slovenski dnevni!^"^
I- v Združenih državah	f
Vetfa za vi« leto ...	$6.00	E
Za pol leta.....$3.00	c
Za New York celo leto -	$7.00	1
Za inozemstvo celo leto	$7.00	i
GLAS NARODA
Iisl;š!oyensl3h:delayce? t Araenkl
II J The largest Slovenian Daily	1 the United States.
i Issued every day except Sundays	|
! and legal Holidays.	1
75,000 Readers. ^	J
Rl	IH
r£LEF0N7"C0RTLAKDT 2876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Offics at New York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1879. ----- TELEFON: CORTT.AffnT
, NQ- 209 ~ ŠTEV 209	,	NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 5, 1924. — PETEK, 5. SEPTEMBRA 1924.	VOLUME XXXII. — LETNIK XXXH
LETALCI SREČNO DOSPELI V PIGTOU
Ameriški letalci, ki so na poletu krog sveta, so srečno dospeli v Pictou, Nova Škocija. — Naslednji polet, do Bostona, ne bo vpTizorjen pred petkom. — Loca-telli se je izkrcal v Bostonu. — Poročnik Wade, ki je izgubil svoj aeroplan pri Faroe otokih, se bo pridružil Smithu in Nelsonu z novim aeroplanom.
Pictou, Nova Škocija. 4. septembra. — Ameriški avi-jatiki so dospeli včeraj popoldne semkaj iz Hawkes-Bay, N<>va FimdJandija. Razdalja je znašala 420 milj in preleteli so jo v šestih urah* in šest in dvajsetih minutah. Od nekako 28,000 milj poleta krog sveta sta premerila dose-daj poročnika Smith in Nelson s svojimi mehaniki nekako 22,000 milj in zaključiti morata polet še s poletom preko morja do Bostona. Včerajšni polet je oviral nasprotni veter, a vsh-d tega se avijatiki niso zakasnili.
Ker je vsled teli dogodkov pri stanje nekoliko zakasnilo in ker je trpelo eno krilo poročnika Smdtha nekaj škode, ne ho mogoči* danes nadaljevati poleta v St. John. N. B., in ta del poleta se bo vsled tega zavrsil šele v petek.
Poročnik Wade in njegov mehanik, poročnik Ogden. ki sta pretekli mesec izgubila svoj aeroplan pri Faroe otokih, se bosta tukaj pridružila poročnikoma Smith in Nelson s svojim novim aeroplanom in vsi trije bodo skupno pivnierilj_zadnji del potovanja.
Polet v Pictou se je završil raz ven imenovane nezgode s krilom, povsem gladko. To poškodovanje ipa je bilo tako. da bi zelo oviralo poletno zmožnost letala. Letalci so imeli srečo, da niso prišli v eno onih megel, ki leže nad dotičnem vodovju.
Ameriški rušilei Auburn, Coglilan, McFarlan in 1> my se nahajajo sedaj v družbi eanadiskega kanon/ke-ira čolna Pat riot, da bodo lahko pomagali letalcem v slučaju kake nezgode.
Mesto Pictou se je odelo v praznično obleko, da pozdravi ameriške letalec. Poveljnik kannjdsikdh zračnih sil Stanley Scott, Logan, član kanadskega parlamenta, in zastopnik kanadske via de ter kanadski vojni minister, s c oficijelno pozdravili ameriške letalce. Vreme je bilo krasno, ko so se pokazali nad pristanom, kjer so tulile vse sirene. ko zagledali prebivalci drzne avijatike.
Poleg 3000 domačinov je seveda prispelo od Mizu ir daleč še nešteto drugih, da so priča tega zgodovinskega dogodka.	j
Boston, Mass.. 4. septembra. — Ameriški rušilee Law-' renče je dospel včeraj zvečer v tukajšnje prisjt&ni£ce +er izkrcal laškega aviatika Locatellria, ki je izgubil fcvoj! aeroplan na vožnji z Islandije na Oreenlandi jo.	I
Locatelli je izjavil, da se mu bo prihodnje !<>to brez dvoma ]>osrečil polet na Severni tečaj.
Ameriški generalni major Patrick, načelnik zračnih sil. 1 dospel danes semkaj s svojim letalom v snremstvu devetih aeroplanov, da pozdravi vračajoče se avijatike ter jih spremi iz Bostona preko New Yorka v Washington.
SAM GOMPERS IN NJEGOVA ŽENA
Sam Oompers je na počil nienh v Atlantic City. V spremstvu svoje žene se vozi vsak dan par ur oh obrežju.
MLADI MORILEC SE PRIRAVLJA NA SMRT
Morilec Leopold je izjavil, da bi rad obvestil človeštvo po svojem usmrčenju glede življenja na drugem svetu. Odgovoril bo na deset vprašanj.
Cliicago, 11!.. 4. septembra. — Mladi Nat hail Leopold, ki je naj-brže računa z možnostjo, da ga bo sodnik CaveHy obsodil na smrt. je že sedaj v ječi sestavil svoj testament ter ga poslal glavnemu zagovorniku Darrowu.
Leopold prosi v svojem pismu, naj se pravo čas o obvesti v testo mentu navedene osebe in zavode in sieer še pred njegovim usmrOt? njem. Zahvalil se je zagovorniku za zaključni govor, o katerem j? rekel, da mu je dal novo veselje do življenja, dočim je bil pred tem govoremi pripravljen umreti.
V	svojem sporočilu govori Leopold tudi o namenu, da prodre skrivnosti smrti, za slučaj, da ga bodo obesili.
Čeprav je bil dosedaj znar. kot materijalist in brezbožnež. tz javlja, da obstaja možnost življenja po smrti in da se bo najbrž sedaj prepričal o tem. Sestavil je deset vprašanj, na katera bo skušal odgovoriti iz večnosti.
Ta vprašanja se glase: | — Ali vzame Človek svoje živ-ljenske izkušnje seboj v večnost
—	Kaj je glavni faktor po snu ti; duševna ali razumna stran?
—	Ali je pomanjkanje materi-I jalnega telesa prednost ali slaba
stran, če se vpošteva duševno in intelektualno srečo?
—	Ali so v večnosti razsežnosti kot na zemlji ?
—	Ali so duše vsevedne?
—	Ali ohrani človek v večnosti občutke, katere je vtisnil vase pred smrtjo?
—	Ali je življenje na zemlji predpogoj za življenje v večnosti? Če je, kalko dolgo je življenje ?
—	Če je v večnosti razum glavna stvar, ali je potem posvetno znanje zadostno ali nezadostno za uživanje večnosti?
—	Ali nudi življenje na zemlji pravilno uravnavo nagrade m kazni ali pa je kaka višja pravica?
—	Kaj je blaženost? Nadalje je rekel, da bo Imel
raz mrtvaški oder nagovor ter bo povedal stvari, katerim se ho čudil ves svet.
V	splošnem pa ne ugaja njemu in njegovemu tovarišu t#oebu življenje v ječi tako kot jima je sprva ugajalo. Rekel je namreč:
—	Če mislim na ljudi v prostosti. imam pogosto občutek, da bi bilo boljše, ee bi bilo že vse končano. Rekel je, da se ne boji smr-
FAŠISTOVSKI POSLANEC OBDOLŽIL MUSSOLDOJA UMORA
Rim, Italija, 4. septembra. — Fašist o vski poslanec Luigi (Jran-celi je obiskal Regina Coelija, ki je zaprt ter obdolžen umora Mat-teottija. Tist.o kar mu je Coeli povedal, je objavil v časopisu "Art,-na".
Načrt za umor socijalLstičnega poslanca si je izmislil sam Musso- I lini ter je tudi morilce najel.
POŽAR NA NEMŠKEM PAR-NIKU.
Cherbourg, Francija, 4. sept.— Nemški parnik "Bosporus" je začel goreti v oddaljenosti 30 milj od tukaj. Na pomoč sta mu odšla dva patrolna čolna.
DVOBOJ ZASTRAN RAZŽAU-' TVE MONAŠKEGA KNEZA;
Cherbourg, Francija, 4. sept. — V neki gostilni je slišal Raoul Ginsbourg, komponist in ravnatelj opere v Monte Carlo ruskega polkovnika Bezohrazova zaničljivo go voriti o monaškem knezu. Pozval ga je na dvoboj ter ga v dvoboju ranil.
-
USMRTIL SE JE, KER JE IZGUBIL PREMOŽENJE.
San Diego, Cal., 4. septembra. Tukaj se je usmrtil 35-letni J. C. 1 Camp. ^Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je šel zato prostovoljno v smrt, ker je zašpekuliral 'vse svoje premoženje.
DRZEN ROPAR.
Newark, N. .L, 3. septembra. — Tukajšnja policija išče danes tatu, ki se je splazil na dom policista Brodskija ter ukradel tam več stvari, med njimi tudi policijsko medaljo.
— l)al mu bom še k repel j ec. — ee ga najdem, — je rekel policist.
FRANCOSKI PARNIK JE MORAL NAGLO VOZITI.
Francoski parnik "La Sa.voie" je dospel v New York iz Havre nekako enajst ur preti določenim časom.
Kapistan parnika je vozil z vso naglico, da zadosti prošnji več kot sto učiteljic in učiteljev, k> so hoteli priti v New York pravočasno za otvorjenje šol. Učiteljice so se kapitanu seveda lepo zahvalile za uslugo.
LUGOSY IN GRAFF STA BILA SKUPAJ PRED UMOROM.
Prvikrat izza časa, ko so našli truplo Aarana Graffa v neki kleti na zapadni 12. cesti, so Oblasti po-ziti vno ugotovile, da se je Graff sestal zjutraj dne 1. avgusta, to je istega dne, ko je izginil z Lugo-syjem.
Lugosy je bil družabnik Grat-fa, ter se domneva, da je bil zadnji človek, tki je videl starega moža živega. Lugosy je stanoval r hiši. v kateri so našli razkosano truplo izdolovalca radijskih ška-\ teli.
KITAJSKA REVOLUCIJA SE NAGLO RAZŠIRJA
Čete iz Kiangsu nadaljujejo s svojimi napadi. Kolonija tujcev se je začela pripravljati. Napad na mesto Liuhu.
Šanghaj, Kitajska. 4. sept. — Kiangsu čete. katerim poveljuje treneral Čišenjuan. so začele danes napadati Hwatu v bližini Sanghaja.
Poročilo. dq se CVkijangove ets-4e umikajo, ni utemeljeno.
Streljanje se je začelo ob šestin zjutraj ter je trajalo pozno v noč.
Čete iz Kiangsu se poslužujejo irtilerije ter napadajo mesto Liu-ho. ki ima osem tisoč prebivalcev. Wash'jigton, D. C.. 4. sept. — Koloniji tujezeimcev v Šanglia-ju se ni treba ničesar bati.
Tujezemei so pod zaščito ame-riških. angleških, japonskih m Franc osk i h m orna rje v.
Tozadevno poročilo je dobil danes državni department.
Šanghaj, Kitajsko, 4. sept. — Kitajska vlada si neprestano prizadeva poravnati spor. ki je izbruhnil med raznimi kitajskimi voditelji, toda dosedaj še ni imela posebnega uspeha .
Levo krilo Čekijangovih čet jt* bilo potisnjeno nazaj, centrum pa dobro napreduje.
Odločilna bitka se bo najbrJc vnela v bližini mesta.
FIRPO JE NERVOZEN.
Znani pretepač Louis Firpo bu najb rže deportiran iz Združenih držav, kor je dospel senika j v družbi ženske, s katero ni poročen. Dotična gospodična je odpotovala na Kubo.
Deportacijo rokoborca pa bodo najbrže potom sodnijskega postopanja zavlekli za toliko časa, da se bo Firpo spoprijel z zamorcem Willsom. Boj se bo vršil 11. septembra.
"MI SMO IN OSTANEMO KOMUNISTI".
Weisbaden, Nemčija. 4. sept. — Pred fraeoskim vojnim sodiščem je bilo oproščeno večje število komunistov. ker londonska pogodba prepoveduje politična preganjanja.
Piredno so zapustili dvorano, je rekel njihov voditelj:
— Mi smo in ostanemo komunisti.
ti, ker ne pozna njegova filozofija nobenega strahu. On je še vedno mnenja, da ni umor v gotovih okoliščinah ni kak zločin.
A. F. of LABOR ZA ZMAGO LA FOLLETTA
Ameriška Federacija Dela je pozvala vac strokovne orgaizacije dežele naj nastopijo v tej kampanji z vsemi svojimi sredstvi, naj imenujejo odbore ter prič-" no s pobiranjem kampanjskega sklada.
Washington, D. C., 4. sept. — Nestrankarski kampanjski komi-ej American Federation of Labo* je pozval strokovne zveze dežele, naj store vse, kar je v njih moči, da pripomorejo k uspehu tifketa. i kateremu načel j ujeta La Follettts ' 'n Wheeler.
Proklamacijo je podpisal sam Gompers in ž njim pet ostalih članov komiteja.
Komite j prosi obenem tudi, naj se takoj ustanovi krajevne kampanjske zveze. Proklamacija pravi v naslednjem :
Namen A. F. of L. je. stopiti v to kampanjo z vsemi svojimi sredstvi. Političnih kampanj pa ni mogoče voditi brez denarnih Izdatkov in naporov. Raditega apeliramo na vse strokovne zveze m strokovno organizirane delavce, prijatelje in somišljenike napred-no-mislečih mož in žena v splo§-neon, naj takoj prispevajo denar, da bo delo odbora tako velepote*-no kot le mogoče.
Naši prispevki morajo priti od velike mase naroda. Naš boj boj naroda, in financirati ga mo.j -a narod. Nimamo niti želje, niti orilike, da bi se posluževali veli* 'rib prispevkov gotovih interesov. Mi nasprotujemo tem interesom,' ko se borimo za prostost naroda ; in za splošno uveljavljenje pra-' vice.	j
Komitej je nadalje apeliral naj državne delavske federacije, ob-' črnska centralna zastopstva in krajevne unije, naj imenujejo komiteje ter se takoj loiijo kampanj-1 skega dela. Komitej poživlja na-' rode unije, naj poverijo kar na v' več mogoče velikemu številu zvez kampanjsko delo in naj skuša pridobiti predvsem dobre javne go vornike.
Od kampanjskega komiteja ko-lektirani denar bo porabljen izključno le za financiranje njegovega delovanja.
Na odborovi seji, ki se bo vršila danes, bo poglaviten predmet popolno finančno vprašanje. Senator La Follette se bo udeležil tozadeve konference.
Včerajšni dan je porabil senator 7. opravljanjem svoje korespondence ter različnimi konferencami. Čeprav se ne ni hotel izrabiti glede izida včerajšni h primarnih volitev v Wisconsinu. so izjavili njegvi zaupni prijatelji, da kaže izid primarnih volitev, kaku trdno je njegovo stališče v doma-'•i državi in kako mirno lahko prt-čakuje izida novemberskih volitev.
Albuquerque, Nova Mehika, 4. septembra. — Pristaši senatorja La Folletta v tej državi, ki so imeli tukaj svoje zborovanje, so ustanovili napredno stranko, koje cilj ie delovati za izvolitev La FoUet-ta. Poseben odbor bo določil, Ce se naj postavi lastni državni ti-klet.
IZPRAZNENJE NADALJNIH POSTOJANK.
Berlin, Nemčija. 3. septembra. Francozi so začeli izpraznjevati Dordmund. Brez vsakiih cerimonlj so odpoklicali svoje vojake iz zu-naniih okrajev ali jih pa izdatno skrčili. Stanovanja in šolska poslopja. v katerih so bile nastanjene francoske čete, so bila strašno umazana.
Treba jih bo, ne le očistiti, temveč celo renovirati.
NEMČIJANA£VSTOPIV LIGO NARODOV
Angleški ministrski predsednik MacDonald je izjavil, da je mogoče le na ta način uveljaviti varnost Evrope. — Belgijci so že pričeli izpraznjevati Ruhr. — V vojaških zvezah ni nobene varnosti. — Poglaviten temelj miru. — Porenčanom se malo boljše godi. — Avstrijske umetnine naprodaj.
Ženeva, Švica, 4. septembra. — V svojem govoru na peti seji Lige Narodov je izjavil danes angleški ministrski predsednik M a <-Donald, da ne more Nemčija na noben način ostati izven Lige.
Najboljše sredstvo za rešen je problema glede agresivnosti, je uveljavljenje ii[ ohiomm-nega razsodišča ali \ eč razsodišč.
j Predno je pričel MacDonald govoriti v natlačeni dvorani, se je posvetoval z zastopniki angleških dominijev ter jim osvetlil glavna vprašanja, s katerimi se je liotel pečati.
Nato je pojasnil, da je Anglija zelo zainteresirana pri problemu varnosti narodov ter dostavil: "Nismo pa nme-ja, da bi mogle vojaške zveze ali alijanco uveljaviti varnost narodov. Talke zveze bi spravile svet nazaj v položaj, v katerem se je nahajal pred letom 1914. Dogovori temelječi na vojaških zvezah, bi onemogočili delo Lige ali pa ga brezdvoma ovirali.
"S pomočjo Lige narodov se skuša položiti varen temelj za mir bodočnosti. Bodoča sreča vsega sveta se m.>-ra opirati izključno le na miroljubne dogovore. Vsak poskus, da se uveljavi in drži mir s silo in orožjem, se mora izjaloviti. < e ne moremo razviti razsodiščnega sistema, potem se tudi ne smemo vdajati blazni želji, da bi mogli o-hraniti mir."
Glede zastopstva Nemčije v Ligi narodov je rekel angleški ministrski predsednik: "Mi ne moremo dolgo gledati praznega sedeža ob svoji posvetovalni mizi. Londonska konferenca je ustvarila nove odnošaje med Nemčijo ostalo Evropo. Raditega naj tudi dobi svoj sedlež tukaj." ! KoKenz, Nemčija, 4. septembra. — Medzavezniška vi- . soka komisija za Po rensko je v soglasju z londonskim dogovorom sprejela pet odredb, s katerimi se je prebivalstvo oprostilo številnih dosedanjih omejitev. Š prvo odredbo ,bo odpravljeno pobiranje carine na iztočni meji ozemlja po (9. septembru, druga in tretja odredba, ki postaneta takoj pmvomoeni, pa bosta uveljavili prosti promet ljudi in j voz med zasedenim in nezasedenim ozemljem. ! četrta odredba se tiče regulacij glede ladijskega prometa na Renu, peta pa razveljavlja številne druge, ki se j tičejo pomožnega krajevnega denarja, j Pariz, Francija. 4. septembra. — Reparacij ska komisija je imela danes tukaj sejo, na kateri se je pečalfei z (yprašanjem prodaje avstrijskih umetnin z imenovanjem članov kontrolne komisije za Ogrsko ter vprašanji, bi se tičejo izpremembe cen za reparaeijski premog.
