Amerikanski
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote
SPET ANARHIST RAZBURIL DEŽELO,
Jud Lazar Auerbach je poskušal umoriti policijskega načelnika v Chicagi, 111.
PLAČAL NAKLEP Z ŽIVOTOM
Načelnik samo lahko ranjen na roki, a njegov sin prav nevarno.
Chicago, 111., 3. marca. — Sramoten zločin je razburil mesto in vzbuja vsepovsod najiskrenejše sočutje s prizadetimi. Policijski načelnik Geo. M. Shippy je bil včeraj dopoludne po 9. uri na hodniku svoje lastne hiše, 31 Lincoln Pl., napaden po anarhistu Lazarju Auerbach in z bodalom znatno ranjen v desno ramo. In policijskega načelnika edini sin, šele 20 let star, ki se je izobraževal za svoj poklic v višji vojaški šoli, je bil smrtnonevarno obstreljen v pljuča, ko je pritekel svojemu očetu na pomoč. Tudi Shippy-jev chauffeur (avtomobilski voznik), James Foley, je bil ranjen z revolverjem. Zločinca je zadela premila usoda. S petimi kroglami prestreljen se je zgrudil mrtev na tla.
Zločinec jud iz Kišineva.
Lazar Auerbach se je pred poldrugim letom izselil iz Kišineva na Ruskem v Ameriko in je bival od takrat v Chicagi. Tu je baje bil znana osebnost med anarhiškimi združbami v ju-gozapadnem delu mesta ter je dostikrat hujskal k nasilstvom proti obla-stvom. Še z Ruskega je na glasu, da je bil že tudi tam zagovornik nasilnih činov. Govorica pravi, da je tam umoril najmanj dve visokostoječi o-sebnosti. Njegova sestra, ki se je šele nedavno priselila z Ruskega in je skupaj stanovala z bratom, je bila sinoči prijeta in na policiji strogo zaslišana, a dognali so' malo iz nje, ker se je onesveščala.
Podrobnosti o zločinu.
Ranjeni policijski načelnik je pripovedoval o dogodku sledeče:
“Ko sem prišel v nedeljo opoludne domov, je moja služkinja javila, da me je dopoludne hotel videti neki slabo-oblečen neznanec, in da zopet pride. In bilo je davi pred 9. uro, ko sem se odpravljal v svoj urad, da je nekdo pozvonil. Koj nato je vstopila služkinja in javila, da želi z mano govoriti isti mož, kakor včeraj. Šel sem v sobo, kjer me je neznanec čakal. Bil je majhne postave, podoben kacemu Armencu ali Sircu. Izročil mi je neko pisanje. Pa čitajočega se me je polotila čudna slutnja. Izpustil sem pismo, zgrabil moža in poklical svojo ženo, rekoč: “Mati, poglej, ali nima ničesar v svojih žepih.” V prihodnjem hipu je že vzkliknila moja žena: “Bodi previden, dad, tu je revolver.” In vedel sem, s kom imam opraviti. Poklical sem Jimmyja (chauffeurja) in neznanca.potisnil v kot. „ Pa posreči-čilo se mu je potegniti iz žepa dolg nož in sunil me je v desno stran, da sem omahnil nazaj. Skoraj ob istem času sta priletela v sobo Jimmy in Henry (sin načelnikov). Henry se je vrgel čezme, da me zaščiti. Ampak neznanec je iztrgal moji ženi revolver, počil je prvi strel in moj sin se je zgrudil, rekoč: “Daddi, zadet sem.” Medtem sem tudi jaz potegnil svoj revolver in streljal. Tudi Jimmy je streljal. Ko se je dim razpršil, je ležal neznanec poleg mojega sina na tleh. Tudi Jimmy je bil obstreljen.”
Tako je pripovedoval policijski načelnik, bled in razburjen. In neprestano je z vidnim očetovskim ponosom ponavljal: “Moj sin mi je rešil življenje.” Svojo ranitev je le mimogrede omenil.
Po zločinu.
Eden prvih, ki so prišli na lice mesta, je bil župan Busse, ki je osebno ukazal, vse sumljivce takoj prijeti.
Zločinec je ravnal po dobropremiš-ljenem načrtu, bržkone po naročilu kacega anarhiškega odbora. Revolver in sila dolgo nabrušeno bodalo sta bila nova. Policijski načelnik je prepričan, da ga je zločinec hotel usmrtiti.
Kaj je zakrivil Shippy?
Chicago, 111., 4. marca. — Policija je tekom včerajšnjega dne zaprla več oseb, ki so tvorile z Auerbachom in drugimi 'tajno zaroto proti Shippyju. Med drugimi sta bila dejana v zapor neki Louis Goldstein in Izidor Ma-ron, oba ruska juda, ki sta imela v svojih žepih anarhistovske spise. Ti zarotniki so bili baje hudi na Shippy-ja, ker ni dovolil meseca januarja v kupčij skem delu mesta parade brezposelnih delavcev. Zato je neka skupina anarhistov hudo napadala policijskega načelnika. In dotičnih sho-
dov se je redno udeleževal tudi Auerbach.
Roosevelt o Shippyju.
Washington, 3. niarca,—“Rad imam tega moža Shippyja. Rad bi ga videl. Ko bi bil vstanu dati mu kako civilno službo, bi mu jo dal. To je pravi mož na pravem mestu.”
Theodore Roosevelt, predsednik Združenih držav, je govoril te besede danes nekemu obiskovalcu v Beli hiši. Iz njih je razvidno, kako globoko sočutje je vzbudila v naj višjih krogih včerajšnja žaloigra chicaška.
Pogreb patra Heinrichsa.
Paterson, N. J., 1. marca. — Deset-tisoč oseb je šlo danes tukaj v samostanu sv. Bonaventure, kjer je deloval več let, mimo trupla v Denverju umorjenega frančiškanskega patra Leona Heinrichsa. Devet ur se je neprestano premikali ogromna množica mimo krste. Tako velik je bil naval, da je moralo 50 policajev vzdržavati red. Na dolžino dveh blokov se je raztezala črta čakajočih, ki so morali več ur vztrajati v neprijetnem vremenu, pre-dno je prišla nanje vrsta, vstopiti v poslopje.
Pogreb se bo vršil jutri dopoludne pod sodelovanjem 40 ali več samostanskih menihov, škofa Johna J. O’Connor iz škofije Newark in druzih visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Truplo se pokoplje na posebnem, za frančiškanske menihe tukajšnjega samostana odločenem prostoru na pokopališču k svetemu grobu.
ZAČELI VOJNO PROTI ANARHISTOM.
V Washingtonu so se konečno zdra mili vpričo številnih nasilnih zločinov zadnji čas.
IZGON IZ DEŽELE UKAZAN.
Vsem priselitvenim uradnikom naročeno sodelovati s policijo.
Zarota proti nadškofu.
New York, 3. marca. Policijski komisar Bingham je danes priznal, da je bil uradno obveščen pred več tedni, da se je nadškofu Farleyu grozilo s smrtjo v pismu, katero je napisal neki armenski hunchakist. Nadalje je komisar naznanil, da je od takrat nadško fijska palača policijsko zastražena.
General Bingham je prav nerad govoril o grožnji proti nadškofu. Ko je bil vprašan, ali je res, da so njemu samemu pretili s smrtjo “črnorokarji” in anarhisti, je rekel “Ne”, nego da so nekemu njegovemu pomočniku grozili hunchakisti. Dotični pomočnik je prejel več grozilnih pisem.
Nadškofu se je grozilo, da se mu razdene palača, a pomožnemu komisarju, da se policijski glavni stan uniči Z dinamitom.
Veteran umrl lakote.
Cleveland, O., 28. febr. — Vojni do-služenec Russell P&ge, kateremu je kongres v priznanje njegovih zaslug pri nasktiku na Fort Donelson podelil zlato zaslužno svetinjo, je bil davi najden v njegovi postelji mrtev. Kakor je policija dognala, je umrl lakote.
Ponarejen denar.
Pittsburg, Pa., 29. febr. — Pittsburg je začasno poplavljen s ponarejenimi poldolarji. Ti “Srebrnjaki” so narejeni iz svinca in kositra (cina) ter posrebreni, 'a tako dobro ponarejeni, da so težko spoznati za take. Vsi ponarejeni kosi nosijo letno številko 1907.
Ogromen promet.
New York, 27. febr. — V prvih 24 urah po otvoritvi McAdoo-tunela med Hobokenom in New Yorkom pod reko Hudson se je 100,000 oseb prepeljalo skozi istega iz in do New Yorka
Huda obtožba.
Washington, 3. marca. — V poslanski zbornici je poslanec Lloyd iz države Missouri obtožil železnice v deželi, da so v zvezi s prevažanjem poštnih reči v zadnjih 27 letih osleparile ljudstvo Združ. držav za $70,000,000. Obenem je Lloyd zahteval preiskavo razmer v poštnem področju.
Prva nova zastava.
Washington, 3. marca. — Poslanska zbornica je danes sprejela skupen predlog, po katerem se državi Oklahoma podeljuje prva nova zastava s 46. zvezdami.
Četveren morilec.
Curih, Švica, 3. marca. — Tu je bil prijet neki ženitni slepar imenoma De-, laca, ki je že priznal, da ima na vesti nič manj nego štiri umore. Dalaca je izpovedal, da je štiri premožna dekleta znal pregovoriti, da so se ž njim zaročile, a pred poroko je vse štiri žrtve zastrupil in spravil iz sveta. Poprej pa je dekletom izvabil ves denar. Da li je morilec izvršil še več tacih zločinov, dožene preiskava.
Washington, 3. marca. — Tajnik departmenta za kupčijo in delo, ki pod njega spada priselitveni urad, je danes izdal na vse priselitvene komisarje in nadzornike povelje, naj stopijo takoj v zyezo s policijskimi obla-stvi v svojih okrajih “v svrho, da se doseže pomoč policije in detektivov oddelkov ob prizadevanju, deželo otre-biti inozemskih anarhistov in zločincev, katerih se tiče postava o izgonu.” Da se sme odrediti izgon kacega anarhista ali hudodelca, se mora dokazati, 1) da je dotična oseba inozemec, podvržen določbam priselitvenih predpisov, 2) da je anarhist ali hudodelec po določilih predpisov. Nadalje 3) se mora dan prihoda v Združ. države dokazati in sicer v treh letih izza dejanja v zapor, 4) se mora navesti ime ladije ali prevozne družbe, ki ga je semkaj prepeljala, 5) se mora imenovati ime dežele, iz katere je prišel.
“Želeti je, da se te odredbe takoj izvedejo.”
Anarhisti morajo iz Chicage.
Chicago, 111., 4. marca. — Ob 10. uri včeraj dopoludne se je vršilo v hiši policijskega načelnika posvetovanje, katerega so se udeležili župan Busse, načelnik detektivnega urada in nadzornik policijske postaje ob East Chicago Avenue. Glavar našega mesta je razpravljal s policijskim načelnikom sedanji položaj v Chicagi, in sestavljen je bil cel vojni načrt v izganjanje anarhistov iz mesta. Podrobnosti posvetovanja se prikrivajo. Policijski načelnik je samo namignil, da je bilo posvetovanje sklicano z gotovim namenom, osnovati novih in zdat-nih načrtov proti sovražnikom našega družabnega reda.
Vsa postavna sredstva bodo mestne, državne in zvezne oblasti uporabljale, da se ustavi razširjanje anarhiškega gibanja. Razna oblastva ukrepajo o naredbah, kako zatreti propagando anarhistov in njihovo hujskanje množic z besedo in dejanjem.
O izgonu anarhistov.
O morebitnem izgonu anarhistov po zvezni vladi se je izrazil včeraj zvezni okrajni pravdnik E. W. Sims, da je vlada po oddelku za kupčijo in delo na temelju leta 1903. sprejete postave o izgonu prav zelo vstanu, ta razred nezaželenih državljanov pognati iz dežele. V to je samo potrebno doka zati, da so osebe, ki se imajo izgnati, resnično izrecni anarhisti. Take osebe lahko tajnik Straus takoj pošlje čez mejo.
Kaj pravijo v Pittsburgu.
Pittsburg, 3. marca. — Povodom morilskega atentata na policijskega načelnika Shippyja v Chicagi skrbe tukajšnja oblastva za obsežne nared-be, da se taki dogodki tukaj preprečijo: vse osebe z anarhiškim nag-nenjem se strogo nadzorujejo, vkoli-kor so znane; in trudijo se tudi iznova namoč, zatreti vse organizacije, ki izsiljujejo denarje.
Newyorcani brez skrbi.
New York, 3. marca. — Policijski komisar Bingham izjavlja, da na videz ni nikake zveze med zapadnimi in vzhodnimi anarhisti v tej deželi. Seveda ne more nihče napovedati, kaj se utegne pripetiti v bližnji bodočnosti, ampak v New Yorku se navidezno ni bati nobenih anarhiških nasil-stev.
Tukajšnja policijska oblast pa bo seveda z največjim veseljem ustregla zahtevi zveznega tajnika Štrausa in pomagala zasledovati anarhiste in “čr-norokarje”. Že bližnja bodočnost pokaže tozadevnih uspehov. Jutri bodo policijske oblasti in priselitveni urad niki osnovali “vojni načrt”.
Pariz, 1. marca. — Neki poročevalec je imel danes dolg ppgovor s poveljnikom Germainom, pribočnikom admirala Richarda, ki se je pravkar vrnil iz Japonije v družbi z lajtnan-tom Martinijem, ki je dodan japonskemu admiralstvu kot učitelj. Pregledal je vesoljno japonsko brodovje ter pozna mornarje in ladije. In ta veščak misli, da je vkljub mirnemu vedenju japonskih diplomatov položaj za Združene države zelo resen.
"Japonska mornarica ni bila nikdar popolnejša. Pripravljena je docela za v boj, celo z očičistilnim praškom za topničarje je založena sleherna ladija.
Prav mirno je Japonija množila svojo mornarico, kajti japonski arzenali so popolnoma opremljeni in 25,-000 delavcev je zaposlenih samo v vojni luki Kure ter skoro istotoliko v Yokosuki in Mizoru. In z mornarji je vlada preskrbljena. Ima jih sedaj 44,-000. Na Japonskem sem izvedel, da jih imajo Združene države nabranih komaj 30,000, in še ti so večinoma nedomoljubni inozemci.
Japonci imajo veliko zaupanje v same sebe izza ruske vojne, in noben pomorski častnik ne dvomi o zmagi čez Združene države. Tudi vožnja ameriškega brodovja v Pacifiško morje jih ne straši. Če bo brodovje zapustilo San Francisco, bode moralo pinti petnajst dni, ne da bi zagledali zemljo. V osmih dneh pa japonsko brodovje lahko doseže Manilo.
"Tudi če pride ameriško brodovje do Filipinov, bo lahko streti ladijo za ladijo, ker Američani nimajo ladjedelnic na otokih in ne bodo mogli ladij popravljati.”
Poveljnik Germain je konečno povedal, da so japonski pomorski častniki vsi bojaželjni in prepričani, da diplomatje ne bodo vstanu preprečiti vojne. Neki japonski kapitan je rekel:
'Lepo zbirko imamo kitajskih vojnih ladij in ruskih križark, in sedaj bi naši mornarici še radi dodali nekaj Yankee-brodov.”
175 OTROK ZGORELO S ŠOLO VRED,
v
Collinwoodu, blizu Clevelanda, Ohio, se pripetila strašna nesreča vsled nemarnosti.
VRATA SO BILA BAJE ZAPRTA.
Malčiki so zgoreli ali se zadušili ali bili pomendrani v gneči.
Protipoljska predloga sprejeta.
Berolin, 1. marca. — Malo postavo-dajnih naredeb v zadnjih letih je vzhajalo med ljudstvom tako veliko za-, nimanje kakor poljska predloga, ki je bila v gosposki zbornici v petek v drugem čitanju sprejeta. Ampak državni kancelar knez Buelow je komaj priboril zmago za svojo predlogo, z večino 32 glasov. Proti predlogi so glasovale najvplivnejše osebnosti iz neposredne okolice cesarjeve. Med Po Ijaki na Poznanjskem je zavladala največja razburjenost in izrekajo se najostrejše' grožnje proti Nemcem, ki bodo sedaj nasilnim potom odkupovali oziroma jemali Poljakom zemljišča.
Berolin, 2. marca. — Knez Buelow je baje podkupil konservativce za pro-tipoljsko predlogo s tem, da jim je obljubil, da se pruska trorazredna vo-livna pravica ne bo izpreminjala (t. j. da Prusi ne uvedejo splošne volivne pravice).
Berolin, 3. marca.—Poslanska zbornica pruskega deželnega zbora je danes sprejela protipoljsko predlogo v obliki, kot je bila sprejeta v petek v gosposki zbornici.
Sam se je sodil.
Berolin, 2. marca. — Brzojavka iz Allensteina na vzhodnem Ruskem poroča, da si je tamkaj prerezal vratno odvodnico in se tako sam usmrtil stot nik pl. Goeben,. ki je zadnji Božič ustrelil svojega tovariša od istega polka, majorja pl. Schoenbecka. Te dni je imel priti pred vojno sodišče.
Stotnik pl. Goeben je bil nekaj dni po Božiču dejan v zapor v zvezi s smrtjo majorja pl. Schoenbecka. Majorjevo truplo so našli v njegovi spalnici, z revolverjem v roki. Stotnik pl. Goeben je nazadnje izpovedal, da je on umoril majorja, da bi se mogel oženiti z njegovo soprogo, s katero je imel ljubavno razmerje.
Gospa pl. Schoenbeck, ki je bila dejana v zapor kot sokrivka, je medtem zblaznela.
Cleveland, O., 4. marca. — Sto in petinsedemdeset otrok, v starosti od 6 do 14 let, je zgorelo, se zadušilo ali bilo pomendranih do smrti danes dopoludne, ko je požar uničil šolo zvano
North Collinwood School” v predmestju Collimvood.
Prizori, ki so sledili požarnemu a-larmu, so bili grozni. Plameni, ki so izbruhnili vsled poškodbe na kurilni pripravi v pritličju, so švigali in se razširjali neznansko hitro v gorenja nadstropja, tako da je bil kacim 300 otrokom, razdeljenim v devet razredov, izhod odrezan. Nekateri so dospeli doli, a pri vratih je nastala strašna gneča, tako da se jdi je le malo rešilo nepoškodovanih.
Vrata bila baje zaprta.
Bilo je okoli poldesetih, ko se je poslopje napolnilo z dimom, ki se je valil iz prizemlja. Učiteljice so dale znamenje za “fire drill”, ampak baš danes otroci niso vzdržali reda in polotila se jih je panika. V spodnjih prostorih nahajajoči se otroci so še dospeli v vežo, ko se je že valila po stopnicah nizdoli množica od strahu besnečih otrok in nastal je strašen pritisk. Že na stopnicah so se otroci zamotali v zmešan klobčič, tako da zadnji niti mogli niso po stopnicah doli. Spodaj pa je bilo strašno. Glavna vrata so bila zaprta, dasi pravi šolski vratar, ki je sam izgubil tri otroke, da so bila odprta po predpisu. Pa naj je bil vzrok gneči ob vratih kakršenkoli, resnica je, da se je večina ponesrečenih otrok nahajala samo malo korakov pred izhodom,, ko jih je zasačila smrt.
Podrobnosti.
Krajevni ognjegasci so bili sicer takoj na gorišču, a njihovi, dve brizgal-nici sta bili za nič, tako da je šolsko poslopje zgorelo do tal. Tudi rešilnih lestev je nedostajalo.
Prvi reševalci so bili delavci iz bližnjih delavnic Lake Shore-železnice, ki so vlomili vrata, za katerimi so trupla ležala na kupih.
Zgorela je tudi ena izmed devetih učiteljic.
Moški, ženske in otroci so letali naokrog kakor blazni, starši kličoč za svojimi otroci, otroci za svojimi star-ši. Matere so se onesveščale nad okrnjenimi1 trupli svojih ljubljencev. Bilo je vsepolno presunljivih prizorov.
Med zgorelimi otroci sta tudi: Ger-vič Ema in Zupan Margareta.
Premogarji bržkone zaštrajkajo.
