Aktualno
Najboljši športniki leta 2011
stran 5
Košarka
Pogovor s Klemnom Prepeličem, KK Helios
Vrtci
Skupni vpis v vrtce za leto 2012/2013
stran 19
GLASILO OBCINE DOMŽALE
10. februar 2012 Letnik LII, št. 2

stran 22
Intervju
Tadeja Capuder Flegar
stran 4


■ —^


n

PROGRAM PUSTNE DEŽELE VIR 2012
Novost:
otroški ŽIV ŽAV bo letos v soboto!
Strička smo že postavili v soboto, 4. februarja 2012
Pustna sobota, 18. februar 2012
pod velikim šotorom v Športnem parku Vir Ob 15.00: veliki otroški ŽIV ŽAV za naše najmlajše: PUSTNI VRTILJAK s cirkusom Bufeto. Ob 20.00: Noro pustno rajanje s skupino Mambo Kings in Letečimi muzikanti in bogate nagrade za najlepše maske. Za nemoten vstop si priskrbite vstopnice v predprodaji!
Pustna nedelja, 19. februar 2012
pod velikim šotorom v Športnem parku Vir Ob 14.00 in 22 sekund: tradicionalni 22. PUSTNI
KARNEVAL po Bukovčevi cesti od papirnice Količevo do Športnega parka Vir TOČNO ob 14. uri in 22 sekund. Ob 15.30: Velika pustna zabava z ansamblom Saša Avsenika do 22. ure.
Pustni torek, 21. februar 2012:
Čez ves dan: Pustne žalne slovesnosti in sežig pusta nekje v pustni deželi Vir.
Spremljajte naša obvestila na spletni strani www.stricek.com in Facebook strani Pustne sekcije Striček.
OSREDNJA PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Kdaj sem bil nazadnje v gledališču, na koncertu, v galeriji?
Pred štirinajstimi leti, 6. februarja 1998, je v Domžalah potekalo slovesno odprtje Tomčeve dvorane, ki je predstavljala prostorski pogoj delovanja javnega zavoda, Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki ga je Občina Domžale s svojim odlokom ustanovila dva dneva pred takratnim dogodkom, je v slavnostnem nagovoru ob osrednjem prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Domžale v ponedeljek, 6. februarja 2012, dejal direktor javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale Milan Marinič. Ob tem je spomnil še na en pomemben jubilej. Domžalski kulturni dom je prav letos, 21. januarja, obeležil 3.000 kulturni dogodek.
Stran 3
altura
nami tn M ms
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale
od 10. februarja do 2. marca 2012
na strani 12
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale in Krajevna organizacija ZB Ihan
vabita na
SPOMINSKO SLOVESNOST
pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom
v soboto, 25. februarja 2012, ob 11. uri.
Skupni odhod na Oklo bo ob 10.30. uri iz Dobovelj.
Udeležence bo pozdravila: Marija MAJHENIČ, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale Slavnostni govornik: Toni DRAGAR, župan Občine Domžale V kulturnem programu bodo nastopili: Učenci Osnovne šole Ihan, Moški pevski zbor Radomlje, pevka Silva Kosec, harmonikar Anže Zavrl. Program bo povezovala Ana Lenič. Dobrodošli!
0080 22 36
2a kph in pmütd

2
iz urada župana
10. FEBRUAR 20I2
Dragi bralci, drage bralke,
v teh dneh se marsikdo med nami, vsaj v mislih, nekoliko bolj posveča kulturnemu dogajanju. Res je veliko prireditev, pa ne le na nacionalnih, tudi na ravni občin se dogaja, pa potem v šolah in pri najmlajših v vrtcih. Še nekoliko bolj kulturno kot običajno je obarvana tudi tokratna številka našega Slamnika, kjer smo seveda izpostavili osrednjo občinsko slovesnost ob 8. februarju, hkrati pa o kulturnem utripu, predvsem na ravni ljubiteljske kulture, povprašali tudi predsednico Zveze kulturnih društev Domžale.
Pa da ne bomo samo kulturni, vas vabim, da se sprehodite skozi naslednje vrstice in strani našega glasila, kjer smo pripravili še kopico drugih zanimivih informacij, ki vam bodo danes, nekoč pa našim zanamcem, vsaj nekoliko prikazali utrip naše občine.
Smo kulturni, smo družabni, smo športni, smo družbeno odgovorni ^ Kaj vse smo Domžalčani in Domžalčanke? Vse to in še več, predvsem pa prebivalci ene izmed desetih največjih občin v naši državi, ki te dni pričakujemo snežno zimo. Čeprav je pustno dogajanje, ki zimo odganja tik pred vrati, pa vseeno lahko upamo, tako napovedujejo, na kakšno snežinko ali dve, da vsaj malo začutimo pravi utrip, preden ga popolnoma preženejo spomladanske temperature. A to je že nova zgodba. Primernejša za prihodnjo številko našega glasila ^
Mateja A. Kegel
PREPLET URBANE PRESTOLNICE IN ZELENE OKOLICE
Domžale na sejmu Alpe Adria: Turizem in prosti čas
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je zadnji vikend v januarju potekal sejem Alpe Adria - Turizem in prosti čas, na katerem se je v okviru Regijske destinacijske organizacije Ljubljana - Regija Osrednja Slovenija predstavila tudi občina Domžale. Povezane občine so v štirih dneh predstavile konkretno turistično ponudbo, predstavitveni prostor regije pa je bil eden izmed bolj živahnih, zanimivih in vabljivih. Na predstavitvenem prostoru je bil vse štiri dni na ogled dvonadstropni panoramski avtobus Veseli Janez, odet v kulturne in naravne turistične znamenitosti osrednjeslovenske regije, ki obiskovalcem glavnega mesta nudi panoramski ogled Ljubljane in njenega privlačnega zelenega zaledja. Posebej za sejem je izšla tudi posebna zgibanka z namigi za 11 zanimivih izletov, ki odkrivajo naravne in kulturne znamenitosti ter kulinarična doživetja regije. Ker Regijska destinacijska organizacija Ljubljana - Regija Osrednja Sloveniji združuje 26 občin, je bil vsak dan sejma namenjen predstavitvi nekaj občin. Občina Domžale se je skupaj z
občinami Kamnik, Komenda, Vodice, Medvode, Mengeš, Lukovica, Moravče predstavila v petek, 27. januarja. Rdeča nit petkove predstavitve omenjenih občin je bila nesnovna dediščina zelenega zaledja Ljubljane, občine pa so se predstavile s prikazom domačih obrti in izročila ljudskega stavbarstva, šeg in navad, oblačilne dediščine, aktivnega preživljanje prostega časa in wellness turizma.
Občina Domžale se je predstavila z Menačenkovo domačijo, ki v okviru javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika s pestrim programom (ustvarjalnimi delavnicami, večeri ljudskega izročila, tematskimi razstavami) pomembno prispeva h kulturnemu dogajanju in ohranjanju kulturne dediščine v občini. Na sejmu so se predstavili z zanimivo ustvarjalno delavnico z naslovom Kako so se nekoč igrali. S
predstavitvijo in izdelovanjem preprostih iger in igrač iz naravnih materialov so obudili spomin na igre in igrače naših dedkov in babic ter pritegnili marsikaterega obiskovalca. Obiskovalci so lahko sami izdelali vrtavko ali punčko iz cunj, poleg tega pa so se lahko pogreli s čajem iz zelišč z domačega vrta, ki jih pridelujejo na vrtu ob Menačenkovi domačiji. Čaj je na pokušino tudi ob (napovedanem) obisku domačije. Veliko pozornost mimoidočih so pritegnile tudi ljudske pevke Kulturnega društva Domžale, ki so kljub svojim letom z mladostno energijo poskrbele za živahen in prav očarljiv nastop. V posebnih nošah, s slamniki na glavah in čudovitimi ljudskimi pesmimi so pričarale pravo domače vzdušje. Naj na tem mestu še enkrat zaželimo vse najlepše in najboljše gospe Mari Vilar, ki je ravno v tistih
dneh praznovala 80. rojstni dan. Občina Domžale je torej dobro izkoristila priložnost, da predstavi delček svoje kulturne dediščine in možnosti kulturnega udejstvova-nja. Sejem je bil obenem tudi priložnost, da razširimo informacijo o nastajanju slamnikarskega muzeja v Domžalah. V Godbenem domu v Domžalah bo namreč v okviru Kulturnega doma Franca Bernika že v letošnjem letu zaživela razstava 300 let slamnikarstva na Domžalskem, ki bo domačim in tujim obiskovalcem nudila vodene oglede, demonstracijo pletenja kit in šivanja slamnikov ter različne delavnice. Domžale bodo tako končno dobile sodobno predstavitev slamnikarstva, ki jo dolgujejo tako svojim prednikom kot potomcem.
Občina Domžale, Urad župana
Na sejmu je bila predstavljena tudi nova zloženka o enem najbolj priznanih slovenskih arhitektov Jožetu Plečniku - Plečnik v Srcu Slovenije. Zloženka je del projekta Promocija turističnega območja Srce Slovenije, ki ga vodi Zavod za turizem in šport Kamnik. Delno ga financira Evropski sklad za regionalni razvoj, pri projektu pa sodelujejo občine Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš in Trzin. Osnova za zgibanko je lanskoletni vodnik Plečnik na Domžalskem in Kamniškem, ki je izšel v okviru zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, ki jih izdaja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zgibanka vsebuje seznam Plečnikovih spomenikov in tri predloge za enodnevne izlete po njegovih spomenikih na območju Srca Slovenije. Poleg tega se v zloženki seznanite tudi s ponudbo spominkov, ki so nastali po Plečnikovih idejah. Zloženka bo kmalu na voljo tudi v angleškem jeziku.
Nova pridobitev OŠ Roje
»Očistimo Domžale 2012«
Slovenci se vedno bolj zavedamo, da je varovanje okolja nuja in človekov odnos do narave se je v zadnjem desetletju močno spremenil. Če smo včasih brez problema odvrgli manjši ali večji košček smeti na tla, pa se danes večkrat najdemo v vlogi pobiralca smeti za tistimi, ki so v gozdu brezobzirno odvrgli papirček, plastenko ali celo konzervo. Tisti, ki vestno ločujejo odpadke, se zavedajo, kako veliki potrošniki raznovrstnih embalaž smo postali in kaj to pomeni za okolje. Kakor koli že, odpadki so postali ključni okoljski problem, ki ga lahko kot posamezniki rešujemo že na vsakodnevni ravni, kot skupnost pa na občinski čistilni akciji OČISTIMO OBČINO DOMŽALE 2012, ki jo bomo v sodelovanju z vami izvedli 24. marca 2012 s pričetkom ob 9. uri, medtem ko bodo osnovne šole in vrtci s čiščenjem začeli že dan prej. Z akcijo se pridružujemo vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo 2012, ki bo izvedena v sklopu globalne pobude World Cleanup 2012. Slovenski prostovoljci bodo del večmiljonske množice, ki bo od marca do septembra 2012 v svojih državah izvedla enodnevne prostovoljske čistilne akcije v več kot 70 državah z vsega sveta. Tako kot v preteklih letih bodo tudi letos k sodelovanju povabljene krajevne skupnosti, osnovne šole, društva, podjetja in vsi občani, ki želijo prispevati k čistejšemu okolju v naši občini.
Dodatne informacije o čistilni akciji bodo objavljene v naslednji številki Slamnika.
Občina Domžale, Urad župana
V OŠ Roje je potekalo slovesno odprtje novega dvigala, ki tako vsem šolarjem omogoča, da lahko dostopajo do prav vseh učilnic in drugih prostorov, ki se nahajajo v osnovni šoli. Med tem ko jim je bil prej dostop zaradi stopnišča onemogočen, pa bodo od sedaj naprej prav vsi učenci imeli enake možnosti za premikanje po šoli.
Spomnimo, da je že lani junija župan Občine Domžale Toni Dragar ob praznovanju svojega 50. rojstnega dne vse povabljence prosil, naj mu ne nosijo daril. Želel je, da svoj prispevek raje podarijo v pomoč pri nakupu opreme za štiri otroke iz naše občine: Julijo L., Simona Š., Tio O. in Špelo J. Ob koncu praznovanja je bilo zbranih več kot 3.200 evrov denarnih sredstev, kar je omogočilo nakup sobnega dvigala Birdie - Orto, ki je stalo kar 1.633 evrov ter dveh kompletov dvižne delovne z nagibljivim in nastavljivim stolom, strošek enega kompleta pa je znašal kar 796 evrov. »Vsi si želimo, da bi bila njihova življenja čim bolj podobna našim in njihovo gibanje čim bolj olajšano,« je tedaj dejal Toni Dragar, tokrat pa se čestitki ob odprtju novega dvigala, čeprav iz bolniške postelje, pridružil z
besedami: »OŠ Roje je iz leta v leto bolj prijazna prav vsem otrokom, posebej še gibalno oviranim. Na to smo ponosni prav vi občani in občanke.« Odprtja so se udeležili učenci in učenke OŠ Roje, njihovi starši, učitelji, prijatelji in izvajalci. »Končno smo po vrsti let prizadevanj le prišli do dvigala. Deset težko gibalno oviranih učencev ima sedaj dostop v vsak kotiček v šoli in to bo precej prispevalo k razbremenitvi naših delavcev, ki so jih sedaj nosili po stopnicah in seveda tudi k njihovemu učnemu uspehu, saj ne knjižnica ne računalniki, ne bodo več rabili priti neposredno do njih, temveč bodo lahko šli sami na
ogled in uporabo prostorov. Prav tako bodo lahko pokukali v vse prostore šole. Dvigalo ni le koristno, temveč se je z njim tudi čudovito peljati. Je zelo uporabno in lepo, peljati se v njem pa je pravi užitek. Učenci vožnjo z dvigalom celo smatrajo kot neke vrste nagrado,« je povedala Marjanca Bogataj, ravnateljica OŠ Roje. Za konec se je iskreno zahvalila vsem, ki so kakor koli pomagali pri pridobitvi in izgradnji dvigala. Odprtja se je udeležila tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, ki je povedala: »Kot dolgoletna soseda iz OŠ Rodica zelo dobro poznam težave, s katerimi so se srečevali v tem objektu zaradi učencev, ki prihajajo sem. Ta pridobitev bo mnogim omogočila lepše delo, boljše počutje, vsem na tem območju pa prinesla nekaj
več zadovoljstva in veselja. Ob tej pridobitvi vam iskreno čestitam. Verjamem, da pot ni bila lahka, a s strnjenimi napori uspeh nikoli ne izostane. Želim vam veliko lepega pri uporabi dvigala, varno delo z njim in tudi zabave ob vožnji z dvigalom.«
Finančna sredstva je procentualno prispevalo vseh pet občin soustanoviteljic. Zasluge pri premagovanju ovir do pridobitve uporabnega dovoljenja pa gredo po besedah ravnateljice predvsem Toniju Dragarju, domžalskemu županu, in Upravni enoti Občine Domžale.
Vsem učencem in učiteljem želimo veliko veselja in zadovoljstva pri uporabi dvigala.
Urad župana
ENSVET
Energetska svetovalna pisarna v Domžalah