Bruselj, Belgija. 4. septembra. — Izpraznanje Rubra, v kolikor pridejo vpoštev belgijske čete, se bo pričelo nocoj z odhodom bataljona 16. artilerijskega polka. Na daljne belgijske posadke bodo kmalu sledile. Predvsem fežka ar-tilerijcu tanki in letalci. Vse to predstavlja prvi del iz-praznenja, kateremu bo sledil odhod infemterije, ki bo odšla polkoma mesto v bataljonih.
PAPEŽ NAJ DOBI SEDEŽ V LIGI NARODOV.
Berlin, Nemčija. 4. septembra. Na včerajšni konvenciji nemških katolLkov v Hanovrii je bila soglasno sprejeta resolucija, v ka-
teri se zahteva, naj Nemčija toliko časa ne vstopi v Lipo na/odov, dokler ne dobi pape? sedeža in prlasu v Lipi z vsemi pravicami in privilegiji velikih narodov.
Predlog je stav d knez Lowen-1 stein.	'
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM 1 OZEMLJU. Dum to uit em daitif f
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. _ $13.90 2000 Din. — $27.60 5000 Din. — $68.50
Pri —fctflft, ki nuSaJ« manj M m tfaai Itejar rmtmmm until
IB Motor n poštnino in druge itnfte.
RupofiUja rs zadnje pošt« la ixpl*tn> T »Kal	linfi.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI:
200 lir .......... $ 9.90	500 lir..........$23.75
300 Hr .......... $14.55 1000 lir..........$46.50
PH naročilih, Id znafiajo manj kal SM lir nil—i jiulij pa JI_m
n poštnin« in druge «17061».
Bttpoftilja 11» zadnje poŠte Ir hpIaCnje Ja*rwka Bukft v Tnta, Opatiji In Zadra.
b poiUJatre, ki presegajo PETTIS OČ DINAKJHV ali pa DYATISOfl
LIR dovoljujemo po mogočnosti le poeeben dopust f rednost Dinarjem In Liram sedaj nI stalna, menja se vtftnt In a url iakorano; Iz teira razloga nam nI mogoie podati »ntimfnc eeoe Tasproj raiunamo po eenl tistega dne, k« nam pride poslani	t reke.
PO§IL»TATYE PO BRZOJAVNE* PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STRO&KB $1.—,
lede izplačil ▼ amer. dolarjih glejto b^ogiig t frm Ifaf.
Denar nam Je pestett naJMJe pa DimtsMs Piril Hmt Order aH m New ¥«ck Brnik Draft.
FRANK 8AE8EB RATS BANK
IS Oortlandt StrMt, ^ ^ ^ ^ V«w York, Y.
I "GLAS NARODA" I
IBL4VKNK DAILY] * $jjr"	1 ___ Pwn»d and Publish*« trf
pfffmto Publishing Compuj
(A Corporation)
PWAHW 1AK1KW« Wrml«1rt___LOUie »EN ED I K. Tr—Ufr
Plača of Bualnaaa of tlm Corporation and Addrouoa of Abova Offloarai M Cortlandt •tr—t. Borough of Manhattan. Now Yorfc City, N. Y.
f Q L. A S NARODA"
(Volca of tha Paopla)__
__I—uod »vary Pay Except Sunday and Molldaya.___
Ka bat* lat« valja list aa Ameriko .Za Now Yort aa aalo lata r«—... ff^JJ
In Kanada ...».......... H.O«|Za pol lata me..........——— •
ka pal lota ..................nD-00 Z* Inotemotvo aa aalo Mia »it«— »*.■■
Ca *atrt lata	>1jW'Za pol lata ..........................»».SO
_Subscription Vearly f.Ob_
Advortloomont on Agreement____
_-Qlma Naroda" lahaja vaakl dan Itvaemll nodolj In pramHM*,_
Dopisi, brei podpisa In osebnosti so no prlobCuJeJo. Denar naj so blagovoli pogajati po Money Order. Pri spremembi kraje naročnikov, prosimo, da as bus tudi prejftnjl blvallBCo nama ni. da hitreje najdemo naslovnika._
_	"OLA® NAHODA"
■I Serticndl Street, Borough of Manhattan, Now VoTftp ft. Y*
Tolephono: Cortlandt 287t____
JSLAS NAROPA. 5. SEPT. 1924
MEŠETARENJE POD ROKO
Sedaj v d^bi konvencij je dobro, da se nečesa spomnimo ter objavili K), kar mogoče ni znano širši slovenski javnosti.
Lansko leto se je vršila konvencija Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote.
Na konvenciji je bilo sklenjeno, da se poveri »tiskanje Glasila ti>ti tiskarni, ki bo največ ponudila za najmanjši denar.
Ta sklep je bil umesten in pošten, tako z Jednotinega kot s trgovskega stališča.
< i lavni urad je vprašal razne slovenske tiskarne, za koliko bi tiskale Glasilo. Vprašana je bila tudi tiskarna Glas Naroda ter poslala svojo ponudbo, dasiravno je domnevala da ponudba ne bo vpoštevana.
Da je bila naša domneva resnična, se je kmalu izkazalo.
V času, ko vodstvo tiskam še ni imelo v rokali vprašanj. za kakšno svoto bi Glasilo tiskale, je bila objavljena v šaljivo satirični koloni nedolžna opazka, da je bilo de-finitivno sklenjeno, da se Glasilo K. S. K. J. še nadalje ti.<ka v Jolietu.
Takoj nato je pisal lastnik "Ameriške Domovine'" ) i sen tega članka pismo, ki nas je vse presenetilo.
Z gotovostjo je v pismu izjavil, da se bo Glasilo tiskalo pri njeni v Clevelandu od 1. decembra naprej.
Vedel je tudi povedati, da bo Glasilo večje. Na koncil je zmagoslavno pripomnil, da se bodo tudi vse druge {tiskovine K. S. K. J. tiskale pri njem.
Članstvo naj vpraša glavni urad K.S.K.J. kako je mogel lastnik "Ameriške Domovine'" vedeti, da bo on 1 iskal Glasilo, in da bo tiskal vse tiskovine, ko glavni urad še ni vprašal ostalih tiskani oziroma dobil odgovora od njih.
Jasno je, da so zmešetarili pod roko in že vnaprej določili podjetje, ki jim je v zameno obljubilo vse samoza-t a jeva nje in pokorščino do novih predstojnikov.
Kako je bilo pri čitanjn ponudb nam ni znano. Vemo le toliko, da je lastnik "Ameriške Domovine" po čnd-nam naključju ponudil najmanjšo ceno ter Glasilo dobil.
Os/tale tiskarne so stavile primerne c-ene, kajti v izgubo ne more dandanašnji nihče delati.
Tudi lastnik "Ameriške DomovineN' baje ni mogel.
Zato je bilo pa na zadnji seji glavnega odbora zaključeno, da se mu nagrado za tiskanje primerno zviša.
Vzrok je navedel draginjo papirja, dasiravno se je papir s 1. julijem znatno pocenil.
Ako bi bila kaka druga tiskarna stavila smešno nizko ponudbo, bi brez dvoma rekel lastnik "Ameriške Domovine", da tiska Glasilo zastonj ter počakal do prve seje glavnega odbora, pri kateri bi mu bila povrnjena izguba ter določena plača, s katero bi lahko pokrival izdatke in še par dolarjev spravil na stran.
Tako se dela. Pozornost članstva se z raznimi lav toliškiini shodi in takozvanim katoliškimi tiskom obrača v drugo smer, samo da voditelji lažje v kalnem rbarijo.
Dopis.
Little Falls, N. Y.
Ker že (lolrro ni bilo nikakega glasu iz naše naselbine, sem se namenil napisati par vrstic v našem listu (jlas Naroda.	j
Razmere tukaj so skoro enake onim po drujrih naselbinah. Z de-' b»m gre bolj slabo skoro po vseh tovarnah, i/.vzemši usnjarne. ka-J t era obratuje s polno paro. Plače' so tudi že preeej znižali, tako da prre prav trda družinam z veliko o troti, pri katerih so najbolj prizadeti Italijani. Slovenci še skoro vsi prav dobro delajo.
Če ram a je precej težkega dela, se pa vseeno radi jnalo včasih po-zabavimo. Ravno tako smo se prav dobro pozabavili preteklo nedeljo zvečer, ko nas je posetito pevsko društvo "Slavec" iz New Yorka, kotero nas je s prav lepim petjem presenetilo. Vsa čast vrlim pevcem, da so si toliko truda m časa
vzeli za izvesti toliko komadov naših lepih slovenskih pesmi. Ravno tako srčna hvala pevovodji g. Ign. Hudetu za vse izkazane dobrote v korist društva sv. Jožefa. Poročati moram, da je bila dvorana nabito polna. Večina je bila Slovencev. kateri so vsi željno pričakovali zopet sliša-ti naše slovenske pesmi. Med odmorom je igrala tukajšnja slovenska godba, za kar se ji društvo prav iz srca zahvaljuje. Po koncertu se je vršil ples pozno v noč ter dai vsem precej razvedrila. Seveda tudi ni manjkalo naše d<&re kapljice. Društvo še enkrat izraža hvalo celemu pevskemu društvu "Slavec" iz New Yorka in mu kliče: Na svidenje I Sloven«ika godba pa izreka g. J. Rerasu srčno hvalo, ker se je taiko lepo izrazil o godbi v svo-jein govoru. Pozdrav vsem Newvorca-nom!	Frank Masle. ,
mer	m
[r T^DEN najvažnejših pridel-	11
I kov, ki jih potrebuje slo-	I
Ij venska gospodinja za kuhinjo,	I
I je mleko. Bordenovo Evapo-	I
I rirano Mleko da najboljše uspe-	I
I he. Bogato je, smetano ima	I
I ter napravlja najbolj okusna	I
j jedila. Lahko ga uporabljate	I
I sleherni dan za kuho in peko.	I
Poskušajte ga v kavi.	j
če hočete vedeti, kako kuhati z Bordenovim I Evaporiramm Mlekom, nam pošljite ta oglas I s svojim imenom in naslovom. No. 1.	1
THE BORDEN COMPANY ^^^^
I	BORDEN BLOC.	NEW YORK
ii—^_^amm
Novice iz Slovenije.
Rudarska nesreča; pet mrtvih.
V	jami v Roginski gorici pri; (irobelnem se je zgodila dne, 15. .-avgusta težka nesfeča. ki je zalite-; vala pei človeških žrtev. Kakor se ; poroča, se je vsled oksidacije v ja-1 mi vnel premog. Ognjeni plini so \ vdrli v progo in je nastal velik j požar, ki je št- divjal, ko se je ta f vest poslala*v javnost. Najhujši je bil v ozkem, dviga jočem se rovu. Pet delavcev, -ki so odhiteli v jamo. da pogase ogenj, je postalo žrtev ognjenih plinov z veliko .nnožino ogljenega oksida. Zašli so :ned pline in se zgrudili takoj ne-■a vest ni na tla. Umrli so vsi vsled zastrupi jen ja. Trupla ponesrečenih rudarjev so spravili še istega ine na dan in jih tudi že poko-uili. vendar pa nam njihova imena še niso znana.
Pogreb dr. Juga v Mojstrani.
V	nedeljo 17. avgusta popoldne ■e je vršil v Mojstrani pogreb ponesrečenega turista dr. Klementa Juga. katerega se je udeležila veka množica ljudi, zlasti turistov.
\'a krsto mladega planinca je bilo položeno mnogo svežega planin-kega evetja in več vencev sorod-likov. njegovih prijateljev iz rojenega kraja Solkana in si oven-kili alpinistov. Od sorodnikov je lospel k jiogrebu brat ponesreet -
poleg tega več pokojnikovih rijateljev iz Solkana. Ko so krsto .oložili v sveži planinski grob. se e poslovil od nepozabnega prijavlja Klemenčič iz Solkana, ki jy ovoril v imenu vseh onih. ki se •sel) n o niso mogli udeležiti njego-*ega pogreba, v imenu njegovih »žjili prijateljev dr. Igor Franko v imenu filozofske fakultete ga. Ir. Sodnikova. Domači pevci so zapeli večno lepo *'Vi gred
Smrtna kosa.
Na Kočevski Reki pri Kočevju ~e preminul posestnik Anton Os-ald. rodom iz Babnega polja, 'red kakimi l."> leti se je priselil svojo družino na Kočevsko Re-\*o. kjer je kljub vsem neprilikam • hranil svojo narodnost in tudi Iružino vzgojil v narodnem duhu. dokopali so ga v nedeljo 17. avg. >b obilni udeležbi prebivalstva.
V	Brezah pri Ribnici je nenadoma umrl v nedeljo 17. avgusta tamkajšnji ugledni posestnik in trgovec Ignacij Oražem.
V	Ljubljani so umrli: Frančiška 'Vrne. zasebnica. 70 let. — Maks Vrezec. nadučheljev sin. 24 let. — Peter Majcen, železniški sprevodnik. 35 let. — Ignacij Trobec, lila-nee. 24 let. — Janez Grošelj, posestnikov sin. 20 let. — Katarina Ferario. zasebnica. 75 let. — Ro-?alija Kapun. bivša dekla, hiralka. 30 let. — Frančiška Kralj, rejen-ka. pol leta. — Pavla Zupan, knji-lovezova hči, 14 mesecev. — Jernej Avca, posestnikov sin. novorojenček, deset ur.
Samomorilni poskusi.
V	Tisterjevo gostilno na Zaloški cesti v Ljubljani je prišla v nedeljo okrog 8. ure zvečer 171etna Skolastika K., stanujoča na Selu. Poklicala je četrt vina in spisala
potem okoli 12 pisem, ki jih je izročilu nekemu gostu s prošnjo, da jih odda na pošto. Gost jo je začudeno pogledal, posebno, ker je deklica takoj nato odhitela skozi zadnja vrata proti Ljubljanici. In I stekel je za njo. da vidi. kaj namerava. v tistem hipu pa se ji* vrgla deklica že v vodo. Več gost«mi se je nato posrečilo deklico še pravo časno rešiti ter jo potegniti iz vode. ko je zgubila že zavest. Poklican je bil na ine>to vojaški zdravnik. ki je odredil, da so odpeljali nesrečnico v bolnico.
Margareta Stanko, uslužbenka pri urarju Ravniharju na Sv. Petra cesti v Ljubljani, stanujoča v Kolodvorski ulici št. Is. je spila steklenico liz«>la. Kaj je gnalo komaj 17 let >tarega dekleta v smrt. še ni znano. Odpeljali so jo takoj v bolnico, kjer so ji izprali želodec in je sedaj že izven vsake nevarnosti.
Jožef Kadxroc. delavec iz Brezja pri Grosupljem, si je iz neznanega vzroka v samomorilnem namenu prerezal z britvijo vrat. Domačini so ga še pravočasno našli in od peljali v bolnišnico.
Avtomobilska nezgoda v Jur-kloštru.
Graščak Falter je nameraval v avtomobilu pose: it i Logarsko dolino. Bas, ko je pa sira 1 ostri ovinek za gradom, mu pride nasproti v avtu njegov sorodnik, ki pa vsled brzine ni mogel ustaviti voza na ozki (jesti in je z vso silo trčil v graščakovega. Močan sunek j«1 vrgel izletnike raz sedeže o V. cesto, pri čemer je dobila zlasti hčerka graščaka Falter ja prav občutne. Oba avtomobila sta popolnoma uničena.
Neurje in toča pri Vojniku.
v četrtek 14. avgusta ob pol 3. popoldne je pridivjalo nad Fran-kolovo silno neurje s točo. ki je močno zadelo sledeče vasi: Lipa Lindek, l)<d. Verpete. Stražica in Bukovje. Toča je bila nenavadno debela, najdrobnejša je bila kakor orehi. Se naslednje jutro je ležala po grapah in jarkih. Ogromno škodo je napravila v vinogradih in na sadnem drevju. Jablane so se letos* kar šibile od obilnega božjega sadu. od katerega so pričakovali občani lepih dohodkov. Zdaj leži sadje pod drevjem. Koruza, fižol in drugi poljski sadeži so potolčem. Žalostna slika povsod. Silno prizadeti občani so vredni podpore ali vsaj odpisa davkov.
Poroke.
Dne IS. avgusta se je poročil Fran V ovčko, železniški uradnik v Mariboru, z Zinko Huberjevo iz ugledne narodne rodbine na Pra-gerskem. Poroka se je vršila pri Sv. Janezu v Boh. Bistrici.
Drago &arlah. železniški uradnik. se poročil z Mici Štandtovo iz Suhopolja.
Joško jZuželj iz Rajhenburga se je poročil s Fani Buleevo iz Mokronoga.
Alojzij Gimpelj, trgovec v Toplicah na Dolenjskem, se je poročil z Miei Pugljevo iz Ljubljane. * ,
1 Peter Zgaga
To so precej zaviti stavki, pa upam, da jih bodo čitatelji razumeli :
Milijonarski morilec Leopold je sestavil testament.
Testament ima neumno 1 vst»-bino.
S testamentom hoče morilec prt-pričati sodišče, da je neumen.
Sodišče je pa toliko pametno, da bo takoj izprevidelo, da si kaj tako neumnega ne more izmisliti norec, pač pa samo pameten človek. ki želi, dii bi ga smatrali za norca in ga poslali v dosmrtr > ječo, ne pa na vešala.
★
Največ denarja zaslužijo trgov-<*i s tistim blagom, ki ga ne rabijo pri ženski obleki.	1
Z blagom, ki ga manjka na mo derni ženski, hi se lahko toplo
obleklo troje revnih otrok.
