat za poslanca X .- VRNIMO UPANJE SLOVENIJI Zakaj voliti Novo Slovenijo? Slovenija si v parlamentu zasluži stranko, ki najbolj odločno zagovarja krščansko demokratske vrednote. Za zdrav in uspešen razvoj slovenske družbe je pomembno, da je v parlamentu prisotna politična stranka, ki pri svojem delovanju izhaja iz krščansko demokratskih vrednot: spoštovanje posameznika in njegove svobode, pravičnost, poštenje in enakost pred zakonom, odgovornost za lastno in skupno dobro, solidarnost ter spoštovanje življenja, družine in okolja. Slovenija v času krize potrebuje NSi, ker se je v kritičnih trenutkih vedno dokazala kot poštena, verodostojna in zaupanja vredna stranka. Krščanska demokracija s takratnim predsednikom vlade Lojzetom Peterletom na čelu je odločilno pripomogla k samostojnosti naše domovine. Leta 2000 je vlada dr. Andreja Bajuka zgolj v pol leta nadoknadila velik zaostanek Slovenije v pristopnih pogajanjih z EU ter tako močno pospešila celoten pogajalski proces. Brez odločnosti in vizije finančnega ministra dr. Andreja Bajuka, ki je zmanjšal davke in javno porabo, Slovenija leta 2007 ne bi kot prva nova članica EU prevzela evra. Slovenija potrebuje zmago strank slovenske pomladi, ki bodo prekinile bogatenje zgolj nekaterih elit in prekomerno zadolževanje države. Zato je dober rezultat NSi pogoj za pomladno vlado. Za oblikovanje vladne koalicije je premalo dober rezultat samo ene pomladne stranke, saj ni nujno, da bo y parlamentu imela potrebno večino. Zato je potreben dober rezultat celotnega pomladnega bloka. Za spremembo stanja v državi je zato rezultat NSi odločilen. Demokrati Slvrenije nc Demoki-atska stranka Slovenije Mf ZELENA KOALICIJA KSS ZVEZA ZA PRIMORSKO EUROPEANGREENS.EU United green parties of Europe ROBERT LIKAR Spoštovane, spoštovani, Sem Robert Likar, rojen 16.06.1969. Stanujem na Vipavski cesti v Ajdovščini. Osnovno šolo sem obiskoval v Ajdovščini, srednjo šolo v Novi Gorici, fakulteto pa v Ljubljani, kjer sem leta 1995 pridobil naziv univ. dipl. inž. strojništva. Dobro so mi je poznani problemi gospodarstva v sedanji gospodarski krizi in kako težko se zasluži denar na trgu. Poklicna pot me je namreč vodila skozi majhna podjetja, pa vse do velikega Primorja, kjer sem bil direktor Primorja inštalacij. Vsa mladostniška leta sem bil član tabornikov in v tej smeri vzgajam tudi oba sinova. Sem tudi navdušen kolesar in član KK Izvir Vipava, katerega barve sem uspešno zastopal na tekmovanjih slovenskega pokala. Zakaj koalicija SMS - Zeleni / ZZP Slovenija drvi po poti, ki si jo pred dvajsetimi leti nismo izbrali. Smo najbolj centralizirana država v vsej EU. Samo peščica izbrancev odloča o veliki večini javnih sredstev in tako tudi o naši usodi. To je potrebno spremeniti! Odločanje je potrebno spustiti na nižji nivo. Potrebno je urediti zbiranje, upravljanje in delitev javnih financ po principu 1/3 občine, 1/3 regije in 1/3 država in ne tako kot sedaj, ko dobi država kar 90 % javnih sredstev. Naš Vili Resnik v pesmi poje: »vedno na koncu sta dve poti, izbereš pa tisto, ki je ni« Trdim, da je do cilja vedno več poti, ampak samo ena je tista prava! Na vas je da 4. decembra skupaj z nami izberete tisto pravo. Skriva se pod številko 2! VILI RESNIK Spoštovani! Po tehtnem premisleku sem se odločil, da kandidiram za Državni zbor, ker že šest let živim med Primorci, ki so mi prirasli k srcu. Opažam, da je ključni razvojni problem Slovenije centralistični model zbiranja in upravljanja z javnim denarjem, saj so razlike med osrednjo slovenijo in periferijo vse očitnejše. Sedanji sistem, po katerem se nad 90 % sredstev zbere na državnem nivoju in ki omogoča ozkim političnim skupinam obeh polov odločanje o vsem, je glavni vzrok krize, ki se kaže v: razsipništvu, klientelizmu in legalni kraji našega denarja. To moramo spremeniti! Sem Vili Resnik, rojen leta 1963 , po izobrazbi sem zdravstveni tehnik, moj poklic pa je samostojni kulturni delavec. Delovno pot sem začel na Onkološkem inštitutu leta 1985. Samostojni kulturni delavec sem od 1991. Glede na to, da je kultura pri nas zapostavljena, sam nimam velikih prihodkov, zato čutim z malim človekom, ki težko sestavlja kraj z vse bolj bornimi sredstvi. Zato še toliko bolj razumem nujnost sprememb sistema upravljanja države, ki bo omejil veliko socialno razslojevanje in onemogočil majhni skupini elit, da upravlja z državo na tako katastrofalen način. Na volitvah 4. decembra lahko s svojim glasom pripomorete, da se demokracija približa malemu človeku in da ostane vsaj 30 % javnega denarja v občinah in postopno tudi na regijah, po Švicarskem modelu upravljanja države. Delamo kot... voli 2, listo SMS Zeleni - s katero je ZZP v koaliciji, saj smo prava alternativa za spremembe! dr. ANDREJ RASPOR Sem Andrej Raspor, rojen leta 1965, po izobrazbi doktor družbenih ved. Delovno pot sem začel v gradbeni stroki, nadaljeval v strojegradnji in pristal v turizmu. Od delavca do menedžerja. Ob delu sem diplomiral na Fakulteti za organizacijske vede, in nadaljeval študij na fakulteti za družbene vede. Na vodilnih delovnih mestih sem si v desetih letih nabral veliko izkušenj iz področja vodenja. Tudi občutki, kako zgleda, če nimaš dela in si na zavodu za zaposlovanje, mi niso tuji. Zato še toliko bolj razumem nujnost sprememb. Trenutno ustanavljam lastno podjetje. Prepričan sem, da problemov s katerimi se spopadamo, ne moremo rešiti z enakimi metodami, kot so bili povzročeni! 4. decembra lahko s svojim glasom: • odločite, da se demokracija približa malemu človeku • odločite, da ostane vsaj 30 % javnega denarja naši občini, sedaj namreč dobimo le miloščino v višini 8-10 %; • odločite, da bo naš denar pri sanaciji bank pravilno porabljen in priznan v obliki lastniškega deleža državljanov in ne imaginarne države; • odločite, da bo naš denar porabljen za razvoj in nova delovna mesta; • odločite, da se bodo stroški krize enakomerno porazdelila med vse sloje državljanov; • da bomo skupaj poiskali rešitve za lepšo prihodnost naših otrok in vnukov. Volite SMS Zelene - ZZP, na glasovnicah obkrožite številko 2, saj smo edina prava alternativa za spremembe na bolje! /i ¥ Kaj je bistveno? Nesporno dejstvo je, da je Slovenija najbolj centralizirana država v EU. Nesporno dejstvo je, da edini v Evropi nimamo drugega nivoja upravno politične organiziranosti - pokrajin. Nesporno dejstvo je, da nikjer v Evropi država ne razpolaga s takim odstotkom javnih sredstev ( kar 88 % ). V večini držav se javna sredstva razdelijo po tretjinah med državo, pokrajinami in občinami. In nesporno dejstvo je, da prav nobena stranka - ne nova, ne stara, ne misli tega spremeniti. Nesporno nihče ne misli končno ustanoviti pokrajin, nesporno nihče ne misli nameniti več sredstev občinam. In tako bomo morali še naprej hoditi s sklonjenim hrbtom prositi v Ljubljano. Po naša sredstva! Ali boste ponovno in spet glasovali zanje? Za brutalne centraliste! Leve in desne. Ali vas bodo spet žejne prepeljali čez vodo? Dali jim boste legitimnost vladanja, legitimnost centralizma. Zato bo vaš glas vržen proč, vaš glas ne bo spremenil ničesar. Za sebe vem, moj glas bo šel Zvezi za Primorsko, ki gre tokrat na volitve skupaj z Stranko mladih - zeleni Evrope. Zakaj? Ker se že devetnajst let borimo za decentralizacijo države in za pravično razdelitev javnih sredstev. In ne pozabimo. Stranko naredi veliko samo število glasov volivcev. Vaših glasov! Razmislite in se odločite! Obkrožite številko 2! Lista Virant Ekipa za prihodnost Državljanska lista Gregorja Viranta ■ ■ NOV OBRAZ ZA NOVE ČASE! IZ GOSPODARSTVA, ZA GOSPODARSTVO, ZA DELOVNA MESTA! IZ LJUBLJANE SE NE BOM VRAČAL LE OB VOLITVAH! Matjaž Bajec www.lista-virant.si (0 - MEDNARODNO KONKURENČNO IN Z GOSPODARSTVOM POVEZANO VISOKO ŠOLSTVO - MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA KOT GONILO USTVARJANJA NOVIH DELOVNIH MEST - USPEŠNO IN UČINKOVITO KORIŠČENJE EVROPSKIH SREDSTEV - PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM - POVEČANJE PREHRANSKE VARNOSTI SLOVENIJE Marijan Božič Igor Benko Čas volitev ... je čas obračuna za nazaj in zastavitve poti ter ljudi za naprej. Preveriti, kdo od naših političnih predstavnikov, ki smo ga izvolili, je bil sposoben ter je deloval iskreno za dobro družbe in kdo je preko naših hrbtov plezal na položaj le za svoje koristi. Ne morem to ugotavljati za druge občine, ker tam ne poznam • • • ljudi, za našo pa kar z veliko gotovostjo. Lekcija iz nenačelnosti se je dogajala na zadnjih občinskih volitvah, ko so nekatere politične stranke, med obema krogoma volitev za župana, tekale s politično podporo od enega županskega kandidata do drugega, kakor je pač nihajoča politična tehtnica nakazovala zmago. To dejstvo o svojih koalicijskih tovariših je na televiziji izpostavil celo sedanji župan Marjan Poljšak sam. ... je čas obračuna s političnimi 'pe-tokolonaši'. Je odgovor na vprašanje, zakaj je Nemčija Nemčija in Grčija Grčija. Težko me bo nekdo prepričal z besedami: »Še malo bom dvoličnež, toliko da pridem na položaj, potem bom pa poštenjak!« V politiki se ne sme pozabljati in tudi ne odpuščati! To bi namreč pomenilo, da dajemo prosto pot nenačelnosti in pokvarjenosti za vse pomembne funkcije pri preživetju družbe. Izjemno sem ponosen na svoje svetniške kolege v ajdovskem občinskem svetu - SDS, SD in NSi - ker iskreno ter dobro sodelujemo, pa čeprav smo 'opozicija'. Je to reklama za te tri stranke? Ne! To je reklama za narodno enotnost v krizi in stiski. Za načelnost, za sodelovanje, za besedo, ki jo človek izreče, in stoji za njo! Naš vlak pelje proti Nemčiji. Tudi tam imajo podobne stranke, pa vendar zmorejo! Je pa volilni listič vsekakor v vaših rokah... Peter Velikonja Ljudstvo ima prav To je tudi trditev Alberta Einsteina: »Problemov, s katerimi se spopadamo, ne moremo rešiti z enakimi metodami in istimi ljudmi, ki so jih povzročili.