OBČINA DOMŽALE
V Domžalah že od leta 1997, v okviru programa Ensvet deluje energetska svetovalna pisarna, ki jo vodi mag. Ivan Kenda. Občani in občanke Domžal se na energetsko svetovalno pisarno po nasvet lahko obrnejo vsako sredo od 18.30 do 20.30 na Ljubljanski 69 v Domžalah, lahko pa pokličejo tudi v času svetovanja na telefonsko številko 01722-04-30 ali se pred tem prijavijo na telefonsko številko 01/721-45-61. »Energetska svetovalna pisarna je namenjena strokovnemu svetovanju pri načrtovanju novogradenj, sanacijah starejših objektov, pravilni izbiri ogrevalnih sistemov, izbiri in vgradnji toplo tnoizoladj skih materialov, izbiri in pravilni vgradnji stavbnega pohištva in podobno,« pravi mag. Ivan Kenda. »Svetovalci skušamo svetovati čim bolj neodvisno, to pomeni, da ne reklamiramo posameznih proizvodov oziroma proizvajalcev. Zaradi tega spodbujamo svetovance k izbiri čim večjega števila ponudb certificiranih ponudnikov, predvsem pa jih opozorimo, da je najboljša ponudba tista, ki poleg prodaje ponuja tudi proizvodnjo, vgradnjo in servis. Izjemoma ob zelo slabih referencah opozorimo na slabe lastnosti nekaterih proizvodov, kot so zastarelost, izkoristki Letno svetovalno pisarno obišče
preko 220 svetovancev, vsaj še enkrat toliko pa je telefonskih klicev. Kot pravi mag. Kenda, imajo letno prek 2.500 poročil. Sodelujejo tudi z osnovnimi šolami, letno pa izvedejo predavanja v okviru naravoslovnih dni na vsaj štirih šolah. »Lahko povem, da je kljub skromnejši reklami v zadnjih desetih letih pisarna prepoznavna, saj jo obiskujejo tudi prebivalci sosednjih občin, tudi veliko Ljubljančanov. Hitra ocena pove, da je 6 od 10 svetovancev iz domžalske občine.« Ko smo pred časom pisali o pripravi Lokalnega energetskega koncepta, ki ga je občinski svet Občine Domžale sprejel minulo leto, velja na tem mestu omeniti tudi zelo dobro sodelovanje svetovalne pisarne s predstavniki občine.
Najpogostejša energetska vprašanja naših občanov
Najpogostejša vprašanja naših občanov so predvsem, kako se ogrevati čim ceneje, kje in kako dobiti čim več nepovratnih sredstev in kako načrtovati ogrevalni sistem za novo hišo, pravi mag. Kenda, ki dodaja, da so po drugi strani redkejša vprašanja, kaj narediti,
kaj izboljšati za večjih prihranek, predvsem pa, da bi prenehali z razvadami, kot je ogrevanje pri odprtih oknih, vztrajanje pri iztrošenih napravah in stavbnem pohištvu in podobno. Na vprašanje, katere informacije morajo svetovanci "prinesti" s seboj, da si svetovalci lahko ustvarijo ustrezno sliko za učinkovito svetovanje, Kenda odgovarja, da je potrebno izpolniti vprašalnik, kjer navedejo osnovne podatke (velikost, starost, izoliranost hiše, stavbno pohištvo, vrsta ogrevalnega sistema, ogrevana površina, vrsta energenta, naprav, letna raba, priprava sanitarne vode ...). Objekti so, glede na leto gradnje, zelo sorodni (modernost gradnje je odvisna od obdobja in takratnih sistemov, ki so bili na voljo), zato so odgovori skoraj identični. Novograditelji običajno s seboj prinesejo projekt, še boljše je, da se odločajo za vrsto ogrevanja, preden je projekt dokončan.
Vsekakor pa, ko govorimo energetski učinkovitosti in občanih, ne moremo mimo Eko sklada, ki je, kot pravi Ken-da, postal prepoznaven po subvencijah (nepovratnih sredstvih) in po še vedno zelo ugodnih kreditih. »V petnajstih letih še nisem dobil nobene negativne povratne informacije svetovanca, če se je odločil za ukrep, saj je že to pomenilo izboljšavo oziroma višjo kakovost bivanja.« Vsekakor 25-odstotna subvencija, kolikor je možnost pridobiti s strani Eko sklada za različne namene (zamenjava oken, izvedba toplotnega ovoja, vgradnja kotlov na biomaso, vgradnja toplotnih črpalk, sanacije obodov v večstanovanjskih zgradbah mnogim olajša odločitev za kakovostnejšo napravo.
Mateja A. Kegel
SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOČNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiČ. • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi iN ČLANiCE UREDNiŠTVA: KAMAL iZiDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA ŠUŠTAR, DARKA BiTENC, ViLMA NOVAK, BOGDAN OSOLiN, MARiJA PUKL, ROBERT ŠUŠNJARA, KATJA PiRNAT. • TEHNiČNi UREDNiK JANEZ DEMŠAR • LEKTOR PRiMOŽ HiENG • UREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUBLJANSKi CESTi 61 V DOMŽALAH • UREDNiŠTVO TiNA KUŠAR, TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMZALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA ZA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC ZAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi ZARADi OPTiČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONČNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT • UREDNiŠTVO Si PRiDRŽUJE PRAViCO DO KRAJŠANJA PRiSPEVKOV, V KOLiKOR NiSO V SKLADU Z VSEBiNSKO ZASNOVO.
10. FEBRUAR 20I2
občinski svet občine domžale
3
OSREDNJA PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Kdaj sem bil nazadnje v gledališču, na koncertu, v galeriji?
Nadaljevanje s 1. strani
»Letošnje leto (pa je za nami šele dober mesec) je bilo medijsko močno kulturniško obarvano,« pravi Milan Marinič, ki je ob tem spomnil na dejstvo, da je Maribor skupaj z Mursko Soboto, Velenjem, Ptujem, Novim mestom in Slovenj Gradcem postal kulturna prestolnica Evrope ter na peticijo za samostojno kulturno ministrstvo, ki jo je podpisalo lepo število Slovencev in Slovenk. »Naivno sem prepričan, da je naš, slovenski kulturni praznik mnogo več, kot si v prvem trenutku
lahko mislimo, in tudi več, kot so si predstavljali naši politiki leta 1945, ko so 8. februar razglasili za kulturni praznik. Kakšno vlogo je za politični in državotvorni obstoj Slovencev opravila kultura v vsem dosedanjem obdobju, je bilo veliko slišanega in povedanega prav ob letošnji ponesrečeni ukinitvi samostojnosti kulturnega ministrstva.«
»Kulturni praznik bi lahko bil čudovita priložnost, da bi se vsak med nami za trenutek zamislil in se vprašal: kdaj sem bil zadnjič v
gledališču, kdaj sem bil zadnjič na koncertu, pa v galeriji. Katero knjigo sem prebral, kateri film sem si ogledal? Pravim: gledališče, koncert, galerija, knjiga, film. Kako pa te besede lahko še razumemo. Da, povsem različno. Če sem rekel gledališče, sem morda mislil na ljubljansko Dramo, če sem rekel koncert, sem recimo mislil na Slovensko filharmonijo, če sem rekel galerijo, sem morda mislil na Narodno galerijo, če sem rekel knjigo, sem morda mislil na Jančarjev roman, in če sem rekel film, sem morda mislil na evropski film. Tu pa je sedaj dilema. Marsikaj si lahko razlagamo, da je gledališče in koncert, marsikaj knjiga ali film. Današnji trg ponuja najrazličnejše izdelke v različnih embalažah po različnih cenah in zelo različni kakovosti. Velja za trgovske centre in za kulturo. In tu se povsem strinjam z mislimi slovenskega poslovneža dr. Kraljiča, ki jih je izrekel (sicer drugačnemu ciljnemu poslušalstvu), ga pa je podobno razumljenega mogoče prenesti na občutljivo kulturniško področje: »Naš problem ni v tem, da smo majhni, temveč v tem, da smo ozki.« Mislim pa, da je kriza tudi zato, ker so tudi veliki ozki, ker je kapital ozek. Tudi kapital
potrebuje širino, ne samo višine,« meni direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki kulturo vidi kot eno glavnih vlog v procesu doseganja širine.
v Domžalah imamo bogato kulturno življenje
Domžalski kulturni dom je v svoji zgodovini prebivalcem naše in okoliških občin omogočil izjemno bogat kulturni program. Ob državnem kulturnem prazniku je prav, da se tega spomnimo in na to nas je spomnil tudi Milan Marinič v nagovoru, v katerem se je zahvalil tudi svojim sodelavcem. »Na tem odru (Tomčevem, op. a.) so bila vsa slovenska poklicna gledališča, igralci s Prešernovimi nagradami in Borštnikovimi prstani, na tem odru so koncertirali najpomembnejši slovenski poustvarjalni glasbeniki in izvrstni tuji umetniki, ki jim ploska in skandira občinstvo pomembnih evropskih kulturnih središč, v naši galeriji so razstavljali tudi naši umetniki s Prešernovimi nagradami za življenjsko delo, na našem filmskem platnu v tej dvorani smo tako rekoč povsem na tekočem s sodobno evropsko
»Teji Gregorin ob doseženem 3. mestu na biatlonskem tekmovanju s skupinskim štartom v Oslu čestitam v svojem imenu in v imenu vseh ljubiteljev športa v Domžalah in Sloveniji. Teji še naprej želimo veliko uspešnih nastopov!«
Toni Dragar, župan
PROFUNDIS
V Dragomlju prodamo komunalno opremljena stavbna zemljišča velikosti 557m2, 570m2 in 749m2. Komunalni prispevek je plačan. Na vsakem zemljišču so zgrajeni novi ločeni komunalni priključki. Cena 200 EUR/m2.
Informacije: PROFUNDIS d.o.o. Slamnikarska 3b, Domžale Tel.: 051 697 277 ali 041 733 783
filmsko umetnostjo. S prek 500 kulturnimi dogodki v preteklem poslovnem letu smo presegli vse svoje sposobnosti zaradi iskrenega odnosa do kulturnih vrednot. Tu, v našem malem mestu, hočemo omogočiti oblikovanje kulturne širine, ki smo je vredni vsi skupaj in vsak posebej.«
Nekropola - ohranitev človečnosti v razmerah popolnega zla
Kulturni program, ki so ga ob proslavitvi slovenskega kulturnega praznika pripravili v KD Franca Bernika v letošnjem letu, je predstavljala gledališka uprizoritev Mestnega gledališča ljubljanskega Nekropola, ki jo je po istoimenskem romanu Borisa Pahorja za oder priredil Boris Kobal. Predstavo je Mestno gledališče ljubljansko krstno uprizorilo 5. in 6. junija 2010 na Ljubljanskem gradu kot del programa Svetovne prestolnice knjige in je nastala v koprodukciji z Društvom Celinka in KUD Pod topoli. Na vprašanje, od kod odločitev, da za osrednjo občinsko proslavo ponudimo to uprizoritev, pravijo v Kulturnem domu, da je v dejstvu, da velja avtor romana Boris Pahor za enega najpomembnejših živečih pisateljev in je tudi najbolj prevajani slovenski avtor, na prvem mestu med prevodi je prav Nekropola, roman o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler-
Struthof. Pahorja so večkrat omenjali tudi kot kandidata za Nobelovo nagrado za književnost. V vlogi glavnega igralca oziroma pripovedovalca zgodbe, gospoda P se je odlično znašel Pavle Rav-nohrib, obiskovalce oziroma sence pa so odigrali Edi Gril, Damjan Kolovrat, Maruša Kos, Mojca Lavrič, Jasna Simončič, Marko Skok, Elvis Štiglic, Denis Tatar, Tjaša Valentinčič in Mateja Ze-lič. V uvodu in ob zaključku smo prisluhnili zvokom sopranistke Katarine Kobal in pianista Mihe Nagodeta.
Univerzalna tema romana Ne-kropola - ohranitev človečnosti v razmerah popolnega zla - z gledališkimi izraznimi sredstvi poustvarja pretresljiv spomin avtorja literarne predloge Borisa Pahorja, neposrednega udeleženca »dežele mrtvih«, kot sam večkrat poimenuje koncentracijska taborišča druge svetovne vojne. Uprizoritev romana Nekropola z odpiranjem osnovnih etičnih in eksistenčnih vprašanj nagovarja tako starejše generacije z morebitno neposredno izkušnjo prikazanega časa kot tudi mlajše, ki se morajo soočiti z dediščino nehumane preteklosti, da bi je ne ponovile v prihodnosti.
Kot je v slavnostnem nagovoru povedal direktor Milan Marinič, je gledališki dogodek ponudil tako estetske kot zgodovinske oziroma ideološke dimenzije nekega obdobja.
Mateja A. Kegel
^KM p IIBI.II r: flJS J!h «
-rega
u1hIp.iI
J2i n í:
OTELO
4
intervju
10. FEBRUAR 20I2
TADEJA CAPUDER FLECAR
Bistvo ljubiteljske kulture je v množičnosti in široki dostopnosti
V teh dneh, ko obeležujemo državni kulturni praznik, spomin na našega velikega pesnika, je zagotovo primeren čas, da se spomnimo vseh kulturnih društev in kulturnikov samih v našem mestu. Zvezo kulturnih društev Domžale, ki združuje večino od njih, že kar nekaj
časa vodi TADEJA CAPUDER FLEGAR, predsednica, velika ljubiteljica kulture, kulturnica v pravem pomenu besede. Spregovorili sva o delovanju naših ljubiteljskih kulturnikov, možnostih za preživetje kulturnega udejstvovanja, pa tudi o kulturni zavednosti Slovencev in Slovenk.
Že nekaj let ste predsednica Zveze kulturnih društev Domžale. Kaj se je spremenilo v času, odkar ste prevzeli predsedovanje?
Zvezi kulturnih društev Domžale predsedujem že dva mandata, kar pomeni desetletje izkušenj v kulturni politiki na lokalni ravni. Z veseljem pogledam na prehojeno pot, ki pomeni veliko število ogledanih predstav, koncertov in razstav, pa tudi sestankov, govorov in drugih manj prijetnih strani mojega druženja s kulturo. To dekado je zaznamovalo naraščanje števila kulturnih društev, vključevanje mladih in nenazadnje tudi precej široka odzivnost občinstva. Podrobnejši pregled po posameznih vsebinskih področjih delovanja odkriva, da je v bila tem času v največjem vzponu glasbena dejavnost, medtem ko gledališče pomeni neko nespremenjeno stalnico. Okrepili so se ikovniki, dobro razvitemu plesnemu področju pa se je pridružila še folklora. Razvoj in široka dostopnost tehnologije pomeni razmah filmske produkcije. Seveda so v zvezo vključena tudi društva, ki so po svojem delovanju specifična in so vezana tudi na druga področja. Razvoj zadnjega časa je nakazal, da ljubiteljska kultura še napreduje in predvsem, da je zanimanje zanjo tako pri ustvarjalcih kot pri obiskovalcih.
Kako bi ocenili delo na področju kulture v Občini Domžale?
Domžalska ljubiteljska kultura ima, tudi zaradi svoje skoraj 130-letne tradicije, poseben status. V njenem zavetju so se bogatile in plemenitile številne generacije kulturnikov iz zelo raznovrstnih kulturnih zvrsti. Zato je nemogoče, da bi jo spregledali. Statistični podatki kažejo, da je skoraj v vsaki družini vsaj nekdo, ki se ali se je ukvarjal s kulturo, in tak način preživljanja prostega časa se prenaša iz generacije v generaci-
jo. Na Domžalskem z roko v roki sobivamo Zveza kulturnih društev Domžale, Javni sklad za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Domžale, glasbena šola, knjižnica, Kulturni dom Franca Bernika in še bi lahko naštevala glavna gonila našega kulturnega življenja, ki so zagotovilo za dodano vrednost življenja. Veseli nas, da občina prepoznava in ceni vrednost našega kulturnega prispevka k celostnemu razvoju in prepoznavnosti občine.
Kje vidite »pomanjkanje kulturne zavesti« v našem mestu?
Od vseh kultur v današnjem času žal najbolj prevladuje »materialna kultura«. Najbolj jasno se to vidi v prenapolnjenih nakupovalnih centrih na obrobjih mest, ki so prevzeli razve-drilno-turistično in še kakšno vlogo. Tudi Domžale se temu niso izognile. Veliko pozornost v današnjem času namenjamo tudi »telesni kulturi«, ki ima sicer mnogo bolj pozitivne učinke od potrošne, a zlasti pri mladini ta prerašča v obsedenost s kultom telesa. Deficit kulturne zavesti pa je zagotovo v kulturi srca. Srčnost, medgeneracijsko sožitje, prostovoljstvo, prenos znanja pa so glavni »stranski produkti«, ki nastanejo ob druženju in ustvarjanju v kulturnih društvih. Priporočam!
Ali obstaja situacija, ko bi lahko rekli, da imamo »višek« kulturne zavesti? Da se torej preveč usmerjamo v kulturo in premalo skrbimo za drugo plat družbe? Težko bi rekla, da se preveč usmerjamo v kulturo, prevečkrat se kvečjemu zanašamo na pregovorno močno slovensko kulturno zavest. Ta je bila v zgodovini res pomemben povezovalni element, ki je našemu narodu prinesel tudi preživetje in samostojno državo. Toda danes, ko smo del širše evropske formacije, o čemer so naši predniki zgolj sanjali, pa smo vedno bolj na prepihu globalizacije. Prav zaradi poenotenja in topljenja s svetovnimi trendi, bi morali še globlje pognati korenine doma, če bomo želeli (p)ostati prepoznaven, samosvoj in upoštevanja vreden glas v svetovni kulturi in umetnosti.
Katera društva prinašajo našemu družbenemu življenju največji prispevek, kakšno je sodelovanje ZKD z njimi?
Na Domžalskem je ljubiteljska kultura izjemno bogata in raznolika. Po svoji odmevnosti, množičnosti in kakovosti je kar nekaj društev, ki še posebej izstopajo, za kar jih po svojih močeh in zmožnostih tudi ustrezno
finančno ter strokovno podpiramo. Zagotovo ne morem mimo poimenske omembe vsaj nekaterih društev - Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vsako poletje v gledališče na Studencu z domačimi predstavami in celotnim festivalom pripelje okoli 15.000 obiskovalcev, s čimer je najboljša možna promocija za kraj in občino. Simfonični orkester Domžale - Kamnik je že štiri desetletja posebnost v slovenskem prostoru, saj kljub svoji nepoklicnosti lahko izvaja svetovno glasbeno ustvarjalnost vseh širin. Naše najstarejše društvo Godba Domžale se ponaša s stalnimi najvišjimi tekmovalnimi priznanji. Tukaj so še odmevni in stalni projekti Plesnega kluba Miki, Festival gorenjskih komedijantov, Gostičevi dnevi ^ Našteti bi morala še mnoga društva, ki s svojim delom presegajo lokalne okvire in premikajo kakovostne meje amaterstva. Pa naj raje velja povabilo k ogledu društvenih projektov v živo.
Kaj pa manjša, manj izpostavljena društva? Kako preživijo, kako sodelujete vi z njimi?
Zveza kulturnih društev Domžale je do sedaj financirala po en projekt - predstavo, koncert, razstavo na sezono. Za ostali program se društva financirajo iz sponzorskih sredstev, vstopnin, prijavljanja na druge občinske in državne razpise. Seveda financiranje vsebine ni dovolj, ostanejo še problemi s prostori in opremo, ki si jih manjša društva še težje privoščijo. Vendar glede na to, da je število društev stalno oziroma še narašča, pomeni, da so zelo trdoživa in iznajdljiva. Predvsem pa, da delajo z veliko ljubezni.
Domžale so znane po ljubiteljski kulturi. Če bi primerjali odstotek profesionalne v primerjavi z ljubiteljsko kulturo, kolikšen je?
Bistvo ljubiteljske kulture je prav v množičnosti in široki dostopnosti vsem uporabnikom. V Domžalah deluje 36 skupin znotraj 31 društev. Med njimi so velika društva s prek sto člani - sem spadajo nekatera gledališča in plesni klub, povprečen zbor ima okoli 30 pevcev. Likovniki, literati in filmarji so bolj individualisti, ki niso toliko vezani na timsko delo. Na splošno
je v zadnjem času trend ustanavljanja večjega števila društev z manjšim članstvom. Razmerje številk je zato zagotovo na strani ljubiteljskih ustvarjalcev. Po drugi strani pa ima profesionalna kultura v občini kot tudi v širšem slovenskem merilu sorazmerno velik odziv pri obiskovalcih. Takšno razmerje pa je tudi pravilno in v korist vseh.
Danes veliko govorimo o preživetju. O zaslužku, ki nam omogoča dostojno bivanje. Lahko kultura in kulturni projekti omogočajo dostojno življenje tistim, ki se ji popolnoma predamo? Kakovost je tisto merilo, ki najboljšim slovenskim kulturnim ustvarjalcem lahko omogoči nemoteno delo. To pa ni pravilo. Ljubiteljska kultura je vezana na nepoklicno in s tem neplačano delo posameznikov, z izjemo financiranja nekaterih strokovnih mentorjev. V slovenskem merilu imamo v primerjavi s tujino zelo dobro organizirano državno kulturno mrežo v obliki Zveze kulturnih društev in Javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Te dni obeležujemo slovenski kulturni praznik. Zagotovo je v tem času največji porast kulturnih dogodkov. Kaj pa sicer skozi leto, kako opažate to področje? Katera kulturna zvrst je v naši občini najbolj »pokrita«?
Slovenija je kulturni praznik umestila med državne praznike in s tem še poudarila močno zgodovinsko povezanost naroda in kulture. Danes slovenska kultura med in z ostalimi narodi soustvarja skupno evropsko in svetovno duhovno civilizacijo. Zato je tudi prav, da se spomnimo nanjo in ob tej priložnosti v svojem osebnem imenu in v imenu Zveze kulturnih društev Domžale iskreno čestitam vsem ustvarjalcem in ljubiteljem kulture. Res se z večino srečujemo prav na prireditvah ob samem kulturnem prazniku. Toda prireditve so razporejene prek celega leta, saj društvena sezona sovpada s šolskim letom. Večja koncentracija prireditev je še za božič in novo leto s tradicionalnimi koncerti ter pred poletnimi počitnicami, ko vsa društva postavijo na ogled pregledno delo minule sezone. Največ društev se trenutno
ukvarja z glasbo, od tega je največ zborov, inštrumentalne zasedbe pa so izjemno množične. Ostale zvrsti so enakomerne zastopane - od gledališča, filmarjev, plesa, likovnikov, literatov, še vedno pa je nekaj društev, ki pod svojo streho združujejo več dejavnosti.
Kaj pa relacija JSKD Domžale -ZKD Domžale. Kakšno je sodelovanje, kje se povezujete in kje razhajate?
Zveza kulturnih društev Domžale in Javni sklad za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Domžale sta partnerja, ki sobivata na področju lokalne kulturne politike. Včasih je bila to ena organizacija, zdaj je razdeljena na dva člena, ki imata skupen cilj povezovanja, usmerjanja in vsestranskega podpiranja domačih kulturnih društev. Zavedata se, da kultura ni podjetništvo, ampak način življenja in kulturna dediščina, ki jo je vredno negovati. Zato sem izjemno vesela dobrega sodelovanja s skladom in njegovim vodjo Pavletom Pevcem, ki je srčen človek in poznavalec kulture s posluhom za njene ustvarjalce.
V pripravi je tudi spletna stran ZKD. Kaj bo bistveno sporočilo, ki ga bo prinašala?
Spletna stran nadaljuje temeljno poslanstvo zveze, ki je v krovnem povezovanju društev. V skladu s sodobnimi načinom življenja bo ponudila enoten pregled in dostop do domžalske društvene kulture. Namenjena bo tako samim društvom kot pomoč do informacij in razpisov, kot tudi ljubiteljem kulture, ki bodo tu našli informacije o prireditvah, samih društvih kot tudi o zvezi in njenih kulturnih partnerjih. Na tem mestu izkoriščam priložnost in vabim vsa društva, da postanejo aktivni uporabniki in soustvarjalci našega skupnega kulturnega portala. Več pa kmalu na www.zkdd.si.
Kje kot predsednica Zveze kulturnih društev vidite svoje poslanstvo?
Zame je predvsem velika čast, da sem lahko del ljubiteljske kulture in Zveze kulturnih društev Domžale in s tem pripomorem k ohranjanju visoke ravni stoletne kulturne dediščine. Pri tem zelo spoštujem mnenje preostalega 11-članskega izvršnega odbora, ki je sestavljen iz samih poznavalcev in ustvarjalcev vseh glavnih področij ljubiteljske kulture. Med temi bi še posebej izpostavila oba podpredsednika, nesporna strokovnjaka vsak na svojem področju - Lojzeta Stražarja za gledališko in Karla Leskovca za glasbeno dejavnost.
Kaj vse v Zvezi pripravljate v letu 2012?
Lansko leto je za zvezo pomenilo novo prelomnico v načinu dela in organiziranosti ljubiteljske kulture.
Sicer smo navajeni na spremembe in reorganizacije - od kulturne skupnosti do Zveze kulturnih organizacij in preoblikovanja v Zvezo kulturnih društev. Zdaj se mi zdi, da za nas prihaja najtežja sprememba, saj se moramo na novo organizirati in najti svoje mesto. Odvzeta nam je bila namreč moč razdeljevanja financ, ki se je preselila v obliko razpisa na nov občinski odbor. Toda naše poslanstvo še naprej ostaja enako - spremljanje, usmerjanje in povezovanje ljubiteljske kulture. V naš program smo za letos zapisali: povezovanje prek enotne krovne spletne strani, izobraževalna dejavnost, redefinicija priznanj, bilten o domžalskih kulturnikih, obuditev organizacije skupnih prireditev ob večjih praznikih in postavljanje ljubiteljske kulture, kamor spada - v središče!
Kaj pa sredstva, s katerimi razpolagate? O kakšnem znesku letno lahko govorimo? Koliko bi potrebovali, če bi hoteli uresničiti vse realne cilje?
V Zvezi kulturnih društev smo pred desetletjem, ko sem nastopila funkcijo, razpolagali z 11 milijoni takratnih tolarjev, nato smo skozi leta uspeli povečati kulturni proračun na okoli 75.000 evrov. Društva so imela še možnost prijavljati se na razpise sklada, občine in države za izobraževanje, opremo, vzdrževanje kulturnih domov ^ V preteklem letu smo doživeli novo reorganiza-cijsko prelomnico, kot sem pojasnila v prejšnjem odgovoru. Menili smo, da je naša prednost ravno v tem, da smo poznavalci in da sami prihajamo iz vrst ljubiteljske kulture in tudi sami odločamo o kulturnem evru. Zdaj o tem odloča občinski odbor, za katerega upamo, da bo upošteval naše priporočilo. Kakšne posledice bo to prineslo, pa bo pokazal čas. Zal je kulturni finančni proračun vedno omejen, toda mi pravimo, da je prav kultura tista valuta, ki nas je Slovence vedno povezovala.
Za konec pa ne moreva mimo vas osebno. Zagotovo kulturnike, tiste, ki so združeni v Zvezo kulturnih društev Domžale, kot tudi tiste občane in občanke, ki jih kultura privlači le v prostem času, zanima, kdo je Tadeja Flegar? S čim se ukvarjate, ko niste predsednica ZKD? Moje življenje je že od nekdaj v celoti prežeto z ljubeznijo do kulture, in sicer od gledališča do zborovstva. Po izobrazbi sem sicer univerzitetna diplomirana zgodovinarka, ki pa sem prek različnih poklicnih področij preusmerila v bolj podjetniške vode. Sprostitev najdem v dobri knjigi, raziskovanju sveta ali zgolj obisku sosednjega hriba in seveda v moževi družbi.
Mateja A. Kegel
www.peugeot.si
3X
PEUGEOT PRIHRANEK
IX do 5.600 €* PRIHRANKA IX do 1.000 €* BONUSA IX VARČNI MOTORJI
PEUCEOTmraračAliVTAI. Ponudba velja od 1. januarja do 30. aprila 2012. *Prihranek do 5.600 EUR velja za model peugeot 5008 Allure 2,0 HDi. Bonus do 1000 EUR velja za vse izvedenke modela peugeot 5008.
Poraba goriva (kombiniran način vožnje, 1/100 km): 4,0 - 7,8, izpuh CO2 (g/km): 104 - 181. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah
CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www peugeot si
Ob nakupu peugeota 308, 3008 ali 5008 zdaj trikrat prihranite Vsi trije modeli so opremljeni z visoko tehnološkimi Peugeot motorji Poleg tega vam ob nakupu peugeota 308, 3008 ali 5008 podarimo prihranek do 5.600 evrov*, zraven pa dodamo še varčevalni bonus v višini do 1.000 evrov* Ob nakupu s pomočjo Peugeot financiranja prejmete še 3-letno podaljšano garancijo Optiway oz do 60 000 prevoženih kilometrov
PEUGEOT 308 & srna & sms
PEUGEOT
MOTION 6 EMOTION
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: OI /729 92 OI, prodaja: OI /729 92 00, 722 81 3 1. 03 I /669 367
10. FEBRUAR 20I2
športnik leta
5
SLAVNOSTNA PRIREDITEV
Podelitev priznanj najboljšim športnicam, športnikom in športnim delavcem Občine Domžale v letu 2011
V polni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika je v ponedeljek, 23. januarja, potekala podelitev priznanj za najboljše športnice, športnike ter športne delavce Občine Domžale v letu 2011. Čeprav se je v Kulturnem domu Franca Bernika zbrala velika večina prejemnikov priznanj, pa je med njimi, zaradi obveznih treningov manjkal Klemen Bauer, ki je bil tudi tokrat izbran za športnika leta 2011. Med najboljšimi pa ni manjkala Teja Gregorin, ki je prejela priznanje za najboljšo športnico Občine Domžale v letu 2011.
Prireditve se zaradi bolezni žal ni mogel udeležiti župan Občine Domžale Toni Dragar, zato pa sta svoj delež k podeljevanju priznanj prispevala oba podžupana, Andreja Pogačnik Jarc in mag. Lovro Lončar. Na slavnostni prireditvi so podelili kar 59 priznanj. Poleg najboljše športnice leta 2011, Teje Gregorin, in najboljšega športnika leta 2011, Klemena Bauerja, je priznanje za življenjsko delo prejel še vedno aktivni Marjan Košir, medtem ko je naziv najboljše ekipe v letu 2011 prejel NK Domžale - člansko moštvo. Posebna priznanja so prejeli tudi vsi nosilci naslova balkanskega prvaka na Balkanskih atletskih veteranskih igrah 2011, ki so le še dodali piko na i k odmevni in uspešni organizaciji teh iger. Na predlog predsednice Športno konjeniškega društva Valentin, Mete Pirnat Ra-dovič, sta za velike uspehe v tekmovalnih plesih zasluženo priznanje prejela tudi Špela in Matej Kralj,
njuni uspehi v mednarodnem merilu pa so postali že prava stalnica.
„Leto je kar prehitro naokrog, če pa ga popestrijo še številni športni uspehi, gre vse le še hitreje. Le-teh v letu 2011 ni manjkalo," je uvodoma povedal Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo, ob vseh športnih dogodkih pa izpostavil tudi uspešno izvedene septembrske 21. Balkanske atletske veteranske igre, ki so prinesle tudi velike uspehe Domžalčank in Domžalčanov.
S tovrstno prireditvijo se je ponovno razkrilo, kako veliko število uspešnih športnic, športnikov in športnih delavcev prihaja iz naše občine, zato moramo tako športu kot tudi takšnim prireditvam posvetiti še več pozornosti. Zavedati se moramo, da so vsi športniki, tako individualni, kot tudi ekipni, največji promotor-ji lokalnih skupnosti in države ter si kot taki zaslužijo vso pozornost in priznanja. Ni dvoma, da je in da bo takšnih športnikov še več, zato moramo poskrbeti tako za njih kot tudi za športnike in funkcionarje, ki se vse prepogosto zelo neradi izpostavljajo v javnosti, so pa zaslužni za marsikateri športni uspeh.
Posebna priznanja so prejeli:
•	Marjan Šemrl, Šahovsko društvo Domžale, 1. mesto - SP v dopisnem šahu,
•	Jana Strahinič, Atletski klub Domžale, članice - veteranke, 3-kratna balkanska prvakinja (1.500 m, 5.000 m, mali maraton 21 km),
•	Erika Pirnat, Atletski klub Domžale, članice - veteranke, 3-kratna balkanska prvakinja (met diska, kladiva in Gira 9,08 kg),
•	Nataša Aljančič, Atletski klub Domžale, članice - veteranke, balkanska prvakinja v teku na 2.000 m zapreke in 3. mesto v balkanski štafeti,
•	Jože Pirnat, Atletski klub Domžale, člani - veterani, balkanski prvak v metu krogle ter dvakrat 2. mesto - met kopja in gira,
•	Danilo Emberšič, Atletski klub Domžale, člani - veterani, 2-kratni balkanski prvak v metu kladiva in Gira 15,88 kg,
•	Tomaž Jarc, Atletski klub Domžale, člani - veterani, balkanski veteranski prvak v štafeti.
Medalje so prejeli:
Žiga Štiftar, Klub borilnih veščin Domžale, Nika Močnik, Klub borilnih veščin Domžale, Miha Grohar, Strelsko društvo Domžale, Petra Pavlič, Težkoatletski klub Domžale, Mark Selan, Težkoa-tletski klub Domžale, Vid Zabret, Smučarski klub Ihan, Jaka Kvar-tuh, Telesnovzgojno društvo PARTIZAN Domžale -TVD Partizan Domžale, Dragan Antonijevič, Telesnovzgojno društvo PARTIZAN Domžale -TVD Partizan Domžale, Gregor Dimic, Športno društvo Energija, Blaž Kadivec, Športno društvo Energija, Ana Zupan, Športno društvo Energija
in David Ivartnik, Športno društvo Energija.
Male plakete so prejeli:
Nika Lederer Ilič, Športno društvo Sovice, Mateja Alibabič, Športno društvo Sovice, Karmen Gerič, Športno društvo Sovice, Nina Zv-izdalo, Športno društvo Sovice, Nika Babič, Kotalkarski klub Pirueta, Špela Berlot, Kotalkarski klub Pirueta, Lili Drčar, Smučarski klub Ihan, Anže Povirk, Smučarski klub Ihan, Eva Aljančič, Atletski klub Domžale, Bonbonjera, Plesni klub Miki, Smučarski klub Ihan, pionirji U14 iz Atletskega kluba Domžale, kadeti Košarkarskega kluba Domžale in U14 iz Nogometnega kluba Domžale.
Srednje plakete so prejeli:
Špela in Matej Kralj, oba Športno konjeniško društvo Valentin Domžale, Marjan Bolhar, Klub borilnih veščin Domžale, Klemen Bauer, Smučarski klub Ihan, Peter Dokl, Smučarski klub Ihan, Teja Gregorin, Športno društvo Nika Ihan, Igor Jerman, Moto društvo Depala vas, Marko Jerman, Moto društvo Depala vas člani, Alja Sitar, Atletski klub Domžale, Bernarda Le-tnar, Atletski klub Domžale, Andraž Mrak, Plesni klub Miki, člani, Dejan Djurovič, Plesni klub Miki, Košarkarski klub Domžale, Košarkarski klub Domžale in Nogometni klub Domžale.
Bronasta priznanja so prejeli:
Olga Šraj Kristan, Športno konje-
niško društvo Valentin Domžale (delo v društvu nad 15 let), Tone Jesenko, Smučarski klub Ihan (delo v klubu nad 10 let), Igor Praprotnik, Ženski košarkarski klub Domžale (18 let dela v klubu), Aleksander Svoljšak, Teniški klub Domžale (delo v klubu od leta 1985).
Srebrno in zlato priznanje so prejeli:
Anica Črne Ivkovič, Telesnovzgoj-no društvo PARTIZAN Domžale -TVD Partizan Domžale (več kot 25 let dela v klubu - srebrno in zlato priznanje), Marjan Ogrinc, Teniški klub Domžale (delo v klubu vse od ustanovitve - zlato priznanje).
Veliki plaketi sta prejela:
•	Šahovsko društvo Domžale, za 60-letnico delovanja. Kar dolgo je 60-letno delovanje, za Šahovski klub pa je bilo tudi uspešno, kar pa sami niso želeli poudarjati. Imajo številne in uspešne selekcije ter posameznike, ki se ponašajo z visokimi šahovskimi naslovi. Zagotovo ni mogoče pozabiti Luke Leniča, nadpovprečnega mladega šahista. Njegove prve poteze so bile v Šahovskem klubu. Prav zato je pričakovati, da bo Šahovsko društvo Domžale tako uspešno tudi naprej.
•	Nogometni klub Domžale, za 90-letnico delovanja. Nogometnemu klubu je bilo priznanje že podeljeno jeseni leta 2011, ob uradnem praznovanju kluba. Posebej je potrebno izpostaviti, da je NK Domžale v 90-letih delovanja najbolj uspešen prav v zadnjem desetletju. Poleg dveh naslovov državnega prvaka v članski konkurenci je njihova nogometna šola mladih že nekaj zadnjih let vodilna v Sloveniji, vse selekcije, ki nastopajo na državnem nivoju, pa vedno v samem vrhu ali tudi med prvaki.
Priznanje za življenjsko delo v športu je prejel:
MARJAN KOŠIR
Marjan Košir se je v povojnih letih aktivno vključil v TVD Partizan Domžale. V prvem desetletju po II. svetovni vojni je bil TVD Partizan Domžale nosilec več športnih panog. V tem času zasledimo začetke domžalske atletike.
Čeprav so vsa tekmovanja v tistem času bila podrejena telovadbi, je Marjan Košir dosegal odlične rezultate tudi v atletiki; poznan je bil kot najboljši skakalec v daljino in višino daleč naokoli. Njegovo delo v TVD Partizan Domžale in zvestoba športu je v letu 1978 obrodilo sadove ljubezni do atletike. V Domžalah je bil ustanovljen Atletski klub.
Marjan Košir je eden od ustanoviteljev Atletskega kluba v Domžalah. V prvih letih je v klubu deloval kot član odborov, v nadaljevanju pa je svojo zvestobo atletiki nadaljeval v sodniški organizaciji. Skoraj ni bilo tekmovanja, na katerem nismo srečali sodnika Marjana Koširja.
Atletski delavci v Domžalah so ponosni na sodelavca, ki je častitljivi starosti navkljub še vedno v njihovi sredini - kot aktiven atletski sodnik.
Najboljša ekipa v letu 2011:
Nogometni klub Domžale - člansko moštvo
Nogometni klub Domžale je v sezoni 2010/2011 osvojil 2. mesto v državnem prvenstvu, naslov Pokalnega prvaka Slovenije in postal zmagovalec Superpokala Slovenije, kjer se v prestižnem dvoboju srečata državni in pokalni prvak.
Športnica leta TEJA GREGORIN
Teje Gregorin res ni potrebno posebej predstavljati. Je najboljša slovenska biatlonka. Tokrat imamo srečo, da je tudi med nami in lahko osebno prejme priznanje, ki seveda ni prvo takšno priznanje. Tudi v letu 2011 nas je razveseljevala s svojimi dosežki in kar nekaj je takih, ki štejejo v sam vrh svetovnega biatlona.
Športnik leta KLEMEN BAUER
Podobno, kot Tejo Gregorin, ni potrebno posebej predstavljati Klemena Bauerja. Tudi on spada med tiste športnike, ki prispevajo k temu, da je Slovenija vse bolj prepoznavna v svetu. Klemen je v letu 2011, ki vključuje zimsko sezono 2010/2011 in delno 2011/2012, dosegel zares vrhunske rezultate na tekmah za svetovni pokal v biatlonu in IBU pokal ter na svetovnem prvenstvu v biatlonu.
Urad župana
6
društva
10. FEBRUAR 20I2
izobraževanje v KUD joZETA karlovška
Brezplačne delavnice za vse, ki iščejo zaposlitev ali globlji smisel v delu
Skupaj s Florence Maric Bratuž v Kulturno umetniškemu društvo Jožeta Karlovška vsako drugo soboto v mesecu pripravljamo brezplačne delavnice z naslovom Kariera iz strasti. Florence Maria Bratuž je predavateljica, ki pomaga posameznikom ali skupinam, da razvijejo največjo mero sposobnosti in zmožnosti za doseganje rezultatov. Delavnice so namenjene vsem, ki so morda izgubili delo, in sedaj iščejo novo zaposlitev tistim, ki iščejo globlji smisel v delu, tistim, ki si upajo, in še zlasti tistim, ki si prvega koraka ne drznejo storiti.
Na delavnici se boste naučili, kako postanete sami sebi osebni trener, prav tako kako na osnovi pravih vprašanj pridete do odgovorov, ki vam bodo pomagali na poti do uspeha.
Slišali boste lahko tudi številne zgodbe ljudi, ki so zbrali dovolj po-
Katarina Karlovšek, predsednica društva, in Florence Maria Bratuž pomagata vsem, ki so izgubili delo, in si želijo najti novo zaposlitev ter podjetnikom - zacetniifeom.
guma in se odločili za samostojne podjetniške poti; danes so uspešni, samozavestni in zadovoljni. Tudi iz njihovih zgodb o uspehu se lahko veliko naučimo.
Ni potrebno, da pasivno opazujemo, kako so nekateri zbrali dovolj poguma in našli delo, zaposlitev ali podjetniško dejavnost, v kateri uživajo in so zaradi tega uspešni, tudi sami ste lahko enako uspešni in zadovoljni. Kako doseči to, vas bomo naučili na naših brezplačnih delavnicah. Na delavnice vabimo tudi vse podjetnike, še zlasti začetnike, kajti prek predstavitve svoje dejavnosti se vam bodo odprle številne možnosti za povezovanje in sodelovanje. Vabljeni v soboto, 11. februarja, ob 10. uri v Breza Center Domžale, v najvišje nadstropje, za vse dodatne informacije nas pokličite GSM 051/364-333, e-pošta: katarina@ rta.si.
KUD Jožeta Karlovška
Novo v Dobu
Danes se na obeh fotografijah lahko prepričate, da v Dobu govorimo predvsem o strehah. Nova je namreč streha na
poslovno stanovanjskem objektu na Ulici 7. avgusta, ki jo za svoje potrebe uporablja tudi krajevna skupnost Dob. Streho pa je dobil tudi novi gasilski dom, ki ga pridno gradijo člani Prostovoljnega gasilskega društva Dob.
V.V.
pustna dežela vIR:
Otroški živ žav bo letos na pustno soboto ob 15. uri!
Letošnje pustno dogajanje je Pustna sekcija Striček začela še nekaj dni prej kot običajno. Na svečnico, 2. februarja 2012, smo začeli opozarjati nase najprej v Ljubljani, kjer smo se udeležili slovesnega odprtja razstave Ta norčavi pustni čas fotografa Primoža Hienga na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju v Ljubljani. Naš karneval in prevzem oblasti župana je predstavljen s tremi velikimi motivi. Ob avtorju je zbrane nagovoril tudi znani etnolog dr. Janez Bogataj in poudaril tako umetniško kot dokumentarno vrednost fotografij Primoža Hienga, ki je v desetih letih prekrižaril Slovenijo po dolgem in počez. Razstavo smo ob glasbi zasedbe Kontrabant odprli Pustna sekcija Striček iz Vira in Škoromati iz Hrušice, Liški pustje iz Liga pri Kanalu ob Soči, člani KUD Vrbišče šjme iz Vrbice pri Ilirski Bistrici, Butalci iz Cerknice, pustovi iz Grgarskih Raven nad Solkanom in Pregarske šjme iz Pre-garij v Brkinih. Razstava bo odprta do 1. aprila 2012, vabljeni na sprehod, fotografije so prečudovite. Pošteno nas je isti dan prepihalo tudi na Viru, ko smo že začeli z okraševanjem pustnega Vira po Bukovčevi ulici: najprej smo izobesili zastave in barvne trakove, v
anketa
Dokaj dni, naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi! (df, Fr^an^i^e Pr^ešer^en^, Zdr^avlji^c^ai)
Kultura naroda pomeni tudi njegov obstoj, živeti kot samostojen,
edinstven in samosvoj narod, nikdar v zgodovini ni bila enostavna naloga. V času pred in po slovenskem kulturnem prazniku se zvrsti kar precej kulturnih dogodkov. Pa je kultura pri oziroma v nas samih omejena samo na te dni okoli 8. februarja ali si prek leta (vsaj občasno) udeležimo kakšnih kulturnih prireditev? O tem smo povprašali naključne mimoidoče in preberite, kaj so nam zaupali.
Peter, 33 let, Domžale
O kulturi se res najbolj govori v času okrog 8. februarja in osebno mislim, da se takrat že kar malo pretirava s tem. Bolje bi bilo, če bi kulturo navadni ljudje čutili skozi vse leto v obliki nižjih cen predstav itd. Z družino gremo redkokdaj na kakšno kulturno prireditev, ker je bodisi predrago ali pa ni v časovnem terminu, ki bi nam ustrezalo. Smo bolj za kakšno lažjo obliko kulture, če smem temu tako reči- vsake nekaj mesecev obiščemo kino predstavo in si ogledamo film, primeren za nas.
Nataša, 39 let, Domžale
Pred leti sem precej hodila na najrazličnejše prireditve, spominjam se tudi še predstav v nekdanjem domžalskem kinu. Sedaj je moja kultura bolj omejena na družino in službo, saj enostavno ni časa. Gremo pa nekajkrat na leto v kino, mogoče kdaj tudi pogledat kakšno zanimivo prireditev na Studenec.
Martina, 27 let, Dragomelj
Ker imam službo v Ljubljani, sem tudi sicer bolj vezana na Ljubljano in domžalskih prireditev niti ne spremljam toliko. Razmišljala sem o tem, da bi kupila abonma v Drami, ampak so zaradi službenih obveznosti predstave v za mene ne preveč posrečenih terminih. Mogoče se bom naslednje leto odločila za abonma, če pa ne in če bo dopuščal čas, bom šla pa večkrat na obisk kakšne gledališke predstave.
Sonja, 23 let, Domžale
Včasih grem na kakšno prireditev v Kulturni dom Franca Bernika, drugače sem bolj vezana na Ljubljano. Sicer nisem velika ljubiteljica kulturnih prireditev; se mi zdi, da kultura ni toliko blizu mladim, je osredotočena bolj na ljudi v srednjih letih. Me pa moti, če smem dodati, da je za mlade obisk kulturnih prireditev povezan s kar visokimi stroški, zato rajši izberemo cenejše oblike zabave.
Andreja, 29 let, Domžale
Moram reči, da sem kar ljubiteljica kulture. Večkrat si grem ogledati kakšno predstavo, razstavo ali film. Menim, da je kultura pri nas še kar dobro zastopana, predstav oziroma dogodkov je dovolj, mogoče celo preveč, za vsakogar bi se gotovo našlo nekaj. Vendar ljudje že najdemo takšen ali drugačen razlog, da ne gremo na prireditve; nekateri zaradi lenobe, drugi zaradi obveznosti ali pomanjkanja denarja. Je pa stanje v kulturi, ne samo pri nas,
ampak povsod po svetu, po mojem mnenju odraz oziroma odsev vsakega posameznega naroda. Martin, 42 let, Dob Mene pri kulturi še najbolj moti to, da se sedaj delajo tako drage predstave in proslave ob 8. februarju. Ce smo v času krize, bi bile lahko prireditve malo manj »pompozne«, pa bi bile še vseeno lahko zelo kakovostne. Jaz se sicer nimam za ne vem kako hudega ljubitelja kulture, vsako leto pa vseeno obiščem kakšno poletno predstavo v letnem gledališču na Studencu.
Jože, 63 let, Radomlje
Pred leti sem precej časa namenil obisku kulturnih prireditev, imel sem abonma v operi in v KD Franca Bernika. Sedaj se zaradi težav z zdravjem kar ne upam odločiti za nakup abonmaja. Grem pa vseeno kar precejkrat na kakšno prireditev in lahko rečem, da sem kar kulturno zaveden Slovenec.
Sandi, 48 let, Radomlje
Zal imam premalo časa in tudi denarja, da bi obiskoval gledališča itd. Sicer ne vidim nič narobe, da se ljudje udeležujejo kulturnih prireditev, jaz pa žal ne utegnem. Kulturo tudi sicer bolj malo spremljam, mogoče bi jo moral res malo več. Se mi pa zdi, da se kultura kar nekoliko odmika od nas, navadnih državljanov, pa ne vem, kje je vzrok, mogoče v kulturi, kulturnikih ali ljudeh ^
Anketo pripravil: Janez Stibrič
petek pa še koše s pustnimi šemami, v soboto pa je potekala že tradicionalna postavitev Strička in prevzem oblasti do pepelnice! Pustna sekcija letos namenja nekaj več sredstev za promocijo in varnost pustnih prireditev; tako bo pri lekarni urejen transparent čez cesto, pa tudi pano z napisom je letos nov. Zahvaljujemo se občini in vsem, ki ste nam omogočili, da se je zastavljeno učinkovito izpeljalo. Otroški živ žav za naše najmlajše z uradnim nazivom Pustni vrtiljak s cirkusom Bufeto bo letos v SOBOTO popoldne ob 15. uri namesto v nedeljo dopoldne, na kar posebej opozarjamo vse mamice in očke, ki jih boste pripeljali v športni park na Viru. Tudi zato smo se odločili, da natisnemo in razdelimo letake po vsej domžalski občini.
Vse bralce Slamnika vljudno vabimo na naše prireditve, vstop za najmlajše je prost, sobotno noro pustovanje z Mambo Kings in Letečimi Muzi-kanti bo stalo 5 evrov, vstopnice pa si priskrbite v predprodaji in se
izognite gneči pred šotorom. Vstop na nedeljski karneval bo 2,5 evra za odraslo osebo, za otroke do 10 let pa bo zastonj. Le z vstopnino lahko pripeljemo maske iz vse Slovenije in poskrbimo za potrebno varnost, le z vstopnino in pomočjo občine Domžale ter vseh sponzorjev in do-natorjev lahko sploh izpeljemo tako obsežen karneval in ostale prireditve. Zastonj bo tudi vstop na pustno zabavo po karnevalu z ansamblom Saša Avsenika.
Vljudno vas prosimo, da pridete na prireditve dovolj zgodaj in da se razporedite po celotni trasi karnevala, saj je na začetku pri papirnici Količevo ponavadi dovolj prostora, pri lekarni na Viru pa se medtem gnete množica, ki ne vidi vsega. Spremljajte obvestila na spletni strani www.stricek.com in FB strani www.facebook.com/ PustnaSekcijaStricek. Pridružite
se nam pri pustnih norčijah, želimo vam veliko zabave, smeha in seveda krofov.
Franci Lajovic, PS Striček
društvo arhitektov domžale - DAD (4)
Drugačno bivanje
Javni sistemi prevoza se, ob povečani gibljivosti, dostopnosti vsem slojem prebivalstva in možnosti izbire prevoznega sredstva, odlikujejo še v odnosu do okolja in prostora. Javna prevozna sredstva ob enaki porabi energije kot avtomobili prepeljejo bistveno več potnikov. Trolejbus in vsi tirni sistemi uporabljajo za povrh še okoljsko najsprejemljivejšo elektriko. Zato se pri intenzivnejši uporabi javnega prevoza lahko nadejamo občutno zmanjšanih emisiji prašnih delcev in škodljivih plinov ter na splošno tudi hrupa v okolje. Predvsem vzdolž prometnih koridorjev se zato bistveno izboljša kakovost življenja. Zmanjšana poraba energije in zmanjšani negativni vplivi na okolje imajo seveda tudi širše ugodne posledice. Sedaj pa prehajamo na ključno poglavje, vezano na vplive sistemov javnega prevoza na prostor oziroma poselitev. Z uvedbo sistema javnega prevoza se poraba prostora zmanjša. Pomenljiv podatek pri tem je, da v mestih razvitega sveta zavzamejo samo ceste 15 - 25 odstotkov vseh površin, v mestih z nizko gostoto celo do 30 odstotkov. Tudi primerjave zmogljivosti so prepričljive. Štiripasovna cesta v funkciji vpadnice v mesto z javnim transportom na lastnem vozišču, kolesarjem in pločniki zavzame 46 m širine. Ob uvedbi tramvaja bi tak profil zmogel 13.000 potnikov v eno smer na uro, avtomobil pa le 2.500. V primeru primestne železnice, ki se pojavlja v planih metropolitanske regije in je v prvi fazi zamišljena na trasi kamniške proge, ni bistvenega odstopanja v opisanem razmerju. Ob teh podatkih imejmo v mislih še površine za parkiranje, ki jih ni nikoli dovolj. Ob sedanjem trendu osebnega prevoza manjka samo v središču Domžal dodatnih 800 do 900 parkirnih mest, kar zavzame skoraj dva hektara zemljišč. Z uvedbo javnega sistema prevoza bi sedaj, zaradi motornega in mirujočega prometa degradirane površine, lahko sanirali v človeku bolj prijazno okolje. Avtomobili ne bi več zavzemali vsega razpoložljivega prostora. Ne bi bilo več neurejenega parkiranja. Bistveno večje površine bi lahko bile namenjene pešcem. Preoblikovalo bi se jih - na primer - v širše pločnike, ločene kolesarske steze, promenade, trge ali javne parke. Zmogljivi sistemi javnega prevoza so sposobni v kratkem času prepeljati veliko količino ljudi, vendar le tistih, ki so v še sprejemljivi oddaljenosti od tega sistema. Sedanja razpršena poselitev bi se vzdolž koridorjev javnega prevoza, zaradi prednosti tega sistema, postopoma zgostila. Posledica tega bi bili zmanjšani pritiski naseljevanja izven njih. Na ta način je realno možno zaustaviti vedno nove posege v krajino, bodisi v kmetijske, gozdne ali druge občutljive in varstva potrebne površine. Na ta način se prekine dosedanji način razpršene gradnje. Zgoščena poselitev omogoča ponovno organizacijo ali reorganizacijo lokalnih središč, dostopnih pešcem. Prebivalci bi dobili novo možnost druženja na lokalnem nivoju. Javni prevoz je torej obet za izboljšanje vizualne slike bivalnega okolja in sanacijo sedanje, v vseh pogledih škodljive poselitvene strukture.
Evgen Čargo, univ. dipl. inž. arh.
KRVODAJALSKA AKCIJA V DOMŽALAH
Iskrena hvala
Vsi se zavedamo, da je kri nenadomestljivo zdravilo in da je vsak med nami tudi potencialni prejemnik krvi, pa tudi to, da si pomagamo lahko le ljudje med seboj. Krvodajalska akcija za območje občin Domžale, Moravče in Lukovica, ki je bila v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa Domžale in ZTM Slovenije v Domžalah,
19. in 20. januarja 2012, je pokazala, da je med nami še veliko ljudi, ki so pripravljeni darovati svojo kri in tako pomagati pri reševanju življenj; nenazadnje s tem izražajo tudi plemenitost, ki nima meja. Več kot 450 krvodajalk in krvodajalcev se je udeležilo krvodajalske akcije, med njimi, na naše prijetno presenečenje, veliko mladih, kar nekaj tudi prvič. Prišli so izkazati solidarnost s tistimi, ki kri nujno potrebujejo, prišli so, ker vedo, da si lahko pomagamo le ljudje med seboj. Hvaležni smo jim in ponosni na vse.
Spoštovani krvodajalci in krvo-dajalke, več kot 450 vas je bilo, ki ste se odločili, da darujete svojo kri - tistim, ki jo potrebujejo. Žal
tokrat vsi niste imeli možnosti, da opravite to plemenito poslanstvo. Kljub temu vsakomur posebej in vsem skupaj v imenu Občinskega združenja Rdečega križa Domžale iskrena hvala.
Ob tej priložnosti iskrena hvala tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je januarska krvodajalska akcije v občini uspela. Hvala. Vidimo se maja!