★
Mož in žena sla sedela pri mizi. Žena je imela to slabo lastnost, la se je vedno jezila in to dobro, tla je rada čitala.
Mož ■ >a razen potrpežljivosti i sploh ni imel nobenih lastnost?.
Žena je za zanimanjem čitala . čudno zgodbo o južno-afriškiii ; divjakih.
, Naenkrat se je zdrznila, zav-. zdihnila in rekla:
—	Ti pomisli, kakšne strašne navade imajo južno-afriški divjaki. Žene prodajajo po dva dolarja.
Mož si obriše potno čelo in zavzdihne rekoč:
—	Da. Bog se nas usmili, draginja je draginja vsepovsod na svetu . . .
★
Kovertovo časopisje je zmožno vsake največje podlosti. Zadnjič enkrat si je celo predrznilo sramotiti spomin velikih mož.
V	Glasilo K. S. K. J. je namreč lapisala neka podla duša nasled-
. *ije besede :
Na oder je stopil naš Anton (irdina in pričel govoriti. Naš Anton Grdina govori kot Abraham Lincoln.
K overt a je zmožen marsikatere nesramnosti.
Vse me je pa že presega, ko si predrzne primerjati elevelandske-ga pajaca z Abrahamom Lincoi-nom.
★ |
Neki zaslepi j en-ec je pa zapisal '• v Kovertovi i*Etlinosti?,:
—	Čemu vedno zabavljate zoper; Rev. Zakrajšeka ? Seveda, on vam ' ;e velik trn v peti. ker je delaven' katoliški duhovnik. Saj se pozna-' ni o. Vedite pa. da katoliški Si o-1 "enei vemo. kdo je Father Za-rrajšek. On je tisti, ki je največ toril za nas v Ameriki. Zato ga
*ia vi črnite in sramotite. 3ram vas bodi!
*
Skoda, da je sram govoriti tistih. ki so imeli ž njim kaj o-pravka.
In škoda, da nekateri mrtvi ne morejo govoriti.	?
Da. Koverta je največ storil za >lov<Mieo v Ameriki.	]
Dobrega pa niti toliko ne, koi
je črnega za nohtom.
★
Letošnji pridelek kalifornijke-ga grozdja bo baje izboren. Groz-' I je bo sladko kot med.	L
Predovich in Terbovec bosta že skrbela, da bodo tega božjega sa-' du deležni rojaki sirom Amerike.!
* i
Neki butlegar je predlagal, naj j oospešijo Amerikanci domačo trgovino s tem, da kupujejo mun-šajn. mestfo importiranega žganja. To je dobra prilika, če hoče človek umeti za svojo deželo. t
★
Newyorsko časopisje poroča, da . se je nekega izleta visoke družbe1 udeležil tudi angleški princ, ki se nudi začasno v New Yorku. j
V	poročilu je značilen naslednji stavek:
Ko je dospela družba v gozd. se je princ odstranil, legel v senco er začel žvečiti travo.	^
Človek res ne ve. v katero vr-sto božjih st vocrov bi prišteval njegovo kraljevsko veličanstvo, j
-L L I I	•• ■ ...------ • •
% t
Stignslxroanska jHftSa 2vatnL dfritturta
Ustanovljena 1. 1898 ^^jgy Inkorporirana 1. 190 J GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odbornki:
Predsednik: RUDOT.F PERDAN, 933 E. 1S5 St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. lS^S E. 32fid Strwt. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH I'lSlILER. Ely. Minn. Blagajnik: LOLIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN MOVEllN, 412 — 12th Ave. Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 303 American State Bank Bldg. 600 Grant 8treet At Sixth Ave, Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZRASNIK. Room 206 BakeweU B!dg, cor. Diamond and Oram
Streets, Pitt.>=l»urprh, Pa.	|
MOHOR MI.ADie*. 1234 W. IS Street, Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4i22 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni ndbor:
LEONARD SLABODXIK, Box 4*9. Kly, Minn.
GREOOR J. PORENTA. 310 Stevenson Bid p. Pnyallup. Waah.
FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
Združevalni odbor: VALENTIN PTTtC. TS0 London Road. N*. K., Cleveland, O. PAULINE ERMENC, 3S3 Pnrk Stret-t, Milwaukee, Wla. JOSIP STEELE.	lUuffs. Wyo.
ANTON CELARC. 52S Market Street. Waukegan, Ul. ———	Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda".	■
Vse stvari tikajoče *e uradnih radev kakor tudi denarne pofiiljatre
naj se poSiljajo r.a glavnt-ga tajnika. Vse pritožbe naj 5e po51 ta na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolnlSka apriCevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška .Tednota se priporoča vsem Jugoslovanom u ohilfn pristop. Kdor želi postnti ."lan te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjf-p-a druStva JSKJ. Za ustanovitev novih ciruStPV se pa obrnite na gl. tajnika. Novo dru5t\-o se lahko vstanovi z 8 Mani aH Sanicami.
Iz Jugoslavije.
Male šolske lekarne.
Vsaka šola v -I u ironiji vi ji mora nabaviti malo šolsko lfkarno.
Najdražja jugoslov. cigareta.
Povotloni banketa, ki <o <ra 111*1-rt-ilili muslimani dele«ratom ilžami-j«'ta. sf j«' vršila dražba vti<- " Var-dar" eigartte. Dohoilki so liili namenjeni za džamijetski list llak". Cigareto je kuj)il neki Šerad-aira i/. Xovejra Pazara za neverjetno vi-r ee.no 40.(J00 dinarjev.
Ubil svojega očeta.
Volentin Zngee. >eljak v Ljube-šiei pri Zagorju na Hrvatskem, je živel dalje »"-asa v prepiru s svojim Te dni je v pijanosti > kolom i:i»il oeeta. ki je ležal v postelji. Uro/ ni Ivi so morile;! aretirali.
Usoda Azema Bejta.
Policija v Kosovski Mitrovlei je l-rejela ve>t, da je <_rla-oviii (»imetnik Azem liejta umrl v n» k«*m oi>-n:ejnem albanskem mest<*eu. Po I.orbi v >( lu (i a lie a je bil Azem liejta težko ranjen o dsvojih tova-| ri.šev prentjšen v albansko selo Pročelje. Tu so mu obvezali rane. vendar je Azem Bejta eez par dni vsled zastrupljenja ran umrl. liejta je umirajoe izrazil zadnjo željo, da <ra poko-pljejo v Albaniji, kar se je tudi zgodilo. (V/ dva dni so jra pokopali v selu Krasnie.
Mesec je nanj vplival.
V	okolici Beogra la je bilo zadnje <lni izvršenili več roparskih na-padov na pasante. Orožniki so napadalca izsledili v ose>»i kovača Pi-roša Xagya iz Temešvara. ki je iz-'avil. <la napada ljudi *'po l vpli-vom meseea". Sedaj »i tem "vplivu" premišljuje v luknji.
Razbojnik napadel seljaka.
V	Xoveni Sadu je ponoči neznan lopov napadel seljaka Jovana Ke-renca. Ker mu je seljak dal samo ">CO dinarjev, jra jc ropar vrgel na tla in ira hotel zaklati. Xa krik se-
fljaka so prihiteli ljudje iz soseščine in o;a rešili. Ropar je ušel.
Naraščanje Save in Donave.
l Iz Beograda jioročajo. da Sava in Donava neprestano naraščata in sicer r.uli velikega deževja v eeli državi. Od prvega do polovice ; avgiMa >!a narasli Sava in Do-! nava za poldrugi meter, i
Zapuščina umrlih vojakov.
Pomočnik ]u*avivsodiieha mini-I stra je >estavil posebno komisijo, j ki bo pregletlala zapuščino v Ita-i li.ji pomrlih avstrijskih vojakov, j ki s,, spadali pod teritorij -lugo-; slavij". Komisija je prejela z Dunaja :J zaboje različne zapuščine.
Železniška nesreča.
Xa železniški postaji v Xuvski je prišel pri razmeščanju vagonov pod kolesa reditelj vairoiu v Matija firič. Zdrobljen mu je bil prsni koš ter je ponesrečence ostal na mestu mrtev.
Za politične kaznjence.
Po poročilih iz Beograda s<> pripravlja v ]u*a.vosodnem ministrstvu odi' k. s katerim s(* pogojno izpusti na svobodo večje število političnih kaznjencev.
ALI VESTE, —
<la je italijanski ministrski predsednik Mussolini obljubil slovenskemu po-ian-eu .ir. Hositinjaku. ila ho natančno jire-štu<iirnl razmere, ki vladajo v Slovenskem 1'rim. rjuV Ali veste, »la vam na-, vadiie eiirarete ilajo koiieiiio. il«K"im vam i lajn Helmar Turške ei^arete k:i-kovost*- Zaenite kailiti turški tobak irt veseli 1T.-I boste kot s,, drugi.
NAJVEČJI PODJETJE za PERJ^^T ZDRUŽ. DRŽ.
šepa lastne--^t^KST^^ Ka izdelka, ki pokvarje-
^^l^w	K'rga. ležatija.
VvW}gf	Mi lahko po-
ililllllr	Sljemo rf-|ot-
no pf-rje. 1'zorce pošiljamo na zaht.-vo. Mi pošiljamo perje v vse «].de Združenih drž. 1'išit«- ilaii"ft zaupno naiv-<"ji slovenski t v nI k i s fiorjf rn. ALBERT STKTZ. (Key i! i 138 rassaicSt., Passaic, N. J
Posebna ponudba g našim čitateljem!
.^Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" ^20 —
L S strešico t a slovenske čr-^ ke, č, i, i —< $25.52
'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNL
Pisati na pisalni stroj ni nikaba umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite i vajo.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street	Hew York, H. T.
Uš, murba in prašič - povzročitelji svetovnih preobratov.
GLAS NARODA. 5. SEPT. 1954
Piše Arnold Roller.
Idealistično pojmovanje zgodovine. kot je bilo samoposebi umevno do velike svetovne vojne za najširše plasti prebivalstva, je pričelo sedaj polagoma izginjati celo pri najbolj n.-vMnih in nedostopnih ljudeh.
Vsi meščanski listi pišejo tako odkrito in določno o "velikih narodnih interesih"', ki .se tičejo kontrole premoga. petroleja in drugih surovin, da lahko spozna celo najbolj nevedni v kratkem času, da je staro pojmovanje zgo do vine, ki je dovedlo človeka de t«*ga. da se je dal z veseljem odvesti v klavnico, napačno in da pridejo pri eeli ti stvari vpoštev skrajno praktične in materijalne stvari.
Zanimivo je premotrit i svetov no zgodovino ter jo spraviti v soglasje z modernim pojmovanjem zgodovine.
V starih časih, kot smo se vsaj učili v soli. — je bil motiv velikih dogodkov starega veka boj za žensko, ter konflikt za "čast' iz spolnih nagibov. Tako vsaj nam poročajo stari zgodovinarji. Tako smo se tudi učili v šolah naprej.
Soglasno s temi tradicijami n' bila velika trojanska vojna noče-s;ir drugega kot bojni ali roparski pohod, uničevalni pohod pele poneških Grkov proti mogočnim in bogatim maloazijskim Grkom, ne pa upravičeni bojni pohod va-ranega kralja Menelaja. kateremu je odvedel Trojanee lepo žen:* ITeleno. Radi tega dogodka sta se baje dva naroda lorda in uničevala celih deset let.
Ena prvih vojn, za katere smo izvedeli v šoli. je bila vojna mod Rimljani in Sabine i in vzrok te vojne so bila baje debele Sabin-ke. kot nam poročajo stari pisatelji. Kot vzrok pregnan ja kralja Tarkvinija in cele njegove dinastije. se ne navaja v šolskih knjigah strašnega zatiranja v starem Rimu in izkoriščanje navadnega naroda, temveč ogorčenje naroda raditega. ker je baje onečastil sin kralja lepo in lire postno Lukrecijo.
Take pripovedke so se ohranile izza starih časov, čeprav so popolnoma brez potilage.
Zgodovinska veda nam sporoča. da so se dejanski vršili b<»j: med različnimi divjimi plemen' radi roparskih pohodov, kojih cilj je bil ugrabiti lepe ženske tujih plemen.
Vse to pa se je vršilo v pred-zgodovinskih časih ter se vrši se danes med najbolj divjimi plemeni sveta.
I grabljene ženske so porabili kot sužnje in ko navadno služin-čad. V zgodovinski dobi pa je postalo vse drugače. Kljub temu pa se je ohranilo staro ustno izročilo, kajti navaden človek bo smatra! ugrabljene žene in temu sledečo vojno kot najbolj umljiv vzrok z;i izbruh bojev med obema plemenoma.
Na ta način so pojasnjevali ve like vojne med narodi .starega In modernega veka prav do dana.4? njih dni.
Moderne vojne Izza zadnjih ste let pa potrebujejo nekaj več ko. navadno spolno ljubezen, da m pojasni.
Misleci in učenjaki so pojasnil vse velike vojne modernega časa revolucije in politične zveze met: posameznimi narodi, s fcakozva-nim želodčnim ali hranilnim vzro kom. To je bil že velik napredek kajrti povod za vojno je bil pre lužen iz spolnih delov velesa v pre bavne organ\	4
Znano je. da je bil povod prv. ameriške vstaje ter boja za neod visnost takozvana čajna party \ Bostonu.
Temeljni vzrok velike vstaje pr je bil poskus angleške vlade, d? prepreči prosto importiranje čajr iz Holandije v ameriško kolonijo kajti Anglija je skušala ohranit zase pravico importiranja svojega lastnega indijskega čaja brer vsake inozemske konkurence.
Vse krasne fraze o ddealih. pro sitosti in neodvmosti se razblinijo,
v prazen nič. če prodremo v vso skrivnost postanka ameriške revolucije.
Čaj je bil povod ameriške revolucije za neodvisnost, in iuurbe so bile vzrok izbruha mehiške revolucije za neodvisnost od lera 1808 do 1810.
Kot vse države, ki imajo tuje-zemske kolonije, je skušala tudi Španska kar največ izikoriščati svoje ameriške kolonije v gospodarskem in finančnem oziru.
Na
vse pretege si je prizadevala uničiti tujo konkurenco, ki bi ji mogla škodovati pri uvozu blaga iz materinske dežele.
Mehiške murbe so bile nadležne Spancem. Zgodovinarji nam *>oročajo, da je započel vstajo proti Špancem katoliški duhovnik Hidalgo ter stopil na čelo peo-iov. ki so se leta in leta borili za ned visnost Mehike izključno le raditega, ker so dale španske o-bla. +i uničiti vse murbe ki so rade na vrtu tega duhovnika.
Precej verjetno je naziranje. da je bila velika svetovna vojna posledica prepiranja radi srbskih prašičev. Znano je bilo, da so bili prašiči edini narodni proizvod •Srbije. Teh prašičev pa ni bilo nogoče izvažati, ker ni imela Srbija nobenih pristanišč, nobenega lohoda k morju in ker je maral ti ves eksport skozi avstrijsko ozemlje.
Kot znano, je bil glavni državni interes Avstrije podpirati prašičjo industrijo madžarskih veleposestnikov in baronov, in Av-stro-ogrska je vsledtega uveljavila carinske postave, ki so onemogočile srbsko tekmovanje na tem polju.
Madžarske železnice niso lioteie prevažati srbskih prašičev ter utemeljile svojo odredbo, da so vsi srbski prašiči bolni na gobcih m parkljih ter da je v interesu Av-•stro-Ogrske zavarovati svoje go spodarstvo ter izključiti srbske prašiče. Povsem naravna posledica tega je bila. da so se srbski nn-cijonalisfcični krogi prizadevali priboriti si izhod na morje oprostiti svoje plemenske brate v Bosni in Hercegovini.
To je dovedlo do velikega konflikta med Srbijo in Avstrijo, ki je pomenjal pričetek svetovne vojne ter propad naj večjih.' najmogočnejših in najstarejših držav na svetu — odstavljenje treh cesarjev, enega sultana ter par pomembnih kraljev.
Ta spor je pa tudi zahteval trideset milijonov človeških živ-
'jeiij-
Nadaljne naziranje pa je. da !ahko stori tudi uš to. kar more doriti prasec. Malokomu bi padlo v glavo, da bi pripisal navadni uši krivdo za izbruh svetovn • vojne.
Kljub temu pa je bila takozvana trtna uš povod za stvorjenje takozvane trozveze med Nemč>> n Italijo.
Trtna uš je najprej uničila vse vinograde v Južni Italiji in Francija se je poslužila te prilike, (iT •azvije svojo vinsko industrijo ter irične nadebelo izvažati svoja vi-la v inozemstvo.
S tem je bila trajno odškodova-la italijanska vinska industrija. \a tisoče in tisoče vpropaščenin aških vinogradnikov je moralo >obrati šila in kopita ter se izse-iti. Odšli so predvsem v severno Urfko v Tunis.
Tunis pa je bil ob onem času aseden od Francozov in vsledte-ra se je morala oficijelna Italija z gospodarskih in kolonijalno pr-itičnih vzrokov pridružiti Nemči-"i in Avstriji ter skleniti tako-rvano trozvezo. Brez te trozveze »i Nemčija in Avstrija nikdar ne a počel i svetovne vojne.
Izključno le v domnevami j. da »o ohranila Italija dobrohotna navtralnost, sta si Avstrija in \>mčija drznili storiti usodepolni korak.
Vzrok svetovne vojne bi bil to--ej ne le srbski prašič, temveč tuli itflijanska uš, ki je povedla Tideset milijonov ljudi v klavnico ter vpropastila ves svet.
W Vi jih poskusite! L
"Nisem izvedenec, pa mi ni vzelo dolgo, da sem pronašel, kateri tobak je najboljši za cigarete. Ko boste enkrat kadili HELMARS, boste tudi vi kmalu spoznali, zakaj je turški tobak najboljši tobak za cigareta. Kadim HELMARS in moji prijatelji jih kade. U ver j en sem, da boste vedno dajali prednost HELMARS, ko boste enkrat okusili turški tobak."