Indianapolis, Ind., 29. marca. -Skupno posvetovanje zastopnikov zveze "United Mine Workers of America” in rudniških posestnikov iz Penn sylvanije, Ohio, Illinois in Indiane se je danes končalo brez zaključka. Nobena stranka ni hotela ničesar privoliti. Če se do dne 1. aprila, ko doteče dosedanja plačilna lestvica, ne doseže kako sporazumljenje med obema stran kama, potem bržkone pride do štrajka premogarjev. Ta bi prizadel v Penn-sylvaniji 59,460, Ohio 34,640, Illinois 51,478 in Indiani 15,940 delavcev, in sicer samo v okoliših mehkega premoga.
Indianapolis, Ind., 29. marca. — Predsednik zveze “United Mine Workers of America”, John Mitchell, je vsled brezuspešnega pogajanja z rudniškimi posestniki sklical premogar-sko zvezo na narodno konvencijo, ki se bo vršila v Indianapolisu, Ind., dne 12. marca.
Des Moines, la,, 4. marca. — Dne 31. marca poteče med rudniškimi posestniki Iowe in njihovimi delavci skle njena plačilna pogodba. Ker se prvi glede plačevanja premogarskih mezd ravnajo vedno po vzhodnih rudniških posestnikih ter se je posvetovanje med temi in k “United Mine Workers of America spadajočimi premogarji končalo brez zaključka, zato se je bati, da bo dne 1. aprila poslovanje po premogovnikih v Iowi ustavljeno, vsled česar utegne priti ob kruh, 15,000 de-lavcev.
Slaba za delavce.
Dunkirk, N. Y„ 29. febr,—Brook-sovo tovarno za lokomotive, pripadajoč0 “American Locomotive”-kompa-mji, bodo z dnem 1. aprila zaprli za nedoločen čas. V tovarni je bilo zaposlenih poprej 6,000 delavcev, zadnje tedne pa komaj 1000 mož.
Delavci v prepiru,
Evelyn, Kas., 29. febr. — V drvarskem taborišču bratov Williams v Con geltonu je prišlo datteš do prepira med delavci. Posledica: 3 delavci mrtvi in več ranjenih.
Mila kazen.
Priporočilo.
Rojakom v Canonsburg, Pa., priporočamo našega zastopnika g. Geo. C. Shaltz.
Limoges, Francosko, 3. marca. — Antoine Thomas, ki je oropal cerkve in muzeje zelo dragocenih svetinj, je bil obsojen v kaznilnico za šest let.
Thomasov sin Francois, njegova mati in trije starinarji so bili obtoženi kot sokrivci.Mati in en starinar sta bila oproščena, sin in starinarja Faure in Dufay so bili obsojeni v prisilno delavnico po 2 leti.
Samomori na Pruskem.
Berolin, 2. marca. — Pravkar je bila objavljena statistika o samomorih za Prusko za leto 1906. Po istej je z lastno roko končalo svoje življenje nič manj nego 7,298 oseb, in sicer 5,584 moških in 1,714 ženskih.
Kralj v nevarnosti.
Ogrska koalicija se cepi.
Budimpešta, 3. marca. --- Zamotani položaj v ogrski državni zbornici, po-ojstren vsled prepira o zborničnem redu, povzroča krizo. Košutova stran ka se gotovo razcepi. Posredovanje ministrov je bilo brezuspešno. Koali cija se razdira in menda vkratkem razdre.
Hrvat ali Slovenec?
San Jose, Cah, 3. marca. — John L Ivankovič, eden najboljeznanih “av sirijskih” sadjetržcev v Californiji, ji bil ustreljen v Santa Clari vsled po mote po Johnu L. Shafter, policaju novincu.
Sinček usmrčenega moža se je igrd ob cesti med šolskimi urami. Shaftei se je hotel izkazafi, pa je ujel in pri j ^ dečka in ga potisnil v svoj voz z na menom, da ga popelje v šolo.
Deček se je protivil in na njegove kričanje je prihitel oče, skočil odzad na voz, butnil policaja iz njega in gt nato pretepal. V borbi je Shafter u-strelil in usmrtil Ivankoviča.
Cesar prezrl Nemce.
Dunaj, 29. febr. — V nemških krO gih je velika razdražba vsled tega ker je cesar Franc Jožef pri slavnost ni pojedini avstrijske delegacije sami nemškega poslanca pl. Fuchsa na kratko ogovoril, dočim se je z mlado češkim vodjo Kramaržem pogovarja dolgo časa. Zadnji se je pritožil pr cesarju nad vedenjem nemškega sod nika heyerja v jezikovnem prepiru 1 Hebu.
Na smrt obsojeni.
Petrograd, 28. febr. — Vojno sodi šče, pred katerim je bilo toženih deset nedavno prijetih teroristov, jih je obsodilo sedem na smrt, ostale tri pa v kaznilnico po 15 let. Obsojenci so se bili v družbi z drugimi teroristi zarotili umoriti velikega knteza Nikolaja Nikolajeviča in ruskega pravosodnega ministra. Med na smrt obsojenimi je tudi italijanski časnikar Calvino.
Zviti sleparji.
Pariz, 29. febr. — Pariška policija išče neke sleparje, ki so si priciganili velik znesek. Nekdo je namreč v New Yorku kupil od velikega bančnega zavoda kreditno (upno) pismo in napravil fotografičnim potom več posnetkov, katere je razposlal na malopridne tovariše v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju, Marseilles, Genovi, Hamburgu in Monakovem, ki so potem ob istem času dvignili denar s po
Madrid, Špansko, 3. marca. — Za < m°čj° ponarejenih listin. Prisleparili dan 12. marca določeni obisk španske j so s* $100,000.
kraljevske dvojice v Barceloni se tu- |	---------------
kaj tresejo. Časopisje smatra obisk 1	y Mar0ko
za skrajno nespameten z ozirom na j
mnoge atentate z bombami, ki so se j Pariz, 3. marca. — Vlada je skle-v omenjenem mestu pripetili zadnji j nila v svoji današnji seji, takoj posla-čas, ter očita prvemu ministru Mauri, i ti 4000 mož nadaljnjih čet v Maroko da ni s kakim izgovorom popolnoma | in naprositi parlament za dovolitev
preprečil potovanja kraljevske dvojice v Barcelono.
$500,000 v izvršitev važnih del v Maroku.
Velik požar.
Tampa, Fla., 1. marca. — Požar j danes uničil ves skrajno severni d< tega mesta in napravil skupne škod nad $600,000. Osemnajst blokov s 30 poslopji je zgorelo.
Neugodno.
Washington, 2. marca. — Iz dane objavljenega mesečnega izkaza vladnih dohodkih in izdatkih je raz vidno, da so znašali meseca februarj skupni dohodki $48,324,899, a strošl $56,730,007, torej je za mesec februa pomanjkljeja $8,405,118,
Pod “pantofljem”.
Dunaj, 29. febr. — Tu se je pre par dnevi vršila porotna razprava, 1 je trajala do pozno v noč. Ko se j konečno končala, je eden izmed poroi nikov prosil odvetnika, naj mu izd potrdilo, da je razprava trajala do < ure zjutraj, da pokaže svoji ženi, kj je prebil noč, sicer bi mu ne verjel; Ob splošni veselosti se je želji ustre glo.
Naznanilo!
Tem potom uljudno obveščam sla1 no občinstvo, da še Sem namenil pr. mestiti iz Golobičevega poslopja Barber Bldg. 114 N. Chicago St. sobo štev. 318—321, ter bom vkupi; v uradu g. E. Meers, ki je dobro p< znan in izkušen pravnik, delujoč tem mestu že nad 25 let.
S. E. Freund, pravnik.
Joliet, 111., 4. marca. — Pepelnična sreda je danes. Minul je šumni, razuzdani predpust, in nastopila je resna doba posta in premišljevanja in kesa-
nja.	Ženitovanjski zvonovi bodo počivali štirideset dni, da se spet oglase, ko ozeleni in razcvete vrt in log ter se iznova oživi vsa narava.
—	Z bliskom, gromom, dežjem in sodro je hudomušni mesec februar jemal slovo zadnjo soboto zvečer, ko smo se napravljali v Golobičevo dvorano na veselico Slovenskih Borštna-ric sv. Ane. Bliskati in grmeti je začelo malo po 5. uri, in kmalu potem i deževati. Okoli 7. ure pa so bile že vse ceste eno samo veliko ledišče, kajti deževnica je sproti zledenevala. Mnogo je trpel ves promet. Zlasti klanci so delali preglavico tako cest-noželezničnim karam in drugim vozovom kakor ljudem, ki so morali semalitja pešice — kar cepali so! Ali je čudo potemtakem, da smo se bali za veselico naših vrlih borštnaric? No, povejmo takejj, da smo se v svoji bojazni motili. Pač smo pogrešali marsikoga z visocega “hriba”, kjer so ostali ljudje rajši za pečjo, nego da bi se tvegali svojega življenja v temi po ledenih klancih: ampak Golobičeva dvorana se je vendar počasi tako napolnila, da je bilo res veselje; ako bi bilo vreme lepo, bi bila prostrana dvorana gotovb premajhna, tako željno je vse pričakovalo te veselice. Pa hitimo in bodimo kratki! Na plesišču se je s posebno mnogobrojno udeležbo odlikoval nežni spol, ki je nastopil ta večer v vsej svoji dražesti. Fantov in mož pa tudi ni manjkalo, seveda, niti pri plesu, niti za baro. Vsepovsod je bilo živahno vrvenje. Okusen prigrizek in pristen ječmenovec sta povzdigala dovtip in šalo. In vmes so se oglašale starokrajske popevke in “viže”. Vse je plavalo v veselju do pozne ure. In le prehitro je prišel ločitve čas. To je bila naša edina veselica v letošnjem predpustu, ampak bila je zato tem bolj imenitna. Slovenskim Borštnaricam sv. Ane — čast!
—	Kdo najbolj deluje za prohibicijo? Pravijo, da gotovi bogatinci iz po-litično-sebičnih vzrokov. Ti svetohlinci so začeli z denarjem podpirati protisalunsko agitacijo, ker nameravajo ob jesenski predsedniški volitvi potisniti v ospredje prohibicijo in tako odvrniti pozornost občinstva od sebe in svojega odiranja delavcev in ljudstva sploh.
—	Enajst salunarjev je moralo zadnji petek plačati po $56.85 globe radi kršenja nedeljske postave o krčmar-stvu. In še trinajst druzih salunarjev utegne doleteti slična globa, a doslej so šele v preiskavi. I no, državni pravdnik potrebuje denarja.
—	Pa pravijo, da ne bi bilo napačno ako bi državni pravdnik v bodoče dobival stalno plačo, ne pa več pobiral pristojbin ob vsaki pravdi, kakor ima delati doslej pravico. To vprašanje se bo bržkone rešilo ob prihodnji sploš ni volitvi, kakor poročajo naši dnevniki. In koliko bi notem dobival dr žavni pravdnik? $5,000 iz okrajne blagajne. Odbor supervisorjev se poganja za to reč.
—	Neki John Titjan, baje "an Austrian”, je vložil proti Illinois Steel kompaniji odškodninsko tožbo za nič manj nego $35,000. Tožitelj je bil ranjen dne 10. decembra v oddelku “billet mill” in sicer tako ranjen in polomljen po vsem telesu, da je komaj ostala duša v njem. Mož je oženjen, a nesposoben za nobeno delo.
—	Mesec marec se bo odlikoval po skrajno spremenljivem vremenu, pravi prof. Hicks. Imeli bomo baje dovolj snega, dežja in viharjev — kaj hočemo še več!
—	Matthew McClung, superintendent za plavže v jeklarni Illinois Steel kompanije, je umrl včeraj zjutraj za zastrupljenjem krvi vsled zobobola, v starosti 39 let.
—	Demokratična mestna konvencija v nominiranje kandidatov za aprilsko volitev bo v soboto 21. marca.
—	Za premog bo menda trda letos, ker nameravajo premogarji po celi državi zaštrajkati z dnem 1. aprila zaradi nešporazumljenja z rudniškimi posestniki glede nove plačilne lestvice.
—	Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec, 711 N. Chicago st. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 1102.
Ameriki pa ceste pomrznejo, tako da je veselje “za furat.” Na jugu pa boš v strahu, da ti konjički od vročine ne poginejo.
Zdaj pa pozdravljam vse sobrate K. S. K. J. in vse čitatelje in prijatelje Am. Sl. in želim'obilo zdravja in sreče. Z Bogom!	Ignac Česnik.
Joliet, 111., 3. marca. — Cenjeni g. urednik Am. Slovenca! Prosim, da priobčite ta moj dopis v cenjeni mi list Am. Slov.
Vidim, da se nekateri rojaki trudijo vdobiti zemljišč za se naseliti kot kme tovalci a ne vedoč ceniti, kje je najbolj prilika za se naseliti in obstati na kmetijah. Ker sem večkrat govoril o kmetijah rojakom, da se dajmo naseliti na kmetije, pa so mi odgovorili: “Ja, poglej, ta pa ta so bili na farmah pa so potrošili denar pa so prišli na-
res škandal. In to so krivi tisti, ki svetujejo Slovencem v kraje, kjer ni drevja, kjer je močvirje, kjer je od daljeno od trgovinskih mest in želez nic. Le malo rojakov je naseljenih na zemljo od Združenih držav, ker se redkokedaj dobi, da bi bila v bližini kake železniške proge. Zemlja je pre daleč od mest. Taka zemlja je za bogate ljudi, ker si v veliki množini lahko kupijo hrane in druge stvari. Poglejmo pripravna zemljišča za naš narod, in ta so v Iowi, Minnesoti in Wisconsin. V teh treh državah so lepe slovenske kmetijske naselbine, ker to so zdravi kraji za Slovenca, kateri je rojen v mrzli deželi, primerni tem zato pa ostanejo na farmah. Texas in Missouri in več drugih držav ni za nas Slovence. Ker sem bil v južnih krajih 7 let, znam, da zdravje je več kot vse na svetu. V Jolietu in okolici je veliko ljudi, ki so probirali si srečo v Missouri, Texas in So. Dakoti. Več izurjenih farmarjev je zgubilo na tisoče dolarjev in nekaterim bi bilo to neverjetno. Jaz imam več naslovov od ljudi, ki so prišli s farm, ker bi radi prodali za vsak denar svoja posestva in to poglejte v mali oglas. Zemlja v Iowi in Minnesoti je draga, je težko dobro zemljo vdobiti po nizki ceni. V Wisconsin je še dobre zemlje, ali ne pri jezerih, tam je preveč peščeno. V severnozahodni Wisconsin tam je radovita zemlja za vse poljske pridelke in za sadjerejo, posebno jabolka jako urodijo tam. Kupi se lahko po 18 dolarjev en aker zem lje in drevje je vredno 30 dolarjev z enega akra zemlje. In to zemljo prodava železniška družba. Trudijo se lesne kompanije, da bi jo vdobile to zemljo v roke, ali predsednik družbe hoče prodati ljudem, da se tam naselijo, da bo imela družba več dohodkov, ker kmetje bodo poljske pridelke in drva odpošiljali po progi. In to je jako imenitno za kmetovalca, kupiti zemljo poleg mest in poleg železnične proge. Ta zemlja je 282 milj od Chi-cage, 111., 172 milj od Milwaukee, Wis., 108 milj od St. Paul, Minn. in 50 milj od La Crosee, Wis. Mesta, kjer se lahko vse kupi in vse proda, so po 5 milj oddaljena in v ta lahko ideš z vlakom. Jaz sem potrošil čez dvesto dolarjev, predno sem si izbral prostor in kraj, kjer sem zagvišen, da svojo družino preselim v zdravo deželo in blizu katoliških šol in cerkva. Prosim rojaki, vprašajte, koliko stane, ako hočete odposlati eno karo napolnjeno s kakim pridelkom, potem boste prepričani, da se vse bolj drago proda blizu mest, kjer živi na miljone ljudi, kakor pa v oddaljenih deželah. Jaz sem videl, da slovenski farmarji živijo jako zadovoljno v 350 milj oddaljeni od Chicage na severozahodni strani.Znano mi je, da 100 milj od moje zemlje v Iowi je veliko sloven, farmarjev, a ti so premožni in lastujejo po 160 akrov zemlje. Jaz sem našel njih imena v okrajnih mapah in tam sem tudi videl, koliko zemlje lastujejo. Ako se hoče kedo naseliti na kmetije s 300 dolarji gotovine, mora gledati, da si kupi zemljo z drevjem in drevje proda in zraven si zasluži živež. Drva so draga, ena klaftra drv se proda za 3 dol. 50 cent. En dolar in pol stane za napraviti drva in 2 dol. je čistega dobička. Lipova drva se proda po 6 dol. ena klaftra. Na zemljo, kjerkoli jo kupiš, ne zahtevajo več kot eno četrtino gotovega denarja, a drugo pa na lahke obroke. Hišo si lahko narediš za 50 dolarjev in hlev ravno tako. Lesa ne rabi kupiti kot streho, okna in vrata, drugo ima vse vsak sam, ako se naseli, kjer je drevje. Ako ne, mora dati lepega denarja za les, ako hoče hišo in štalo posta viti. Rojakom svetujem, da naj ne ku pujejo zemlje od nobenih agentov in ne od “land kompanij”, ker boste polovico predrago plačali. Železniške družbe prodavajo zemljo lesnim druž bam in lesne družbe prodajo “land”-družbam in te imajo svoje agente in agent ima agenta in ubogi človek, ka teri je kupil od teh mož zemljo! Go tovo ga opeharijo za polovico. Po znam dosti agentov, ker se ne smejo pokazati pred ljudi, katerim so pro-, dali zemljo. Ako želite kupiti zemljišče za kpietijo, kar železniški družbi pišite in prašajte, kje ima zemljo na prodaj, in prihranite si denarja polovico gotovo. Gotovo je več rojakom znano, da sem probiral dosti sveta in to kot delavec. Sem popolnoma pre pričan, da bolj delavnih in pridnih farmarjev ni, kakor bi bili Slovenci samo da se lotijo seliti na kmetije. Jaz sem videl na svoje lastne oči v Braziliji, da Slovenci so najbolji delavci na polji, kamor je treba; lahko je Slovencu se naučiti dela. Potreba je, da se preseli 1000 družin slovenskih letos na kmetije, tako da bodo imeli prostor novinci, kateri bodo prišli iz stare domovine. Bodite usmiljeni do svojih rojakov! Jaz idem večkrat okoli tovarn in vidim posebno sedaj na stotine novincev pred tovarno ena in drugo, ki bi radi si zaslužili groš. Prepustite njim toarne, ker vi lahko greste na bolje in vam ne bo treba straha uživati, ker ljudje, čeprav tovarna ne bo ustavila dela, pa vseeno vsi kričijo, da bo zaštapala drugi m^sec i. t. d Vendar naj ne ide nobeden v južno Ameriko zemlje kupovat za kmetijo.
1
»
1
Barberton, Ohio, 3. marca. — Ce njeno uredništvo A. S.! Prosim, sprej mite ta dopis iz naše naselbine, ker le redkokdaj se kaj sliši od nas.
Kar se tiče dela, ni ravno najboljše. Kakor skoraj povsod, tako smo tudi mi občutili krizo in jo še zdaj občutimo. Nekaj tukajšnjih tovaren rona skoro zmirom s polno silo, ali v teh je le malo naših rojakov zaposlenih; večina nas dela v ostalih tovarnah, katere so ob času izbruha krize skrčile delavni čas na 3 do 4 dni na teden. Kakor je zgoraj razvidno, ne svetujem zdaj brezposelnim rojakom sem priti dela iskat; ako se pa v prihodnje kaj izboljša, to nam ni nič znano; eni pravijo, da se ne bo nič izboljšalo pred prihodnjo volitvijo in drugi zopet pravijo, da bode prihodnjo spomlad vse boljše, kadar se zunanja dela odprejo.
Kar se tiče društvenih zadev, nismo ravno najzadnji. Imamo dve možki in eno žensko podporno društvo; eno možko društvo spada k sosedni materi, namreč k Jugoslovanski Kat. Jed-noti, ostali dve pa spadata k naši slavni K. S. K. Jednoti. Torej vsak zaveden Slovenec naj pristopi k prvej ali k drugi gori imenovani Jednoti.
Moje vrstice se bližajo h kraju. K sklepu pozdravljam vse brate širom Združenih držav in tebi pa, naše glasilo, obilo naročnikov in obenem pred plačnikov. John Rataj, I. tajnik.