« Iz povsem strokovnih (ne političnih) analiz problemov Slovenije izhaja, da je ključni problem te države: način zbiranja in upravljanja z javnim denarjem, ki je sedaj izrazito centralističen. Ta model bi lahko bil učinkovitejši od policentričnega, če bi imeli skrajno poštene politične voditelje, ki ne bi dovolili, da se na vsakokratno oblast prilepijo 't.i. mreže plenilcev', ki so pravzaprav tam, ne glede na politično opcijo. Morda bo prišlo le do tega, da bo plenilska mreža malo drugačne barve - brez spremembe sistema gre torej le za kozmetiko in barvne nianse ter manipulacijo z volivci. Spremeniti moramo torej sistem, tako da bo onemogočeno ali vsaj zelo oteženo plenjenje ter da bomo ljudje čim bolj neposredno upravljali javne zadeve. Naj razvitejše demokracije (Švica, Danska, Belgija) so tako v dolgoletnih izkušnjah v razvoju od posredne k neposredni demokraciji ugotovile dve ključni dejstvi: 1. Če se javna sredstva razdelijo tako, da več ostane najnižjim nivojem samouprave: npr. Danska 50 % , Švica 33 %, Belgija 25 % ostane občinam , rešujemo oz. zmanjšamo možnost plenjenja, ker policentrična razporeditev sredstev otežuje lobiranje ozkim skupinam plenilcev, obenem je obseg plena, tudi če pride do njega, bistveno manjši, možnost odkrivanja pa večja, saj se transparentnost veča. 2. Sodobna demokracija dejansko teži k odločanju o čim več zadevah na najnižjih nivojih -neposredna demokracija - danes je to še toliko bolj možno, ker je izobrazba prebivalstva tudi izven središč vse višja - včasih višja kot v centrih, odločanje pa je smiselno le, če imajo te sredine tudi možnost udejanjiti odločitve, kar je možno le ob drugačni delitvi javnega denarja in upravljanja države. 3. Model upravljanja od spodaj (švicarski) se glede na našega razlikuje v tem, da pri nas, ne samo da ostane občinam neposredno le cca 6 % javnih sredstev oz. 540 EUR/na prebivalca, regij, ki naj bi razpolagale z nadalj- njimi 33 % javnega denarja sploh nimamo. Tako se v rokah peščice POLITIČNIH ELIT zbere 94 % javnih sredstev. Protestniki, ki v Ameriki pišejo, da predstavljamo 99 % brezpravne raje, bi lahko torej v Sloveniji napisali 99,8 %. V primeru, ko o teh sredstvih odločajo ljudje, ki nikoli niso bili prisiljeni sami ustvarjati sredstev za svoj obstoj, torej nimajo pojma, kako je težko zaslužiti vsak evro, oziroma razmišljajo le o porabi sredstev, pridemo do srca zveri oz. temeljnega vzroka, ki je postopno privedel do ključnih problemov Slovenije in to je centraliziran sistem zbiranja in upravljanja z javnim denarjem, ki omogoča: a. razsipništvo z javnim denarjem, b. korupcija in klientelizem, c. legalizirano krajo, d. orientacija na delitev - plenjenje in ne na ustvarjanje. Vse večje plenjenje pri nas skuša država omejevati z novimi in novimi predpisi, pravna država se zaradi množice omejevalnih in kontrolnih predpisov spremeni v svoje nasprotje - nepravno državo, tako da je v državi uspešen tisti, ki s pomočjo odvetniških lobijev izkorišča kolizijo predpisov in luknje, ki so značilne za sisteme, ki stalno spreminjajo zakonodajo. Podjetništvo je v takem sistemu kot gonilna sila razvoja vse bolj omejeno v množico predpisov, ki jih sploh ni možno izvajati (enake zahteve za mi-kro podjetja z enim zaposlenim kot za velika podjetja z 3000 zaposlenimi), zato propade veliko podjetniških idej - in še huje projektov, vse več podjetij (zlasti ljubljanskih in povezanih z omenjenimi mrežami) seli dejavnost iz države, tam tudi plačujejo davke, preostala podjetja pa se bolj trudijo za lastno preživetje kot za razvoj in blaginjo. Predpisi ustvarjajo nova delovna mesta v javni upravi, kontrolnih institucijah, agencijah itd. kar generi-ra 'nova' delovna mesta v birokraciji - vse do stopnje, ko več zaposlenih administrira in kontrolira kot jih dela oz. ustvarja novo vrednost. Finančni polom države je le še posledica, saj država mora najemati kredite za plače birokratov. Sočasno v Sloveniji poteka upad natalitete, ki mu bo sledil še demografskem zlomu, ko je odnos mlado -staro prebivalstvo vse bolj na strani slednjih, že sedaj je to razmerje v korist starejših zato je zdravje javnih financ Slovenije logično slabo in bo še slabše. Imamo paradoks, da ima vse več podjetij - zlasti je to splošen pojav v 'osrednji slovenski regiji' davčno odvodnih podjetij na Cipru, Lichtenstei-nu in Kajmanskih otokih, kamor plačujejo davke. Podeželje pa financira birokrate in ministre v centru, ki ne plačujejo davkov oz. z njimi financirajo tuje birokrate in ministre. Navedeno je kot ključne probleme že pred 15 leti identificiral tudi program stranke Zveze za Primorsko in sicer zapisan v treh D : Demokratizacija skozi Decentralizacijo in Debiro-kratizacijo. Zveza za Primorsko ponuja program za spremembo upravljanja in financiranja države, ki dolgoročno lahko reši navedene probleme, kratkoročno pa bo seveda treba tako zmanjšati javno porabo kot tudi poiskati nove vire financiranja in povleči banke iz kreditnega krča. Le racionalne in ekonomsko utemeljene investicije lahko povečajo zaposlenost in priliv v javno blagajno. Glede na to, da je ZZP edina neparlamentarna stranka, ki obstaja že 20 let in je sodelovala na vseh državnih in lokalnih volitvah v samostojni Sloveniji, si je nabrala določene izkušnje in se zaveda da s samostojnim nastopom nima nobenih možnosti. Zato smo dali pobudo za združitev vseh novih strank in gibanj, tako smo uspeli oblikovati koalicijo, ki jo sestavljajo: Demokratska stranka, Krščanskimi socialisti, SMS zeleni Evrope, Zveza za primorsko in Združeni za Izolo. Žal se koaliciji nista pridružila TRS in Gibanje za Slovenijo. Ankete nam kažejo precejšnjo možnost vstopa v parlament, še zlasti, če upoštevamo, da se v vseh anketah med 20 in 30 % Zakaj bom volil Matjaža Bajca ~¥" ot poveljnik Civilne zaščite »C se zavedam, da sta odloč- A^k-nost in operativnost ključna ne samo v vsakdanjem življenju, ampak predvsem v kritičnih trenutkih - v takih kot se Slovenija nahaja sedaj. Smo v času, ko se je potrebno izpostaviti ter prevzeti odgovornost. Sam, kot tudi celotna ekipa liste Srce, smo se odločili za sodelovanje z Državljanko listo Gregorja Viranta, saj vidimo, da smo enako resno misleči. Želimo sodelovati pri tem, da gospodarstvo spet obrnemo na pot uspe- šnega razvoja. Edina pot do manjše brezposelnosti, manjše revščine, višjih plač, varnih pokojnin, socialne in zdravstvene politike ter stanovanj za mlade družine, je uspešen gospodarski razvoj. Vseh teh težav se še kako dobro zaveda Matjaž Bajec, vodja naše svetniške skupine liste Srce. Zato si štejem v čast, da lahko rečem, da je Matjaž Bajec odločen in operativen ter kot tak lahko pomaga Sloveniji na pot boljše prihodnosti. Matjaž Bajec prihaja iz gospodarstva. Zato ve, da je potrebno ustvarjati dodano vrednost. Ve, da samo prestavljanje papirja ne prinese rezultatov. Prav tako tudi v družbenem in političnem življenju posluje kot v gospodarstvu; obljubo jemlje kot zavezo ali pogodbo. Matjaž je zagotovo kandidat, ki vas bo 'poznal' tudi po volitvah in ne samo v času, ko je potrebno zbirati glasove. Prav zato drži, da je Matjaž, kot v šali pravi sam, kandidat s težo. Prepričan sem, daje glas za Matjaža Bajca, glas za prihodnost Slovenije in Vipavske doline. Andrej Curk Nove opcije ? Priznam, da sem malce že star in da včasih težko razberem med tistim, kar nekdo govori in tistim kar hoče povedati. Bližnje volitve to mojo starostno težavo še povečajo. Na primer Virant. Levi Virant sekretar pri Ropu, desni Virant minister pri Janši. Potem uspešni delavec na sončni upravi s honorarjem cca 100.000,00 € letno? In sedaj bo kvasil, kako urediti državo? Naprej. Jankoviču verjetno njegove pridnosti ne moremo oporekati. Ampak da je priden tako, da lahko ima 14.000.000,00 € in minusa 9.000.000,00 € kredita, torej 5.000.000,00 € plusa, tudi težko verjamem. Ne to, da jih ima, ampak to, da je lahko bil tako priden, da jih lahko ima. In da je pri tem še naj večji levičar? Zakaj ostali levičarji nismo podobno pridni. Morda zato, ker imamo obe levi? Brez desnega žepa? Naprej. Devetnajst strank bo na volilnem lističu. Podrobno berem časopise in ne vem, od kje pride teh devetnajst opcij? Kot rečeno, verjetno sem že star in sem že marsikaj slišal govoriti. Jaz bom volil tiste, ki so mi najbližji - Pahorjevi Socialni demokrati. Obračajmo kolikor čemo, zame je Pahor, vsaj po televiziji, še najbolj prepričljiv. Pri njemu vem vsaj to, kaj govori in pri čem sem. Je iskren. Zame je to dovolj. P.S.: Kot prebivalcu Budanj mi ni všeč tudi neiskrenost občinskega svetnika Ivana Krašne. Pred občinskimi volitvami za Borisa Ježa, po volitvah pa za Marjana Poljšaka? Ja res, 'ljudska' stranka! vprašanih še ni odločilo, koga bodo volili, in žalostno dejstvo, da je večina anket prirejena in favorizira stranke, ki imajo denar. Kdor je torej sposoben uvida, da samo zamenjava starih obrazov na oblasti ne more prinesti nič novega in dobrega, temveč le nadaljevanje sedanje agonije, lahko s svojim glasom za SMS Zeleni Evrope, ki zastopa omenjeno koalicijo strank, v katerih je tudi ZZP, izbere novo opcijo reševanja problemov skozi drugačen, bolj demokratičen sistem odločanja in upravljanja ter financiranja države. VZLfAP Lokavsc 130F, 5270 AJdovKina www.veirad.si radovan.veHkonja@v8lFad.al 051-683-103 IZVAJAMO VSA aijmoiram m ©iiprriMDim oeila DOVOUV HITRO, KVALITETNO IN CENOVNO UGODNO! Popotnica Janja Blažič v Južni Ameriki Na povabilo društva DESK iz Žapuž se je odzvala svetovna popotnica Janja Blažič ter predstavila zanimivo popotovanje po Južni Ameriki, s katerega se je vrnila konec septembra 2011. Polna dvorana doma krajanov v Žapužah je z zanimanjem prisluhnila besedam Janje in tudi oči so imele kaj videti na predstavljenih fotografijah. TTzačetku septembra je Janja \/ s skupino ljubiteljev nara-T ve in preprostih ljudi odpotovala v Južno Ameriko. Lima - glavno mesto Peruja - tretje naj-večje države v Južni Ameriki, je bilo izhodišče avanture. Najprej so si iz čolna ogledali neokrnjeno obalo Pacifika in sicer otoke, okrog katerih živi ogromno rib. Prav zaradi rib je na teh otokih nešteto ptičev, ki tam neovirano gnezdijo. V muzeju pre-dinkovskih kultur so videli mumije z raznimi namensko oblikovanimi lobanjami. Z obale so odpotovali do puščave Nazca. Z letala je bilo lepo videti slike pravilnih linij, krogov - oblikovane v naravi velikosti okrog 200 m in so nastale okrog 500 let pred našim štetjem. Pot so nadaljevali v osrednji del Peruja. Z višine 3700 m. n. m. so se peš spustili v najgloblji kanjon na svetu Golca na 2700 m. n. m. Na tem območju so imeli priložnost opazovati največje ptice v zraku - kondorje. Razpon čez krila doseže tudi tri metre. Z avtobusom so se povzpeli do prelaza na višini 4910 m. n. m., od koder je zelo lep razgled po Andih. Nadaljevali so pot do mesta Cusco - izhodišča do znanega zapuščenega mesta Inkov Machu Picchu, ki se nahaja na višini 2350m. Razmere v mestu ter okolici so katastrofalne. Revščina je razvidna na vsakem koraku. Doma- čini