Dvajset HELMARS stane par centov več kot 20 navadnih cigaret, napravljenih iz cenega mešanega to- . baka ter spravljenih v papirnate zavojčke. HELMARS so iz čistega turškega tc-baka, najbolj slavnega tobaka na svetu za cigarete. Z veseljem boste plačali razliko par centov, ko bost3 enkrat začeli kaditi turški tobak.
t
HELMARS so popolnoma čiste in h so v lepenkastih škatljah, kar jih ščiti pred lomljenjem ter ohranja . naraven izboren turški okus.	,
yiyt-	Izdelovalci prvovrstnih turških
/JčfTllLiOtliOj iu egipčanskih cigaret na » hi i J- Jtti-^	svetu.
Tekom velikega boja so ostali vsi ti vzroki seveda lepo v oza-dju.
Te vzroke so poznali le zgodovinarji in državniki, za mase narodov pa so imeli pripravljene fraze, da jih temlažje ' pošiljajo v smrt.
Pretežne mase naroda so verjele iskreno, da so polnovredni vt like besede o narodni časti in »» narodni veličini.
Sele pozneje po koncu boja so prišla na dan prikrita dejstva.
Današnja naloga visoke politike in diplomacije, koje namen je vprizarjati nadaljne vojne, pa Se ne tiče le potreb telesa, temveč tudi potreb veleindustrije. Ženska kot vzrok svetovnih vojn je izginila s površja.
N c varen vir veaikega spora med ■ Anglijo in Ameriko tiči v petro-lejskih vrelcih Mehike in Male Azije. Niti malo ne :nofemo dvo-j miti. da je Angleška petrolej ska ' družba v Tampico financirana ofl' angleške vlade in da je ona sama povzročila de la Huertovo vstajo, spomladi tekočega leta.
Ameriški petroljeski interesi so pa podpirali Obregonovo vlado z municijo in orožjem.
Na ta način je podpirala reak-j cijonarna ameriška vlada radikal-; no mehiško vlado, dočim je liberalna angleška vlada stala na; strani protirevolucije ter stoji Se danes.
Petrolejski vzrok je bil močnejši kot vse simpatije in vse fraze o solidaciji.
Spor med Rusijo in Japonsko se tiče v glavnem*le petroleja na otoku Sokolinu, spor med Pran-1
eijo in Nemčijo, izključno te železa v Porurju in Lorenski.
V Italiji je bil umorjen soeija-listični poslanec Matteotti zato, ker je hotel razkriti petrolejske kupčije med fašisti in ameriškimi magnati.
Ob času nemško-francoske vojne leta 1870 je zavladala v Parizu komuna in takrat so zažigarr javna poslopja takozvanih petro-lerjev.
Meščanstvo je nasilno zitrlo gibanje, a isti petrolerji so sedaj na delu ]x> vsem sve<tu ter pomenja-jo edino resnično ogrožanje sve-toviega miru.
Ministrski predsednik in dl-plomatje niso nič drugega kot slepo orodje v rokah visoke finance ter prete vsaki trenutek pričeti novo klanje.
Ze davno so minuli časi, ko so se vršile kontinentalne in koloni-jalne vojne izključno v namenu,-da se direktno iz koristi tamošnje domačine s pomočjo obdačenja in surovih proizvodov dežele.
Glavna stvar so sedaj naravni zakladi dežele, ki so dosti več vredni, veliko bolj izdatni kot pa direktno izkoriščanje prebivalstva.
Le gospodarski poj olnoma zaostale dežele kot je naprimer Poljska, so še danes pripravljene lotiti se roparske vojne na temelju direktnih in javnih vzrokov prehrane.
Ko se je vršil veliki boj za ta kozvano narodno čast, je dobil vsak soudeleženi del tega, zakar se je baje boril, ali domneval, d;t se je boril.
Vsakdo je postal deležen kosu
časti ter se zadovoljil s tem, kajti priprost vojak ni vedel nič drugega in merodajni krogi so znali dobro prikriti resnične motive, ki so jih gnali v vojno.
Danes pa povsem javno razpravljajo listi o narodno-gospo. darskih vzrokih vojne in s tem Je izginilo iz svetovne zgodovine vse junaštvo, ki je bilo prej spojeno z vojnami.
Kakšne so bile posledice teli razkritij, vidimo predvsem tukaj v Ameriki.
American Legion zahteva po. vsem odkrito bonus in državni* službe za vse vojake, ki so se udeležili svetovne vojne. Lsto stališče so zavzeli tudi laški fašisti. Če bodo udeleženci pri svetovni moriji deležni vsega, kar zahtevajo, bo postal svetovni roparski pohoa skrajno drag.
Velikašil tega sveta, ki imajo denar in moč v rokah, bodo mo rali izročiti prejšnim vojakom pretežni del svojega plena.
Kakorhitro pa l>o prodrlo med š'rše mase spoznanje, da niso vojne posledica kršenja idealov, temveč navaden roparski pnhod velt-kapitala. bodo morali narodi sami zahtevati razoroženjp. in takrai bo zavladal na svetu končno res nični mir.
Nagrada kaznjencem.
Štirideset londonskih kaznjencev, ki so se v zaporu dobro obna-šali, so poslali v letovišče. Vsi imajo odsesti dolgotrajne kazra. Dobrodejne posledice razvedrila.
Otok Wight na Angleškem ima sedaj čudne goste. Štirideset kaznjencev iz Londona se nahaja na njem na letovišču. Niso morda zaprt i v improvizirani kaznilnici, ampak v hotelu, čeprav nekoliko oddaljeno. Svobodno razpolago s časom so na solncu, se kopljejo v morju in valjajo v pesku, kakov vsak drug kopališki gost. Uprava kaznilnice jih je spravila na Wight na častno besedo, da ne bodo skušali pobegniti, kar bi bilo sicer itak nemogoče, ker je otek na samem in je vedno dovolj ladij na morju.
Ti kaznjenci niso morda "lahki'', ampak ljudje, ki im'ajo odse-deti večletne kazni,- izključeni so le morilci in očitni nasilneži. Poskus se zdi drzen. Ne manjka na Angleškem ljudi, ki ga ne odobravajo in dvomijo, da bi kaznjenci držali častno besedo. Najbrže pa bodo imeli oni prav, ki si obetajo od poskusa mnogo dobrega. 2a-upanjey tako ^pričakujejo, mora blagodejno učinkovati *na .obsojence. Izlet v prostost bo imel gotovo za posledico, da se izneln psihoze jetnišnice. Tri tedne kopališča mora naravno povzročiti velik preokret v vseh življenskin navadah eh štirideset nesrečne-žev. Doslej so imeli okrog sebe u> sive gole stene, slišali le povelja in občutili strogost, ponižani na številke, — naenkrat drug svet namesto celice nekak celični otok. čigar meje niso tako blizu, neskončnost. oceana in neba, nobenega povelja in nobene pretnje!
Izlet v kopališče je seveda >• nagrada za one kaznjence, ki so se v jetnišnici najbolj obnašali. Pričakovati je, da se bodo vrnili v kaznilnico z drugimi vtisi, kot ljudje, ki bodo zopet znali cenit' življenje, ki so doslej skorajda po zabili nanj.
1 "prava jetnišnice računa, da bo kaznjenec, ki je bil enkrat zn kratko dobo v kolikor toliko omejeni svobodi, stremel za tem, da zopet napravi tak izlet v prostost in da bo v svrho napel vse sile. da postane zopet za nekaj časa človek.
Velika poneverba v Beogradu.
Jz Beograda je pobegnil knjigovodja Vasiflij Ljuština, zaposlen pri tvrdki "Kosovič". Odnesel je tvrdki 6000 Din gotovine, obveznico vojnega posojila v vrednosti 90.000 Din in več delnic Jadransko- podunavske banke v vrednosti 150.000 Din. Pobegnil je VjZagreb, kjer ga je policija kmalu izsledila. Bil je prepeljan v Beograd. *
Par koristnih nasvetov.
Kislo mleko.
V poletni vročini je kislo mle-'ko zelo priljubljena hladilna pijača in zdrava, ker pospešuje prebavo. medt^an. ko surovo >ladko meko, če ga v žeji hlastno popijemo. povzroči otežkočenje. prebave.
Statistika je dokazala, da dosežejo Bolgari najvišjo starost med evropskimi narodi: ta uspeli pripisujejo obilnemu zavživanju kislega mleka.
Netki slavni ruski -zdravnik je mnenja, tla vsako bolezen povzro čijo bakterije, kakor tudi ostare lost človeškega telesa. Bakterije pa so dvojne, koristne in škodlj: ve. največ jih je v debelem in sle pem črevesu. Koristne bakterije podpirajo prebavo in delovanje, škodljive pa razkrajajo organi zem, povzročajo bolezen in esta-relost. na pr. pobeljen je las.
Obojne bakterije pa se medse bojno bojujejo. One. ki so silne.; še. zmagajo. Zato je treba d ova jati take bacile, ki uničujejo ško<i ljive. Kislo mleko pa vsebuje ko ristne bakterije, ki uničujejo bo lezenske. predvsem one. ki jwvzro čajo tifus (legar) in jetiko. Zat«. je zelo priporočljivo uživanje kislega mleka za kraje, kjer se rau pojavlja tifus. Po zavžrtju kisle-L1 na one, ki so v telesu, ter sx ga mleka se spravijo mlečni bacili na one, ki so v telesu, ter se bore ž njimi in jih mnogo uničijo. Kozje mleko j>a ima še več zdra-vilnejših moči nego kravje. Tud! v sladkem mleku, siru in maslu je nekaj teh koristnih bakterij ki v črevesju izločajo z vrenjem mlečno kislino. Bakterije v nilee ni kislini ne uničujejo samo bolezenskih, temveč tudi take, ki razkrajajo človeško svežost uj povzročajo ostčiirelost, staranj*, kože in osivelost las.
Toda preobilo zavživanje kislega mleka je večkrat vzrok nape njanju in vetrovom in tudi lah ki driski. Ljudje, ki so temu podvrženi, naj ga jedo le po malem in s kruhom. Nekateri si zdravijf črevesni katar, da povžijejo na tešče kozarec kislega mleka.
Kislo mleko pripravimo ravne tako lahko i/, posnetega, kakor iz neposnetega mleka.
Ce je kislo mleko pravilno pripravljeno. mora biti gosto in okusno. Pri nas pa ga navadno j>in-pravljajo prepovršno. Zlijejo ga v skledo, postavijo na stran ii; puste, dokler se ne skisa. Tako mleko ni nikakor tako okusno, kakor bi moralo biti, se ne zgosti dobro ter je preveč vodeno in samo kislo.
Konserviranje gob.
Ce raste mnogo gob in jih gospodinje ne morejo porabiti v svežem stanju, jih lahko suše. Gobe. ki jih namerava gospodinja sušiti ni treba umivati, zadostuje, da jih osnažimo z nožem in odstranimo vse neužitne dele. Nato iin razrežemo na tenke koščke, ki jih naložimo na čiste deske ali sita ter sušimo na zraku, solncu ali na peči. Posušene gobe spravimo v vreče ali pa v popoprane in dobro zavezane steklene posode, rta ne splesnijo. Ce jih spravimo v vrečo, ne smejo ostati v zatohlem prostoru. Pred uporabo jih j«* treba dobro oprati v mrzli vodi. nato pa namočiti v topli vodi. Naj-
boljše je pustiti jih v topli vodi toliko časa. da se namočijo in dobe obliko svežih gob. Nato jih lahko porabimo za juho, omako itd. kakor sveže gobe. Suhe gobe lahko tudi stolčemo ali zmeljemo. Poprej jili pa je treba položiti na vročo peč, da se docela st rdijo. Tolčemo jih lahko v možnarjti, meljemo pa v mlinu za kavo. Paziti pa je treba, da mlin ne diši po kavi. ker diše po kavi tudi v takem mlinu zmlete gobe. Moka, ki jo nameljemo iz gob. je zelo dobra za juho, »mako, krompirjevo salato itd.
Očiščeno primerno razrezane (manjše pustimo cele, večje pa razrežemo na dva ali štiri dele) lahko tudi skuhamo v dobrem vinskem kisu, ki mu dodamo soli in začimbe (popra, čebul itd.). Skuhane gobe ocedimo in spravimo z začimbo vred v manjše kozarce. Nato jih zalijemo z drugim, zopet prekuhanim kisom, ki ga dvakrat ni sicer vsak tretji dan. odlijemo in iznova skuhamo. Košček salici-love kisline obvaruje gobe, da se ne pokvarijo. Gobe lahko kuhamo tudi samo v slani votli, pa jih potem v posodah zalijem os kisom, (Zaliti jih je treba, tako, da sega kis dva prsta nad gobe. Steklene posode, ki smo jih napolnili s kuhanimi gobami, treba zaliti s svežim govejim lojem in dobro zamašiti ali zavezati z mehurjem.
Gobe lahko kouserviramo tudi na ta način, da jih nekoliko posušimo na zraku iu položimo v stekleno posodo, ki jo i>otem zalije-
1 mo s prekuhanim, osoljenim, o-
■	hlajenim, toda še tekočim maslom
1 Posode dobro zamašimo in zalije
mo zo lojem in parafinom. Zlast jurčki so za ta način konservira
1 nja zelo primerni. Za konservira nje gob je priporočati tudi sol. "V steklene posode položimo suhe so ii, med. katero pomešamo obrezam in na vetru dobro presušene gobe Če postanejo vlažne ali teče ij njih voda, jo odlijemo in porabi
■	mo kot ekstrakt za juho ali o
1 mako. V ta namen polomimo gobe
v lonec i:i pristavimo k ognju Gobe začno Utkoj izhlapevati. Vodo, ki se nabere na dnu, odlijemc
■	in spravimo. Nato prilijemo tet vodi sveže in pustimo pri ognju dotlej, da zavre. Če to večkrat po novim o, ostane od gob samo to kar je neužitno. Ta ekstrakt nekoliko osolimo in kuhamo dalje dotlej, da ostane gosta rjava teko čina. Tej tekočini dodamo zrnc salicilove kisline ter jo nalijemc v steklenico z ozkim grlom. Gobov ekstrakt je zelo dobra začimba za juho, omako itd., majhna žlica tega ekstrakta zadostuje za pet krožnikov juhe, ki dobi prijeten okus po gobah.
Buče.
Olupi še mlado zeleno bučo, zribaj jo kakor kislo rej>o, potrosi s soljo in kumom. oblij, s kisom, premešaj in naj stoji. V kožici napravi bledomorno >prežga-nje. ki si mu pridjala in zrume-nila malo čcfnile. Ožmi rahlo buče, deni jih v prežganje, malo za-lij. prid en i par strokov sesekane-ga česa ter naj še malo prevre. A ko vre dolgo, postane zelo vodeno in neokusno. Zelo fin okus dobe, ako dodaš malo gorčice. Nekatere gospodi je pridenejo tu-ki kisle smetane.
PROGRESIVCI SE POSVETUJEJO
Slika nam kaže Gilberta Roe, ki načeljuje iztočnemu glavnemu stanu kampanje La Folletta in Wheelerja. Desni na sliki je La Follettov sin.
[ Kako so našli in pokopali Matteottijevo truplo.
n
Ova brata sta se odpravila na lov in njun lovski pes jima je jjrinesel nasproti človeško kost. — Truplo je bilo stlačeno v ozek grob. Morilci so mu najbrže prerezali mišice, da se je dalo vpogniti. — Truplo so položili v navadno krsto z napisom "neznano truplo za policijo."
Matteottijevo tmjdo je prišlo na tirni prtfiom jopiča umorjenega pots-j lanca. Zjutraj s:a se podala na lov brata Caratelli. S seboj sta vodila' lovskega p>a, ki se je začel kmalu' nemirno obnašati. tekal je sem in J tja in km ah i se je vrnil s človeško kostjo v gobcu. Brata sta se pre-' strašila, < dkod ima žival plen in. stil stopila nekoliko korakov dalje.' Na sv . - največje zaoikfe&je sta uzrla v krogu, ki je meril v premeru blizu pet metrov, razmetane človeške kosti. Oči vidno so iz-' greble k -ti lisice. ki so tam oko-' lu zelo številne. Pes je začel takoj brskati po tleh in kmalu je iz-' brskal novo k<r*t. ki je lažala p<xl zelo tenko plastjo zemlje. Lovca sta prišla na jasno, da gre tu za J za zakopano truplo človeka in v domnevi, tla -ta morda našla kf>^ti Matteotlija. sta stekla domov, ob-' vestila --»arise o strašni najdbi n javala oblastem vse kar sta dožiJ vela.
Postajni načelnik v Hia.ini je takoj branja vil v Rim. Medtem se je za dogodek razvedlo v Riano in na mesto najdbe v gozdu so se' vlekle nepregledne množice domačinov. Gozd je komaj dobrih 500 ( m oddaljen od kraja. Za stvar je i d oz no 1 tudi župnik. Ljudje ko po-' kleknili Ln i h teli v molitvi. Ko je, ta prizor še trajal, so se pripeljali| Matteot ti je vi znanci in .sorodna k i. Po obedu se je znašla na mestu najdbe tudi sodna komisija. Naj-' prej so orožniki razgnali množica, radovednežev, ualo je su;ilnrk zaslišal brat a-lovca, ki sta natančaio izpovedala, kako sta prišla truplu, na sled. Ko je bil zajiisimk sewtav-l 1 jen. preobran in podpisan, so za-' čeli kopači s svojm det m. To je' bito izredno težko. Truplo je nam J reč bilo stlačeno v grob. ki je bil na nekaterih mestih, ker je počivala glavr komaj 15 cm globok d lil god pa 20cm. Dolžina jame je' zaa>;rla samo 90 cm. Matteottijevo' truplo pa je merilo 1.70 m. Komi-! Kija je dala grob previdno od kopat i. Pri tem se je ugotovilo. da je skoro vse okostje polomljeno. Leva noga je ležala tik ob črepinji, des. : na pa po<l hrbtom. Iz tega se da' sklepati. do zločinci prerez«3i' mišice, ki spa jo noge k truplom' ter u}>o«mi!i teilo ter ga stlačili v 90 cm dolgo jamo. Posamezne ude f«o nv raii zi<*nnci odrezati. Okostje rok od zajiestja dalje manjka popolnoma. Med rebri je tičala "JO cm dolga pila. katero so morilci rabili tudi za odk- .pavanje zemJ I j c.