Severova zdravila so iamčena po zvezni postavi o čistoti zdravil in živil. Ne jemljite pedelkov
Zoper vsak kašelj
Da bi odstranili hitro kašelj vsake vrjte bodisi suh, oslovski ali kak drugi — posebno kašelj iste vrste, ki je predsledek jetike, uživajte to izvrstno zdravilo—
Brooklyn, N. Y., 24. febr. — Pretečeni četrtek dne 20. t. m. obhajali smo Brooklynu zopet slovensko poroko m sicer sta sklenila zakonsko zvezo pred altarjem naša rojakinja gdč. Uršika Merharjeva, tajnica Žensk. podp. društva sv. Ane K. S. K. J. iz New Yorka, z g. Vekoslav Erhartičem, znanim slovenskim gostilničarjem “Našega Doma” iz Brooklyna.
Poroka se je vršila v nemški cerkvi ‘Marijinega Vnebovzetja” na sev. 5 cesti, kjer se je zbralo lepo število svatov in sorodnikov novoporočencev.
Po poroki so se sešli svatje in povabljeni gostje v dvorani “Naš Dom”, kjer se je pričelo zelo živahno gibanje, veselje in zabava. Dvorana je bila lepo okinčana z zelenjem in slovenskimi trobojnicami ter lepim pozdravnim napisom:	“Bog živi novoporočenca!”
Oddelek domače slovenske godbe in tamburaši so marljivo igrali, ter razveseljevali občinstvo z lepimi slovenskimi komadi. Tudi petje se je razlegalo vsestransko — do ranega Jutra. Mize so bile z dobro “potico” in sladkimi “krofi” ter drugim finim prigrizkom do cela preobložene, za kar gre vsa zahvala nevesti in njenim poma-galkam za pripravo. Ker se je slovenski gostilničar ženil, naravno tudi pijače ni manjkalo.
Poročenemu paru se je vsestransko čestitalo in želelo obilno sreče; in tako želim tudi jaz obema v mojem imenu in imenu članic našega društva vse najboljše ter jim kličem: Bog živi naj še Vaju mnoga mnoga leta, — Izprosi milost, srečo naj Vam Ana sveta!
T.	Z., članica.
zaj, ker tam ni nič, mora dosti denarja imeti.” To je škandal za naš narod in ker je tam preveč blata. Tu v North
Severov balzam za pljuča
Ne omagajte v boju proti kašlju, premagajte iti odstranite ga predno on Vas premore.
“Zodnjo jesen sem dobil kašeljupri delu v tovarni; nisem mogel delati nekaj dni. Ko sem pa porabil dve steklenici Vašega balzama za pljuča sem bil ozdravljen in zdrav kakor poprej. Za to priporčam Vaša zdravila vsakemu v enakem slučaju, ker ga bodo gotovo ozdravila.”
Ivan Antončič, Barberton, Ohio.
Severov Balzam za pljuča— 25c in 50c steklenica.
Ponesrečenje delavcev.
Vsakdo, ki dela z rokami se lahko ponesreči včasih ne glede kako pazi na se. Padec, po-reznina ali kako drugače ponesrečenje lahko naredi rano ali kak drug nered. Vse take pone-sreče lahko povzroče veliko zamudo, časa, ako se preč ne začna jih ozdravljati. Severovo Olje sv. Gotharda je v resnici prijatelj delavcev. Poskusite je. Cena 60c.
PRODAJA SE V VSEH LEKARNAH.*—
SPOŠTOVAN PO ŽENI IZ MARYLAND. Severny življenski balzamje ozdravil go. Karolino Novak nevarnega slučaja slabosti in nemogoče. Ga. Novak piše izEarleigh Heights, Md. sledeče:—“Knpila sem življenski balzam pri Baltimorskemu lekarniku in lahko izjavim, da mi je več pomagal kol katero drugo zdravilo. Tvdi sem slišala o več drugih, katere je to zdravilo ozdravilo.” Cena 75c.
Nedajte se goljusati ampak kupujte samo pristna zdravila in ta je “Severovo.’ Zdravilni nasvet pošljamo brezplačno.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Denver, Colo., 27. febr. — Slavno mi uredništvo A. Slovenca, prosim da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim izvan-redno hudodelstvo ali umor v cerkvi svete Elizabete v Denverju.
Vsem Slovencem tukaj bivajočim je dobroznana nemška cerkev svete Elizabete na 11. cesti, katera je skoraj ena najlepših, kar jih je v Denverju V imenovani cerkvi se je dogodila hudobija ali umorstvo. Zadnjo nedeljo ali 23. febr. služil je sveto mašo ob 6. zjutraj v imenovanej cerkvi Rev. Father Leo Heinrichs. Služil je kakor vsako nedeljo sveto mašo, neve-doč kaj da ga čaka. Maševal je do po obhajilu. Kakor navadno, pozvonil je strežaj z zvončkom naznanjajoč, da grej o verniki k sveti mizi, da prejmejo najsvetejšega. Med njimi tudi stopi hudodelnik ali morilec mašnikov in poklekne med dve ženski. Mašnik gre od enega do drugega in deli sveto hostijo. Pride do tegamorilca, podeli mu sveto hostijo, misleč, da je bil pri spovedi kakor drugi, ali hudodelnik pri tej priči vrže sveto hostijo iz ust in za trenutek potegne revolver in ustreli na mašnika, da ga zadene proti srcu in da se mašnik zgrudi na tla in obleži mrtev pred oltarjem. Ljudstvo splošno in razburjeno po cerkvi ne ve, kaj hoče, ali bi šli k umirajočemu mašniku ali bi šli za morilcem. Mašnik je za deset minut izpustil v Bogu svojo dušo, a morilca se je posrečilo zunaj cerkve po policajih prijeti. Mno žica razkačena bi bila najrajši kar na-mestu morilca linčala, ali se je vendar posrečilo, da so policaji preprečili linčanje in so. ga odpeljali naravnost v zapor, da čaka dokler mu ne denejo vrv okoli vrata, čemu mislim da tudi ne uide. Morilec je povedal, da mu je ime Alio Giuseppe Meichalfi, in da je ud zavratnih umorov ali “La mano nera”, ker imajo ti anarhisti svoje dru štvo, in da je star 50 let in da je tukaj 3 leta.
V sredo je bila ob deseti uri črna sv. maša za ranjcim Rev. Father Leonom. Bilo je do 60 mašnikov navzočih v cerkvi. Slišalb se je žalostno petje na koru, slišalo se je žalostno petje
velikoštevilnih mašnikov, kadar so zapeli ob krsti mašnika Libero ali Requiem. In po. dokončani sveti maši in drugih obredih se je začel sprevod iz cerkve pa do Union Depot. Res bilo je žalostno videti, ko so peljali krsto 4 konji. Za krsto so hodili žalostnim srcem njegovi sobrati mašni-ki, kar jih je bilo lepo število 60. Potlej za njimi so korakala 3 velika katoliška društva, nekateri tudi na konjih in drugega naroda je bilo v sprevodu brez števila, tako da so bile vse ceste napolnjene, ko je šel sprevod. Rajnega mašnika so poslali od tukaj v New Jersey, kjer pokopavajo vse maš-
nike tega reda, kakor je rajnci bil, O. F. M.
Res da je žalostno, ko se sliši o ta-kovem umoru, ki je nedolžen in nič kriv, pa ga hudobna roka umori. Vedno več je teh groznih dejanj, posebno pa tukaj v Ameriki, in vsi morilci so Italijani.
Pa še nekaj omenim. Jaz vem, da ta list čitajo nekateri v stari domovini. Jaz bi jim svetoval, da naj še potrpe malo, da naj ne grejo zazdaj sem. Tukaj je povsod slabo, dela ni nikjer. Od tukaj so šli štirje Dalmatinci v stari kraj in so imeli jako malo denarja, tako da so dvema njihovi starši
UMORJENI DUHOVNIK LEO HEINRICHS IZ DENVERJA, COLO.
MORILEC GIUSEPPE ALIO.
poslali iz stare domovine denar, da šli zdaj nazaj. Jaz mislim, da je 1 lje, da si človek doma dela nego da šel sem v tako slabih časih, pa se še kaj zadolži. Če se pa kaj obi na bolje, takrat pa vsi sem; saj ve da tako tudi bo, če bo kdaj bolje.
Tukaj so bile 4 poroke zdaj pi pustom, in sicer dve slovenski, e hrvaška in ena lička. Skoraj da je dosti v tako slabilVčasih.
Tukaj je umrl po kratki in mu bolezni Jožef Zupančič, star 22 doma iz Litije na Kranjskem. Tu zapušča žalujočega očeta, v stari 1 movini nekaj bratov in sester. I v miru počiva in naj' mu bo lal tuja zemlja!
Pri sklepu svojega dopisa pozdr ljam vse rojake širom Amerike, a t A. Slovenec, pa želim obilo naroč kov in predplačnikov.
George Pavlakovič
Indianapolis, Ind., 27. febr. — Slavno uredništvo A. Sl.! Dovolite par vrstic v vaš cenjeni in nam priljubljeni list. Jako malo se od tukaj poroča zato hočem jaz nekoliko omeniti.
Pred osmimi meseci se je tukaj nabiral denar za tri zvonove, m res, dobrodelni darovalci in darovalke so bili jako vneti za to, da bodo slišali zvo-nenje, kakor ga imajo v stari domovini, ki bi jih vabilo k molitvi. Naš č. g. župnik in slavni cerkveni odbor s skupnim ljudstvom si naroče zvonove od livarne The E. W. Vanduzen Co., Cincinnati, O. Dotična livarna zvonove zgotovi in sicer po amer. sistemu, nato zvonovi pridejo, ljudstvo (Nadaljevanje na 7. strani.
(Inkorporirana v državi New York.)
109 Greenwich Street,
6104 St. Clair Ave. N. E
New York, Cleveland, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
DENARJE V STARO DOMOVINO
Vloge izplačuje c.- kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil, avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse
prekomorske črte po izvirnih cenah
Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik.
Kdor hoče biti solidno in torzo postrežen naj se izvestno obrne le na
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.

—	Iz Amerike na ljubljanski Južni kolodvor se je pripeljalo dne 13. febr.
j 120 Hrvatov in 78 Slovencev.
—	Belokranjska železnica. Dunaj, 8. februarja. V najbližnjem času, mo-
Irebiti še ta teden, se prične meriti varijanta Kumpmatel-Črnomelj. Vlada hoče dobiti popolnoma jasno sliko, preden se odloči za eno ali drugo črto. Zato se bodete trasirali obe črti, kar se mora zgoditi, ker zakon navaja obe črti. — Nadalje se poroča: Komisio-nalni ogled šentjanške železnice, ki je dogotovljena že do Karmela, se vrši 11. in 12. febr. S pripravnimi gradbenimi deli za belokranjsko železnico se bo začelo najbrž okoli avgusta tega leta. Glede na traso ni še nič gotovega določenega.
— V pokoj je stopil č. g. župnik Valentin Aljančič na Dobravi pri Kropi.
—Delavnice avstrijskih državnih železnic v Ljubljani in na Koroškem. Derschattovo glasilo objavlja z ozirom na Dobernigova izvajanja o delavnici državnih železnic v Ljubljani, )da se kmalu po ljubljanski delavnici napravi tudi delavnica na Koroškem. Ljubljanska delavnica bo izvrševala dela za tržaško ravnateljstvo, ki je zdaj navezano na pomanjkljivo delavnico v Gorici, ki mora nakazati večino poprav delavnici v Knittelfeldu. Po zgradbi dalmatinske železnice bi postale razmere še slabše. Zato se je morala napraviti delavnica v področju tržaškega ravnateljstva.
— Šmartno. Umrl je v Gradiških lazih dobroznani posestnik Jožef Pregelj, katerega mlajši brat je polkovnik v pokoju, sedaj v Sarfenbergu na Zgornjem Avstrijskem.
— Umrl je 25. jan. Jožef Kunavar, posestnik v Sp. Pustanju pri Moravčah. Doživel je visoko starost. V 83. letu je previden s sv. zakramenti u-mrl. Ranjki zapušča devet otrok. Dru gič se je oženil v 72. letu svoje starosti. Najmlajša hči je stara dve in pol leti, najstarejša hči je stara 53 let. Ranjki je bil skrben in jako dober gospodar. Bil je dolgo let občinski odbornik in cenilni mož. Iz vojaškega življenja je vedel pripovedovati veliko, zlasti kako je bilo na Laškem ker je bil še Radeckov vojak.
— Smrtni padec. Jožef Belec iz Kam negorice, občina Št. Vid nad Ljubljano, je zaspal v dvojnem kozolcu. V spanju je padel s kozolca in se ubil.
— Umrl je v Zenti na Ogrskem aka-demični slikar g. Franc Friderik Verbič, star 29 let. Pokojnik je bil rodom Ljubljančan. — V Ljubljani je umrla trgovčeva soproga gospa Franja Kham.
__Vlak je povozil v noči od 10. na
11. febr. na progi Južne železnice med postajama Borovnica-Logatec pomožnega čuvaja Ivana Zavrl. Truplo je bilo zelo razmesarjeno. Vzrok nesreče še ni znan. Zavrl zapušča vdovo in petero nedoraslih otrok. To je že tretji smrtni slučaj v šestih mesecih med imenovanima postajama.
— Alkohol je zakrivil, da se je po-hafiil in zato prezgodaj umrl ovčar Josip Zupan iz Palovič.
— Pri sekanju drevja ponesrečil. Dne 6. febr. popoludne sekali so v gozdu Frančiške Pirc v Tujnicah na robu hriba štirje drvarji, med njimi tudi Jakob Jamšek. Med tem ko sta dva obsckavala vrh neke posekane smreke, zdrknilo je deblo, ker so bila tla polžka, navzdol. Jakob Jamšek je sicer odskočil v stran, a ga je vendar sunilo deblo tako nesrečno v meče, da je bil na licu mesta v nekoliko trenutkih mrtev.
— Umrla je dne 10. jan. v Ljubljani gospa Irma Stergar, roj. Kukec, soproga rudarskega nadkomisarja g. Vinka Stergarja. Truplo ranjke se je prepeljalo v Žalec.
— Umrla je vdova c. kr. okrajnega komisarja gospa Ana Sertič.
— Roparski umor se je pred dvemi leti izvršil nekje na Kranjskem. Neznanec je ubil nekega trgovca, ki se je od sejma vračal domov s 2000 K. Zločinec je z denarjem pobegnil in ga ni bilo moč zaslediti. Zdaj pa poročajo iz Reke, da so ga ondi orožniki prijeli. Mož se piše Komandina.
— Eskadron 5. dragonskega polka, ki pride spomladi v Ljubljano, bo nastanjen v Nušakovi vojašnici v Trnovem. Stranke se bodo morale izseliti in se bodo vsi prostori adaptirali za vojake in konje.
— Gospod Orželski, bivši tenorist budimpeštanske opere, je angažiran za slovensko gledališče v Ljubljani.
—Cesar Franc Jožefova bolnica “Us miljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu”, razpošilja tiskano poročilo o sprejetih in ozdravljenih v letu 1907. Sprejetih je bilo bolnikov 1986. Oskrbovalnih dni znaša celo leto 36.521. Največ jih je bilo sprejetih rrteseca
—	Slovenska društva v Trstu in okolici. Prošlega leta je bilo v Trstu in okolici 110 narodnih društev.
—	Uspeh g. Verovška. Režiser slovenskega gledališča v Trstu, g. Verov-šek, je imel dne 9. febr. v Trstu svojo benefico. Igral je mojstrsko “Brata Martina”, gledališče je bilo razproda-
KRANJSKO.
aprila 179. Operiranih je bilo 494. Od teh je umrlo samo 6. Popolno je bilo od operirancev ozdravljenih 440. O-stala vsota je 14 zboljšanih v bolnici ostalo 31. decembra 1907. od teh še 34. Umrlo je vsega skupaj 62. Razun av-stro-ogrskih podanikov so bili bolniki iz Francoske 2, Italije 6, Poljsko-rus. 1 in Amerik. Zjedinjene države 7.
— Spominska večera Simonu Gregorčiču, ki ju je priredila “Glasb. Matica”, sta nesla za Gregorčičev spomenik čistega dohodka 826 kron 20 vinarjev.
— Biserna poroka. Dne 9. februarja 1848. sta bila poročena gospod Cvetko Kalinger in njegova nevesta Cilka rojena Pekec v župnijski cerkvi v Stopičah na Dolenjskem blizo Novega mesta. Ženin je bil star 21 let in nevesta 18 let. Poročil ju je tedanji žup nik preč. gospod Janez Verščaj. Gospod Kalinger je služboval kot učitelj na Toplicah, v Boštanju ob Savi, na Zdola (tajersko), v Mirni peči, v Vav-ti vasi in na Radoviči skupaj neprestano 41 let, ter je prejel od vlade me-dajlo in 100 kron mesečne pokojnine. Svojo zlato poroko je obhajal prav slovesno na svojega godu dan 4. maja 1898 tudi v Stopičah. Poročil ju je takrat sedanji župnik preč. g. Jakob Porenta in svojo biserno poroko bo s soprogo slovesno obhajal 17. majnika najbrž v Stopičah, ker sta bila oba tam rojena, krščena, vzgojena in že dvakrat poročena. Dočakala sta redko priliko, da vidita svoje pravnuke že v šolo hoditi. Zdaj živi s svojo gospo na Drski v lastni hiši pri Rudolfovem, in se bavi s sadjerejo in bučelami; oba sta še zdrava in je upati, da doživita še železno poroko. Živih otrok imata še pet, starejši sin je c. kr. okrajni šolski nadzornik v Kranju, mlajši je oskrbnik v Ameriki in tri hčere so o-
možene.
— Preganjavec ljubljanske megle, znani sodovičar Ivan Kunčič, ki je svoj čas kandidiral za državnega poslanca in prorokoval, da bode pregnal ljubljansko meglo in pravil, da se bode znosila na barje v vrečah, je pobegnil iz Ljubljane s svojo služkinjo Marijo Kanajzlerjevo, zapustivši za seboj nešteto dolgov. Kunčič, ki je še ne dolgo kupil hišo na Rimski cesti št. 17, je začel gostilniško obrt in jemal na kredit, koder je kaj dobil. Nekoliko časa je šlo dobro, ko pa ie denar potekel, začeli so se pustni časi in prišlo je do rubežni. Parček se je časih sprl, a vse to jih ni razdružilo. Kunčič se rubežni ni nič bal, če so mu kaj zarubili, je takoj drugi dan zopet prodal, a ker so bile slednjič tla le prevroča, ga je vzela noč. Do Trsta ga je spremil neki Alojzij Bianchini, ki bi imel po njegovem odhodu prevzeti v hiši gostilno. Bianchini je v Trstu pokazal Kunčiču, kje naj si kupi karto do Amerike. Vrnivši se je ostrmel. Izginila je med tem tudi Kunčičeva služkinja Marija Kanajzlerjeva in mu odnesla zlato uro in še več drugih reči. Kunčič je ostal dolžan celo brivcu, in rekel, da bode plačala dolg Kanajzlerjeva. Policija v Trstu je, kakor se poroča, obadva izsledila in pri njih našla baje 4000 kron. Kunčič pa bode kmalu imel priložnost priti v Ljubljano v spremstvu in bode sedaj morebiti povedal, kako pregnati ljubljansko meglo na barje.
— “Kmetska zveza” za dekanijo Žu-žember. Za žužemberško dekanijo je potrdila c. kr. vlada pravila za “Kmetsko zvezo”, ki se bode kmalu oživela. Namen društvu je, da se ljud stvo potom predavanj, čitanjem dobrih časnikov in knjig izobražuje, da so volilci vedno v tesni zvezi s svojimi' poslanci in se v važnih zadevah po odboru nanje obračajo.
— Akademijo so priredili ljubljanski bogoslovci dne 27. januarja 1908, v proslavo 15001etnice sv. J. Zlato-usta. —
— Občni zbor “Novomeškega Sokola” v Novem mestu. Dne 28. jan. zvečer se je vršil v gostilni g. Jakšeta v Novem mestu ob jako obilni udeležbi občni zbor novomeškega Sokola. O-tvoril ga je podstarosta g. dr. Sche-gula in pozdravil zbrane brate s kfcp-kim “Na zdar!” V daljšem, krasnem nagovoru na zbrane brate jih je bodril k vztrajnemu delu, jim stavil za vzgled Čehe in jih opominjal k vztrajnosti. Dokazoval je, da Sokolstvo narode vzgaja, govoril o splošni sokolski vzgoji, prostovoljni pokorščini. Iz tega zraste bratstvo, mi vsi smo enaki ne oziroma se na stan svojega druga, samo naj vsak posamezen izpolnuje svoje dolžnosti. Opominjal jih je nadalje, naj berejo dobre knjige, vendar pa ne zanemarjati pri tem telovadbe. V zdravem telesu zdrav duh!