Območno združen Rdečega križa Domža
10. FEBRUAR 20I2
društva
7
Občni zbor PGD Domžale - mesto
OBCNI ZBOR ČEBELARSKE DRUŽINE KRTINA
Za čebele, živo, cvetočo in zeleno naravo ...
Za čebele, živo, cvetočo in zeleno naravo, je geslo krtinskih čebelagev, soustvarjalcev naše okolice, s^j so rejci in oskrbniki zelo številčne populacije vrste žuželk, ki jim rečemo »čebele kranjske sivke^«. Leto je naokoli, pa je Čebelarska družina Krtina v začetku januarja v prostorih KS Dob opravila letni pregled aktivnosti, ki se mu reče »občni zbor«.
Po uvodnem pozdravu članicam, članom in spoštovanim gostom je bil na predlog predsednika družine Marjana Kodermana sprejet dnevni red. Poklonili smo se spominu lani umrlima članoma, Tinetu Pučko z Vira in Franciju Kovaču iz Krtine, iz zajetnega poročila predsednika Marjana pa smo izvedeli, da je bilo izvedeno obilo aktivnosti: občni zbor, čistilna akcija, spomladansko srečanje, soudeležba na dveh strokovnih ekskurzijah, medeni zajtrk v vrtcih in osnovnih šolah, HIT-ovo sejmarenje, prednovoletni družabni večer Ob tem smo naše člane redno obveščali o novostih, jih vabili na predavanja o čebelarstvu in pridelavi čebeljih pridelkov. Poročili tajnika Boštjana in blagajnika Janka sta pokazali res delovno in aktivno leto 2011. Zahvalili smo se vsem, ki so nam s prisotnostjo pri akcijah in z evri pomagali uresničiti izvedeno v letu 2011.
Minil je štiriletni mandat in dobili smo novo vodstvo, ki bo poskušalo v novem
mandatu uresničevati naše skupne cilje: Marjan Koderman, predsednik, Boštjan Vindšnurer, tajnik, Janko Kokalj, blagajnik ter člana Upravnega odbora Viktor Svetlin in Drago Mardženovič, izvolili smo tudi Nadzorni odbor v sestavi Nada Svetlin, predsednica, in Iris Golob, članica, Drago Mardženovič bo član zdravstvene komisije, Polde Oražem pa praporščak. K besedi je delovni predsednik povabil spoštovane goste: gospoda župnika Jureta Ferleža, Janeza Miheliča, predsednika Čebelarskega društva Domžale, Eda Remsa in Marjana Košaka, predsednika čebelarskih družin Homec in Domžale ter Jureta Milanoviča, predsednika Sveta KS Dob in članico Sveta KS Krtina Jano Kovič. Pozdravili so naš občni zbor, pohvalili našo zavzetost za ohranitev čebelarstva na Slovenskem in lokalnem območju ter zaželeli uspešno delo v prihodnje in spomnili, da bodo v pomoč po zmožnostih. Novi predsednik se je v imenu izvoljenih zahvalil za ponovno zaupanje in predstavil plan dela ter sodelovanje z društvom in Čebelarsko zvezo Slovenije. Sledil je sproščen razgovor, izmenjava izkušenj in osebnih uspehih pri čebelah. Bralce Slamnika v imenu čebelarjev toplo pozdravljam in » naj medi«.
Za Čebelarsko družino Krtina Janko Kokalj
Vadba za osebe z motnjo v duševnem razvoju
Društvo Sožitje Mengeš vabi osebe z motnjo v duševnem ravoju v starosti nad 15 let, da se vključijo v prilagojeno in vodeno trimesečno telesno vadbo, ki bo potekala v okviru posebne skupine vsak torek od 17.00 do 18.00 na OŠ Domžale, vzporedno z že utečeno redno vadbo. Vadba bo potekala v okviru raziskovalnega projekta Pedagoške fakultete v Ljubljani. Prvič se dobimo v torek, 14. februarja 2012, ob 17.00.
Vodji projekta: Manca Pisek, prof. pedag. in dr. Tatjana Novak
Zadnji petek v mesecu januarju smo se članice in člani PGD Domžale
- mesto zbrali na letnem občnem zboru in se zazrli v preteklo leto. Poročila so bila izčrpna in iz njih je razvidno, da se v društvu dobro dela, sem ter tja pa tudi ne gre vse po načrtih. Naši gasilci so se preteklo leto pridno izobraževali in tako nadgrajevali svoje gasilsko znanje, sodelovali so na intervencijah, sektorskih vajah in tako obenem negovali dobre odnose med prijatelji gasilci sosednjih društev. Člani so se udeleževali varovanj nogometnih tekem, balkanskih iger, prireditve ob sv. Miklavžu in božičku, organizirali smo mašo ob sv. Florjanu, uspešno izvedli gasilsko tekmovanja za Pokal Domžal, Matjaž in Boštjan pa
sta spet odlično organizirala in izpeljala košarkarski turnir. Seveda so tudi dobro negovali prijateljske odnose s PGD Dekani, Libeliče in DVD Koprivnico. Mladina se je poleti udeležila tabora v Libeličah, kjer so zelo uživali. Med člane so sprejeli pet mladih, podelili priznanja in odlikovanja članom ter pridobili novega gasilskega veterana. To je le nekaj utrinkov preteklega leta, saj se vsega ne da napisati, bi se pa zahvalila še tistim posameznikom, ki pridno skrbijo za urejenost gasilskega doma in okolice. Z mnogo dobre volje smo že zagrabili za delo v tem letu.
za PGD Domžale - mesto Sonja Pavlišič
DRUSTVO LIPA
Arrivederci, Roma« (Nasvidenje, Rim«)
Pustno rajanje društva Sožitje Mengeš
V ponedeljek, 20. februarja 2012, ob 16. uri otroke in mladostnike Društva Sožitje Mengeš vabimo v Diskoteko Šporn v Radomlje na pustno rajanje društva. Najbolj izvirne maske bodo nagrajene.
dr. Tatjana Novak, predsednica Društva Sožitje Mengeš
»Arrivederci, Roma« je marsikdo med nami mrmral na mirni in hitri poti domov (v noči s 15. na 16. januar) iz večnega mesta - Rima. A pojdimo lepo po vrsti. Na 3-dnevni izlet smo se člani društva Lipa odpravili v zgodnjih jutranjih urah 13. januarja. Čeprav je bil petek (trinajstega), je naša pot potekala srečno, brez zapletov in v zgodnjih popoldanskih urah smo prispeli na obrobje s soncem obsijanega skoraj trimilijonskega mesta. Po ogledu bazilike sv. Pavla izven obzidja smo se (ko je sonce že počasi zahajalo) ogledali še katakombe (starokrščanska podzemeljska pokopališča) sv. Kalista. Voden ogled v slovenskem jeziku je bil izredno zanimiv in slikovit; ko smo se vrnili iz podzemlja, je nad mesto že padla tema. Prenočili smo v mestu Frasca-ti (približno 20 km jugovzhodno od Rima).
V soboto zjutraj nas je sonce pospremilo v vatikanske muzeje, kjer smo si lahko ogledali izredno bogate zbirke; nepozaben vtis je na mnoge najbrž naredila Michelangelova poslikava Sikstinske kapele. Popoldne smo se sicer zaman ozirali za papežem, a smo čas izkoristili za raziskovanje mogočne bazilike sv. Petra, kjer so bile še vedno postavljene jaslice (božično vzdušje je zaokrožila tudi mogočna jelka na trgu pred baziliko, ki jo je za pretekle božične praznike Vatikanu darovala Ukrajina). Mnogi smo se povzpeli tudi v vrh kupole in bili po prehojenih 320 stopnicah nagrajeni z veličastnim pogledom
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 2. marca 2012. Rok za oddajo prispevkov je v sredo,22. februarja 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Srečanje z načelnikom generalštaba Slovenske vojske
V mesecu decembru, ob izteku leta, smo se domžalski častniki udeležili strokovnega srečanja z generalmajor-jem Alojzom Steinerjem. Načelnik generalštaba Slovenske vojske nam je predstavil značilnosti globalnega sveta, predstavil okolja, v katerem deluje SV s poudarkom na razumevanju tran-zicije in transformacije SV v letu 2012. Poudarjeno je bilo, da je prihodnost globalnega sveta bistveno bolj negotova kotje bila v preteklosti. Vplivi gospodarske krize in ekonomske recesije še kako vplivajo na obrambni sektor RS, tako da že četrto leto beležimo padanje finančnih načrtov Ministrstva za obrambo tako v državnem proračunu, kakor tudi padanje le teh v bruto domačem proizvodu. Kljub temu SV že petnajst let uspešno deluje v misijah tako v okviru
NATA, OVSE, OZN in EU v BiH, Kosovu, Afganistanu, Somaliji, Izraelu, Siriji in Libanonu. Strateški koncept
NATA 2010, ki predvideva partnerstvo
tudi z Rusijo, spreminja dosedanjo sliko. Z vojaškega vidika so zaskrbljujoči tudi negativni demografski kazalci, saj je populacija Slovencev starih od 21 do 25 let stalno v upadanju. Prav zato bo še večji poudarek na ohranjanju koncepta vojaško strateške rezerve, kjer bo še kako pomembno vzdrževanje domoljubja in pripravljenosti za obrambo, prostovoljnost in solidarnost. Ob navedenih dejstvih načelniku mag. Alojzu Steinerju na koncu ni bilo težko odgovoriti pritrdilno še na eno dilemo, ki se poraja v zadnjem času: Slovenska vojska da ali ne. Pri tem nam je v pomoč tudi naša svetla novejša zgodovina od Rudolfa Maistra, druge svetovne vojne do osamosvojitvene vojne, ko smo ravno s pomočjo vojske dosegli cilje, ki bodo večno zapisani z velikimi črkami.
Bine Kladnik
na »večno mesto«. Po Cesti sprave smo zapustili papeško državo in se mimo Angelskega gradu odpravili na trg Navona, kjer je mogočen Ber-ninijev vodnjak »štirih rek sveta«. Preden smo sobotno potepanje zaključili ob vznožju španskih stopnic, smo si ogledali še Panteon (najbolje ohranjena antična stavba v Rimu) in v vodnjak Trevi vrgli kovanec ter si s tem zagotovili ponovni obisk italijanske prestolnice (legenda namreč pravi, da se tisti, ki vrže kovanec v ta mogočen vodnjak, skoraj gotovo vrne).
V nedeljo zjutraj smo najprej obiskali baziliko sv. Janeza v Laternu in nato še cerkev sv. Petra v vezeh, kjer je moč občudovati Michelangelov kip Mojzesa. Najbrž je tudi topel in sončen dan botroval množici ljudi, ki se je (tako kot mi) čudila eni najbolj prepoznavnih stavb v Rimu - Kolo-seju. Povzpeli smo se na Kapitol (ker naj bi po legendi Romul ustanovil mesto), kjer nas je pozdravil kip volkulje, ki hrani dvojčka Romula in Rema. Mimo spomenika Viktorja Emanuella II (simbol italijanske državnosti) smo se namenili še proti vladni palači in zgodnje popoldne ponovno sklenili na španskem trgu pri španskih stopnicah. Domov smo se vrnili v zgodnjem ponedeljkovem jutru.
Tudi v prihodnjih mesecih bomo potovali: v Celje (februar), v Strasbourg (marec), na Madeiro (maja); jeseni pa še na Šrilanko.
Mojca Korošec
Letos dvajset jubilantov
Člani vodstva Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina smo se zbrali na prvem sestanku v letu 2012 in se dogovorili o najpomembnejših nalogah, ki nas čakajo v tem prestopnem letu. Ob tradicionalnih aktivnostih, katerih pomemben del so spominska srečanja, kot je proslava ob krajevnem prazniku na Hrastovcu, bomo posebno skrb namenili organizaciji in izvedbi občnega zbora organizacije, ki bo 7. marca 2012. Ob tej priložnosti bomo našim članicam podelili tudi nageljčke in jih spomnili na njihov praznik - dan žena, pripravili pa bomo tudi krajši program. Sicer pa bo čas do občnega zbora namenjen pregledu finančnega poslovanja in v zvezi s tem redne seje nadzornega odbora, pobiranju članarine, pripravljamo pa se tudi na skupščino Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, kjer bo sodelo-
valo šest naših delegatov in predsednik krajevne organizacije Vlado Cerar. Krajevna organizacija posebno skrb namenja svojim starejšim članicam in članom. Njim so bili pred novim letom namenjeni obiski, ko smo jim zaželeli vse dobro, predvsem pa zdravja v letu 2012 in jih obdarili. Prisrčne čestitke ob rojstnih dnevih prejmejo vsi člani in članice, še posebej pa se spomnimo jubilantov, ki praznujejo okrogle jubileje. Teh bo v letu 2012 kar dvajset in prav vse bomo obiskali ter jim iskreno čestitali ob njihovih življenjskih jubilejih. Na prvem sestanku smo se spomnili tudi sedmih članov in članic, ki so umrli v lanskem letu, sprejeli pa tudi pet novih članov, ki se strinjajo z vrednotami NOB, jih želijo ohranjati in s svojim delom prispevati k uspešni dejavnosti naše organizacije.
V. V.
Društvo izgnancev Domžale: članarina, Vestnik
Prvi mesec leta 2012 je že za nami in veseli nas, da nas člani Društva izgnancev Domžale pridno obiskujete in poravnavate stroške članarine in Vestnika, glasila Društva izgnancev Slovenije. Prosimo vas, da najkasneje do konca februarja 2012 poravnate članarino in naročnino za Vestnik. Uradne ure našega društva so vsak ponedeljek od 9. do 10. ure v prostorih Združenja borcev za vrednote NOB Domžale v Domžalah,
Ljubljanska cesta 36. S plačilom naročnine (pet evrov), si boste zagotovili, da boste prejeli vse štiri številke Vestnika, kot izidejo v posameznim letu. Če Ve-stnika v letu 2011 niste prejemali, ste pa plačali naročnino zanj, bomo plačilo upoštevali pri naročilu glasila za letošnje leto. Ko nas obiščete, vas prosimo, da s seboj prinesete tudi program dela društva, na katerem ste označili, v katerih dejavnostih želite sodelovati.
D. I.
Odkritje obeležja Lokvanj
Že čisto na koncu leta - 24. decembra 2011, smo se veterani vojne za Slovenijo zbrali pod Malo Lašno, majhno vasico na severnem robu občine Lukovica. Tam sredi gozda smo odkrili obeležje, ki nas bo nadalje spominjalo na dogodke leta 1991. Lokvanj je bilo tajno ime učnega centra, kjer smo pred dvajsetimi leti poskrbeli za tiste mlade fante, ki so pobegnili iz vojašnic ali kako drugače uspeli priti izpod okrilja tedaj sovražne nam vojske. Desetina pripadnikovTO Domžale pod poveljstvom zdaj že pokojnega Martina Planka je poskrbela za prebežnike. V taboru so se tudi usposabljali za vojaško delovanje. Domov niso smeli, kajti iskala jih je vojaška policija JLA. V spomin na to delovanje učnega centra nas bo sedaj opominjalo obeležje, do katerega vodijo smerokazi z glavne poti proti Mali Lašni.
Janez Gregorič
Zk^: ^ -v
Spominska fotografija udeležencev odkritja
8
vrtci
10. FEBRUAR 20I2
Vadbeni program »angleščina v gibanju« v ŠAD Mavrica
Že od septembra v vrtcu Češmin poteka program Angleščina v gibanju. Otroci imajo možnost utrjevati besedišče angleškega jezika tudi v gibanju ^ »run, stop, trow, push, go ^ inovativen pristop h gibanju in njegove neizmerne možnosti so res lahko nekaj koristnega. Otroci utrjujejo angleški jezik tudi v šoli in vrtcih, a uživanje v tem lahko postane še bolj ljubo. Vaditeljica Eva ponudi otrokom raznolikost spoznavanja različnih področij in z določenimi cilji, ki so zanimivi in za otroke koristni. Uživajmo v gibanju, zakaj ne tudi z uporabo tujega jezika.
Predsednica društva Mojca Grojzdek
Tekmovalni trening
Nismo tekmovalno društvo, vendar tistim tekmovalnim navdušencem vseh programov društva, ki vadijo v naših vrstah, ponudimo tudi tovrstno dejavnost. Tekmuje se s premagovanjem samega sebe, svojih zmožnosti, cilj pa je zdrava tekmovalnost.
Tako smo se tistega januarskega popoldneva borili z barvami, ki nam služijo kot znamenje, do kod otrok skoči v daljino, prav tako koliko hitro preteče poligon, le teka na 20 metrov smo se lotili s številkami, tako lahko »računamo«, kako hitri smo. Vsi tekmovalci v Športno atletskem društvu Mavrica so s ponosom prejeli zlate medalje in nagrade. Ko posveti toplo sonce in bo tu mesec junij, se spet srečamo na zadnjem treningu, kjer pomerimo naše moči tudi s pomočjo staršev.
Predsednica društva Mojca Grojzdek
Otroci vrtca Domžale na zimovanju
V ponedeljek, 16. januarja 2012, se je 23 otrok z vzgojiteljicami z avtobusom podalo na 4-dnevno zimovanje v Zgornjih Gorjah s smučanjem na Pokljuki. Otroci so se prek igre in pod budnim očesom učiteljev smučanja, ki so bili pod okriljem Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok iz Ljubljane, navajali na podaljšana stopala in osvajali prve smučarske zavoje. Zadnji dan so se prav vsi peljali na vlečnici s ''krožnički'' in se v zavojih spuščali po pokljuških strminah. Poleg smučanja in uživanja na snegu smo se naužili s soncem obsijanega pokljuškega zraka, iskali skriti zaklad, raziskovali Zg. Gorje in odkrili Grajski mlin, prepevali smo pesmice - celo smučarsko himno, brali pravljice, plesali, imeli večer čarovnij in ples v pižamah. Štirje dnevi so kar prehitro minili in tako smo se v četrtek, 19. januarja 2012, polni prijetnih vtisov in občutkov ter z veliko osvojenega novega smučarskega znanja podali nazaj v Domžale.
Za vrtec Domžale Katarina Košenina, Darja Pavlič in Petra Avbelj
Sankanje v Kandršah
Zverjasec navduševal otroke
»Kremplji kot srpi, okli kot noži, strašne čeljusti in grozni čekani ^ Podpluta kolena, na koncu nosu bradavica strupena, oranžne oči, s hrbta pa cel kup rumenih bodic srši ...« Verjetno se sprašujete, le kdo bi to bil? Vi ne veste, zagotovo pa vedo vaši otroci, da gre za Zverjasca iz Pravljice o Zver-jascu, ki so jo člani Gledališke skupine OŠ Preserje pri Radomljah z mentoricama mag. Jasmino Pogačnik in Tanjo Kastelic konec novembra 2011 na šol-
skem odru uprizorili prvič, pri čemer pa ni ostalo. V decembru so jo spet igrali, in sicer ob obisku dedka Mraza za otroke učiteljev, prav tako pa so na šoli gostili otroke iz vrtcev Kekec, Gaj in Mlinček ter jim polepšali praznične dni. V januarju so v Knjižnici Domžale zaigrali še otrokom iz domžalskega vrtca Urša. Vsi mladi nadebudneži so bili navdušeni nad lisico (Alja Šinkovec), zajcem (Ožbej Jakob Popelar) in kačo (Džan Delanovič), katere je prebrisana mala siva miška (Ana Neža Jenko) naplahtala o Zverjascu, komaj pa so čakali, da v gozd pritaca sam Zverjasec (Martin Omovšek), ki mu je bila siva miška s svojo iznajdljivostjo prav tako kos. Celotno pravljico so popestrili še pripovedovalca Urh Močnik in Matic Rutar ter Zoja Verlič z igranjem na klavir. Na koncu so mladi obiskovalci z glasnim aplavzom sporočili, da jim je bila pravljica všeč, mentorica mag. Jasmina Pogačnik pa jim je že obljubila, da bodo v prihodnjem šolskem letu za njih pripravili nadaljevanje Pravljice o Zverjascu, to je Zverjaščka.
Tanja Kastelic
Letošnjo zimo v vrtcu pogrešamo sneg in ker ta ne pride k nam, smo se odločili, da ga gremo poiskat. Tako smo soboto, 28. januarja 2012, določili za dan, ko smo otroke in starše povabili na sankanje v Kandrše. Povabila se je razveselilo veliko družin, udeležba pa je bila zaradi različnih razlogov nekoliko slabša kot ponavadi.
Kljub slabi vremenski napovedi nas je tam pričakalo sonce in vsi smo uživali v sankanju. Nekateri so se preizkusili tudi v smučanju. Ko nas je pričelo zebsti, smo se pogreli s čajem, lakoto pa smo pregnali z različnimi prigrizki, ki jih je vsak prinesel s seboj. Skupaj smo vztrajali kar nekaj časa. Nekateri so na sankališču ostali tudi potem, ko smo drugi, prijetno utrujeni, že odšli domov.
Strokovne delavke enote Čebelica
Plezanje
Da otroci res radi plezajo, se je dobro videlo, ko smo se zbrali, otroci in starši, na umetni steni pri osnovni šoli Rodica. Prav vsak otrok se je preizkusil v gibanju v navpični vertikali, ugotavljali so, kaj zmorejo, doživljali veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih ter tako gra-
dili zaupanje vase. Seznanjali so se z osnovnimi varnostnimi ukrepi, ki so potrebni pri plezanju, za kar sta poskrbela inštruktor športnega plezanja Nejc Solje in alpinistični inštruktor Janez Cerar. Navdušenje je bilo neizmerno in ni pojenjalo, zato se bomo tudi v prihodnje zagotovo še srečali.
Vzgojiteljica Tanja Cerar Vrtec Urša
PRVO PUSTOVANJE HROŠCKA SIMONA
DEDEK IN HROŠČEK SIMON STA SE ODPRAVILA V
TRGOVINO, KJER SIMON ZAGLEDA PUSTNE MASKE. »ZAKAJ TE POSASTI VISIJO NA STENI?« DEDEK SE ZASMEJE IN REČE: »SEDAJ JE PUSTNI CAS, KO SE TAKO OTROCI, KOT TUDI ODRASLI
OBLEČEJO V PUSTNE MASKE IN SKUPAJ ODGANJAJO ZIMO. TO JE PRAZNIK VESELJA.«
HROŠČEK SIMON SE USTAVI PRED PISANO OBLEKO.
»POMERI JO, DA VIDIŠ ČE TI JE PRAV,« PRAVI DEDEK. »TO JE OBLEKA ZA INDIJANCE.« HROŠČEK
SIMON SE V TRENUTKU SPREMENI V PRAVEGA INDIJANCA. »GREM LAHKO KAR TAK DOMOV?« ŠE VP^ŠA HROŠČEK SIMON, DEDEK PA GA PROSI LE, NAJ POTRPI ŠE TEDEN DNI, KO SE BO LAHKO PRIDRUŽIL OSTALIM PUSTNIM MASKAM-
V SOBOTO, 18. FEBRUARJA, STA SE ODPRAVILA V MESTO IN OB 10. URI PRISPELA V CEŠMINOV PARK. TAM SE JE ŽE TRLO PUSTNIH MASK> KI SO PRIŠLE NA OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. »POGLEJ SIMON. TAM JE ČAROVNIK GREGA, KI NAM BO POKAZAL CAROVNIŠKE TRIKE TER. NAS NAUČIL NEKAJ ČAROBNIH BESED,« REČE DEDEK IN HROŠČEK SIMON LE Z VELIKIMI OČMI OPAZUJE ČAROVNIKA.
ZIMO SO PRIŠLI ODGANJATI TUDI KURENTI, KI SO S SVOJO GROZLJIVO PODOBO ZELO PRESTRAŠILI SIMONA. »KDO SO TI ORJAKI Z DOLGIM RDEČIM JEZIKOM IN ZVONCI OKOLI PASU?« PREST^ŠENO
VP^ŠA SIMON. »TO SO KURENTI, KI S SVOJO POJAVO IN NEVERJETNO MOČJO, ZVONJENJEM IN
OBREDI PREGANJAJO ZIMO, V DEŽELO PA KLIČEJO POMLAD,« POVE DEDEK IN POMIRJUJOČE POGLEDA SIMONA, KI SE TAKOJ POMIRI.
HROŠČEK SIMON SE JE IZREDNO ZABAVAL, MED
DOGAJANJEM PA SVOJ TREBUŠČEK POLNIL S PUSTNIMI KROFI, KI SO JIH MALČKOM DELILI NA STOJNICI. KO SE JE ZABAVA V ČEŠMINOVEM PARKU ZAKLJUČILA, STA POT NADALJEVALA NA DRUGO
PUSTOVANJE. »POD VELIKIM ŠOTOROM V ŠPORTNEM PARKU VIR.POTEKA VELIKI OTROŠKI ZIV ŽAV ZA NAJMLAJŠE,« POVE DEDEK IN ŽE STA NA POTI PROTI VZHODNEMU DELU OBČINE.
PUSTNI KARNEVAL NA VIRU JIMA JE NAJPREJ POSTREGEL S PUSTNIM VRTILJAKOM, ZVEČER PA SE JE PRIČELO NORO PUSTNO RAJANJE. 19.2. STA SE UDELEŽILA ŠE PUSTNEGA KARNEVALA, 21.2. PA PUSTNE ŽALNE SLOVESNOTI IN SEŽIGA PUSTA V PUSTNI DEŽELIVIR. »DEDEK, DRUGO LETO MORAVA PONOVITI PUSTOVANJE«, REČE SIMON IN DEDKOV ODGOVOR JE BIL SEVEDA PRITRDILEN.
10. FEBRUAR 20I2
iz nosih sol
9
razprave o participaciji in izobraževanju mladih na politiko
Debatni klub Osnovne šole Domžale na obisku v parlamentu
V petek 11. novembra 2011, se je skupina uspešnih debaterjev OŠ Domžale udeležila razprave o participaciji in izobraževanju mladih na politiko, ki je bila organizirana v sklopu projekta Poslušajte nas. Ob osmih smo šli izpred naše šole do železniške postaje in vstopili na vlak za Ljubljano. Po polurni vožnji smo prispeli in se odpravili proti parlamentu. Tam so nas zapisali, da smo prišli ter nam dali kartice z našim imenom in priimkom. Nato smo morali še čez detektor kovin, kjer so nas pregledali, da nimamo nobenega orožja. Varnost je bila še posebej zaostrena zaradi grozilnega pisma, ki ga je dobil nek uslužbenec ministrstva. Kmalu so nas odpeljali v veliko dvorano, kjer je potekala debata. Uvodni govor na temo participacije mladih je imel mag. Peter Debeljak, nato pa je sledila odprta razprava, kjer so na razna vprašanja, predloge in kritike debaterjev odgovarjali Peter Debeljak, Tina Divjak in Kamal Izidor Shaker. V debati je bilo izraženih veliko kritik o premajhni moči mladih v politiki. Vsi sodelujoči debaterji so bili mnenja, da bi mladi morali imeti vsaj možnost vplivati na odločitve politikov. Kot rešitev so predlagali ustanovitev neke močne mladinske organizacije, prek katere bi se lahko vključevali v politiko.
Druga debata je bila na temo socialna vključenost mladih. Uvodni govor je
prevzela dr. Vesna Leskovšek. Po uvodnem govoru so odgovarjali dr. Marina Tavčar Krajnc, dr. Slavko Gaber in dr. Vesna Leskovšek. Debata se je gibala okoli vprašanja, če so danes mladi bolj izključeni kot generacija njihovih staršev ter kakšne so posledice izključenosti na mlade, ki bodo delovali v prihodnosti. Mnenja so bila deljena. Nekaj debaterjev se je počutilo mnogo
bolj »odrinjene v kot« kot njihovi starši, nekaterim pa se je zdelo, da država napreduje v to smer in da se mladi lahko vedno bolj vključujejo v politiko. Po tej debati je sledil krajši odmor v preddverju, kjer je bila pogostitev. Po odmoru je potekala zadnja debata, na temo »participacija mladih, mladi in participacije, mladi o participaciji«. Uvod v to temo je naredil dr. Andrej
Lukšič, ki je kasneje na odprti debati skupaj z mag. Simonom Dela-kordo in Miho Korišem odgovarjal in sodeloval pri debati. Debaterji so v debati na vprašanje »kateri bodo glavni kanali participacije mladih v prihodnosti, kot glavni kanal participacije izpostavili nevladne mladinske organizacije, ki naj bi tudi odločale v imenu mladih.
Zadnje vprašanje pa je bilo, če lahko internet nadomesti konvencionalne načine politične participacije. Tu je bilo največ govora o e-volitvah, ki bi potekale prek interneta. Večina debaterjev je bila glede tega skeptična. Po koncu debate so nas odpeljali še na voden ogled parlamenta, nato pa smo se z vlakom odpravili domov v Domžale.
Vid Klopčič in Andrej Omejc
cetrtosolci os domzale
Obisk Slovenskega šolskega muzeja
Ze nekaj let zapored učiteljice 4. razredov peljemo naše učence v Slovenski šolski muzej v Ljubljano. To je eden najstarejših muzejev v Sloveniji in za učence zelo zanimiv. V muzeju je na ogled stalna razstava Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja do 1991. Vsako leto je na ogled pripravljenih več tematskih razstav s področja šolstva in zgodovine šolstva. Letošnja tema razstave je bila Zgodbe šolskih zvezkov. Kaj so nam zvezki povedali in kako so učenci doživeli pouk iz leta 1926, je zapisala učenka Nina Salkič. V torek, 24. januarja 2012, smo se z avtobusom odpeljali v Slovenski šolski muzej. Tam smo najprej od-
OŠ Dragomelj Dragomelj 180, Domžale
Dragi starši in otroci, vljudno vas vabimo na
VPIS OTROK V 1. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2012/13
Vpis za otroke, rojene l. 2006, bo potekal
'V torek, 28. februarja 2012, med 8. in 12. uro in
v sredo, 29. februarja 2012, med 8. in 127ter med 16. in 19. uro
v prostoru svetovalne službe.
Veselimo se srečanja z vami in vašim otrokom.
" t

VESELO PUSTNO RAJANJE ZA OTROKE V PRODAJNEM CENTRU
BREZA v soboto, 18. 2/12 ob 10 uri.
•	Nastop žonglerske skupine ČUPAKABRA
•	Plesalci plesne šole AKADEMIJA
•	Kurenti iz Ormoža
•	SPAR vsem maskam podarja krof
•	McDonald's vsem maskam podarja coca-colo
•	Predstavitev podjetja ^ z vozili Fiat in Ford
■■■VSTT/
É
V SPARU krofi po akcijskih cenah.
šli v prostor, kjer smo dobili obleke, kakršne so učenci nosili včasih. Dekleta smo dobile oblekice, fantje pa suknjiče. Imeli smo učno uro Ročna dela. Med uro ročnih del smo šivali gumbe. Nobeden od naših učencev ni šel na osla niti na koruzo, saj nihče ni bil poreden. Učiteljico smo morali klicati »gospodična učiteljica«. Učiteljica se mi ni zdela prav
nič tečna. Učiteljica nam je pregledala roke, če imamo čiste, če nosimo nakit in če imamo namazane nohte. Ko smo končali z učno uro, smo lahko slekli stara oblačila. Nato smo odšli na ogled razstave zgodovine šolstva. Na koncu smo si ogledali še film o učencih v stari šoli.
Tekst: Petra Zupančič in Nina Salkič 4. B, OŠ Domžale Foto: Petra Zupančič
2 csveze svetloo
R kolM,	■
^ ledvice, mehur
maščoba, olje
Lo
O
MOKRO
spolni organi, sečevod
cvet
t
ORPIJON "sijü^ovihid^ti^^^^
toplcfe
stegna, vene
beljakovine
©
plod
z	(hladno)
E	sklepi,
M	kolena,
^	kosti, koža
■J	sol, korenina,
A	gomolji
KOZOROG korenina
Bralni klub OŠ Rodica spet v knjižnici
PAR
L__-
V sredo, 10. januarja 2012, smo se z mentorico Matejo Jakoš Vasle odpravili v Knjižnico Domžale. Tam smo se srečali z ilustratorko Kristino Krhin. Družbo so nam delali tudi učenci z Osnovne šole Dob. Ilustratorka nam je pokazala svoje skice in povedala nekaj o svojih ilustracijah. Odgovorila je na mnoga vprašanja, ki smo jih zastavili ter pokazala čopiče in barve, s katerimi slika. Učenci OŠ Rodica smo predstavili zgodbo, ki smo si jo sami izmislili, učenci z OŠ Dob pa so zapeli pesmice. Bilo je prijetno in zabavno.
Tara in Vita Kobetič, 4. a OŠ Rodica
V četrtek, 16. februarja 2012,
vas ob 18.00 vabimo
v avlo OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH
na ogled filma
SFINGA,
ki nam bo razkril še eno od skrivnosti severne Triglavske stene.
Po filmu bo potekal pogovor z ustvarjalci filma. Vodil ga bo Borut Peršolja.
Vstopnina 2 €.
VABLJENI!
10
iz življenja in dela političnih strank
10. FEBRUAR 20I2
SD domzale
Desno? Kam desno?
Po več mesecih politične nestabilnosti bomo, kot kaže, dobili novo vlado, ki bo imela desno politično usmeritev. Sestavljajo jo stranke, ki so si zelo prizadevale za predčasne volitve in so složno nasprotovale vsem ukrepom in reformam bivše vlade za reševanje težke finančne in gospodarske situacije v Sloveniji. Po vseh politični obratih, ki so, da

se razumemo, povsem legalni in legitimni, dobivamo prve obrise
programa delovanja nove vlade. Če malo zanemarimo (pre)hitro in na marsikaterem področju brezglavo in neargumentirano združevanje in ukinjanje ministrstev, nas lahko kar nekaj stvari resnično skrbi. V prvi vrsti napovedana odprodaja državnega premoženja. O tem se vse premalo govori. Načrtujejo odprodajo vsega vsakomur, seveda pod plaščem izrednih razmer ali z alibijem neučinkovitega upravljanja. Tovrstne zaveze in delovanje smo poslušali v mandatu 2004-2008 in dobili smo rezultat v obliki Merca-torja, Merkurja, Casino HIT, Intereurope itd.
Ta nova vlada, ki se je poimenovala desnosredinska, poleg tega napoveduje krčenje socialne države. To praktično pomeni nižanje pravic državljanov in posledično povečuje socialno neenakost. V situaciji, ko potrebujemo več razumevanja za socialne stiske ljudi in solidarnost med nami, bodo te pravice na udaru. Socialni demokrati se zavedamo, da so spremembe nujne, vendar, kdo je rušil reforme v preteklem mandatu? In še en ukrep, ki nas lahko vse
skupaj skrbi, je napovedan. Poseg v pravno državo. O motivih bi lahko dolgo govorili, saj je vsem znano, da je predsednik največje vladne stranke in predsednik vlade, pravnomočno obtožen. Upamo in želimo si, da to ni glavno vodilo za te ukrepe. Na žalost nam dejanja, ki jih je v preteklosti naredila ta stranka, ne vlivajo preveč optimizma. Socialni demokrati bomo kljub slabemu volilnemu rezultatu in dejstvu, da ne bomo vladna stranka, vztrajali pri vodenju svoje politike in zagovarjanju osnovnih socialdemokratskih vrednot, kot so svoboda, enakost in solidarnost. Od nove vlade pa upamo in pričakujemo, da bodo pokazali več znanja in zrelosti, kot so jo bili sposobni v času, ko so bili opozicija.
občinska organizacija lds domzale
Uroš Breznik
MLADI forum
Kompromisni predlog družinskega zakonika pomeni nazadovanje
Družinska pobuda, ki predlaga kompromis glede družinskega zakonika, se očitno ne zaveda, da je obstoječi predlog že kompromisna rešitev. Njihov predlog bi iz zakonika izbrisal vse pravice, ki so ostale po prvi reviziji zakonika. Rezultat njihovega kompromisa bi, s stališča pravic, pomenil nazadovanje in pristanek na marginalizacijo dela populacije.
Sporno je tudi njihovo izrabljanje demokratičnega vzvoda referenduma za politično izsiljevanje. Podpise so zbirali pod pretvezo, da bodo dali
obstoječi zakonik v presojo ljudstvu, v resnici pa sedaj poskušajo uveljaviti svoj, alternativni predlog. Podpise
MLADI FdRl/M
uporabljajo za grožnjo, če se njihove zahteve ne bi uresničile. Grožnjo
uživamo sami.
nova Slovenija
Srce pozna razloge Proti družinskemu zakoniku
Že kar nekaj mesecev slovensko javnost bolj ali manj obvladujejo, pretresajo, razdvajajo in razburjajo razprave o Družinskem zakoniku. Marsikomu se zdi, da po nepotrebnem. Občutek imamo, da se tolikokrat povedana stališča ene in druge strani ne dotaknejo nikogar. Kaj šele, da bi koga premaknile. Pa vendarle - čutiti je, da ljudje o tej temi začenjajo razmišljati, se spraševati in iskati prave besede, s katerimi bi drugim, ali pa vsaj sebi lahko dokazali, da je tisto, kar globoko v sebi čutijo, tudi edino pravilno. Tukaj pa se ustavi ... Besed, ki jih iščemo, ni. Za občutke, ki jih nosimo v sebi, ni pravih izrazov. Tako težko je najti primeren podstavek, na katerega bi lahko varno, brez strahu, da bi ga zalila ploha zaničljivih, poniževalnih, umazanih besed, postavili dragoceno vrednoto prave družine. A če ostanemo brez besed, še ne pomeni, da moramo dati prav nasprotniku in zatajiti svoje srce. Pregovor pravi, da ima srce svoje razloge, ki jih razum ne razume. Zato se moramo včasih srcu preprosto podrediti. Sicer pa nam družine zaradi nje same sploh ne bi bilo treba braniti, saj je zasnovana po Božji zamisli in s tem nadnaravna, neuničljiva. Pa vendarle se zavzemamo zanjo zaradi nas samih, ki jo kot ranljivi ljudje gradimo.
Člani Nove Slovenije smo gotovo eni najbolj gorečih zagovornikov družine. Ni se nam težko izpostaviti zanjo, kljub raznim zavrnitvam in neprijaznim opazkam vztrajati pri zbiranju podpisov za referendum, s katerim imamo možnost zavrniti neprimeren Družinski zakonik in spodbujati ljudi, naj prisluhnejo notranjemu glasu, ki je morda že ves oslabljen zaradi zunanjih pritiskov
nenaravnega oz. nečloveškega razmišljanja. Je človeško dodeliti istospolnim parom pravice mož in žena, s tem pa otroku, ki bo zadovoljeval njihovo potrebo po starševstvu, odvzeti možnost, da
Jtf.5f
MovoSfo¥mUo
se v »družini« identificira s svojim spolom ter se nauči živeti v skupnosti z nasprotnim spolom? Ne. To ni samo nenaravno, am-
Oh, ta Slamnik
Kot nekdanji (dolgoletni) urednici našega glasila mi prav nikoli ne bo vseeno, kakšno bo in kako bo izhajalo to naše občinsko glasilo, ki bo letos, 5. novembra 2012 praznovalo svoj 60. rojstni dan. Različno s(m)o ga ocenjevali, vendar prav slab naš Slamnik ne more biti, če v naše domove prihaja že šest desetletij. Prepričana sem, da so vsi glavni in odgovorni uredniki pred mano in za mano, časopis imeli radi in ga urejevali tako, kot so najbolje znali. Dobro, čeprav je vedno lahko boljše.
In z namenom, da časopis postane še boljši, kolikor mogoče neodvisen od politike, se je Občinski svet Občine Domžale odločil in zadolžil občinsko upravo, da pripravi nekatere novosti, ki naj bi vzpodbudile še h kakovostnejšemu časopisu. Sama sem sodelovala v delovni skupini, ki je zavzeto iskala boljše rešitve. Preden pa nekaj povem o tem, samo še pogled v preteklost: v prvi številki je namreč tedanji časopis Občinski poročevalec zapisal, da bo seznanjal občane z življenjem in delom v domžalski občini.
To časopis zanesljivo dela - dela vseh šest desetletij in če ga ne bi bilo,
bi veliko manj vedeli o naši občini, o vsem njenem delu, spremembah, investicijah, uspehih, pa tudi društvih in organizacijah, dobrodelnosti, kulturi, športu, prireditvah in še bi lahko naštevala.
Ob tem so se v vseh obdobjih postavljala vprašanja, ali je seznanjanje s tem, kako živimo, kaj se v občini dogaja, dovolj, ali bi moral biti časopis bolj kritičen, bi moral v večji meri opozarjati, kaj delamo narobe, predlagati, kaj bi bilo dobro, da naredimo, da nam bo v življenju lepše. Velikokrat pa smo se tudi spraševali, ali ni časopis preveč političen, včasih preveč »v rokah« politične opcije, ki je
ta Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki naj bi sprejel vlogo izdajatelja Slamnika, in tako zagotovil ne le njegovo boljšo kakovost, temveč tudi večjo neodvisnost od politike, ali kakorkoli že to imenujemo. Prepričana sem, da je to dobra rešitev, nenazadnje je Kulturni dom Franca Bernika Domžale že sedaj opravljal administrativno tehnična opravila za naše glasilo in iz lastnih izkušenj lahko povem, da dobro. Predlog nove organiziranosti tega področja v naši občini, ki ga opredeljujeta zlasti člena, ki govorita, da javno glasilo Občine Domžale z imenom Slamnik izdaja Kulturni dom Franca Bernika, in da Glasilo opravlja nalogo osrednjega informatorja o življenju in delu v občini Domžale. Cilj glasila je objavljanje objektivnih in celovitih informacij o vseh področjih življenja in dela v občini Domžale, je priložnost, da dobimo boljši časopis, ki ga bomo še raje brali. Ali pa tudi politično bolj neodvisen časopis, bo pokazal čas, predvsem pa stališča tistih, ki bomo o novi organiziranosti odločali. Občinska organizacija LDS Domžale bo ZA.
imela prevlado v občini, nemalokrat pa se je razprava o občinskem glasilu razvnela tudi ob preštevanju fotografij v posamezni številki glasila. Posebna delovna skupina, ki jo je vodil mag. Lovro Lončar, podžupan, je pripravila predlog novega Odloka o Slamniku, pa tudi popravke statu-
Vera Vojska, LDS Domžale
podpirajo s stroškom 4 milijonov evrov, ki bo nastal, če se odločijo za referendum. S tako retoriko vidno postavljajo denar pred pravice državljanov. Če so toliko solidarni do države, naj počakajo, da poteče rok za oddajo podpisov in zatem podajo svoj alternativni predlog.
Bodimo solidarni in dopustimo sodržavljanom iste pravice, kot jih
sls
»Če bo koalicija delala dobro, bo tudi v Sloveniji dobro!«
Mladi forum SD
pak tudi zelo nečloveško. Pravijo sicer, da v boju preživi močnejši, a v človeških zakonih so pravice na strani šibkejšega - v tem primeru otroka.
Zavedati se je potrebno, da so vsi zakoni, vse omejitve, vse prepovedi postavljeni zato, da se prepreči kaos. In največji kaos, ki ga v otroškem razvoju lahko naredimo, je, da mu dodelimo oba starša istega spola. Ne pravim, da otrok takega eksperimenta ne bi preživel, prepričana pa sem, da bi tak eksperiment v njegovi notranjosti pustil trajne posledice. Ko se domine začnejo podirati, jih ne moremo več ustaviti in ko začnejo padati zakoni, ko se spregleda prva omejitev, za njo začnejo same od sebe ponikati tudi vse druge. Kdo ve, morda pa si bo nekoč nekdo zaželel legalizacijo sodomije? Zakaj bi se omejevali, saj smo svobodni, saj smo napredni ...
Andreja Šuštar
Čeprav se prav v teh dneh vladna ekipa še sestavlja, je več ali manj zagotovo, da bo Slovenska ljudska stranka po enem mandatu v opoziciji, tokrat ponovno prevzela del odgovornosti za vodenje države. Ob tem smo predsednika SLS mag. Radova-na Žerjava zaprosili, da članom SLS in državljanom še dodatno utemelji razloge za sodelovanje SLS v vladni koaliciji, ki jo je ob nastanku pospremil z besedami: »Če bo koalicija delala dobro, bo tudi v Sloveniji dobro!« »Slovenska ljudska stranka je na volitvah in v volilni kampanji nastopila kot samostojna stranka, torej kot stranka z dolgoletno tradicijo, izkušnjami in lastnim programom. Zavezali smo se torej svojemu delovnemu načrtu, kot smo ga poimenovali, in vrednotam, ki izhajajo iz naše dolgoletne zgodovine. Slovenska ljudska stranka je stranka slovenskih, evropskih in krščanskih tradicionalnih vrednot, je stranka vseh državljank in državljanov, vseh Slovenk in Slovencev in ne sprejema kakršnihkoli že delitev na leve, desne, naše, vaše, zgornje, spodnje, ne vem kakšne še. Tem načelom smo bili zvesti do sedaj in temu ostajamo
Ne skrbi, oče, zagotovila ti bom varno in mirno starost.
"Z nakupom oskrbovanega stanovanja sem staršema omogočila bolj kakovostno življenje, s selitvijo v njuno hišo pa rešila stanovanjsko vprašanje zase in za družino."
Več o nakupu oskrbovanega stanovanja si preberite na www.dolenjgrad.si.
J
Dolenjgrad
DOLENJGRAD d. o. o.
Pod Hruševco 30, 1360 Vrhnika T: 01 750 72 00, 031 380 929 F: 01 750 72 10 E: tajništvo@dolenjgrad.si
zvesti še naprej. Na volitvah nam je bilo zaupanih nekaj več kot 75.000 glasov državljank in državljanov. Zaupanje smo dobili na podlagi našega programa in našega preteklega delovanja, iz katerega je bil razviden naš odnos do vseh družbenih problemov in področij, tako do države, družine, vrednot, morale, družbene odgovornosti in še bi lahko našteval. Ljudje so nam zaupali tudi zaradi naše konstruktivne drže v preteklem mandatu, ki smo jo večkrat tudi dokazali z dejanji, ne samo z besedami.
Z odločitvijo, da vstopimo v »de-snosredinsko« oziroma kot smo jo poimenovali, protikrizno koalicijo, dokazujemo to, kar smo ne nazadnje tudi pred volitvami obljubljali. Obljubljali smo pripravljenost na prevzem odgovornosti. Obljubljali smo konkretna dejanja in konkretne rešitve, nujne, če hočete brezkompromisne, nekatere mogoče tudi boleče. A predvsem potrebne za dobro vseh nas, predvsem pa naših otrok, vnukov in vseh generacij, ki prihajajo za nami. Za dobro Slovenije, ki si ne zasluži bridke usode skoraj bankrotiranih držav, kot je denimo Grčija, temveč priložnost, da se hitro izkoplje iz trenutne stiske in se vrne na pot konkurenčne in uspešne države.
Zavedamo se resnosti situacije in časa, v katerem se nahajamo. Vemo, kam gremo, in v kaj se podajamo. Slovenija v tem trenutku predvsem potrebuje vlado s polnimi pooblastili in takojšnjo operativnostjo. Potrebujemo resno in odgovorno koalicijo strank, ki bo pripravljena narediti vse, da bo Slovenijo potegnila iz situacije, v kateri se nahaja, tako iz finančno gospodarske krize, kot krize moralno etičnih vrednot. Levosredinski opciji to žal v preteklem mandatu ni uspelo. Ocenili smo, da je ta koalicija tista, v kateri bomo v veliki večini lahko uresničili svoj program, ne zase in zaradi sebe, ampak zaradi vseh nas. Izkazalo se je, da ni najpomembneje, kdo na
volitvah dobi relativno večino. Še pomembneje je, da relativni zmagovalec ob upoštevanju in spoštovanju preostalih potencialnih koalicijskih partnerjev sestavi vlado absolutne
Upam in želim si, da bo dialog, ki bo potekal med koalicijo, ki se je danes dokončno vzpostavila in opozicijo kulturen, strpen, in da bomo našli nek način sodelovanja, ki je tako potreben, zato da bomo ključne izzive, ki so pred nami, prebrodili.«
R.R.
Optika Škofic Že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 72140 06
delovni čas: pon.-pet.:8-12in16-18 sobota: 9-12
OSKRBOVANA STANOVANJA V KAMNIKU
a
Slaščičarna Lencek
Z vami in za vas že več kot 70 let!
T: (01) 72151 52 www.slascicarna-lencek.com
Odprto od ponedeljka do sobote med 8. in 20. uro.
10. FEBRUAR 20I2
iz življenja in dela političnih strank
11
SDS
Jalovost navideznega prestiža
SLOVENSKA POSLANKA SDS V EP
Več finančne discipline
Ljudje smo pač - samo ljudje. Vsak je posebnost in enkratna neponovljivost. Sam zase, oziroma
sama zase.
Kdor se s tem nikakor ne more sprijazniti, je prikrajšan za vsa lepa in dobra spoznanja, izhajajoča iz pravkar navedenega.
Državljanke in državljani Slovenije imamo ustavno zagotovljeno možnost, da »na vsake kvatre enkrat« lahko volimo in smo tudi voljeni (pa tudi izvoljeni smo lahko!). Volimo predstavnice in predstavnike nas samih v Državni zbor Republike Slovenije, v institucijo torej, ki naj bi bila vsega osnovnega spoštovanja vredna zadeva. Pa vendar je dandanašnji skoraj nujno poudariti, da ima postopek za izvolitev poslank in poslancev v omenjeni DZ RS svoje zakonitosti, svoje z ustavo RS definirane realnosti, ki jih je nujno, ne le dostojno - brezprizivno spoštovati. Kakor je nujno in brezprizivno spoštovati realnost imenovanje predsednika Vlade RS in vseh ministric in ministrov.
V času, v katerem sobivamo, je nujno izključno in samo eno: človeško, naravno pogojeni povezovalnost in združevalnost, ki naj temeljita na obče dobrem, ne na interesih bolj ali manj vplivnih posameznic in posameznikov, ali na ego-interesih t.i. »interesnih združenj«. Nihče si
v naši deželi ne upa na glas, brez dlake na jeziku, odkrito povedati, da je nek čas pač minil. In da je vsaka rekonstrukcija tega časa v bistvu korakanje nazaj, daleč od stopinja-nja naprej. Ni dobro in predvsem ni prav, da se mlade ljudi našega naroda zavaja s kakršnokoli ideologijo.
SDS
Še prav posebej pa ni prav, da se jih zavaja načrtno, lažno in popolnoma nečloveško nekritično do vsega tistega, kar je naša realna, v katerihkoli učbenikih slovenskih popolnoma zamolčana in namerno prezrta zgodovina. Kar smo vsi, ki imamo neka starostna leta in z njimi avtomatično pogojena doživetja. Če kdaj, je prav zdaj tisti zadnji in poslednji čas, ko je človeško vredno stopiti skupaj, ko lahko dokažemo, da je ego nekaj, kar nam ni prioritetno lastno. Da so od nekdaj bile, so in bodo za vse večne čase neke nenapisane etične norme in človeške vrednote sobivanja prav naš, slovenski atribut obstoja, atribut, katerega spoštujemo a priori in scela, brez kakršnihkoli razprav o prav in o ne-prav. Jasno je vsem nam, da smo
sposobni preseči vsa pritlehna manipuliranja in vse, zdaj že pregovorno »folklorne« specifičnosti, ki nas opredeljujejo v vsem nam neželeno prepoznavnost.
Miselnost bo nujno spremeniti! Miselnost in razumevanje stvarnosti, naše, slovenske, državljanske stvarnosti, ki je, hočemo mi to ali ne, realno vpeta v stvarnost razvitega sveta, kateremu želimo pripadati, katerega del, enakopravni del, želimo biti. Brez spremembe »čipa« realnosti nikakor ne bo in ne bo šlo! To je kruta resnica, ki jo bomo prisiljeni prepoznati, slej ko prej.
Če kdaj, potem je prav ZDAJ tisti usodni čas, ko preprosto mora evolucijsko odmreti vse tisto, kar je odmretju, človeško razumskemu, namenjeno, da odmre. Da s svojim brezpogojnim odmrtjem pač pripravi prostor novemu brstju vsega dobrega, lepega in človeško naravnega.
Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale www.dom-zale.sds.si
ZARES
Kako po volitvah?
Mandatarja torej imamo, ministre po vsej verjetnosti tudi (ko to pišem še niso uradno predstavljeni)???. Počasi se kažejo obrisi politike nove vlade, ki je nujno usmerjena v reševanje obstoječe krize pod grožnjo ponovne recesije. Kako bo uspešna, se bo kmalu pokazalo. Obeta se nam krčenje javnih financ, uravnoteženje proračuna, zmanjševanje javne uprave. Po vsej verjetnosti nas čaka nas vsaj zamrznitev plač v javnem sektorju, čeprav brez zmanjševanja plač in krčenja delovnih mest ne bo šlo ^ torej varčevanje na vseh področjih. Videti je, da se vse stranke zavedajo resnosti položaja, poti za preseganje krize in zagotovitve stabilnejše in bolj predvidljive prihodnosti pa se v marsičem razlikujejo. V naslednjem prispevku so predstavljene programske prioritete za mandat 2012-2016, kot smo jih začrtali v stranki Zares:
Investicijski Zagon
V stranki Zares - socialno liberalni od januarja letos, ko smo pripravili dokument Za odpravo blokad
(http://www.zares.si/za-odpravo-blokad/), zavračamo kot napačno in dokazano nedelujočo v EU sprejeto politiko krčenja, rezanja in stiskanja. Trdno smo prepričani, da finančna konsolidacija ne sme biti pomembnejša od obnove gospodarske aktivnosti in da bančni sistem ne sme biti pomembnejši od realnega gospodarstva.
Slovenija mora v EU poiskati zaveznike za podporo podaljšanju roka, v katerem je treba zmanjšati proračunski primanjkljaj na t. i.
maastrichtske kriterije iz l. 2013 na l. 2018. V tem času je treba s pametnim investiranjem v ljudi, predvsem v njihovo znanje, pa tudi v realno gospodarstvo in infrastrukturo, dvigniti gospodarsko aktivnost. Kako do virov za tak investicijski zagon:
a) Dvig zgornje stopnje DDV (ne
pa tudi spodnje, ker bi s tem prizadeli socialno občutljive sloje) do 2 odstotni točki.
b)	Prodaja deleža v NLB (čas prodaje je seveda odvisen od cene, ki jo je mogoče doseči), dokapitalizacija SID banke in njeno preoblikovanje v razvojno banko, ki podpira vlaganja v infrastrukturo in realno gospodarstvo (ne pa npr. prevzeme in finančne naložbe).
c)	Uzakonitev stanovanjske kreditne sheme za mlade, na podlagi državnih obveznic. Obveznice odkupijo kreditojemalci in služijo kot garancija za kredit pri poslovni banki. Obveznica je 25-letna, v celoti se izplača po izteku tega obdobja. Poleg tega, da država s prodajo dobi sredstva, ki jih po zakonu usmeri v banke, ima zakon še druge ugodne učinke. Najpomembnejši je, da mladim zagotavlja ugodne kredite (banki plačujejo le obresti, ker se glavnica poravna z izplačilom obveznice).
d)	Koriščenje EU sredstev iz nove finančne perspektive (2013 -2020). Sloveniji bo v tem obdobju na razpolago 2,5 milijardi evrov.
Nova delovna mesta
Slovenija je v času krize (od leta 2008) izgubila približno 60.000 delovnih mest. Predlagamo:
a)	1 odstotek BDP letno investirati v razvoj zelenih tehnologij in zelenih projektov. Te tehnologije in projekti so predvsem na področju širitve javnega prometa, energetske obnove zgradb, nizko ogljičnih tehnologij, obnovljivih virov tehnologije. Te investicije so vir bolj zahtevnih delovnih mest in s tem hitrejšega, pa tudi bolj trajnostnega gospodarskega razvoja.
b)	Z zeleno davčno reformo prenesti del davčnega bremena iz obdavčitve dela na obdavčitev onesnaževanja, porabe energije, naravnih virov in surovin. Seveda pa bo treba zagotoviti, da - ob nižji obdavčitvi dela - bruto plače ne ostanejo nespremenjene, saj bo sicer učinek ukrepa na povečanje zaposlovanja ničen.
c)	Spodbude kooperativam, socialnim podjetjem in solastništvu zaposlenih, ker je praksa pokazala, da so te lastninske oblike bolj odporne na krize in v krizah manj odpuščajo delavce. Socialno ekonomijo je treba z 2% BDP dvigniti na evropsko raven, tj. na 10% BDP.
d)	Povečevati sredstva za raziskave in razvoj do 3,6% BDP - od tega 1,2% iz javnih virov. Nadaljevati s povezovanjem inovativnih potencialov podjetij z znanstvenimi institucijami.
nadaljevanje prihodnjič Marjan Mirai
Ni še tako dolgo, ko so bila srečanja evropskih voditeljev prestižni dogodki. Pred kamerami so se objemali in rokovali zgolj dvakrat letno. Medtem se je Grčija pogre-znila na mejo bankrota, problematične so Irska, Portugalska, Španija in Italija. Podjetja se skrajno težko dokopljejo do finančnih sredstev za izvajanje projektov, težave imajo z nabavo surovin, strukturne spremembe so potrebne zaradi starajočega se prebivalstva. Ukrepati je potrebno hitro, učinkovito in z najvišjega političnega nivoja. Odgovor na vprašanje, kako iz krize, namreč pomeni tudi odgovor na vprašanje o prihodnosti Evropske unije. Gre za to, v kolikšni meri bomo sodelovali: nas družita le poslovni interes in delujoči notranji trg ali želimo okrepiti EU z močnejšo integracijo? Bomo izkoristili doslej zbrano znanje, izkušnje in institucionalni okvir za sodelovanje po skupnostni metodi, ali bomo krenili po medvladni metodi? V prvem primeru se zakonodaja oblikuje v soodločanju z Evropskim parlamentom, kar je demokratičen in transparenten postopek. V drugem primeru gre za dogovarjanja med voditelji držav članic, ki so mnogo manj dostopna javnosti, Evropski parlament je v tem primeru po najboljšem scenariju prisoten prek svojih predstavnikov le kot opazovalec.
Ko je skorajda prevladalo prepričanje, da bomo krizo lažje premagali z močnejšo integracijo po skupno-stni metodi, nam je zagodel britanski premier Cameron z jasnim otoškim evroskeptičnim »ne«. Pa to ni bil »ne« Združenim državam Evrope in skupnemu evropskemu kulturnemu loncu. To je bil »ne« večji evropski disciplini in temu, da morajo države članice sprejete zaveze tudi izvajati. Vse, ne glede na skandinavsko, mediteransko ali germansko kulturo. To je bil »ne« večjemu nadzoru ter kaznovanju kršiteljic. A nas britanski »ne« ni ustavil. Ukrepi za večjo finančno disciplino, ki so potrebni, so bili usklajeni po medvladni metodi, Evropski parlament so zastopali štirje opazovalci. Ti so dosegli, da pogodba o stabilnosti, koordinaciji in upravljanju monetarnega in gospodarskega področja vsebuje dovolj priporočil poslancev, da smo jo na svojem plenarnem zasedanju podprli. Podpisana bo predvidoma marca, nato pa je potrebno njeno čimprejšnje izvajanje. Kaj prinaša? Skupne evropske standarde za zadolževanje, spremljanje zdravja nacionalnih gospodarstev in financ, opozorila in priporočila v primeru slabih kazalcev. Dolgoročno pomenijo ukrepi večjo stabilnost, za državljane pa večjo socialno varnost, torej delovna mesta, plače in pokojnine.
Pogodba namreč uvaja kazni za države kršiteljice. Predvidevam, da bodo države članice storile vse, da bi se izognile plačevanju kazni. In Slovenija? Tudi v naši državi bomo morali nujno spodbuditi gospodarstvo, uvesti reforme ter okrepiti finančno disciplino. Bolje je, da stisnemo pas zdaj ter svoje zmogljivosti uporabimo za spodbude gospodarstvu in odpiranju novih delovnih mest. V nasprotnem primeru nam bodo pas zategnili evropski uradniki. To bo nekoliko kasneje, pa toliko močneje, saj bomo morali v tem primeru denar nameniti tudi za plačevanje kazni v skupno evropsko malho. A se je vredno potruditi. Če nam bo uspelo, če bo uspelo EU, bo to zopet povrnilo zaupanje ter nam povišalo verodostojnost in povrnilo bonitetne ocene držav na najvišja mesta. To pa pomeni lažje finančne pogoje za podjetja in tudi za vse posamezne državljanke in državljane.
Dr. Romana Jordan
DLGV
Država in vlada pred
težkimi izzivi
Najprej bi se vam rad v svojem imenu in v imenu Državljanske liste zahvalil za podporo, ki ste nam jo dali na volitvah 4. decembra. Hvaležni smo in veseli uspeha, ki smo ga dosegli kot mlada stranka, ki je nastala komaj nekaj tednov pred volitvami.
rogram Državljanske liste je usmerjen v ustvarjanje konku-renčnejših pogojev za delovanje gospodarstva (zlasti malih in srednjih podjetij), v uravnoteženje javnih financ in v krepitev pravne države. Sicer pa zagovarjamo liberalna politična načela: vsakdo je v svojih ravnanjih svoboden, dokler ne škoduje drugemu. Strpni želimo biti do drugačnih drugače mislečih, ne želimo se ukvarjati z ideološkimi vprašanji, zlasti ne z vprašanji polpretekle zgodovine. Odločili smo se za vstop v sre-
dinskodesno koalicijo petih strank, ker je po našem trdnem prepričanju ta opcija za Slovenijo za mandat, ki je pred nami, boljša od drugih. Čeprav se je v medijih včasih ustvarjala drugačna slika, moram poudariti, da zaradi Državljanske liste postopek oblikovanja vlade ni bil niti za minuto daljši. Pred odločitvami smo vedno temeljito razmislili, vendar smo vse odločitve sprejemali pravočasno.
Koalicija je podpisala pogodbo, v kateri so v ospredju gospodarstvo, javne finance, debirokrati-zacija in pravna država. Pri temah, ki niso zajete v koalicijski pogodbi, pa imamo koalicijske stranke pravico, da se odločamo svobodno. To svobodo bomo v Državljanski listi s pridom uporabljali. Z vstopom v koalicijo
ŠD Sonček
tudi letos organizira
5-DNEVNI PREVOZNI TEČAJ SMUČANJA IN BORDANJA MED ZIMSKIMI POČITNICAMI NA KRVAVCU in BODENTALLU od 20. do 24. 2. 2012.
Odhodi iz
Domžal, Radomelj, Mengša, Most pri Komendi in Ljubljane. Vabimo vas, da se nam pridružite! Več informacij pa lahko dobite na www.sd-soncek.si. Prijave na 041/853 071 (Primož) ali sd.soncek@gmail.com Če te smučanje ali bordanje veseli, se nam pridruži tudi ti!
nismo postali nikogaršnji privesek, temveč bomo v njej kot mlada stranka odločno gradili samostojno identiteto. Nova vlada, v kateri imamo pomembno vlogo, začenja mandat dobra dva meseca po volitvah. Časi so resni, zato mora vlada takoj zavihati rokave in pripraviti rebalans proračuna ter spremljajoče varčevalne ukrepe. Čas je, da prenehamo v javnem sektorju trošiti več, kot je gospodarstvo sposobno ustvariti. Hkrati pa se bo vlada takoj lotila ukrepov za izboljšanje pogojev za poslovanje podjetij in s tem za odpiranje de-ovnih mest. Gre zlasti za davčne razbremenitve, debirokratizacijo in odpravljanje plačilne nediscipline. Prvi ukrepi, ki jih državljani in podjetja nestrpno pričakujejo, bodo vlili nekaj optimizma, ki je v sivini gospodarske krize nujno potreben.
V Državljanski listi doslej nismo imeli dovolj časa za delovanje v lokalnem okolju. V spomladanskih mesecih bomo ustanavljali lokalne odbore, ki bodo seznanjali javnosti z našimi prizadevanji na državni ravni in pridobivali odzive ljudi na vladno politiko in naše delovanje.
dr. Gregor Virant
12
koledar prireditev
10. FEBRUAR 20I2
^^ februar petek
^^ februar četrtek
mt^a
nami tn va. nas
CD
CD
a
CNI
OČ. CD LU
<
lU Q.
Û O
Knjižnica Domžale
17.00 ZAPLEŠIMO V PRAVLJICO
v sodelovanju s Plesno šolo Miki /animatorka Lidija Smerkolj Turšič / prijave na oddelku za otroke in mladino
Mestni kino Domžale / Dnevi kulture
18.00 PISMA SVETEMU NIKOLAJU
romantična komedija / Usty do M. / 2011, Poljska / režija: M. Okorn / 116 min / za izven
Mestni kino Domžale / Dnevi kulture
20.30 POLICIST
komični triler / The Guard / 2011, Irska / režija: John Michael McDonagh /96 min / za izven
I februar sobota
Galerija Domžale
10.00 ČUDEŽNE BARVE IN
ABSTRAKCIJA
ustvarjalna sobota v Galeriji Domžale / vodi Katarina Rus Krušelj / 90 min, 3+ / vstop prost
Mestni kino Domžale / Dnevi kulture 18.00 POLICIST
komični triler / The Guard / 2011, Irska / režija: J. M. McDonagh /96 min / za izven
Mestni kino Domžale / Dnevi kulture 20.00 PISMA SVETEMU NIKOLAJU
romantična komedija / Listy do M. / 2011, Poljska / režija: M. Okorn / 116 min / za izven
^^ februar nedelja
Kulturni dom Dob 16.00 KDO BO NAPRAVIL VIDKU SRAJČKO / gledališko-lutkovna predstava za otroke/ gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana / za abonma Živ-Žav in izven
^^ februar ponedeljek
Kulturni dom Radomlje, Galerija DOM in Kodrova dvorana 19.00 ČRNOBELA NOSTALGIJA
otvoritev razstave črnobelih fotografij /organizira Fotokino in video klub Mavrica Radomlje
KD Franca Bernika Domžale 20.00 GOD ART - live
glasbeno humorna predstava / SITI teater / nastopata: Jure Godler in Tilen Artač / abonma GLASBENO SCENSKI in izven