so zelo prijazni. V znak dobrih odnosov so odigrali tudi nogometno tekmo z domačini. Otroci komaj čakajo, da jim turisti dajo kak posladek za darilo. Prav v času obiska na Machu Picchu je Janjin nono Jože Brecelj doma praznoval 90 let. Janja mu je za presenečenje poslala fotografijo prav iz tega starodavnega mesta, kjer mu je na slovensko zastavo napisala čestitko. Jože si je vedno želel tja, zato je bil fotografije po elektronski pošti točno na rojstni dan zelo vesel, še posebno zato, ker letos mineva 100 let od odkritja tega skrivnostnega mesta. Na slednja postaja je bilo veslanje po jezeru Titicaca. To je najvišje ležeče plovno jezero na svetu (3810 m. n. m.). Zanimivi so iz trsja in slame zgrajeni plavajoči otoki, namenje- ni predvsem za turiste. Na obrazih domačinov je videti, kako je trd boj z naravo v teh višavah. Rjava barva ustrojene kože in ostre oči te spremljajo na vsakem koraku. Bolivija je bila naslednja država obiska - avtobusni prevoz do La Paza, od tam pa s kolesom naprej. Za skupino je bil največji izziv spust po 'cesti smrti'. To je glavna cesta i višine 4500 m. n. m. do 3500 m. n .m. in sicer po zelo strmem pobočju, neurejenimi bankinami in neposeljenem področju v dolžini 64 km. Leta 2007 so dogradili novo nadomestno asfaltno cesto in od takrat je stara namenjena turistom. Vsako leto se po njej spusti s kolesom 25.000 kolesarjev. Na tokratnem spustu pa vreme ni bilo preveč prijazno, saj je na startu snežilo, med potjo pa deževalo. Obiskali so najvišje ležeče mesto na svetu Potosi, znanem po bogatem rudniku srebra, toda tudi po izkoriščanji in bedi rudarjev. Zaradi težkih razmer in posledic bolezni naj bi v tristo letih umrlo okrog 8 milijonov ljudi. Zadnja - najkrajša postaja pa je bila Čile, kamor so prišli preko prelaza 5000 m. n. m. V Čilu se takoj občutili, da je življenje nekoliko lažje, standard je višji. Za ogled je bila zanimiva oaza San Pedro de Atacama in dolina smrti. Iz glavnega mesta Čila je sledila vrnitev v domovino. Aleš Brecelj Popust do -50% Plačaš 2, Dobiš 3 To se pa res izplača izkoristiti! Vsak teden bomo izžrebali eno srečno osebo in ji povrnili celotni znesek nakupa (v obliki protivrednosti darilnega bona za naslednji nakup). Samo izpolnite ta kupon z vašimi cenjenimi podatki in nam dovolite, da vas telefonsko obvestimo, če vam je bila sreča naklonjena. Srečne izžrebance bomo objavili na facebooku.. AKCIJA TRAJA DO KONCA LETA 2011. PRODAJA OBUTVE Prešernova ulica 25,5270 AJDOVŠČINA; Tel: 05 3664139 SAJ VAM NI VSEENO, KAKO STE OBUTI! ŽE OD NEKDAJ Sl ČLOVEK ŽELI UDOBNIH ČEVLJEV, ZASE IN ZA SVOJE OTROKE. Takšnih čevljev, v katerih se vaša noga dobro in ugodno počuti, da lahko stopate lahkih nog naokrog, da je vaš obraz nasmejan, da vas ne bolijo kosti, da bo vaše obuvalo ugodno vplivalo na vašo hrbtenico in na splošno počutje. Ne boste verjeli, koliko bolezni nog in podobnih težav pride ravno od neprave obutve !Vse se začne že pri otroški nogici, razvoju njegovega stopala in gibanja. Zato prisegajmo na kvalitetne in neoporečne materiale, na kvalitetno izdelavo, na udobna kopita in na koristne nasvete prodajalk. Veste, da človek v svojem življenju povprečno naredi kar 146 milijonov korakov. Dandanes se obutev prodaja že na vsakem vogalu. Dandanes se tudi že »vsi« trgovci spoznajo na obutev. Ljudje nemalokrat podležejo lepo oblikovanim prospektom, fotografijam in nenormalno nizkim cenam. K raznovrstnim manipulacijam seveda pripomorejo tudi učinki krize in pomanjkanja denarja. Na koncu pa marsikje sledi razočaranje po slabem in premalo premišljenem nakupu. VELJA SE DRŽATI PRAVILA IN KUPOVATI SAMO KVALITETNO OBUTEV Takšne prodajalne so tudi prodajalne obutev ŽILNIK, kjer ponujajo praviloma samo kvalitetne čevlje. Njihova obutev je v veliki meri izdelana iz kvalitetnega usnja oz. drugih kvalitetnih materialov. Na njihovih prodajnih policah so modeli za različne priložnosti, pa najsi gre za otroke oz. odrasle osebe. Skladno s kvaliteto ponudbe se ponašajo tudi s solidnimi cenami. In kar je tudi zelo pomembno za stranke - znajo svetovati ob nakupu. PRODAJALNA S KVALITETNO OBUTVIJO Govori se, da se v prodajalnah ŽILNIK izplača kupovati. Trenutno se aktualni popusti kar do -50% na določene modele in vzporedna akcija 2=3 ime:........................... račun št.: datum: priimek:......................... vaš telefon: Kupon s katerim si lahko povrnete celoten znesek nakupa! * MARKETI FAMA VIPAVA VABIJO Velika izbira najboljših slovenskih vin NAGRAJUJETA * Rio Marein WC Net ^ ^nagrajujeta zveste potrošnike + Nagradna igra traja od 20.11. do 20.12.2'011 FAMA DEŽNIK RIO MARE «rj Ato DARILNI » PAKET A ^ > IZDELKOV v vrednosti 20€ MERILEC* ČASA^ RIO MARE Več informacij o nagradni igri poišči na nagradni kartici. ___________________________OBČINA VIPAVA mrliška taverna pri Mrzli reki vas pričakuje Cesar Teodozij je v soboto, 19.11.2011, pozdravil prve goste v Rimski taverni pri Mrzli reki: »Taverno sem postavil v slavo moje zmage nad Evgenijem pri Mrzli reki, 5. in 6. septembra 394. Takrat sem vam dal zmago, danes vam dajem vino. Naj vaš veter, burja, vedno piha v pravo smer, k zmagi! Na mnoga leta!« Vendar preveč poguma škodi, zato je pri pitju vina resnično potrebno imeti pravo mero in dajati prednost kvaliteti pred kvantiteto. Tako so gostom v Rimski Taverni pri Mrzli reki na voljo izbrana buteljčna vina po zelo dostopni ceni. Na vinski karti so predstavljena vina izbranih vinarjev iz občine Vipava, ki jih strežejo izučene rimske kelnarce in kelnarji. V ponudbi Rimske taverne so tako kvalitetna buteljčna vina: Andlovič, Avin, Benčina, Burja, Florjanov hram, Malik, Mežnar, Miška, Nafa, Petrič, Rondič, Vidus in Vipava 1894. Poleg buteljčnih vin (Vinum Imperatori), ki so v ponos Rimski taverni, so na voljo tudi hišno mlado vino (Frigidus), rimsko vino TTRimski taverni pri Mrzli reki \ / ob koncih tedna potekajo ▼ številni dogodki: nastopi glasbenih, dramskih in pevskih skupin, prireditve za najmlajše ter drugi družabni dogodki. Za vse, ki bi radi izvedeli kaj novega, smo pripravili izobraževalne vsebine, katerih rdeča nit je vino. V Rimski taverni sta na sporedu še predavanje 'Vino kot zdravilo', ki ga bo izvedel dr. Marjan Zaletel, z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Zanimiva bo tudi 'Razprava za vinoljubce', ki jo bo predstavil prof. dr. Janez Hribar, z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ker pa se za naše društvo spodobi, da z zanimanjem spremljamo rimsko zgodovino, smo v našo sredino povabili gospoda Lovra No-vinška, avtorja nove knjige Meč in vihar, ki bo skupaj z mag. Alojzom Durnom sodeloval na simpoziju 'Rimljani in Teodozij'. V rimskih časih je imelo vino svoje mesto v številnih področjih življenja. Bilo je del verskih obredov, darovali so ga bogovom, uporabljali v medicinske namene, pri kuhanju in seveda kot pijačo. Za prevoz in shranjevanje vina so uporabljali amfore. Kot zanimivost pa naj omenimo, da je bil sprva tudi sveti Martin, zavetnik vina in vinarjev, častnik rimske vojske. Ko je prerezal na pol svoj topli vojaški plašč in ga eno polovico podaril beraču, je bil to zanj prvi korak spreobrnitve v krščanstvo. Hvaležni smo Rimljanom, da so poskrbeli za razcvet vinogradništva zij, ampak bomo morebitni dobiček prireditve v predprazničnem času namenili za razveselitev otrok Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava ter Oddelka za invalidno mladino Stara Gora. Pridružili smo se tudi akciji zbiranja plastičnih zamaškov za nakup dvigala za deklico Anjo. Prinesete jih lahko v Rimsko taverno oz. v TIC Vipava. Vabljeni v Rimsko taverno, ki bo odprta še ta konec tedna, do nedelje, 4. 12. 2011. Dogajanje bo pestro in zanimivo, polno bo veselja, druženja in glasbe. Pridite in tudi vi prinesite kanček dobre volje. Vstop prost. Več informacij o prireditvi si lahko ogledate na www.teodozij.si. KID Teodozij Program dogodkov v Rimski taverni ob Mrzli reki v decembru: Petek, 2.12. 2011 od 18:00 dalje -Razprava za vinoljubce, prof. dr. Janez Hribar, Unfverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (ob 19:30) -Recital poezije, Nejc Furlan -Predavanje “Vino kot zdravilo”, dr. Marjan Zaletel, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta (ob 20:30) -Spet drugi -Špadni fantje Sobota, 3.12. 2011 od 18:00 dalje -Simpozij Rimljani in Teodozij, Lovro Novinšek in mag. Alojz Durn (ob 19:00) -Tamburjaši -Fantje spod velba -Rio Bravo Nedelja, 4.12. 2011 od 15:00 dalje -Miklavževanje -Nastop učencev Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava -Zaključek otroškega likovnega in literarnega natečaja -Fantovski zbor iz Dobrove -Duo D+D -Zaključek s presenečenjem z medom (Mulsum), namenjeno predvsem ženskam, ter kuhano vino (Conditum Paradqxium). V skladu z rimskimi zakoni vino strežemo samo moškim starejšim od 35 let. Na lastno odgovornost lahko vino pijejo tudi mlajši moški in ženske. Če se vinu ne morejo upreti, ženskam priporočamo Mulsum, da ne bodo nečistovale z Liberom. Za zagon Rimske taverne pri Mrzli reki smo poskrbeli člani Kulturno izobraževalnega društva Teodozij iz Vrhpolja pri Vipavi. Z nepridobitnim projektom, pri katerem sodeluje okrog sto prostovoljcev ter več kot 250 nastopajočih, ki nastopajo brezplačno, želimo obogatiti kultur- v naših krajih, saj vinska trta pri nas zelo lepo uspeva in nas razvaja z žlahtnimi okusi vipavskih vin. Znan latinski pregovor pravi: “Dant animos vina.” (Vino daje pogum.). no življenje in ustvariti zavedanje, da smo lahko ponosni na naše kraje ter našo kulinarično in kulturno dediščino. Cilj projekta pa ni ustvarjanje dobička za potrebe Društva Teodo- OBČINA VIPAVA 9. srečanje skrbnikov portala www.slovenia.info Priznanje TIC-u Vipava V četrtek, 18., in petek, 19. novembra 2011 je v Radovljici potekalo 9. motivacijsko srečanje skrbnikov uradnega turističnega portala www.slovenia.info, za katerega skrbi 200 lokalnih skrbnikov iz celotne Slovenije. To so predvsem turistično informacijski centri, lokalne turistične organizacije, turistična društva, hoteli... Gostitelj letošnjega srečanja,Turizem Radovljica, je skupaj s Slovensko turistično organizacijo (STO) pripravil zanimiv program z izobraževalnimi vsebinami. 