. J.	-	....	v .. ■ .v»;
.
. •<% ■ if 9
no, občinstvo pa je svojemu ljubljencu prirejalo burne ovacije. Tržaški listi slave g. Verovška “kot preroditelja slovenske Talije v Trstu.” G. Verov-šek je dobil mnogo darov.
—	Državna subvencija. Pogozdoval-na komisija za Kras je dovolila 30,000 K državne subvencije.
*
—	Umrla je v Solkanu gospa Ana Koršič v starosti 88 let.
—	Poizkušeni samoumor. V Trstu se je radi nesrečne ljubezni poizkušala usmrtiti 17Jetna gdč. Josipina Vodopivec. Njeno stanje je nevarno.
—	Trst, 5. februarja. Včeraj popoldne je bil shod zadruge ještvinarjev za sprejetje novega zadružnega pravilnika v smislu novega obrtnega reda. Slovenski zadružniki so se udeležili v veliki množini, a so ostali vseeno v častni manjšini. Ker predsedstvo ni u-streglo nobeni njihovi zahtevi in jih ni pustilo govoriti slovenski, pričeli so obstrukcijo ter naskočili mizo predsednika, ki je moral po velikem ropotu shod zaključiti.
—	Umrl je v Pulju vpokojeni nadporočnik g. Juriza.
ŠTAJARSKO
—	Na občnem zboru “Kmečke zveze” v Celju, na katerem je bilo navzočih nad 1000 kmetov so poleg poslancev govorili tudi kmetje Rančigaj, Ir-tovšek in Breznik iz Savinjske doline ter Novak iz Slovenske Bistrice.
—	Slovenska zmaga. Pri Sv. Primožu nad Muto so se vršile dne 27. januarja občinske volitve. Izvoljenih je deset Slovencev in trije Nemci. Na ta način ostanejo Slovenci še nadalje gospodje v tej obmejni občini.
—	Zaprta trgovina. Trgovino M. Hohnjec v Ribnici na Štajerskem so 31. jan. zvečer sodnijsko zaprli. Vzroki so še neznani.
—	Samoumor deklice. V Mariboru se je s fosforom od žveplenk zastrupila 19 let stara hči železniškega sprevodnika Ivana Stanek. Umrla je v bolnici. Deklico je nekdo zapeljal, potem jo pa zapustil.
—	Posestvo Ormož je kupil Oskar pl. Pongratz.
—	Mož v ognju. V soboto 1. febr. je šel Jože Erjavec, posestnik v Ja-strebcih, v Središče, nakupil tam raznih stvari in povrh še eno in pol kile smodnika. Navlekel se je malo žganja in si kupil cigarete. V hrastju pri Sfeničjaku pa je najbrž stresel ogenj od cigarete v smodnik, katerega je nosil v roki, smodnik se je užgal in Erjavec je bil hipoma v plamenu. Slekel se je in sezul ter se tako ubranil večji nesreči. Vendar pa je tako opečen, da se je komaj privlekel do bližnje hiše, odkoder so ga spravili na dom, kjer se sedaj bori s smrtjo.
—	Iz Št. Petra v Savinski dolini. Po trimesečnem obstanku ima naša “Kme čka hranilnica in posojilnica”, pridružena Zadružni Zvezi v Celju, lep letni promet 75,969 K 62 vin. (prejemkov je 38,046 K 32 vin., izdatkov 37,923 K 30 vin.).
—	Ivan Kranj. Dne 28. prosinca je
umrl na Dunaju g. Iv. Kranjc, bivši mestni učitelj v Mariboru, v 91. letu svoje starosti. Pokojnik je bil rojenj v Rajhenburgu ob Savi. Dalje časa je bil učitelj v Celju, potem v Mariboru, kjer je bil tudi imenovan okrajnim šolskim nadzornikom. Zanimivo ie;. da Je bil Kranjc takozvani vzor-učitelj pod nepozabljivim Slomšekom, ki se je bil z njim seznanil kot opat in šolski ogleda v Celju. V zapuščini Kranjčevi se nahaja mnogo pohvalnih, lastnoročnih pisem Slomšekovih. Pokojnikov grob je zakril menda zadnjega veterana iz Slomšekove dobe, ki je svojčas vrlo sodeloval kot strokovnjak pri “Drobtinicah” ter je slovel po vsej zeleni Štajerski.
KOROŠKO.
—	Poslanec Grafenauer je odlično odlikovan. Cesar mu je podelil zlati zaslužni križec s krono.
—	Imenovanje. Sodnim adjunktom je imenovan naš rojak gosp. dr. Ožbolt Uavnik.
—	Gospodarski napredek slovenske Koroške. “Mir” priobčuje sledeče: “V zadnji seji “Katoliškega politične^ in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem” dne 3. febr. je rešil odbor za nas koroške Slovence težavno in mnogokrat prerešetano vprašanje o načinu gospodarske organizacije slovenskih kmetov na Koroškem in se je zato odločil, da si ustanovimo koroški Slovenci samostojno, neodvisno kmetijsko družbo. V najkrajšem času se bodo sestavila pravila in potem se skliče občni zbor.
—	Slovensko kmetijsko družbo mislijo osnovati koroški Slovenci, kakor poroča “Mir”. Na Koroškem se je vobče v zadnjem času začelo živahno gospodarsko gibanje.
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpelltrjem
Dr. Goldstein, 1341(ivington St. ▼ NewYorku izjavlja: Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treDa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
•Qb Naša znamka Sidro je na , I . vsaki steklenici.
T' V vseh lekarnah, 25 in 50
Njr centov.
F- A.d. RICHTER <& Co.
215 Pearl St , New York.
HRVATSKO.
—	Umrl je v Čemehovcu, fara Sv. Trojica o Kraljevcu na Hrvaškem, veleposestnik g. Franc Prosinečki, star 67 let.
—	Senjski škof dr. Mavrovič umrl. Iz Senja z dne 8. februarja se poroča, da je prošlo noč umrl senjski škof dr. Mavrovič. Pokojni škof je bil u-čen, vesten, delaven mož.
—	Zagrebško “Hrvatstvo”, glasilo hrvaških krščan. socialcev, naglaša v uvodniku z dne 5. febr. veliko važnost bodočih volitev v hrvaški sabor. Izid istih zanima vso Evropo, kajti te volitve pokažejo, jeli hrv. narod že sit vsamogočr.osti mažarske državne misli.
—	Ples vseučiliščnikov v Zagrebu je imel sijajen uspeh. “Hrv. akadem. podporno društvo” ima nad 5000 K čistega dohodka.
—	Dalmatinski premogovnik v ma-žarskih rokah. Premogovnik v Slogo-ni, obč. Okosko, je kupil mažarski grof Csaky.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $i.oo do $5.00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Excha ge Street
/OLIET. ILL.
Filipi HiJoler
10x4 N. Chicago St., Joliet, 111.
\ priporoča rojakom FTt	svojo
BRIVNICA
Dobro drlo so jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca veno pri roki.
Northwestern Phone 1422.
O. W. Brown, preda Bobt. PUober, podpred W. G. Wllcox, kaalr.
I
Kapital $100,000.00.
BARBER CJILOING. OLIET. ILL. je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjen« pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsaka vsote, ki j« bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Zdruz držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter sc mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
Rojaki, ki žele kupiti farmo ali zemljišča v Minnesoti; North Dakoti, Montani, Canadi in Texas-u isto lahko store z mojem posredovanjem, ker sem zastopnik raznih družb, ki se ba-vijo s trgovino zemljišč. Cena obdelanih zemljišč je od $10 do $50 aker.
Da je vse v redu se lahko prepričamo na sodiščih okraja v katerem je zemljišče. Ni se bati, da bo kdo opeharjen. Za resničnost in točnost mojega poslovanja garantirajo družbe, katerim sem podal varščino za veliko vsoto denarja.
Izposlujem posojilo na zemljišča.
Jaz sem bil sam na farmah nad 14 let in sem izprevidel, da bib ilo veliko bolje, ako bi se rojaki naselili na farmah nego v bližini fabrik, ker farmar je sam svoj gospod, in na farmi se ni bati, da ne bo kaj jesti ali piti, ako zastane delo v fabrikah. Pomislite, da žito raste in premoženje kmetov se množi, ko farmer najslajše spi.
Kdor želi pozvedeti več podrobnosti o kupovanju farm naj piše na:
Mike Pesdirtz,
34 W. 22 Place,
Chicago, 111.
Henrik H. Sc Menno H.
S	S S JE IV
Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI AOTAR____________________
eeei. in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti ti' tam in boleznim.
ije vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja.
Gov nemško in angleško.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"THe D. S.” lOc. in “Meerschanm” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod,
Da debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet llls.
KRASNE KNJIGE RAZNIH VRST
IN CEN SE DOBE V KNJIGARNI
AMER. SLOVENCA.
PRIMORSKO.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K- S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-Al. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
©opisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 189*.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday? by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. •Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
£ TRADES	COUNCIL ^
	CERKVENI		KOLEDAR.
8.	mar.	Nedelja	1. postna Ivan.
9.	n	Pondeljek	Frančiška.
10.	“	Torek	40 mučenikov.
11.	u	Sreda	Eulogije m.
12.	il	Četrtek	Gregor, Vel. p.
13.	“	Petek	Rosina dev.
14.	(i	Sobota	Matilda.
PRVA POSTNA NEDELJA.
Spet nam je naša duhovna mati, sve ta cerkev, zaznamovala s pepelnim križem gladko ali zgubančeno čelo po tem kakor si, ali še mlada kri ali pa stara korenina z mnogimi zarezami. Nikar se smejati čez to, če si še kipeč hudournik, čitatelj, in ne rnrdaj se čemerno, če si star; saj ima tvoje vendar gubanic dovolj, če hočeš ali no češ, in, mimogrede povedano, razorano čelo ni sramota, nego je videti častitljivo, kakor bi bil na njem citati resen odlomek življenja in dela.
In z resnim pepelnim križem je cerkev zvezala resne opominske besede: povej jih še enkrat počasi! Kajti upati vendar hočemo, da si jih razu mel, dasi so bile izgovorjene po latin sko, in polegtega bi radi, da si jih ohraniš, v srcu ves postni čas: “Meni, e n, t o h o m o — Pomisli, č 1 o v,e k,, da si prah in pe pel,, in spet se povrneš p r a h; i n,, pepel .”
S. pepelnim križem in resnimi besedam;, nas ,j e vse sveta cerkev napravila ?a romarje ali božjepotnike. Prava božja pot pa je spokorna pot; zavo tjotega ,nam cerkev nalaga postno za ppved.
Kako si se v tem oziru zadržal, či tatelj, tet prve dni svetega postnega časafi. od : pepelnice do danes? Vsak začetek je težak. Navada napravlja mnoge stvari lahke. Star slaven holandski zdravnik, imenoma- Buxhave, se je postil vsak teden en dan, leto za letom. Rekel je, da je navajen in da mu tako dobro dene. Samo čvrsto moraš začeti in se trdno držati in ne takoj vreči puške v koruzo, če te prve dni slučajno, ali recimo tudi vsled posta, malo glava boli ali ti udi malce omagajo. Kdor je premlad ali prestar za post, ali bolan in slab, ali obložen s trdim delom: njemu se ni treba postiti. Sveta cerkev je dobra mati, ki ima srce za svoje in mil spregled; kjer ga je potreba. Ampak s tem ni rečeno, da se smeš zmuzati preko resne postne zapovedi, kakor lenuh mimo poštenega dela.
In tudi kdor ni obvezan k pravemu postu, naj zato ne prezira pravega duha postne zapovedi. Cerkev razdeljuje pepelni križ na vse, ki prihajajo, ter vabi stare in mlade na božjo pot proti Jeruzalemu v svetem postnem času.
V evangeliju je rečeno o Jezusu: “In ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je bil lačen.’’ Tega pa vprvo ni tako umeti, kakor bi se glad pri Jezusu šele začel, ko je štirideset postnih dni zanj minulo. Ne, Sin božji je bil tudi pravi človeški sin. I11 če se je tudi moglo zgo diti samo po čudežu, da je Jezus toliko časa vztrajal brez hrane v strogem postu, pa s tem ni rečeno, da ga glad medtem ni hudo mučil. Nasprotno. Jezus nam je hotel vsem postati popoln vzor, kakor v drugih stvareh, tako tudi v postu. Zato je več storil in se strože postil, nego smo mi primorani ali vstanu. Ampak baš iz tega se učimo pravega duha postnega. Nedolžni Izveličar je tako bridko trdo in resno začel in končal post ter se odpovedal jedi in pijači. Ali ni to
glasno svarilo in opomin za nas vse: Ne jemljite prelahko postne zapovedi!
Pa praviš: “Post boli; ne morem ga prebiti.” Ampak misliš, da tvojega Izveličarja štirideset dni in noči v puščavi ni bolelo? Oh, gotovo ga je moral dolgotrajni post in molitev in dolgo bivanje v strašni puščavi Kvaran-taniji gori na skalnatih grebenih ob robu judovskega gorovja prav mogočno prizadeti in upehati. Kako bi se pač drugače hudič upal, se mu sploh približati in ga poskušati? Zli sovražnik je premeten in dela kakor prebrisan vojskovodja, ki trdnjave prej ne naskoči, dokler ne misli, da je posadka v njej oslabljena in sestradana. In kako hud je moral biti glad Jezusov, ko je štirideset dni prebil na pustem skalovju, kjer ne raste ni grm ni drevo in ponoči brije ostra sapa, to lahko raz vidiš iz tega, ker je skušnjavec prišel najprej z mislijo, naj si Jezus po čudežu preskrbi hrane: “Govori, da ti kameni postanejo kru'h!” Ampak Jezus ne prijenja zlodeju tudi ne za las. Pač je lačen: ampak ta glad je bil volja božja. Božjo voljo pa Izveličar ceni bolj nego jed in pijačo, kakor je sam reel: “M o j a jed je, da delam po volji Tistega, ki Me je poslal, da dovršim Njegovo del o.” Zato zavrača skušnjavca vkljub mučnemu gladu in vztraja še dalje v Svojem svetem postu.
Tu glej vzgled Jezusa, našega vzora, v pravem postnem duhu! Glad ga muči prehudo. Ampak Jezus se ne da po muki gladu premagati. Niti v začetku Svojega posta, niti v sredi, niti na koncu Jezus ne prijenja naravni nagnenosti človeške nravi. Ali ni to spet tih in vendar glasnogovoreč očitek za vse neštevilne mehkužneže našega časa, ki so s postno zapovedjo v boju in zabavljajo čeznjo, kakor bi bila zastarela zahteva iz neumnih časov mračnega srednjega veka ali še starejša in ne več primerna za naše strašansko napredno stoletje, razsvetljeno po električnih obločnicah? In ne zadene nekaj tihega očitka tudi nas samih, če se sicer ne skladamo z vpit-jemo proti cerkveni postni zapovedi, Bog ne daj! a smo v resnici medli postni romarji, ki takoj izgube pogum in kaj kmalu skrbe za spregled ali odpustek, s pomočjo kacega voljnega zdravnika, da se zmuzamo preko postne zapovedi s potolaženo vestjo?
“Toda se li moram postiti, če se pa ne morem?” vprašuješ s tajno ne-potrpežljivostjo in komaj pridržano jezo.
Ne, če res ne moreš (ali nisi vstanu), ti ni treba. Od zunanjosti sploh
ni toliko odvisno pri postu, nego gre se za pravega duha. Zato ti ni treba tako pretirano boječe premer-jati in preudarjati, koliko smeš zvečer zaužiti, ali če si pač zjutraj pojedel košček kruha, ki je bil morda malo prevelik. Vestno in pošteno se držimo cerkvene postne zapovedi, ampak brez pretenke vesti in brez farizejskega zvijanja oči, ne da bi “precejali mušice in požirali velblode.”
Misli na svojega Gospoda in Izveličarja in Njegovo štiridesetdnevno gladovanje v puščavi, potem ti ne bo težko, živega ohraniti v sebi duha pravega posta. Kako trdo je bilo njegovo ležišče v kaki skalnici na golih tleh, kako globok je bil njegov molk v tihi pustinji, kako isrena in vztrajna je bila Njegova molitev! Tako nosi tudi ti romarski križ postnega časa s častjo, ki te je na pepelnico posvetil za romanje proti Jeruzalemu. Ogibaj se nepotrebne ugodnosti, prenašaj bre me svojega stanu potrpežljivo, poišči si časih samoto, da samo z Bogom govoriš in samo Boga poslušaš. To delaj skrivaj, kakor Izveličar, in predvsem: živi brez greha v tem postnem času in išči pravega kesa, spovedi in pokore. Potem te tak “post” okrepi na telesu in duši, in tak “glad” vzbudi v tebi drugačen glad, glad in žejo po pravičnosti in svetosti. “Tedaj je trpel glad!”
činom, kot je bil goriomenjeni. Anarhist je istotako žrtev kakor on, katerega umori. Pred Bogom je za zločin odgovoren moralni ali duševni morilec, ki z varnega govorniškega odra ali uredhiškega stoka oborožuje roko našega novodobnega Kajna.
Ameriški narod je dolžan samemu sebi kakor denverskemu duhovniku-mučencu, da iztrebi malodušne preroke anarhije, ki so se posvetili nalogi odgajati morilce v proizvajanje njihovih brezbožnih načel.
Giuseppe Alio, denverski morilec, je Italijan. Pa to ne znači ničesar. Italijani v Chicagi in drugod so povečini postavoljubni in zelo verni ljudje. Udani so cerkvi in državi. Narodnost morilčeva nikakor ne odseva na Italijane. Ampak med njimi se nahajajo svojati zlomislečih in malopridnih mož, ki so združeni v svrho razširjanja načel, katera povzročajo družaben in verski nemir in podžigajo nesrečneže, kakor je Alio, k strašnim zločinom. Proti tovrstnim družbam morajo mesto, država in narod ščititi sebe in svoje državljane.
Taka družba je Giordano Brunov klub v Chicagi, ki ga je ustanovil neki plačan uradnik Svobodomiselnega kluba v Rimu, ki je lani obhajal obletnico haymarketskih izgredov z ostudnimi nastopi po rimskih ulicah in sirovimi napadi na tamošnjo duhovščino.
Sicer ne vemo, so li za umor patra Heinrichsa odgovorni strastni govori, ki so jih nedavno imeli člani Giorda-novega kluba, ali urednikovi strupeni članki v njihovem uradnem glasilu “La Tribuna Italiana”. Kolikor je doslej dognano, se je morilec dejansko udeleževal klubovih sej in ko je slišal nesramne zabavljice proti cerkvi, je šel naravnost v kraj svojega zločina.
Vsi chicaški dnevniki mislijo istotako o tem italijanskem klubu, ki so ga ožigosali kot nevarnost za družab ni in verski red v mestu: vsi chicaški dnevniki, pravimo — razun enega, in ta je “Chicago American”. Ta list se je drznil prav toplo zagovarjati Giordano Brunov klub, kakor zagovarja politiko zavisti, poželjivosti, nestrpno sti proti stanovitni vladi ali razrednega sovraštva; ta list zagovarja tudi politične umore; sploh je “American’ za katoliško družino strup.
Giordano Brunov klub in njegovo glasilo sta prišla do razpotja. Združene države niso Italija, niti ni Chicago Rim. Krivice, nasilstva, napadi, ki jih je morala katoliška duhovščina prestajati v Rimu odstrani tamošnje-ga svobodomiselnega kluba, se tukaj ne bodo ponavljali nekaznovani. Ameriški katoličani niso kot jagnjeta po hlevne nravi, ki menda znači katoliško Italijo. Mi poznamo svoje pravice in te' pravice so se spoštovale in se bodo spoštovale. Možje, ki so vstali na klic pobožnega nadškofa Hughesa obrambo cerkve v New Yorku proti kovarstvom “knownothingizma”, so danes v Chicagi — če se jih pokliče— istotako sposobni in pripravljeni, pognati'“ta importirani italijanski radikalni antiklerikalizem liki podgano nazaj v njegov brlog.