februar torek
Knjižnica Domžale 9.30 IGRALNE URICE
zaželena predhodna prijava
Galerija Domžale
19.00 EMERIK BERNARD
"Sovpadanja"
vodstvo po razstavi s Katarino Rus Krušelj in avtorjem razstave / vstop prost
Knjižnica Domžale
19.00 FILOZOFSKI VEČER
DUŠAN RUTAR: Znanost o morali
o Kantu, Drevesu življenja (The Three of Life, 2011) in etiki brez morale v svetu brez etike / vstop prost
KD Franca Bernika Domžale 20.00 GOD ART - live
glasbeno humorna predstava / SITI teater / nastopata: Jure Godler in Tilen Artač / za izven
<D
februar sreda
Menačenkova domačija 18.30 JERICA MRZEL: »Pevca pesem sladka«
večer ljudskega izročila / 60 min / vstop prost
Mestni kino Domžale 20.00 KOŽA, V KATERI ŽIVIM
drama / Le piel que habito / 2011, Španija / režija: Pedro Almodovar /120 min / za izven
Knjižnica Domžale
19.00 LITERARNA KAVARNA:
gost ANDREJ ROZMAN - ROZA
pogovor bo vodila Mirjam Štih / vstop prost
Galerija Domžale / JAZZ v galeriji Dnevi kulture
20.00 KATJA ŠULC "Mila"
Katja Šulc (vokal), Jelena Ždrale (violina), Drago Ivanuša (harmonika), Nino de Gleria (bas), Blaž Celarec (bobni) / v sodelovanju z Dnevi kulture, ŠKD / vstop prost
Mestni kino Domžale / Dnevi kulture 20.00 KOŽA, V KATERI ŽIVIM
drama / Le piel que habito / 2011, Španija / režija: Pedro Almodovar /120 min / za izven
^^ februar petek
Knjižnica Domžale 17.00 LUTKOVNA PREDSTAVA / LUTKOVNO GLEDALIŠČE NEBO : ZRCALCE
zagotovite si brezplačne vstopnice Mestni kino Domžale / Dnevi kulture 18.00 MALE DOGODIVŠČINE
animirani filmi / Petites Z'Escapades / Francija / 6 kratkih animiranih filmov studia Folimage / za izven / NIŽJA CENA
Mestni kino Domžale / Dnevi kulture 20.00 ZMAGOVALEC
biografska športna drama / Moneyball / 2011, ZDA / režija: Bennett Miller / 133 min / za izven

februar sobota
KD Franca Bernika Domžale
Dnevi kulture
10.00 Tatjana Kokalj:
KOGA SE STRAH BOJI
lutkovna predstava / Lutke Zajec / 35 min, 3+ / za izven (Sobotna otroška matineja)
Mestni kino Domžale / Dnevi kulture 18.00 MALE DOGODIVŠČINE
animirani filmi / Petites Z'Escapades / Francija / 6 kratkih animiranih filmov studia Folimage / za izven / NIŽJA CENA
Mestni kino Domžale / Dnevi kulture 20.00 ZMAGOVALEC
biografska športna drama / Moneyball / 2011, ZDA / režija: Bennett Miller / 133 min / za izven
^^ februar nedelja februar ponedeljek
Knjižnica Domžale
10.00 USTVARJALNA DELAVNICA:
PRAVLJIČNA HIŠICA
priporočena starost 9-15 let / zaželena je predhodna prijava
Knjižnica Domžale 19.00 SREČANJE Z USTVARJALCI / SANJA LONČAR: Vojna ali mir z bakterijami / pogovor bo vodila Cveta Zalokar-Oražem / vstop je prost
Center za mlade (Domžalski dom) 19.00 PROGRAM ZA ODGOVORNO STARŠEVSTVO: MATERE
predavanje za starše / predava prof. Lili Jazbec / vstop je prost

februar torek
Knjižnica Domžale 9.30 IGRALNE URICE
zaželena predhodna prijava
Mestni kino Domžale
Filmske počitnice 10.00 MEDVEDEK PU
animirani družinski film / Winnie the Pooh / 2011, ZDA / režija: S. J. Anderson, D. Hall / 69 min / sinhronizirano / 4+ / za izven / NIŽJA CENA
Center za mlade (Domžalski dom) 19.00 VEČER POEZIJE
z manjšim presenečenjem / v okviru Srečanj za odrasle ob knjigah / srečanje vodi prof. Sabina Burkeljca / vstop je prost

februar sreda
Knjižnica Domžale 10.00 PIKINA ČAJANKA
zaželena predhodna prijava
Mestni kino Domžale
Filmske počitnice
10.00 TRIJE RAZBOJNIKI
animirani film / Die drei Räuber / 2007, Nemčija / režija: Hayo Freitag / 75 min / sinhronizirano / 5+ / za izven / NIŽJA CENA
Knjižnica Domžale
19.00 PREDSTAVITEV KNJIGE
JANEZ VREČKO: Srečko Kosovel
pogovor bo vodil Luka Hrovat / vstop je prost
Mestni kino Domžale 20.00 NANGA PARBAT
biografska drama / Nanga Parbat / 2010, Nemčija / režija: Joseph Vilsmaier / 104 min / za izven

februar četrtek
Mestni kino Domžale
Filmske počitnice
10.00 MALE DOGODIVŠČINE
animirani filmi / Petites Z'Escapades / Francija / Šest kratkih animiranih filmov znamenitega studia Folimage / za izven / NIŽJA CENA
Knjižnica Domžale 10.00 TIK TAK BUUM
družabne igre za otroke / priporočena starost 6-15 let
Knjižnica Domžale
19.00 POTOPISNO PREDAVANJE
popotnik Senad Osmanaj: Libijska
pravljica / vstop je prost
Mestni kino Domžale
20.00 IZLET
drama / 2011, Slovenija / režija: Nejc Gazvoda / 85 min / za izven
^^ februar petek
Mestni kino Domžale 10.00 SMRKCI
animirana komedija / 2011, ZDA, Belgija / režija: R. Gosnell / 103 min / sinhronizorano / 6+ / za izven / NIŽJA CENA
Knjižnica Domžale 10.00 TIK TAK BUUM
družabne igre za otroke / priporočena starost 6-15 let
Mestni kino Domžale 18.00 IZLET
drama / 2011, Slovenija / režija: Nejc Gazvoda / 85 min / za izven
Mestni kino Domžale 20.00 NANGA PARBAT
biografska drama / Nanga Parbat / 2010, Nemčija / režija: Joseph Vilsmaier / 104 min / za izven

februar sobota
Menačenkova domačija
10.00 KAKO SO SE NEKOČ IGRALI?
sobotna družinska ustvarjalnica / 90 min / vstop prost
Mestni kino Domžale 18.00 NANGA PARBAT
biografska drama / Nanga Parbat / 2010, Nemčija / režija: Joseph Vilsmaier / 104 min / za izven
Mestni kino Domžale 20.00 IZLET
drama / 2011, Slovenija / režija: Nejc Gazvoda / 85 min / za izven
februar nedelja februar ponedeljek
Mestni kino Domžale
20.00 ŽIVLJENJE NA SMETIŠČU
dokumentarni film / Waste Land / 2010, Brazilija, VB / režija: Lucy Walker / 99 min / abonma FILMSKI in izven

februar torek
Knjižnica Domžale 9.30 IGRALNE URICE
zaželena predhodna prijava
KD Franca Bernika Domžale 20.00 ČRNI ANGEL
skladbe temnih pokrajin / program: Biber, Crumb, Vivaldi in Schubert / izvajajo: Godalni kvartet Stadler in člani abonmajskega ansambla / abonma MODRI in izven

februar sreda
Knjižnica Domžale 19.00 PRAVLJICE ZA ODRASLE: PALE SAM NA SVETU interpretacija Mirjam Štih in Luka Hrovat /
vstop je prost
Center za mlade Do 24.00 VSESLOVENSKI FOTOGRAFSKI NATEČAJ ZA SLOVENSKE FOTOGRAFINJE "MOŠKI" / zadnji dan za oddajo fotografij, več informacij na www.czm-domzale.si / sodelovanje je brezplačno
I marec četrtek
Knjižnica Domžale 17.00 DRUŽINSKA LUTKOVNO-USTVARJALNA DELAVNICA: BOTRA LISICA IN BOTER VOLK
slovenska ljudska pravljica / zaželena predhodna prijava
Center za mlade (Domžalski dom) 19.00 OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE ALBINCE KOSMAČ: Na bregovih Dragonje
članica FKVK Mavrica Radomlje / razstava bo na ogled do konca meseca marca / brezplačno
KD Franca Bernika Domžale 20.00 Vinko Moderndorfer: NEŽKA SE MOŽI
komedija / SNG Drama, Ljubljana / režija: Jaka Andrej Vojevec / abonma RDEČI in
I marec petek
Center za mlade (Domžalski dom) 19.00 TEHNIKE UČINKOVITEGA UČENJA
uvodni sestanek za starše in mladino / delavnice bodo potekale v marcu / namenjene so osnovnošolcem / potekajo v dveh starostnih skupinah / vodi abs. univerzitetnega študija psihologije Nina Urh
Kulturni dom Groblje 19.00 POMLADNI KONCERT LJUDSKIH PEVK KUD DOMŽALE OB 80. LETNICI MARE VILAR
organizacija koncerta KUD Jožeta Karlovška / nastopajo Moški pevski zbor Limbar, Moški zbor Tineta Kosa, Ljudske pevke iz Blagovice in Ljudske pevke Mare Vilar
KD Franca Bernika Domžale 20.00 Vinko Moderndorfer: NEŽKA SE MOŽI
komedija / SNG Drama, Ljubljana / režija: Jaka Andrej Vojevec / abonma ZELENI in izven / abonma RDEČI in izven
Koža, v kateri živim / Mestni kino
Albinca Kosmač / Center za mlade
Pravljice za odrasle / Knjižnica Domžale
Mara Vilar / Kulturni dom Groblje
Koledar kulturnih prireditev občine Domžale
Izdajo omogoča: Občina Domžale Zbiranje in urejanje informacij: Cveta Zalokar-Oražem Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik, vsake tri tedne. Urednica koledarja ne odgovarja za morebitne spremembe programov. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Informacije, ki jih želite poslati za objavo, pošljite v pisni obliki do datuma, označenega v najavi.
Center za mlade Domžale
Ljubljanska cesta 58, Domžale T 01 722 66 00
www.czm-domzale.si / info@czm-domzale.si
Fotokino in video klub Mavrica Radomlje
Kontaktna oseba Janez Kosmač M 051 391 973 mavrica.foto@gmail.com
Knjižnica Domžale
Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 722 50 80 www.knjiznica-domzale.si / info@dom.sik.si
KUD Jožeta Karlovška
Kontaktna oseba Katarina Karlovšek M 051 364 333 / katarina@rta.si
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
-	Galerija Domžale
-	Menačenkova domačija
-	Mestni kino Domžale
Ljubljanska cesta 61, Domžale M 031 322 551 T 01 722 50 50 F 01 722 50 55 / www.kd-domzale.si
Organizatorje kulturnih prireditev prosimo, da informacije o prireditvah v obdobju med petkom, 2. marca in petkom 23. marca pošljejo do torka, 21. februarja, na elektonski naslov: cveta. zalokar@guest. arnes.si
10. FEBRUAR 20I2
kultura
13
ČETRTI JAzzovsKI koncert jubilejne 5. sezone kdfb v GALERIJI domžale
Jazzovski trio Milana Stanislavljeviča in gostja, pevka Jadranka Juras
Četrti koncert 5. jazzovske sezone (19. januar 2012) je v domžalski Galeriji minil v scenografiji platen razstavljenih del Uroša Weinber-gerja z naslovom Generation Z, ki je mdr. tudi kitarist. Tokratni gostje domžalske jazzovske scene so bili MILAN STANISLAVLJEVIČ TRIO feat. JADNKA JURAS; torej jazzovski trio pianista M. Sta-nislavljeviča, v katerem sta igrala še kontrabasist Robert Jukič in bobnar Andjelko »Djele« Stupar, kot posebna gostja pa je v zadnjem delu nastopila še pevska solistka J. Juras. Poslušali smo večinoma avtorsko glasbo skladatelja, aranžerja in pianista M. Stanislavljeviča, tudi z njegovega diskografskega prvenca Awakening
/ Prebujenje, ki je (2011) izšel pri založbi Celinka: Awakening, Glass, Trinity, Playground, Day & Night, Chicco's Blues, Why? Tebe nojem idr. Med swingom in bluesom pa se je pel tudi tokratni ansamblov nastop in v katerem sta oba pianistova sodelavca kontrabasist R. Jukič in A. Stu-par dodobra popestrila tale redni in zdaj že kar stalni domžalski jazzovski večer. Na njem se je začuda po nekaj podobnih poskusih, spet nabralo pol-noštevilno občinstvo; saj je šlo za številne stoječe aplavze umetnikom. To je z navdušenjem sprejelo tale nastop, še zlasti so bili vztrajni zaradi čakanja na finalni nastop napovedane gostje in odlične slovenske jazzovske pevke J. Juras. Ta se je po nekaj odličnih solih
kontrabasista in bobnarja, potem, ko je v vseh osmih uvodnih skladbah prevladovala klavirska solistična igra M. Stanisavljeviča, pojavila šele v zadnjih, finalnih točkah. Odpela je še pet jaz-zovskih standardov v enaki spremljavi, kot smo jo dotlej poslušali kot tokratni osrednji jazzovski (komorno glasbeni) dogodek. Njeno jazzovsko petje je bilo daleč nad dosežki bolj povprečnega pianista kot ne, morda sta bila slednjemu več kot v oporo oba druga člana ansambla. Občutek imam, da pianist M. Stanislavljevič razpolaga z vsemi (pre)potrebnimi tehničnimi znanji, da pa njegov notranji (jazzovski) in še posebej improvizacijski naboj ni v skladu s hotenji ali željami? Morda vsemu temu niti ni kriv inštrumentarij, kaj šele
prostor, v katerem se je ansambel izkazal na enem od tipičnih »jam season«, ampak gre preprosto za pomanjkanje avtorskega in pianističnega (notranjega) naboja? Zato pa je »finalistka« tega večera J. Juras presegla vsa pričakovanja; tako v uvodnih štirih skladbah kot zlasti še v edinem bissu, ko je v delu z naslovom Some Day Come Go posegla prav na področje eksklu-zivnega jazzovskega petja. To je sicer pevska solistka napovedala že v zadnji »uradni« skladbi. Ta se je po uvodnem recitacijskem delu razvila v drugem delu v ritmično in vokalno ter inštru-mentacijsko izdelano skladbo. Z njo je Jurasova in vsa »spremljevalna« trojica že presegla samo sebe in tale jazzovski večer zavila v res pravo prireditev, spet vredno več, kot je bilo morda zdajle o tem tudi zapisano.
Tako so nam ostali vse tja do konca aprila (2012) na razpolago še nastopi iz izbora napovedanih jazzovskih umetnikov kot so npr. Trio Agostina Di Giorgia, Katja Šulc »Mila«, Trio Lawa Tabackina in pevka Brina (Vogelnik) ^
Franc Križnar
rade serbedžija & jure ivanusič na domžalskem glasbenem odru s svojIMA
»Včasih prihajam, včasih odhajam« v
glasbeno scenskem abonmaju
Domžalska Tomčeva dvorana Kulturnega doma »Franca Bernika«« je tokrat (27. januar 2012) v svojem glasbeno scenskem abonmaju gostila enega največjih igralcev na prostoru nekdanje Jugoslavije, igralca svetovnega formata Radeta Serbedžijo, ki pa je zagotovo še kaj več: poleg gledališkega, filmskega in televizijskega igralca, je brez dvoma to še pesnik in glasbenik. Na slednjem, glasbenem področju ima za seboj šest cedejk. Brez dvoma gre za več kot šarman-tnega šansonjerja (šanson pa je kot pesem, napev v francoščini vse od 19. stoletja dalje tudi aktualna, drzno šaljiva ali tudi politično in satirično kabaretna pesem ali popevka, izvajana z recitiranim petjem), kar niti ni tako redek pojav ne doma in ne v svetu. V tem se mu je pridružil še »naše gore list« Jure Ivanušič (v vlogi pevca, avtorja, pianista) - tudi
izvrsten igralec in šansonjer in skupaj sta pred več kot polno nabito domžalsko dvorano izvedla niz poetičnih in šansonjerskih del. Še več: v dobri uri in pol smo slišali tako mnoge hite (vsakega izmed njih) kakor tudi večinoma skupaj izvedena dela. Iz bogatega repertoarja R. Šerbedžije tako niso manjkala niti tista dela, ki jih poznamo kot pevčeve hite; v marsikaterem od njih je sam posegel tudi po kitari, večinoma pa se mu je v tem pridružil pianist J. Ivanušič. Tako niso manjkala dela kot so: Ne daj se, Ines (avtorja Arsena Dediča), Imam pjesmu za tebe, Polako učim slovenski, Barbara idr. Vmes ni manjkala njegova izvirna poezija, sama lirika in ljubezenske pesmi, ne da bi veliki mojster ne pozabil na aktualni ali polpretekli politični trenutek. Tako smo v celotni prireditvi, ki sta jo tokratna
mojstra šansona naslovila »Včasih prihajam, včasih odhajam«, slišali niz popularnih in manj popularnih, napisanih in pa tudi improviziranih pesmi. Pri tem je prednjačil izvrstni klavirski improvizator J. Ivanušič pa tudi R. Šerbedžija pri tem ni zaostajal; vsaj takrat ne, ko je v roke vzel še spremljevalno kitaro. Pri tem pa je bil tudi Ivanušičev pevsko-klavirski repertoar prevzet z njegovih cedejk, saj tudi on slovi kot neumoren pevec, šansonjer; kar je nasploh značilno za številne kakovostnejše (dramske) igralce. Četudi so se njune interpretacije razlikovale že zaradi barve glasu in jezika, je bilo pri obeh enotno najmanj to, da eksplicitno izhajata iz besede, uglasbene besede. Če je bila vsebina del R. Šerbedžije avtorska in iz repertoarja A. Dediča (in drugih) pa je bila Ivanušičeva spet lastna, Brelova (Jacques Brel,
francoski šansonjer flamskega rodu) in drugih; Ivanušiča si bomo tako zapomnili po pesmih: Ne zapusti me, Bil sem ti blizu, Moja mala idr. (tudi s cedejke Jure Ivanušič & NORDunk: Srce v kovčku). Od vsega 24 pesmi obeh avtorjev in izvajalcev, ki sta dodobra držala »v šahu« polno zasedeno domžalsko dvorano več kot uro in pol, je bilo vmes slišati še marsikaj zanj glasbenega, npr. humor, ki ga tudi ta družba in druščina še kako potrebuje. Pri tem zagotovo daleč nad vsemi kraljuje izvrstni srbski humor, ki mu ni para in ki smo ga morda v teh dveh desetletjih skoraj pozabili; se nam pa še vedno toži po njem.
Brez dvoma je šlo v petju obeh protagonistov za izvrsten umetniški (in igralski) tandem, ki ga tudi v okviru omenjenega domžalskega glasbeno scenskega abonmaja ne bomo tako hitro pozabili; saj gre vendarle za dva vrhunska umetnika, ki sta tako kot na dramskem, filmskem, TV-odru več kot suverena sooblikovalca šan-sonjerske glasbene scene. Na očitno raznolikost glasbenih programov pa znajo v Domžalah nenehno opozarjati, pri tem pa so marsikdaj prav raziskovalni, če že ne kar inovativni.
Franc Križnar
GALERIJA domzale
Uroš Weinberger: generacija Z
V Galeriji Domžale se je novo koledarsko leto pričelo s slikarsko razstavo vizualnega umetnika Uroša Weinbergerja, ki se je doslej predstavil z različnimi slikarskimi cikli na več samostojnih razstavah po Sloveniji in v tujini. Od 12. do 28. januarja je domžalskemu občinstvu, v sodelovanju s kustosinjo galerije Mojco Grmek, predstavil izbor najnovejših del, ki v splošnem tematizi-rajo družbeno dojemanje vizualnih komunikacij. Avtor podobe črpa iz vizualnih medijev, največ iz spleta, in jih povezuje na slikarskem platnu. Podobe največkrat prihajajo iz preteklosti, vendar so prenesene v današnji čas. Na prvi pogled se zdi, da se na velikem platnu razkriva pravi kaos vizualnih podob, vendar so te skrbno izbrane v namen, da podkrepijo vsebino. Slikar slika vsakdanji

svet, ki pa je precej irealen, absurden, a hkrati pravljičen in ikoniziran. Novo nastajajoče podobe ilustrirajo dogodke, ki se v resnici niso zgodili, pa vendar vsebujejo idejo resničnosti, ki jo vsakodnevno prejemamo prek različnih medijev. Res da upodobljeni motivi sledijo digitaliziranim podobam, se Uroš Weinberger v svoji pripovednosti naslanja na dediščino klasičnega slikarstva. Ukvarja se z odnosi med figurami in hkrati z osnovnimi likovnimi elementi, kot sta barva in kompozicija. Barvna paleta je sicer skromna, a simbolična. Prevladuje namreč rumena, ki prihaja iz ozadja, a z njo avtor dosega nekakšen učinek ekranskega žarenja, hkrati pa rumena z zelenkastimi odtenki grozeče opozarja na pomanjkanje ekoloških vrednot sodobne družbe. Glavna spremljevalka Weinber-govih slik je človeška figura, ki z odvzemom iz virtualnega prostora nastopa v novem kontekstu. Z njo avtor opozarja na neizmerljivo moč vizualnih medijev, ki vodijo v propad družbenih norm in tradicij. V središče tokratnega slikarskega
cikla je postavil fenomen Generacije Z. Skozi zgodovino so se oblikovala posebna poimenovanja za generacije, ki so rojene v določenih časovnih obdobjih, kot na primer Baby Boom generacija, Generacija X, Generacija Y in najmlajša Generacija Z, ki sveta brez mobilnih telefonov in interneta (kaj šele računalnikov) niso nikoli poznali. Za pripadnike Generacije Z, rojenih od devetdesetih let in kasneje, je torej značilno, da ogromno časa preživijo na spletu in imajo zato oblikovane različne on-line identitete. Njihove vrednote se zaradi mladosti še izoblikujejo, a ker so zrasli v času informacijske tehnologije in so že od malih nog izpostavljeni kopici informacij, od koder naj bi izvirala njihova potreba po vedno novi zabavi. Generacija Z je torej generacija digitalnih ustvarjalcev, ki bo v prihodnosti popolnoma spremenila način potrošnje, prodaje in komunikacije. Življenje bo primarno potekalo prek interneta in tisti, ki bodo z življenjem manj zadovoljni, bodo svoje udobje našli v virtualnem svetu. Kljub tehnološkemu napredku sodobne družbe pa fenomen Generacije Z vse bolj poudarja, da mlade generacije izgubljajo pristni stik z resničnostjo, ki postaja vse manj oprijemljiva.
Katarina Rus Krušelj
iff i? Start'
Stari voz, Prešernova 71, 1235 Radomlje (v bližini Arboretuma)
mesno ploščo za dva + aperitiv za dva v vrednosti 24,2€. akcija 8,9€.
Ponudba velja do 15.03.2011.
Pokličite na tel. 059 953 820 ali pošljite elektronsko sporočilo na rezervacije@starivoz.si
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 2. marca 2012. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 22. februarja 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.
Turistično društvo Radomlje
vabi na
VEČER ZIMZELENIH MELODIJ IN NAPEVOV,
POSVEČEN PEVCU,
SKLADATELJU IN PIANISTU Matiji Cerarju v
soboto, 3. marca 2012, ob 19. uri
Kulturni dom Radomlje DOBRODOŠLI!