Neka siromašna žena iz Riana je komisiji priji. >]a rjuho, na katero so kopa«"-i po&Ožiti kasti in dele trupla. V navzočn::sti komisarja so se deli sestavili in izpopolnili. Nato so bile k sti fotografiraaie v navpični in vodoravni legi. .S posebno pizoniostjo je konusa j a preiskala čeljusti rn zobovje. Matteot-1 ti j a so spoznali po eniem zlatem ya enem z zlatom prevlečenem zobu, katera je dal pokojnik popraviti, .oziroma vstaviti v Rimu. Zobozdravnik. ki je izvršil delo. je potrdil, da je to MatteoktVlj'va j čeljust in tako je bila itove.tnosi pokojnikovih - staukov uradno do_ gnana.
Ob 4. popoldne je prišel v Riano ka •Jcus«il Hjsiefi, ki se je ogledal Mattcottijeve ostanke. Xato je oblast velela položiti kosti v navadno leseno rakev z napisom -. Neznano truplo za policijo." Rakev so dvignili in jo položfli na avtomobil, ki je krmil proti riaasskemu pok o pafligču. Sprevodu je sledilo kakih 20 avtomobilov z žurnaTisti in drugimi radovedneži. Ko so se avtomobili peljali po eefctti, je prebivalstvo na s-Vojih hišah raaobesiio Matteottijeve slike ter jih okrasila s poljskimi rožami. Poikotjmiko. vi prijatelji so nesli krsto z avto-raobfla tna pokopališče, kjer so jo potožili v mrtvaŠMcio.
Okolu 7. ure zvečer so novinarji in radovedneži odšli. Tedaj se
je pripel jaffa Matteottijeva vAova Vel :a. Hotela je na pokopališče, toda službujoča <>rož. častnik jo je zadržal. Pokazal ji je povelje, da je baš nji zabranjen vstop v mrtvašnico, toda žena se ni dala zadržati in naposled je maral oficir popustiti. Vdova je zahtevala: — "Pustite me k truplu, ki ni vaše, ampak moje! Moram in hočem ga videti!" Ko je žena ugledala rakev z ostanki svojega moža, se je zgrudila na kolena. Orožništvo pa se je zbalo hujših prizorov Ln demonstracij In je je vdovo zadržalo ter ,;•:> dvignilo. Po kratki molitvi za pokojnikovo dušo se je žena od-s t ranila in se odpeljala nazaj v Rim.
Obleko umorjenega Maitteottija ni*-f> našli. V posesti oblatiti se nahaja samo jopič, d očim manjkajo ecvlji. klobuk in perilo. Illače po_ ko .rn i ko ve mi našli že prej v kov_ čegu moHlea DumLnija.	|
O Matteottijevem umoru se pojoča naknadno še sledeče: Morilci ■o odpeljali svojo žrtev v avtomobilu. Kak so poslanca usmrtili, se ne da natančno dogmata; gotovo pa je. da je bil Matteot t i umorjen ali z bodalom ali pa ustreljeni z revolverjem. Avtomobil z zločinci je naprej krenil prdtfi (jezeru Vie o ter se je ustavil v gozdu Macchia Grossa. Potem so s-e zločinci podali v Rim pa nove instrukcije. Kmetje so zvečer videli vozilo. Storilci najbrže nisJo mogli najti čoina, s katerim bi prepeljali truplo na sre-c-o jezera in ga potopili v vodo, zato s se vrnili. Poj skali so nato primeren prostor, a ker niso imeli lopate, da bi odkopaii zemljo, so skopali grob z o.-tro pilo. ki jim je >!užila tu. i i pri umoru. Potem so zabodli pilo v mrtvo truplo in pozneje vse skupaj zagrebli.
•11 (iiornale d'Italia* *T je pisal, da se je Mn^.-'.cfljni pc,polmoma vr_ He] v roke ra-sov"'. io se pravi n a jiiii t ran fcsi gontm	fašit-tov-
skega kril a s Faninaccijem na čelu. Fašizem si je pač s pomočjo vladnega aparata zopet opomogel po težkem udarcu, ki ga mu je za-l'l«il umor poslanca Matteottija, in se zopet čutil kot neomejen gospodar položaja. V teh razmerah, ko se je že k ojj ker toliko potleglo raz-burjenje zaradi fašistov skega zlo_ činst\-a, je bila najdba umorjenee-vega trupla dogodek, kar je bilo , pričakovat i. da bo ta dogodek v že kolik'ortoSiko pomirjeaitem ljudstvu ]>onovno vzbudil vihar ogorčenja, ■ki je bruhnil na* dan ob razkritji: lega strahovitega :loč.ina. Tn to ^-e je tudi v Tesnici zgodilo in o_ gorčenje, ali bolje rečene gnus v.,e neokužene italijanske javnost' --39 milijoaiov jb je, kakor jo dejal sa?n Mussolini, je splošen.
Vlada je na plea vse svoje sile, da bi se te grozote prikazale javnosti v čim milejša obliki. Fnšistov-sko časopisje prehaja preko njih z molkom ali pa jih ikuša omil'ti, obenem pa na naravnost ne verjet, no srdit način napada opozacijo-nalni tisk. Češ da hoče zlor.-bljati stvar v prothifašist ru ske, proti-vlatlne. protidržavne namen«*, ho-Iteč s temi srditimi polemikami odvrniti javnost od razmatranja dej-tva Sfimega.
Vladni tivk je razglasil na ves g*l&s da A'lada prepušča Mattc-o-ttijevfi nodlyji^i popoltaio s\r»bo-<io glede pogreba. Toda kaj bc je zgodilo!
Matteotti je stanoval v Rimu in je bil v Rimu izvoljon za poslanca. Umljivo je bilo, da se bo vsem tem vršil pogreb v Rinri, oziroma iz Rima, ker je želela rodbina, da bodi pokopan v njegovem domačem kraju, Frata Polesine, (mestece ob železniški progi Rovi. zo-Verona, v sevenni Italiji.) Toda zgodilo se je vse dr ipse*. Dejstvo je namreč, da je Matteotlijeva vdova na prigovsvj;.nj ' ministra notT. del Federzonija pristala na to, da se truplo iz Kiaua, kjer je bilo agnosirano, ne prepelje v Rim,
temveč na malo železniško postajo Monterotondo, 26 ki-: od Rima, in sicer pod večer, atr zastraž?no l>o orožnikih, izviiin?; člane rodbine ter ^ficije'riii za if. jpuikov senata, zbornico ter strnke, kat.-ri j^ pripadal umorjen-. :, ui bil pri-puš : .n nihče L*	M :r. .T.i-ki
\ • . «• jo na om j --> pesinj: jn_ pušeen nihče k pogrebu. Mrtvaški vagon je na omejeni postaji pri-jklopil večernemu vlaku. Ves pre-j e oz od posta je Muiiterotonido do iFratta Polesine, kamor je dospelo jtruplo ob 6. zjutraj, se je vršil poJ jnočL Vse postaje na tej 500 km
•	lolgi progi so bile nKočaio zastra-, žene. dostep občinstvu zabraiujen. ! V .sami Fratti je bilo popolnoma
poznano, kdaj do-^pe ftaiiplo, iai Matte c-tt i jeva mati je izvedela, da ji prinašajo sinove ostanke, ko so k'-sto že postavili na tla pred lrišni-mi vrati. Matere niso obvestili, ali na postaji je sprejel pfo nalogu1 vlade mrtvaški voz občinski ko-1 misar, fašist. Njega so seveda ob_ .vestili. da je pripravil vse za ne-' opažtn prenos, ki pa sv ni posrečil, kakor je Lilo v namenu vlade, ker je ljudstvo takoj spoznalo, za kaj gre, in hotelo pozdravljat imrtve ostanke svojega rojaka. Nihče ni sel na delo. dasi je vse t a mošnje [delavstvo organizirano v fašistov-' skill strokovnih organizacijah, se-' .veda ne prostovoljno, temveč pri-(si Ijeji o.
j Potrreb se je vršil 21. avgusta ob 10. Vlada je odredila, da se krajevne oblasti Službeno udeleže pogreba, kar je dalo povod pokojnikovim prijateljem, opozieijo-jnalnim poslancem, ki so spremljali truplo od Riana do Frsitte, da so v znamenju piotesta odpotoval; ( i7. Fr.itte pred pogrebom. Vlada je poslala tudii bataljon vojaštva za' ,*• počastilo spremstvo" pokojniku na njegovi zadnji poti. Od Riana do Fratte ga je spremljalo 30 o-! ' rožnikov.
1 Ko j-j 74-letna Matteottijeva mati 20. avg. zjutralj zagledala pred vrati svojega donta krsto z ostanki svojega sina, se je zgrudila nanjo in iz prsi se ji je izvil strahovit krik: — 4*Axsaskii! A-ssassd^ii ! Morilci! Morilci!" Ta. krik odje-kuje po vsej Italiji Ln daleč preko njemili meja tudi danes, ko se je 'položilo Matteottijevo truplo k
večnemu pooitku. i " ____
I
i OB TRINAJSTI URI.
i -
Med številnimi legendami, ki krožijo glede Windsor gradu, tudi legenda o speči straži. Neki > londonski list navaja to legendo 'ter pravi, da ie bil vojak areti-■ ran. ker je spal na straži, da pa ' se je rešil smrti z izjavo, da sploh 'ni spaL Da dokaže to, je trdil, i da je v globokem molku polnočne ! ure čul udariti v zvoniku ne dva-I najist. temveč trinajst, j To divje in malo vrjetno ugoto-I vilo je presenetilo sodnike, ki so preložili izvršenje smrtne obsodbe na poznejši čas. da se vprizori medtem primerna poizvedovanja, j Več ljudi je nato pričalo, da so r Idotični noči res čuli udariti uro trinajstkrat mesto dvanajstkrat in vojak je bil nato oproščen.
Vojak se je pisal John Hatfield in dogodek se je završil za časa vlade Viljema in Marije.
— Ni nevrjetno. — je izjavit neki londonski policist. — Lahko se zgodi, da čujete uro biti dva-naj??t, nakar malo zadremljete ter slišite nato biti eno uro. Dvanajst in ena sta trinajst.
CUNADOV URADNIK BO VODIL IZLET V JUGOSLAVIJO.
S Cunard parnikom Berengaria. ki je eden izmeti treh največjih parn ikov na svetu, se bo vršil poseben izlet v Jugoslavijo preko Cherbourga. Parnik bo odplul iz New Yorka dne 24. septembra. S. M. Ukovich, ki je uradnik glasnega Cunardovega urada, bo spremil potnike na njihov cilj. On 3« izvedenec v vseh potniških zadevah. Skrbel bo za prtljago potnikov ter jim s tem olajšal potovanje. Vse kabine so privatne, pri-
pravljene za dve, štiri ali šest
•	oseb.
QMS naroda, .5. SEPT. 1924
Izvršitev smrtne obsodbe.'
Obtoženec je do zadnjega trenutka zatrjeval svojo nedolžnost.—J
Tik pred smrtjo so mu morali brizgavati narkotična sredstva. Kašljal je in pljuval kri.
Jetnišnica v Wandsworthu. De-(veta ura zjutraj. Stotine in stotine ljudi obeh spolov stoji zunaj pr^d ma.sivnimi hrastovim, vrati. Pravkar je za njimi utoirla v večnost duša. ko je ^turt'ii o>*anki se še strahotno ziblje jo na vrvi .. Krvnik. ograjen v sr.ežnob^lo tuniko, je opravil svojo grozno dolžnost.
I11 medtem ko zapuščajo maloštevilni zbrane i pozo ri IV strašnega dogodka in ko snema k-vnik s svojima pomočnikoma truplo usmr-čenega Francoza, se zunaj odigravajo prizori, kakor jih je Io malo (zabeležemoli v analih britanske kriminologije. Pod obzidjem kleče ženske vseh starosti, vseli stanov, in iz prsi se jim dviga goreča molitev v nebo. Vmes meti njimi stoje moški sklonjenih glav, odkriti. (Vsi čakajo, da se oglasi otožni glas. jetniškega zvonca... vsi strme na vrh droga, kdaj se pojavi na njem strahotna č..ma zastava... J Vse tiho. Zvonec se ne oglasi in drog je prazen, gol.. Čez četrt ure se šele pojavi na vratih oglas, pidpisam o<l guvernerja, ki javlja, da je A'aquier poplačal s\'oj dolg. V ječi čaka namreč smrt še neki obsojenec, in, oblasti mu niso hotele otežkočiti- zadnjih ur tijlego-vega življenje z mrtvaškim zvtosn-ecm.. .
Množica se počasi razhaja. Tež-J ko ji je jiri duši, kajti oni ni prepričana o Vaquierjevi krivda... j Tisti, ki so prt bili posledno noč z Vaquierjem, le neradi pi-ipovedtt-'.fejo, kaj so vi de M im slišala. I Na predvečer smrti ni Vaquier jzaužil ničesar- Ob 8. uri je legel •spat. Čeprav silnjo* izei-pan ni za-tisnil očesa vso nioč. Šele ob petih zjutraj, ko se je začela nočna tnti-na. umikati pred vzhajajočim dne-(vom, je malo zaspal. A težak je bil njegov poslednji sem. Domišljija (njegove vroče južne krvi mu je v (spanju le še živeje slikala grozote smrti. "Moj bog. je-li mogoče, da umre m po nedolžnem ?*7 je vzdihovali neprestano.
Pol zbujen je začel notiLti dušo umrlega, naj izpriča njegovo he-dolžnost: ''Joaies), dragi Jones-" je mrmral in vzklikal meti solzami.
Jetniški zdravnik g-a ves čas ni , ost a vil. Moral mu je vbrizgati narkotičnega sredstva, kajti Vaquier. ■ jevo tj-pljcnje je ra<flo od tretajutka 1 do trenutka. Mučil ga je tudi silen j kašelj in pljuval je kri. Konično je medicina zmagala Ln obsojenec je globoko zaspal, dokler nd ob pol 7. vstopil ječar in mu prinesel ob-ačila.
Tresoč se po vsem telesu se je Vaquier preoblekel.
Njegova največja želja je bila, da vidi ob poslednji uri pri sebi svoje rojake. Obljubili so mu, da mu preskrbijo katoliškega dulioiv-nika-Francoza, pa se na zgodilo. L11 s pomočjo istega besednjaka v katerem je poisikaJ besede, da je ž njimi izraz?! gospej Jonesovi svojo ljubezen, s pomočjo istega be-4'drtja'ka 11111 je ječar sporočat de se mu bliža kioaiec. Ko je Vaquier za čul strašno vest se ni zganil. Z nadčloveškim naporom si je ohranil mirnost. Prvič v teh poslednjih štirih dsneh je prijel glavnik, da si počeše brado in v ječi osivele lase, toda glavnik mu je zdrknil iz trpetajočih rok na tla.
Sporočili ho mu, da si sme izbrati kar si želi za svoj posledlnji zajtrk. A le z muko je pojedel nekaj koščkov kruha z maslom in popil čašo kave. Ko je ječar odnesel posodo, si je Vaquier, ki je hotel ostati vsaj ma zunaj miren, prižgal cigareto in sedel na rob postelje. Toda nemogoče mu je balo zatajiti grozo: sunkovite kretnje glave in rok so ga izdajale. Ni ga vzdržalo dal go. Vzravnal se je s poslednjo močjo, potem pa se je nezaveden zgrudil ma ležišče.
Zdravnik ga je zbndfrl baš v trenutku, ko so vstopali v jeoo krvnik, njegova pomočnika in guvernerjev j namestnik ter izpovedilik Oec
O'Connor. Ko je Vaquier zagledal duhovnika, je planil k njemu, zgrabil za križ hi z onsemogiim glasom zamrmral: "Krivica! Ko bom že
1
mrtev in me ne bo več, boste spoznali. Videli boste, da ste ubili nedolžnega; kesali se boste, a takrat bo prepozno!"
Od tega trenutka postanejo.njegove besede brezvezne in nerazumljive. le sempat je se euje beseda "krivica", ki jo ponavlja venomer. Ko pristopa krvnik, da ga zveze, se mu .glava povezne na prsi. iz obraza pa izgine vsa napetost : kdor ga je videl v tenj trenutku, ga ne bo pozabil nikdar...
Žalostna povoirka je zapustila celico in dospela na dvorišče smrti, ki naiikuje s svojim mrkim odrom, s svojimi vrvmi, vzvodi in ostalimi krviiiškimi pripravami kak mučilnici iz srednjega veka. Na čelu ko-.raka duhovnik, držeč pred seboj križ in minirajoč molitve. Za njim -Topa Vaquier. ki ga trije krvniki podpirajo, da se ne zgrnete. Sprevod zaključujejo gnveriuerjev namestnik in dvoje, troje jetniški h funkcij«mar jev, med njimi zdravnik.
še enkrat oklene Vaquier s tresočimi se rokami slonokoščene Kri sto ve nloge, potem pa izgine aijegov bledi, obupani obraz v čini kapuci., okrog katere mu krvnik brž ovije in zadrgne vrv. Pomočnika položita obsJovjienca na oder pod vešala. Že se zdi, da l>o blago-de( i na omotica prihranila nesrečnemu Vaquier ju grozo poslednjih hipov, toda v trenutku, ko položi kr\mik roko -na vzvod, se začuje iz kapuce zamolkli, tihi nsjegov glas: '4 Vi ve la France!*' (Živela Francija ! *'
Kdi-ni jru ve ime rje v namestnik je razumel ta ptuslednji dih iz obso-jenčevili ust. Dve sekmidi nato je hi! Vaquier mrtev.
("Matin.")
NEKAJ O ZDRAVEM SPANJU.