'T"vod v petkovo srečanje je j bila izobraževalna delavni-ca na temo destinacijskega marketinga v digitalni dobi, ki jo je vodil grški strokovnjak Manolis Psarros. Dodobra je predstavil pomembnost predstavitve turistične ponudbe na internetu, saj število uporabnikov narašča in jih je sedaj v Evropi 382 milijonov, v svetu pa že 1,5 milijarde. Zanimiv je tudi podatek, da prvo informacijo o turistični ponudbi najde 96 % potencialnih gostov ravno na internetu, od tega pa kar 66 % na socialnih medijih kot je npr. facebook. V prihodnjem letu se v svetovnem merilu pričakuje za 51 % povečanje uporabe pametnih mobilnih telefonov za iskanje informacij o turističnih destinacijah. Zanimiv je tudi podatek o povečanju uporabnikov interneta po starostnih skupinah. Od aprila 2009 do maja 2010 se je spletnih uporabnikov, ki so v starostni skupini med 18 in 29 let povečalo za 13 %, med 50 in 64 let za 88 %, v skupini starejših od 65 let pa kar za 100 %. Iz našega vidika je to razveseljiv podatek, saj so naši enodnevni obiskovalci ravno iz zadnje starostne skupine, katere smo do sedaj vabili na obisk preko klasične pošte in s tiskanimi brošurami, kar je za manjšo lokalno turistično organizacijo velik strošek. Predavatelj je med drugim izpostavil kitajski trg, na katerega moramo v bližnji prihodnosti računati kot na pomemben turistični trg in z njim začeti tudi pravilno, predvsem pa pravočasno komunicirati. Trenutno je na kitajskem 450 milijonov internetnih uporabnikov in je država s hitro rastočim BDP - jem. In kako naprej? Za zaključek je izpostavil 5 ključnih aktivnosti in dejstev, ki pripomorejo k prepoznavnosti destinacije in vzpodbudijo gosta za obisk le-te. Najpomembneje je, da prepoznamo ključne goste in njihove navade ter z njimi stopimo pravočasno v kontakt in pravilno komuniciramo. V smislu predstavitve destinacije pa je pomembno izpostaviti turistično ponudbo, ki nas dela drugačno od drugih krajev. Tinkara Pavlovčič Kapitanovič je v nadaljevanju predstavila strategijo razvoja in trženja STO preko socialnih medijev, kjer je izpostavila tudi odziv na 'twitt' o Vipavi in prireditvah v času martinovega. Zanimivo je dejstvo da se obisk klasičnih domačih spletnih strani zmanjšuje (10 - 20 %) in da se le - ta seli na socialna omrežja. Izobraževalni del smo zaključili kako v praksi ,Twittamo' (200 mio Twitter uporabnikov), objavljamo v Facebooku (600 mio Facebook uporabnikov) in kako upravljamo s Foursquare-om (10 mio Foursqa-re uporabnikov). Dejstvo je, da se v Marmelade, sirupi in likerji iz Majerije "V T edaleč iz Vipave se v vasi | | Slap nahaja izletniška -X. ti kmetija Majerija. Tipična zgornjevipavska domačija je bila v preteklosti oskrbniška hiša grofov Lanthieri, ki so v Vipavski dolini pustili pomemben pečat in bogato kulturno zapuščino. Sedaj je domačija v lasti Nataše in Mateja Tomažiča, ki sta jo v letih med 1994 in 2006 skrbno preuredila in v hiši ohranila avtentičnost ter domačnost. Del hiše je družina namenila gostinstvu, ki s svojo vrhunsko kulinariko ter izbranimi vini iz Vipavske dohne privablja goste od blizu in daleč. Ponudba jedi sledi letnim časom, saj jedilnik spreminjajo vsaka dva meseca. Pomembno noto pri jedeh imajo številna zelišča, ki rastejo v vrtu pri domačiji. Poleg zelišč pa na domačiji pridelujejo še domače sadje in zelenjavo. Del lastne pridelave porabijo v kuhinji, delno pa predelajo v izvrstne domače proizvode kot so marmelade, osvežilni zeliščni napitki - sirupi, fige v sladkornem sirupu, ki so izvrstne kot preliv za sladice, ter različne likerje. Obiščete jih lahko v petek, soboto in nedeljo ter med prazniki. Izdelki iz Majerije so vam na voljo tudi v Centru za razvoj podeželja TRG Vipava. TRG Vipava Domače dobrote v TIC - u Vipava socialna omrežja lahko brezplačno prijavimo in da je uporaba le - teh enostavna. To omogoča predstavitev na medmrežju tudi manjšim desti-nacijam, ki niso podprta z dodatnimi finančnimi sredstvi, namenjenim za izdelavo spletnih strani in je predstavitev kot taka brezplačna. Pomembno je, da je čas odzivnosti čim krajši in da se turistični ponudnik na povpraševanje odzove čimprej. Izobraževalni del smo zaključili s predstavitvijo Gregorja Kralja iz STO - ja, ki je predstavil izboljšave portale www.slovenia.info in uporabniške izkušnje. Kljub temu, da je slikovni material za predstavitev turistične dejavnosti pomemben, je še vedno vsebina tista, ki bo najbolj pritegnila in vzpodbudila k obisku turističnega kraja, prireditve ali znamenitosti. Tako so na STO - ju portal nadgradili z vsebinami kot je npr. Mladostna Slovenija', kjer je že iz naslova razvidna ciljna skupina, s katero bo STO kofnuniciral. Prenovljena spletna stran www.slovenia.info med drugim beleži povečanje obiskanosti in sicer za 4,60 %. Za to pripisujejo ravno prisotnosti STO - ja na socialnih medijih. STO je ob koncu srečanja podelila priznanja najbolj vzornim skrbnikom portala za prizadevno in kakovostno urejanje turistične ponudbe na portalu www.slovenia.info. Med 200 skrbniki portala iz vse Slovenije je to priznanje v letu 2011 prejelo le 8, med katerimi je tudi TIC Vipava. Priznanju pripisujemo velik pomen, saj je le to potrdilo da je turistična ponudba Občine Vipava predstavljena pregledno in privlačno ob enem pa je vzpodbuda tudi za nadaljnje delo. MH 'T T"trgovini TIC - a Vipava, \ / kjer najdete raznovrstne ▼ rokodelske izdelke domače in umetne obrti, primerne za darila in spominke, smo razširili ponudbo tudi na kvalitetne domače prehrambene izdelke. Tako med njimi najdemo med, medene izdelke, oljčno olje, nanoški sir, domače marmelade, zeliščne napitke, sadne likerje, žganja. Povpraševanje po tovrstnih izdelkih se povečuje tako s strani domačinov kot s strani obiskovalcev, ki jih je v Vipavi vedno več. Gre za domače pridelke, predelane po najvišjih standardih. Marmelade, zeliščni napitki, likerji so dobrote, ki prihajajo iz slapenske domačije Majerija. Pridelani so iz domačega sadja in zelišč in so brez konzervansov in aditivov. Nanoški sir, ki prihaja iz vipavske mlekarne, je prvi in edini sir v Sloveniji z zaščiteno označbo porekla, kar potrošniku zagotavlja kakovosten izdelek, pridelan v domačem okolju. Med in medeni likerji so pridelki domačih vipavskih čebelarjev. Domači slovenski med ima zaščiteno geografsko označbo. Oljčno olje prihaja iz Slovenske Istre in je 'hladno stiskano' oz. ekstra deviško oljčno olje. Pridobljeno je neposredno iz oljk in zgolj z mehanskimi postopki. Tako pridelano olje ohrani vse biološko aktivne snovi, ki povečajo obstojnost olja in pozitivno vplivajo na organizem. Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla je prvi slovenski proizvod vpisan v evropski 'Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb'. TRG Vipava TURISTIČNO TURIST INFORMATIVNI INFO CENTER CENTER GIAVNITRG I VIPAVA 527! S-MAJC: TIC YIPAYAgSJOi..NCT T£t».: '346 S 36 ST 04« 'MOSt: -l- 386 (Ot 51 2« S 226 HTTP, ; rt <» rt .VPAVS*.A-30CliSJC.SI Priložnost za dodaten zaslužek Dopolnilne dejavnosti na kmetiji V času gospodarskih težav tudi v domači dolini se odpirajo vprašanja, kako težave spremeniti v priložnosti in kje najti nove možnosti razvoja. -1§ iš ~ ¥' A azvoj izdelkov in storitev na podeželju pomeni ekonom-JL X*sko in okoljsko sprejemljivo možnost trajnostnega razvoja. Ustvarjena dodana vrednost osnovnih kmetijskih pridelkov je nizka, zato je nujen razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Možnosti, ki jih nudi narava so velike in še premalo izkoriščene. Predvideva se, da se bo trajnosten razvoj na podeželju usmeril prav v razvoj dopolnilnih dejavnosti. Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oz. gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov in s tem večji ustvarjeni dohodek kmetije. V okviru dopolnilne dejavnosti se lahko opravljajo različne dejavnosti - od predelovanja kmetijskih in gozdarskih pridelkov, opravljanja storitev do turistične dejavnosti. Pridelava kakovostnih domačih pridelkov in predelava v izdelke z višjo dodano vrednostjo je ena od priložnosti domačih kmetij. TRG Vipava OBČINA VIPAVA avska vina med najboljšimi na Festivalu vin v Ljubljani 17. in 18. novembra 2011 je v Ljubljani potekal 14. slovenski festival vin ter vzporedno tudi 4. festival kulinarike. Organizatorji so našteli preko 3.000 obiskovalcev, ki so degustirali pretežno slovenska vina, nekaj pa tudi tujih. Devet članska strokovna komisija s doc. dr. Mojmirjem Wondro kot predsednikom festivalske komisije je za zmagovalca v kategoriji rdečih suhih vin skupaj s roseji izbrala vino Lapor rdeče 2007 iz vinske kleti Martina Krapeža iz Vrhpolja, v kategoriji suhih belih pa je tretje mesto osvojil sauvignon 2009 iz vinske kleti Samuela Poljšaka iz Gradišča pri Vipavi. MH Obveščamo vas, da bomo v času prireditve »RIMSKA TAVERNA OB MRZLI REKI« do 4. decembra 2011 v Turistično informacijskem centru Vipava zbirali PLASTIČNE ZAMAŠKE. Vabimo vas, da se dobrodelne akcije udeležite tudi vi in s tem pripomorete k nakupu dvigala za punčko Anjo. Plastične zamaške lahko oddate od ponedeljka do petka med 1 0.00 in 1 8.00 uro ter ob sobotah med 9.00 in 1 4.00 uro vTIC-u Vipava, Glavni trg 1 v Vipavi. .".?h j&2§ M e v ponedeljek, 14. 11. 