f
14
kultura
10. FEBRUAR 20I2
MARIJA JENC IZDALA PETO KNJIGO PESMI
Zahod sonca
Vse bi rada napisala, /kar v življenju sem prestala,/ od otroštva do starosti, /užila malo sem radosti./, je uvodna pesem pete pesniške zbirke Zahod sonca Marije Jenc. Piše že več kot tri desetletja. Prvo zbirko Melodije srca je izdala leta 2003, nato so sledile Duša poje, Ujeta v spomine in Večni krog. Zbirko Zahod sonca je skupaj s prijateljicami iz literarne delavnice Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje predstavila konec januarja 2012.
Pesnica Marija Jenc, poznana bolj kot Mici, se je rodila 13. maja 1928 na Goričici pri Ihanu. Mladost sta zaznamovala druga svetovna vojna in težko življenje po njej, vendar je, tako je zapisala njena prijateljica Janka Jerman, vse življenje ostala pokončna in vedra. Največ ji pomenijo narava, harmonika, prijatelji in znanci, čudoviti kvačkani prtički, posebej pa pesmi, pa tudi nevezana beseda ji gre kar dobro od rok. Kitaristka in pevka Silva Kosec, reci-tatorke Zlatka Levstek, Anica Kvas in Ida Rejc in povezovalka Janka Jerman, vse predvsem prijateljice pesnice Marije Jenc, so se s pesmimi iz vseh petih zbirk sprehodile sko-
POMLAD v KULTURNO UMETNIŠKEM DRUŠTVU JOŽETA KARLOVŠKA
Koncert ljudskih pevk ob 80. obletnici Mare Vilar
V	KUD Jožeta Karlovška v sodelovanju z Občino Domžale in s koordinatorjem Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, Pavletom Pevcem, pripravljamo 2. marca Pomladni koncert ljudskih pevk Kulturnega društva Domžale z gosti ob 80. obletnici Mare Vilar. Prireditev bo namenjena vsem ljubiteljem ljudskih pesmi.
Na koncertu, ki bo v Kulturnem domu Groblje v petek, 2. marca, ob 19. uri, bodo poleg Ljudskih pevk Mare Vilar nastopili še gostje: Komorni zbor Limbar, Moški pevski zbor Tine Kos Moravče in Ljudski pevci iz Blagovice. Prireditev bo povezoval Alojzij Štefan. Prisrčno vabljeni na koncert ljudskih pesmi, skupaj nazdravimo gospe Mari!
V	KUD Jožeta Karlovška poleg številnih kulturnih prireditev, ki jih pripravljamo v občini Domžale in tudi
KNJIŽNICA DOMŽALE: POGOVOR CVETE ZALOKAR ORAŽEM Z ASTROLOGINJO EMO KURENT
Astrologija je veda o kakovosti časa
zi njeno življenjsko pot, na kateri je še danes veliko klenih misli, dobre volje, živahnosti, bogatih izkušenj, kritičnosti, pokončnosti in vedrine pa tudi ljubezni do najbližjih, do domovine in vseh, s katerimi se na njej srečuje. Največ pesmi je bilo iz zbirke Zahod sonca, v kateri gospa Marija obuja boleče spomine Prijazen pozdrav in čestitke je pesnici v imenu Lipe prinesla tudi Metka Zupanek. Lažje napišem kot povem, je dejala pesnica Mici Jenc in se zahvalila izvajalkam za prijeten večer, za pomoč pri izdaji knjige pa še posebej Janki Jerman, brez katere njenih pesniških zbirk ne bi bilo, in Mitji Zupančiču, Osminka & Co., d.o.o Radomlje.
Spoštovana gospa Mici, iskrene čestitke ob izidu zbirke Sončni zahod.
Vera Vojska
Zadnji dan januarja 2012 smo v okviru srečanj, ki jih pripravlja Cveta Zalokar Oražem, lahko prisluhnili njenemu pogovoru z Emo Kurent, ki spada med dvesto najboljših astrologov na svetu, je pa tudi ustanoviteljica Astrološke Akademije Stela, na kateri tudi poučuje. Sicer profesorica angleščine in nemščine je prva v Slovenijo pripeljala astrologijo in že več kot dve desetletji s svojimi sodelavci orje ledino na tem področju. Astrologijo je študirala v Angliji, kjer je za najboljše celovito diplomsko delo prejela zlato medaljo. Ima vrsto certifikatov različnih izobraževalnih ustanov z vsega sveta, napisala je številne knjige, med njimi Sonce in Luna: 144 zodikalnih kombinacij, že od leta 2004 pa izhaja njena zelo priljubljena letna publikacija Lunin vodnik, sicer pa izdeluje tudi astrološke karte, organizira predavanja in delavnice, poleg tega pa tudi svetuje. Med številnimi poslušalci so bili najbrž nekateri po začetku pogovora, v katerem je Cveta Zalokar Oražem predstavila svojo sogovornico, malce razočarani, saj nam je ta povedala, da astrologija nima (skoraj) nobene zveze z vedeževanjem, prerokovanjem, z numerologijo in drugimi podobnimi področji. Astrologija, veda o kakovosti časa, je kredibilna veda, ki se jo strokovno obravnava kot kakšno drugo znanost, uporablja se prognostične metode, z njo pa je za vsakega človeka posebej moč ugotoviti, kakšne energije so pred njim, zato nam je svetovala, da informacije o astrologiji in morebitne »nasvete« iščemo pri ljudeh, ki imajo z astrologi pozitivne izkušnje. Sicer pa je astrologija starodavna veda, ki je bila v zgodovini »zatirana«, išče in razlaga pa vplive nebesnih teles na živa bitja, pa tudi naravo. Vsak trenutek ima svojo kakovost, ki jo vsak človek doživlja po svoje. Astrologinja Ema Kurent je govorila o vplivu posameznih planetov, posebej Sonca in Lune, s praktični-
mi primeri pa nas je, na naše veliko veselje, seznanila tudi z nekaterimi lastnostmi, ki jih prinašajo nebesna znamenja - tudi na naravo. Vsako znamenje prinaša dobre in slabe lastnosti, posebej je opozorila, da je astrologija »nevarna« veda, ker lahko ugotavlja prihodnost. Žal pa se z njo ne da presojati, ali je človek dober ali slab, bogat ali reven, pošten ali nepošten. Astrologija, ki mora upoštevati etiko, lahko ocenjuje močne in šibke točke ter pozitivne in negativne energije oz. obdobja v prihodnosti, pri tem pa je najpomembnejše, da astrologu posredujete točne podatke o svojem rojstvu: minuti, uri, dnevu, mesecu in letu, pomagala pa bo tudi informacija o tem, če jo le imate, kakšno je bilo na vaš rojstni dan vreme. Opozorila pa nas je tudi na njen pomen in priložnost pri iskanju pogrešanih oseb, pa tudi na svoje delo astrologinje na področju potresov, ki jih intenzivno raziskuje. Prav koristni pa so bili tudi njeni nasveti v zvezi z vplivom Lune, saj nam je razkrila, da se v času, ko Luna raste, telo gradi, zato moramo biti še posebej pozorni na prehrano, hkrati pa je to tudi obdobje, da začnemo nekaj novega, smo pa v tem času tudi bolj odkritosrčni, bolj odprti in pozitivni. Ob vpadanju Lune pa so bolj prisotne negativne energije. Na kratko nam je predstavila svojo astrološko akademijo, v katero se lahko vpiše vsak, ki ima veselje in ga tovrstna znanost zanima, niso pa potrebni nikakršni talenti. Prisotni na predavanju smo imeli tokrat veliko priložnosti za vprašanja, za predloge, pa tudi čisto osebna mnenja. Tako voditeljica večera kot astrologinja sta nam radi odgovorili na vprašanja. Ce bi tudi vi želeli kaj povprašati ali bi se celo želeli udeležiti ene od oblik ali delavnic, sta telefonski številki astrologinje Eme Kurent. 01/561-49-50 ali 041/718260.
V. V.
širše, veliko svoje pozornosti namenjajo izobraževanju na področju podjetništva in osebnostne rasti. Že več kot tri leta zelo uspešno izvajamo kaligrafske delavnice, ki se jih je do sedaj udeležilo že prek dvesto udeleženk in udeležencev. V letošnjem letu vsako drugo soboto v mesecu organiziramo brezplačne delavnice z naslovom Kako do kariere iz strasti, potekajo pa v Breza centru v Domžalah.
Več informacij o društvu: T: 051/364333, e-pošta: senta@rta.
KUD Jožeta Karlovška
NOVA KNJIGA - TEŽKO JE BITI TAKŠNA, KOT SEM, A MENI JE PRAV ^
Nada Lomovšek:
Samorastnica
Za šestdeseti rojstni dan si je Nada Lomovšek, članica literarne delavnice Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, izpolnila največjo željo: podarila si je knjigo o svojem življenju. Avtobi-ografijo, bi rekli strokovno. Zase in za svoje, je rekla in še povedala, da sta za knjigo veliko krivi prijateljici Marjana in Helena, ki sta jo vseskozi spodbujali, za veliko pomoč se je zahvalila Silvi Mizerit, prijateljici iz literarne delavnice, pohvalila pa je tudi razumevanje domačih, ki jo podpirajo in so se skupaj z njo lani veselili prve nagrade, ki jo je prejela za cikel pesmi v okviru 39. natečaja Mladike.
Svojo Samorastnico je skupaj s prijateljicami iz Lipe predstavila na prijetnem literarnem večeru v Knjižnici Domžale. V pogovoru avtorice s Silvo Mizerit smo izvedeli, da je to prva prozna knjiga, ki jo je izdala katera od članic literarne delavnice. Nato se je pred nami razgrnila avtoričina življenjska pot, začeta na Blokah, njenem najljubšem kraju, kjer veter očisti zrak in ljudi negativne energije, kjer se sama vedno najde. Najprej nam je zaupala, da so ji bili v zibelko položeni pogum in vztrajnost, tudi trma, predstavila je odnos do staršev. Ta je bil do matere uporniški, pri očetu pa se je počutila izredno sprejeto, morda je bila celo sin, ki ga ni bilo. Vselej je verjela vase, kot najstnica nikoli ni šla prek roba, saj je vedela, da si lahko pomaga predvsem sama. »Težko je biti takšna. kot sem, a meni je prav,« nas je spomnila na mladost, ko je iskala predvsem varnost. Skupaj smo potovali po poteh osnovne in srednje šole, trepetali ob prvi in vseh naslednjih ljubeznih, se
marsičesa naučili iz njene pripovedi o ločitvi in se veselili najprijetnejše-ga dogodka: posvojitve hčerke Mojce, sončnega žarka, ki jo greje. Zaustavljali smo se v neokrnjeni naravi, veliki želji osvojiti kar največ vrhov in spoznavati ves svet, tudi ugotoviti, kaj je za tistim daljnim obzorjem. Občudovali smo njeno premagovanje, ne drugih, temveč predvsem same sebe, ravnanje ob boleznih, ko je prevrednotila vse okoli sebe, in se, nenazadnje, nasmehnili ob spontani poroki in njenem čudovitem življenju z možem Bojanom, hčerko in vnuki, ki so njena šibka točka in ji lepšajo življenje, v katerem nikoli ne pozabi: Usoda mi je namenila še eno priložnost in zapravila jo bom za stvari, ki me veselijo Odlomke iz knjige so brale Helena Ogorevc, Ida Rejc, Janka Jerman in Zlatka Levstek, ki je prebrala nekaj pesmi, s katerimi je avtorica posebej spomnila na posamezna obdobja življenja, zapela je kitaristka in pevka Silva Kosec, avtorici je čestitala predsednica Lipe Metka Zupanek. Knjigo Nade Lomovšek Samorastnica je vredno prebrati. Ni le živahno in duhovito opisana življenjska pot, ampak je za bralca tudi priložnost, da spozna, kako vplivati nanjo in živeti bogato življenje.
Strinjam se, da bi bila velika škoda, če bi knjigo gospa Nada napisala le zase in za družino. Zato vas vabim, da Samorastnico, za katero avtorici iskreno čestitam, vzamete v roke in uživate v zanimivi pripovedi, ki ji bo, to je v veliko veselje vseh prisotnih obljubila avtorica, sledila knjiga pesmi. Težko čakamo!
Vera Vojska
PRAZNUJMO SKUPAJ S CITRARKO TANJO 20 LET NJENEGA GLASBENEGA USTVARJANJA
Povabilo na veliki koncert ob dnevu žena
Mara Vilar skupaj z ekipo, ki pripravlja koncert ob n eni 80-letnici: Marija Karlovšek, članica KUD Jožeta Karlovška, Katarina Karlovšek, predsednica društva, in Pavel Pevec, koordinator Območne izpostave JSKD Domžale.
V marcu mineva dvajset let, od kar je citrarka Tanja Zajc Zupan izdala svojo prvo kaseto z naslovom Sanjarjenje. »To je bilo najlepše darilo za moj 20. rojstni dan,« se Tanja spominja dni, ko je stopila na uspešno glasbeno pot. Ta se je sicer začela že v osnovnošolskih poteh na tradicionalnih prireditvah Nocoj bo pa en lep večer, ki sta jo organizirala njena mami Nada in ati Jože skupaj z ostalimi člani Kulturnega društva Vir. Od tu njeno srečanje z Vitalom Ahačičem, ki je zanjo mojstrsko priredil nekaj najlepših slovenskih ljudskih pesmi za citre, ki jih je že kot srednješolka posnela za arhiv
Radia Slovenije, že v letu 1989 pa je pri Založbi Sraka izšla skupinska kaseta slovenskih citrarjev. »Skoraj nisem mogla verjeti, da so se pri Založbi plošč in kaset RTV odločili, da konec leta 1992 izdajo kaseto Sanjarjenje,« se spominja Tanja, kako je bila sprva zelo presenečena, da so v njej in citrah videli priložnost za uspeh. Citre so znani
slovenski instrument, ampak način, kot jih je uporabljala Tanja, je bil nekaj novega, izvirnega. Sanjarjenje ji je dalo polet, sledila so povabila na različne nastope, od katerih se najraje spominja znanega Stojana Auerja in sodelovanja v njegovih oddajah. To so bile pravzaprav sanje, ki jih je živela in obujala ob vsakem nastopu posebej. Rada je in še danes nastopa, igra in poje ter se ob tem spominja tudi pesmi Vrni se, ki jo je zapela v duetu s Stojanom in je bila veliki slovenski hit. Doslej je izdala 11 albumov in dobila na glasbeni poti veliko prijateljev, med katerimi je posebej hvaležna producentu, tonskemu mojstru in aranžerju Dušanu Zoretu.
Leto 1994 je zanjo pomembno predvsem, ker je tedaj v Domžalah z možem Bogdanom, ki vseskozi verjame v njeno poslanstvo, prvič pripravila koncert, ki so mu sledili naslednji. Vedno je povabila najuspešnejše pevce in ansamble, pa tudi voditelji koncertov so bili zelo zna-
ni: Stojan Auer, Miša Molk, Mario Galunič, Boris Kopitar, Franc Pe-stotnik - Podokničar, Roman Končar in drugi. Zadnje koncerte sta vodila njena otroka, Ana in Domen, ki z njo sodelujeta vrsto let in rada nastopata.
»Kaj pa je življenje kot en sam nastop in prej se tega naučiš, lažje ti bo v življenju, pa še samozavesti si pridobiš,« pravi Tanja in je na njiju zelo ponosna, tudi zato, ker gimnazijka Ana odlično organizira in vodi dobrodelne prireditve in ima čut za soljudi, osnovnošolec Domen pa ima kot kitarist svoj bend Dark Heart. Tudi letos pripravlja koncert za vse, ki bi želeli skupaj z njo praznovati dvajsetletnico glasbenega nastopanja. Veliki koncert, namenjen tudi dnevu žena, bo v nedeljo, 11. marca
2012 ob 18. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah. Z njo bodo Eroika, Goran Karan, Rok Ferengja, Stiški kvartet, Ansambel Svetlin, Veseli Gorenjci, Anja Burnik, Eva in Nika Prusnik ter njena otroka
Ana in Domen Zupan, pa Tanja s citrami ^
Prijetno presenečenje je nova kom-pilacijska zgoščenka z naslovom Najlepše balade - ki jo je pospremila z besedami: »Drobce najlepšega, kar v srcu svojem za vas ustvarjam, preko citer pojem«. Prisluhnite ji -prava zakladnica ljubezenskih balad - od katerih je prav vsaka najlepša. Glasba bo še vedno pomemben del mene, pravi Tanja ob koncu najinega kratkega pogovora, a le delček, večji del bi rada poklonila svojima otrokoma in možu. »Ob glasbeni poti sem namreč spoznala, da so stvari v življenju, ki so pomembnejše, zato bom v prihodnje še več pozornosti namenila kakovosti odnosov v družini, harmoniji, načinu komuniciranja, skupnim trenutkom, ki so najdragocenejši. Pomembno je, da ostanemo povezani.«
Srečno, Tanja!
Vera Vojska
Spoštovane bralke in bralci! Tanja vam želi, da si v naglici, v kateri živimo, vzamete čas in pogum ter vse lepo in dobro delite z drugimi, hkrati vas vabi, da v naslednji številki Slamnika ne prezrete nagradne igre, kjer lahko dobite brezplačno vstopnico za
Tanjin VELIKI KONCERT OB DNEVU ŽENA.
10. FEBRUAR 20I2
kultura
15
(IZ)BR@NO
v Knjižnici Domžale
TEČAJ izdelave PECE ALI oZivuANJE
stare spretnostni ročnega vezenja alpskega področja
Vabilo na tečaj
Peča se je skozi desetletja razvila v enega od simbolov slovenstva. Ta tradicija je na našem območju že žal skoraj izbrisana. Vsak petek se zberejo gospe v Preserjah, ki z vztrajnostjo in mirno roko izdelujejo peče ter tako oživljajo in ohranjajo našo kulturno dediščino. V preteklosti, v 18. in 19. stoletju, so to delo opravljale profesionalne vezilje. Na žalost je ta poklic že čisto izginil.
Peča se je uporabljala kot vsakdanje žensko pokrivalo. Na oblikovanje peče je večinoma vplival meščanski sloj, predvsem pa je bilo to neke vrste izražanje politične in etnične pripadnosti.
Na alpskem območju se je uveljavila črna noša v kombinaciji s sklepancem, nakitom, robčkom, molitvenikom in belo pečo. Za osrednjo Slovenijo je znana petelinčkova vezava, ki so jo nosili za posebne priložnosti in dogodke. Izražala je predvsem pripadnost slovenstvu in lastni rodbini. Gorenjska noša je poznana tudi v drugi različici z avbo ali pa z zavijač-ko.
Peče v 18. stoletju so bile večinoma narejene iz lana. Na platno so vrisali vzorec, ki so ga so nato vezli s šivan-ko in bombažno nitko, na koncu pa obrobili s čipkami, ki so lahko bile na vogalih tudi nabrane, poznane kot pečne čipke. Kasneje v sedemdesetih letih 19. stoletja, z industrijsko revolucijo, so se že začele pojavljati industrijsko izdelane peče iz tila, z dodanimi deset in več centimetrskimi tilastimi čipkami.
Za izdelavo peče se uporabljajo materiali, kot sta bombažni lanen baptist in til. Gospe izdelujejo pečo na tilu.
kulturno društvo joZEF viRK dob
Gusarska predstava na odru otroškega Ziv-Zava 2012
V prijetno vzdušje dvorane na Močilniku v Dobu se otroci vedno radi vračajo, ker jih z odra prijazno pozdravljajo najrazličnejše lutke in pravljične osebe: enkrat Trnuljčica, drugič mucek Pikec, nato čebelica Debelica, 15. januarja 2012 pa je na obisk z ladjo Teatra za vse z Jesenic pripotoval gusar Nace. Ker pravega gusarja ni brez papige in ruma, je seveda tudi Nace ob sebi imel živahnega ptiča in steklenico ter z njima jadral po morjih. Bil je
Celoten postopek izdelovanja traja kar mesec ali dva. Preden so se lotile dela, so blago dobro prekuhale, zato da sčasoma kvadratna ruta ne spremeni oblike. Peče za glavo so velike od 125 cm do približno 140 cm. Ramenska peča je velika od 105 do 110 cm. Potrebno je izdelati robove in po želji okrasni ažur. Za šivanje ažurja je potreben fin bombažni sukanec. Nato sledi risanje vzorca, kar zahteva precej likovne nadarjenosti, ki jo gospa Majda ima in jih vztrajno riše na blago. Najbolj so se uporabljali vzorci rož. Vzorci so bili simetrični, robovi pa so prav tako okrašeni z raznimi okrasnimi bordurami, vsi pa so bili vezani z belo nitjo. Uporabjajo se različne tehnike vezenja. Z dr. Bojanom Kni-ficem, priznanim strokovnjakom za folklorno dejavnost in samostojnim svetovalcem za to področje na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, vas bodo v okviru tečaja podrobneje seznanili z vezilskimi tehnikami ter z nekdanjo podobo peč in vzorci. Na prvem tečaju boste prejeli vajeni-co, ob kateri se boste spoznali z ve-ziljskimi tehnikami. V okviru tečaja lahko kupite blago, ki je potrebno za izdelavo peče in prejico za vezanje, brezplačno pa vam bodo na razpolago številni vzorci za izdelovanje peče. Tečaj izdelovanja peče vodi Majda Vavpetič, ki ima glede vezilnih sposobnosti pridobljen certifikat Obrtne zbornice Slovenije. Tečaj poteka vsak petek od 17.30 do 19. ure v prostorih krajevne skupnosti Preserje. Dodatne informacije dobite na telefonu; 031/743-260. Vabljeni!
Špela Močnik
KNJIGE ZA ODRASLE:
Franc Lenhart: IRAN: 25 let v tvojem objemu, Educa, 2011
Franc Lenhart je pred petindvajsetimi leti odšel iz Maribora v Teheran, kjer je po poroki dobil ime Reza. V Iranu je postavil tovarno avtobusov slovenskega podjetja TAM. Odšel je za nekaj mesecev, ostal pa četrt stoletja. Ko je TAM propadel, je slovenskim podjetjem začel odpirati vrata do iranskih partnerjev, ustanovil svetovalno družbo in napisal vodnik za poslovanje z Iranci. V knjigi nam približa iransko kulturo in svoje občutenje Irana. Knjiga je opremljena s fotografijami, avtor pa nekaj besed namenja tudi političnemu sistemu in zgodovini Irana, predvsem pa svoji neverjetni zgodbi, polni vzponov in padcev. Po smrti žene, se je poročil z Iranko in postal musliman, sicer ne bi mogel v zakon z domačinko.
Vesna Mflek: CAVAZZA, Študentska založba, 2011
Divja kombinacija Vesne Milek in Borisa Cavazze ponudi vsaj toliko, kot obeta. Iz njunega dvoletnega »sprehajanja« po T ^ Borisovem življenju je nastala knjiga, ki je bolj kot biografija roman o življenju. O tem, kako živeti z bolečinami, ki jih življe-IfcA nje neizogibno prinaša in se jim ni možno izogniti. No, Borisu Cavazzi je življenje zagotovo prineslo več bolečin, kot se zdi, da jih lahko človek prenese. In ravno soočanje, sprejemanje in procesiranje vseh teh bolečin je iz njega naredilo človeka, kakršen je danes. Knjiga butne v bralca z vso silo in čeprav njeno branje boli, jo boste težko odložili. Čisti presežek.
lata'
1


LisaJeweU: PO ZABAVI, Učila, 2011
Glavna junaka Jem in Ralph na zunaj dajeta vtis srečnega para. Skupaj sta že enajst let in nikoli si nista mislila, da bo v njunem partnerstvu kdaj prišlo do razkola. Njuno zvezo sta obogatila dva otroka, ki pa sta nehote spremenila vse in življenje teh dveh mladih ljudi postavila na glavo. Čeprav življenje ni bilo več tako preprosto je ljubezen še vedno prevladala nad vsem.
Vseeno pa sta se začela oddaljevati drug od drugega. Jem je bila izgubljena in polna dvomom, Ralph se je zaradi otrok počutil odrinjenega. Skozi zaplete in razplete sta ugotovila, da se mora nekaj spremeniti. Razšla sta se, z mislijo, da morata poiskati vsak svojo pot in pustiti času čas, da njuni joti zopet združi. Pa jima bo to uspelo? Je morda že prepozno za pravljični onec zgodbe?
Vinko Moderndorfer: HVALNICA KOŽI, Cankaijeva založba, 2011
Eden od naših najbolj erotičnih avtorjev je napisal himnično pripoved, skorajda pesnitev koži, ki je naš največji organ in prevodnica bolečine ter vir užitka. Na prvih straneh hvalnice koži še obljublja skoraj antropološki pogled na njen pomen, potem pa ga, tudi kot mojstra erotične proze, malce pozneje že zanese k opisovanju raznih izkušenj z ženskami, pri katerh najde kožo kot ključni povezovalni element. Avtorja je koža pripeljala do čustvene in včasih tudi krute in ostre izpovedi na to temo. Številne implikacije -od strasti do bolečine, od rojstva do umiranja in od telesne stiske do simbolnih izpeljav - prepletajo to osebno esejistično pesnitev. Več kot odlična knjiga.
!(b
Kathryn Stockett: SLUŽKINJE, Mladinska knjiga, 2011
Knjiga nas popelje v šestdeseta leta 20. stoletja, natančneje v ^	Misisipi leta 1962. V ozadju je bolj za pravice črncev, v ospred-
-V. j ■■ ■ -• ^ ju pa zgodba treh žensk. Dekle z vzdevkom Muha (Eugenia) ' ' se po končanem študiju vrne domov. Vendar njene mame ne zanima kako bo uspela v karieri, pomembno ji je, da kmalu na hčerinem prstu zagleda zaročni prstan. Abiheen je dostojanstvena ženska, dobrosrčna služkinja, ki svojo nesebično ljubezen razdaja otrokom svojih delodajalcev. Minny pa odlična kuharica vendar preveč jezikava za bele gospe, pri katerih dela. Vse tri ženske pa nepričakovano spletejo prijateljstvo in se odločijo upreti »nenapisanim« zakonom. Svoje misli, občutke in zgodbe s pomočjo drugih služkinj strnejo v knjigo, ki ob izidu malo mestece Jackson strese, kot rušilni potres in nič več ni tako kot je bilo.
Epiktet (interpretacija Sharon Lebell) - UMETNOST ŽIVLJENJA, Založba Eno, 2009
Grški filozof Epiktet je ustanovil ugledno šolo stoiške filozofije, ki poudarja, da ljudje ne moremo vplivati na življenje, ampak samo na to, kako se nanj odzivamo. Živel in učil je pred približno 2000 leti, a njegove modrosti so bolj žive kot kdajkoli. Je filozof zahoda, ki je učil univerzalne resnice in modrosti, ki jih zahodnjaki zadnja desetletja iščemo na vzhodu. Knjiga je
sestavljena iz kratkih, večinoma enostranskih poglavij, jezik je enostaven in direkten. Založba Eno je poskrbela za knjižni biser, ki sodi v domačo knjižnico vsakega, ki ga zanima umetnost življenja.
KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO:
ZLATA PTICA, Mladinska knjiga, 2011
Odličen izbor del, ki jih je ilustrirala Ančka Gošnik Godec: Muca Copatarica, avtorice Ele Peroci; slovenske ljudske pravljice: Janček ježek, Zlata ptica, O povodnem možu; Snežaki v vrtcu, avtorice Branke Jurce in mnogih drugih. Ilustrirala je tudi več znanih pesmi: Novoletna, Petehnček, En, dva - smo doma (slovenske ljudske pesmi), Čiribiribum (Tone Pavček)^
SuzanaBelakPungartnik: USTVARI ŽIVALSKE PODOBE, Društvo ustvaqalnih Cita, 2011
V zimskem času, ko je zunaj mrzlo in se večer prehitro prikrade, je čas za ustvarjanje. Knjiga Ustvari živalske podobe je namenjena otrokom od 4. do 12. leta starosti, ki radi ustvarjajo iz različnih materialov. Otroci bodo tako razvijali ročne spretnosti in domišljijo, starši pa se jim lahko pridružijo, jim pomagajo ali pa ustvarjajo po svoje^ Otroci bodo uživali ob ustvarjanju živalskih podob, kot so na primer: konjiček, zmaj, kokoška, opica, pikapolonica, metulji, miške, dinozavri, pande^ Še posebej pa je sladko ustvarjanje medvedka in čokoladne muce s sladkosnedimi otrocih
Kate Westerlund: TEKMOVANJE, Kres, 2011
Bližal se je božič. Veverica Fanči, zajec Gizmo in želvica Berta so se pripravljali za tekmovanje na drsalkah. Zajec je bil močan in hiter, veverica pa je študirala novo »teorijo« za letošnje tekmovanje. Kdo bo zmagovalec? Na tekmovalni dan se je zbralo veliko živali. Tekma je bila zelo razburljiva. Zajec Gizmo je prevzel vodstvo, zadnja je bila želva Berta, veverica Fanči pa je kar naprej pregledovala svojo beležnico in delala izračune. Na ozkem pasu jezera se je zgodila nesreča. Veverica se je znašla v ledeni vodi, želva, ki je hotela prijateljici pomagati, pa se je prevrnila na hrbet. Zajec je to opazil. Vse živali so jima z združenimi močmi priskočile na pomoč. Preko pravljice se lahko starši pogovarjajo z otrokom o tekmovalnosti, pravičnosti, poštenosti... Zmagaš lahko na več načinov!
Julia Hubery: KRTEK GREGOR IN KOŠČEK NEBA, Alica, 2009
Krtek Gregor je majhen krtek z velikimi sanjami. Od življenja je želel več kot večina krtov; želel je videti svet tam zgoraj. Kljub prigovarjanju mamice, da je ustvarjen za svet pod zemljo, je nekega dne vseeno začel kopati navzgor. In tako je kmalu lahko pogledal v nebo. Zaželel si je, da bi lahko imel svoj košček neba. Zelja se mu je uresničila in z neba je padlo modro jajce. Odnesel ga je pod zemljo, lepo skrbel zanj in kmalu se je izvalil ptiček, s katerim sta postala dobra prijatelja. Ptiček je čez čas postal nesrečen pod zemljo, zato ga je pogumni krtek pospremil tja zgoraj. Gregor je postal žalosten, ko je videl , kako njegov prijateljček uživa na nebu. Postalo ga je strah, da se ne bo več vrnil k njemu. Kajti želel si ga je imeti vedno ob sebi. A na koncu se Gregor nauči, da se želje ne morejo vedno uresničiti^
MEDIOTEKA:
ŽIVLJENJA PIPPE LEE (Hie private lives of Pippa Lee) -DVD, Blitz, 2010
Petdesetletna gospodinja Pippa Lee je žena trideset let starejšega uspešnega založnika Herba ter mati dveh odraslih otrok. Herba je pred kratkimj zadela srčna kap in iz živega Manhat-tna sta se preselila v mirno hišo v upokojensko predmestje v Connecticuta. Pippa je v New Yorku, v njegovem vrvežu zelo uživala. Z življenjem v novi, zelo mirni okolici se je pa nekako sprijaznila, saj je Herb mirnejši. Spoznata nove prijatelje Sama in Sandro, s katerimi se pogosto družita ob večerjah. Pippa opazi, da se njen mož nekako oddaljuje od nje. Ravno takrat se v mesto po ločitvi vrne sin Pippine sosede Chris. On je bolj uporniške narave, ne zanima ga kaj preveč kaj drugi o njem mislijo. Pippa se začne družiti z njim in tako se začne njeno potisnjeno uporništvo prodirati na plano. Spominja se kako je bila nekoč zelo uporno, svobodoumno dekle. Seveda, dokler ni spoznala Herba in se z njim zelo mlada poročila. S časoma je nato nekako izgubila svojo identiteto in postala je zelo zafrustrirana. Spozna tudi, da jo mož vara z njuno veliko mlajšo prijateljico Sandro. Pippa najde razumevanje in tolažbo pri Chrisu. Nepričakovano se zelo navežeta eden na drugega^.Herb neto še enkrat doživi srčno kap, ampak tokrat ne preživi. In Pippa se odloči za novo, bolj polno življenje^ Film je komična drama z odlično igralsko, ki prikazuje kako se nam lahko nevede spremeni življenje, kako se lahko sčasoma izgubimo, če ne ostanemo zvesti samim sebi^
Uredil in izbral Janez Dolinšek
Naj ne mine dan brez knjige
najstrašnejši in najgrozovitejši gusar na svetu, vse dokler ni srečal dveh pogumnih otrok, ob katerih je postal prav prijazen mož - a tega ne povejte naprej, saj se za gusarja spodobi, da je »strah in trepet«! Živahna in zabavna predstava je kot vse v otroškem abonmaju Živ-Žav 2011/12 popestrila nedeljsko popoldne polni dvorani obiskovalcev in minila kot bi mignil.
Bojana
VABLJENI
na otroško predstavo
KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO
v nedeljo, 12. februarja 2012, ob 16. uri
V kulturnem domu na Močilniku bo gostovalo Lutkovno gledališče Ljubljana
Informacije in rezervacije vstopnic: 041/420-610
Tokrat bomo skupaj prelistali knjige KUD Sodobnost International. Najbolj so nas navdušile slikanice avtorjev, ki jih mladi bralci z veseljem berejo v projektu Naša mala knjižnica. Projekt poteka že več let zapovrstjo. Vsi prijavljeni učenci prve in druge triade dobijo na začetku šolskega leta brezplačne delovnim zvezke. V njih so predstavljene zanimive naloge, ki jih učenci rešujejo ob branju predstavljenih knjig. Janja Vidmar: Kekec iz 2. b • V recenziji h knjigi piše: "Priljubljeni mladinski pisateljici Janji Vidmar je uspelo ustvariti eno tistih simpatičnih, brezčasnih zgodb, ki jo bodo z veseljem brale generacije otrok prve triade osnovne šole, in junaka, s katerim nam postreže z dobro mero humorja in simpatične vedrine. Gregčevo izražanje je namreč jedrnato, duhovito in otroško simpatično, prežeto z neposrednostjo, ki so je sposobni le otroci.". Knjigo je ilustrirala Ana Razpotnik Donati, Jana Bauer: Groznovilca v Hudi hosti • Proti Hudi hosti je letelo nekaj čudnega. Majhen zakrpan balon s čajnikom namesto košare. Zapletel
se je v trnove robide in obtičal. Pokrov čajnika se je s treskom odprl. Ven je prilezlo malo bitje, namr-ščeno. Strašansko besno. V poletni oblekici in s čepico, iz katere sta rasli nekakšni rogovili. Groznovilca! Prebivalci Hude hoste še slutijo ne, kaj jih čaka ... Jana Bauer je ustvarila vznemirljivo prepričljivo bitje, ki bo s svojo neposrednostjo in iskrenostjo očaralo staro in mlado. Prebivalcem Hude hoste in njihovim domovanjem je čarobno podobo podelila Caroline Thaw. To je zabavno branje za mlade in nekoliko manj mlade. Cvetka Bevc: Moja družina • Slikanica je namenjena najmlajšim bralcem. Kratko besedilo brez odvečnih besed, izpisano v velikih tiskanih črkah, nudi odlično izhodiščno temo za poustvarjanje in pogovor. Kaj je družina? Zgodba popolnoma neobremenjeno opisuje različne vrste družine: od takšne, v kateri so »zvezde, metulji, strojevodje, zmaji, kraljične, očka, mama, jaz in ti«, preko cirkuške, namišljene, sosedove, do take, v kateri so samo mama, Tomaž in maček Frido. Slikanico krasijo odlične ilustracije mlade
slovenske ustvarjalke Nine Mrdde-novič, ki si je na Bienalu ilustracije prislužila posebno pohvalo žirije. Evald Flisar: Dama z železnim ugrizom • To je risana izvedba šestih zgodb avtorja mnogih odličnih knjig Evalda Flisarja. Damijan Stepančič jim je uspel vdahniti življenje, ki je tako prepričljivo, da je ob njem nemogoče ostati ravnodušen. Skoraj filmsko se pred našimi očmi zvrstijo dogodki, v katerih Flisar prikazuje izreze življenj navadnih in nenavadnih ljudi. Peter Svetina: Čudežni prstan • To je delo ilustratorsko-pisateljskega tandema Stepančiča in Svetine, ki pa ju ne družijo enake vizije; te se praviloma celo ne ujemamo, pravi Stepančič, ki meni, da je ključ v tem, da drug drugemu pustita svojo vizijo. Dogajanje pričujoče slikanice je ilustrator postavil v staro Ljubljano, kar ustreza tudi Svetini, ki mu je blizu staro meščansko življenje. Slikanica nas očara z duhovitostjo in prisrčno preprostostjo. To je zgodba o operni pevki Ljudmili Krasinc, ki se je pred kratkim preselila v mesto in si najbolj želi spoznati nove
prijatelje. Take prave, s katerimi bi lahko do onemoglosti kramljala in hodila na izlete. Ko nekega dne na nabrežju Ljubljanice kupi čudežni prstan, se zgodi - čudež. In kot se čudežu pogosto dogaja, ga Ljudmila najprej sploh nima za čudež, pač pa za čisto navadno goljufijo. Aino Havukainen, Sami Toivonen: Nori izumi • Odštekana brata Tine in Bine sta si zamislila štirinajst norih izumov. V pričujoči slikanici jih predstavljata vsem mulčkom, ki si želijo pobližje ogledati preganjalnik bavbavov ali izdelovalnik luž. Slikanico odlikuje ideja o neomejenih možnostih ustvarjanja, zaradi zgovornih ilustracij in duhovitih opisov, ki izume prikazujejo z enciklopedično natančnostjo, pa je primerna za zelo širok krog mladih bralcev - začetniki se bodo zatopili v natančno opazovanje likovnih predstavitev, nekoliko starejši pa se bodo posvetili tudi njihovim besednim predstavitvam. Slikanica prihaja iz Finske, ustvarjalca pa sodita med najbolj priljubljene finske avtorje za otroke.
Tatjana Kokalj
16
mlojsi - storejsi

