LetoSnfa fr^ate? v ormo^ho Ifutontershih fiorlcah Trgatev je opravljena, vinogradnik je spravil plod svojega celoletnega truda in prizadevanja. Z upom in atrahom je vinogradnik pričakoval trgatve, aaj je od nje ugodnega ali neugodnega izida bilo odvisno, če ai bo mogel nabaviti najnujnejše potrebščine ter se rešiti rubeži in prisilnih prodaj za davke, odplačevanja posojil itd. Kakovoet in koli6ina Letosnji pridelek je mnogo obetal, prič*.kova!i amo kai--ovost, podobno alovitemu letniku 1917. Zal Je ob nastopu trgatve nastopilo deževno in mrzlo vreme, ki je kakovoat precej poelabšalo. Kljub temu pa je letofevji pridelek še prav dober, moSti so imeli večtnoma 17 do 21 stopinj sladkorja. Količinako pa je trgatev slabSe izpadla, letošnji pridelek je po količini največ 70 % lanskega. Cena je giavno Ni pa za vinogradnika dovolj, da je trgatev po količini in kakovosti dobra. Vaem našlni vinogradnikom so v neveaelem spominu leta, ko je bil pridelek nasih goric prav dober ali celo odličen, vinogradnlk pa je le malo izkupil zanj, ker so bile cene tako sramotno nizke. Najnižje cene ao bile ravno v ormoško-ljutomerskem in haloškem okollšu, dočim ao drugi vinorodni kraji v Sloveniji vzdržali Se kolikor toliko znosne cene. To je bila posledica divje Spekulacije a stisko vinogradnikov, vinogradniške organizacije pa takrat še daleč niso bile toliko močne, da bi lahlco odločiino posegle vmea. Nastop vinarskih zadi-ug Letos so vinarske zadruge v Ormožu, Ptuju in Ljutomeru prvič enotno nastopile na moštnem trgu ter plačevale sorazmerno kakovosti enotne cene. Zadruge so se dobro zavedale, da cen ne smejo pretirati, kajti če je vino. ki ga imajo v kleteh, v odnosu napram splošnemu položaju na vinskem trgu v državi predrago, ga r.e bi mcgle prodali ter bi prišle v težkoče. Gotovo pa je, da bi bile cene vinskemu rncštu v teh krajih mnogo nižje, tc ne bi zadruge nastopilc, dobiček od nižjih cen pa bi ne prišel v dobro potroSnikorn vina, ampak bi ostal v žeplh maloStevilnlh špekulantov. — Nek vinaki trgovec v teh krajih, ki se bavi predvaem z moštno kupčijo, Je sporočil avojlm odjemalcem, da jim iradi moSt po znatno nižjih cenah, kakor so jih nastavile zadruge ter da se }* prepričal, da bodo vinogradniki tudi po teh nižjih cenah svoj pridelek morali prodati, ker ao v atiaki. To je ne samo v škodo vinogradnikov, ampak ogroža tudi nadaljnje delovanje zadrug, kajtl če kdo drugi prodaja ceneje, potem verjetno zadruge dražjega blaga ne bodo mogle prodati. Račun tega trgovca je pravilen, če zadruge ne bodo mogl« prodati in naprej delati, bo postal spet on gospodar položaja ter bo lahko, ko zadruge prenehajo z delovanjem, kupoval od v stiski nahajajočih se vinogradnikov po ccnah, ki jih bo on narekoval! Obdržite pamet Ce hočejo vinogradniki hneti od zadrug pravo korist in če hočejo, da bodo zadruge vzdržale in naprej delovale, potem ne smejo prodajati trgovcem ceneje, kakor plačajo zadruge. Rea niso vsi vinogradniki v zadrugah organizirani, vendar morajo organizirani vlnogradniki povedati neorganiziranim, kake so cene, ki jih plačajo zadruge in da v avojem laatnem intereau ter v interesu '-.mečke skupnosti pod te cene ne smejo prodajati. Preje so dostikrat neki namišljeni prijatelji vinogradnikov pridigovali, kako visoke morajo biti cene, vendar žal teh cen niao plačali in sploh n^ mošta ali vina kupovali. Ce pa sedaj zadruge določijo cene ter po teh cenah tudi kupujejo in plačujejo, potem ni nobenega vzrok*, da ne bi moral kdo prodati ceneje. če je kdo v atiski in mora prodati svoj pridelek, naj so obrne najprej na zadrugo in če ni še član zadruge, lahko pristopi. Prav za prav je selo žaloatno, da moramo na tc stvari vinogradnike še opozarjati. Na ncSteUh zborovanjih so vinogradniki zahtevali, naj <Iržava pcseže vmes tcr dolofii minimalne oene vA vinski mošt in vino. Kaj W pomagale talM cto- ločene cene, ko država ne more moSta in vina niti kupovati, dočim zadruge po cenah, ki jih določijo, tudi v reanici kupujejo in plačujejo, pa je vendar še precej vtnogradnikov, ki raje prodajo špekulantom ceneje. Zgodilo ae je celo, da ao nekje vinogradniki aami pomagali nekemu takemu špekulantu širiti govorice, da je zadruga take cene pač nastavila, pa nima denarja, da bi jih tudi plačal, čeravno so vinogradniki lahko vedeli iz večletnih izkušenj, da je zadruga zmeraj vso prevzeto vino in mošt točno plačevala. — Tiati, ki tako lahkomišelno nasfed&jo ter rušijo skupno delo, pa<5 nimajo najmanjSe pravice, pritoževati se o izkorisčanju kmeta ter o slabih časih, ko si slabe čaae sami delajo s svojo lahko¦/niselnostjo. Naj te vrste veljajo kot resen opomin vsem vinogradnikom in vsem kmečkim ljudem sploh, da moramo držati skupaj, če hočemo doaeči kak uspeh in da ne ame biti Izdajalca med naml.