2011 kategorijah; peneča vina, bela suha f pred pričetkom festivala je v vina, rdeča suha vina skupaj s roseji M ^Hntpln slon v Ljubljani pote- in vina z ostankom sladkorja. Skupaj kalo ocenjevanje vin in sicer v štirih so prejeli 64 vzorcev festivalskih vin. VipaVs •VA dolino Ko prijateljujeta vipavsko sonce in štajersko veselje Vipava + Podnanos + Šturje = Folkloristi na obisku Naključje je hotelo, da smo lani spoznali folklorno skupino Blagovna iz okolice Šentjurja pri Celju. y M lahkoto smo našli skupno be-f sedo in se dogovorili, da pri-JL—Jdejo k nam v goste. Folklorna skupina Blagovna nas je razveselila s svojim obiskom in nastopom na našem odru letos za naš tradicionalni koncert na Velikonočni ponedeljek. Prikazali so nam štajerske običaje, pesmi in plese. Duhovitost v posnemanju starih običajev in spontano veselje do življenja, sta nas Vipavce očarala in razveselila. Postali smo dobri prijatelji. V novembru, tudi letos, pa smo jim Vipavci vračali obisk. Nastopili smo ob njihovem občinskem prazniku na njihovem odru. Pozdravila sta nas tudi župan občine Šentjur in predsednik krajevne skupnosti Blagovna. Naš nastop je prikazoval, kako smo na Vipavskem včasih živeli, delali in praznovali. Še posebno so jih navdušili naši kostumi, ki izhajajo iz sredine devetnajstega stoletja. Tako naši plesi in pesmi, kot tudi noše izžarevajo mehkobo vipavskega človeka, ko si je po napornem dnevu trdega dela v vinogradu, na polju ali drugje, zaželel lahkih korakov v hladnem večeru pod domačim 'latnikom'. Domov, v Vipavo, smo se vrnili bogatejši za čudovito izkušnjo z lepe prireditve in s prijetnimi vtisi lepega iskrenega prijateljstva. Želimo si, da se v prihodnosti spet kdaj srečamo in razveselimo vse, ki nas radi obiščejo na naših prireditvah. sg | ss D0V0U RAZLOGOV ZA OBISK SALONA? ^ LETAS ; Renault HZZS RENAULT P 0 R A B A PRIMEŠANEM CIKLU 4.1 - 7,1 I /1 00 km. EM I S I J E C 0 2 1 0 6 - 1 6 3 g / k m \ TfW#fc AK#' PE Nova Gorica 05 335 44 10 PE Ajdovščina 05 364 33 02 PE Postojna 05 721 28 28 ..ENAuit lISO HPw PE Tolmin 05 388 47 00 PE Koper 05 663 61 17 WWW.trgOabC.Si zmagovalna kombinacija! V soboto, 19. novembra, seje s turnirjem v Vipavi pričela letošnja sezona v kategoriji U10 (igralke letnika 2001 in mlajše). Ekipo sestavljajo igralke iz OŠ Draga Bajca Vipava ter njene podružnice v Podnanosu ter sedem igralk iz OŠ Šturje. Enkrat tedensko'pa prihajajo na trening še tri igralke iz Dobravelj. Ekipo sestavlja 24 igralk in vse bodo v letošnji sezoni dobile priložnost na igro. Ekipo trenirata vipavska trenerja Aleks Kuzmin in Luka Tutuš, pridružil se jima bo še Jernej Ferjančič. Šturke trenirajo pod taktirko Gregorja Zagorca, v Dobravljah pa jih trenira Jan Zavrtanik. S posrečeno kombinacijo smo dokazali, da se da uspešno združiti več košarkarskih krožkov in sestaviti simpatično ekipo. Za večino mladih domačih igralk sta bili to prvi 'ta pravi' tekmi v njihovih karierah, saj so doslej nastopale le na turnirjih šole košarke. Tokrat pa se je dvorana odprla samo za njih; imele so prave tekmovalne drese, sodila sta prava sodnika, semaforje ka: zal rezultat samo zanje, na tribunah pa se je zbralo kar lepo število njiho- vih staršev, sorodnikov in prijateljev, ki so spodbujali samo njih. Na prvi tekmi proti Domžalam je bila prisotna velika trema in žoga sprva nikakor ni hotela v koš. V prijetnem tekmovalnem vzdušju so se igralke hitro sprostile in pokazale veliko znanja in borbenosti, na koncu pa s trojko 3 sekunde pred koncem izenačile rezultat (pri tej kategoriji se lahko tekma konča z neodločenim rezultatom, ekipi pa si razdelita točki). Na drugi tekmi pa so že dosegle prvo zmago, saj so premagale vrstnice iz ljubljanske Ilirije. Rezultati turnirja v Vipavi: Vipava: Domžale 33:33 Domžale : Panter Ilirija A 45:25 Vipava : Panter Ilirija A 52:46 Na fotografiji stojijo: Leila Nagode, Živa Ceket, Neja Gorup, Kaja Ko-pačin, Petra Fajdiga, Nastja Fajdiga, Loti Ličen, Ana Stopar, Aleks Kuzmin (trener); sedijo: Karin Batagelj, Lara Malik, Ema Kodelja, Kaja Tominec Hrib, Maja Kočevar, Marinela Glavaš. Foto zgodba z Gore Sprejem ministra v Lokavcu Ogled ceste na delu, ki preči začetek plazu Predsednica društva podeželskih žena Lojzka Bratina podarja čipko z motivom t hladnikovke, predsednik društva Gora Dušan Brus pa zbornik Mati Gora. Kandidat SD Tadej Beočanin se predstavi Zadovoljni Socialni demokrati: z leve vodja svetniške skupine v OS Ajdovščina Mitja Tripkovič, minister dr. Patrick Vlačič, kandidat za poslanca Tadej Beočanin, predsednik Občinskega odbora SD Ajdovščina Krapež Edvard Priznanje Veri Kodrič Ljudje odprtih rok Revija Naša žena, že od leta 1994 izvaja akcijo 'Ljudje odprtih rok'. V njej predstavlja humanitarno delovanje ljudi na različnih področjih, z željo, da bi postali navdih tudi drugim, hkrati pa se jim zahvaliti za njihovo plemenitost. Tako vsako leto izbirajo dobrotnike, darovalce in izjemne osebnosti, bralci pa izmed vseh predlaganih še dobrega človeka. Tk ed letošnjimi kandidati j\/| je bila tudi Vera Kodrič, JL ▼ JL predsednica Območnega združenja RK Ajdovščina. V vsej svoji delovni dobi je delala na takih delovnih mestih, da seje srečevala z veliko ljudmi in jo zato mnogi poznajo, pa vendarle bi radi predstavili njeno vsestransko aktivnost, ki jo je tudi pripeljala do letošnje kandidature. Doma je iz Budanj, kjer je bila že kot mladinka tajnica mladinske organizacije, delovala v dramski skupini, pozneje pa tudi tajnica krajevne skupnosti. V vseh službah, kjer je bila zaposlena, je bila tudi tajnica sindikata. Že vse od leta 1974, ko je prvič darovala kri, je postala tudi prostovoljka za krajevno skupnost Budanje in aktivna v občinski organizaciji RK, kjer je zadnjih 6 let tudi predsednica območnega odbora. Prav tako od leta 1974 vodi tečaje 10 - prstnega slepega tipkanja na Ljudski univerzi v Ajdovščini. Od leta 1997, ko se je upokojila je prostovoljka tudi v Delovno - varstvenem centru v Vipavi. Zasluge pa ima tudi pri organizaciji in ustanavljanju društva MOST, saj je skupaj s peščico prijateljev orala ledino in ustanovljena je bila univerza za tretje življenjsko obdobje v Ajdovščini. V času njenega predsedovanja v območnem odboru RK ste lahko že sami ugotovili, da je vsestransko dejavna. Poleg vseh rednih obveznosti, ki jih opravlja, si izjemno prizadeva za ureditev skladiščnih prostorov ter delovnih prostorov za OZ RK in povečati število krvodajalcev. Prav tako išče vse možnosti za pridobitev rednih finančnih sredstev vsaj za pokrivanje materialnih stroškov ter sredstev za denarne pomoči ob- čanom, ki jih potrebujejo. Prav na njeno pobudo smo v lanskem letu organizirali humanitarno akcijo 'Ker nam ni vseeno', ko smo zbirali sredstva za rešitev stanovanjskega problema mladostnika Janka Černigoja in Tomaža Pračka ter njegove družine. Akcija je bila zelo odmevna, saj smo le v štirih mesecih zbrali skoraj 40.000 €. Predlog za priznanje v akciji Naše žene 'Ljudje odprtih rok' je v imenu Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje Ljubljana je podala doc. dr. Dušana Findeisen, ki je v obrazložitvi med drugim zapisala: »Gospo Vero Kodrič poznam že dolga leta. Že dolgo občudujem pri njej to, da zaupa, da ne dvomi, da je pri njej zmeraj vse mogoče. Zmeraj vse opravi z dobro voljo in nasmehom. Vera se prilagaja, se uči, vsaka nova situacija, vsak nov človek, ki potrebuje pomoč, pri njej naleti na široko odprta vrata. Mimogrede zazna potrebe in stiske vseh, in se nanje odzove ... « V sredo, 16. novembra 2011, je bila v Narodni galeriji v Ljubljana slovesna podelitev zahval vsem predlaganim prostovoljcem za njihovo dobroto, plemenitost in človekoljubno delo. Za izjemno osebnost leta 2011 je Vera Kodrič prejela zahvalo iz rok dr. Ivana Svetlika, ministra za delo, družino in socialne zadeve. Veri Kodrič za prejeto priznanje iskreno čestitamo tudi vsi prostovoljci in sodelavci OZ RK Ajdovščina in ji želimo, da bi ji uspelo uresničiti vse njene zastavljene ideje in načrte. Sodelavci OZ RK Ajdovščina Rekordno po Vrtovčevih poteh! Y~~¥ z enajsti pohod po Vrtovče-f vih poteh je minil v znamenju M ^prekrasnega vremena in rekorda. Našteli so namreč blizu 8000 pohodnikov, ki so prišli od blizu in daleč. Zjutraj jih je sicer pričakala kot 'Špeh' debela slana, toda kaj kmalu so ozračje otoplili sončni žarki, pohodnike pa vzpon mimo obnovljene cerkvice sv. Marjete nad Dolenjami in seveda številne stojnice z 'okrepčilom'. V Šmarjah je mašo za pohodnike daroval tamkajšnji župnik Sašo Mugerli, Vrtovcu v poklon pa so namenili kasneje še slovesnost ob njegovem spomeniku. Prav zaradi lepega vremena se po- hodnikom ni mudilo domov in so se dlje časa zadrževali pri stojnicah ponudnikov, tako ob poti kot ob zaključku pohoda pri hrastu pod Ustjami. Ker je predvolilni čas, pa so pohod za promocijo izkoristili tudi nekateri kandidati, ki se potegujejo za mesto v državnem zboru. Prva pomoč z nasmehom! | 1 kipa prve pomoči Rdečega rH križa Ajdovščina šteje osem A J članov in deluje že skoraj leto dni. Usposobljena in opremljena je za nudenje prve pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč, z veseljem pa se odzove in po svojih močeh pomaga tudi ob drugih priložnostih. Tako seje udeležila tudi Vrtovčevega pohoda z namenom, da nudi prvo pomoč, če bi bilo to potrebno. Delo je uskladila z ajdovskimi gorskimi reševalci, k sreči pa je pohod minil mirno in brez poškod, le eno osebo je bilo zaradi slabosti potrebno prepeljati v ajdovski zdravstveni dom. Na fotografiji sta dve vedno nasmejani (in pripravljeni pomagati) članici ekipe, na levi je Klavdija Curk in na desni Tamara Mozetič, vmes pa sta poveljnik civilne zaščite ajdovske občine Igor Benko in sekretarka RK Irena Žgavc. mp Tradicija - to ni samo S knjigo v Hišo mladih Hiša mladih v Palah meje s svojim Festivalom spodbudila k razmišljanju, da bi podarila nekaj ljubezni do branja otrokom, ki se bodo odzvali vabilu Medobčinske Zveze prijateljev mladine Ajdovščina in prišli v Pale. radicionalno srečanje bu-danjskih mož in fantov, ki JL ga že več kot dve desetletji ohranja budanjska srenja moškega spola,ni samo družabno srečanje, polno humorja in veselja, je tudi spomin na polpreteklo zgodovino, ko je delavno ljudstvo z veseljem pričakalo 29. november - dan državnosti. Dela prost dan, v raznoterih proslavah, zabavah, ob ponosno plapolajočih zastavah, je delavec vedel, kaj in zakaj praznuje ... Žal so danes to le spomini, ki pa jim mi leto za letom oživljamo. Prijetno srečanje na ta dan, ki se ga udeleži od 40 do 50 oseb, je verjetno edinstven primer v Vipavski dolini. Poleg tega naj omenim, da tudi mladi ohranjajo tradicijo krsta v fantovske vrste, takoimenovano fanto- vščino. Tudi ta običaj se v Budanjah ohranja že več desetletji. Sam krst popestrijo starejši fantje s šaljivim programom, potem pa se zavrtijo ob prijetnih zvokih ansambla Duble -Buble. Ob vsem tem vidimo, da tradicija v Budanjah nekaj velja in da ta beseda ni samo fraza ... Andrej Curk Pojedli 'razstavo' Mleko ni voda! Planina pri Ajdovščini, 27. novembra - Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini je na premierni uprizoritvi predstave Mleko ni voda popolnoma napolnilo Dom krajanov Planina. Reči je lahko, vendar ... Vodila me je misel, da je branje in stik s pisanim besedilom ena izmed miselnih aktivnosti, ki sta pomembni v vsakdanjiku slehernega človeka, zato je bila tudi moja odločitev, da ponudim otrokom stik z branjem in knjigo, zelo pomembna. To ni aktivnost, ki je povezana samo s slovenskim jezikom v šoli, ampak je del življenja in učenja ter temelj uspešnosti pri vseh predmetih v šoli in izven nje. Večina otrok se med šolanjem nauči brati, vendar eno je branje, drugo je ljubezen do branja. Zelo pomembno je, kako ponudimo otrokom knjigo, kako jih povežemo z njo. Ugotavljamo, da z branjem in s pisanjem osnovnošolcev in srednješolcev ... nismo najbolj zadovoljni. Iščemo vzroke za tako stanje in krivimo vse: šolo, televizijo, računalnik Zaradi različnih spoznanj, povezanih z mojim delom, sem sklenila, da bom otrokom podarila v lepem okolju, ki ga ponuja Hiša mladih v Palah, trenutek, na katerega se bodo spomnili, ko jim bo odmevala v ušesih zahteva: »Moraš brati!