Lega, katero da človek glavi tekom spanja, je največjega pomena. Najbolj zdravo in osvežujoče spanje se pojavi, če počiva glava nekoliko višje kot ostalo telo. Ta položaj dopušča neovirano kroženje krvi. Položiti pod glavo toliko blaizim, da človek napo" sedi, ,je skrajno nuegodno za spa. nje zdravega človeika, ker pridejo s tem ramena v vjšji položaj ter omahne brada na prša. vsled česar se pojavi pritisk na prsni koš. V boleznih pa je treba prila-, goditi položaj glave raznim bolez-. nim. Ljndje, ki trpe na pomanj-, kainju krvi v glavi, bi se sploh t ne smeli posluževati blazine. Kdor f pa trpi 11a preobilni krvi v gla-j vi mora napraviti vzglavje visoko. Tudi oni, ki imajo srčne bolezni, bi morali imeti visoke vzglavje. Vedno in vedno je treba opozarjati na to, kako kvarljt-vo je za dobro spanje in za spioš-! no zdravje, če gre človek spat ta-1 koj po obilnem obedu, posebno I po večerji. Treba je počakati naj-! manj uro ali uro in pol predno ' gre človek spat. da se da želodcu 'priliko opraviti glavno prebavno delo. kajti tekom spanja je delovanje številnih organov, posebno želodca, zmanjšano. Ravno pred spanjem zavžiita jed bo vsled tt-ga slabo prebavljena in povzročila bo vretje. ki je k varljiv o splošnemu zdravju.
Dekle prodano za 10,000 lir.
V Beogradu je spoznala gdč. Desanka Jovanovičeva mladega Viktorja Beršeja, baje trgovca iz Aten. V kratkem času se je vanj smrtno zaljubila. On ji je obljubil, da jo hoče vzeti s seboj v Atene. Toda namesto v Atene je šel mladi par najprej v Prizren. potem pa v Tirano v Albaniji. Tu sfta mlada človeka spoznala starega Arnavta, in sedaj je nastal tragični preokret. Dekle je zaznalo, da jo je njen ljubček prodal za 10,000 lir staremu Albancu. Posrečilo se ji je pobegniti in se Je bolna, vsa umazana in v žalostnem stanju vrnila k starišem v Beograd. Verjetno je, da jo je ta slučaj iztreznil in ji pregnal veselje do nadaljnih pustolovščin.
Čudno razmerje.
■
Pravoslaven Srb se je zaljubil v Turkinjo. — Turški verniki so ji silno zamerili. — Mož je hotel ustreliti njo in njenega pri. ležnika. — Belgrajska policija išče kristijana in Turkinjo.
Beograjska policaja ima te dni opraviti s slučajem, ki se ne pojavi baš vsak dan v njenih zapisnikih. Gre za slučaj pobega turške lian ume z mladini kristijanom. Ona se piše Budima Devlija, on pa Nikola Salamaiuli ter je Srb pravoslavne vere. Še bolj zanimiva pa je starost obeli ljubimcev. Nje\ je namreč 42. njemu pa 2G let.
Budima se je spoznala z miademi eom prtil dobrimi sedmimi leti. Takrat je bil njen mož, doma iti Bosne, v avstrijski vojski. Imel ni harema, temveč samjo eno ženo. Budimo, in ž njo je imeti otroka, harema, temveč samo einlo ženo. je ostala Budima sama dioma in ko je dete shodilo, ga je začela voditi s seboj na prehode. Na šetnajh se je seznanila s takrait šele 19 ličnim Salamandijem. Sprava ju je vezalo le površno poznanstvo. po_ zaieje pa so začele v obeh poganjati koreninice ljubesrtijS, ki <?Jo se sčasoma bolj in bolj razraščale, dokler nis'o postale tako mogočne,j da se niso več dale izmvata iz srJ a.
Mohamedanci .40 večkrat videli, da se Budima sprehaja s kristjaJ n om. kar njihova vera strogo za-branjuje. Ko je prišel n jen mož domov na dopust, se je informirati, kako se obnaša njegova polovica. Dobil je povoUjne informacije. Nekateri bratje v Mohamedu pa so menili, da bi se Budima za njegove odsotnosti ne smela družiti z 'drugimi moškimii, jTuxsiibiuo ne s t;i-' kimi, ki so druge vere, in pa mla j-jši kakor ona... To je moža pripravilo do hudih misli Ln ko je dioznal, da je žena uhajala celo na pomožne sestanke izven vasi. se je razi ju til ter hotei gjavra uniordti. Razmere pa so to preprečile. Mož se je moral vrniti k vojakom in nezvestoba P«udime > v tem času trajala ' lalie.
! r! . . . . , . I C ez UK kaj easa se je vnul moz
drugič iz vojske. Zalotil je ženo v neki kavarni, kjer so je kratkočasi-jla s svojim mladim ljubimcem. Potegnil je iz žepa revolver in hotel ustreliti nezvesto ženo in njone-ga priležnika. Toda navzoči ljudje so ga razorožili in stvar je kcin-,čala s pobegom Nikole, nakar se je jBudimin mož zopet pomiril z uso-| lo.
J Tekla so leta. ^tož se je vrnil iz j vojske, Budima pa se je tako vža-jveta v tovarištvo z mladim kristjanom, da ga ni mogla več ostavitd ^za nobeno eenio. Kmailu je sklenila zapustiti svojega moža. Nekega le-jM>ga dne je doma zmanjkala. Pobegnila jo je v svet z mlajšim ^ kristjamskim ljubimcem, moža pa je ostavila doma z otrokom same-*a.
Kea- je ta korak po zakonu nedopusten, je nastopil mož pobegle ,žene za to, da se -stvar uredi ka_ kar veleva postava Ln šednj išče .beograjska policija mladega kristjana in pobeglo Turkinjo po Beogradu, kjer se baje skriva. Mogoče je, da je Budima med tem časom pregovorila Nikolo in da sta se poročila. V tem slučaju bo mož pobegle T ur kin je nastopil za svoje pravice, ker ni nikakor voljan prepustiti svoje edine žene člofa. ku, katerega sovraži že iz verskih iagiiw>v.
Toča ubila okoli 100,000 piščet.
Jajca so eno najvažnejših izvoznih pridelkov Rusije in znaten del ruskega eksporta obstoji v jajcih, ki se v glavnem izvažajo v Anglijo. V gubernijah Smolensk in Ja-roslav se morda nahaja največ perutnine na svetu. Pred kratkim pa je zadela obe guberniji strahovita katastrofa. Padala je toča debela kot golobja jajca in sicer dve polni uri. Pri tem je bilo ubitih nad 100,000 piščet, kar bo neugodno vplivalo na izvoz jajc iz Rusije.
Ze nos jih je vlekel.
Bivši učitelj se je izdajal za visokega cerkvenega dostojanstvenika. Včasih, je rekel, da je škof in je pri raznih župnikih bral mašo, potem jih je pa okradel.
Te dni je stal pred sodiščem v M ona ko vem 42-letni bivši učitelj Josip Memmtl iz Kronaeha v Oberfrankenu v Nemčiji, ki je izvršil več pustolovščin. Večinoma se je izdajal za visokega cerkvenega dostojanstvenika.
V zače<tku je bil Meni me! samo ;tzdravnik in vseučiliški profesor" iz Monakovega s priprosthn imenom Mueller, ki pa je. kakor .je pravil, zdravil v vojni nemškega postolonaslednika in imel zveze z bivšim bavarskim dvorom. S to pretvezo je izvabil neki trgovki v Švici, ki ji je obljubil zakon, 650 zlatih frankov. Potem se .}« pustolovec povišal v škofa, nato je napredoval za kardinala pri kongregaciji ritov in končno celo za bavarskega princa iz vojvod-ske linije.
Memmel naravno ni hotel javno govoriti o vseh teli dostojanstvih in tudi svojega imena t,ii hotel povedat i. V Feldkirchu na Predarlskem je imel neki župnik tako zaupanje vanj. da 11111 je I pred odpotovanjem izročil ključe J svoje hiše. Medtem je bral pustolovec v hišni kapelici mašo kot škof K<> se je župnik povrnil, ni i več našel "škofa", ki je izginil, z njim pa tudi f>00 frankov, vsa duhovniška izpričevala in druge listine.
Po nadaljnem cerkvenem gostovanju v ('urihu. Romamshornu 111 Weingafl'tiu na Wuertemberskem je prišel Memmel v septembru lanskega leta v Monakovo. kjer • je tudi bral maše kot duhoven m izvrševal proti plačilu druga cerkvena opravila. V inozemstvo je pošiljal pisma, v katerih je prosil "podpore za uboge duhovne" in dobival znatne zneske.
Končno so prišli bivšemu učitelju 11a sled. V cerkvi, kjer je maševal Memmel, so ga imeli prijeti. pa je znal s svojimi masnimi oblačili prevariti uradnike 111 poteirniti. tako da jim je ušel. Dne 10. januarja lanskega let:i , so ga vendarle aretirali v Mann-heimu.
K razpravi jo prišel misioloveo v črni duhovniški obleni s tonzu-ro. Dejal je. da je imel že v zgodnji mladosti veselje do duhovnega stanu. Bil je sedem let ministrant in se učil kot seminarist latinščine. Po svoji upokojitvi kot ' učitelj je hotel postati Memmel jezuitski frater,. Trdil je. da .le ' zelo veren in da je goljufal iz be-
-	de. Priče so ]*ravile, da si je prl-
-	dobil zaupanje ljudi s svojim pn-i prostim in skromnim življenjem 1 in da je bil do revnih zelo miloda-. ren. Bil je spreten pridigar in so . jral judje radi poslušali. Medicin-l ski izvedenec je označil Mernmo-1 la kot hudega psihopata, ki se je . uživel kakor igralec v svojo ulo-
go duhovna, pri čemur pa izključitev svobodnega izražanja volje ( ne more prihajati v poštev.
Sodišče je obsodilo pustolovca zaradi sleparije, ponarejevanja listin, tatvine in ponovnega prestopka zoper vero na eno leto in devet mesecev zapora.
NAJVEČJA BLAGAJNA NA SVETU.
Največja blagajna sveta bo in-' štalirana v četrti zvezni rezervni 1 banki v Cleveland, O. Jeklene stene tehtajo 200.000 futov, a vrata in ostali deli tehtajo nadaljnih 300,000 funtov. Stene obsftajajo iz štirih čevljev debelega najmočnejšega jekla.
k '
Omaka iz stročjega fižola.
Zreži na drobne, poševne koščke fižolove stroke, ki ne smejo imeti še razvitih zrn. Popari in odcedi. Skuhaj v slani vodi ter odcejene deni v bledo rmeno prežganje, ki si mu pridjala malo čebule in petršilja. ,Zalij z juho alj fižolov-ko, prideni par žlic kisle smetane, malo dobro zrezanega česna, popra,'kisa in osoli, če je še kaj treba.
Zagonetno, toda resnično.

Izpred sodišča.
Nekaj o bartenderjih.
V naših tako prosvitljenih ča-8ih ne mine niti en dan. ne tla hi pisali ii-ti o '* butlegarjih". Preje mu o le redkokedaj eull ta izraz. Prvotno je veljal odločnim in drznim moškim, ki s-o krog leta lftTO vdrli v indijanske reser-vaeije ter vtihotapljali vanje žganje. skrito v škornjih, <!<i ga prodajo Indijancem. ><> jih zašle-IIi zvezni uradniki. >o .fIIi enostavno ustrelili.
-Moderni butlegar pa ne nosi škorenj. (>,l drugih človeških bitij se razlikuje le v tem, da je boljše obleeen in tla diši po prosperi-teti. Builegar je naravna j>osle-diea zmage ozkosrenega licemer-stv;i. ki nas je oropalo postavne- j g;i zavživanja osvežujočih pijač. S tem pa je izginil tudi stan, ki je' bil popolnoma sam zase ter brez primere, namreč ^tau bartendei--
Pravi barteneler ni bil le mojster v im-šanju različnih pijač. Bil je tudi dostopen n rat.lodart.-ii dečko. L-«- malo bart»*nderjev jc nosilo denar v banko. Bartender je rad piMre«r«*l >tu. a ni Ml sii-ženjski jNuiiž'*!!. 1»i 1 j«* ponosen, dostojaiistvt*n ter vetlno priprav-
I	j en puxvliti prijatelju denar.
Se leta l!llt> je bilo v New Vor-ku lf».tJ00 bar in sličnih naprav, a* kater 1l je bilo zaposk-nih ne-kakt> 25.000 bartentlerjev. Pogosto ><- je /.»• ugibalo. kaj je postalo iz teh inož izzxi časa, ko smo po-M ali deltžni blagrov prohibieije. Tozatb'vna pojasnila je dobil jn-s»-f teya članka oil uradnika prej-Šue bartemlerske unije, ki še vedno obstaja, a pod drugim imenom.
Po^prejemu Volsteadove proslave » - t Išli neporočeni barten-de.rji v Ilavano. na Bahamas o-1oeje. v Kanatlo ali Evropo. Dru-žn »ki očetje >o morali ostati tukaj ter so ostali do današnjega dne verni svoji uniji. Le nekako petdeset linijskih članov pa ima stalno delo izven LroVt;lničars.kega posla. I službeni »o kot nočni čuvaji. a še vedno plačujejo svoj<-unijske l»r:-]»evke. 1'nija kontro-lira nekako ]>etdeset zal »a vališ?, kjer potrebujejo spretne barten-
II	erje tt-r pošilja svoje člane na piknik«* in izlete.
Barte:id«irji. ki -o bili nastavljeni v velikih hotelih, so bili ve-č ti' -na premeščeni v druire ue-pnrtmente ter poslujejo sedaj kot uradniki. hišniki, natakarji In gurderobirji. Nekateri »o se eolo povsj-.eli d>> mest poslovodij m preišni hotelski bartenderji so se najmanj trpeli vsled prohibieije. Izjalovili pa -o se oni, ki so posvetili svoje .spretnosti "soft drink" kupčiji. Bartender je znal postopati z mladiči in puncami, ki se zbirajo v takih lokalih. nire in šale prejšnih bartenderjev so bile pregrobe. < V ni mojrel dobiti bartender mesta v lokalu, kjer prodajajo še vedno kako pijačo. ki vsebuje več kot po! odstotka alkohola, je šlo ž njim hitro rakovo pot. Neki prejšni bartender je sedaj nabiralec starih cunj, nadaljni pita papige v Phi-ladelphiji, drugi prevažajo vspe-njače ali pa delajo v bolnicah, d očim si morajo ostali naporno služiti svoj vsakdanji kruh s košnjo poleti in kidanjem snega po zimi.
Sem pa tam eujemn o bartender-.1U. ki se je povspel tudi v kakem drugam poslu do blagostanja, a le redko ga najdemo v butlegar-skem poslu. Najboljši tip starega bartenderja je bil človek, za ka-terega je imelo življenje le malo
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor tej kupuje;' kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo "čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "GH a s Naroda".
t ■■« I ■!■ 1__
skrivnosti. Njemu so ljudje radi zaupali resnico. Bil je dostojanstven. a vedno prijatelj svojih ' gostov. Pogosto je bil sam abstinent in tekom dela je redkokedaj pil. Bil je sicer mojster v mešanj u pijač, a manjkalo mu je potrebne predizobrazbe za kak drugi posel in vsled tega je izginil s površja s prihodom prohibieije.
ALI VESTE, —
<la je l»il zmapilee pri olimpijskih '-Ta h Ia-o S nikelj navdušeno jvoztlrav-ljen. ko se V vrnil v Jugoslavijo? Ali veste, tla vam dajo Helmar Turške t i-' garete vet: vrednosti za vaš denar kot \>e druge navadne eijrarete. kajti vse-' l.ujejo loo'/ čisti turški tobak V Z ve-' ?-eljem boste začeli kaditi turške.
Ali se jg bali svetovne katastrofe?
V* belgijskem mestecu Liege se je vršil pred kratkim mednarodni' kongres naravoslovcev, ki so sej liavili predvsem o novih uspehih ! tehnike in naravoslovja. Dopisnik! budimpeštanskega lista '' Az E-t' poroča o tem kongresu med drugim ;	i
''Če bi lajik imel porpljenje ! pozorno slediti dolgotrajnim in ! utrudljivim predavanjem, bi čuil stvari, o katerih ni niti sanjal/. !
Tako je na pr. pariški univerzitetni profesor Barbier. priznan medicinec. poročal (• pomembnih uspehih, ki jih je dosegel pri i zdravljenju tuberkuloze s sred- j >tvom. sestavljenim iz soka orli:-1 "lj«1- S pomočjo tega sredstva so se lažji slučaji tuberkuloze popol-j noma ozdravili, dočiin se je v tež-, jih slučajih paeijentov položaj poslabšal. Pariški zdravnik se je, skliceval v svojem poročilu na iz-' jave priznanih medicinskih oseb-j no<ti. ki s<i se prepričali o uspehih novega sredstva in izrazili mnenje, da je v obravnavanju tu-berkulioze s tem odkritjem nastopila nova doba.
Belgijski geolog, prof. Bellot j je razpravljal o nevarnosti nove-! ira vesoljnega potopa, ki grozi čio-! vestvn. Večina je mnenja, je iz-! vajal učenjak, da je bil rca zemlji j samo enkrat vesoljni potop. To mnenje pa temelji na zmoti. Xe enkrat, trm več dvaintridesetkra? je zadela zemljo ta strahovita katastrofa. Kakorhitro je zašel nas solnčni sistem v sfero kozmetičnih megel. je nastal na našem planetu vesoljni potop. Oceani preplavijo kontinente in prevržejo ves geolog i i-ni .sestav zemlje. Xi Izključeno, da jc del sveta, ki g» imenujemo Evropa, nekoč JežaJ v Tihem oceanu in je bil prevr->.en povodom k osmič ne katastrofe. Hipoteza, da bo kosmič na katastrofa. ki bo mogoče v prihodnjih stoletjih zadela zemljo in jo premestila na drug del kontinenta. je vsekakor vrjetna. Astronom Verunot se je bavil z dozdevno starostjo našega solnčnega sistema. Izjavil je, da je solnce stard več milijonov let. Uspelo je dokazati. da znaša starost solnca komaj tri milijone let. Preračunalo se je tudi. da znaša največja hitrost planetov 1800 kilometrov v sekundi. V vsemirju ni nobenega planeta, ki bi se pomikal z večjo hitrostjo.
Na kongresu se je razmotrf-valo še več sličnih vprašanj.
Dež metuljev.
V provinci Umbriji v Italiji so se pojavili celi oblaki belih metuljev. Pokrajina je bila v kratkem z njiirii pobeljena in je izgledala kot zasnežena. Mnogo avtomobilov se je moralo ustaviti, ker se je na nekaterih mestih nabralo na e'esti do pol metra visoko metuljev. Celo dva vlaka je udtavii oblak metuljev, ki se je spustil na tla. Tračnice so bile vsled zmečkanili žuželk tako gladke, da vlak ni mogel naprej.