Io. FEBRUAR 20I2
ZALA hrovat
Naj smrklja 2011
Že vrsto let revija za najstnike in najstnike Smrklja izbira Naj smrkljo posameznega leta. Za leto 2011 je bila med dvanajstimi finalistkami tudi Zala Hrovat iz Doba. Zaključek finala je bil zanjo sanjski, saj je osvojila laskavi naslov Naj smrklja tako po izboru žirije kot tudi po izboru bralcev. Zala je, skupaj z ostalimi, trepetala kar dvakrat, saj so najprej razglasili Naj smrkljo po izboru bralcev, nato pa še po izboru strokovne žirije. Se spominjaš trenutka, ko so te razglasili za Naj smrkljo po izboru bralcev?
Seveda se spomnim. Mešanica številnih občutkov: veselja, presenečenja, ponosa in kančka grenkobe, ker sem menila, da se mi je tisti naslov, ki je bil finalistkam najdražji, torej naslov s strani komisije, spolzel. Zelo sem si želela naslova Naj smrklje s strani strokovne komisije, vendar se mi je pred finalom zdelo, da ista punca ne more dobiti obeh nazivov Naj smrklja. Zato tisti kanček grenkobe. Ampak, vseeno sem bila sem zelooo vesela.
Trenutek za tem so te razglasili še za Naj smrkljo po izboru komisije. Si bila nad izidom presenečena ?
In to tako, da še sedaj ne morem verjeti, da sem dobila lento z napisom NAJ SMRKLJA 2011! Vem, da se to sliši zelo »vljudnostno« in prisiljeno, vendar bi se zlagala, če bi rekla, da nisem bila presenečena. Razlog za presenečenje je bil verjetno ta, da nisem vedela, kakšno punco žirija sploh išče. Punco z manekensko postavo, ali morda punco, ki je simpatična, prijazna, zgovorna in vesela? Vsaka od finalistk bi se lahko našla v večini naštetih pridevnikov, zato mi lahko verjamete, da je bilo moje presenečenje veliko, veselje ob razglasitvi pa
neizmerno ,
Kako je sploh prišlo do tvoje odločitve za prijavo na to tekmovanje?
Če zavrtim čas nazaj in pomislim na takratno odločitev, da se sploh prijavim na predizbor in zmagovalne občutke, lahko iskreno povem, da sem se prijavila zaradi zabave in nove izkušnje. Takratni trije predizbori so mi vsakič, vedno znova, vlivali upanje in večali pričakovanja. Rasla mi je samozavest in ob pogledu na vse »lajke« pod mojo fotko na FB-ju (Fa-cebooku), sem res pomislila na to, da lahko zmagam.
Finalna prireditev z razglasitvijo je bila pravi show.
Seveda. Spoznala sem enajst super punc, z njimi ohranjam stike, tudi prošenj za prijateljstvo na facebooku je bilo precej več kot navadno. Prireditev mi je prinesla tudi nekaj novega plesnega znanja, prvič sem se postavila v vlogo fotomodela, predvsem pa mi je prinesla veliko pozitivnih izkušenj, ki mi bodo v spominu ostale celo življenje.
Kaj je po tvojem mnenju prepričalo komisijo, da je ravno tebe razglasila za Naj smrkljo 2011?
Mislim, da jih je prepričala moja zgovornost in samozavesten, sproščen nastop. Na mojo zgovornost ne morem vplivati, taka pač sem! (smeh) Na moj nastop je verjetno vplivalo tudi to, da že devet let igram v gledališču in skoraj vsak vikend nastopam, s čimer sem si pridobila samozavest in posledično zmanjšala tremo pred nastopom, čeprav moram priznati, da je bila pred tem nastopom trema še kako prisotna.
Kot Naj smrkljo leta 2011 smo te lahko slišali tudi na Radiu Salomon, kjer si imela intervju.
Bilo je noro, super zabavno in prijetno. Tam sem lahko izkoristila svoj dar govora in govorila, govorila, govorila ^ Tako bi definitivno lahko živela vsak dan. Resno razmišljam, da bi zaplavala v medijske oziroma radijske vode, morda kot voditeljica lastne glasbene oddaje ali pa kontaktne oddaje za najmlajše. Idej imam na pretek. Tista urica radijskega pogovora z Deanom je bila zelo sproščena in zame čudovita izkušnja. Ker zelo veliko govoriš, me zanima
-	ali Zala kdaj ostane brez besed ? Kot sva z Deanom v intervjuju na radiu Salomon ugotovila, Zala ostane brez besed le pri zgodovini in kemiji (smeh). A res toliko govorim? Jooj, očitno se bom morala res malo ''vzeti v roke''!
Laskavi naslov je torej tvoj. Boš v vlogi Naj smrklje kariero nadaljevala tudi v prihodnosti v tej smeri in morda zavila v manekenske vode?
Možno je vse, veseli me poziranje pred fotoaparatom, veselijo me intervjuji, veseli me javno nastopanje, skratka vse, kar je povezano s tem. Izkoristila bom vsako priložnost, morda mi uspe tudi moja velika želja
-	postati moderatorka na radiu. Kako pa so tvojo prijavo za Naj smrkljo in potem osvojeni naziv sprejeli tvoji domači?
Za prijavo na izbor Naj smrklja sem se odločila sama, starša sem vprašala le za dovoljenje in na podlagi tega sem prijavnico tudi poslala. Ob vsakem napredovanju na predizborih tega tekmovanja so se z menoj veselili in me podpirali. Tudi na prireditev so me prišli vzpodbujati in mi izkazati podporo, za kar sem jim zelo hvaležna. Ob zmagi so se z menoj veselili, hkrati pa so mi zelo hitro ob pogovoru predstavili vse pasti in hkrati priložnosti,ki me čakajo ^ Kaj pa sošolci in sošolke? Tudi oni so bili potrpežljivi z mano (smeh). Glasovali so preko SMS-ov, mi pomagali zbirati ''všečke'' na Facebooku in me v velikem številu prišli spodbujati na prireditev. Za vse to se jim bom s piknikom oddolžila v zgodnjih pomladanskih dneh. S čim pa se Naj smrklja leta 2011 najrajši ukvarja?
Naj smrklja je gasilka v PGD Dob, igralka v kulturnem društvu Jožef Virk Dob in plesalka v Plesno-na-vijaški skupini Ladybirds. Seveda kakšen prost trenutek rada izkoristim tudi za Facebook, doooolge pogovore po telefonu in sprehode z mojim kužkom Aykom.
Se ti je življenje sedaj kaj spremenilo? Je kakšna sprememba med Zalo pred in Zalo po prejemu naziva Naj smrklje?
Moje življenje se ni skoraj nič spremenilo. Še vedno sem pozitivna, zgovorna in prijazna punca. Edina razlika je morda le v precej večjem številu FB-prijateljev (smeh). Res je, da imam nekoliko manj časa, vendar vem, da šola in upam tudi prijateljice in prijatelji, tega ne občutijo . Kakšna pa se ti je zdela sama izkušnja z Naj smrkljo ? Pozitivna, pozitivna, in še enkrat pozitivna! To tekmovanje je bil moj prvi pravi izziv in nadvse vesela sem, da se je končalo po mojih željah. Veseli me, da sem spoznala veliko novih ljudi, sama sebe preizkusila in dokazala, da zmorem stvari, ki so na prvi pogled izgledale nedosegljive. Zala, hvala za pogovor in veliko uspeha še naprej!
Janez Stibrič
iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu nekdanjemu adamu ravbarju
Jože Lekan iz Ihana
Najbrž je mlajšim bralcem Slamnika ime Jožeta Lekana manj znano kot starejšim, ki se bodo zanesljivo spomnili Jožeta Lekana iz Ihana, ki je blizu tridesetkrat odigral vlogo Adama Ravbarja v nepozabni seriji prireditev ADAM RAVBAR na Krumperku. S prireditvami je Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, tedaj še pod vodstvom kronista Staneta Stražarja, v ta del naše občine privabilo na tisoče obiskovalcev. Ti so ob spremljanju različnih načinov obujanja spominov na čase spoznavali zgodovino Krumperka in posebej Adama Ravbarja, ki ga je igral in pel Jože Lekan. Manj znano je najbrž, da je moj sogovornik igral tudi Martina Krpana - tako v predstavi v Ihanu kot na Studencu.
Jubilanta Jožeta Lekana sem v Domu počitka Mengeš obiskala malo pred njegovim 80. rojstnim dnevom. Rad je z mano obudil spomine na čase svojega otroštva, preživetega skupaj z bratom in sestrama pri Kučarju, domačiji v bližini gradu Krumperk, kjer je njegov oče kot grajski hlapec skrbel za konje. Ko konj na Krum-perku ni bilo več, oče pa se ni želel ukvarjati z drugimi živalmi, so se leta 1938 preselili v Zaboršt, kjer sta starša kupila hišo, moj sogovornik pa je prvi razred obiskoval v Ihanu. V letu 1939 se je oče zaposlil na gradu Zaprice v Kamniku. Zaradi zasedbe gradu so se 1941. vrnili v Za-
boršt, od tu pa so družino Nemci 12. junija 1942 odgnali v lager v Nemčijo. »Težko je bilo,« se spominja jubilant teh dni v lagerju Ford v bližini Nurnberga, od koder so se vrnili avgusta 1945 v Zaboršt. Brat Vilko je kot partizan padel 6. oktobra 1943 v Podgorju. Družina je iskala boljše življenje in tako za dve leti odšla v Vršac v Banatu, kjer so dobili kmetijo. Pa jih je želja po vrnitvi v rojstne kraje, jubilanta pa še posebej želja po pridobitvi izobrazbe, odpeljala nazaj v Domžale. Mladi Jože se je izučil za avtokleparja in bil 35 let zaposlen v Avtoservisu, kjer je bil aktiven član sindikalne organizacije in upravnega odbora.
Petje ga je spremljalo vse življenje, najprej v cerkvenem pevskem zboru v Ihanu, nato je pel v drugih domžalskih zborih, najbolj pa je bil znan kot Adama Ravbar. Za to vlogo ga je našel Stane Stražar. Ob pomoči nekdanjega dobskega organista si je v tednu dni pridobil dodatna pevska znanja, se naučil besedila in pel s svojim mogočnim glasom. Najprej na Krumperku, kasneje v dolini pod jamarskim domom. Predstavitev je bila vsako leto drugačna, tudi številni pevci in glasbeniki so se menjali, le Adama Ravbarja je več kot 25 let ohranjal Jože Lekan in se tako zapisal v srca obiskovalcev. »Rad sem pel,« pravi še danes in se v mislih vrača desetletja nazaj, ko je za oblačila Adama Ravbarja poskrbela
Dobovškova Kati, ko je z mečem na konju odigral vlogo znamenitega viteza. Ko ga povprašam, če se katerega od dogodkov posebej rad spominja, pravi, da se vseh rad spominja, še posebej pa, ko je sodeloval v veliki povorki ob 750-letnici Doba. »Konj me je 'v galopu' odnesel do začetka povorke, kar plavala sva,« se smeji jubilant in pove, da s konji ni imel nikoli težav. Vesel je bil, da je bilo obiskovalcev vsako leto več. »Žena me je rada prišla pogledat,« se spominja. Pa ni igral le Adama Ravbar-ja. Že pred njim je pod režiserskim vodstvom Andreja Zajca v okviru Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ihan igral Martina Krpana. »Nacetov Ivan je naredil oblačila za Martina Krpana, ki smo ga velikokrat ponovili,« se spominja, pa tudi to, da je Martina Krpana igral leta 1981 na Studencu. »Našel me je režiser Lojze Stražar,« se spominja gospod Jože prijetnih trenutkov in ponovitev, tudi v naslednji gledališki sezoni, in prijetnih druženj s soigralci, tudi gostovanj.
V mladosti je bil športnik, smučarski tekač, kaj pa bi bil lahko še v Ihanu, se nasmeji in pove, da je bil tudi na večjih tekmovanjih, igral pa je tudi nogomet. V zakonu sta se jima z ženo Francko rodila Jože in Boštjan, zelo znani biatlonec, nekdaj tudi balkanski prvak, po katerega športnih poteh bosta morda šli tudi vnukinji, posebej Saša je zelo zagrizena, pravi stari ata. Ob koncu pogovora ugotoviva, da je bil tudi član Sveta Krajevne skupnosti Ihan, deloval v vodstvu Društva izgnancev Domžale in sploh imel veliko prijateljev. Ne imel, ima, moram zapisati, saj ga radi obiskujejo, če le imajo čas, pravi, in je kljub zdravstvenim težavam zadovoljen. Nekdanji dolgoletni znameniti Adam Ravbar ostaja optimističen in zadovoljen človek, ki v jeseni življenja rad obuja spomine in je srečen, ker so ti v glavnem lepi in prijetni. Srečno in veliko zdravja, spoštovani Jože Lekan, in hvala za vaše spomine.
Vera Vojska
Srečanje osemdesetletnikov v Ihanu
Po novem letu smo povabili starejše krajane KS Ihan na novoletno srečanje.
V	gostilno Mngan niso prišli vsi, pa vendar jih je bilo ravno toliko, da se je bilo prijetno pogovarjati in obujate spomine. Večina se jih med seboj ne srečuje, tako so z veseljem izkoristili to priliko za druženje. Nagovoril jih je predsednik KS Ihan, prijetni mladenki Kristina in Saša pa sta jih s pomočjo violin popeljali v svet glasbe.
Opaziti je bilo vedre obraze, navzlic vsem tegobam, ki doletijo starejše ljudi. Prevladovale so ženske, saj so očitno bolj trdožive od nas moških. Na žalost tistih, ki bivajo v domovih za starostnike, ni bilo, so pa ostali zatrjevali, da se doma dobro počutijo.
V	naši vedno manj solidarni družbi, je velika vrednota, če imate svojce, ki skrbijo za vas in vam nudijo toplo zavetje doma. S tem prenašate tudi širši družbeni vzorec; saj, če sami ne bomo skrbeli za dobro počutje svojih staršev, je zelo majhna verjetnost, da bodo naši otroci poskrbeli za nas.
Janez Gregorič Kristina in Saša med nastopom
društvo upokojencev nas dom dob pridno dela
Druži nas veselje do življenja
Osmi redni letni občni zbor Društva upokojencev Naš dom Domžale je v Jamarski dom na Gorjuši privabil skoraj dve tretjini članstva in številne goste, ki so jim za uspešno delo prišli čestitati številni predsedniki društev upokojencev, pa tudi podžupan Občine Domžale mag. Lovro Lončar, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske Janez Sušnik, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Dob Jure Mila-novič, ravnateljica OS Dob Barbka Drobnič, dobski župnik Jure Ferlež ter jim zaželeli tudi v prihodnje veliko uspehov in prijetnih trenutkov. Že to, da je bil, kot je v svojem poročilu povedal predsednik Feliks Lampret, program dela Društva upokojencev Naš dom Dob v letu 2011 uresničen v celoti, najbrž pa bi našli celo kakšne dodatne aktivno-
sti, je na obraze prisotnih privabilo nasmehe in ponos, da so člani tako uspešnega društva. Se več zadovoljstva je prinesel sprejet program, v katerem je za vse dejavnosti dovolj prostora: humanitarno - socialna dejavnost (obiski starejših ob novem letu, obiski jubilantov ipd), ki jo bodo povečali - tudi s prostovoljnim delom, namenjenemu čistilni akciji ter drugim dejavnostim (pomoč pri organizaciji praznika KS in dneva državnosti), izobraževalna dejavnost (predavanja, tečaji, različne delavnice, v letu 2012 planirajo celo delavnico učenja obrezovanja dreves, k izobraževanju pa jih je povabilo tudi podjetje MICRO TEAM d.d.), izleti in družabna srečanja (pusto-vanje, martinovanje, silvestrovanje, različni pohodi, združeni z ogledom znamenitosti ali praznovanjem po-
sameznih praznikov (npr. dan žena), tradicionalni piknik, najmanj dva izleta, kjer je dovolj časa tako za ogled zanimivosti in znamenitosti kot druženje, sodelovali bodo pri občinskih projektih, posebno skrb pa bodo tradicionalno namenili rekreaciji (vsak ponedeljek v OS Dob, vsak dan v športnem parku v okviru Sole zdravja). Ker je leto 2012 leto
aktivnega staranja, se bodo potrudili, da bo prav zaradi njihove dejavnosti jesen življenja vseh v društvu še pestrejša in lepša, da bo veselje do življenja prisotno na vsakem koraku in v vsaki dejavnosti ter ga bodo posredovali tudi drugim generacijam. V okviru dnevnega reda občnega zbora, ki ga je vodil Maks Jeran, so za tajnico imenovali Tatjano Gregorin, novi član vodstva je postal Marjan Koderman, na predlog Janeza Orehka, (njegov je znani rek Rad se mejmo!), pa so se odločili tudi za nakup prapora, za katerega bodo večji del prispevali sami. Zahvalili so se tudi občini Domžale, krajevni skupnosti Dob in vsem, ki jim pomagajo, glasnega aplavza pa je bilo za svoje delo deležno tudi vodstvo društva s Feliksom Lampretom na čelu.
Tudi v prihodnje se bomo imeli fajn, skupaj, so ob koncu občnega zbora ugotavljali vsi prisotni ter s svojo udeležbo, prijetnim kramljanjem, nastopom bratov Omahna, petjem in plesom ob koncu občnega zbora potrdili, da mislijo resno in da se bodo vsi skupaj potrudili, da bo tudi leto 2012 za Društvo upokojencev Naš dom Dob dobro, živahno in razigrano leto.
Vera Vojska
•Jr	Zvami že~15 let
m	Računovodstvo Pavliha
RAtunavansTva	Celovška 150, Ljubljana
mWLIHA	m: 041/682-727
prispevamo k vašemu dobičku	www.pavliha.org
10. FEBRUAR 20I2
uredništvo
17
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva.
V prazničnem decembru je bilo v Domžalah več prireditev za otroke, povečini organiziranih za šole in vrtce, in pohvala ter zahvala vsem, ki se leto za letom prostovoljno trudijo, da polepšajo otrokom praznične dni. Prišli so Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Zadnja dva sem spremljala in obiska ni bilo toliko, kolikor je bilo v to vloženega truda. Kaj manjka? In kaj manjka Domžalam?
Majda Zevnik
Kamniška Bistrica je spet živa
Kamniška Bistrica ni v območju, zajetem v januarsko štetje vodnih ptic, ki ga organizira DOPPS. Vseeno se mi je zdelo zanimivo preveriti, kateri zimski obiskovalci so se 14. in 15. januarja zadrževali na polkilometrskem delu reke severno od glavne ceste Ljubljana - Celje. Poleg najštevilčnejših celoletnih prebivalcev rac mlakaric, ki sem jih naštel več kot 50, sem med njimi opazoval tudi samca kreheljca in žvižgavke, en par velikih žagaric in samca zelenonoge tukalice. Oba dneva je vzdolž reke preletel vodomec, dan zatem pa se je na vodi pozibaval tudi labod grbavec. Za kratek čas se je na produ zaustavila siva gos, pogrešal pa sem še decembra prisotni sivi čaplji, najbrž zato,
Kaj manjka Domžalam?
Na Silvestrovo smo se malo pred polnočjo vračali iz prekrasne in žive Ljubljane, kjer smo se člani treh generacij v samem centru mesta naza-bavali, naplesali, le nekaj korakov stran v tudi v miru popili čaj, bovlo, kuhančka - ulična in ponudba v lokalih je bila vse dni pred novim letom bogata -in to: v mestu! In potem Domžale - mimo Športnega parka, skozi center - grobnica!
Le v kaj so se v teh dvajsetih letih vztrajno, iz leta v leto postopoma spreminjale Domžale: v spalno in zaposlitveno mesto brez duše. Mesto nima več duše! Pa je duša nekoč bila.
Zakaj v teh dneh center ni živ, ni stojnic in ulične ponudbe, ni srečevanj ljudi ob kozarčku, karkoli že. Kje so stojnice pred lokali, tistimi v centru ali pred Vele - da ljudje radi pridejo, se vidi tudi v predvolilnem času.
Potrebna je organizacija, torej ljudje, ki jim je mar. Nekateri so za to plačani, imamo ali vsaj imeti bi morali tudi društvo. Kaj je v Domžalah, v mestu Domžale, drugi naši kraji niso problem, s turističnim društvom? Ga ni! Vendar je registrirano, ima premoženje. Kaj je s tem? Pred leti ga je bilo čutiti na vsakem koraku. Generacije se postarajo, se utrudijo, odidejo, torej je potrebna regeneracija društva v celoti. Tu nastopi naloga za profesionalno zadolžene - uradnike in funkcionarje s turističnega področja. Govorim o mestu Domžale.
Za nekim omizjem, ki mu je mar, smo se spraševali, kaj je vzrok za mrtvilo: Mogoče to, ker nekateri pridejo v Domžale le spat, nekateri gredo po končani službi iz Domžal in živijo s krajem kjer imajo dom?
Nagrade podarja Kulturni dom Domžale
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu SLAMNIK št. 1 - 2012:
Pavla Ručigaj, Domžale Petra Urankar, Lukovica Leopold Flis, Domžale Marko Kmetič, Domžale Čestitamo!
brezplačni vikend najem vozil Honda CIVIC plastična ročka 4 l olja Castrol SLX plastična ročka 4 l olja Castrol GTX preventivni pregled vozila z meritvami
V tokratni nagradni križanki se potegujete za:
3 x 2 vstopnici za ogled kinopredstave v Mestnem kinu Domžale v sezoni 2011/2012
Pravilno izpolnjeno križanko pošljite do srede, 22. februarja 2012 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
2	1230 Domžale.
VABLJENI NA BREZPLAČNO PREDAVANJE
ENERGETSKA SAMOPOMOČ V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
Seznanili se boste s tem, kako izboljšati svoje telesno in psihično zdravje, medsebojne odnose in finance, kako premagati utrujenost, strahove, stres. Spoznali boste, da sami lahko izboljšate kakovost svojega življenja, lažje uresničujete želje in dosegate cilje.
KNJIŽNICA DOMŽALE, 28. 2. 2012 OB 17.00 MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK, 27. 2. 2012 OB 18.00
Info: 041/911-522
Zgorel zvonik domžalske cerkve
ker v vodi ni več ribjih mladic. Naj omenim, da se je po večjem deževju decembra pojavila tudi pri nas redko opažena nilska gos. Presenečen in vesel sem, da je nekoč že skoraj mrtva reka ponovno kar pestro ži-
vljenjsko okolje za mnoge vodne in tudi obvodne ptice. Nekatere med njimi sem tudi uspel ujeti v objektiv fotoaparata.
Za DVO Domžale Kamnik Jože Nemec
V sredo, 1. februarja 2012, je zgodaj zjutraj, tj. okoli pol petih, zagorel zvonik župnijske cerkve Marije Vne-bovzete v Domžalah. Na kraj požara je zelo kmalu prihitelo okoli 70 gasilcev iz vseh okoliških gasilski društev. Gašenje so močno oviralo kovinske plošče, s katero je bila obdana streha zvonika. Ogenj je povsem uničil lesene tramove, ki so držali težek križ na vrhu zvonika, zato je padel na streho cerkve. Ogenj se je kasneje razširil še na preostalo ostrešje cerkve Z ognjem so se več ur, od zgodnjega jutra, neutrudno borili gasilci, ki pa so imeli pri svojem delu kljub veliki požrtvoval-
nosti velike »tehnične« težave zaradi nizkih jutranjih temperatur. Preiskovalci so na podlagi ogleda ugotovili, da požar ni posledica kaznivega dejanja. O ugotovitvah bodo obvestili pristojno tožilstvo. Kot so še sporočili s Policijske uprave Ljubljana, je v požaru nastalo za približno 50.000 do 70.000 evrov materialne škode.
Pri akciji je sodelovalo 70 gasilcev iz CPV Domžale, PGD Domžale-me-sto, Stob-Depala vas, Jarše-Rodica, Pšata-Dragomelj, Študa in Ihan.
Bogdan Osolin
Pojasnilo o poslovanju Krajevne skupnosti Dob v letih 2003-2010
Spoštovane soobčanke, spoštovani soobčani!
Nikoli nisem kaj dosti dajal na »ob-šankarske govorice«, še manj na »rumeni tisk«. Nikoli!
Ko pa začenjajo zlonamerna in neresnična obrekovanja »padati« po mojih najbližjih, takrat je meja dovoljenega prestopljena. In je čas za - resnico. Ko smo leta 2002 novoizvoljeni člani Sveta KS Dob začeli z delom, smo se zavestno, odgovorno in soglasno odločili, da bomo skušali spremeniti način dela naših predhodnikov, ki so večino KS Dob proračunskih sredstev namenjali za drage t.i. »investicijske projekte«, ki bi jih morala sicer izvajati občina Domžale, ki je bila (in je še vedno!) pristojna za uresničitev takih del in so taka dela tudi njena dolžnost!
Spremembe, ki smo jih uvedli, so se tako odražale predvsem v povečanju proračunskih postavk, iz katerih so se financirala društva in organizacije v KS Dob, pa tudi vzdrževalnim delom smo namenili bistveno več proračunskih sredstev. »Ljudje + urejenost KS Dob« je bilo naše vodilo, saj smo denar namenili predvsem »nadstandar-du« ljudi, ki se v KS Dob združujejo v društvih in organizacijah. V letih 2003 do 2010 smo, na primer, tako namenili znatna sredstva (zaokroženo):
-	PGD Dob - 140.000 €,
-	Športno društvo Dob - 100.000 €,
-	Kulturno društvo Jožef Virk Dob -100.000 €
-	PGD Žeje-Sv.Trojica - 60.000 €
-	TRD Turnše-Češenik - 55.000 €
-	TRD Konfin-Sv.Trojica - 18.000 €
-	Rdeči križ - 13.000 €
-	Društvo Mladi boksar Dob -10.000 €
-	Društvo upokojencev Naš dom Dob - 10.000 €
-	Čebelarsko društvo Krtina -10.000 €
-	Zveza borcev za ohranitev vrednot
NOB - 5.000 €
-	Jamarsko društvo - 4.000 € in še bi lahko našteval.
V navedenih letih je bilo tudi za okoli 400.000,00 eur vlaganj v večje investicije na področju infrastrukture (širitev pokopališča, avtobusno postajališče na Brezovici, asfaltiranje potke od cerkve do šole v Dobu, postavitev ograj in škarp, postavitev obcestnih luči, dela na področju protipovlavnih ukrepov, itd.).
Za lepši izgled KS Dob in za manjša dela, ki jih je bilo nujno opraviti v KS Dob (čiščenje in vzdrževanje mrliških vežic, pokopališča, rednega letnega vzdrževanja parcel v lasti KS Dob, vzdrževanja ulic in cest v KS Dob, parkirišč in parkov), smo k sodelovanju povabili posamezne ponudnike in izmed njih izbrali najugodnejšega po vseh parametrih (usposobljenost, ponujena cena, itd.). Po pregledu prispelih ponudb in vseh potrebnih dokumentov (statut,
usposobljenost, verodostojnost pravne osebe, ipd.) smo izbrali društvo Nayabingi, ki je zadovoljevalo vsem parametrom, hkrati pa je bilo tudi najugodnejši ponudnik! Vsako njihovo delo smo preglada-li in se potem na podlagi izvedbene kakovosti in spoštovanja pogodbeno dogovorjenih rokov, pa tudi cenovne ustreznosti, vsakoletno odločali za sklenitev nove letne pogodbe. Eksotičnost imena društva (ustanovitelj je bil Jamajčan, ki se je priženil/ poročil v našo občino!) zdaj marsikoga moti do te mere, da spleta najrazličnejše zlonamerne »govorice« o vsem drugem, le o dobrem delovanju tega društva ne. Žalostno, ozkogledo in ozkosrčno!
Sam sem še danes ponosen na izgled vsega, kar je KS Dob! Sem pa tudi zelo razočaran, ko poslušam in prebiram neresnice, polresnice in popolna zavajanja, ki se dotikajo predvsem moje poštenosti. Kljub izredno natrpanemu delavniku (zadnjih sedem let sem služboval v Državnem zboru RS kot poslanec) sem vedno našel čas tudi za delo v KS Dob, ker sem prepričan, da je delovanje v skupno dobro v kraju, kjer živim z družino - vrednota. Rezultati tudi mojega dela so bili vidni (dosegli smo, skupaj, zaprtje odlagališča odpadkov na Dobu in zagotovili letno rento, v vrednosti okoli 100.000,00 evrov!) in očitno je šlo to opravljivcem zelo v nos.
Naj jasno zapišem, da z družino prebivam v hiši na Dobu, ki sva jo z ženo zgradila še pred nastopom mojega mandata v KS Dob. Naj zapišem tudi to, da sva z ženo oba avtomobila, ki ju imava v lasti, kupila na kredit (ki ga še zdaj odplačujeva)! In naj zapišem tudi to, da sem vse svoje premoženje prijavil protikorupcijski komisiji (skladno z veljavno zakonodajo), prav tako pa je vse moje premoženje javno objavljeno na spletni strani stranke SDS, ki se je odločila, da vsi njeni poslanci in poslanke javno objavimo vsa svoja premoženja. Tega ni storila nobena druga politična stranka v Sloveniji.
Tudi jaz nisem noben »superman«, temveč le navaden človek, ki ga določene zlonamernosti pač prizadenejo! Zaradi tega pričujoči zapis! V poduk vsem, ki se neupravičeno spravljajo nadme s širitvijo takšnih in drugačnih neresnic in zlonamernih podtikanj! Spravljajete se name, a moje najbližje, lepo prosim, pustite pri miru. Nikoli nisem nikomur ne želel ne storil čisto nič slabega ali zlobnega in upravičeno pričakujem, da bodo tudi mojim najbližjim prizanešene vse podlosti, ki so jih sposobni zavrti, zafrustrirani, zlobni opravljivci.
Sam se globoko zavedam, da na koncu vedno zmaga resnica, nad vsako lažjo. Pa tudi pregovorne modrosti, da »za vsako rit raste palica« se zavedam in jo spoštujem!
Robert Hrovat
POMOČ: ELASTIN-strukturna beljakovina v elastičnih vlaknih veziv, EREPSIN-encim v črevesni sluznici, SEKEL-judovski srebrnik, SILI-starogrški parodični verzi, SPIKA-najsvetlejša zvezda v ozvezdju Device, VVEDEKIND-nemški književnik (Frank), TER-katran
18
šport
10. FEBRUAR 20I2
tekmovanje domžalske regije v namiznem tenisu za osnovnošolce
Najmlajši za
zelenimi mizami
Nedavno so svoje namiznoteniško znanje preverili tudi osnovnošolci na tekmovanju domžalske regije. Nastopali so posamezniki in ekipe iz osmih osnovnih šol (OŠ Rodica, OŠ Domžale, OŠ Ven-clja Perka, OŠ Dob, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Dragomelj, OŠ Trzin Mengeš in OŠ Trzin). Tekmovanje je potekalo dva dni. Prvi dan so se med seboj pomerili učenci in učenke od šestega do devetega razreda v disciplini posamezno, potekalo je tudi ekipno tekmovanje in tekmovanje tistih, ki imajo dosežene točke v tekmovanju Namiznoteniške zveze Slovenije (absolutna kategorija). Naslednji dan so se med seboj v disciplini po-
samezno pomerili učenci in učenke od drugega do petega razreda. Oba dneva je tako nastopilo skoraj 90 učencev in učenk, mnogi od njih so pokazali kar zavidljivo znanje in poznavanje tehnike ter taktike te najhitrejše igre z žogo. Pri ekipnem tekmovanju (posamezno ekipo sta sestavljala dva učenca in dve učenki) so do izraza prišli tudi trenerji oziroma vodje ekip, ki so z različnimi postavami pred vsako tekmo poskrbeli za napetost in nepredvidljivost posameznih dvobojev. Še rezultati tega zanimivega tekmovanja ^ V disciplini ekipno je prvo mesto dosegla ekipa OŠ Preserje pri Radomljah, drugo OŠ Rodica, tretje pa OŠ Mengeš. Pri učencih
Najboljši z ekipnega tekmovanja ter tekmovanja v starejši kategoriji Dobitniki medalj v mlajši kategoriji, skupaj z vodstvom tekmovanja
od drugega do petega razreda je bil najboljši David Pečenko (OŠ Mengeš), drugi Jan Čirič (OŠ Pre-serje pri Radomljah), tretje do četrto mesto sta si razdelila Janez Popelar in Matej Kržišnik (oba OŠ Preserje pri Radomljah). Pri učenkah v enaki kategoriji je bila prva Nika Kobetič (OŠ Rodica), drugo mesto je osvojila Taja Cetin (OŠ Preserje pri Ra-
domljah), tretje do četrto mesto sta si razdelili Pia Lovrič (OŠ Domžale) in Mojca Jenko (OŠ Preserje pri Radomljah). V kategoriji učencev od šestega do devetega razreda je bil najboljši Tim Pavli (OŠ Ven-clja Perka), drugi Tine Zajc (OŠ Preserje pri Radomljah), tretje do četrto mesto sta si delila Žan Stankovič (OŠ Domžale) in Jaka Kaplja
(OŠ Preserje pri Radomljah). Pri učenkah v enaki kategoriji je prvo mesto dosegla Nina Agapito (OŠ Mengeš), drugo Ema Horvat (OŠ Dragomelj, tretje do četrto pa Katja Beden (OŠ Preserje pri Radomljah) in Nika Šušteršič (OŠ Venclja Per-ka). V absolutni kategoriji (učenci) je prvo mesto dosegel Martin Pe-terlin (OŠ Preserje pri Radomljah),
drugo Bor Rutar, tretje Tilen Šalja
(oba OŠ Mengeš), četrto pa Peter Topič (OŠ Rodica). Najboljši so se uvrstili na področno tekmovanje in upam, da bomo tudi s tistega tekmovanja lahko poročali o odličnih uvrstitvah naših mladih igralcev in igralk namiznega tenisa.
J. S.
V odmoru med seti pridejo igralcu (David Orešnik) nasveti trenerja (Gregor Gostiša) še kako prav ^
1. slovenska namiznoteniška liga Po pričakovanjih gladka zmaga proti NTK Muti
Ekipa NTS Mengeš, za katero že vrsto let igra Domžalčan David Orešnik, je v domači dvorani tokrat gostila zadnjeuvrščeni klub NKT Muta. Po pričakovanjih so domači zmagali z najvišjim možnim izidom (5:0), kljub temu pa je bil dvoboj vse prej kot dolgočasen. Čeprav se je v uvodni tekmi zdelo, da bo David Orešnik z lahkoto premagal prvo postavljenega igralca iz Mute, je bil dvoboj kar ogorčen. David je sicer dobil prvi niz (11:6), nato pa izgubil drugega kar s 3:11, kar je v domačih vrstah privedlo do paničnega vzdušja, še posebej, ker je tudi drugi domači igralec Klemen Jazbič izgubljal svoj dvoboj (ligaške tekme se namreč igrajo hkrati na dveh mizah). David je v tretjem nizu spet prevzel pobudo in zmagal (11:5), v četrtem pa je spet zaškripalo - vendar se je ob zaključku še pravočasno zbral in zmagal v podaljšani igri z rezultatom 12:10 in tako domače povedel v skupno vodstvo 1:0. Klemen je preživljal čedalje težje trenutke, saj se mu je zmaga od-mikala in odmikala, nikakor ni mogel najti pravega orožja proti nasprotniku s Koroške. V zadnjem, odločilnem setu je le zmogel več od svojega nasprotnika ter zmagal s 3:2 v nizih in domače popeljal v skupno vodstvo 2:0 (igra se na pet dobljenih zmag). V tretjem dvoboju je imel Andraž Avbelj podobne težave, kot prej David Orešnik. Prvi set je zmagal, drugega pa z malce smole izgubil z 12:14. V nadaljevanju se je torej
Video produkcija JPL
Presnemavanje video kaset na DVD
Snemanje pomembnih življenjskih dogodkov (valeta, obletnice, krst, obhajilo, birma, poroka,
Snemanje prireditev z več kamerami
Montaža vseh posnetkov
Razmnoževanje DVD - jev
Mail: anze.lazar@siol.net Tel.: 051 677 652 Prelog, Prečna pot 6 Domžale
KATARINA sTRAÍAR
Namizni tenis je najboljši šport na svetu
obetal trd boj za vsako žogico, za vsako točko. Andražu je kljub vsemu uspelo umiriti svojo igro in doseči, da je nasprotnik delal vedno več napak, kar je posledično pripeljalo do njegove zmage v nizih s 3:1 in domači so v dvoboju povedli že s 3:0. Zdelo se je, da zmaga domačih ni več ogrožena, še posebej po četrti tekmi, v kateri je Klemen gladko zmagal s 3:0 v nizih in so domači vodili že s 4:0 in so za končno zmago potrebovali le še točko. David je v naslednjem dvoboju spet poskrbel za malo živčne vojne, saj je prvi niz sicer dobil, je pa izgubil drugega. Kot neke vrste zahvalo gledalcem, ki so ga glasno spodbujali, je naslednji niz zmagal kar z 11:1 in tako je bilo vse skupaj samo še rutina do končne zmage v dvoboju s 5:0. Igralci NTS Mengeš so z zmago obdržali sedmo mesto na prvenstveni lestvici, ob srečnem razpletu v naslednjih dvobojih in s še boljšo igro pa bi lahko napredovali morebiti celo do četrtega ali petega mesta, kar bi bil izreden uspeh. V nadaljevanju ligaškega tekmovanja bodo igralci NTS Mengeš 15. februarja gostovali v Velenju, kjer bi ob ugodnem razpletu lahko zmagali, 25. februarja pa vas vabijo, da jih pridete bodriti v domačo dvorano, kjer bodo igrali proti močni ekipi NTK Sobota iz Murske Sobote, kar obeta zanimiv in lep namizni tenis. Tekma se bo pričela ob 17. uri v dvorani Partizan Mengeš (poleg slaščičarne Flere).
!V množici deklet, ki se v naši občini ukvarjajo z namiznim tenisom, je Katarina ena tistih v njeni generaciji, za katero trenerji pravijo, da je »iz dobrega testa«, da bi se torej ob primerni vadbi iz nje lahko razvila uspešna športnica in igralka namiznega tenisa. Seveda je s tem povezano tudi trdo delo, treningi in tako naprej. In zdi se, da Katarina ima voljo, talent, potrebuje samo še čas, da se razvije v res dobro ali celo vrhunsko igralko, čeprav je stara šele 10 let in hodi v 5. razred OŠ Preserje pri Radomljah. In kaj jo je privabilo v namiznoteniške vrste? Preberite ^ Katarina, kdaj in kdo te je navdušil za namizni tenis? Ko sem hodila v drugi razred, sem se prijavila na krožek namiznega tenisa v osnovni šoli. Igrala sem skupaj z mojo najboljšo prijateljico Mojco. Ker sem bila v četrtem razredu še kar dobra, me je trener, ki vodi tudi namiznoteniški krožek na naši osnovni šoli, vprašal, če bi prišla v mengeški klub pogledat, kako trenirajo. Všeč mi je bilo, zato sem tam začela redno trenirati. Koliko časa tedensko treniraš?
V začetku sem v klubu (NTS Mengeš) trenirala dvakrat tedensko, sedaj imam že bolj obsežne in tudi bolj kakovostne treninge, petkrat tedensko. Zdaj treniram petkrat na teden po dve uri, včasih pa pridem tudi v soboto dopoldan, takrat treniram tri ure. Se pa primeri, da so v času, ko bi moral biti trening, tudi kakšna tekmovanja in takrat seveda se posvetim tekmovanju.
Katero tekmovanje ti je do sedaj ostalo najbolj v spominu in zakaj?
Najbolj mi je ostalo v spominu Mednarodno odprto prvenstvo Va-raždina. Z mojo prijateljico Ano sva tam zmagali v dvojicah. To mi veliko pomeni, saj nisem pričakovala, da bova prvi. Obe sva bili zelo veseli tega uspeha in vsaj mene je ta uspeh prepričal v to, da moram še bolj trenirati, da se bom potem tudi v bodoče lahko veselila dobrih rezultatov na tekmovanjih. Zakaj pravzaprav namizni tenis -druženje s prijateljicami, ali zato, ker se ti zdi zanimiv šport? Zato, ker se mi zdi zelo zanimiv šport, zabaven, prijeten, družaben, po drugi strani pa seveda tudi zahteven. Na treningih in tekmovanjih sem dobila tudi veliko prijateljev. Največkrat se družim z Ano. V katerih elementih igre si dobra in kaj moraš še popraviti, da boš še bolj uspešna?
Dobra sem v kontri, pimplu in ''for-hend-spinu''. Znam dober servis z bekendom. Veliko nasprotnic pri vračanju mojega servisa žogico pošlje v mrežo namesto prek nje na mojo stran mize. Malo slabše mi gre ''bekend-spina'', ampak ker to vem, se zavedam mojih omejitev in bom skušala to na treningih čim prej popraviti.
Kaj je tvoj cilj, ki bi ga rada dosegla - evropska, svetovna olimpijska prvakinja ali kaj drugega?
Za začetek bi bila rada vsaj toliko
dobra, da bi premagala svojega trenerja Davida (smeh). Kako pa se prepletajo šola in treningi?
Zaenkrat še nimam težav in upam, da jih tudi ne bom imela. Treningi so šele ob šestih zvečer, tako da lahko do takrat naredim vse naloge in vadim klavir.
Kakšna pa je Katarina, ko ne trenira - s čim se še ukvarja, ima kakšne domače ljubljenčke?
Poleg namiznega tenisa se učim klavir (4. leto). Zelo rada tudi smučam, pozimi skoraj vsak vikend. Imam dve leti mlajšega brata Andreja, ki trenira nogomet. Doma skupaj igrava nogomet in namizni tenis. Ne smem pozabiti na mojega mucka Findusa, ki je najbolj posrečen maček na svetu. Zelo rad se mi pusti božati.
Kaj pa glasba - katera zvrst ji je najbolj všeč, katera pevka ali pevec, skupina ^
Rada poslušam Abbo, Adija Smo-larja in One Direction.
Ali mladim priporočaš ukvarjanje s športom (katerimkoli) in zakaj?
Seveda, ukvarjanje s športom je zdravo in tudi zabavno, zato priporočam vsem, da se ukvarjajo z njim. Zame pa je namizni tenis najboljši šport na svetu!
Hvala za pogovor in še veliko uspehov v bodoče.
J. S.
PETER topic
Mladi perspektivni namiznoteniški igralec
Peter obiskuje 6. razred OŠ Rodica, že nekaj let aktivno trenira namizni tenis v Namiznoteniški sekciji Mengeš. Znotraj te klubske selekcije je kar nekaj mladih nadobudnih igralcev, ki so po kakovosti precej izenačeni, zato med njimi poteka ostra notranja borba za udeležbo na tekmovanjih. Kaj več pa nam je povedal Peter sam.
Kdaj si se navdušil nad namiznim tenisom?
Sprva sem treniral nogomet. Po začetnem navdušenju sem ugotovil, da mi ni najbolj prijetno, če naredim kakšno napako, saj je nogomet kolektiven šport. Zato sem se rajši posvetil namiznemu tenisu, ki je individualen šport, pri njem si odvisen res od samega sebe, od svojega znanja in spretnosti. Začel sem v okviru šolskega krožka namiznega tenisa, trener je opazil mojo nadarjenost ter mi svetoval, da bi začel resneje trenirati v klubu. In ni mi žal. Koliko časa tedensko treniraš? Sedaj treniram petkrat tedensko po dve uri, občasno imamo treninge tudi ob sobotah in nedeljah, predvsem takrat, ko ni tekmovanj ob vikendih. Treningi so zelo zanimivi in se jih rad udeležujem, saj sem tu s prijatelji in vedno se naučimo kaj novega. Trener je sicer kar strog, ampak mi-
slim, da je to dobro, saj se na ta način naučimo precej več, kot bi se sicer. Kakšen šport se ti zdi namizni tenis?
Zelo zanimiv, dinamičen, nepredvidljiv ^ Kdor ga redno trenira, opazi, da je ta šport povsem primerljiv z vsemi ostalimi, zahteva ogromno truda, znanja, kondicijske priprave, taktike, predvidevanja, razmišljanja - skratka zahteven šport, vendar pa v milejši obliki zelo primeren tudi za rekreativno igranje, saj je lahko zelo zabaven, družaben in z njim se lahko res ukvarja prav vsak. Vrhunski namizni tenis je seveda tudi precej odvisen od materiala, se pravi od kakovosti loparja in izbire pravih gumijastih oblog na loparju, ki so različne za napadalne ali obrambne igralce, kombinacij je ogromno in to daje tudi poseben, dodaten čar temu športu.
V katerih elementih igre si dober in kaj je tisto, kar moraš še dodatno trenirati?
Kar dobro mi gredo kontra udarci, precej pa moram popraviti spin udarce (rotirajoče žogice, ki sicer izgledajo počasne, pri odboju z mize na nasprotnikovi strani pa pridobijo na hitrosti) in pa delo nog. Preveč stojim na enem mestu, moram se bolj gibati v smeri žogice in na ta
način doseči maksimalno dobro pozicijo za dobro izveden udarec. Sem pa zelo vesel, kadar dosežem kakšno lepo točko, ki je rezultat prave postavitve telesa ob mizi in dobro izvedenega udarca.
Kakšne uspehe si že dosegel? Omenil bi nekatere dobre uvrstitve v tujini, npr. na mednarodnih tekmovanjih v Zagrebu in Varaždinu, kjer sem bil med boljšimi. V tujini na mednarodnih tekmovanjih sicer še nisem zmagal, prepričan pa sem, da bom, ob rednem treningu in izpolnjevanju znanja, lahko nekega dne tudi tam stal na zmagovalnem odru.
Kaj pa si najbolj želiš doseči v športu?
Sanje vsakega aktivnega športnika so seveda državni, evropski, svetovni ali olimpijski naslovi prvakov oziroma zmagovalcev. Ne vem sicer, če mi bo to kdaj usojeno, bom pa vsekakor
skušal doseči največ v okviru mojih zmožnosti. Zavedam se, da brez kakovostnega treninga in veliko truda ni napredka.
Kako pa usklajuješ šolo in treninge?
V šoli kakšnih večjih težav nimam, saj imam treninge v poznopopol-danskem času in do treninga lahko naredim šolske obveznosti.
Domači te verjetno podpirajo na tvoji športni poti?
Da, spodbujajo me, stojijo mi ob strani, kar mi pride prav v trenutkih, ko mi ne gre najbolje in potrebujem neko dodatno spodbudo. Me pa tudi pohvalijo, kadar dobro igram ali kadar opazijo moj napredek tehnike na treningih in tekmovanjih.
Hvala za pogovor in veliko uspeha na športni poti.
Janez Stibrič
10. FEBRUAR 20I2
šport
19
košarka
Helios pristrigel krila ljubljanskim zmajčkom
Zares lepo predstavo so domžalski košarkarji uprizorili na domačem parketu proti nasprotnikom iz kluba Hemofarm Stada iz Vršca, kateremu so se odolžili za poraz v gosteh na začetku lige ^
Po prvih dveh četrtinah, v katerih so sicer bolje začeli gostje in tudi držali ritem tekme, Domžalčani še niso bili stoodstotni, vendar so vseeno uspeli ohraniti korak s tekmecem. V tretji četrtini pa so praktično eksplodirali in z rezultatom ob koncu četrtine 31:14 skorajda zatrli nasprotnika. V končnici rednega dela, so gostje izničili veliko prednost in po čudni odločitvi sodniške trojke, ki je zaradi neutemeljene osebne napake Sandija Čebularja dodelila igralcu Hemofar-ma Nešoviču tri proste mete so gostje izsilili podaljšek (75:75). Vendar se Heliosovi fantje niso pustili zmesti in so še enkrat strnili vrste ter na koncu zmagali s tremi točkami naskoka (89:86). Najuspešnejši igralec tekme pri domačem Heliosu je bil Klemen Prepelič (28 točk, 7 skokov, 7 podaj).
Olimpija ostala praznih rok
Teden kasneje je bila zvesta peščica navijačev Heliosa nagrajena s še lepšim presenečenjem, saj so na gostovanju v Stožicah pri ljubljanski Union Olimpiji prikazali vrhunsko
igro in s tem dokazali, da se tekme ne dobivajo na papirju. Približno 10 minut pred začetkom tekme ni kazalo, da si bo tekmo ogledalo prav veliko ljudi. Se je pa zato tekma začela z izenačenostjo obeh ekip, saj kar celi dve minuti nismo dočakali zadetega koša. Nato pa koš iz igre in trojka za Ljubljančane, ki so hoteli že takoj na začetku streti goste. Vendar se fantje iz Domžal niso prestrašili, pač pa so odgovorili z delnim izidom 10:2. Zal je zaspana obramba poskrbela, da so ob koncu četrtine vodili zgolj za dve točki. (16:18). V drugi četrtini so sicer Domžalčani narekovali tempo iz začetka srečanja, a so zmaji izkoriščali slabo organizacijo blokad pod nasprotnikovim košem in drugo četrtino dobili za 5 točk (38:33). Po 15 minutah premora so varovanci Zmaga Sagadina ponovno hrabro napadli in z dvema točkama naskoka prehiteli domače. V nadaljevanju je Olimpija s čvrsto igro v vseh elementih in elegantno zadetim košem Zeljka Zagorca iz sredine igrišča postavila vodstvo ob koncu tretje četrtine (57:49). V zadnji četrtini so Domžalčani zavihali rokave in se približali tekmecu na zgolj točko in, ko je tik pred koncem srečanja skoraj uspelo Heliosu končati tekmo v svojo korist, je Olimpija izsilila podaljšek
telovadka sasa golob ima vstopnico za olimpijske igre v londonu 2012
Velika torta z olimpijskimi krogi
»Sanje se uresničujejo«, in »Saša gre v London« sta bila le dva napisa na plakatih, ki so telovadko Sašo Golob pričakali na ljubljanskem letališču ob njenem prihodu s predkvalifika-cijskega turnirja 11. januarja 2012 v Londonu. Kot najboljša slovenska predstavnica v gimnastičnem mnogoboju si je tam Saša priborila nastop na poletnih olimpijskih igrah. Le nekaj je stvari, o katerih sanjajo športniki, ciljev, ki jim podredijo svoje življenje, dogodkov, ki jih obujajo vedno znova. Ena izmed tovrstnih priložnosti so zagotovo poletne olimpijske igre, največja športna prireditev, ki se odvije le enkrat na štiri leta. Le redki so izbranci, ki bodo imeli čast korakati pod zastavo Slovenije in za katere bo od 27. julija do 12. avgusta navijala vsa Slovenija - ena izmed njih bo tudi Domžalčanka Saša Golob.
»Zelo sem vesela, saj sem celotno tekmo izpeljala po željah - brez padca. To je v bistvu moja sploh prva tekma, ko so mi vse štiri sestave uspele brez velikih napak, poleg tega pa mi je prinesla še tako želen olimpijski nastop. Trdo delo se mi je obrestovalo, saj sem se v pripravah na to tekmovanje posvetila predvsem piljenju prvin in čim bolj brezhibni izvedbi,« je svoj nastop opisala Domžalčanka, ki je zares vrhunsko formo dosegla ob pravem času. Saša je najvišjo oceno dobila na preskoku s 13,400 točk, za predstavo na parterju je prejela 13,266 točk, za akrobacije na gredi 12,566 in za vajo na dvovišinski bradlji 12,050 točke; od konkurentke Adele Šajn je bila boljša za slabi dve točki. Kar naenkrat so težavice in težave v zvezi s poškodbami pozabljene, v središču Sašinih misli so vsaj trenutno izpiti na Me-
dicinski fakulteti, a zagotovo vedno z olimpijskimi igrami v ozadju. Praznovanje po prihodu s turnirja je bilo dosežku primerno: najprej vesel sprejem na letališču z množico navijačev in klubskih kolegic, ki so Sašo navdušeno pozdravili z rožami in plakati, nato še prav posebna velika torta z olimpijskimi krogi. Čestitke in srečno!
Bojana Vojska
(77:77). Podaljšek je bil celih pet minut v znamenju modrih, ki so tako pred, večinoma Olimpijino publiko, dali domačim hladen tuš. Helios je vknjižil zelo pomembno peto zmago v jadranski ligi (83:92).
Dvojna slovenska krona Budučnosti
Naslednja tekma v ligi ABA je, kljub velikim pričakovanjem Domžalčanov in veliki hrabrosti na parketu, žal pripadala gostujoči ekipi iz Podgorice Budučnost Voli. Čeprav so košarkarji Heliosa prvo četrtino še korakali z gosti, so zelo kmalu izgubili vajeti z rok ob ostri obrambi in natančnem zadevanju Podgoričanov. Prednost gostov je ob koncu tretje četrtine znašala že + 17 (39:47). Do konca tekme tako Domžalčanom ni preostalo drugega kot, da poskušajo zmanjšati razliko in vsaj zgubiti z čim manj prejetimi koši. Rezultat je na koncu kazal kljub temu, da so košarkarji Heliosa zadeli še kar nekaj košev iz igre in trojk -60:81. Tako je na koncu Budučnost z enotedenskega bivanja v Sloveniji odnesla dve zmagi (ena v okviru evropskega pokala proti Krki).
Polzela nadigrala Domžale
Od tekem domače Telemach lige lahko poročamo o dveh, ki sta bili odigrani na domačem parketu hale Komunalnega centra in sicer proti šoštanjski Elektri in škofjeloškemu LTH Cast Mercatorju. Obe tekmi sta pripadali Heliosu, ki si je z zmagama tako ponovno priboril prvo mesto na lestvici lige. Pri prvi tekmi so sicer gostje iz Šoštanja kraljevali prvi polčas, toda drugi del srečanja so Heliosovi fantje preobrnili potek tekme v svojo korist in postavili končni rezultat 70:62. Najuspešnejši pri Domžalah je bil D.J. Gay z 21 točkami. Proti škofjeloški ekipi LTH Cast Mercator so Domžalčani postavili pričakovano visok rezultat 92:52 praktično brez večjih presenečenj in hudega truda. Gostje so na krilih mladega Aljaža Korošca, ki je pred kratkim okrepil omenjeni klub sicer poskušali držati tempo s Heliosom, ampak en igralec ni dovolj. Sta pa pri Heliosu dobila zavidljivo minutažo tudi mladinec Matic Rebec, ki je v pičlih petih minutah in pol dosegel 6 točk (2/2 met za tri točke) in Urban Gorjanc, čigar noga je že v veliko boljšem stanju. Med uspešnejšimi v strelskem izkupičku sta bila na tej tekmi Pašalič s 16 točkami in Dejan Jeftič s 14 točkami. Košarkarji Heliosa so doživeli hladen tuš na gostovanju v Polzeli, kjer so bili za točko prekratki za zmago proti tamkajšnji ekipi Hopsov. Tudi na tej tekmi je prvi del srečanja pripadal Polzeljanom, ki so s kar +12 točkami odšli na 15-minutni premor (31:19). Po vrnitvi na parket so domači malenkostno popustili, kar so znali Domžalčani takoj kaznovati in kaj hitro bi se tekma lahko prevesila v korist gostov. Za zmago je tako po razburljivi zadnji četrtini poskrbel domači Miha Vašl, ki je z metom iz igre odločil tekmo v korist svoje ekipe. (86:85). Pri Domžalah je spet blestel Heliosov adut Klemen Prepelič z izrednimi 21 točkami.
Sašo Kozlevčar
klemen preplič, kk helios domžale
Trdo delo vedno prinaša rezultate
Tokrat smo k intervjuju povabili enega mlajših košarkarjev prve ekipe, člana KK Helios in reprezen-tanta mlajših članov (U20) Klemna Prepeliča. Košarkar, ki je to sezono vidno zaznamoval parket večih dvoran in pokazal nemalo veščin ter potenciala. Močneje izstopajoč je naziv naj »šuterja« v metu za tri točke na prireditvi Dan slovenske košarke - All Stars v Domžalah, kjer je blestel tudi z igro na strani domačih v članski konkurenci. Skoraj 20-letni Štajerec v dresu Domžal je tokrat spregovoril tudi za Slamnik. Ce greva na začetek tvoje športne kariere, od kod ideja za igranje profesionalne košarke?
Začetki moje kariere segajo v davno leto 1998, ko sem se začel malo resneje ukvarjati s športom, to je bilo v prvem razredu osnovne šole. Košarko sem spremljal že od malega, odkar sem vedel, da obstaja, saj je oče igral košarko v Slovenski Bistrici, prav tako starejši brat. Navdušila me je tudi igra Sanija Bečiroviča, ki ga verjetno vsi poznate. Na pobudo očeta in trenerja Mateja Bakšiča sem se začel udeleževati treningov. Mislim, da se je takoj videlo, da imam ta talent, da imam nekaj več od vrstnikov, ko govorimo o košarki. Z enajstimi leti sem šel v Laško, kjer sem igral tri sezone in pol, nato sem bil v Mariboru v KK Branik, ki mu je sledila nekaj mesečna avantura v Olimpiji za Evroligo mladih in zdaj sem v Heliosu.
Kako usklajuješ treninge in tekme kot član KK Heliosa in hkrati kot del reprezentance mlajših članov?
Akcije se ne preskakujejo, sezona traja od avgusta do junija, medtem ko so reprezentančne akcije med počitnicami.
Najprej bi ti čestital za zmago na letošnjem Dnevu slovenske košarke, kjer si bil najboljši v metu za tri točke. Kaj ti pomenijo takšne zmage? Dvigujejo tvojo vrednost tudi na košarkarskem tržišču?
Ta zmaga mi vsekakor pomeni veliko, to je naziv najboljšega »šuterja« oziroma »trojkaša« v Sloveniji. Mislim, da sem zadeval konstantno 9, 10 trojk v kvalifikacijah, polfinalu kot tudi v finalu. Z mojo ceno na tržišču se ne obremenjujem, za to imam, tako kot vsak igralec, mene-džerja. To je Boris Gorenc, ki tudi spremlja vse to.
Kaj pa tvoja ocena letošnje sezone, )redvsem kar se tiče KK Helios?
Kolikor uspem spremljati mlajše kategorije - kadete in mladince, igrajo kar dobro, oboji so v igri za »final four«. Nekaj kadetov/mladincev pa igra tudi z nami v prvi ekipi. Kar se tiče članske ekipe, smo v slovenski ligi zgrešili dve napaki, najprej v Mariboru in nato doživeli še poraz pred kratkim v Polzeli. To se nam ne bi smelo dogajati, ampak tudi favoriti ne zmagujejo vedno. Kar se tiče lige ABA, pa mislim, da smo si s petimi zmagami že praktično zagotovili obstanek v ligi, kar je bil naš cilj. Lahko bi osvojili dve ali tri zmage več, po drugi strani pa tudi še kakšno izgubili. Osebno mislim, ker sem po duši zmagovalec, da nisem pretirano zadovoljen z uspehom, ampak cilj je dosežen in na stvari moramo vendarle gledati realno. Se lahko do konca sezone še obrne situacija, lahko posežete po višjih mestih? Kakšna so tvoja pričakovanja?
V slovenski ligi smo že tako v samem vrhu, glede na predtekmovanja v ligi za prvaka pa bomo videli, kako bo. Sicer pa bi bilo v ligi ABA želeno priti nekje do 10. mesta, morda deveto mesto. Ekipe na višjih mestih že bežijo pred nami za 4 do 5 zmag, kar bi bilo realno težko doseči. Sicer pa bo v kratkem tudi pokal Spar, kjer načrtujemo, da bomo presenetili Olimpijo, ki je naš prvi tekmec, naprej pa je vse mogoče.
Za teboj je že kar nekaj let z različnimi trenerji. Kateri je po tvojem mnenju največ pripomogel k tvojemu razvoju in kako ocenjuješ delo sedanjega trenerja Zmaga Sa-gadina?
Za moj košarkarski razvoj je zagotovo največ pripomogel Matej Bakič, ki je bil tudi moj prvi trener in me je naučil košarkarskih osnov. Prav tako je pomembno vlogo odigral Silvo Brumec, ki je prevzel moje treniranje v Laškem, pripomogel pa je tudi Franci Perkič, ki me je prvič povezal s člansko košarko, ko sem igral v Slovenski Bistrici drugo, tretjo ligo, nato pa sem prestopil v Olimpijo. Tam me je Luka Bassin seznanil s profesionalizmom, takrat sem se prvič srečal z velikim klubom kot je Union Olimpija, nato sem prestopil v Helios, kjer mi je Trifunovič dal nekaj zavidljive minutaže 18 do 20 minut. Potem je bil tukaj pri mla-
dincih še Dejan Čikič, ki me je prav tako veliko naučil in mi dal možnost, da osvojim vodstvene sposobnosti v ekipi in mi pokazal nekatere pomembne prednosti v finalu državnega prvenstva mladincev. Zdaj pa je tukaj Zmago Sagadin, za katerega vsi vemo, kakšen trener je. Da veliko nasvetov in se veliko posveča detajlom. Kot mladi igralec moraš to čim prej osvojiti, jaz se trudim na tem, a ne morem preskakovati določenih zadev in zato se pri nekaterih stvareh dlje zadržujem, npr. predvsem pri obrambi, prebijanje skozi bloke (blokade), sledenje igralcev ^ Težko je sprejeti v tako kratkem času tolko detajlov, kot ti jih lahko da vrhunski trener kot je Zmago Sagadin. Se pravi, če povzameva, je zdajšnji trener za vas le prednost in pozitivizem?
Ja, vsekakor veliko pozitivnih stvari. Kako kot igralec gledaš na sodnike in njihove kriterije? Meniš, da so kdaj dvolični, pristranski?
Ker se veliko ukvarjam s sodniki, kar se kot igralec ne bi smel, posebej kot mlad igralec. Sem pač oseba, ki ne priznava krivde in ko vem, da se neka stvar dogaja krivično ali da se to ni zgodilo tako, kot je povedano, pristopim sodniku in mu povem, najprej lepo, da nekaj ni bilo tako, po večkratni ponovitvi pa tudi vzkliknem ipd. Vem, da to ni prav, zato poskušam popraviti. Sicer pa vem, da sodniki ne delajo namerne škode nekaterim ekipam, ampak nekateri ne znajo, ne vidijo, nekateri nikoli niso igrali košarke in si niti ne morejo predstavljati, kako je to. Nekateri so naučeni, nekateri pa imajo izkušnje. Tisti, ki imajo izkušnje, so v samem vrhu.
Ali ti po vsem športnem udejstvo-vanju in kopici treningov ostane še kaj energije in predvsem časa za osebno življenje?
Ker v tej sezoni res daleč največ treniramo pri Zmagu Sagadinu, znano je, da trdo delo prinaša rezultate, je veliko manj prostega časa, kot ga je bilo v preteklosti. Ampak to moraš uskladiti s svojimi potrebami. Sicer pa, če je le možno, grem domov v Slovensko Bistrico, da sem s svojo družino, drugače pa se posvečam punci Leoneli. Družimo se tudi tukaj s prijatelji, mojimi vrstniki, kot so Besedič, Korošec in drugi. Vsekakor leta so tukaj zelo pomembna, se pa z nekaterimi družimo več, z drugimi manj, ampak z vsemi se dobro razumemo.
Drugi hobiji trpijo na račun košarke?
Ja, vsekakor, če si vrhunski športnik oziroma profesionalec, se moraš nekaterim stvarem odreči, da boš v drugih lahko toliko bolj srečen.
Kakšne so tvoje ambicije v svetu športa in kje se vidiš čez pet let? Moje košarkarske ambicije seveda so, vsekakor Evroliga. Ker se nekako lahko kosam s temi igralci NLB lige, nekateri že igrajo za Partizan, Maccabi, Olimpijo in Zagreb, so v bistvu evroligaši in mislim, da bi s trdim delom in nabiranjem izkušenj čez nekaj let lahko nastopil tudi v Evroligi. Nato bi tam odigral štiri do pet let, morda kasneje NBA, če bo le možnost. Ampak to so želje, do teh želja je pa trdo delo, česar se zavedam, zato tudi delam iz dneva v dan čimveč, da bi uspel.
Mladi košarkarji imajo običajno svojega košarkarskega vzornika. Kdo je tvoja »gonilna/motivacijska sila«?
Moj vzornik je vsekakor življenjski vzornik, to je oče Stanko, ki me vodi tudi čez vse realne stvari in, ko se tudi sam kot mlad igralec včasih povzdignem, me kaj hitro spravi na realna tla. Drugače sta na košarkarskih tleh vsekakor za mene najboljša košarkarja vseh časov Michael Jordan v NBA in Dražen Petrovič v Evropi, trenutno pa je Sani Bečiro-vič še vseeno eden izmed najboljših igralcev v Evropi.
Sašo Kozlevčar
HALO OUl Ol 5^391^0 i
¥vww.halo-olje.si
Dostava kurilnega olja v Ljubljani, Domžalah
Kamniku, Vrhniki, Grosupljem in okolici. - -
p
TEN TRADE d.o.o., Videm 6b, Dol pri Ljubljani
20
šport
10. FEBRUAR 20I2
SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE
Izpiti za višje pasove
Mesec januar je bil pester in zanimiv, hkrati pa tudi zaključek semestra, ko je čas za izpite in ti so se odvijali 14. januarja v Domžalah na OŠ Venclja Perka ter 15. in 22. januarja v Ljubljani v Šentvidu in Savljah. To je bila priložnost za vse, ki so pridno trenirali, da pokažejo svoje znanje pred komisijo in takih ni bilo malo. Po uvodnem pozdravu in ogrevanju so se začeli izpiti za višje pasove. Na tem izpitnem roku je bilo veliko več tistih, ki so bili uspešni in so pokazali svoje znanje.
Izpite za višji pas so opravili: 7.kyu: Tomislav Birk, Din Colič, Aleksej Peter Ivanuš, Tesa Koderman, Nelli
Koncilja, Mark Krevs, Mark Loboda, Matevž Petrič, Nik Pirc, Adam Rakun, Laura Savič, Rok Schwarz-bartl, Nik Štrukelj, Maks Urh, Jaka Žankar, Zoja Kokalj, Matju Limoni, Jaša Rebula, Filip Viktorovski, Neža Volčini, Patrik Blagus Basarič, Vital Maj Krivic Rezar, Luka Novak, Val Kokalj, Matej Kržičnik, Luka Osolin, Pia Pavlič, Zala Tavčer, Liam Cim-perman, Brina Markič, Živa Markič, Matej Ravnikar, Lenart Terčič, Vasja Varšič, Urban Žargi, Mark Poljanšek, Gal Podlipnik, Antonio Glišič, Hana Hozanovič, Žan Juhant, Sebastijan Ščekič. 6.kyu: Matic Dremelj,^ Aljaž Marn, Lana Štrumbelj, Žiga Žolnir, Jurij Drobež, Simon Jeglič, Andraž Kavčič-Pavlovič, Gregor Košenina, Ivan Mitrevski, Gregor Otorepec, Barbara Skukan, Lara Ulčakar, Liza Ulčakar, Mirta Zajc, Aleš Žiberna, Max Žibert, Gaber Cencelj, Matic Tomori, Aljaž Kuhar. 5.kyu: Miha Kink, Ožbej Bolhar, Timi Kajbič, Gal Kotnik, Ana Miheli Gruner, Rok Mlinar Vahtar, Nejc Rajter, Nina Re-kanovič, Adrijana Robič, Maj Savnik, Hana Sojer, Rok Šuštar Grudnik,
KARATE DRUSTVO ATOM SHOTOKAN-DO DOMŽALE
Najprej kondicija, potem tekmovanja
Patricija Vehovec, Žan Podboršek, Crt Hrovatin, Saša Štiglic, Grega Teršek, Timotej Kokalj, Lovrenc Kokalj, Luka Repar in Vid Gobec so se 14. januarja čisto zares
Seminar z mojstrom Sawado 7. dan
JKA Slovenija je 21. in 22. januarja 2012 organizirala seminar z mojstrom Sawado, 7. Dan JKA, ki prihaja iz Belgije. Mojster je seminar posvetil vsebinam, ki jih pogosto sami, a ne vede počnemo. Poseben poudarek je bil na mišični kontrak-ciji, dihanju ter povezavi mentalne in fizične vadbe. Skozi kihon, vaje z partnerjem in bunkajem je predstavil kate Bassai Dai, Bassai Sho in Kanku Sho.Ob tej priložnosti smo vsi inštruktorji kluba opravljali izpit za državne licence (inštruktor, izpraševalec in sodnik). Iz našega kluba smo se ga udeležili štirje pre-dastavniki.
Karate klub Wankan
klub borilnih vescin domzale
Zlata rokavica: odlični Žiga, Aljoša, Andrej in Lana
Tradicionalni mednarodni turnir Golden glove je ob začetku posameznega leta tekmovanje, ki pokaže, kakšna je pripravljenost posameznih tekmovalcev. In če sodimo po uspešnem nastopu Kluba borilnih veščin Domžale, jim lahko samo čestitamo za odlično formo.
Mednarodno tekmovanje Zlata rokavica v kicboxingu je konec januarja v Coneglinau v Italiji pripravila Sve-
tovna organizacija - WAKO in spada med močnejša tekmovanja v Evropi. Prijavljenih je bilo 1000 tekmovalcev iz 22 držav in kar 150 klubov. Med njim tudi aktualni svetovni in evropski prvaki, tudi iz Slovenije, ki so upravičili vlogo favoritov v svojih kategorijah, predvsem v disciplini kick light, kjer smo v samem svetovnem vrhu.
Tudi za udeležence iz Slovenije je
atletski klub DOMžALE
Sprinterski led je prebit!
Leon Ulčakar, Jakob Zvab, Borut Resnik, Lara Šinkovec, Rok Capuder, Miha Ocepek, Neža Krašovic, Matej Rojec, Katarina Levec Grajfo-ner, Mirjam Rot, Nik Celan, Kristjan Hribar. 4.kyu: Miran Dolinšek, Boštjan Kavčič, Jan Makovecki, Sanel Mesič, Darja Seliškar, Primož Tori, Edvard Vrtačnik, Tadej Zule, Max Bizjak, Tim Cevzar, Nika Dejano-vič, Jan Korbun, Amar Ličina, Luka Sokler. 3.kyu: Taj Janežič, Bibiana Kepic, Jan Kotnik, Karmen Schwarz-bartl, Zan Učakar, Gal Banko, Sašo Ilič, Luka Kruljec, Matjaž Mav, JeanLuc Leben. 2.kyu: Anže Božič, Tina Jerman, Zoja Pust, Pia Pajk. 1.kyu: Matic Špenko, Andrej Resnik Vse, ki si želijo spoznati Sankukai karate veščino in se naučiti marsikaj novega, narediti nekaj za svoje telo in duha, vabimo, da se nam pridružite na treningih v februarju 2012 v Domžalah, Dragomlju, Mengšu, Radomljah, Krtini in na Rodici. Dodatne informacije lahko dobite na telefonu 031/231-440 od 12. od 14. ure.
Tjaša Š.
Sven Ulčar je bil med najmlajšimi pionirji do 10 let edini izmed domžalske četverke (Miha Strmčnik, Zan Vrhovnik, David Hribar), ki se je v teku na 60 m spustil pod 10 sekund (9,91 s). V skupni razvrstitvi je bil tretji, enako kot starejši Tilen Ulčar, ki je tretje mesto med pionirji do 12 let zabeležil v skoku v daljino z rezultatom 408 cm. Konkurenco so Tilnu delali še Zan Gashi, Jure Hribar, Tomaž Stibrič in Maks Ulčar. Med dekleti sta se na 12. mesto uvrstili Erin Kralj (daljina) in Neja Karner, kiji je družbo na 60 m delala še Nika Kos.
V	gneči tekmovalcev starih do 14 let smo imeli Domžalčani štiri predstavnike: Matevž Hribar je bil hiter na 60 m, v daljino sta skakala Jakob jančar in Matic Ulčar, pri pionirkah pa je v obeh disciplinah nastopila Nina Pa-vlič Hren. Med starejšimi pionirkami
e pri 490 cm doskočila Tea Pod-bevšek in se uvrstila na visoko tretje mesto, kot daljinaša sta se preizkusila še Klemen Ribaš in Luka Razpotnik, na 60 m pa je svojo trenutno formo preizkusil Anže Farkaš.
Sezono državnih^rvakov je odprla Eva Aljancič
V	dunajski atletski dvorani so 21. januarja podeljevali slovenske me-
dalje, in sicer se je v avstrijskem glavnem mestu odvilo Prvenstvo Slovenije v krožnih tekih. V štirih preizkušnjah za dekleta in fante na 400, 800, 1500 in 3000 m za mladinsko in člansko kategorijo je bilo podeljenih 15 kompletov odličij in ravno toliko naslovov slovenskih prvakov. Za prve atletske naslove najboljših v Sloveniji je teklo tudi 12 Domžalčanov. Izkupiček: naslov državne prvakinje, bronasto odličje in tri četrta mesta. Kar peterica mladincev je po poku startne pištole tekla dva 200-metr-ska kroga: Luka Razpotnik, Anže Farkaš, Jure Aljančič, Rok Kveder in Luka Marolt. Na koncu je bil z rezultatom 51,24 s, ki je tudi nov klubski rekord, na 400 m najvišje uvrščen hitri Luka, ki je zasluženo stopil na tretjo stopničko. V konkurenci mladink se je na 400 m pomerila pionirka Tea Podbevšek in svoj prvi nastop v krožnih tekih zaključila kot 17. Za 800-metrsko preizkušnjo sta se odločila Gregor Lazar in Ana Šumah, ki sta v cilj pritekla kot sedmi oziroma 17. Sledila so tri nehvaležna četrta mesta: Anžeta Zupana na 1500 m ter Jakoba Vodnjova in Andreja Me-veda na 3000 m. Za vrhunski konec je poskrbela Eva Aljančič, ki je preiz-
kušnjo 15 krogov (3000 m) suvereno odtekla in bila od mladinskih tekmic hitrejša za celih 55 sekund! Rezultat 10:41,17 min ni le nov osebni rekord odlične mlajše mladinke, ampak tudi nov absolutni rekord AK Domžale.
Najbolj natančne skakalke v daljino so Domžalčanke!
Atleti Alenke Zavadlav so s prvenstva Slovenije za pionirje do 14 let 21. januarja odšli s srebrno medaljo Juša Smoleta, ki je na stopničke stopil po preskočenih 145 cm v skoku v višino. Lep dosežek so s svojimi nastopi dopolnili še: Matic Ulčar, Jakob Jančar in tri dekleta, ki so poleg sprinta na 60 m skakala še v daljino in vsa do-skočila tik pod 400 cm: Nina Pavlič Hren jiri 396, Sofia Kokot pri 395 in i Šer
Zala Šenet pri 394 cm!
Bojana V.
nk domžale
Domžalski nogometaši v pripravah na nove zmage
zagnali v sezono 2012. Ce seveda ne upoštevamo 1. januarja 2012, ko je bil na koledarju ATOMovcev zimski trening s kopanjem v Kamniški Bistrici ^ Ker vrhunskega rezultata ni brez kondicije, se je zbrana karate družba v telovadnici v Poljčanah posvetila fizičnim pripravam in testiranju, ki je potekalo pod vodstvom Shotokan-Do International zveze Slovenije. Pozitivno ali negativno obveščeni o svoji trenutni pripravljenosti so karateisti nadaljevali s treningom, v katerem je bil poudarek na teku. Bolje pripravljeni bolj na lahno, tisti, ki so do sedaj bolj počivali pa zares in morda že z mislimi na ponovno preverjanje fizične pripravljenosti avgusta 2012. Takrat se bo na Boču že odločalo, kdo bo novembra nastopil na največjem in prestižnem svetovnem S.K.I.F prvenstvu v avstralskem Sydneyu.
Bojana V.
Ceprav zima še ni pokazala svojih snežnih zob, se nogometaši že pridno pripravljajo na spomladanske aktivnosti, ko jih čaka drugi del sezone 2011/2012. V zimskem prestopnem roku se je zgodilo v ekipi tudi nekaj kadrovskih sprememb, ki bodo, verjamemo, pomagale prvi ekipi do zmag in višjih uvrstitev na lestvici 1. slovenske nogometne lige. Ze na prvem treningu se je ekipi pridružil Jaka Ihbeisheh, vsestranski nogometaš, in je pred tem oblekel dres Factorja, Primorja in Rudarja, z
Domžalami pa je podpisal dveletno pogodbo. V istem času je ekipo zapu-stir20-letni Jernej Smukavec, ki, po besedah športnega direktorja kluba Mateja Oražma, ni bil zadovoljen s statusom v Domžalah. Še en nogometaš, ki je zapustil domžalsko ekipo, v tem primeru gre za mednarodni prestop, ki je Domžalam prinesel določeno odškodnino, pa je Lucas Mario Horvat, 26-letnik bo po novem branil barve azderbajdžanskega FC Bakuja, kjer se je pridružil Juninhu. Naslednja novost v ekipi je 26-letni
državljan Bosne in Hercegovine, napadalec Igor Radovanovič. Pogodbo z NK Domžale pa so podaljšali: Darko Zec (do junija 2014), Ivan Knezovič (prav tako do junija 2014), poklicne pogodbe pa so podpisali še trije domači nogometaši in sicer Gaber Dobrovoljc, Tadej Rems in Alen Ožbolt, medtem ko je novinec Denis Halilovič pogodbo podpisal do konca prihodnje sezone. Prvo poklicno pogodbo sta podpisala še Jon Gorenc Stankovič in Miha Kostanjšek. Tik pred koncem januarskega prestopnega roka je Domžalčanom uspel še en odmevnejši prestop. Ob Kamniško Bistrico tako prihaja 22-letni Nejc Skubic, ki je v prvi polovici sezone igral za romunsko ekipo Otelul Galati in z njimi okusil tudi že Ligo prvakov.
Več o pripravah domžalskih nogometašev v prihodnji številki.
M. A. K.
plesni par spela in matej krau V tretje gre rado
Novo leto, nova plesna sezona, nov klub in nov naslov državnega prvaka v standardnih plesih. Takšen je kratek povzetek dog
a pl
Špelo in Mateja Kralja.
2012 za vrhunska plesalca iz Domžal, apre-
jp iz plesnega kluba Fredi v plesni
sezoni 2012 sva se odločila za i
Urška. S prestopom sva zado-
sto klu
voljna, saj sva deležna veliko podpore s strani Urška Active Teama. Zadovoljna sva tudi s pogoji treningov, saj potekajo s poudarkom na športni vzdržljivosti in perfekciji izvedbe v novi plesni dvorani PK Urška, ki je v prostorih nekdanjega Slovenijalesa poleg Gospodarskega razstavišča v Ljubljani in je namenjena izključno treningom standardnih in latinskoa-meriških plesov,« pove Špela. Sprememba je bila glede na lep uspeh zagotovo dobrodošla, tako za par, ki je bil najboljši že tretjič zapored, kot
za njun novi klub, ki ima v svoji vrsti najboljši članski par v standardnih plesih.
Plesalci in plesalke so za lovoriko
najboljšega slovenskega plesnega para v standardnih plesih za leto 2012 plesali 28. januarja 2012 v Lenartu. Angleški , počasni in dunajski valček ter tango in quickstep je ob parketu ocenjevalo sedem sodnikov, veselje Domžalčanke, ki je plesih uživala in se vrtela v bleščeči rumeni obleki, pa odseva tudi njen komentar: »V soboto je bil en super večer. Kar se plesanja tiče in najinega občutka sva vedela, da sva v finalu plesala veliko boljše kot v polfinalu, zato sva bila z nastopom zelo zadovoljna. Tekma sama je bila super organizirana, okrašeno okolje je razblinilo videz športne dvorane in mislim, da se je organizator PK Pingi uspešno potrudil, da bi tekmovanje izpeljal, kar se da najboljše. Plesalci Urške so naju vseskozi presenečali z navijanjem, prav tako starši in prijatelji. V novem klubu se odlično počutiva in so naju res sprejeli z odprtimi rokami. Nedelja je bila mirna, z novim tednom pa greva že s polno paro naprej z mislimi, usmerjenimi na evropsko prvenstvo konec marca v Nemčiji."
Bojana V.
Ip