« Med knjižnim gradivom sem izbrala starejšo knjigo z naslovom Jumbo-vo potovanje, ki jo je napisal pisatelj Leopold Suhodolčan. Odločila sem se za prvo zgodbo iz nje. Priprave so bile daljše, vodilo pa je bil cilj: Knjiga naj da otrokom nekaj lepega, svetlega, tudi novega. Naloge so bile različnih težavnostnih stopenj; od lažjih in vedrih, ki so uvajale v delo, do zahtevnejših, ki so povezovale iskanje, razmišljanje in sklepanje. Na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina so se učiteljice 2. razredov odločile, da bi izkoristile ponujeni projekt, da bi otrokom omogočile tudi drugačen pristop do knjige in do branja. S knjigo mora biti intimna komunikacija, zato je prišel v Pale vsak razred drugošolcev posebej. Za potovanje s knjigo nam je bil dodeljen večnamenski prostor, prijeten in topel. Delo je bilo lepo. Otroci so sodelovali; bili so motivirani. Med njimi in med menoj, čeprav se nismo poznali, je potekal prijeten pogovor. Vedrina, ki jo je ponujala tudi zgodba o Primoževem in Jumbo-vem potovanju na morje, in veselje do dela sta trajala dve šolski uri. Tako so drugošolci OŠ Danila Lokarja Ajdovščina potovali z Jumbom in s svojimi umišljenimi živalmi po svetu, v neznane kraje, med nove ljudi. Domišljija je bogastvo vsakega otroka in ne dovolimo, da jo uničita računalnik in televizija. Irena Šinkovec 'dek ■»0/ u /0 I .ustvari* LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA .. »nanje V prazničnem vzdušju ... • PRAZNIČNA KULINARIKA • NOVOLETNI AAAKE-UP • NOVOLETNO ARANŽIRANJE • LE ENO ŽIVLJENJE IMAM -KAKO GA LAHKO IZBOUŠAM • ZDRAVJE JE NAŠA ODLOČITEV 8 05 36 64 750 www.lu-ajdovscina.si a dobro voljo je poskrbel Žen-ski pevski zbor gospodinj pod vodstvom Vlaste Pipan Jejčič, sicer pa je obiskovalce navdušila predvsem avtorska komedija Dušana Česna, v katerih so igralci razkrinkali ukane planinskih 'mlejkaric. Veliko zanimanja je izzvala tudi razstava etnoloških fotografij avtorja Blaža Rose in mlekarskih pripomočkov ter jedi, ki so jih gospodinje pripravile iz domačega mleka. Ker pa so bili nekateri razstavni eksponati videti zelo okusno, so štruklji zmanjkali in tako so obiskovalci planinskim gospodinjam dobesedno pojedli razstavo. Toda - brez panike: do prve pono- vitve v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini, v nedeljo, 4. decembra, ob 16. uri jih bodo skuhale še enkrat. Mateja Česen, foto Blaž Rosa aoEUDftiAiiEbA Olk O E A. INI VOLK s.p. Cesta 25, 5270 Ajdovščina. gsm 041 773 849 volk.polona@siol.net MONTAŽA GIPS PLOŠČ - suhomontažna gradnja - spuščeni stropov! - predelne stene - ravnanje sten - beljenje DIAMANTNO KRONSKO VRTANJE Vrtamo stene, betonske plošče ter druge elemente pod različnimi koti in vseh premerov. Dolga Poljana Utrinki s programa 'Beremo in pišemo skupaj' Najprej podmornica... Vojko Gorup, nekdanji častnik - podmorničar, ki je v glavnem 'kriv' za to, da se ena od jugo podmornic nahaja v muzeju vojaške zgodovine v Pivki, je povabil delegacijo krajevne skupnosti Dolga Poljana na ogled le-te. Omenim naj, da sta Vojkova star- dveurno sedenje v zaprtem prosto-ša, oba Vipavca (Brje, Dornberk), že ru, pa čeprav ob tisočih vprašanjih in pred desetletji kupila hišo v Dolgi odgovorih, počasi pripelje človeka Poljani, ki jo zdaj Vojko kani preno- do malo mešanih občutkov - kako so viti. Tudi Vojkov oče je bil častnik v ti ljudje lahko dneve in noči vzdržali JLA, tako da je bila njegova odločitev v teh konzervah? No, nedvomno je za vojaški poklic logična. Vojko Gorup doživel marsikaj za- Vojko nas je ob dogovorjenem nimivega in bi njegovo življenjsko času pričakal v Pivki in nas popeljal zgodbo veljalo zapisati - morda bo v notranjost podmornice. Že samo priložnost, ko bo obnavljal hišo ... Pete po vrsti so ljubitelje kapljice popeljale do hramov širom po vasi. Dobra stotnija se ja najprej 'podložila' v krajevnem domu in se opremila s kozarce 'v žokih'. Najprej so pohodniki obiskali športni park Martin-še, prvič zaradi imena samega, drugič zaradi obložene mize, tretjič pa zaradi ogleda potomke najstarejše slovenske trte z Lenta, ki ji vipavska zemlja očitno ugaja, saj se je od julija sem, ko so jo posadili, že krepko razbohotila. 'Stezosledci' so potem 'obdelali' še pet hramov in se vrnili na izhodišče, kjer je bila zaključna prireditev z duom Zarjana in Martine Kocina iz Brd. Za razliko od prejšnjih let se je dogajalo že med tednom. V torek so pobirali vzorce vina za ocenjevanje, v četrtek je slaščičarska mojstrica Alenka Kodele predstavila nabor martinovih sladic in sladkih vin, ki sodijo zraven. Petek je bil rezerviran za najmlajše - v delavnici so se naučili, kako pomagati pticam pozimi. Sobotne vinske stezice pa so se začele z Eko tržnico domačih ponudnikov. Seveda so tudi razglasili rezultate ocenjevanja vzorcev dolgopoljskih vinarjev - nalogo so zaupali študentom biotehnične fakultete iz Ljubljane. Študenti so imeli pod drobnogledom 12 belih in 7 rdečih vin. Največ točk so prisodili vzorcem, ki so jih pridelali Klemen Lemut, Franko Praček in Rajko Pregelj pri belih sortah, pri rdečih pa so medalje razdelili David Rustja, Primož Marc in Rajko Pregelj. Emil Milan Fras 'Potovali' po Caminu in Litvi Učenje je bilo otrokom in staršem v veselje, zaznamovali so ga svet pravljic in lutk, ustvarjanje, 'popotovanja'po tujih deželah, petje in ples. V jeseni smo na Ljudski univerzi Ajdovščina izvajali program 'Beremo in pišemo skupaj', ki so ga obiskovali otroci nižjih razredov osnovne šole skupaj s starši. Program sta sofinancirala Ministrstvo RS za šolstvo in šport in Evropski socialni sklad, zato je bil za udeležence brezplačen. Program smo izpeljali v Oseku, vodili pa sva ga Meta Žgur in Eva Mermolja. Predstavljamo vam nekaj utrinkov z zadnjih srečanj v programu 'Beremo in pišemo skupaj'. Zabavna matematika: Pri tem srečanju sva mentorici pripravili posebej program za starše in posebej za otroke. Otroci so iskali zaklad in se pri tem učili pojmov kot so širši, ožji, večje, manjše, enako, spredaj, zadaj ... Meta je za starše pripravila predstavitev Jakobove poti, ki poteka po celotni severni Španiji do mesta San-tiago de Compostela. Starši so bili nad predstavitvijo navdušeni. Veliko so spraševali in razvil se je prijeten pogovor. Izrazili so željo po še kakšnem potopisu. Pisana jesen: Ker smo že vstopili v jesen, je bila tema srečanja jesen. Otroci in starši so morali najprej na samolepilne listke napisati asociacije na jesen in jih prilepiti na plakat. Ko so končali, smo vsi skupaj napisane stvari razdelili v kategorije (vrtnine, živali, izdelki, vreme ...). Tako se je razvil pogovor o jeseni. Potem so se razdelili v dve skupini. Vsaka skupina je dobila plakat, na katerega je morala narisati jesenski motiv. Vneto so se lotili dela, potem pa so otroci predstavili kar so narisali in pojasnili, zakaj jim to predstavlja jesen. Nastali sta čudoviti sliki. Star- šem sva predstavili tudi nekaj idej o jesenskem ustvarjanju. 'Popotovanje' po Litvi: Otroci so izdelovali letala, saj eden izmed staršev izdeluje lesena letala in jih potem spušča. Meta je predstavila Litvo in življenje v Litvi (litovske plese, pesmi, običaje, hrano, stereotipe o Litovcih, jezik, študij v Litvi, pokrajino...). Ker je bila tema zelo obširna in tudi zelo zanimiva, so starši izrazili željo, da bi naslednjič nadaljevali. Sprehod v pravljični svet: Meta je nadaljevala s predstavitvijo Litve. Starši so bili zelo navdušeni, zato so si 'ogledalftudi Rotterdam, Sankt Peterburg in Talin. Otroci so medtem skupaj z Evo ustvarjali, poslušali zgodbe in se igrali. Zaključno srečanje: Na našem zadnjem srečanju smo vsi skupaj naredili torto in obložene kruhke. Pripravili smo mizo in izdelali okrasne prtičke. Ko smo vse pripravili, smo se posedli in si pogledali slike ter filmček, ki je nastal v času našega druženja. Po ogledu sva razdelili priznanja udeležencem in vsi skupaj smo si privoščili obložene kruhke. Sledil je slavnostni razrez torte in sladkanje z njo. Starši so izpolnili evalvacijske vprašalnike in se prepustili klepetu. Izrazih so željo po nadaljnjem druženju. tekst in foto Eva Mermolja Hvala vsem prostovoljcem Rdeči križ Ajdovščina se ob koncu leta, ki je bilo tudi leto prostovoljstva, zahvaljuje vsem, ki so mu pomagali pri izpolnjevanju njegovega humanitarnega poslanstva. "Tr skreno se zahvaljuje krvodajal- I kam in krvodajalcem, ki poma-JLgajo reševati in ohranjati življenja bolnic in bolnikov. V letu 2011 je do novembra kri darovalo 1262 ljudi iz ajdovske in vipavske občine, kar je 5 odstotkov več kot lani. Veseli smo, da je bilo to eno redkih let, ko so bile zaloge krvi v slovenskih bolnišnicah čez celo leto ustrezne. Krvodajalce smo izredno na krvodajalske akcije vabili le enkrat, in sicer februarja. Zahvaljujemo se tudi članom odborov ter ajdovske in vipavske ekipe prve pomoči za prizadevno delo, vsem, ki so nam pomagali pri izvajanju programov za mlade, in mladim članom, ki so kljub mladosti pokazali veliko razumevanja in posluha za stiske drugih. Prav tako se zahvaljujemo donatorjem, ki nas podpirajo pri naših prizadevanjih, in prostovoljcem, ki nam pomagajo pri razdeljevanju pomoči. Letos smo socialno ogroženim raz- delili 24,5 ton hrane in 3 tone higienskih potrebščin, več ton rabljenih oblačil in obutve, kuhinjskih pripomočkov, pohištva ... Prav tako smo namenili dobrih 10.000 evrov za plačilo najnujnejših položnic, šolskih potrebščin ih kosil, na letovanje smo napotili 24 otrok, 2 družini in 3 starostnike, zbrali smo skoraj tono zamaškov in še bi lahko naštevali. Združenje poskuša pomoč, ki jo nudi, uskladiti tudi z ajdovskim centrom za socialno delo, obema občinama, socialnimi delavci na osnovnih šolah in Škofijsko Karitas, zato da bi le ta prišla v prave roke in dosegla kar največ tistih, ki jo nujno potrebujejo. V letu 2011 so se socialne razmere na območju ajdovske in vipavske občine žal še poslabšale. Po stečajih, ki so se vrstili v letih 2009 in 2010, sta letos stečaj objavili tudi podjetji Lipa plus in Tekstika, kjer je bilo zaposlenih 115 ljudi. Rde- či križ Ajdovščina poskuša po najboljši močeh pomagati številnim, ki so ostali brez zaposlitve, ter