Zanimiv proces radi hudodelstva goljufije in tatvine.
Stvar se vleče že od pomladi ter se je pred deželnim sodiščem že enkrat obravnavala. Takrat je bila obravnava preložena. Kljub vsem dokazom se je obtoženec tako spretno zagovarjal, da mu niso mogli do živega in z različnimi j predlogi je zadevo tako zavlekel, da je bil nov termin šele sedaj mogoč.
S Na zatožni klopi sedi namreč Dragotin Lavtar. rojen v Šenčurju pri Kranju, oženjen. zasebni uradnik, z nekaj razredi ginmazi-; je. Mož je že predkaznovan. Med drugimi kaznimi figurira triletna1 ječa radi hudodelstva goljufije, ki, jo je dobil pred porotnim sodi-1 šeem. ker je ponarejal skupno z večjo družbo — poštne nakaznice. Odsedel je od te kazni samo eno leto. ker je bil ob neki svečani pri-I ki amnestiran. — Danes je obto-' zen hudodelstva goljufije in hudodelstva tatvine. Obtožnica mu očita. tla je i. izvabil 21. marca 1.1. mesarju Kmeticu v Kamniku 2100 Din in sicer na ta način, da mu jej izročil zastavljalni listek ljubljan-j ■>ke mestne zastavljalnice, glaseč se na zlat prstan, vreden 400 Din. j s posojilom 30 Din. na katerega jej pripisal sam motorno kolo. vredno 12.0C0 Din. s posojilom 800 Din.
2.. da je 12. marca t. 1. ukradel Janezu Gubancu v Kamniku iz Vrhovnikovega hleva 6000 Din vredno kobilo. Tatvino je. glasom! obtožnice, izvršil na sledeči način: Prišel je k Trpincu v Kamniku, katerega prej niti poznal ni ter ga je naprosil za večje posojilo. Trpine mu je posojilo obljubil pod pogojem, da pripelje dva poroka. Obtoženec je odšel, vrnil se je pa brez porokov, pač pa je pripeljal! 141eten deček konja ž njim, ki gaj je obtoženec ponudil v zastavo. Hlapec Kleindienst je tega konja, takoj agnoseiral kot Gubaneevega. I Med prerekanjem se je obtožencu | posrečilo, da je pobegnil z dvorišča.
Obtoženec prizna, da je bil uso-(lepolnega dne v Kamniku; posojila pa ni nikjer iskal; pri Trpincu sploh ni bil; bil je kak njegov '* Doppelhanger" (človek, ki mu je tako podoben, da ga ljudje zamenjavajo ž njim
Priča Trpine potrdi z vso gotovostjo. da je dotični. ki je prišel k njemu po posojilo, identičen z! današnjim obtožencem: "Xa zadnjo uro bi potrdil, da je bil on!*
Obtoženec: "Ako je Bog. to ni res!"
Priča Trpine izpove nato na-taneno v smislu obtožnice: "14-leten deček jt prišel ž njim in prignal konja. Illapec Kleindimst ga je takoj spoznal in ugotovil je. da je Gubančev. Dokazal je obtožencu celo to, da ni konj. kakor je on mislil, temveč kobila, in da je na enem očesu slep."'
Obtoženec: ''.Šofer Gregorc mi je tako podoben, da ga ljudje z menoj zamenjavajo/'
Sodišče ugotovi, da Gregorc tistega dne ni bil v Kamniku in je glasom pred ležečih dokazov pošten človek.
Priča Debevc izpove, da je prišel — prejšnjega dne, predno je bil pri Kmeticu — k njej ter jo prosil za 400 Din posojila in ji ponudil 500 Din obresti. Kot garancijo je ponujal ravno tak zastav-Ijalen 'istek. kakor ga je pozneje dal Kmeticu. Prenočil je v gostilni, kjer se je vpisal s pravim imenom.
Predsednik : "Ali ste bili tam?*'
Obtoženec: "Da bil sem, a posojila nisem prosil, samo prenočil sem tam."
Priča izpove decidirano, da je obtoženec identičen z onim. ki je bil pri njej, in da je bil ravnotako opravljen, kakor pripoveduje' Kmetic.	-	!
Priča Kmetic: "Ta-le je bil!"
Predsednik: "On pravi, da priseže. da ni bil."
Kmetic: "C"e on enkrat priseže, prisežem jaz desetkrat! — Prišel je. k meni ter me prosil za posojilo 8400 kron in mi ponujal tisti zastavni listek kot garancijo. Dejal je: Saj ste mesar, imate dovolj denarja. Odgovoril sem: Da, imamo ga, toda za to, da kupujemo živino, ne pa "za šenkvat".. §el
je in vrnil se je z neko gostilni-| čarko, ki je trdila, da ga dobro j pozna. Z ozirom sa to sem mu de-nar vendarle dal. toda dal sem ga pravzaprav le na njo. ne pa na zastavlja In i listek." j Obtoženec: "Meni niste dali ničesar. Nisem bil nikdar pri vas!"
Kmetic: "Bil si! Lih tko te po-! znam. kokr tule not zapisan (pokaže na oči j. Ti kazen prestani, [pet-m pa mene primi, ali pa tlo-kaži. kje si bil takrat!"
Priča gostilničarka: "Da, šla sem ž njim in sem rekla, da ga poznam. Pa glih tak je biv! O poso-J.lu jaz nisem govorila.**
Kmetic: "Si! In ko se je izkazalo. da je lisH'k ponarejen, sem I riše 1 k tebi. rekoč, nalimal me je. ti pa si rekla, da ga ne poznaš! — On je bil in nihče drugi! Dejal je, da rabi denar za " gumifabrko"; ne vem. kje je zvedel, kje je "gn-mifabrka"! Pa saj lump vse ve!"
Obtoženec: "Vi, pazite, kaj govorite!*" (Smeh..)
To je kratek ekseerpt iz obremenilnih izpovedb. ki niso decidi-rane in ki si deloma celo nasprotujejo.
7' obtožencem skupaj bi se bila imela zagovarjati tudi njegova žena. ki je obtožena, da je nagovarjala Avguština Trpinca. naj ne priča proti možu, in Miho Klein-diensta. naj v osebi njenega moža ne spozna tatu. ki je pripeljal konja k Trpincu. ki pa ni prišla k obravnavi. ker je pred par dnevi pogodila. Pri prvi obravnavi je tudi ona zanikala vsako krivdo in podtikala svojim besedam čislito drugačen namen.
I zbor cm je bil zagovor dr. Pe-srana. ki zastopa obtoženca "gratis in franco" -amo radi tega. ker se mu zadeva žili interesantna. kaT je tudi. in to ne samo iz juridič-nega. temveč tudi iz psihol-ogiene-stališča.
Sodba : Dra«otin Lavtar je kriv hudodelstva goljufije in hudodelstva tatvine ter s,* kaznuje z 18 meseei težke ječe. poostrene vsak četrt leta z 1 postom. 1 trdim ležiščem in 1 temnico,- preiskovalni zapor od 27. marca se všteje v kazen. (Mimogrede omenjeno bo moral obtoženec odserleti — ako ostane pri krivdoreku — tudi dve leti. ki mu jih je amnestija prihranila.}
Obtoženec, ki je točil že med obravnavo grenke solze, sprejme to so,lbo 7. glasnim tuljenjem. Nato prosi, da bi mu sodišče dovolilo par dni "dopusta" z ozirom na to, da se mu je otrok rodil. Predsednik mn odgovori, da to ni mogoče. Obtožence zatuH zopet in meni: "Potem je pa moja smrt tukaj." Predsednik: "Zakaj pa.' Poboljšajte sc. pa 1)0Obtoženec prične zopet tuliti, ko pa pride do sape. za kliče: "O Bog. krivični!" — V tem trenutku vstopi njegova tašča. ki ga hoče tolažiti. Obtoženec jo odpodi z besedami: "Mati. kar idite domov in recite ji. da me ne vidi več!" in tuli dalje, nakar nm predsednik reče: "Prosite za odlog kazni in sodišče bo v seji sklepalo o tem."
Tako tcatralično je končal ta zanimivi proces, ne ve se pa. kaj bo temu procesu še sledilo.
Nenadna sreča.
V Sarajevu je dobil ruski uradnik Vasilij Znamenkov vest. da je podedoval pol milijona švicarskih frankov. — Služkinja Marija Sto-janovič je zadela pri žrebanju srečk 150.00 dinarjev.
BUSTER KEATON
j£nani ameriški igralec v svoji novi vlogi "The Navigator".
Gledališce-Glasba=Kino
"EASY MARK'1
Independent Theatre, ki je postal zelo priljubljen med inozemei vseh dežel s svojo igro "The Shame Woman", je pred kratkim proizvedel liadaljno igro. j Verna svoji uveljavljeni politiki, da proizvaja le ameriške igre, je stopila sedaj ta organizacija preu javnost s komedijo, ki se peča z tipičnim življenjem na Srednjem zapadu.
Nova igra, "Easy Mark", katero so pričeli pretekli teden predstavljati v gledišču na devet in trideseti eesti. kjer je postala tako priljubljena, nam pripoveduje povest o naporih mladiča iz ma. lega mesta, da postane bogat .-n da napravi življenje svoje matere. svoje sestre in svoje ljubice bolj prijetno. To se nam razkriva na zelo zabaven in vesel načm in poslušalstvo, ki polni gledišče pri vsaki predstavi, poka od ^nn -ha. Kljub temu pa vseibuje igra tudi dosti patetičnega in ganljivega.
"Easy Mark" ugaja prav posebno ljudem inozemskega izvora in njih otrokom, -ki so postali plen vsakovrstnih sleparjev, ki so sku šal oslepariti jih za njih pošteno zasluženi denar.
Xačin, kako prekani Walter, Huston, igra ulogo Sam Crane-a. sleparjev ter reši družinsko premoženje. preseneča poslušalstvo za en trenutek ter ga spravlja v smeh v naslednjem. Kritiki v>eh neu vorških listov so imenovali ?o komedijo največjo igro stoletja.
Independent Theatre je ponosen. da ima v tem mestu toliko
j tisoče v prijateljev inozemskega i izvora. Vzel je v najem gledišče 'na devet in trideseti eesti edinole raditega, ker vsebuje toliko sedežev. katere je mogoče oddati za zmere cene.
"E-asy Mark" bo gotovo ugajal našim prijateljem in mi pričakujemo. da se bo povečalo njih šte-
vilo. da se bo lahko nadaljevalo z delom amerikanizacije, katero
vrši ta organizacija.
POZOR ČEVLJARJI!
Zelo dobra prilika se nudi izvrstnemu čevljarju. Tukaj je dobro urejena delavnica s strojem Champion Model F 56. ki že 14 let o-bratuje; šivana dela in dovolj, prijazni kraj. Prodam po nizki ceni. Pišite za nadaljna pojasnila na: — John Terria, 1409 E. 73 St., Chicago, 111. (4x 2!). 30. 2. 3.)
ADVERTISE IX GLAS NARODA
Fonograf samo $11.—
Brezplačno pol ducata izbranih rekordov
ANTHONY RIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAH IN DEKORATOR
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo.
ROJAKI, PR K DNO OKDASTi: lUtUCRMI' NAROČILO, VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO.
359 Grove Street	Ridgewood, Brooklyn, N. Y.
Telephone: Evergreen n."0G
Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. —
Vsebuje 300 strani........................... 1.50
Nova velika sanjska knjiga......................... .90
Sanjska knjiga, srednja ............................ .36
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski
narod	________________________________ 70
Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže
najvišja starost _____________________________ ,50
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Na vodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.
Trdo vezana..............................1.45
Slovensko -angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane
ameriški državljan. Trdo v platno vezana ________ 1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —
1. in 2. zvezek .............................. 1.—
Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka,
od 1914 — 1918. ____________________1.25
rtobinson, povest — ... ____________________ .65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman_________ .80
Rinaldo Rinaldini _______________________ .50
Sveta Oenovefa ___________________________, j>o
Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .25
Čarovnica starega gradu__________________ __ J25
Hitri računar ali Praktični računar ____________________.75
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—1
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v
Ameriki. Trdo v platno vezano_______________3.—»
Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih	I
pesmi . ~ —-_______ _ —_ _._______ .go
Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi « 2.50
(K naročilu priložite pokritje v fenamkah ali M. O.)' Knjige Vam pošljemo poštnine prosto.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street : : ; Mew Yoiic, W. T.
S'
tvomiSki ieni — samo za 30 dni! Oglejte W^^^^KRl	ta kr.is. -i fonograf in dobro si ga oglejte.
niste nikdar
Ta fonograf lfji i.krasvk vrsega vaSeg-i mahag<>ni|k:t izdelava, mucari stroj
Ji,n n:lro«""il,im- ostanek pa plačajte, ko do-f.-nograf .■■ siju.. nar.,rji„ danes In jn.vejte svojim prij:lt,-ljem gi^de te prilike, da si Ialiko nabavite tak dober fonograf za t:iko nizko ceno.
WALTER SPECIALTY CO., 1217 N. Paulina St.. Dept. 17. Chicago. 111.
MORSKI JASTREB.
ftpiM3 BafMl Sabatmi. — z« G. N. priredil Q. P.
GLAS NAROPjC 5. SEPT. I»Ž4
60	(Nadaljevanje.)
—	Pihajam v naglici, — je rekel, — kot željan ljubimec, kate. rega vodi slehrni nagon v navzočnost one, katero iščem, — tega iraitkovskega bisera, katerega >i zajel na zadnjem pohodu. Ni me I bilo v Kasbahu, ko se je vrnil prasec Tsamani tjakaj iz suženjskega trga. Ko pa sem končno izvedel, da je ni kupil kot sem ukazal, bi skoro jokal od žalosti. Bal sem se izprva, da jo je kupil in odvede! trgevee iz Sueza. Ko pa >em čul, — hvala naj bo Alahu, — da si ti kupil deklico, sem bil takoj zopet potolažen. Ti mi jo boš brez dvoma takoj izročil, sinko moj.
Govoril je t jko zaupno, da je bilo Oliverju težko najti besede, s katerimi ga je Intel razočarati ter on.pati vseh iluzij. Vsled tega j( stal nekaj trenutkov nepremično ter se obotavljal.
—	Hočem poravnati tvoje izdatke. — je nadaljeval Asad. — Dobi! boš šestnajst sto filipov. katere si izdal in vrhu t eg a še petsto nadaljnih. da -e potolTŽlš. Reci, da si zadovoljen, gorim od nestrpnosti.
Sakr- 1-Bnr se je z!okobno nasmehnil.
—	To je nestrpnost, ki je meni dobro znana, gospod moj. kadar pride ona vpošt -v, — je odgovoril počasi. — .Jaz sem koprnel celih pet neskončnih let. Radi le nestrpnosti sem napravil dolgo in nevarno peto^uje v Anglijo v zajeti frankovski ladji. Tega nisi vedel. Asad, kajti drugače . . .
—	No, — ga je p-.-ekinil paša. — Ti si rojen t.rmoglavec. Ni ga človeka na svetu, ki bi bil sličen Sakr-el-Baru, kadar je treba razkazovati duševne zmožnosti. Dobro, imenuj svojo lastno ceno in napravila bova kupčijo, da se odškodujes za svoje koprnenje.
—	Gospod, — je odvrnil Oliver mirno, — dobiček ne pride pri tem niti malo vpo&tev. On ni na prodaj.
Asad je zrl nanj z bl:skajočImi se očmi in polagoma je napol-ila njegova lica rdečica.
—	Ni . . . ni naprodaj? — je rekel ter ponovil besede Oliverja.
-- Tudi ne. Če bi mi nudil zanjo pašalik, — se je glasil slovesni
odgovor. Nato pa je rekel z bolj milim in prisrčnim glasom: — Zahtevaj od mene vsako drujro stvar na svetu in z veseljem ti jo boir. izročil, v znak svoje lojalnosti in ljubezni do tebe.
—	Nočem ničsar drugega, — je odvrnil Asad nestrpno. — Jaz hočem to sužnjo.
—	Potem — je odxrnil Oliver. — se izročam tvoji milosti ter tr prosim, da obrneš svoje poglede druirani.
Asad je za renčal.
—	Ti mi jo hočeš zanikali.'
—	Zaliijog.
Nastal je kratek, n mučen odpor. Vedno temnejše je postajale lice Asa da in njegove oči so plamtele. ko je zrl na svojega poročnika.
—	Vidim. — je rekel koneČno. skrivnostno mirno. — Vidim, da je več resnice v izjavah Fenzile kot sem domneval.
K on ceno pa ga je premagala jeza in s pritajenim srdom je na naslednji način nagovoril Sakr-el-Bara:
* - Pomisli. Sakr-el-Bar. kaj si in kaj sem jaz napravil iz lene. Pomisli na vse. kar je prišlo iz moje radodarne roke. Ti si moj 'asli.i namestnik in ho" mogoče nekega dne še več. V Alžiru ni n id teboj nobenega višjega, z izjemo mene samega. Ali si res tako nehvaležen. da mi zanikaš prvo stvar, katere te prosim? Ni zastonj pisano: Nehvaležen je človek.
—	' "c bi vedel. — je pričel Sakr-el-Bar. — kaj vse je spojeno zame s i«*m . . .
-— Ne v« in in me tudi ne briga, — ga je prekinil Asad. _ Naj
bo, kar hc<*e. kajti nobena slvar se ne more upirati moji volji.
V trenutku jc postal boljše volje.
-- Pojdi, sinko, — je rekel. — postopal bom velikodušno, s teboj ter pozabil razžaijcnje.
—	Bodi velikodušen z menoj, gospod, in pozabi. Česar si me prosi«.
—	• Ali s c mi š.* vedno proti viš ?
».las A sad a je postal v trenutku zopet trd in hladen.
—	Pazi. da ne izrabiš moje potrpežljivosti. Prav kot sem te dvignil :z blata, te lahko zop<t vržem vanj. Kot sem zlomil okove, ki •so te držale priklenjenega na veslaško klop. ti jih zopet lahko na-denem.