BOTRI ANARHIZMA.
Strašna žaloigra, ki se je doigrala cerkvi sv. Elizabete v Denverju, kjer je bil pater Leo Heinrichs umorjen, medtem ko je delil sv. obhajilo, po neki hudobi, ki je hip poprej prejela sv. Rešnje telo iz njegovih rok, znači nadaljen korak v razvoju anarhizma v Združenih državah. Šele pred ne kaj tedni je bil chicaški policijski načelnik Shippy zasmehovan in vmes tudi strogo grajan, ker je hotel uvesti neke stroge naredbe proti chicaški naselbini rdečkarjev. Danes pa je vsled brezbožnega zločina, izvršenega v ime nu anarhije, vsa dežela prepričana, kako nujno so potrebne kake take odporne odredbe, ako se hočemo obču-vati bolezni, ki razjeda srce stari Evropi, v obliki propagande, nestrpne do vsacega reda, bodisi družabnega, dr žavljanskega ali verskega.
Umor patra Heinrichsa je bil nav dihnjen po istih nagibih, povzbujen po istih divjih krotovičnicah in tiradah proti ustanovljeni družbi, ki so povzročile umor predsednika McKinleya. Morilec v obeh slučajih je bil zaslepljen, slaboumen izprijenec, ki je bil zapeljan v zločinstvo vsled poslušanja strastnih, nezmernih govornikov in čitanja k hudodelstvu spodbadlji-vih spisov gg. anarhistov, ki so pre-strahopetni, da bi osebno izvrševali svoje vražje naklepe proti družbi, pa se zanašajo na nevednost in zločinske nagone svojih nesrečnih žrtev, dokler jih ne izpodbodejo h krvavim nasilnim
ZNAK K. S. K. JEDNOTE.
pak učinek je večji v avstrijskem slučaju, ki obsega večje številke.
Italija, ki je kot Avstro-Ogrska velik vir priseljevanju, je tudi prav zelo zaostala glede izseljevanja prvi mesec letošnji. Leta 1907. je poslala v januarju 7,272 priseljencev, in leta 1908. pa 2,833. Glede Italije ni iz-ključilnih postav ali dogovorov, ampak Italijani bržkone ne potrebujejo nikogar, da bi jih prepričaval, češ, sedaj ni čas za odpotovanje v Združ. države.
Rusko priseljevanje ni bilo prizadeto v tolikem obsegu, in se je zmanjšalo samo od 11,625 na 8,283. Vendar vse to naznanja, da je priseljevanje dospelo do odločne ustavitve ali zadrž-be. Vse tri dežele, ki so pošiljale semkaj ljudstva v ogromnih številkah zadnje desetletje, sedaj čutijo iste stra šeče vplive.
Narastki so res prav redki. Bolgarija, Srbija in Črnagora, vzete skupaj, so pomnožile število izseljencev od 370 na 467. Grecija nam je poslala 704 izseljence meseca januarja 1907 in 875 meseca januarja 1908. To so vse pridobitve iz Evrope. Mal narastek imamo tudi iz Kitaja, ampak brez vsacega pomena; več prirastkov je iz ameriških dežel, severnih in južnih, in Turčija v Aziji je poskočila na 488 proti 356 leta 1907.
Skupaj za vse dežele se je število zmanjšalo od 54,417 na 27,220, torej skoro polovično zmanjšanje. Izpre-membe ni možno bolje označiti, nego je to storil tajnik Štraus, ki je rekel: “Številke na videz oznanjajo dejstvo, da sta priseljevanje in izseljevanje podobni prikazni v obrtnem svetu. Nič stalnosti ni v dohodih in odhodih.” Priseljenci so se vrnili domov, ker se je zmanjšalo povpraševanje po delavcih. Obnova obrtne delavnosti jih spet privede nazaj v Združ. države.
njena vlada zaukazala prohibicijo trgovine s pijačami? Nastali bi pocestni izgredi in barikade, vojaštvo bi prestopilo na ljudsko stran in razkačeno prebivalstvo bi prisililo svetohlinske ministre k ostavki. In tukaj? I no, mi smo pač zakonoljubno ljudstvo in “svobodni” državljani najsvobodnejše dežele na svetu.
Barva za lase. Pacijentinja: Menite, gospod doktor, da sredstvo za barvanje las škoduje možganom? Zdravnik: Ne, ker ljudje, ki imajo možgane, ne rabijo takih sredstev.
Denare v staro domovino
pošiljamo: ..........
za $	10.35 ............... 50	kron,
za $	20.45 .............. 100	kron,
za $	40.90 .............. 200	kron,
za $	102.00 ............. 500	kron,
za $	204.00 ............ 1000	kron,
za $1017.00 ............ 5000	kron.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York.
6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O.
Dunaj, 1. februarja. Tu se je obesil zdravnik dr. Wilheim vsled žalosti ker ni mogel izvrševati svoje prakse, ker si je vsled neke infekcije moral dati odrezati roko.
Jubilejne cigare in cigarete v Avstriji. Tobačna uprava bo dala na trg jubilejne cigare, komad po 52 vin. in dve vrsti jubilejnih cigaret, ki bodo imele cevke in bodo podobne cigaretam “princezas”.
Vseslovanska sokolska zveza se je osnovala na Svečnico na Dunaju. Pristopili so doslej zvezi Čehi, Hrvati, Srbi, Slovenci in Bolgari. Za starešino je izvoljen Čeh dr. Schreiner, dru gi starešina bo Hrvat.
Vsak se lahko prepriča, da tudi znak naše Jednote veliko pomaga k napredku iste. Čim več nas je, ki nosimo ta znak pripet, tem boljšo reklamo ima v tem oziru naša organizacija.
Posebno med katoliškimi društvi je naš znak spoštovan, ker po istem se lahko preč pozna, da je lastnik istega katoličan.
Znak naše družbe pomeni, da tak član svojo ljubezen tudi v dejanju in v javnosti kaže.
Pri nošenju tega znaka je tudi treba paziti na to, da je mož, ki ga nosi v ponos organizacije. Ako se član ki nosi znak K. S. K. J. lepo obnaša on kaže drugim lep vzgled. Nasprotno pa oni, ki s tem znakom hodijo okoli po slabih potih, oni naši družbi delajo sramoto. “Kakšen ulnjak, take so čebele”. Pazimo torej, da bodo naši člani in sobratje v resnici vredni, da potom znaka K. S. K. J. dajejo ljudem sliko organizacije in nje udov. Pomisliti je, kako človeka užali, ko vidi na suknji pijanca in pretepača znak naše družbe, katere geslo je “ljubiti se med seboj in si dajati dobre vzglede.”
Vsak naj gleda, da bo kolikor, mogoče v dober vzgled vsem svojim znancem. Na ta način bo tudi naša Jednota spoštovana, ker spoštovani bodo člani, ki isto tvorijo. Eden posamezen človek, pravijo ne more veliko koristiti ne škodovati, to pa ni res! Ugledni člani lahko veliko store, a nasprotni pa veliko škodijo.
Vsak, ki nosi znak K. S. K. J. naj pazi na se, da bo vreden, da ta znak nosi na svojej obleki. Naj vedno pazi in se zmisli, kako imenitno družbo on s tem lahko postavlja v čast s svojim lepim obnašanjem, a s svojim neuglednim obnašanjem pa tem potom veliko škodi na ugledu celokupnosti.
Član štev. 6752.
Papež o krščanskem čašo p i s j u . — Papež Pij X. je škofu Pro-haski in knezu Nikolaju Esterhazy, predsednikoma ogrskega katoliškega tiskovnega društva, pisal sledeče pismo: “Izredno nas veseli, da so ogrski katoličani uvideli, da je zastrupljeni in obsodbe vredni vir razširjajočega se zla v naši dobi pokvarjeno časopisje in da so na zadnjem občnem zboru osnovali društvo, kojega naloga bo z združenimi močmi delati proti razširjanju veri sovražnega novinstva. Naš vek pač lahko upravičeno imenujemo stoletje tiska. Zelo pa je treba obžalovati, da časopisje ni postalo tako mogočno kot najpripravnejši glasnik resnice in kreposti, ampak vsled zle zlorabe, ki zaupajoč na varstvo postav, vodi boj proti veri in ga poojstruje. Ker to nevarnost vidimo, se nismo obotavljali že izpočetka opozoriti vse dežele, narode, društva in posameznike na to, da se brez obotavljanja lotijo dela, ako hočejo s Kristusovo krvjo sejano »ero in iz nje pohajajoče čednosti varovati. Radujemo se, da smo imeli uspeh in najbolj nas navdaja z zadoščenjem Avstrija, kjer so se naše težnje z največjo gorečnostjo podpirale in kjer se bo — tako upamo —r posrečilo kvarni vpliv nasprotnega časopisja ne samo omejiti in oslabiti, ampak tudi z vspehom in plodonosno odbiti”... Papeževe besede in ponovno jasno izrečene misli'njegove o načelni važnosti katoliškega časopisja nas morajo vneti k najživahnejši agitaciji za razširjanje in utrjenje katoliškega časopisja.
Živinoreja na Ogerskem je v letu 1907 lepo napredovala. Število konj se je pomnožilo od 1,788,416 na 1,797,664, število govedi od 5,624,555 na 5,952,-929, štev. ovac pa od 6,891,089 na 7, 549,336.
Elektrika kot izvor življenja. Neki francoski učenjak je dognal, da se dajo živali, ki so bile po zdravniški sodbi že mrtve, z “ritmično” vporabo električnega toka zopet oživiti. S to vporabo ni začelo delovati le ‘srce in pljuča, ampak so živali popolnoma o-živele. Če je le res.
“Benetke na Dunaju” — zginejo. “Benetke na Dunaju” so letos zadnjikrat v sedanji obliki. S prihodnjim letom “Benetke” zginejo in na njih mesto pride “Holandska”. V angleškem vrtu bo nastalo staro nizozemsko mestece, ki je proračunjeno na 400,000 kron stroškov.
|*W|
P
Dober Dremog
in DRVA
DOBITE PRI NAS.
A. Rynkszel
1007 Marion St, Waukegan, HL Phone 2182. Yard—North Chicago.
Podpisani naznanjam rojakom, da sem kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL.
Kralj Roosevelt. Profesor Dracke je na michiganskem vseučilišču pri predavanju nasvetoval, da naj se pre-zident Roosevelt proklamira kraljem. Njegovi poslušalci so v začetku menili, da se profesor šali, toda on je to popolnoma resno povdarjal in izjavil da se za rešitev problema, za ureditev trustov in za njih kontroliranje potrebuje delo mnogih let in avtoritete kakega neodvisnega vladarja.
POJEMANJE PRISELJEVANJA.
Podatki o priseljevanju za mesec januar kažejo nekaj zelo znamenitih izprememb v primeri z istim mesecem leta 1907. Japonsko priseljevanje se je zmanjšalo od 5,275 na 951, in to vsled dobrohotnosti japonske vlade, ampak znamenito je tudi, da se je število priseljencev iz Avstrije pomanjšalo od 10,035 na 1,729. Iz navedenih številk je razvidno, da je odstotek izgube skoraj isti v obeh slučajih, am-
Za unijo s pravoslavno cerkvijo. — Papež Pij X. je dne 14. februarja sprejel slovesno katoliške uniatske škofe in katoličane grško-vzhodnega obreda ob priliki proslave 15 stoletnice sv. Ivana Zlatousta. Papež je v daljšem slovesnem nagovoru izrazil željo, da bi se vsi kristjani Vzhoda združili z rimsko cerkvijo. Spominjal se je tozadevne akcije Le-opa XIII. ter povdarjal, da tudi njega navdaja srčna želja, da bi se odstranili predsodki, ki so povzročili nesrečni razkol in ki branijo, da se obedve cerkvi ne morete združiti. V Rimu se visoko spoštuje vzhodni grški obred, Bog podeli svoj blagoslov stremljenju po cerkveni uniji. Papež je nato podelil svoj blagoslov vsem kristjanom Vzhoda.
Narobe svet. — Ohio s svojimi lepimi vini in svojimi dobrimi hruškami je na poti k prohibiciji. Človek bi se lahko smejal nad neumnostjo ljudi, ako ne bi bila stvar tako resna.
Mi smo mi. — Dajte si no odgovoriti na vprašanje: Kaj bi bila v kaki evropski deželi posledica, ako bi
Samoumora radi lipe. V Bielauu se je obesil tamošnji posestnik Ferdin. Schenk. Kot vzrok se navaja sledeče: Schenk se je že več let tožaril z občino radi neke lipe. Pred kratkim pa je občina prodala lipo na javni dražbi, kljub Schenkovemu dolgoletnemu u-govoru, da je njegova last. Schenka je ta čin občine tako dirnil, da se je obesil.
Novo slovanofilsko društvo. V Mo skvi se je ustanovilo novo slovanofilsko društvo, ki nosi ime Aksakova. Njegov ustanovitelj je bivši sotrudnik Aksakova Šaranov, avtor cele vrste slovanofilskih spisov. Na dan usta-novljenja novega društva je odbor poslal brzojavko carju, ki v nji izraža željo, da bi božja previdnost carju pomagala napraviti pot do sreče Rusije in vseh Slovanov ter odstraniti s pota vse zapreke.
Zahvala.
Podpisani član društva sv. Srca Je zusovega št. 70. K. S. K. J., St. Louis, Mo., se iskreno zahvaljujem vsem sobratom za izkazano pomoč.
Poslala so zadnji čas še sledeča društva: Sv. Jožefa št. 12, Forest City, Pa., $4.55; sv. Roka št. 15, Allegheny, Pa., $5.00; sv. Jožefa št. 53 Waukegan, 111., $3.40; sv. Jožefa št. 57, Brook lyn, N. Y., $4.25; sv. Lovrenca št. 63 Cleveland, O., $3.00; sv. Jožefa št. 69 Great Falls, Mont., $2.00; Marije Pomagaj št. 79, Waukegan, 111., $3.50.
Vsa druga društva, katera so darovala bila so objavljena v A. S. 31. januarja.
Pozdravljam vse sobrate in kličem: Bog Vam tisočero povrni! Hvaležni sobrat	Anton Fabčič,
2123 Gratiot St., St. Louis, Mo.
3---------------------E
Larsen & Conrad
Pogrebnika
223 N. Genesee St.
Tele on 95	Waukegan, 111.
PRODAJA MESA
V SOBOTO DNE 6. MARCA 1908.
Svinjski členki, funt	po..,........8c
Svinjska plečeta, funt po..........6c
Svinjska reberca, funt po..........7c
Govedina za pečenko, funt po.......8c
Govejska reberca, funt po.........lOc
Sirloin Steak, funt po............Ilc
Round Steak, funt po..............lOc
Hamburger Steak, funt po...........8c
Teletina, funt po..................9c
Navadne sladke šunke, funt	po.,..10c
Slanina po...................... 12c
Kalifornijske šunke,	funt po......8c
Buehler Bros. Co.
104 N. Chicago St.,
Joliet, 111.

J. Engimann
112 S. Richards Street
J O L I ET, ILLINOIS
R4ÄMLEK0
PO MESTU
Northwestern Phone 1195

POZOR, SLOVENCI !
Kdor hoče imeti svoj lastni dom, lastno ognjišče, bodi si lepo farmo, bodi si hišo v kateremkoli kraju nove domovine, naj se obrne na JOHN J. POLLAK-A, rodom Čeha, na št. 534 W. 18th St., Chicago, kateri je preskrbel svojim ožjim rojakom že mnogo lepih domov.
Cena zemljiščem v Michigan-u je od $7.00 naprej, v Texas-u pa od $10.00 do $35.00 za aker. Že obdelane farme dobijo se za ceno od $600.00 naprej.
Nadalje preskrbi vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanje denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščine in vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestuje mu zaupane denarje po 5 odstotkov. — Dopisuje v slovenskem jeziku.
Inhn I Pnllolf hišni in zemlTŠki posestnik, javni slov. JUHU Jl rUlIdn; notar, 534 W. 18th St., Chicago, 111.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali. fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1019 N. Broadway,....JOLIET. ILL.
Pletenje las.
pletem verižice, prstane, cvetice in drugo iz LAS. To ie lep spominek za može i.i mladeniče.
DELO IZVRSTNO.
MS. M. STAUD0HAR
107 Indiana St., Joliet, 111.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
25 kron za.................$ 5.20
50 kron za................. 10.30
100 kron za................. 20.40
Amer. Slovenec, Joliet, 111.
Amerikanski Slovenec si pridobiva čedalje več novih prijateljev. Upati je, da ga bo kmalu čital vsak rojak in se tudi naročil.
K. S. K.
JEDN0TÁ
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 13. januarja 1898.
Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
IL Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111. v	George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. pristopili Člani.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 12800 Janez C. Snedec, roj 1889, 12801 Mihael Gregorič, roj 1884, spr. S. marca 1908.	Dr. št. 342 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 12802 Tomaž Harkat, roj 1881, spr. 5. marca 1908.	Dr. št. 40 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12803 Janez Mueller, roj 1882, 12804 Janez Šatušek, roj 1872, spr. S. marca 1908.	Dr. št. 369 članov.
K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 12805 Jožef Juvančič, roj 1888, spr. 5. marca 1908.	Dr. št. 50 članov.
prestopili člani.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 56, Lead-ville, Colo., 6921 Jožef Težak, 25. febr. 1908.	I. dr. št. 211 članov.
II.	dr. št. 164 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 12436 Franc Jauh, 28. febr. 1908.	I. dr. št. 368 članov.
II. dr. št. 343 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., k društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwuakee, Wis., 5028 Matija Papež, 25. febr. 1908. I. dr. št. 103 člane.
II. dr. št. 140 članov.
Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., k društvu sv. Janeza Krst. 60, We-nona, 111., 9900 Mihael Šugel, 2. marca, 1908.	I. dr. št. 29 članov.
II. dr. št. 56 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 11534 Janez Bučar, 565 Mihael Kobav,
2.	marca 1908.	Dr. št. 127 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 9728 Franc Rode, 6374 Tomaž Leve, 12464 Janez Mlakar, 25. febr. 1908.	Dr. št. 346 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 9871 Jožef Zaverl, 11909 Matija Šo-voren, 25. febr. 1908.	Dr. št. 166 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 6232 Martin Muc, 8682 Martin Žlogar, 7412 Anton Januš, 6561 Jožef Malerič, 25. febr. 1908. Dr. št. 254 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 4666 Jožef Pezdirc, 25. febr.
1908.	Dr. št. 88 članov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 4945 Alojzij Kraševec, 5315 Janez Hrvat, 3664 Alojzij Jeršin, 9704 Peter Ilič, 25. febr. 1908. Dr. št. 341 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 981 Matevž Gregorič, 20. febr.
1908.	Dr.	št.	121	članov.
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 3811 Matija Rus, 24.
febr. 1908.	Dr.	št. 33 članov.
Od društva sv.	Petra	30,	Calumet,	Mich.,	3504 Peter	Lakner,	28. febr. 1908.
Dr. št. 367 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 10954 Janez Novak, 21. febr. 1908.
Dr. št. 74 članov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 1952 Janez Brodnik, 25. febr.
1908.	Dr.	št. 56 članov.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 5503 Franc Godec, 27. febr.
1908.	Dr.	št. 180 članov.
Od društva Marije	Sedem Žalosti	50,	Allegheny, Pa.,	2135	Jurij	Pavlešič, 8827
Nikolaj	Vrlenič, 7443 Jožef Mrzlak, 10138 Nikolaj Trampuš, 25. febr.
1908.	Dr.	št.	141	članov.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 9620 Janez Gazboda, 24. febr.
febr.	1908.	Dr.	št.	51	članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 11905 Anton Krašovec, 7460 Peter Šuti, 2844 Janez Vidmar, 24. febr. 1908.	Dr. št. 163 članov.
Od društva vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 10401 Marko Režek, 10402 Marko Režek (2), 11868 Martin Bajuk, 24. febr. 1908. Dr. št. 63 članov. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 6238 Matija Muhič, 10718 Janez Gorgič, 12444 Janez Germ, 12447 Franc Lozej, 26. febr. 1908.
Dr. št. 37 članov.
Od društva Srca Jez. 70, St. Louis, Mo., 7910 Franc Prišlan, 6073 Janez Hrvat, 29. febr. 1908.	Dr. št. 59 članov.