bila Zlata rokavica priložnost, da preizkusijo formo svojih tekmovalcev, pred katerimi je tudi letos veliko tekmovanj, razporejenih skozi vse leto 2012. V Italiji se je tekmovalo v disciplinah semi in light contact, kick light, glasbene forme in timske borbe. Naši tekmovalci so pokazali, da so na začetku sezone odlično pripravljeni, saj bilo potrebno zmagati v povprečju vsaj tri borbe za osvojitev medalje. Klub borilnih veščin Domžale se je tudi tokrat odlikoval, da je prvo mesto pričakovano osvojil Ziga Štiftar, drugo Aljoša Šlebir, medtem ko je bil med mladinci Andrej Repnik drugi, enako mesto pa je zasedla tudi kade-tinja Lana Kovič. Cestitamo!
V. V.
Vadba na fitnes plošči flowin
Sekcija flowin vadbe je postala stalnica v programu rekreativne vadbe društva TVD Partizan Domžale. Spet smo z delom letošnje vadnine nabavili dodatno dve vadbeni blazini, tako da sedaj lahko vadi že 16 vade-čih članov.
Vadba na fitnes plošči flowin je nova iznajdba za vadbo celega telesa. Prihaja s Švedske, kjer so jo po nekaj letih testiranja in raziskovanja v letu 2006 predstavili javnosti. Flowin vadba je funkcionalna vadba, ki daje poudarek na krepitvi moči sredice telesa, izboljša pa tudi ravnotežje, koordinacijo in gibljivost. Je popolnoma lastno prilagodljiva vadba in se jo lahko uporablja tako za terapevtske namene, rekreativno vadbo kot tudi za vrhunski trening. Vadba se odvija z
drsenjem po flowin podlagi, samo težavnost pa uravnavamo po trenutnih lastnih zmožnostih. Za uravnavanje težavnosti se uporablja spreminjanje točk opore telesa, amplituda giba in hitrost izvajanja gibov na flowin
podlagi. V naši polurni vadbi se izvajajo vaje za razvoj moči, ravnotežja in gibljivosti za vse telo. Vadba je razdeljena na šest vaj, vsako vajo pa se izvaja v treh nivojih obremenitve, s ponovitvami 30 sekund in 30 sekundnim odmorom. Bistvo flowin vadbe je, da v kratkem času opravimo lasten vrhunski trening za vse telo. Vse, ki vas zanima ta nov pristop k razvijanju telesnih sposobnosti, vabimo na ogled in preizkus flowin vadbe. Naši termini vadbe so vsako sredo od 19.00 do 19.30 v telovadnici O.Š. Domžale. Vabljeni!
Primož
10. FEBRUAR 20I2
šport
21
SMUČARSKI KLUB IHAN
Zimsko veselje
Zima, zima bela vrh gore sedela ^ Ja, letošnja zima je res samo vrh gora, kjer je toliko snega, da zimsko veselje ne izostane. Zimsko veselje že kot ponavadi ne izostane v Ihanu, kjer nas tekmovalke ter tekmovalci v biatlonu in teku na smučeh vedno znova navdušijo. Pravo navdušenje nas spremlja na Pokljuki, kjer se vsak vikend preizkušamo na biatlonskih tekmovanjih, ki štejejo za točke Pokala RS v biatlonu. Na vrh gore smo se večkrat zmagovalno vzpeli in se veselili zmag Anžeta POVIRKA, Primoža PANČURJA, Mirana MAJERJA, Lili DRČAR, Lovra PLANKA in Tjaše BAHOVEC. Da so naši uspehi sestavljeni večplastno so to dokazali z drugimi in tretjimi mesti Maša BAHOVEC, Jernej GO-ROPEČNIK, Sara LEKAN, Nina MERKUŽIČ, Vid ZABRET, Klemen BAUER, Peter DOKL, Lea
VALJAVEC in Anthea GRUM. A zima bela, se bolj kot v naši domovini dela v naši okolici, v sosednjih državah, kjer naši tekmovalci prav tako naskakujejo vrhove. Vsak si svoj snežni vrh slika po svoje. Zagotovo sta imela pravo slikanico Anthea GRUM in Vid ZABRET, ki sta sodelovala na sploh prvih Zimskih olimpijskih igrah mladih v avstrijskem Innsbrucku. Naša olimpijca sta se pomerila v sprin-tu, zasledovanju in štafeti. Anthea je svoj najboljši olimpijski nastop dosegla na zasledovalni tekmi z 31. mestom, Vid pa je z 21. mestom v sprintu dosegel svoj olimpijski vrh. A tisti pravi olimpijski nastopi še pridejo.
Na najvišjih vrhovih, kjer se preizkušajo najboljši biatlonci sveta, je nastopil Klemen BAUER, ki je v italijanski Anterselvi, skupaj z ostalimi člani slovenske moške biatlon-
ske štafete, osvojil 9. mesto. A pravi vrh je KLEMEN osvojil v Kulturnem domu Franca Bernika, kjer je zasedal vrh domžalskih športnic in športnikov. KLEMEN je namreč ponovno postal najboljši športnik Občine Domžale za športne dosežke v letu 2011 in nam tako zimo še bolj približal, upamo, da tudi vam, spoštovane bralke in bralci. Da, pa nam ni zgolj Pokljuka tisti
zimski vrh, kjer se veselimo, sta bila Rogla in Medvode oziroma Preska, zares pravo veselje. Na Rogli, kjer je svoje vrhove dosegala Petra Majdič, nas je z zmago na 5 km preizkušnji v prostem slogu razveselila starejša mladinka Manca SLABANJA. Zmage v teku na smučeh smo se veselili tudi v Medvodah oziroma Preski, kjer je Jaka PARKELJ za-blestel v sprintu in zmagal med starejšimi dečki.
Vsi vzponi na vrhove so zelo težki in včasih ne kažejo pravega veselja. A kot že opisano, zimsko veselje v prvem delu sezone ni izostalo, za kar so nedvomno zaslužni sami tekmovalci in seveda trenerja Janez GREGORIN in Miha PEČNIK ter koordinatorka Barbara BAHOVEC.
A da se lahko ihanski biatlonci in tekači sploh pripravimo na sam vzpon in se začnemo vzpenjati, je zato potrebno pravo veselje naših donatorjev in ostalih podpornikov kluba. Zimsko veselje so nam pričarali Občina Domžale, Marg, d.o.o., Marand, d.o.o., Europlakat, d.o.o. in Majo, d.o.o., HVALA.
Matjaž Pavovec
ALPiNiSTiČNO PLEZALNi VEČER
Izbrani najuspešnejši alpinisti in športni plezalci za leto 2011
V torek, 24. januarja 2012, so na Alpinistično plezalnem večeru v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah Planinska zveza Slovenije ter njeni Komisija za alpinizem in Komisija za športno plezanje PZS podelili priznanja najuspešnejšim alpinistkam in alpinistom ter športnim plezalkam in športnim plezalcem za leto 2011, to so: Anastasija Davidova (alpinistka), Luka Krajnc (alpinist), Mina Markovič (športna plezalka) in Klemen Bečan (športni plezalec). Številne prisotne na raz-
glasitvi najuspešnejših je na začetku pozdravil podpredsednik Planinske zveze Slovenije Borut Peršolja. V nagovoru je zbrane povabil v navezo Planinske zveze Slovenije, ki združuje tako mlade, planince, turne kolesarje, pohodnike različnih starosti, ljubitelje gore, vse zasanjane iskalce gorskih lepot in doživetij, markaciste, vodnike, kot tudi alpiniste in športne plezalce.
NAJUSPEŠNEJŠI v letu 2011 v
41 DTIVTVA/ITT
Ob vseh dosežkih naših alpinistov v letu 2011, ki jih je bilo zares obilo, je imela komisija zahtevno delo. Načelnik Komisije za alpinizem PZS Miha Habjan je med drugim dejal: »Mnogi alpinisti prenašajo visok športno plezalni nivo v najtežje alpske smeri, iščejo nove linije za nove smeri ali iščejo smeri še brez prostih ponovitev. Stopnička najtežje skalne alpinistične smeri se je lani dvignila na visokih X+/XI- (8c). S tem je bil postavljen nov mejnik v slovenskem alpinističnem skalnem plezanju. Odpravarski izkupiček v najvišja gorstva sta zaznamovali predvsem dve odpravi, Xuelian Feng (Kitajska) in Charakusa (Pakistan). Na obeh je bila preplezana vrhunska prvenstvena smer (v Xu-elian North East in v K7 West).«
NAJUSPEŠNEJŠA ALPINISTKA v letu 2011
je Anastasija Davidova (AO Lju-bljana-Matica).
NAJUSPEŠNEJŠI ALPINIST v letu 2011
je Luka Krajnc (AO Celje-Matica).
NAJPERSPEKTIVNEJŠI ALPINIST v letu 2011
je Luka Stražar (Akademski AO).
NAJUSPEŠNEJŠI v letu 2011 v ŠPORTNEM PLEZANJU
Komisija za športno plezanje PZS je
Mednarodni turnir v odbojki-dvojno zlato domžalskih odbojkaric
V dneh od 15. do 17. januarja je v Ljubljani na OŠ Fužine potekal mednarodni turnir v odbojki za kategoriji starejše deklice in kadetinje. Poleg ŽOK Domžale in OK tabor sta se turnirja udeležila še dva kluba iz BIH in sicer Sarajevo Novi grad in Novo Sarajevo.
Zahtevno organizacijo turnirja je prevzel OK Tabor ob sodelovanju ŽOK Domžale. Namestitev več kot 50 deklet iz Sarajeva, skrb za njihovo prehrano in v prostih trenutkih tudi ogled Ljubljane z obveznim razvedrilom z nakupovanjem - to je bil zahteven organizacijski zalogaj, ki so ga predstavniki vodstev obeh klubov skupaj s starši tekmovalk odlično izpeljali. Na tem mestu tudi zahvala in podpora vsem sponzorjem, saj bi bil jrez njihove pomoči finančni zalogaj verjetno prevelik. Zdaj pa k utripu turnirja. Čeprav je šlo za prijateljski turnir, je
že nrvi tekmovalni H^n nok^z^l bor-
benost deklet. Tekmovanja so potekala do večera, ves čas ob odličnem vzdušju in bučnem navijanju. Sobotni večer se je za domžalska dekleta
končal odlično, saj sta si obe kategoriji že priigrali polfinale. Starejše deklice z zmago nad OK NOVO SARAIRVO in OK NOVI GRAD
Na črnobelih poljih Luka Lenič šahist leta 2011
Ob koncu minulega leta so potekali po Sloveniji hitropotezni turnirji v okviru 18. memoriala Vasje Pirca na desetih lokacijah v Celju, Izoli, Kranju, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorci, Ptuju in Slovenj Gradcu. S teh turnirjev so se po posameznih kategorijah šahistke in šahisti uvrstili na finalni turnir, ki je potekal na Sneženem stadionu v Mariboru.
Med moškimi je zmagal Zdenko Kožul pred Mladenom Palcem, oba sta Hrvata, tretji je bil Srb Robert Markuš, vsi trije velemojstri nastopajo tudi za slovenske klube. Četrti je bil domžalski velemojster Luka Lenič, ki zadnja leta nastopa za Ze-lezničarski šahovski klub Maribor. V finalni skupini je nastopilo kar trideset šahistov.
Med ženskami je zmagala mednarodna mojstrica Vesna Rožič, pred velemojstricama Ano Srebrnič in Jano Krivec. Domžalčanka Špela Orehek se je uvrstila na 11. mesto, sodelovalo je 13 šahistk. Med veterani je slavil Hrvat Vladimir Hrešč, ki je bil gost turnirja, saj ne nastopa za nobeno slovensko moštvo, pred Zlatkom Bašagičem, oba sta mednarodna mojstra, tretji je bil Vojko Srebrnič. Član Domžal Jože Skok se je med 14 udeleženci uvrstil na sedmo mesto, čeprav je spočetka kazalo, da bo posegel v sam vrh tabele. Ore-hek in Skok sta se na finalni turnir uvrstila v Ljubljani. Ob zaključku turnirjev Sloveni-
*
ja šahira so podelili tudi nazive za najboljšega šahista v letu 2011. Tudi lani ga je osvojil Luka Lenič. V minulem letu je konstantno vzdrževal formo in nabiral ratinške točke. Od leta 2010 je napredoval za 20 točk, njegov rating je ob koncu minulega leta znašal 2634 in je bil v Sloveniji na prvem mestu. Dosegel je tudi drugo mesto na državnem prvenstvu, tako rekoč v zadnjem kolu ga je prehitel velemojster Beliavsky. Luka je lani odigral vrsto močnih turnirjev. Najbolj se je razigral v Avstrijski ligi, kjer je z zmogljivostnim ratingom 2729 osvojil 15 novih ra-tinških točk. Med ženskami je vnovič postala šahistka leta Ukrajinka Ana Muzičuk, ki ima tudi slovensko državljanstvo.
lo7A Skok
izbrala športne plezalce in plezalke, ki so s svojimi doseženimi uspehi izstopali iz povprečja. Med dekleti in fanti sta bila vnovič izbrana lanska najuspešnejša športna plezalca. Mina Markovič ima za sabo zares vrhunsko sezono, ki jo je začela in končala z zmago, je zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji, bronasta s svetovnega prvenstva v kombinaciji, državna prvakinja v težavnosti in balvanih. Ob koncu leta pa je preplezala še smer z oceno 8b na pogled. Med dosežki plezalcev pa sta izstopali srebrni medalji s tekem svetovnega pokala v balvanih Kle-mna Bečana, bron pa mu je pripadel v končnem seštevku svetovnega pokala v kombinaciji. Izvrstno formo je potrdil v plezališčih. Je tudi prvi slovenski plezalec, ki je preplezal smer z oceno 8c na pogled.
NAJUSPEŠNEJŠA ŠPORTNA PLEZALKA v letu 2011
je Mina Markovič (PK 6b Ptuj).
NAJUSPEŠNEJŠI ŠPORTNI PLEZALEC v letu 2011
je Klemen Bečan (ŠPO Tržič). Med prejemniki priznanj perspektivnim za rezultate na svetovnem prvenstvu in evropski mladinski seriji ter za vzpone v naravnih ple-zališčih je med drugim prejela tudi Rebeka Kamin (ŠPO Domžale).
Planinska zveza Sloveniie
lUülf,_
MAVRFCA I e-Folo!rania V
CENTER ZA MLADE DOMŽALE in E-FOTOGRAFIJA pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije
razpisujeta 3. natečaj za razstavo fotografij
» H € Š ri 2C12«
Fotonatečaj namenjen slovenskim fotografinjam. TEME:
A - MOŠKI IN VODA (ČB ali B) B - PROSTA (B) C - PROSTA (ČB)
Rok za oddajo 29. februar 2012.
Digitalne fotke (min. 1024X768 Ppix) lahko oddate: - po elektronski pošti tinkaraPczm-domzale.si - na CD-ju na naslov Center za mlade. Ljubljanska c. 58, 1230 Domžale
Sodelovanje BREZPLAČNO!
VEČ INFORMACIJ NA WWW.CZM-DOMZALE.SI ALI NA ni -itt cc nn
SARAJEVO in kadetinje z dolgo pričakovano zmago nad OK Tabor ter OK NOVO SARAJEVO. V nedeljskem dopoldnevu ste obe domžalski ekipi premagali nasprotnice in si tako zagotovili finale, ki se je za obe kategoriji odvijal istočasno. Tekma starejših deklic je bila odločena že po dveh nizih, kadetinje pa so igrale še tretji odločilni niz. Prav tu je bilo vzdušje res enkratno, saj so svojo tekmo prej že končale starejše deklice in se je navijaško občinstvo z obeh tekem usmerilo v veliki finale kade-tinj. Dekleta so pokazala odločnost in borbenost za vsako žogo. Blesteča igra prav vseh se je kazala v odličnem sprejemu Špele, odločnih Sarinih blokih in penalih, dobrih žogah podajačice Eve, ki je v zadnjem nizu pripomogla tudi k sedmim zaporednim točkam s preciznim začetnim udarcem.
Helena Relinnar
r--t-m-
^ ^imnudba za DODolno udobje
Ugodna zimska ponudba energetske varčnega stavbnega pohištva AJM za priliranek energije in prijetno
iirlnhifi v/ mrTlih Timckiln Hnohl
Zimska ponudba velja za AJM PVOproizvodni program, za naročila do konoa februarja 2012. Več Infonnaoli o akciji in višini ugodnosti dobite v salonih podjetia AJM, pri prodajnlii zastopnlklii po Sloveniji In na spletni strani wwvw.£um.si. Dnjgl
ZastopniK jomontd.0.0.
Prodajni salon
TEL-059-924849,
ISi O3V356-505
22
objave
10. FEBRUAR 20I2
REPUBLIK/^ SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA OCtMŽALE
pREVERiTE veljavnost
osEBNiH dokumentov
Ker v letošnjem letu poteče veljavnost velikega števila osebnih dokumentov, vam v želji, da bi se izognili daljšim čakalnim vrstam in nevšečnostim pri prehodu mej, predlagamo, da še pred obdobjem letnih dopustov in morebitnih potovanj v tujino preverite veljavnost osebnih dokumentov.
Osebna izkaznica in potni list sta javni listini, s katerima državljan Republike Slovenije dokazuje svojo istovetnost in državljanstvo, prav tako pa ju uporablja za prehod državne meje. Osebna izkaznica se lahko uporablja za prehod državne meje le v primerih in pod pogoji, kot je to določeno z meddržavnim sporazumom.
Slovenski državljani lahko z veljavno osebno izkaznico potujejo v vse države članice Evropske unije in nekatere druge države. Več informacij o pogojih vstopa v posamezne države najdete na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve "www.mzz.gov.si.
Vlogo za zamenjavo ali izdajo osebnega dokumenta lahko podate pri katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu v Republiki Sloveniji, ne glede na kraj stalnega prebivališča.
osebna izkaznica
Vlogo za izdajo osebne izkaznice vloži državljan RS osebno. Za otroke, mlajše do 18 let, poda vlogo zakoniti zastopnik. Otrok, ki je dopolnil 8 let starosti, mora biti ob vlogi prisoten zaradi podpisa. V kolikor starš in otrok nimata skupnega prebivališča, vlogo za izdelavo otrokovega dokumenta poda tisti starš, ki živi skupaj z otrokom, oziroma tudi starš, ki z otrokom nima skupnega prebivališča, vendar mora predložiti izjavo, da se z vlogo drugi starš strinja.
K vlogi je potrebno priložiti staro osebno izkaznico, če je bila izdana, ali drug identifikacijski dokument in eno fotografijo v fizični obliki velikosti 3,5 x 4,5 cm, ki mora kazati državljanovo pravo podobo, ali referenčno številko fotografije iz elektronskega odložišča fotografij. Stranka mora biti fotografirana od spredaj, z odkritim čelom, brez klobuka, čepice ali rute (izjeme so pripadniki verskih skupnosti in starejši ljudje, ki po svoji ljudski navadi nosijo ruto ali čepico in so sestavni del oblačila). Fotografija v fizični obliki ne sme biti izdelana z napravo za samopostrežno fotografiranje.
Osebna izkaznica za otroka do 3. leta starosti se izda z veljavnostjo 3 let in stane 12,43 EUR.
Osebna izkaznica za otroka od 3. leta do 18. leta se izda z veljavnostjo 5 let in stane 14,25 EUR.
Osebna izkaznica za polnoletno osebo se izda z veljavnostjo 10 let in stane 18,77 EUR.
potni list
Vlogo vloži državljan osebno, saj se v postopku ugotavlja njegova istovetnost, skladnost priložene fotografije z dejansko podobo, zajem prstnih odtisov od 12. leta dalje, na vlogo pa se mora tudi podpisati. Za državljana, mlajšega od 18 let, oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, vloži vlogo njegov zakoniti zastopnik, otrok, ki je dopolnil osmo leto starosti, pa mora biti ob
vlogi navzoč. V primeru, ko imata otrok in zakoniti zastopnik različni prebivališči, vlogo poda tisti zakoniti zastopnik, ki živi skupaj z otrokom, oziroma lahko tudi drugi starš, ki ne živi skupaj z otrokom, vendar mora predložiti pisno soglasje zakonitega zastopnika, ki živi skupaj z otrokom.
Ob vlogi za nov biometrični potni list je potrebno predložiti v uničenje star potni list (če ga je oseba imela), če ta še ni bil izdan, pa veljavno javno listino in eno fotografijo, velikosti 3,5 x 4,5 cm, ki mora kazati državljanovo pravo podobo in je primerna za biometrični zajem. Biometrična fotografija vsebuje celoten imetnikov obraz, del ramen, vrat in v večini primerov tudi lase. Pri izdelavi fotografije fotografa opomnite, da naj vam izdela fotografijo, ki ustreza standardom za izdelavo biometričnega potnega lista
Potni list za otroka do 3. leta starosti se izda z veljavnostjo 3 let in stane 30,67 EUR.
Potni list za otroka od 3. do 18. leta starosti se izda z veljavnostjo 5 let in stane 34,75 EUR.
Potni list za polnoletno osebo se izda z veljavnostjo 10 let in stane
41,55 EUR.
Osebne dokumente je mogoče prevzeti po pošti ali osebno pri upravni enoti, pri kateri je bila podana vloga.
Obveščamo vas tudi, da podjetje Cetis vsak dan, predvidoma ob 10.00 uri na spletni strani http:// www.cetis.si/ na povezavi »stanje vloge za dokumente«, obvešča o odpremi personaliziranih osebnih izkaznic in potnih listin.
kaj storiti v primeru pogrešitve osebnega dokumenta?
Če ste pogrešili ali izgubili svoj potni list ali so vam potni list ukradli, morate to naznaniti na katerikoli upravni enoti v RS čim hitreje, najkasneje pa v osmih dneh po dogodku.
Če ste pogrešili potno listino v tujini, morate naznanitev opraviti najkasneje v osmih dneh po prihodu v domovino. Ob izgubi ali kraji potnega lista ali osebne izkaznice je treba to prijaviti pristojnim organom države (policiji), v kateri je bil dokument pogrešan.
Dokument za vrnitev domov pridobite na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije oz., če ta v državi nima diplomatsko konzularnega predstavništva, na kateremkoli diplomatskem ali konzularnem predstavništvu držav članic Evropske unije.
Za izdajo potnega lista za vrnitev je treba na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije predložiti potrdilo policije o prijavi izgube ali kraje dokumenta ter sliko. Prav tako mora prosilec dokazati svojo identiteto, za kar potrebuje drug osebni dokument s fotografijo.
Priporočljivo je, da si pred odhodom v tujino priskrbite overjeno fotokopijo potnega lista (ki jo hranite ločeno od originalnega dokumenta).
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
Inštrukcije matematike in fizike za OŠ, SS in GlM na vašem domu. Info: 040/168-454.
Nudim pomoč pri čiščenju, pospravljanju in likanju do 2 x tedensko. Info: L. Ficko; 041/293-723
V skladu s 6. in 7. členom Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 11/09), Občina Domžale objavlja
Javni razpis
za oddajo tržnega prostora iN stoJNic za obdobje marec -december 2012
I.
Predmet javnega razpisa je oddaja v zakup tržnega prostora ter odprtih in zaprtih stojnic v lasti Občine Domžale na starem delu tržnega prostora za obdobje april - december 2012 ter novem delu tržnega prostora za obdobje od 16. marca do decembra 2012.
Tržni prostor in stojnice se dajejo v zakup za prodajo:
•	vseh vrst kmetijskih pridelkov in sadja,
•	živil in pijač, za katere so izpolnjeni zdravstveno tehnični in higienski pogoji za prodajo zunaj prodajaln,
•	suhe robe,
•	izdelkov domače in umetne obrti,
•	cvetja, gozdnih sadežev,
•	raznih sadik,
•	izdelkov, ki so namenjeni promociji Občine Domžale,
•	sveč,
•	galanterije in pletenin lastne proizvodnje,
•	drugih izdelkov kulturnega, vzgojnega, etnološkega ali estetskega pomena, če zakupna mesta niso zasedena za prodajo izdelkov od alinee a) do alinee i).
II.
Zakupniki so lahko trgovci za izdelke iz lastne proizvodnje, razen v primeru, če gre za prodajo ekoloških živil ali prodajo izdelkov navedenih pod alineo j). iz l. točke tega javnega razpisa, ko ni potrebno, da ima trgovec lastno proizvodnjo.
Zakupniki so lahko tudi kmetovalci ali drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na premičnih stojnicah v skladu z veljavnimi predpisi. Na tržnem prostoru je preprodaja prepovedana.
III.
Zakupnina za prodajni prostor za odprto stojnico znaša 5,10 € na dan, za prodajni prostor za standardno zaprto stojnico znaša 95,80 € na mesec ter nestandardno zaprto stojnico (globina 300 cm) 105,40 € na mesec. Za zaprte stojnice je možen samo mesečni najem. Prosilec mora poravnati zakupnino pred začetkom prodaje na tržnem prostoru za celotno obdobje, za katero se sklepa zakupna pogodba.
IV.
Uporaba stojnic in tržnega prostora je praviloma možna od ponedeljka do sobote in sicer od 8. do 17. ure, razen v času izredne prodaje, ko je možna tudi ob nedeljah.
Izredna prodaja se v obdobju od 16. marca do decembra 2012 odvija na določene dneve pred prazniki in sicer:
•	25. marec - materinski dan (prodaja cvetja) - največ teden dni pred praznikom,
•	cvetna nedelja (prodaja oljčnih vejic, butaric) - največ teden dni pred praznikom,
•	1. november (prodaja cvetja in sveč) - teden dni pred praznikom,
•	božič, novo leto (prodaja novoletnih okraskov, smrečic) - od 5. do 31. decembra.
V.
Prosilec odda vlogo na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi.
Obrazcu morajo prosilci priložiti naslednja dokazila:
•	kmetovalci: izpis iz registra kmetijskih gospodarstev za KMG-MlD,
•	trgovci, ki prodajajo izdelke iz lastne proizvodnje kot tudi ostali trgovci: uradno veljavno dokazilo o proizvajalcu artiklov, ki jih želijo prodajati (npr. priglasitveni list oz. dokazilo o vpisu dejavnosti v sodni register),
•	drugi posamezniki: uradno veljavno dokazilo, da sami izdelujejo predmete, ki jih želijo prodajati (npr. potrdilo o vpisu v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno),
•	prosilci, ki želijo prodajati živila živalskega izvora morajo predložiti tudi izpis iz evidence registriranih obratov, ki ga izda pristojni območni urad Veterinarske uprave RS.
VI.
Občinska uprava bo izmed prispelih ponudb izbrala najprimernejše ponudnike. Pri izboru bo upoštevana pestrost ponudbe. V primeru, da bo prijavljenih več interesentov kot je zakupnih mest, bodo imeli prednost kmetijskih pridelkov lastne proizvodnje. Nestandardne zaprte stojnice ter 2 standardni zaprti stojnici s prednjim odpiranjem, so namenjene za prodajo živil, za katere je potrebna uporaba hladilnih naprav.
Ponudniki bodo pismeno obveščeni o izboru. Izbranemu ponudniku bo izdano soglasje za prodajo zunaj prodajaln ter z njim sklenjena zakupna pogodba. Zakupna pogodba se sklene najdlje za obdobje do 31.12. 2012.
VII.
Prosilci oddajo vloge z dokazili na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Javni razpis je odprt do zasedbe oz. zakupa vseh stojnic.
Dodatne informacije lahko dobite v času uradnih ur na tel. 01/721-42-51.
_ Občina Domžale Župan Toni Dragar
Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine.
HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale, Tel. 040/414-141.
ŠIVALNI STROJI; servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih).
Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Gsm: 041/920-149
Energetski tretmaji za izboljšanje počutja in zdravljenje vseh vrst bolezni.
Helena Vlaj s.p., Prešernova 45, 1235 Radomlje, tel: 041/391-146
Inštruiram matematiko, angleščino za OŠ, SŠ in priprava na maturo. Helena Vlaj s.p., Prešernova 45, 1235 Radomlje, tel: 041/391-146
Ugodni TAXI prevozi! Domžale - Ljubljana (12 EUR), Domžale - letališče Brnik (15 EUR). http:// www.taxikamnik.si GSM: 031/713421.
BALTAZARS E. Stankovič s.p., Pot 27. julija 3,1241 Kamnik.
Pomoč na domu
oskrbovalka. Jožica Levičnik s.p. 662
nudi socialna
tel: 031/220-
Nudim skrbno varstvo vašega malčka v varnem in prijaznem okolju. Nahajamo se v okolici Radomelj, v stanovanjski hiši z ograjenim vrtom. Varstvo poteka v dopoldanskem času in je namenjeno otrokom od 11 meseca do 3 let. Simona Bernot, GSM: 041/606425
Inštrukcije matematike in fizike v
centru Domžal. Kontakt: 031/504-357
Prostovoljno pomagam starejšim na domu. Tudi druženje in sprehodi. Info tel: 041/243-615
V	spomin
France Cerar
(1927-2012)
Dragi France!
V	četrtek, 26. januarja 2012, sem sprejel častno in odgovorno nalogo ter v imenu pevcev moškega pevskega zbora Radomlje in v svojem osebnem imenu poslovil od tebe na tvoji zadnji zemeljski poti.
Ko govorim o sopevcu,s katerim sva četrt stoletja z ramo ob rami basirala, se šalila in skupaj drgnila pevske klopi ter koncertne odre, mi prihajajo v ospredje misli o velikem človeku. V življenju ne srečamo veliko ljudi, ki bi bili tako aktivni in ustvarjalni, kot si bil ti, še manj pa, da bi bil človek lahko njihov sopotnik. O tebi bi se z lahkoto dalo napisati knjigo, tako pa se bojim, da bom zaradi tvoje velike širine preveč pomembnih stvari izpustil. Petje ti je bilo položeno v zibelko in si mu ostal aktivno zvest od otroštva pa do svoje 80-letnice. Pel si v otroških, mladinskih, odraslih in v cerkvenem zboru. V našem pevskem zboru si 35 let prepeval, pa tudi drugače si bil zelo dejaven in predan društvu, saj si brez tebe
nismo znali predstavljati oblikovanja in izdelave koncertnih listov, plakatov, odrskih napisov in vsega drugega, kar je bilo povezano s pisano besedo.
Krona tvojega ustvarjanja pri nas je bil zbornik na 100 straneh, ki smo ga izdali junija leta 2000 ob 30-letnici društva z naslovom MoPZ Radomlje 30 let in 80 let zborovskega petja v Radomljah, ki brez tebe nikoli ne bi ugledal luči sveta. Bil si njegov pobudnik, duhovni oče, urednik, tiskar ^ torej vse, kot se rado reče, od A do Z. Poleg našega pevskega zbora si bil član in imel podoben dejaven prispevek kot pri pevcih, tudi v drugih radomeljskih društvih, odborih in lokalni skupnosti, pa naj si bil formalno njihov član ali ne. Naj jih nekaj naštejem: Prostovoljno gasilsko društvo Radomlje, Foto kino klub Mavrica Radomlje, Turistično društvo Radomlje, Krajevna skupnost Radomlje, Odbor za postavitev spominskega obeležja žrtvam dru-
Javni vzgojnovarstveni zavod Vrtec Urša in Javni vzgojnovarstveni zavod Vrtec Domžale objavljata na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 36/10) in 2. člena Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 3/11-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju Odlok)
sKUpNi JAVNi Vpis NoViNcEV
V	JAVNi VzgoJNoVARsTVENi zavod vrtec URŠA iN JAVNi VzgoJNoVARsTVENi zavod vrtec
domžale za Šolsko leto 2012/2013
1.	Predmet skupnega javnega vpisa je vpis novincev v Javni vzgojno varstveni zavod Vrtec Urša in Javni vzgojno varstveni zavod Vrtec Domžale (v nadaljevanju: vrtec) za šolsko leto 2012/2013 s sprejemom na dan
1.9.2012.
Predvideno število prostih mest je objavljeno na spletnih straneh Vrtca Urša in Vrtca Domžale.
2.	Starši oziroma skrbniki otroka (v nadaljevanju: starši) oddajo vlogo za sprejem otroka v vrtec na predpisanem obrazcu. Obrazec Vlogo za sprejem otroka v vrtec dobijo starši na upravi vrtca, v enotah vrtca in na spletnih straneh vrtca. Vloge morajo biti oddane osebno na upravi vrtca ali priporočeno po pošti na naslov: Vrtec Urša, Slamnikarska cesta 26, 1230 Domžale ali Vrtec Domžale, Savska cesta 3, 1230 Domžale. Ne glede na število oddanih vlog v vrtec za šolsko leto 2012/2013 se šteje, da so starši oddali eno vlogo.
3.	Rok za oddajo vlog je 24. februar 2012.
V	primeru osebnega vpisa bo vpis potekal:
3.1. V Vrtcu Urša, enoti Češmin, Murnova ulica 14, Domžale (tel. 01/729-86-16):
vsak delovni dan od 13. februarja do vključno 24. februarja 2012, od 8. do 12. in od 13. do 15. ure
v torek, 14. februarja 2012, od 8. do 12. in od 13. do 17. ure v torek, 21. februarja 2012, od 8. do 12. in od 13. do 17. ure
3.2. V Vrtcu Domžale, Savska cesta 3, Domžale (tel. 01/724-82-94): vsak delovni dan od 13. februarja do vključno 24. februarja 2012, od 8. do 12. in od 13. do 15. ure
v sredo, 15. februarja 2012, od 8. do 12. in od 13. do 17. ure v sredo, 22. februarja 2012, od 8. do 12. in od 13. do 17. ure.
4. V času javnega vpisa lahko starši že vključenih otrok zaprosijo za premestitev iz enega javnega vrtca v drug javni vrtec v okviru Občine Domžale oziroma iz enote v enoto v okviru posameznega vrtca. O premestitvah odloča Komisija za sprejem otrok v vrtec.
5. Komisija za sprejem otrok v vrtec pri odločitvi o sprejemu otroka v vrtec upošteva pogoje in kriterije Odloka. Vrtec pošlje staršem v 8 dneh po seji komisije obvestilo z izpisom podatkov s seznama sprejetih otrok ali čakalnega seznama za njihovega otroka z navadno poštno pošiljko. Ko je v vrtcu odločeno o vseh ugovorih staršev zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem otrok, ki so sprejeti v vrtec, pošlje poziv, k sklenitvi pogodbe z vrtcem. Če starši odklonijo sprejem otroka oziroma ne podpišejo pogodbe v 15 dneh od vročitve poziva, vrtec pozove k sklenitvi pogodbe starše naslednjega otroka po vrstnem redu s čakalnega seznama.
6. O rezultatih javnega vpisa in premestitvah bo odločeno najkasneje do 30. aprila 2012.
Ravnateljica vrtca urša: Antonija Doberšek
Ravnateljica vrtca Domžale: Jana Julijana Pirman
10. FEBRUAR 20I2
objave
23
ge svetovne vojne na radomeljskem pokopališču, Odbor za ponovno postavitev in blagoslov nekdanje kapelice v centru Radomelj. Prav pri slednjih dveh si bil pobudnik in pogonski motor. Tvoja širina in povezovalna vloga nam je bila večkrat v veliko pomoč.
Razen petja in dela v naštetih društvih in lokalni skupnosti si imel, poleg ljubezni do domovine, še eno, lahko bi se celo reklo največjo ljubezen in strast: to je slovenski jezik in slovenska pisana beseda. Tvoje delo na tem področju je skoraj nemogoče opisati. Poleg velike srčnosti pri delu v tiskarni bi omenil tvoj nepogrešljivi prispevek pri lektoriranju in izdaji del Staneta Stražarja in dopisništvo.
Pod naslovom rubrike Bodice si v domžalskem glasilu Slamnik z afo-rizmi več let opozarjal na težave in nespametnosti tako v občini kot v državi. Objavljal si pogovore z znanimi Domžalčani, pa tudi prispevke o dogajanjih v Krajevni skupnosti Radomlje. V samostojni Sloveniji si bil tudi član uredniškega odbora. V pismih bralcev si v Slamniku, Delu, Dnevniku in drugih časopisih velikokrat opozarjal na pravilno rabo materinega jezika slovenščine. Da ne bi šlo v pozabo, kot se rado zgodi, si v knjigi z naslovom Dogo-dnice in ^ zbral in junija leta 2009 v samozaložbi tudi izdal nekatere
svoje najbolj zanimive aforizme, domislice in prispevke.
Dragi France, listi Slamnika in drugih glasil in knjig bodo obledeli, v naših srcih pa bodo ostali tvoji prispevki.
Kako smo te pa tvoji sopotniki videli kot človeka?
Čast, pravica in resnica so bile vrednote, ki so ti največ pomenile. Bil si globoko veren človek, boga si videl v čudovitem stvarstvu in v plemenitih ljudeh. Zato ne preseneča, da nisi nikoli grajal iskrenih in poštenih zamisli kogarkoli in da ti je bila svojstvena, poleg skrbi za ohranitev jezika, tudi skrb za varstvo okolja in ohranitev vrednot, na katerih počivajo dobri medsebojni odnosi.
Skratka dragi France: bil si Človek z veliko začetnico.
Ponosni smo na tebe in v našem spominu boš živel naprej.
Ob bolečem slovesu tvojim svojcem v imenu MoPZ Radomlje in v svojem imenu izrekam globoko sožalje.
Franci Velepec, predsednik MoPZ Radomlje
V	SPOMIN
France Cerar
s Škrjančevega 17
V	četrtek, 26. januarja 2012, smo se na radomeljskem pokopališču množično in s težkim srcem poslovili od
pokojnega Franceta Cerarja, človeka, pisano z veliko začetnico, kakor se je upravičeno izrazil eden od govornikov. Radomeljski pevci z govornikom in gasilci prav tako z govornikom so z izredno pozornostjo počastili njegov spomin. Na zadnjo pot so ga pospremili trije duhovniki: župnik Jarc, jezuit p. Šinkovec in Cerarjev veliki prijatelj gospod Dolenc.
France Cerar je bil velik poznavalec in ljubitelj lepega slovenskega jezika. Materinščina je jezik srca ali pa se tega sploh zavedamo, se je spraševal. Rad je omenjal dr. Janeza Drnovška, ki je veliko pisal o samozavedanju človeka kot posameznika in kot naroda, k čemur spada v osnovi tudi tako imenovano »vstajenje« besede. Naj bo tudi na tem mestu počaščen Drnovškov spomin. Svetopisemski starozavezni pregovor pravi: Beatus homo qui invenit sapientiam (Prg 3, 13), kar pomeni: Blagor človeku, ki najde modrost, in tistemu, ki najde pravega prijatelja;
qui invenit amicum verum (Sir 25, 12).
Ponesimo v svoje življenje dediščino, ki nam jo zapušča pokojni France Cerar.
Slovenci smo Slovenci zaradi slovenskega jezika, zato ga spoštujmo in negujmo. In p. Boga ne moremo ljubiti brez človeka, človeka tudi v njegovi različnosti in drugačnosti.
Dragi France!
Poleg neštetih dejavnosti, ki so bogatila Tvoje in naše zemeljsko življenje, je bilo tudi Tvoje neutrudno sodelovanje v domžalskem Slamniku. V njem si sodeloval tako s tehtnimi članki, ki so izpričevali tvojo ljubezen do slovenskega jezika kot s članki, v katerih si bil kritičen do posameznih stvari v naši občini. Oglašal si se tudi s prispevki o življenju in delu krajevne skupnosti, v kateri si živel. Velikokrat smo se našli tudi v rubriki Pisma bralcev, pa ne samo v občinskem glasilu, temveč tudi v Dnevniku in Delu ter drugih časopisih, bil pa si tudi prizadevni član uredniškega odbora. Besede, stavki, prispevki, ki si jih napisal, spoštovani France Cerar, ostajajo zapisani in ohranjeni za vedno. Iskrena hvala za prijateljstvo, v želji za tvoj večni mir in pokoj. Vsem pokojnikovim domačim še po tej poti izrekam globoko sožalje.
Ivan Kepic
Lepa pesem, sestra govorjenja, božaš duše, srečo nam želiš, lajšaš stiske, daš moč potrpljenja, čustva, srčnost in pogum budiš.
Ti prijateljica si življenja, nam v tolažbo, dvigaš nas v nebo, skupek si želja in hrepenenja, še na grobu poješ v čast, slovo. (France Cerar - Dogodnice)
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata in pradedek
FRANCE CERAR
s Škrjančevega 17
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili v času njegove bolezni v pomoč in tolažbo in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter za svete maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Mojci Zajc
Kraševec, sestri Majdi Jerman ter patronažni službi ZD Domžale. Gospodu župniku Janezu Jarcu, dr. Bogdanu Dolencu ter patru Silvu Šinkovcu se zahvaljujemo za lep pogrebni obred. Gasilskemu društvu Radomlje in Cirilu Kosmaču, MPZ Radomlje in Franciju Velepcu, vokalnemu kvartetu Rakar ter Ivanu Kepicu se zahvaljujemo za ganljive besede in pesmi. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič in cvetličarni Na ovinku iz Radomelj.
Ohranimo ga v lepem spominu.
Vsi njegovi
Kogar nosiš v srcu, ta ne umre, ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje, tam med zvezdami.
V SPOMIN
22. januarja sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast
Ivan Bonic
Vedno boš v naših srcih. Pogrešamo te. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče v njegov spomin.
Žena Milena in hči Aleksandra z družino.