mnogim starostnikom in bolnim. Materialne in finančne stiske družin in posameznikov se v zadnjih letih ne le večajo, ampak tudi poglabljajo. V marsikateri družini s šoloobveznimi otroki sta brez zaposlitve ostala oba starša. V zadnjem času se na združenje v večjem številu obračajo tudi podizvajalci ajdovskega podjetja Primorje. Vsem, ki nam pomagate lajšati takšne ali drugačne stiske ljudi, se še enkrat najlepše zahvaljujemo. Čisto vsem pa voščimo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 2012. Irena Žgavc Novi Variš. Ko veš, da si pametno porabu svoj keš! Občinski odbor Ajdovščina Vabi Na zaključno predvolilno srečanje V četrtek 1. decembra ob 17. uri V avli Dvorane Prve slovenske vlade v Ajdovščini Gost srečanja gospod Andrej Šircelj •s. I j l/se nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C0„ ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Poraba goriva: 3,91/100 km-5,51/100 km, emisije CO,: 104-127 g/km ujiuiu.toyota.si AVTO SELEČI Industrijska cesta 9, Kromberk Nova Gorica <05)330 60 70 Today Tomorroui Tov/ota U L ko Vi oava Raziskave v svetu kažejo, da so ekološki mlečni izdelki izjemno pomembni v prehrani otrok. Posamezne študije ugotavljajo, da je uživanje ekoloških mlečnih izdelkov zmanjšuje tveganje za bolezni kot so astma in alergije. Ekološki mlečni izdelki ne smejo vsebovati barvil, kar je v prehrani otrok zelo pomembno, saj so ta; kot kažejo številne analize; sokrivci alergijskih obolenj, ki so v sodobnem svetu vedno bolj prisotne. Bio sadna skutka je obarvana z ekološkimi naravnimi sadnimi sokovi in zgoščena z ekološko rožičevo moko. Skutka je izdelek, ki pripomore k dvigu odpornosti organizma saj je: • Bogat vir vitaminov A, E in beta karotena. • Naravni vir omega tri maščobnih kislin. • Brez umetnih barvil. • Z dodatkom ekološkega sadja. • Posebej prilagojeno prehrani šolarjev in malih otrok. Naskutki iz Mlekarne Vipava najdemo naslednje trditve: • Iz slovenskega ekološkega mleka. • Iz nehomogeniziranega mleka. • Visoka vsebnost beljakovin. • Nizka vsebnost maščob. • Brez glutena. mm m? banana am K|() 1*0 Katja Lampe Izziv - postavljanje meja ostavljanje meja je ključna komponenta vzgoje, saj se JL otrok preko tega uči upoštevati meje in življenjski prostor drugih in pravil'obnašanja v družini in družbi. Da je postavljanje meja otrokom pomembno, se verjetno strinja večina staršev, še posebej pa učitelji in vzgojitelji. Vsebino postavljenih meja: kdaj bodo otroci šli spat, koliko časa dnevno lahko gledajo televizijo, katere so njihove dolžnosti pri hišnih opravilih in vse druge konkretnosti vsakdanjega življenja določamo starši v skladu z našimi vrednotami, prepričanji, ustaljeno prakso komuniciranja ter v skladu z okoljem, v katerem živimo. Pri postavljanju meja pa je pomemben NAČIN, kako otroku postavimo meje. Starši imamo radi svoje otroke, vendar nam včasih kar sama od sebe zdrsne čez jezik kakšna cinična pripomba, zbadlji- vka ali zmerljivka, ker je npr. otrok spet neko s mar pozabil ali izgubil. Ob jeznem izbruhu in trmi otroka pa nam celo roka kdaj impulzivno oplazi otrokovo zadnjico. To so dejanja, ki jih naredimo velikokrat nehote, saj so rezultat naših izkušenj in vzgojnih praks, ki smo jih morda sami doživeli in je ta način nezavedno zakoreninjen. Na nekem predavanju je Alenka Rebula (avtorica knjige Globne, ki so nas rodile) poudarila, da je najslabše, kar lahko damo svojim otrokom poniževanje, sramotenje in prezir. To jih zaznamuje in uničuje njihovo samospoštovanje in vero vase. Samospoštovanje pa je temelj. Bolj kot otroci spoštujejo sami sebe, bolj bodo sposobni spoštovati druge, tudi nas starše, lažje se bodo soočali z neuspehi življenja in stresni dogodki v življenju jih ne bodo tako hitro spravili v obup. V postavljanju meja starši največkrat uveljavljamo nad otroki svojo moč , da otrok nekaj stori ali ne stori. Prav uveljavljanje moči lahko prekorači otrokove meje. Ja, tudi starši moramo pri postavljanju meja spoštovati otrokove meje — koliko daleč lahko gremo. Za. lažje razumevanje se vživimo v situacijo, ko nam je npr. kolegica posodila dežnik. Gremo k njej, da bi ji vrnili dežnik, vendar ji moramo sporočiti, da smo ga pozabili v trgovini. Ona pa znori in nam eno pripelje okrog ušes. Namesto opravičila in Za lažje predstavljanje si »od zunaj« oglejmo dva primera starševske reakcije na isti dogodek, ki se je v resnici zgodil. V ospredju je spoštovanje otrokovega samospoštovanja. Na praznovanje otrokovega rojstnega dne so ravnokar prišli sorodniki. Otrok v svojem veselje steče v shrambo po torto. Mama še uspe zakričati za njim, naj počaka, on pa ves navdušen hiti s torto v jedilnico. Na poti brcne ob prag in torta se zvrne po tleh. Scenarij /: Za hip vsi zajamejo samo, otrok obupan gleda torto na tleh. Mama postane jezna in čez sekundo začne vpiti na otroka, kako je lahko tako neroden, ali ne more počakati in kako vse dela po svoje ter naj sedaj ima, kar si je zakuhal in bo brez torte. Stara mama doda, da nekatere stvari pa res niso za otroke in oče ukaže otroku naj počisti, in po vsem tem otrok joka in njegov rojstni dan postane nočna mora. Namesto želja, ljubezni, sprejetosti in spoštovanja, mu bo ostal občutek osramočenosti, ponižanja in nevrednosti. Se posebej, če se takšni scenariji ponavljajo dan za dnem. Scenarij 2: Za hip vsi ostanejo brez besed in otrok obupano glede torto na tleh. Mama vdihne in se umiri, kljub želji, da bi izkričala svojo jezo. Pogleda otroka in vidi obup in solze v njegovih očeh. Zaveda se, da ima otrok rojstni dan in se iz tega lahko izcimi katastrofalni dan, zato reče: »Oh, zgodila se ti je pa res zoprna nesreča. Poglejva, če se da še kaj rešiti. Boš pomagal? Prinesi lopatico«. Tudi oče se brez besed pridruži. Otrok sodeluje in pomaga, sam gre po vedro in začne čistiti tla. Drugi se oddahnejo in vseeno »usposobijo« torto za nekaj fotografij. Otrok je doživel žalost, obup, začutil je tudi jezo starševr, vendar je starševska reakcija ohranila njegovo samospoštovanje in posledice svojega dejanja je lahko prenesel in jih odpravil dostojanstveno. trdne želje, da zadevo uredimo in bo dobila nazaj svoj dežnik, se v nas vzbudi jeza, ogorčenje, razočaranje in žalost. Stik med nama je prekinjen in niti na pamet nam ne pride, da bi s to kolegico imeli še kaj in naj si za svoj dežnik obriše pod nosom, čeprav' smo ji ga izgubili. Prestopila je našo mejo spoštovanja in sedaj se ukvarjamo z ranjenim samospoštovanjem in ne z vsebino naše napake. Podobno doživljajo tudi naši otroci. V tem je naš izziv: da se zavedamo svoje napake v načinu postavljanja meja in jo sproti popravljamo. Tako otroku ne delamo trajne škode, temveč mu pokažemo, da ga spoštujemo in smo odgovorni. Popravljanje napak in vedno znova iskanje ravnovesja starševstva in družine je realna stvarnost vsake družine. Saj otroci ne potrebujejo idealnih staršev', temveč le dovolj dobre starše (dovolj dobro mamo) pravd škotski pediater in otroški analitik Donald Woods Winnicott. (esper Juul, znani danski družinski terapevt, pa dodaja, da smo za vzdušje in interakcijo v družini odgovorni izključno starši. Inštitut za Svetovanje, Kakovost m Razvoj Odnosov ti-* SVETOVANJE, DELAVNICE IN MEDIACIJA www.iskro.si ali IG 064/13 77 11. Osebni Podatki Rojen sem 12. decembra 1964 v Postojni kot tretjerojeni otrok, očetu Francu in mami Mariji - Magdaleni (Magdi). Pred menoj sta starša povila sestro Katjo in za njo Anamarijo, ki pa se je žal prerano poslovila s tega sveta. Bivam v starem mestnem jedru na Šibeniški ulici, skupaj s starši, ženo Suzano in sinovoma Urbanom in Rokom. Žena se je priženila iz Skrilj iz poštene in ugledne delavsko kmečke družine in se je kar dobro znašla v tako imenovanih ajdovskih gasah. Po končani osnovni šoli v Ajdovščini, sem nadaljeval izobraževanje na poklicni šoli v Domžalah (štipendist 'Lipe') in se izučil poklica monter ogrevalnih naprav, kasneje sem končal ob delu še strojno tehnično šolo, zaključujem pa na novomeški višji šoli smer Komunalni inženir. Delovne izkušnje Vsi tisti, ki so kdaj okusili delati na Lipi, vedo povedati, da tam ni bilo šale in posebno mlad človek se je zagotovo naučil trdo delati. Kjub dostikrat pretiranem priganjanju k delu me je fasciniralo dejstvo, kako so delavci čutili pripadnost tovarni in med nami je veljala neka posebna vez ponosa, da smo del dobre firme (pa poglejte, kaj je danes z Lipo!). Leta 1986 sem po takratni krizi odšel ne delo v Splošno kovinsko podjetje. Največ sem delal v skupini, kjer smo izdelovali vinarsko opremo, biološke čistilne naprave, pa tudi investicijsko opremo in bolnišnični program. Delo je bilo vezano na teren in tako sem dodobra prečesal Slovenijo in takratno Jugoslavijo. Čeprav daleč od doma nikoli nisem imel težave z ljudmi. Ravno nasprotno, razumeli smo se. Še danes v Srbiji, Makedoniji, Hrvaški, Sloveniji in drugod delujejo naprave in izdelki žal tudi bivše 'Kovinske'. Poznani smo bili kot dobri mojstri in dela nam ni manjkalo. Na pogorišču te nekoč dobre firme je nastalo kar nekaj uspešnih podjetij in to z večino nekoč zaposlenih 'na Kovinski'. Tudi to nekaj pove in lah- Valentin (Tine) Krtelj - ko z dvignjeno glavo povem, da sem ponosen, da sem bil nekoč delček te zgodbe. Poklicna pot me je pripeljala na ajdovsko Komunalo, kjer sem kot prvozaposleni začel na novo ustanovljenem oddelku vodovodi. Kmalu so se mi pridružili še preostali sodelavci in skupaj smo z velikim navdušenjem in zagnanostjo gradili in obnavljali vodovodno infrastrukturo, ki je že 'pokala po šivih'. Pri tem delu mi je bilo všeč delo z ljudmi, v naravi, na ulici... Večina ljudi je zadovoljnih, tu pa tam kašen malo manj, vendar v celoti gledano smo lahko zadovoljni in hvaležni, da smo z skupnimi močmi uspeli s tako obsežnim in strateško pomembnim delom, kot je zagotovitev oskrbe s pitno vodo. Prostočasne dejavnosti Sem že večkrat povedal, sem peti začel pri verouku. Takrat nas je učila takratna cerkvena organistka in pe-vovodkinja Tončka Pivkova. Še sedaj se spominjam pesmi 'V nebesih sem doma'. Pri pokojnem nonotu, očetu mojega očeta in takrat znanemu in priznanemu pevovodji tako šturske-ga cerkvenega zbora kot zbora Lipa (kasneje 'Srečko Kosovel') sem dobil prve pevske inštrukcije ob legendarnem harmoniju. V adventnem času me je učil 'Sveto noč' in spomnim se, da je bil kar strog- če ni bilo vse in- tonančno in ritmično čisto, je padla marsikatera pikra ... Logično nadaljevanje