Od društva vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 10660 Mihael Ivšič, 17. febr. 19Qg	Dr. št. 49 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 10352 Janez Movrin, 21. febr. 1908.
Dr. št. 73 članov.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 11692 Janez Težak, 24. febr.
11692 Janez Težak, 24. febr. 1908.	Dr. št. 50 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 11132 Anton Nemanič, 28. febr. 1908	Dr. št. 32 čla
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, 111., 3573 Marija Kocijančič, roj 1880, spr. 5. marca 1908.	Dr. št. 74 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3574 Ana Simonič, roj 1885, spr. 5 marca 1908.	Dr. št. 102 članici.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., k društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 2626 Marija Papež, 25. febr. 1908. I. dr. št. 20 članic.
II. dr. št. 18 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETJE.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 2736 Ivana Kobav, 2. marca 1908.
Dr. št. 37 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv.'Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2090 Cecilija Jeršin, 25. febr. 1908.
Dr. št. 168 članic.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 688 Marija Gregorič, 20. febr.
1908.	Dr. št. 51 članic.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 1909 Marija Rus, 25. febr. 1908.
Dr. št. 20 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
požrtvovalnosti, katere si je pridobil v teku let pri društvu sv. Jožefa in slovenski naselbini. V lepih besedah je naš sobrat predsednik J. Umek našteval slavljenčeve zasluge pri društvu, cerkvi in narodu. Po govoru mu je predsednik pripel na prša zlat križ in slika njegova se je pripela na steno v šolski dvorani. Ob tej priložnosti je slavljenca počastilo tudi pevsko dramatično društvo Ljubljanica in mu zapelo krasno pesem “Pozdrav”. Slavljenec sam pa se je zahvalil v kratkih pa lepih besedah celemu društvu in pevcem za izkazano mu čast in nam posebno priporočal besede: V slogi je moč!
Križ, katerega si prejel od društva sv. Jožefa v znak hvaležnosti, naj Ti diči Tvoja prša še mnogo in mnogo let. Bil si eden prvih naseljencev v Waukeganu, ustanovitelj društva in prvi predsednik ter ustanovitelj fare Matere Božje. Nisi se bal nobenih zaprek, Tvoja trdna volja je vse premagala. Slika Tvoja pa naj bode spomin nam in našim mlajšim. Ko bode Tebe že krila črna zemlja med brati društva sv. Jožefa, pa bode ostal spomin na moža, ki je bil vnet za narod in vero. Zatorej, čast tacemu možu!
Pozdrav vsem rojakom širom Amerike, tebi, A. Slovenec, pa obilo naročnikov.	Korelnov Janez.
Kaylor, Pa., 28. febr. — Cenj. uredništvo! Bilo je na seji meseca dec. min. leta, ko sem prebral celoletni račun o stanju našega še mladega dru štva sv. Barbare št. 96. K. S. K. J. Na vsaki seji skozi celo leto imeli smo za podpirati bolne sobrate, enega, dva in celo tri naenkrat. Zatoraj sobratje naše slavne K. S. K. Jednote, lahko razvidite, da je šlo trdo za malo društvo, komaj 30 članov močno! Gotovo se tudi ne bode nikdo čudil, da smo se posvetovali na imenovani seji, kaj da bi se ukrenilo v prid našemu društvu, ozir. blagajni? Bil je sobrat ki je predlagal: dajmo vsaki po $1.00 in blagajna bode v boljšem stanu; ali žalibog, njegov predlog ni bil odobren. In zakaj ne? Dobilo je naše društvo od več slav. društev tikete, s prošnjami, da bi jih sobr. pokupili, da bo igrana ura, v korist tega ali tega društva, in smo tudi vse take prošnje spolnili (tikete pokupili, kar smo jih dobili). Tako je bil tudi na imenovani seji stav ljen predlog in odobren: Naj se kupi zlata ura in se da na tikete, v prid društvu ozir. blagajni, kar smo tudi storili. Uredili smo, da bi bila ura vzdignjena 22. febr. t. 1. A človek o brača, Bog obrne! Upali smo, da to bode jako lahka stvar, računali smo na naša močna društva 200—300 članov. A videli smo, da ravno ta veli ka društva se za nas malo, le malo zmenijo; le od bolj močnih društev poslani so nam tiketi nazaj; jih je pa nekaj slav. društev, da nam tudi od govora ne dajo. V tem oziru smo sklenili na zadnji seji, da se vzdigo-vanje ure preloži do 1. aprila! Toliko v pojasnilo tistim sl. društvom, katera imajo še naše tikete, da so uljudno naprošena do imenovanega časa ne razprodane tikete nam nazaj poslati Ako ne bode velike koristi imenovano srečkanje ure, pa bode gotovo dobra šola za naš, ako še pride naša blagajna v tako stisko, da bomo rajši podpi rali predlog: dajmo vsak $1.00 in bode za enkrat ali right!
K sklepu pozdravljam vse prave so brate naše sl. Jednote, tebi, visoko-cenjeni mi list, pa najboljšega vspeha pri vseh podjetjih. J. Jelovčan.
Joliet, 111., 2. marca. — Društvo sv. Antona Pad. št. 87. K. S. K. J. ima svojo redno mesečno sejo prihodnjo nedeljo, dne 8. t. m. Vsi člani so na-prošeni, da se te seje udeleže,ker bo na dnevnem redu več važnih toček; predvsem se moramo pomeniti zaradi velikonočne spovedi, ki jo hočemo tudi letos skupno opraviti.
Obenem opozarjam vse tiste rojake, ki še niso pri nobenem podpornem društvu in še niso prekoračili pristopne starosti, naj se požurijo in pridru-
žijo našemu društvu, dokler je pristopnina še nizka. O tej priliki tudi ponavljam, da naše društvo ne pozna kazni.
Z bratovskim pozdravom
Math. Judnič, preds.
Steelton, Pa., 2. marca. — Tu se dela sedaj malo bolje kot poprej. V starem “Openhartu” je že nekaj bolj stalno zaronalo več peči, nekaj jih pa še popravljajo. Ljudi je še vedno dosti brez dela.
V Lockhillu tudi še ne rona stalno, ker se vedno izgovarjajo na popravljanje jeklarne.
Upati je, da se obrne na bolje v kratkem času.
Pozdrav!	Jos. A. Pibernik,
Little Falls, N. Y., 3. marca. — Danes Vam nimam dosti sporočiti temveč le par vrstic.
Veselice, katero je imelo društvo sv. Pavla na pustno nedeljo se je ude ležilo precejšno število Slovencev in Slovenk, na kateri smo se tudi prav dobro zabavali. Objednem se moram prav lepo zahvaliti vsem, kateri so se udeležili te veselice.	F. G.
Zahvala.
Slovenske Borštnarice sv. Ane se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsem onim, ki so s svojim posetom ali drugače pripomogli ob najslabšem vremenu do prelepega uspeha sobotne veselice, katere čisti dobiček je na menjen za altar v naši cerkvi sv. Jožefa.
Joliet, 111., 2. marca 1908. Odbor.
Waukegan, 111., 25. febr. — Cenjeni g. urednik: Prosim malo prostora v nam priljubljenem listu A. Slovencu.
Pri nas gre z delom še zmiraj počasi in delamo le po tri dni v tednu, nič se pa ne ve, kdaj se nam povrnejo boljši časi.
Društvo sv. Jožefa št. 53. K. S. K. Jednote je na svoji zadnji seji 16. februarja odlikovalo in počastilo moža rojaka in našega sobrata John Jeri-nata s posebnim darilom za zasluge in
Kašelj ali prehlad.
Ko ste nadlegovani od kašlja ali prehlada morate dobro paziti, da se poslužite dobrega in zanesljivega zdra vila, ki bode res odstranilo take nad loge. Rabite in poslužujte se zdravi la, ki bode v resnici odstranilo pre hlad in kašelj. Severov Balzam za pljuča bo storil vse kar potrebujete Poskusite steklenico, ki stane 25 ali 50 centov. Zoper prehlad se poslužuj te Severovih Tablet proti hripi, ki stane 25 centov. Ta zdravila vedno prinesejo zdravje. Prodajajo se vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Preloka, Dolenjsko, 15. dec. — (Da-e.) Ko je bila končana sv. maša -v mestni cerkvi, podam se takoj v Voj-novas. Akoravno je bilo komaj devet ura, vendar je bila cerkev napolnjena romarjev do zadnjega kotička vkljub eliki vročini: to vse ni oviralo romarjev, da ne bi počastili Nebeške Kraljice.
Sprehajal sem se po pokopališču. Mnogovrstni spominki še vzdigujejo nad bivanjem umrlih; zlate črke na belem kamnu ti povedo ime marsika-tega tudi iz plemenitih rodov, katerega krije zelena ruša. Lično osnažene stezice te vodijo od groba do groba. Ko hodiš mimo dišečega cvetja, pozabiš na trenutek, kje se nahajaš, a posušeni venci, ki visijo po spominkih in vrbe žalnice, ki osenčujejo s pobe-šenimu vejami gomile, te spominjajo, da se sprehajaš po kraljestvu smrti. Na eni plošči, ki je vsekana v zid, berem: Glej usodo, ki te čaka. Zlasti zanimiv je spomenik Janeza Starihe.
Utrujen vsled hoje, se vsedem na klopico pri cerkvenem zidu. Proti meni pride dovolj čedno opravljen srednje dobe mož, ki me prijazno pozdra-i. Ta mož mi se je v prvi hip tako prikupil. Taki smo ljudje: mnogokrat nas odbija človek, ko ga prvič vidimo, akoprav nam ni naredil ničesar hudega. Na vprašanje, odkod da prihaja, odgovori: “Iz Semiča”. Prijazni govor, lepo obnašanje človeka veselo vabi pridružiti se, ako čas dopušča, tudi v daljne pogovore. “Kaj novega je v Semiču?” — “Novega dosti in ta novica je tudi vam znana, ker isto novico vi dobro poznate, kakor i jaz: suša in huda vročina uničujeta kmetom trud in nade letošnjega leta, vendar moramo biti potrpežljivi in največje upanje staviti v Boga, ker on kakor dober oče skrbi za nas. Te dni se je pri nas mudil naš rojak milostljivi škof Stariha iz Amerike. Prevzvi-šeni se ni dokaj let videl s svojo materjo. Hoteli so predstaviti njegovo mater v drugi noši: ko pripeljejo njegovo mater v drugi noši, je ni škof spoznal. Ko so jo pa preoblekli 'v obleko domače noše, je rekel škof: To je moja ljubezniva mati”, se zjokal, jo objel in poljubil.” Pristavi: “Vi ste bili v Ameriki — razodeva vas znak K. S. K. Jed., imenitne slovenske organizacije in ponosa slovenskemu rodu.”
Našega pogovora ne bi bilo ne kraja ne konca, ako ne bi bila prišla proce sija Marijine Družbe iz Črnomlja s petimi litanijami v spremstvu treh duhovnov. Je že blizu! Radovedno ljudstvo se zbira in gnjete, tako da so z veliko silo odprli pot v cerkev. Mari jina dekleta zapela so nekaj pesmi, zatem je sledila zahvalnica Tedeum Sedaj se je sprejelo nekaj članic. Ker je bilo toliko navzočega ljudstva, pri digoval je mestni kaplan zelo navduše no. Poznalo se je, da ima pridigar navdušenost ali talent za propovedo-vanje. Zavedajoč se svoje zvišene službe, govoril je jasno in prepriče valno. Lepa tvarina predavana v lepi obliki zasluži veliko zanimanja. To ni bila kaka mrzla pridiga, priučena na pamet, temveč iz dna duše privrela živa beseda. Govornik je bil srednje postave, rudečih lic, okroglega sploh obraza ter močan na duhu in besedi Prostorna cerkev Marije Device je lepo okusno vsa prebarvana in prenovljena. Veliki altar, glavni tron nebes in zemlje kraljice, je bil sijajno pre obvit. In ko sem stopil čez prag cerkvenih vrat, kaj mi pride na misel? Dandanes stavijo po mestih sijajna gledališča, velikanske šole, ogromne vojašnice in krasne hranilnice, a prva zanimivost so in ostanejo cerkve, ki presegajo glede velečasnosti vsa dru ga poslopja. Polegtega imajo cerkve ohranjeno iz davnih časov važno zgo dovinsko vrednost; kažejo nam, kako močno in lepo so znali zidati nekdanji mojstri. Novejši stavbeniki to odkri tosrčno priznavajo in hodijo radi k sta rim v šolo. Ob hudi vročini po mestih se ni prijazno sprehajati in tudi na dan velike Gospojnice ni se bilo lušno sprehajati po Černomlju, kajti žareče solnce je pripekalo, da je človek kar moker postal. Kdor je le mo gel, hitel je iz mesta na prosto ter si iskal hladne sence in se kratkočasil v senci košatega drevesa. (Dalje prih.)
Naša najhujša grozovitnica.
Pač komaj opažamo, kaka grozovit niča je naša nenasitna želja po preobi li in pretečni hrani. Mnogoterniki so nas zagotavljali, da so trdo poskušali premagati to željo, ampak brez uspe ha. Če je to res, moramo nečesa po iskati, kar naša prebavila tako okrepi, da bodo vstanu opravljati trdo delo brez škode. Tako zdravilo, to je, ta ka tonika je Trinerjevo ameriško zdra vilno grenko vino. Uživaj ga popitek pred vsako jedjo, če se tudi ne počutiš resnično bolnega, in opazuj krepčajoč učinek, ki ga bo imelo na tvoje telo. Če imaš kake neprilike po obe dih, kakor težavo, kolcanje, slabost drisko, ali če nimaš prave slasti, če ne moreš jesti, dasi občutiš glad, če ti prebava ni popolna, te Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ozdra vi. V lekarnah. Jos. Triner, 616— 622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
POZOR! POZOR!
•jjBliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
i i
I
I
i
);
j J. J. KUKAR,
j	ZASTOJ* MK
fvseh parobrodnih družb.
£	Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem
*	dnevnem kurzu.
*	Priporočam se rojakom.
*	J. J- ICTTIKYLIR.
536 Belvedere St., Phone f441.	WAUKEGAN, ILL.
A. A .a. A A. A. A A. A. A. A	A A A A A A ■«. A A A A A	A.*. A * *
V W V W V W V W V W V W V W V W V W V W V V W V W V W V ¥ V ▼	W V W V W V W V W V W V W V W VT 4 k
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
— Amerikanski Slovenec si pridobiva potom vrlih zastopnikov čedalje več novih naročnikov in potom svojih vrlih dopisnikov in sotrudnikov čedalje več novic iz vseh držav velike ljudovlade. To kaže, da se naš slovenski katoliški narod čedalje bolj zaveda svojih načel.
Vsak naj deluje po svoji moči v procvit in napredek in napredek je zagotovljen v vsakem oziru.
Novih
50.000
iztisov.
se zastou j razdeli med
Slovence.
’’ZDRAVJE”
Katero je Izdal prvi, najstarejši In najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, k&m se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih" težko prisluženi denar.
Zatoraj ro j alti, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
rji-pq--pi
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y.

>	S&2UU	V!
3	Dva lista iz učiteljskega življenja,	**e> <♦«
	Iz poljskega prevel Fr. Virant.	
k	uma	A
Otožno in pusto izgleda gorska oko-lica za časa nestalnega marčevega vre-
jnena..... Nebo pošilja menjaje dež
in sneg na zemljo.
Iz ubožnih koč, daleč narazen posejanih, prihajajo še ubožnejši ljudje, oslabljeni od bednega življenja, kakor pomladanske muhe in obračajo hrepeneče oči k solncu... Štejejo dni in naraščanje solnčne svetlobe — priča-kovaje pomladi, ki pomeni za nje vse-upanje... Oslepljeni od svetlejšega solnčnega bleska, popadajo takoj zopet v prvotno odrevenelost, ko se toplo solnce skrije za bele snežene oblake in mokri sneženi kosmi lete, kakor mana, ki ne krmi ščinkovcev...
Po slabi vaški poti se pomikajo vozovi — drug za drugim... Izstradani konjički napenjajo zadnje sile, vozijo jelke in bukve po kameniti poti, poganjajo jih kletve in še razločnejši udarci bičev. Časih pomaga usmiljeni lastnik konju z rameni — in lahko bi rekel, da je to drugo živinče, kateremu je beda ukazala imeti isti cilj z onim: pripeljati drevo do tovarne, da bi za krvavo prisluženi groš iz židovske blagajne kupil živil in se na kakšen način iznebil bede...
Pri kameniti poti stoji lesena hiša, malo razlikujoča se od drugih vaških bajt; samo napis pove, da je to šola, Stanovanje gospoda učitelja in svetišče vede za ubožno odeto deco...
Ravno je zabrnel zvonček po dopoldanskem pouku. Deca se je vsula na pot... Male reve, sključene od mraza, hite vsak na drugo stran k obedu... Obed!... nikjer d-ugje ni večje ironije, kakor beseda, rabljena v tem pomenu. Ves njihov obed sestoji iz krompirja, od zjutraj pogretega in par žlic ovsenega močnika...
V sobi gospoda učitelja, ki je hkrati spalnica, pisarna in zabavna soba, če je sploh kdaj to — se nahaja dvoje ljudi: gospod učitelj, ki je ravnokar prišel iz šolske izbe, in mladi gospod Vladislav R., ki ga je počastil z obiskom v bednem učiteljskem domu. Žena učitelja Z. je pripravljala v kuhinji obed.
“Kako se ti godi, Mihael?... je vprašal učitelja gospod Vladislav.
“Kakor vedno...” se glasi odgovor s pobitim glasom. “Življenje se vleče dan za dnem sredi raziičnih muk...”
“Kakšnih na primer?...” je vprašal dalje skrbljivo gost.
“E, ni vredno govoriti o tem!.. .” je zamahnil z roko gospod Mihael.
In nastopil je trenutek molčanjajmed tem časom so blodile, oči učiteljeve skozi okno po žalostnem marčevem po Iju, in njih izraz je ravno tak, kakor grdega vremena: pobit in apatičen. Gospod Vladislav je z bolestjo čital v obličju učiteljevem celo njegovo neveselo epopejo življenja.
Molčanje je pretrgal krik otroka v kuhinji; ki je z nerazločnim glasom nekaj zahteval od mame, ali od starejšega brata.
Gospod .Mihael se je stresel, obrnil oči od okna in pogledal na prijatelja.. .
“Tako,” je začel bridko, “si v šoli pa požiraj prah v tesni sobi, ki se vzdiguje izpod nog trideset otrok; ko prideš domov, da bi se oddahnil, vpijejo Otroci “kruha!” — žena pravi, da ji manjka tega ali onega, — tu je pa borna plača, ki ne zadostuje niti za pol meseca!.. , Ljudje na vasi me imenujejo “gospod učitelj...” Kakšna ironija!... Poučuj tedaj toliko otrok v tesni sobi, muči se z njimi kakor vol — kaj dobiš zato? Sovraštvo od strani kmetov. Kajti,' prosim te — otroci hodijo neredno v šolo, doma ne vzamejo knjige v roko, oče pa zabavlja čez “gospoda učitelja”, da jih ničesar ne nauči. Naznaniš one, ki ne obiskujejo redno šole, oče Mača kazen, tedaj zooet kolne in misli, da ga odiraš!... In tako vedno. Pride nadzornik — ta se čudi malemu napredku in mi razlaga disciplino... In zakaj?... Zato, ker delam z resnično vnemo, ker hočem, da bi otroci, ko dorastejo, ne bili tako zabiti kot očetje... In to je moje življenje. Nisem si ga tako predstavljal, ko sem vstopil v te bedni stan. Takrat se mi je zdel apostolski. Mislil sem, da ko stopim med naš ljubljeni narod, z navdušenjem spolnim našo domoljubno dolžnost — da ga izobrazim s knjigo in besedo, vzgledom in opominom... S časom sem spoznal ničnost teh idealov. Ko sem našel povsod sovraštvo in nezaupnost od strani kmetov, ostro kritiko od zgoraj 'in me je mučila pri tem še beda in neprestana skrb za vsakdanji kruh, posebno, ko me je Bog še obdaril z družino, tedaj sem rekel sam pri sebi: “Ni vredno sploh kaj delati!...” Mehanično spolnjujem sedaj dolžnosti — življenje je ubilo v meni navdušenje, s katerim sem stopil v ta stan in danes sem razglašen stroj, v katerem najdeš samo zvoke dvoma, bridkosti, da celo obupa! Tako je moje življenje...”