—	Vse to lahke storiš. — je rekel Sakr-el-Bar. — Nočem pa. da bi mi vzel to, kar je dvojno moje, vsled zaplenitve in nakupa. Bod: usmiljen. Asad . . .
—	Ali jo moram ras vzeti s silo? —- je zarjul paša.
Sakr-el-Bar >e je vzravnal ter zrl ipognmno paši v oči.
—	Dokier živim jaz. ne boš nikdar storil tega, — je odvrnil.
—	Ti neverni, uporniški pes. Ti se hočeš ustavljati meni?
—	Prosim te ie, da ne bodi tako krivičen, da bi silil svojega služabnika do skrajnosti.
—	Je to tvoja zadnja beseda? — jc vprašal Asad porogljivo.
—	Z edino to izjemo sem tvoj suženj v vsakem oziru, — je rekel Sakr-el-Bar.
Za trenutek je stal paša ter zrl nanj, a krenil nato proti vra-tom. Na pragu ie zopet obstal ter rekel preteče:
—	Čakaj.
Sarkr cl -Bar ^e obstal za trenutek na mestu, kjer je stal tekom pogovora Nato se jjt obrnil vstran. Videl je. ka<ko ga je motrila Ro-zaraunda z vprašujočim pogledom, a njenih misli ni mogel čitati. Spozna"; je, da lie more prenesti njenih pogledov ter obrnil oči vstran. "S edel je, da je prekosil samega sebe.
Pričel se go je lotevati obup in spoznal je, da je izgubljen za vedno. V ten: svojem stanju je skoro domneval, da se je motil v svojih čustvih do Rozamunde, da je ni sovražil kot je v zadnjem času dom reva i. tenneč da je gorela v njem še vedno iskrica stare ljubezni do nje, kajti drugače bi se ne hotel izpostaviti mučenju, da jo obvaruje pred Asadom. Če bi jo res sovražil, kot je izprva domneval, bi jo enostavno izročil Asadu ter se smejal.
l\o ,ie razmišljal o tem, -e je oglasil oster glas,
—	Zakaj me liistc hoteli izročiti?
Obrnil se je proti njej, presenečen ter navdan od groze.
— Ali si me razumela? — je vzkliknil.
—	Do^ti. — je odvrnila. — Lingua franca ni dosti različna od francoščine. — Nato je zopet vprašala: — Zakaj me niste hoteli izročiti ?
Stopil jc proti njej ter žrl navzdol nanjo.
—	Ti me vprašaš zakaj?
—	Gotovo, — je rekla trpko. — Morda bi sploh ne bilo treba storili kaj takega. Ali jc vaše hrepenenje po osveiti res tako nenasitno, da bi rnjše izgubili glavo kot se odpovedali unči te osvete?
...........	Prihod*}*.!
Bilo je 14. avgusta 1478 ob času najsilnejšega turškega navala naj Koroško. Po Rožu in Podjuni so se 1 razkropili večji in manjši oddelki' turških jezdecev, povsod plen?č in j moreč. Gospoda se je zaprla v do-bro utrjene in nedostpne gradov*-, a kmet je bil prepuščen samemu ■ sebi. Branil se je v utrjenih tabo-J rib aii iskal zavetja za obzidjem cerkve v bližini hiše božje. Kjer so mogli, so pravočasno zbežali v gore ali temne gozdove, a T ure le je pridrl večkrat nenadoma. n»~ J pričakovano, in tedaj je bilo nji-, liovo gorje še hujše : čakala jih .]<* takojšnja smrt ali težka sužnos;, iz katere ni bilo rešitve.
Zadnji žarki zahajajočega soln-j ca >o obsevali Podjuno. čez katero je od vrhov Karavank, obžarjenih j od sobičnih prameuov, legala polagoma vererna senca. Solnce y.n-\ haja za prore. kot da ne more jrte-j dati dalje grozot in krv opre lit ja. 1 V lahnem vetriču se upogiba jo ob j Dravi vrhovi jelš in si šepetajo o grozovitostih Turčinov. Le Drava kot neobčutna besno žene valove i a prej.
Zvonovi v stolpih so obmolknili; niso oznanjevali kristjanom velikega praznika Vnebovzetja Marijinega, ljudje se niso pripravljali na božjo pot k Materi božji v Go sposveto ali na Otok k jezeru. Narod je jokal in zdihoval neskončne bolesti, katero mu je prizadejal neverni Turčin.
V glavnem taborišču Turkov v Mohličah. kamor so prinašali o-jrromen plen in prignali tisoče u-jetnikov. je poveljnik Husejn-b^g v šotoru, nad katerim je v lahnem vetru vihrala zelena zastava in s» blesketal polumesec. čepel na tr-h in opravljal običajno večerno molitev. Mrmrajoč je izgovarjal ravno prvo poglavje iz korana:
'•V imenu Alaha, polnega usmiljenja. hvala tebi. Alahu. gt.spr>-darju vesoljstva. polnemu usmiljenja. sodniku sodnega dneva. Tebi služimo, tebe prosimo, da
Iz preteklosti.
Franc Kovač:
nas pripelješ na pravo pot. ne na pot onih. na katere se srdiš. in tudi ne r.a pot tistih, ki blodijo v zmoti."
Medtem pripelje Ahmed-aga novo trumo ujetnikov. Četnik se hoče podati k poveljniku. Ustavi ga štražeči vojak:
Ne predrzni se vstopiti! Gospodar opravlja stdaj zapovedano molitev, sicer utegneš izgubit glavo. Zapelji poganske pse v tabor. ogleda si jih pozneje!"
Oko je žarelo poveljniku, ko j» zrl cvetoča dekleta in krepke mla- ! drii i če;
"Veliki Alah. naklonil si srečo mojemu orožju, da rozširjgm raeii nevrrniki tvojo slavo! Ha. krasn; so koroška dekleta! Lepša kot črnooke Orkezinje ali belopoltm Gruzinke pod sneženim Kavka-! : oni. Bival sem v Damasku n Smirni, plenil po Ahaji, prepotoval sem otoke Ciper. Lemnos in j Kos. videl sem stasite Grkinje. a pri preroku, krasnejših še nisem našel. Milrsten bo padišah. ko mi-jih poklonim v harem : gotovo m< bo povzdignil v pašo. In ti tuka; bodo kmoiu molili k Alahu, pt» stali bodo janičarji. hrabri vojaki •n pomagali z mečem širiti oblast našega gospodarja v Stambulu. — Pa, tovariši, dovolj plena smo ž< dobili: tri tedne že plenimo po Ko roškem, pripravite se na odhod' Jutri za rana odrinemo. Ti bodo robili nam. z drugimi pa napravite, kar ukazuje prerok v svet knjigi. Pa saj je zanje boljše tako. Imamo še doliro pot v daljno Turčijo. obnemogli bi na daljnem potu."
Zadnji večer je bil pred odhodom. Goreče vasi in kresovi po gorah so oznanjevali. da je Turek v
deželi.
Ločili so ujeto, tisočeroglavo množico, pripeljano iz vseh krajev Podjune. ki so jo premotrili. so 1: eni ali drugi sposobni za dolgo poi v sužno-t ali ne. v dve skupini ( Na rni strani mladi in čili, na
drugi strani obnemogli, bolehni in slabotni.
Ujetniki so slutili, kaj nameravajo krvniki: Nastal je obupen jok — premnogi je zadnjikrat videl stariše ali svoje otroke. Usoda obojih je bila težka, ali na mestu umreti ali počasi umirati v »už-uosti.
Husejn-beg je nekaj trenutkov brezbrižno gledal pretresljivi prizor, divje oko mu je radosti žarelo. pasoče se nad bolestjo obsojenec v. Potem je malomarno iztegnil roko — in nevrrniki so s abljami planili na slabotne. Ne-caj trenutkov so pretresali ozrač-e presunljivi in obupni kliei — zadnji klici umirajočih — a mo-ritve vajene roke so kmalu izvršile ano povelje.
A mladino so drugi dan gnali kozi Podjuno mimo žarečih in iadečih se razvalin v daljno Tur-"ijo. da jo odtujijo veri in narodu.
In nikdar več niso videli domo-" ne....
POZOR SLOVENCI!
'az iHišilj.-rm nnjlii ljše grozdje "z Call ornije. K<l<»r želi pojasnila naj takoj »rzojavi p«> "Nigbt I/-ter" na : —
LAWRENCE MAI TZ 1301 So. Main St.. Los Angeles. Ca!
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K DOB Ja MABMnJn potovati « ■Url kraj. Je potrebno, d* M natančno poučen o potnih LliUb, prt» •Jagi ln drugih etvareb.
Pojasnila. ki vam Jih aamoNM lati vsled naSe dolgoletne IzkaSnj* Vam bodo gotovo ▼ korist; tndl priporočamo vedno la prvovrstne par nlke, ki Imajo kabine tudi ▼ UL ra» redu.
Glasom nove naselniške postave, ki
»e stopila v veljavo s 1. julijem 1924, ?amorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na* selniški kouii?ar v Washington, D.G. Prošujo za tako dovoljenje se lahko oapravi tudi v New Torkn pred odpotovati ji^rn. ter se posije prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe
C&ko dobiti svoje« 1m stare-ga kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnika alt
svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSč-enih v jirihodnjib treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Prodajamo vozne liste za vse pro-*e: tu.li preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortland! Bi, H«w York
Kretanje pamikov - Shipping News
t. septembra:
Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Rochambeau. Havre; Ohio Cherbourg in Hamburg; New Amsterdam. Boulogne; Martha Washington Trat.
t. septembra:
Pres. Roosevelt. Cherbourg; Stuttgart Cherbourg in Bremen.
10.	.septembra:
Paris. Havre; Mauretnl*. Cherbourg Conte Rosso, Genoa.
11.	septembra:
Lapland, Cherbourg; Luetzow, Cherbourg In Bremen; iJinuekuhda. Cherbourg.
13. septembra:
Olympic, Cherbourg; America.. Cherbourg in Bremen; Suffr*-n, Havre Deutschlund. Cherbourg ln Hamburg Ryndara, Boulogne; Colombo. Genoa.
1®. septembra:
Reliance, Cherbourg; Sierra Ventana Bremen.
17.	septembra:
Aquit&nla. Cherbourg; France, Havre
18.	septembra:
Mongolia. Cherbourg: Wuertember® Cherbourg ln Hamburg.
H. septembra:
Glulio Cesare. Genoa.
20. septembra:
Homeric. Cherbourg; Columbua, Cher bourg in Bremt-n; Cleveland, Cherboruf In Hamburg: orbita.. Cherbourg; Rot teruam, Buulogne.
23.	septembra:
Pittsburgh. Cherbourg; York. Cher bourg In Bremen.
24.	septembra:
Herengarla, Cherbourg; Chlrago, Hav re; l'ullio, (ienoa.
25.	septembra: Zealand. Cherbourg.
27. septembra:
Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cher bourg: I^ifayette. Havre; Mount Clay Hamburg: Muf-nrhtn. Bremen; Volen-dam, Eoulogne; Conte Verde, Genoa
30. septembra; He^olute. llamhiirf
Pnrls. Havre; Mauretanla, Cherbourg. 2. oktobra:
Thuringia. Cherb.^urg in Hamburg. 4. oktobra:	*
Olympic. Cherbourg: Oeo. Washington. Cherbourg in Bremen: Rochambeau. Havre; Bremen. Cherbourg In Bremen: Albert Uallin. Cherbourg In H amburg". \ eendam. liouUjgne.
7.	oktobra:
T>e Grasse. Havye; Arabic v Cherbourg in Hamburg.
8.	oktobra:
Aqultania, Cherbourg: France v Havre
10.	oktobra:
Pres. Wilson, Trst.
11.	oktobra:
Homeric. Cherbourg: Republic, Cher-Itourg in Bremen; llaiisa. Cherbourg in Hamburg: Stuttgart. <'h*-rbourg In I'.remt-n; Xt'w Amsterdam, Boulogne.
14.	oktobra:
Reliance, Cherbourg in Hamburg; — America. Genoa.
15.	oktobra:
Bereiigaria, Cherbourg.
16.	oktobra:
Minnekahda, Cherbourg in Hamburg: Westphalia, Cherbourg in Hamburg.
18. oktobra:
l.«-viathiin. Cherbourg: Majestic. Cher-Inoirg; Columbus, »Cherbourg in Bremen; Poutschlaml. Cherbourg In Hamburg; Conte Rosso. Genoa.
22. oktobra:
I'aris. Havre: Mauretanla, Cherbourg; America, Cherbourg in Bremen.
22. oktobra:
Martlia Washington. Trst. 2C. cktobra:
t_»Iympic. »"herbourg: Cleveland, Cherbourg in Hamburg: Lancastria, Cher-boiirfr: M nenehen, Cherbourg in Bremen; Hottt-rdam, Boulogne- Duilo. Oe-noa. I'res. Harding, C erbourg in Bremen.
29. oktobra:
Rt solute, Cherbourg ln Hamburg. 29. oktobra:
France, Havre: Aqultania. Cherbourg.
Preživite Bozic
s svojimi sorodniki v Jugoslaviji
Oni. ki se niso mogli podati to poletje z Mr. A. C. B sca. uradnikom Un.ted States Lines, na izlet v Jugoslavijo, se lahko posiužijo Božične-ga izleta, ki ga prirede United States Lines na LEVIATHANU, ki bo odplul iz New Yorka. 6. decembra.
Vsi potniki bodo dospeli domov začasno za božične slovesnosti. Mr. Bisca bo vodM ta izlet iz New Yorka prav do Zagreba.
Če niste ameriški državljan, boste dobiti posebno dovoljenje, da boste ostali v Evropi eno leto in se boste vrnil:, ne da bi bili prizadeti vsed priseljeniških odredb.
Čiste udobne kabine, dobra hra.ia. uljudna postrežba, veliki krovi, godbent koncerti na potovanju.
Za vse informacije piiite na —
UNITED STATES LINES
45 Broadway,	New York City
ali vprašajte vašega~lokalnega agenta. Managing Operators for
UNITED STATES SHIPPING BOARD
_FROM COVERE.D Plfeg to COVERE.D PIE.R—_
Potujte "FRENCH LINE" potom.
EKSPRESNA SLUŽBA — NEW YORK — HAVRE — PARIS V ŠESTIH DNEH PREKO	BELGRAD—LJUBLJANA—ZAGREB
ntnin	SUFFREN..................13. sept.; 18. okt.
1 AKIj .....10- sept.; 1. okt.; 22. okt. la SAVOIE ..............16. sept.; 18. okt.
__ . -----	LAFAYETTE...............27. sept.
kDANfk	„	„ , nn	ROCHAMBEAU ............4. okt.
rKAlllC. 17. sept.; 8. okt.; 29. okt. DE ^RASSE............... 7. okt.
Na naših posebnih Tlakih so tolmači, ki govore angleSko in slovensko ln ki bodo j>otovall z vami vso pot. Evropski agetnje French Line boilo pomagali vaši družini in sorodnikom, preskrbeli jim bodo potne liste in vizeje ter uredili vse prevozne zadeve brezplačno.
Prostori drugega iu tretjega razreda so jako udobni, opremljeni z vsemi modernimi potrebščinami, umivalniki. tekoča voda v vsakem prostoru, počivališča, kadilnica, brivnica in i»okriti promenadni krov. Brez dvoma boste zadovoljni s splošno znano francosko kubiujo lahko pa dobite tudi svoja priljubljena jedila zaeno » pijačo, ki ste je vajeni. Godba, ples, radio in druge vrste zabave.
Za nadaljne informacij« vprašajte svojega lokalnega zastopnika ail
FRENCH LINE is state NEW YORK
FARMA NAPRODAJ.
GO a krov v Wausaukee. Wis., sretfi slovenske naselbine. 3 milje od mesta. Cena $3200.00. Katerega veseli, naj si zdaj pogleda, ko so pridelki še zunaj. — .John Urlich. Box 192. Iro-n Mountain. Mich.,
PREKLIC.
Kar sem govoril, se ni tikalo ne A. Gabrenje in ne P. Pušnika. sploh pa osebnosti nisem rabil. Prosim Conemaughčane. da drugič grovore le ono, kar so slišaii.
V. Bovanšek.
ŽENITNA PONUDBA.
Samski gospod, star 31 let in lepe srednje postave se želi poročiti z bogatim dekletom, ločeno ženo, ali vdovo brez otrok, lepe zunanjost in veselega značaja. Ponudbo s sliko, ki se na željo vrne, je nasloviti na i L. G., 3123 W. 112 St., Cleveland, Ohio.
VABILO.
Vse rojake povabimo na redno sejo neodvisnega političnega Kluba v nedeljo dne 7. septean^ bra ob dveh popoldne v dvorani društva sv. Alojzija v Cone-maugh, Pa. Navzočih bo več slovenskih in angleških govornikov, aned njimi tudi Mr. Paul W. Puller, Sec. of Farm Labor Party of Penna. • Odbor.
Pozor čitatelji.
Opozorita trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste 2 njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"
V|INSK0 GROZDJE
# POŠLJEMO ' NARAVNOST IZ VINOGRADA
__PLAČATE, KO SPREJMETE BLAGO.
Izpolnite prostor ter nam pošljite sledeče:
Želim kupiti ........ ton vrste: .................. grozdja
(v kari je od 12 do l."i ton čist»»{ra grozdja)
Ime ......................................................
Naslov ..................................................
Ker se cone z vsakim dnem višajo, bi bilo za kupca dobro, da brzojavi (10 besed nijrlit message stane samo polovico toliko kot navaden brzo-jav > mi bomo pa brzojavno odgovorili na svoje stroške ter sporočili cene grozdja in koliko bo stal prevoz.
CENTRAL CALIF. VINEYARD ASSOCIATION
26 Montgomery Street,	San Francisco, Gal.
Pri vsaki priliki —
Če Vam je treba poslati v staro domovino bodisi v Dollarjih, Dinarjih ali Lirah, —
če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj v Ameriko, —
če hočete rešiti kako zadevo v starem kraju, uložiti ali dvigniti denar, ali —
če se odločite Vaše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje po-služili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete, da se zamorete v vseh takih prilikah zaupno obrniti na —
Frank Sakser State Bank
82 Gortlandt Street	New York, N. T.