Med številnimi težavami, ki pestijo naše gospodarstvo, in njihovimi posledicami lahko v zadnjih mesecih zasledirno predvSem korenito padanje izvoza, kakršnega v dolgoletnih izvoznih gibanjih ne pom-nimo. Ta pojav v celoti velja tudi za gospodarska dogajanja v naši občini. Še celo več. Glede na dokaj sofidne izvozne dosežke vse tja do tričetrt leta, je nenadno strmo navzdolžno drsenje izvozne krivulje v zadnji četrtini leta pomenilo nemajhno presenečenje. Vsekakor kaže poudariti, da so nam v Centru dobri izvozni rezultati v zadnjih letih -občasno so celo precej presegli resolucijske cilje - kar malo zlezli pod kožo, zato se zdijo trenutne razmere zares dramatične.
Po podatkih \z januarja, ko so sicer povsod zazvonili plat izvoznega zvona, se je v Centru izvoz več kot prepolovil. Dokončni pod&tki za februar še niso bili dosegljivi, vendar se kaže zanesti na oceno, da se stanje ni bistveno popravilo. Pri tem je zaskrbljujoče zlasti to, da se ob siceršnjem upadanju izvoza slabša tudi njegova tržna stmktura. Vse manjši delež predstavlja namreč izvoz na konvertibilni trg, vse bolj
Vse tanjša dohodkovna rezina od izvoza
prevladujejo trgovanje s klirinškim trgom. V Centru smo tako izgubili promet, ki smo ga med Ijubljanskimi občinami imeli v prevladujoči usmerjenosti izvoza na konvertibilni trg.
Značilno ob tem izvoznem mrku pa je, da pravzaprav nikoli ni bilo lažje"odkriti vzroke zanj kot prav tokrat. Do takega zastoja so prejkoslej pripeljali kumulirani učinki naše devizne politike, ki izvoznemu gospo-darstvu postavlja tri visoke ovire - devizni zakon z razlastitvijo razpo-laganja z lastnimi devizami in odvisnostjo od deviznih pravic, nerealen tečaj dinarja in neustrezne izvbzne vzpodbude. Skratka v tokratnetn primeru gre za kategorično selitev vzrokov za slab izvozni uspeh iz gospodarstva v državno sfero. Za občinsko izvozno gospodarstvo -TtarrrreC TTiBd drugim veija. ča je v zadnjem obdobju uspelo razviti zanimivejše izvozne programe, ki mu na tujih tržiščih zagotavljajo bolj trden položaj, kar pomeni, da v nesposobnosti in nepripravljenosti za pojavljanje na tujih tržiščih ne moremo iskati vzrokov za umik z njih.
Slejkoprej velja, da gospodarstvo sili v tako ravnanje dejstvo. da mora živeti od ustvarjenega dohodka. V sedanjem trenutku pa izvoz dohodkovno gotovo ni zanimiv in je za »pametne« gospodarje ugod-neje prodajati na domačem trgu, kjer obstajajo veliko povpraševanje in visoke cene. Po vsej verjetnosti bi izvozniki \z Centra še manj izvažali, vendar se izvozu ne morejo odpovedati bodisi zaradi značilnosti svoje proizvodnje ali pa dolgoročnih izvoznih ciljev. Vsekakor tahko simpto-matično ponazoritev dohodkovne rtehvaležnosti izvoza najdemo v primeru neke OZD, ki je - nasprotno pravilu povečala izvoz, hkrati pa se znašala tudi med izgubarji.                                                       J. K.