Bolečina se da skriti,pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne mami, nihče nam ne more več vrniti.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 79. letu starosti sklenila naša mami, stara mama, tašča, sestra in teta
VIDAJUG
roj. Šuštar
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali v Domu upokojencev Domžale in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče ter za izrečene sožalne besede. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Domžale za ves trud ob njeni bolezni, gospodu župniku za lep poslovilni obred in sveto mašo, skupini Krt za petje, govorniku Janezu Hafner za lep in čustven govor ter pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljeno pogrebno slovo.
Hčerka Valči in sin Andrej z družinama
Bolečina se da skriti, tudi solze se da zatajiti, vendar ni ure in noči, povsod si v srcu z nami ti.
V SPOMIN
23. februarja bo minilo pet let odkar ni več med nami naš dragi in dobri sin, mož, oče, dedi in prijatelj
Stanko Kocijančič
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečko in postojite ob njegovem preranem grobu.
Pogrešamo ga vsi njegovi.
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 72. letu starosti sklenila naša draga
Zofka Zupanc
iz Domžal, Zupančičeva ulica 7
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče.
Žalujoči: Drago, hči Alma z družino inpravnukom in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 91. letu je za vedno zaspala naša mami, babi, prababi in sestra
Ana Bevc
rojena Flerin
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala tudi osebju Doma upokojencev Domžale in Krajevni organizaciji za vrednote NOB Simona Jenka Domžale.
V SPOMIN
Jože Bevc
Osemnajst let je minilo, ko si tako nenadno odšel, a spomin je še tako živ.
Hvala, ker se ga spominjate.
Otroci: Jožef, Ana in Anton
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je^
V SPOMIN
Eno leto je minilo odkar te več ni med nami, a spomin nate še živi.
Klara Završnik
Hvala vsem, ki se jo spominjate.
Vsi njeni
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina
Vilka Ocvirka
Iskrena hvala gospodu župniku za lepo mašo in pogreb. Hvala vsem negovalkam in negovalcem iz društva Comett, ki so v času poslabšanja njegovega zdravja skrbeli zanj. In hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga obiskovali.
Žalujoči: njegova mama Marija in ostalo sorodstvo.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 60. letu starosti sklenila naša draga mami, babica, tašča, sestra in teta
Marija Škornik
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje,
podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi urgentni službi Zdravstvenega doma Zagorje in dr. Urški Medved. Zahvala tudi dr. Hafnerju in dr. Mlakarjevi iz bolnice na Japljevi.
Žalujoči: vsi njeni.
Tu ljubljen bil si iz vsega srca, bodi ljubljen še tam, kjer si zdaj doma.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 56. letu starosti sklenil naš dragi
Dušan Birk
iz Doba, Ulica 7. avgusta 13
Hvala vse sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem, pogrebni službi, vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu smo se v 74. letu starosti poslovili od našega ljubega moža, atija, starega ata, tasta, brata in strica
Jožeta Jezernika
iz Domžal
Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo. Hvala vam za spremstvo na poslednji zemeljski poti, darovano cvetje, sveče in maše. Iskrena hvala Godbi na pihala Domžale, pevcem skupine Krt, pogrebni službi Vrbančič, duhovniku za opravljen poslednji obred in cvetličarni Ksenija. Zahvaljujemo se tudi urgentni službi ZD Domžale, patronažnima sestrama, zdravnikom in medicinskim sestram na Gastroodelku UKC Ljubljana.
Žena Ančka, hčerke Ema, Nataša in Sonja z družinami.
sreda, 15. februar 20h četrtek, 16. februar 20h KOŽA, V KATERI ŽIVIM
drama / Le pie! que habito / 2011, Španija / režija: Pedro Almodóvar / igrajo: Antonio Banderas, Elena Anaya, Blanca Suárez, Jan Cornet, Marisa Paredes, Bárbara Lennie, Fernando Cayo, Roberto Alamo / 120 min
Dr. Robert Ledgard, priznani plastični l<irurg, se vse od tragične prometne nesreče, v l<ateri je zgorela njegova žena, ukvarja z ustvarjanjem nove kože, s katero bi tedaj lahko preprečil tragedijo. Po dvanajstih letih mu v lastnem laboratoriju s pomočjo celične terapije uspe ustvariti kožo, ki je ščit pred kakršnokoli poškodbo. Toda za svoje eksperimente potrebuje osebo za testiranje.
petek, 17. februar 20h sobota, 18. februar 20h ZMAGOVALEC
biografska športna drama / Mon-eyball / 2011, ZDA / režija: Bennett Miller / igrajo: Brad Pitt, Jonah Hill, Philip Seymour Hoffman, Robin Wright, Chris Pratt, Stephen Bishop, Brent Jennings, Ken Medlock/133 min
Film Zmagovalec temelji na resnični zgodbi o Billyju Beanu, nekoč obetavnem zvezdniku baseballa, ki je svojo neusmiljeno tekmovalno naravo usmeril v menedžment. V novi sezoni se sooča z težko situacijo, saj je njegova ekipa ostala brez zvezdniških igralcev. Billy se spopade s sistemom tako, da najame Petra, bistrega ekonomista, ki se oklepa številk. Oborožena z računalniškimi statističnimi analizami spreobrneta potek igre.
sreda, 22. februar 20h petek, 24. februar 20h sobota, 25. februar 18h
NANGA PARBAT
biografska drama/Nanga Parbat/ 2010, Nemčija / režija: Joseph Vils-maier / igrajo: Florian Stetter, Andreas Tobias, Karl Markovics, Sebastian Bezzel, Volker Bruch, Matthias Habich, Michael Kranz, Markus Kro-jer, Horst Kummeth, Lorenzo Nedis, Jule Ronstedt, Steffen Schroeder, Lena Stolze/104 min
Nanga Parbat, junija leta 1970. Brata Reinhold in Günther IVIess-ner osvojita vrh himalajskega osemtisočaka po dotlej nepre-plezani Rupalski steni. IVled spustom Güntherja zasuje plaz in Reinhold se po neuspešnem iskanju sam vrne v tabor. Soočiti se mora z obtožbami, da je za gorski podvig žrtvoval bratovo življenje. Filmska rekonstrukcija zgodovinskega vzpona na Nanga Parbat razkriva ozadje tragične smrti mlajšega od bratov.
četrtek, 23. februar 20h petek, 24. februar 18h sobota, 25. februar 20h
IZLET prvenec Nejca Gazvode
drama / 2011, Slovenija / režija: Nejc Gazvoda / igrajo: Nina Rak-ovec. Jure Henigman, Luka Cimprič /85 min
Trije prijatelji se odpravijo na morje, na nekaj dnevni izlet. Gregor je vojak, ki je prišel na dopust iz misije v tujini, Živa je živahno dekle, ki čuti do Gregorja več, kot si dovoli priznati, Andrej pa je njun najboljši prijatelj, ki z ostrim jezikom napada svet okoli sebe, da bi prikril dejstvo, daje osamljen in nerazumljen. Film o iščoči se generaciji, ki ne najde svojega mesta v današnjem razdrobljenem svetu, lil 23. februarja razgovor z režiserjem II!
ponedeljek, 27. februar 20h abonma FILMSKI in IZVEN ŽIVUENJE NA SMETIŠČU
dokumentarni film / Waste Land / 2010, Brazilija, VB / režija: Lucy Walker / korežija: Karen Harley, JoäoJardim/nastopajo: Vik Muniz, Fabio Ghivelder, Isis Rodrigues Garros, Tiäo Santos, Valter dos Santos, Leide Laurentina da Silva/99 min
Newyorski likovni umetnik Vik Muniz se je leta 2008 vrnil v rodno Brazilijo, da bi opozoril na revščino v favelah Ria de Janeira, kjer je odraščal tudi sam. Z umetniškim projektom, v katerega je vpletel tamkajšnje prebivalce, ki na največjem smetišču na svetu, pobirajo predmete iz reciklažnih materialov, je želel opozoriti na odnos med človekom in umetnostjo, na socialno-družbeni in ekološki kontekst umetnosti.
FEBRUARSKI DOGODKI
bodo posvečeni prazniku slovenske kulture
Torek, 7. februar 2012, ob 19. uri
PREŠEREN IN NJEGOV ČAS: Tematska razstava v sodelovanju z vrtci in šolami v Občini Domžale
Kulturni februar 2012 posvečamo največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. K sodelovanju na prvem likovnem natečaju smo povabili vrtce in šole v Občini Domžale. Cilj natečaja je prepoznavanje slovenske kulturne zgodovine, postavitev Prešernove zgodbe v prostor in čas ter primerjava s sodobnim. Na razstavi bodo predstavljena izbrana dela v različnih tehnikah, najboljša bodo tudi nagrajena. Kulturniprogram^: u^če^n^d Glasbe^n^e šol^e Domž^al^e. Sponzor: Prometej - svet idej.
odprto do 29.2.2012/ tudi 8.2.2012 od 10 -11. ure / vstop prost
Sreda, 15. februar 2012, ob 18.30 uri
Večer ljudskega izročila:
JERICA MRZEL: "Pevca pesem sladka"
Ob kulturnem prazniku bomo v goste povabili priznano dramsko igralko in pevko Jerico Mrzel, ki nam bo interpretirala pesmi največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna iz njene dvojne zgoščenke Pusti pevcu peti in Pevca pesem sladka. Za svoje pevske dosežke je prejela zavidljive kritike in med drugim tudi prestižno Župančičevo nagrado mesta Ljubljana. Prisluhnili bomo tudi njeni pripovedi osebnega doživljanja Prešernove poezije. 60 min / vst^opprost
Sobota, 25. februar 2012, ob 10. uri
Sobotna družinska ustvarjalnica: KAKO SO SE NEKOČ IGRALI?
Na poučni delavnici bomo obudili spomin na igre naših dedkov in babic ter spoznali nekaj že pozabljenih iger in igrač (punčke iz cunj, žoge iz blaga, piščalke, vrtavke, frače itd.). Tudi sami bomo izdelali preproste igrače, kot so jih izdelovali nekoč, pri izdelavi pa bomo uporabili naravne in tudi sodobnejše materiale (blago, volna, papir, les, odpadna embalaža). Delavnica je namenjena udeležencem vseh generacij.
90 min / vst^opprost
MENACENKOVA DOMAČIJA, Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale menacenk@kd-domzale.si

KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Ljubljanska 61, Domžale,
tel. 722 50 50, info@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si
Odprto v času odprtja razstave: vsak delavnik od 10. do 11. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 11. ure.