Prenehal je — in solze so mu stopile v oči; podprl je glavo in se zatopil v brezmiselno premišljevanje...
Gospod Vladislav je resno poslušal prijatelja, ki ga že dolgo ni videl; imel je ž njim iskreno sočutje... Sedaj je vstal — stopil k njemu, prijel prijate-
lja za roko in mu jo gorko, prijateljsko stisnil.. . To je bil cel njegov odgovor na tožbo nekdanjega tovariša.
Vrata iz kuhinje so se odprla in vsto pila je mlada žena, nesoča obed: krožnik zelja in dva krožnika krompirja s slanino.. .
“Prosim!...” je rekla, obrnivši se h gostu potem je odšla v kuhinjo.
Gospod Mihael se je trpko nasmehnil, vzdihnil in povabivši prijatelja, dodal:
“Skromen obed, kakor vidiš...” “O!” je začel Vladislav, “izvrstno! To je moja najljubša jed...”
In sedela sta in jedla molče pekoči krompir... Med obedom sta govorila o malovažnih mestnih zadevah.
“Veš kaj Mihael,” je začel gospod Vladislav, “če se ne motim, vam je deželni zbor izboljšal plače...”
“Da,” je odvrnil ironično gospod Mihael, “dovolili so nam doklado, čisto kakor miloščino, da se nas iznebe in zapovedali so nam od zgoraj, da nam mora to zadoščati za daljšo vrsto let, da smo dolžni opustiti vse želje za naprej. Ali ni to ironija!... Gospodje v deželnem zboru so se iz nas norčevali, ko so govorili, da se nam dobro godi — eden je bil pa celo tako nesramen, da je navedel kakor za primer — tolstega učitelja v svoji vasi!... Kaj naj torej naredimo?... Morda prošnjo poslati na Dunaj poslancu nam sovražne narodnosti?...” “Jaz ti pa povem, Mihael, kaj boljšega. ..”
“No?...”
“Združite se in po solidarnosti močni —• vi. bratje enega stanu, začnite izdajati svoj lastni organ, ki bi bil izraz vašega položaja, razvijte svoj program, ki bi odgovarjal vašim željam — razvijte ga družbi pred očmi! ...Dalje — združeni se izobražujte s samopomočjo!... Z inteligentnostjo se odlikujte, vi razširjevavci prosvete, med drugimi stanovi!... In tedaj — morete, vi močni, vstati smelo in reči družbi: “Mi del inteligence iz vaše srede — zahtevamo primerne nagrade za svoje delo!...” Deželni zbor mora ugoditi vašim zahtevam, ako je zastop naroda.”
“To je zelo lepo,” ga je pretrgal gospod Mihael, “v teoriji 'se vidi res krasno!... Saj imamo svoj organ...” “Ki slika le golo bedo in je glas kričečega galeba, glas, v katerem drhte samo strune bridkosti!...”
“Ker drugače ni mogoče!...” “Mogoče je, ko bi ta organ nastopal v imenu posameznikov,- ki so se, sami inteligentni, omikani, in razven tega polni idealov in požrtvovalnosti, posvetili temu težavnemu stanu — to bi bila sloga; toda, res je, da so taki posamezniki zelo redki. Večina — ali vsled duševne slabosti ali iz prostega filistrstva — živi od dne do dne brez samoizobrazbe. Kar je imela znanja — izgublja ga s časom in se v ničemer ne razlikuje od omejenega delavca... Ta večina si samo s kozarcem sladi življenje.”
“Ker mora!.. .” ga je prekinil trpko gospod Mihael, “k temu jih goni beda...”
“Dobro, dovoli!... a kje je sila duha?. ..”
“Pri teh ljudeh je ne išči. Če je bila v njih tedaj jo zlomijo skrbi in neprestan boj z usodo...”
“A kje so posamezniki, boljša polovica od vas? Ti so dolžni jih potegniti za seboj in jih moralno prisiliti, v imenu zboljšanja stanja, k omiki!... Ljudstvo, ki se briga za poboljšanje stanja — se izobražuje. Ljudstvo vas je prehitelo — vas, del naroda, ki imate pravico zvati.se “inteligentne”!,.. Dvignite pri sebi nivo inteligence in videli boste, ali bodo molče prezirali vaše glasove!... Priznaj, da je pri vas lenoba velika. Pravite, da izboljšanje stanja prežene lenobo in vam da veselje do dela.. . Ha, mogoče. Od dru ge strani jo mogoče poveča. Nasprotno jih pa vi, ako se združite in se izobražujete, moralno prisilite, da vas podpirajo!...”
“To je samo teorija...”
“Ne veš, da postane vsaka teorija praksa, ko stopi v življenje...” “Kako jo pa misliš spraviti v življenje?”
“Kakor sem rekel. Samo z združenjem. S solidarnostjo je mogoče delati. Najprvo je treba ljudi, ki bi začeli to misel: kajti ona tiči že tako v vsakem razumnejšem med vami... Samo energije manjka! Treba je shodov — kjer bi se zbližali, spoznali misli, in stremljenje vsacega... Treba vam je lista, ki bi energično podpiral vaše zahteve in dal razven tega ižraz vaši inteligenci v dobrih čhfnkih, pisanih od vas samih... Dalje ;— treba je stanovskih tečajev za denarne nagrade, da bi pridobili bedne, a zmožne za delo. . . dalje.. .”
“Dobro, dobro,” ga je prekinil Mihael, “za to je treba najprej denarja, tega sredstva nam pa — priznati moraš — najbolj manjka.”
“Deloma ga ne manjka tako, kakor sc zdi... Mnogo vas je — iz mnogih darov tisočih nastanejo milijoni!... Treba vam je samo ljudi. O, to je najvažnejše... Mislim, da vam takih ljudi ne manjka; samo skriti so; zmožni. inteligentni, toda vznevoljeni, kakor tudi večina... Te vzdramijo shodi,
sestanki, razgovori — končno ona sila, katero morajo uzreti, ko se združite!”
“Optimizem, nič drugega,” je rekel suho gospod Mihael. “Ali nam dovolijo shajati se?... Sklicavati shode? ... Ali imamo mi čas za razgovore?
.. . Porečejo, da nam morajo konference zadoščati — in konec...”
“Jaz mislim,” je nadaljeval gospod Vladislav, “da se čas že- dobi. Saj je dosti praznikov. Shode in sestanke pa garantira ustava.. .”
“Pri nas?... Ha! ha!...” se je nasmejal trpko gospod Mihael, “ti niti ne veš, dragi, kako smo odvisni — naravnost terorizirani. Pri nas, kjer je v navadi slavno denuncijanstvo — ti misliš, da se vsak hoče zameriti tam ... zgoraj?... V tem slučaju dovoli, da ti povem, da gledaš od strani, našega položaja ne poznaš natanko; imaš v resnici idealne namere in želje, ki v nesrečo ostanejo vse želje... Ti misliš, da se v samem našem stanu ne najdejo ljudje, ki nam hočejo v tem slučaju škodovati?... Saj si sam rekel, da večina nas so ljudje brez izobrazbe... Ali razumejo oni pomen združenja, samoizobraževanja in tako dalje?... To že tako ostane, kakor je...”
In gospod Mihael je povesil glavo z nekako nepopisno apatijo, in Vladislav je dolgo molče zrl v njegov upali obraz, oko brez življenja — in si mislil:
“Če so vsi taki — je škoda besedi! ... Žal mi je za nje... Glej, kaj delajo naše razmere iz ljudi... To so stroji!...”
Zvonček se je oglasil... Otroci so začeli prihajati v šolsko sobo... Čez malo časa se je tudi gospod Vladislav R.. poslovil s prijateljem, z njegovo ženo in, ko se je oblekel, je odšel v vežo; za njim je stopal še, spremljajoč gosta, učitelj...
“Me še obiščeš?...” je vprašal.
“Če ostanem dalje časa, seveda...”
“No, na svidenje!... Moram iti v razred. Otroci vrešče. Vsaki dan pričakujem nadzornika... Na svidenje!. . .”
Poljubila sta se in razšla... Hrup otrok je hipoma prenehal, ko je vstopil gospod učitelj, kakor bi začaral. Gospod Vladislav se je vsedel na sani, poklonil se še učiteljici v oknu—in slišala se je samo monotona glasna molitev otrok, sedaj drobni zvončki sani po gladki ledeni poti...
* * *
V provincijalnem mestecu L... je bilo veliko gibanje... Sejm — zato se je zbralo mnogo ljudi iz okolice in od daleč. Kriki, klici prekupcev, kletve trgujočih zidov, beketanje telet, ki so jih vlekli v mesnico, mukanje lačnega goveda, hrupno petje blatnih pijancev, vse to se zliva v en semanjski hrup, nesličen pri drugih ljudskih navalih, ki se nahaja samo na sejmih...
Treba je dodati, da je sejm v času prehoda z zime na pomlad; blato, mešano od tisoč nog, se preliva ko reka umazane lave.. . Tu in tam je možno najti čevelj, moleč iz blata, ali “kr-pec” navadna obutev podkarpatskega naroda. Pijani se ne zmeni, pusti kr-pec v blatu in gre dalje bos, če tudi je še zimski čas...
Izven šumne, raznobarvne množice, vozov premikajočih se v gnječi, blatnih dolgobradih pastirjev, se zbira največ ljudstva pri kolibah, šotorih, na živinskem trgu in pri rdečem “žga-njetoču”.. . Tam je največji hrup. Lju dje imajo navado, da vsak od blizu pride na sejm, ako ima kaj prodati, kupiti, ali če tudi nima... Razgovori se vsaj z znanci, potoži svojo bedo, zve, ali je živina ceneja, in kar je- najvažnejše, napije se pri tej priliki...”
Ko so pregledali sejm, sede taki pri “žganjetoču” do pozne noči, kjer se delavno udeleže vsakega “likofa” znanih prodajalcev... Dobri so za razgovor, za “kompanijo”, dokler jim li-kofi jezikov ne zavežejo in se ne zvale pod klopi v krčmi...
Tudi sedaj je polno ljudi v krčmi. Gneča, zaduhlost, šum in hrup je Nepopisen... Vse izbe so natlačene, celo v veži in pred vežo stoje ljudje.
Tu vleče žena kmeta za suknjo in ga zmerja na ves glas; tam nagovarja par rdečih hlapcev nesmela dekleta, naj vsaj za malo časa, “na en kozarec” vstopijo v krčmo.
Govorica v najrazličnejših glasovih se meša s kričavim petjem pijanih. .
Ravno se mlad gospodar, čisto na-trkan, ziblje “na lahkih krpcih”, in se prepira z ženo, ki ga skuša spraviti k domu.. .
“Doma so otroci gladni.. . Treba je kupiti soli. Če boš tu sedel, ne napraviš ničesar!...” govori žena neprenehoma. ..
“Eh, vrag naj vzame sol!...” ji odgovori. “Sedaj nisem dobre volje — kaj sem dobre volje?...” objame jo okoli pasu in poje hripavo:
“Nimam gospodarstva, tudi ne denarja!. ..
Vse so vragi vzeli, še umrem jaz v bedi.. .”
“Pa ne pij!...” kriči mu žena na ušesa.. . “ne dajaj Židu!.. .”
Gospodar jo potegne v krčmo in konča: “Kdo tako me sprejme, kdo tako pogosti? Če denarja nimaš, te pred vrata koj postavi!”
Le izza vrat, med hrupom se razločuje:
“Pa moj ded je pil že, oteč tudi je že pil...	'
Čemu sin od otca bi drugačen bil!...”
(Nadaljevanje na 7. strani.
F .. \ceti .s;,	1
v>> na»saž%n. V.

fteCUTCRt»
Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da
Trineijevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko se vam pripeti, da----------------:---
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje!
L O
k.

STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
k Chicago telef. 2794
telef.N 62 7.,
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
<<
Hill Girt Yineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50o galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal
S. HONET,
KROJAČ
91S North Chicago St, Joliet ItL Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrelmiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N.'Chicago St
N. W. Phone 344.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar W v staro domovino vest-* no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123 ; South Chicago
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Biet.
Joseph Stalni
avstr zastopnik.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj ?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je
v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ako želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s oj h so. dnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo pu najnizjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 S. Center Ave., Chicago, 111.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsed
C.	H. TAL COTT, blagajnik ^
Fl O JA KOM
priporočam svojo
a Phoenix r	Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodite.
.A-n/t. Skioff,
N. W. Phone 6og.
1137 N. Hickory St.,	Joliat
^111 a
Gostilno.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chioago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
0I111 Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
V veži pa peljejo hlapci dekleta in jim že tišje pojo:
“V vrhu zeleneb, v grmu tiček pel je...
No, povej mi dekle, ali ljubiš me al’ ne?”
Mešanica poezije, padle v semanj-sko blato in najresničnejše proze, ki jo spojijo v kontrastih.
Iz male sobice, ki jo je gospod žga-njetoč namenil zlasti za izobražence, je prihajalo v vežo vse to izobražen-stvo in se mešalo z raznobarvno množico. ..
Tako je bilo tam par diurnistov od davčnega urada in od sodišča, dveh najvažnejših zavodov v mestecu, raz-ven njih par učiteljev iz okolice.
Prvega vsakega meseca, ko dobe plačo, moreš jih tu dobiti. To je en dan v mesecu, ko se vsi čutijo vesele, zadovoljne, kakor bi vsaj vsak od njih imel v žepu imenovanje za ministr' skega predsednika.
Eden izmed učiteljev, oni prej apatični gospod Mihael, se je izpodtaknil 'ob neravni tlak široke veže, in se s kletvijo opotekel k nasprotni steni...
“Ha! ha! Mihael je že omagali... so zaklicali hkrati vsi pivski tovariši. Gospod Mihael je pa opotekaje se, pel popevko, ki jo je ravno slišal:
“No, povej mi dekle, al’ me ljubiš al’ ne?...”
Eden tovarišev ga je prijel za roko in odšli so pred prag.
“Kam gremo?...”
“K meni... na kratkega!...” je predlagal eden izmed “davčnih”.
“Naj bo!...” se je odzval gospod Mihael z glasom cesto pretrganim od požiranja slin... “Pol plače je vrag vzel, naj vzame še ostalo!...” in šli so dalje čez reko blata.
Znani ljudje srečujejo gospoda učitelja, se mu oddaleč odkrivajo, ženske mu poljubljajo roke, in se čudijo, da gospod učitelj ne znajo hoditi po blatu...
Kajti gospod Mihael se je res zibal in omahoval na vse strani; ko mu tovariši ne bi pomagali, obupal bi in plaval z valovi blata ne perotih... alkohola. . .
“Neumen’je Vladek!... Ali nima— mo ide.. .alov!...” je govoril glasno gospod Mihael tovarišem ki so ga podpirali. “Združimo se!... Združ... in sline mu ne puste dokončati.
Neki star puščavnik — pustež, kateremu je od življenja ostalo še opazovanje in rokav nerazrešenih vprašanj, se je oddaleč umaknil blatu, kolikor se je dalo, in opazivši ljudi, ki gredo naravnost proti drvečim valovom... blata — se je vprašal stotič: Ali pijanstvo povzroči bedo, ali beda pijanstvo?...”
In stotič ni rešil vprašanja...
(H04040404<H0404<H04(H!»<
Iz slovenskih naselbin*
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M.
JOLIET,
B. Schust
Young Building
- ILLINOIS.
•îT
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
OOSTI'LiNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Fr. Bamt)ieh
priporoča rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in ka lifornijsko vino ter dišeče smodke Rojakom se priporočam v poseist.
N. W. Phone 406.
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
Vprašajte svojega mesarja za
, katere je dobiti pri vseh mesarjih,
J. C. ADLER & CO. xxa Ezchange St. JOLIET, ILL,
Odprto pismo Slovencem.
Spoštovani director Collins N. Medical Instituta!
Vas pozdravljam in Vam nazna njam, da nimam več zdravil ter mi jih tudi ni treba. Jaz sem Vam zelo hva ležna, ker sem močno trpela bolečine a sedaj jih ne več, ker sem popolno ma ozdravila. Priporočala bodem tu di drugim Vašo modrost in izkuše nost. Bog naj Vam plača vse, kar ste mi dobrega storili. —
Vas še enkrat lepo pozdravljam in Vam ostajam vedno hvaležna.
Marija Rosenstein, Box 72, Frontier, Wyo
0440404040
(Nadaljevanje z 2. strani.) razloži in jih postavi v cerkev. Č. g. župnik poskrbi, da se zvonovi blagoslovijo. Blagoslovil jih je prevzvišeni knez in škof iz Indianapolisa v navzoč nosti več drugih čč. duhovnikov. Te slavnosti so se vdeležila naša tri sl društva z obilno vdeležbo ljudstva tu di drugih narodov. Ko je bila stvar končana, je bilo treba zvonove postaviti v zvonik naše nove cerkve. Marsikateri je poskusil, da bode to stvar vredil, pa tudi lepo svoto denarja smo potrošili, ali zvonovi niso hoteli zvo niti, ne na prvo ne na drugo ni bil ne bim ne bom. Bili smo mnenja, da jih napravimo po amer. V tem je prišel k nam naš rojak Anton Stanič s svo jim bratom, našim organistom L. S ter je te reči pregledal in se je sezna nil z J. Gerbekom, kateri je odbornik naše cerkve, ter mu reče: “Jaz vam vredim zvonove po starokrajskem na činu.” J. Gerbek naznani č. g. župniku in cerkvenemu odboru in mu izročijo delo. Mož res pokaže delo, da zna Glej, dne 14. febr. smo zaslišali kar naenkrat zvonenje. Ko ljudstvo zasliši glas, gre vse iz hiš na ulice in pra vi: “Zdi se nam, kakor da smo v do movini.” Glej, tudi Angleži in Nemci niso izostali ter pazljivo poslušali Mojster je zgotovil hvalevredno delo Ker pa je pri tem delu jako malo za služil, ker ni bil am. cenam za potreb ne reči znan za vse kar je potreboval mu je cerkveni odbor dodal nekaj do larjev, za kar se jim mojster lepo za hvaljuje. Mi pa ga priporočamo Slo vencem širom Amerike, kjer bodo zi dali cerkev in bi morda radi imeli zvo nove po starokrajskem načinu napravljene. Priporočamo rojaka Antona Staniča, kateri vam delo vredi spretno in hvalevredno. Ker so te vrste na rasle, moram za danes skleniti, pri hodnjič še kaj.
Pozdrav rojakom širom prostrane domovine, tebi, vrli nam list, obilo vspeha in napredka!	Prijatelj
došli. Od vseh mask je pa najbolj ugajal pristen gorenjski fant, pravi gorenj ski Janez s svojo Mino. Koliko je veselica prinesla dobička, o tem bo pa že poročal blagajnik. Slišimo tudi, da bo g. župnik Smolej ustanovil žensko društvo, ki bo pristopilo K. S. K. J. Zanimanje za to je splošno in vse le vprašuje, kdaj bo ustanovna seja. Kakor drugod imamo tudi tukaj vedno burjo in snežnih zafhetov, da je veselje —Predpust se bliža h koncu. Združilo se jih je pa precej za celo življenje. Jakob Magis Lipovšek je vzel Rozo cepek, Anton Magister Franciko Hrovatič, Jožef Podojsteršk Cecilijo nidar, Martin Verdev Heleno Sre-denšek, Frank Beravs Amalijo Ger-čar, Adam Natali Karolino Žerjav, Jožef Žovle Frančiško Bacon, Janez Weber Matildo Jung, Frank Smerke erico Dannenberg, Anton Janko Marijo Druks, Lojze Pangre Marijo,Bru-lec, Janez Prislan Marijo Černe, Tine Warmut Marijo. Pintar, Albert Kramer Terezijo Paličnik, Karol Klemenčič Anico Mikeš in Mihael Mohorič Jožefino Druks. Bili srečni! Ko bo zopet kaj novega, Vam bomo pa poročali. Do takrat pa vsem pozdrav!
_______________Fr. Švigelj.
Moon Run, Pa., 26. febr. — Slavno uredništvo Am. Sl., dovolite mi nekoliko prostora v nam priljubljenem listu. Ni še dolgo, kar smo čitali žalosten dopis, in tudi danes nimam kaj veselega sporočati, ampak o žalostnem slučaju, ki se je primeril med nami.