prepevanja je bilo seveda v osnovni šob Ajdovščina pri legendarni Marinki Šuštar. Koncem poklicne šole sem začel peti pri moškem zboru Srečko Kosovel in tam vztrajal 20 let. Nepozabna leta, prepotovali smo Evropo, južno in severno Ameriko. Leta 1991 smo sodelovali v vlogah svečenikov v operi Aida in tudi to so bila neponovljiva doživetja. Po gostovanju na tekmovanju v češkem 01omowcu sem 2002 pristopil k mešanem komornem zboru Ipavska, kjer pojem še danes - v prihodnjem letu bo za mano 30 let amaterskega petja! Z zbori sem nastopal na vseh večjih grand prix tekmovanjih od bolgarske Varne pa do španske (baskovske) Tolose, sodeloval pa sem pri snemanju marsikatere zgoščenke. Vseskozi seveda sodelujem pri domačem cerkvenem petju v cerkvi sv. Janeza Krstnika. Skoraj sem pozabil, da sem se pevsko izobraževal na glasbeni šoli Vinka Vodopivca v razredu odličnega in nepozabnega domačega učitelja Rajka Koritnika, ki po koncu operne kariere izobrazil na ducate pevskih navdušencev in marsikateremu utrl profesionalno pot v svet glasbe. Hvaležen se mu za vse kar je naredil zame in druge, s katerimi smo skupaj spoznavali skrivnosti glasbe. Družbenopolitično delovanje V Krajevni skupnosti Ajdovščina sodelujem že tudi zgledno dolgo. Pred dobrimi štirimi leti se je ob obisku aktualnega župana Marjana Poljšaka razvila debata, da člani KS Ajdovščina nikakor ne morejo prodreti z idejami in željami skozi odločanje takratnega občinskega sveta. Predvsem je bilo mnogo kritik, da 'ajdovski' svetniki premalo naredijo za Ajdovščino. Župan je predlagal, naj ne jamramo in naj se raje spustimo v boj za svetniški mandat. Nekako je bilo samoumevno, da zagrabim za ponujeno. Na volitvah mi je uspelo, da sem bil izvoljen na županovi listi NSD. Ocenjujem, da sem se korektno obnašal do takratne občinske politike in župana. Marsikateri žu- panov praznik sem skušal ozaljšati (prireditve v gasah ...), moram tudi priznati, da se je župan nastopajočim vedno pošteno oddolžil. Skratka, hočem povedati, da nisem imel večjih težav. Zalomilo se je, ko sem podprl sklep občinskega sveta za postavitev spomenika Filipu Terčelju na šturskem placu. Še sedaj ne razumem, zakaj so nekateri nesmiselno nasprotovali postavitvi tega obeležja. Obilo hudih besed je prišlo iz ust župana Poljšaka proti akterjem svetnik s težo te umetnine, ki pooseblja lik Bogu in narodu predanega človeka, intelektualca, primorskega duhovnika (Čedermaca). Umetnina je v ponos okolju, kjer stoji in deluje spravno in pomirjajoče. Podobno mnenje je takrat zastopala tudi stroka. Župan in nekateri njegovi najbližji politični sodelavci pač niso uspeli doumeti pomena in vsebine, kljub mnogim pojasnilom. Župan mi je celo očital da so me zasvojile črne sile ameriške CIE in ameriškega imperialističnega kapitala, kar je izbilo sodu dno. Ko so se bližale nove volitve, me je župan poklical in mi objasnil, da pod okriljem njegove stranke nisem dobrodošel. Sporazumno sva se razšla. Brez kančka krivde sem kandidiral na listi SDS, bil izvoljen, za kar se še enkrat zahvaljujem volivcem, ki so mi zaupali svoj glas. V prejšnjem mandatu sem bil v koaliciji in sem politično lažje dihal, vendar me je bilo prevečkrat moralno sram za glas, ki sem ga namenil takratni politiki. Danes težje diham politični zrak v opoziciji, vendar dosti bolj svobodno in pošteno. Problematika KS Ajdovščina Ob zadnjih volitvah sem postal predsednik KS Ajdovščina in dela je res veliko. Srečo imam, da imam za sodelavce zares dobre in kooperativne ljudi (več glav več ve). Nemalo delo kot tajnica opravi gospa Žgavc Sonja, s svojo doslednostjo je pomemben člen v verigi krajevne skupnosti. Živimo v težkem času, ko imamo potreb več, kot je na voljo sredstev, pa vendar se marsikaj postori. Poleg postavitev marsikatere javne luči, tamponiranja raznih povezovalnih cest (Klopočiše - izvir Hublja, cesta pri starem mlinu - pri KS), pristopamo tudi pri urejanju zelenic (nasproti restavracije Primorje - na Livadi). Eno večjih del, ki smo ga opravili, je tudi ureditev otroškega igrišča na Grivški poti v Šturjah. Rokave smo zavihali tudi na Ribniku, kjer urejamo javne površine za potrebo stanovalcev, a so dela trenutno ustavljena zaradi pomanjkljive dokumentacije. Upam, da se bo zadeva čimprej ugodno rešila in da bodo dela stekla. Aktivni smo tudi pri pomoči oziroma izbiri lokacij ekolških otokov (sodelovanje z občino in komunalo, lastniki parcel...). Nabavili smo dva kontejnerja za potrebo zimskega posipa cest s soljo in peskom. Skupaj z domačo komunalo jih bomo postavili na izpostavljene točke Gradišča, Lavričeve ulice in mogoče Grivč. Zelo smo ponosni, da je naš dom krajanov tako rekoč polno zaseden. Poleg raznih društev smo gostili v naših prostorih tudi vlado Republike Slovenije. Uporabo prostorov je potrebno seveda minimalno plačati. Razliko delamo le med tržno in ne-tržno dejavnostjo. Humanitarnim in podobnim društvom in dogodkom pa nudimo brezplačen najem. Čeprav denar, ki ga občina nameni društvom, ta porabijo za najem prostorov pri nas, se krajevni skupnosti za te zneske zmanjša sredstva za tekoče poslovanje. Moteče je tudi, da člani sveta ne dobijo povrnjenih nobenih stroškov. Po mojem mnenju to deluje destimulativno. Člani KS Ajdovščina spodbujamo, da bi občina pristopila k ureditvi starega mestnega jedra s prometno in arhitekturno ureditvijo (premika se zelo počasi). Tudi ureditev starega mlina v kulturni dom je kot pobuda prišla iz naših logov, da ne govorimo o glasbeni šoli. Na vseh področjih javnega in siceršnjega življenja skušamo prisluhniti krajanom. Močno upam, da bomo v naslednjem letu uspeli prisluhniti tudi potrebam stanovalcem upoko-jenškega bloka v Šturjah. Po mojem mnenju ima Ajdovščina bodočnost v podjetjih z napredno in čisto tehnologijo. Mesto si zasluži večjo usmeritev v turizem, kulturo in splošno urejenost - mesto prijazno za ljudi, posebno za invalide. Zato je treba več storiti na urejanju starega dela mesta, ki ga moramo odpreti za ljudi in manj za pločevino. Zanemariti ne smemo kmetijskega potenciala s svojo ponudbo - vse to da utrip mestu in tega si želim. V Ajdovščini imamo po mojem veliko okno v svet, ki pa je premalo izkoriščeno - letališče! V posodobitev bi morali čim prej - z asfaltno ali betonsko stezo bi ne bilo zgolj šolsko, temveč tudi poslovnoturistično in posredno bi prispevalo k blaginji mesta in občine. Svetnik s težo Sam sebe ocenjujem kot dobrovolj-nega in dobrohotnega, včasih naivnega človeka. Tak pač sem. Rad sem v dobri družbi ljudi in temu pritiče tudi dobra hrana, od tu pa odvečni kilogrami. Kljub temu se rad gibljem v naravi, včasih sem tudi več poganjal kolo - to početje bo potrebno obnoviti. Ne odrečem se mesnim dobrotam in vsakršni domači hrani, sem pa tudi ljubitelj morske hrane (črna rižota, popečen furlanski radič s kalamari na žaru, školjke na buzaro, razne ribe ...) - skratka gurman. To je en del moje teže, tisto pravo težo pa bi bilo mogoče pri meni iskati v dobronamernosti in želji, da bi vendar naše mesto napredovalo v vseh pogledih. Mogoče pa si za začetek postavimo merilo najbolj urejenega in prijaznega mesta... NAGRADNA IGRA ::: m k š 1 O aMi. Podjetje Trgo ABC, servisira osebna in lahka gospodarska vozila blagovnih znamk Renault, Nissan in Dacia, posluje v Ajdovščini, na Goriški cesti že vrsto let. V sklopu prodajnega salona obratuje tudi mehanična delavnica in avtoličarska delavnica, prodaja rabljenih vozil ter prodaja originalnih rezervnih delov. Skupaj s časopisom Latnik ponuja uveljavljeni avtomobilski trgovec NAGRADNO IGRO! Do naslednjega meseca nam na dopisnici pošljite odgovor na vprašanje: Kje se nahaja fotografiran lepotec RENAULT MEGANE? Nagrado boste lahko uveljavljali tudi če nimate vozila iz prodajnega programa sponzorja. Odgovore pošljite do 20. decembra na naslov: Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri nagrajence: 1. nagrada: Brezplačni pregled vozila in menjava olja 2. nagrada: Brezplačni pregled vozila in dotočenje čistilne tekočine 3. nagrada: Brezplačni pregled osebnega vozila Nagrade prejmete po predhodnjem dogovoru na telefosko tevilko 05 3643 302 (gospod Kobal) rrv-' 1 VAJ imun * v restavracijo Planika * v pivnico in picerijo Castru * Vsak vikend ŽIVA GLASBA * med 24.12 in 30.12 vas bo zabavala Klapa Dubrovnik * 31.12. preživite ob zvokih skupine ARENA Igralni salon nudi obilo zabave z 162 igralnimi avtomati in ruleto ODPRTO NON-STOP Ponovno SILVESTROVANJE v hotelu. Za 31.12. in 01.01. sprejemamo rezervacije na recepciji 05 36 44 700 ali preko e-maila: info@hotelgoldclub.eu www.hotelgoldclub.eu Rešitev križanke do 20. decembra 2011 na naslov: Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina. Nagrajenci križanke št. 120 Damjana Weitzer Gradiška cesta 8, Vipava Jana Grum Ul. 24. septembra 3, Ajdovščina Majda Božič Grivče 10, Ajdovščina Nagrade za številko 121: 1. nagrada: kalamari in domače pivo 2. in 3. nagrada: pica in domače pivo Nagrade podeljuje GOSTILNICA DA FONZI SPLET LAS ŠVEDSKI PREMIER PALME DENARNA )TA ILU ENOTA V ČIL Naš PISATELJ CANKAR OMEJITEV VOLILNE PRAVICE " . * POKRIVALO, POKROVKA AMERIŠKI DOLAR 0RIG METULJ V MOKI PASMA JAPONSKIH PSOV KDOR ZASEDE PRESTOL KATJA ANGLEŠKC ORGAN IZ AMER. DRŽAV NAŠA VARNOSTNA DRUŽBA GRUZIJSKI KOŠARKAR VLADIMIR SLOV. KMEČKA ZVEZA PRIPADNIK SARACENOV DRŽAVNA BLAGAJNA ŽENSKA PREZIRUIVK/ BIVŠI TENISAČ RUSEDSKI PEVE COOPi PRAVI, OSTRI TOPI OZNAKA ZA TITAN FINSKO JEZERO OZNAKA ZA CENTRALNI KOMITE 1. IN 4. SAMOGL. ANTON NANUT 1ARAVA, ČUD VODITELJICA Roš ESTONSKI PEVEC GEORGU OZNAKA KUTINE CESTAV MESTU rezget; TANTAL0VA HČI SLIKAR SMREKAR NAŠA ZAŠČITENA ZVER DANSKA IGRALKA NIELSEN ZNAMENJE V ZODIAKU MEDMET SMEHA 7. GRŠI ČRKA GRŠKI OTOK OMENKA tšO. TINE OZNAKA ZA RADIALEN RADIOI NOVA PRIPR. Z ČIŠČENJE PLUGA OTKA SLAŠČIČARNA in PICERIJA Ambient dobrih, pravih slaščic. C0-. •1 - • ifea 'repustite se razvajajti. m IL J- ... dopoldanska razvajanja ——-—^ z minipanetoni, piškoti, teodozijevimi kroglicami. ... popoldansko sanjarjenje z vrhunskimi torticami, semifredi, sadjem v čokoladi, čokoladami... ... večerni maraton s č? s sladoledom in vročo čokolado, čokoladnimi dodatki ter... . . £6^ , >->V" Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina:. Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripkovič Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: NOVA NOVA d.o.o. • Tisk: Styria « Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: info.latnik@gmail.com