Sobrat Frank Keržič je šel dne 21. febr. ob 5. uri 15 minut zdrav in vesel na delo v premogokop, ali žalibog po-poludne ga je že pokosila smrtna kosa. Proti večeru ob 6. uri 40 minut je nesrečnež življenje izgubil, in sicer na tale način: Ko sta on in neki tovariš pripravljala in urejala električen stroj, je kopač spustil električni tok. V tistem hipu je prišel nesrečnik v do tiko s strojem, ki ga je grozno razmesaril. Predno se je delavcem posrečilo stroj ustaviti, je nesrečnež že izdihnil svojo blago dušo. Ko je prišlo rešilno moštvo na lice mesta, so ga le s težavo odstranili od stroja. Mnogo koščkov se je našlo odtrganih od telesa. Groza je bilo pogledati ponesrečenca. Pogrebni sprevod se je vršil dne 23. t. m. ob 2. uri 15 minut po-poludne, ko smo ga spremili iz naselbine prav lepo. Sprevoda so se udeležila: Društvo sv. Barbare št. 3 spada-oče v Forest City, Pa., katerega član je bil pokojnik, z zastavo; društvo sv. Barbare št. 107 K. S. K. J. z zastavo slovaško društvo št. 434. I. K. S. J.
zastavo in društvo št. 283 N. S. S. z zastavo. Moram reči, da tacega spre oda ni bilo še v tej naselbini, kot je bil tega mladeniča. Zaradi oddaljenosti se ni moglo vse v enem dnevu izvršiti, zatorej se je pogreb vršil dne 24. febr. ob 8. uri 30 minut zjutraj črno .sv. mašo. Tu mu je č.. g. Jos. Zalokar zapel še zadnjo himno. In tudi tukaj mu je društvo izkazalo zad njo čast. Rajnki počiva na pokopali šču sv. Barbare v Bridgeville, Pa. Do segel je starost 23 let in bil zelo do ber društvenik in priljubljen fant i celi naselbini in tudi med drugim narodom, zatorej so mu zadnjo čast izkazali. Doma je bil iz Rakitne, okraj Vrhnika, kjer zapušča žalujoče starše. 3 sestre, 3 brate in tukaj enega popol-brata in enega bratranca. Bodi mu lahka tuja zemljica!
Poglejte, rojaki, kateri še niste pri nobenem društvu, kako je to lepo, če je človek pri društvu. Če si zdrav, že pozabiš tiste cente enkrat na mesec naj pa pride bolezen, ti lepo sobratje podporo dajejo, in po smrti zapustiš nekaj denarja svojcem. Rojaki, ne odkladajte, zakaj človek ne ve, kje ga smrt čaka.
Omenjam tudi, da se je naš rojak Jožef Cugelj dne 20. t. m. ob 12. uri tako ponesrečil, da sp ga nezavestne ga prepeljali v tukajšnjo bližnjo bolnišnico v McKees Rocks, Pa. Želimo mu, da bi kmalu okreval.
H koncu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, in tebi, Am. Sl., želim mnogo novih naročnikov.
F. Maček, P. O. Box 123.
Milwaukee, Wis., 24. febr. — Iz na šega kraja je prav malo ,slišati, dasi smo se začeli Slovenci zelo gibati. Kakor smo že poročali, naša cerkev lepo. napreduje. V 2—3 dneh stal bo zid že do strehe. Župnišče bo pa že ta teden gotovo. Tudi družabno živ ljenje postaja živahneje. Zadnjo so boto je imelo društvo sv. Janeza št 65 K. S. K. J. svojo veselico z maš keradnim plesom. Veselica je bila prav dobro obiskana: med gosti videli smo obilo angleške in nemške gospo de iz West Allis, med drugimi mayor ja Walsh-a in skoro vse aldermane Prišel je tudi zdravnik McCorkle vsi so izražali le svoje veselje, da so
Naši zastopniki.
Rojakom, ki žele naročiti naš list. priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči:
Za Chicago, 111.: Fr. Banich,
Za Waukegan, 111.: Math. Stalcer in Fr. Hrovat.
Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek. Za Springfield, 111.: John Peterneli Za Mt. Olive, 111.:	M. Gaishek.
Za Oglesby, 111.: Anton Ass.
Za Pennsylvania: John Verbiščar.
Za Johnstown in Conemaugh, Pa.: Jos. Likar.
Za Great Falls, Mont.: Math. Urich Za Canonsburg, Pa.:	Geo. Shaltz.
Za Reading, Pa.:	John Jakljevich.
Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik.
Za Allegheny, Pa.: Geo. Vovk.
Za Newburg, O.: John Lokar.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Barberton, O.:	Jos. Podpečnik
Za državo Utah: Anton Palčič.
Za Ely, Minn.: John Težak.
Za Soudan, Minn.: John Lovšin.
Za St. Joseph, Minn, in okolico: John Poglajen.
Za Eveleth, Minn.: Pet. Srnovršnik. Za Chisholm, Minn.: Fr. Tancig.
Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos. Kastigar.
Za Brooklyn, N. Y. m okolico:	Fr
G. Tassotti.
Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik	*
Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar. Math Novak.
Za Kansas C’ty:	M. Adelešich.
Za Denver, Colo: Geo. Paulakovich. Za Calumet, Mich, in okolico: Nick Grabrijan.
Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonič.
Za Jenny Lind, Ark.: John Lovša. Za Frontenac, Kans.: Leo. Krusitch. Za Fleming, Kans, Kans.: Anton Skubitz.
Za San Francisco, Cal.: John Stariha.
Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gregorka.
Ker je list jako poceni; poleg tega pa prinaša največ važnih novic iz vseh slovenskih naselbin, za to je upati, da se ga vsak rojak naroči. Čim več naročnikov bode list imel tem bolj bode zanimiv._________Uprav. “A. S.”
Brockway, Minn., 29. febr. — Dragi mi list Amerikanski Slovenec: — Prosim sprejmi tudi par vrstic iz našega kraja. . Mi imamo sedaj nenavadno zimo, vreme je zdaj toplo in sneg, ki je bil poprej za silo, je sedaj skoraj ves izginil. Pota so pa tudi kakor vsak ve bolj slaba.
Dne 18. t. m. smo obhajali ženitnino naših preljubljenih rojakov gosp. Janez Legata in gdč. Jere Peternel. Ob deveti uri je bila peta sveta maša, pri kateri se je zbralo mnogo svatov. Po sveti maši so se podali svatje na dom nevestin, kjer so se veselili dolgo v ič. NovoporOčencema želimo prav dolgo in srečno življenje v tem novem stanu, po smrti pa večno veselje.
Tudi naj omenim, da naši pevci prav dobro napredujejo, ki se trudijo, da bi s petjem še bolj okrasili lepi hram božji. Našo naselbino tudi mnogokrat obišče naš mil. škof Jakob Trobec.
Tukaj sem v našo naselbino tudi prihaja Amerikanski Slovenec, ampak le žal, ker se nekaj mladine ne drži zve sto svojega materinega jezika.
G. Mike Blenkuš, ki je bil nevarno bolan, je sedaj okreval. Tudi naš rojak g. Jernej Justin je bil hudo obolel ampak je upati, da se mu kmalu vrne zdravje.
Zdaj naj pa sklenem za zdaj, bom pa še vdrugo kaj sporočil. Zato pozdravljam ‘vse naročnike Amerikan skega Slovenca. Tebi, blagi list, pa želim obilo vspeha in upam, da nas bodeš še nadalje razveseljeval s tvojimi novicami.	J
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
123 Pine Street,
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
POZOR, SLOVENCI!
Ko se mudite v našem mestu se nadejam našega poseta ■v
mojej moderni gostilni.
Točim dobro Schoenlioffen-ovo pivo in druge pijače, tndi prodajem dišeče ‘Union-Made’ smodke.
Rojakom se priporočam.
R-Ttidox-iF1 :m:_a.:r..a.ž,
WashiHgton St., blizo 10th Afe.,	OAKY, IND.
Prodaiem par.ibrndne listke; pošiljam denar v staro domovino in posreknjem pri kupovanju zemljišč in lot.
VSAKDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZL ATNINO POCENI JE SELA* PRI
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
B. BERKOWITZ,
910 N. Chicago Streti JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stro'. spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
,5
ZEMANOVA “TATRA
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
TTT' Alport St. CHICAGO, ILL.
B. ZEMAN,
piMlMlMJPPMlUMlMfMIMlEilM IB1Ë
JOUET CITIZENS BREWING- CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, bande in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.	j
Obrnite se teme kadar potrebuje« kaj za društvo. Pišite slovensko K» tolog na zahte.anje zastonj.
BBAY-EVA LEKABNi
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jobetu.::::::
Velika zaloga. Nizke cene.
.104 Tefferson St-, hi«- *>- —
Premog
NAJBOLJŠI
liillmiti Lit Premog
PRODAJEMO PO
$3.50
tono. Za gotov denar,
Razvažamo premog na vse strani mesta.
Naročite ga pri nas, prihranite si denar.
American Coal Co,
Cor. Chicago in Columbia Sts.
JOLIET, ILL.
OBA-TELEFON ŠTEV. 67.
Kje ie najbolj varno naložen denar ?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
_■ y: “TMlWWp
i
Jm*.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.

j-rr,. -
.Jai
lililí
m
®*f
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica lju.4*ianska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
N” “TUFRANK SAKSER
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
J. IP. TCI3STG
Lesni trgovec.
DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET.
PosoinlBmnflonar napsestva
German Loan and Savings Bank MARTIN WESTPHAL,
212 N. Bluff Street. JOLIET, ILL.
KRANJSKA MESTA.
iii.
KRANJ.
(Konec.)
Tudi sosedne dežele so Kranjci sem ter tja napadali, da pokažejo svojo hrabrost. Leta 1478. se je pridružilo 75 kranjskih meščanov Ljubljančanom, Kameničanom, Ločanom in Radovljičanom, da so vpadli na Furlansko ter so ondu pokončali nekaj trdnjavi požgali vasi in qdpeljali mnogo živine domov; a 1428. leta so združeni z Ljubljančani in Kameničani napadli Celjsko grofijo, požgali tri mile na okoli in odpeljali 237 govedi na Kranjsko.
Mesto je imelo razne pravice in svobodščine, katere so mu podelili ali pa potrdili razni vladarji. Tako je potrdil Ernest Železni 1414. leta mestu poprejšne pravice, vzlasti da jim ni treba odrajtovati mitnin. Ravno ta nadvojvoda je tudi zaukazal, da morajo meščani le iz kamenja zidati hiše. Dal jim je tudi pravico, da si smejo sami voliti sodnika. Za tega časa (1423.) je bil mestni socfnik Klemen Kawrein.
Pozneje so mestu potrdili njegove pravice Friderik IV. 1488. leta, Maks I., Ferdinand 1. 1529. leta, cesar Ferdinand III. 1637. leta,' cesar Jožef I. 1706. leta, cesar Karol VI. 1719. leta, in slednji cesar Jožef II. 1784. leta, z dostavkom, da jih tudi lehko pomnoži, zmanjša ali celo odpravi, ako bi čas ali potrebe to tirjale. Kranjci so bili na te svoje pravice tako ponosni, da jih niti drugim naznaniti niso hoteli. Valvazor, pišoč o Kranji, pritoži se britko, da mu niso hoteli pokazati Kranjskih arhivov.
Leta 1495. so ustanovili Kranjci z Ljubljančani vred v Ahenu beneficij pri oltarji ss. Cirila in Metoda v far-nej cerkvi Matere božje za slovenske romarje. Za to službo je bil imenovan duhovnik, ki je bil zmožen slovenskega jezika. Pravico, ga imenovati, pridržali ste si občini. Kranjčanje so iz nemarnosti pozneje to pravico zapravili, kakor pripoveduje Valvazor, ki našteva do 1675. let jednajst duhovnikov, ki so opravljali to službo. V mestnem arhivu se nahaja listina od 19. maja 1536. leta, v katerej priporočajo meščani “po narodnosti Slovenci iz pokrajine Kranjske” Leodicejske-mu škofu Erhardu kot kaplana k oltarju ss. Cirila in Metoda v farnej cerkvi v Ahenu Lamberta Rechlingerja iz njegove škofije in prosijo, naj ga potrdi. Novoizvoljeni naj se skaže vrlega vojščaka Kristusovega z izpovedovanjem romarjev slovenskega naroda.
V letih 1554 in 1557 je kuga pomorila mnogo prebivalcev. A nasproti so se 1579. leta, ko je kuga po Ljubljani razsajala, preselili uradi v Kranj. Tega leta je bil deželni zbor v Kranji me seča novembra. — Tudi požar je napravil mestu mnogo kvare. Leta 1668 v dan 10. avgusta je ogenj vpepelil več nego li polovico mesta, in 1811. leta je zopet hud požar pokončal mnogo hiš; vzlasti je trpela mestna hiša in mnogo starih listin je zgorelo na
veliko kvaro zgodovini Kranjskega mesta.
Tudi šolo je imel Kranj vže precej zgodaj. Leta 1494. je ustanovil meščan Janez Sluga k oltarju sv. Nikolaja kaplanijo. Kaplan je imel dolžnost vsako sredo opravljati peto sv. mašo ter plačati učitelju po jeden goldinar za petje. Tedaj je o tem času v Kranji vže bila šola. Leta 1609. pa je zaukazal nadvojvoda Ferdinand II. vzeti in zapreti krivoverskega učitelja Janeza Daksa.
Pred mestom je stal 1640. leta sezidani' samostan kapucinski. Za časa Jožefa II. je tudi ta samostan zadela osoda, kakor mnogo družili. Pred samostanom je bil živinski somenj za okolico.
Leta 1797. in 1805. so Francozi zasedli mesto in ga zapustili še le po sklenjenem miru v Požunu. Leta 1809. so Francozi zopet zasedli Kranj, a v dan 22. septembra 1813. leta so jih zapodili avstrijski vojaki iz Kranja.
Tu naj navedemo še nekatere slavne može iz Kranja. Lovro Pogačnik, rojen 1695. leta v Kranji, bil je jezuit in sloveč pridigar; umrl je 1769. leta kot pisatelj v Zagrebu. Leta 1717. je v Kranji umrl Gregorij Voglar, rojen v Naklem; bil je domači zdravnik ruskega čara Petra Velikega. Da je užival veliko zaupanja pri čaru, kaže tudi to, da ga je o cerkvenih zadevah poslal v Rim. Vrnivši se iz Rima, obiskal je še jedenkrat svoj rojstni kraj, a tu je zbolel in umrl. Ravno tako sloveč zdravnik je bil tudi Florijan Sentimer, rojen Kranjčan. Leta 1812. je spremil francosko vojsko na Rusko ter je potem ostal v Moskvi. — Tudi slovenskega pisatelja Simona Klančnika, Tomaža Pirca, po vsem Slovenskem ob-čeznanega zdravnika, in ranjcega očeta slovenskega naroda dr. J. Bleiweisa viteza Tersteniškega smejo Kranjčani s ponosom prištevati med svoje rojake.
Sedanje mesto šteje okoli 2313 prebivalcev, ki se žive ob trgovini, obrtu in deloma tudi s poljedelstvom. Za iz-obraženje skrbi nižja gimnazija in čve tero-razredna ljudska šola. Cerkve so v mestu tri: farna, roženkranska in pungerška. Znamenita je sosebno farna 1491. leta v gotiškem slogu sozida-na s krasnim zvonikom. Izmed poslopij se odlikuje gimnazijsko poslopje in pa poleg stoječa palača rajnega knezoškofa dr. J. Widmarja, ki je res kinč prijaznemu mestu Kranju. Zunaj mesta, proti novemu železnemu mostu preko Kokre, je pokopališče. Tu počivata dva slavna slovenska pesnika dr. Franjo Preširen in Šimen Jenko. Blizu Kranja je vas Stražišče, kjer izdelujejo sita, a nad njo je na precej visokem hribu cerkev sv. Jošta, sloveča božja pot, kamor radi potujejo pobožni slovenski romarji.
IŠČE SE DOBRO SLOVENSKO dekle zmožno slovenskega in angleškega jezika za vodstvo knjig. Delo stalno. Oglasi se naj pri Ant. Nemanich-u, preds. Joliet Slov. Bottling Co., 1002 N. Chicago St., Joliet, 11!.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, i"i N. Broadway, Joliet, 111
NAPRODAJ POHIŠTVO PRI-pravno za boardarje. Proda se jako poceni zaradi preselitve. Oglasite se pri: Gregor Jakša, 203 Indiana St., Joliet, 111.	It
JOHN MALENŠEK, DOMA IZ SE-miške fare pri Črnomlju mi je odnesel $45.00 za hrano in stanovanje. Fant je dolge in šibke postave ter ima skoraj na pol plešasto glavo in je član S. N. P. J. — Jože Bene, doma iz ravno istega kraja, se je pri-tepel k meni iz Milwaukee, Wis., tet mi je odnesel $20.00.—Rojaki, varujte se teh tičkov, da Vas ne osleparijo, kakor so mene. Govorita prav sladke besede, a sta zagrižena socijalista. Prav res: “Po njih sadu jih boste spoznali!” Kakoršno drevo — tako je sadje. Jaz že ne maram biti socijalist, ker noče— deliti svojih trdo prisluženih novcev s takimi lenuhi, kateri vedno žive na stroške drugih in kadar delajo, pa vse zalumpajo. Frank Ziherle, 189 —95th St., So. Chicago, 111.
OBLEKE CEDITI IN ČISTITI
e naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vse lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Denarna posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
Predno kupiš LUMBER, oglasi »• pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS,
Halo, eJolnrLAr!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK, soo S. Centre ave. CHICAGO. ILL
ANA VOGBIN
618 N .Broadway, Corner Stone St. Northwestern Telefon 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
PRIPRAVA
Ufe
Slovenska prodajalna “The Eagle” si sedaj pripravlja v svojo zalogo spomladno blago najboljše vrste. Vagoni pohištva, karpetov, kuhinjskega poscdjaan drugih hišnih in kuhinjskih priprav se dovaža vsak dan.
Novo zaloga spomladnih, klobukov, čevljev in drugega blaga za moške, se ne more drugje primerjati.
Živo kupovanje se bo pričelo ko bede blago razmeščeno po raznih oddelkih. Uslužbenci so na delu z razvijanjem in zaznamovanjem novega blaga, da se isto pripravi mnegobroj-nim odjemalci m na ogled. Vsak ki nas obišče se bode prepričal, da imamo zaloga res finega blaga v naši veliki prodajalni.
Naša prodajalna ima lep ugled med rojaki, ker vsak ve, da blago kupljeno pri nas je dobro in jamčeno. Mali dobiček, ki ga pričakujemo pri prodaji nam privede čedalje več odjemalcev. Tudi to spomlad se potrudimo da Izpolnimo naše obetanje. Zadavoljiti odjemalce je geslo naše prodajalne-
The Eagle
406-408-410 N. Chicago St.
m
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril
GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanfch
Obuvalo za vsakogar.
Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Po-trebujete-li čevlje za težko delo?
Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene.
CENE ZMERNE.
Ed. Bannon,
503 RUBY STREET.
JOLIET, ILL.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
400 Ohio St.,
Joliet, 111.
Tke Joliet national Bank.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
John N. Gosat Co.
719 High St., West Hoboken, N. J.
Se priporoča Preč. duhovičim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim.
Podružnica: 4824 Blackberry Street, Piittsburg, Pa.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno ‘►(»stilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, I1L
GOMPAGNIJB GENERALE TRANSALANTIQDE
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovicla, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
John Golob
608 N. Broadway Joliet, Illinois
040+
Izdelujem
Kranjske harmonike
najboljše vrste in sicer.
1 do 5 glasne.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in uglašujem harmonike in orgije.
Joliet, ill.
FHTO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL, *


1 60o ■
Void;'

iüüHi
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.^iS-TH
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
f 'TT-------rr-i-7-r ¿'/T, ■-» ■ ,!.y —7’;; ttt.- BrKT-
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve...37,877,422	K
Posojila občinam in korporacijam ...... 1,979.582	K
;	Menice............. 738,000 K
Vrednostni papirji. 32,977,286	K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin ...... 2,920,893	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot,	ki
_	___ .	se pridenejo rezervnim zakladom—je
® *	'	odmenjen dobrodelnim in občekorist-
*	n im zavodom, društvom in podjetjem
na Kranjskem.
i
I