Hvalen bodi Jezus Kristus, in česen a Maria brez vsega madeža spočeta! Naj Vas tako prav lepo pozdravim in Vam 7,a prihoden post lepo besedo u poduk povem, Vas visi pastir svojim preljubim ovčicam. Bog' je našim pervim starišem ojstro zapoved perviga posta sporočil, rekoč: „ Sadu drevesa spoznave dobrega in hudega ne smeta jesti; zakaj Meri dan kolj bota tega okusila , bodeta umerla.“ Kača satan se je na drevo priplazila, Evi jesti pre¬ povedan sad pokazala in jo u nepokoršino zapeljala, lažnivka reekoč: „Ne bota umerla ne, timvec bodeta kakor bogova. u Saj tudi jaz jem; in kaj mi pa škoduje? — Kakor u raji kača hudič, tako govorijo njegovi pomagavci tudi še zdaj, dobrovestnim katoličanom se posmehovaje, rekoč: „Pokaj se postite? zakaj o postnih dneh mesa ne jeste? Saj tudi mi jemo, ter dobro vemo, kaj je prav. u Takim za¬ peljivim besedam posvetnih pojedežev se dajo slaboumni kmetje — gerdim izgledom gospodaijev se uda družina, in se dajo clo starišem otroci, kakor nesrečna Eva za¬ peljati, de post prelomijo in po razujzdani šegi posvetnih ljudi živijo, kteri svete cerkve ne porajtajo in se Boga ne boje, marveč ravnajo kakor konji in mezgi, ki razuma (pameti) nimajo (Ps. 31, 9.) Ker pa zaupam de se Slovenci takim neker- šanskim zapeljivcom, (bojo si u gosposki alj u kmetskej suknji) zapeljati ne dajo, Vam hočem za letos razložiti: /. Kdo se je dolžen postiti? Vsi verni kat. kristiani se imajo postiti, kteri so 21. leto starosti preživeli, ako nimajo pretežkiga dela, alj jim huda bolezn in visoka starost posta ne dopusti. — Postijo se Judje in Turki, posebno pa Staro- verei veliko ojstrejše ko mi; le hajdi, ueznabogi se ne postijo, ki Boga ne poznajo; od takih tudi za posta del Kristus veli: „Kdor cerkvene posluša, naj ti bo kaktine- znabog in obilen grešnik Grešniki se naj postijo za pokoro, nedolžni, de se greha ovarjejo. Ker pa tudi pravičen sedemkrat na dan (čeravno u malih rečeh) greši, naj se torej vsakdo posti. 2. Kolknati je pa post? a) Post je zderžaven, de se mesojeje zderžimo; — b) pritergaven, de si vsake jeje pritergamo; — c) popolnoma alj terdno zapovedan post, de se mesa zderžimo in pritergamo; — d) napol alj nekoliko post, de si ne¬ koliko jestve pritergamo, ako se popolnoma postiti ne zamoremo. 3. Kako smo se dolžni popolnoma (o terdno zapovedanih postih) postiti ? a) Ves drag dan ne meseniga okusiti; — b) le enkrat na dan okolj poldne se do- sitega najesti; — c) zvečer le četerti del kosila (kaj malega) povžiti. Predpoldnev- šnica in mala južna ste prepovedane, kakor tudi gosti in pijančevanje. 4. Kako smo dolžni zderžavne poste prav deržati? Mesa in meseniga ne jesti, ako ravno drugih postnih jedil dovolj zavžijemo, kakor o navadnih petkih skoz leto. 5. Kako smo pa dolžni prilergavne poste obhajati? — Se samo enkrat na dan okolj poldne nasitili, zvečer pa le kaj malega zavžiti. Je take postne dni meso jesti le dopušeno (dispenzirano) kakor štirdesetdauski post in o sabotah, naj vsakdo moli 3 očenaše in češene si Marie, pa vero u čast terplenja Jezusovega za odpuša- nje grehov. Vsak gospodar alj gospodinja naj skerbi, de se to skupej pri mizi na glas zgodi. 6. Kako se napolpost opravi? — Ako si pol jedi alj saj četerti del na¬ vadne jestvine pritergaš. Ne zamoreš cisto teš do poldne ostati zadel slabosti, kaj malega se obteši. Nisi vstan zastran težkega pota, dela, alj kake druge težave se čisto postiti, saj nekoliko si pritergaj, pa več moli in ubogaime dajaj, če gleštaš, in tudi tak post hoče biti Bogu dopadliv in tebi koristen. 7. Ktere dni se imamo mesojeje zderzati? 1. Vsi verni Lavantinske škofje se imajo mesojeje, (kakor pretekle leta tudi letasj zderzati: 1. Vsak petek celega leta; 2. vsako kvaterno sredo, petek in saboto', 3. na pepelnico in štiri posledne dni velikega tjedna; 4. na bilo pred Binkoštmi, pred sv. Petrom in Paulom, pred velikoj Gospodnicoj (velikoj Mašoj), pred vsemi Svetimi, pred devicoj Marioj u adventu, in u pondelek pred Božičem. II. 1. Vse druge postne dni, tudi ob sabotih (razun kvaternih) je meseno vživati dovoljeno, če kdo u imenu božjem hoče. Za to pa ima vsak tak dan tri oče- nase, tri češena si Maria in apostolsko vero u čast terplenja Kristusovega pobožno moliti, in po moči ubogaime dati. 2. Bolnikom za postne dni mesene jedila dovoljiti imajo domači duhovniki in pa spovedniki oblast, posebno kedar zdravitelj naroči. 3. Boletni ljudje, ktere za žive dni bolehnost sili meseno jesti, si naj po svojih duhovnih dopuščenja od škofa naprosijo. 4. Kdor dovoljbo ima o terdo zapovedanih (popolnoma) postih mesa jesti, si je vender dolžen u živežu pritergati, ako ga starost, bolezn alj kak drug pravičen uzrok ne izvzame. Se postiš, drugih ne zaničuj, ako se dopusčenja poslužijo; ti pa, ki se postiti ne moreš, žalosten bodi, de se popolnoma postiti ne zamoreš. III. Ktere dni si imamo u živežu pritergati in le enkrat na dan se do sitega najesti? 4. Vsak dan štir deset danskega posta , razun nedel. 2. Vsako kvaterno sredo, petek in suboto; 3. vsako sredo in petek u adventu; 4. na biljo pred Binkoštmi, pred sv. Petrom in Paulom , pred velikoj Gospodnicoj, pred vsemi Sveti, pred devicoj Marioj u adventu in pred Božičem alj rojstvom Jezusovim. 8. Kdo je po pravici postu izvzet? Po razločku posta smejo o postnih dneh meseno jesti in se večkrat po dne sititi: a) otroci še ne 7 let stari, kteri še niso pri pravi razumnosti, in še prav ne vejo, kaj je greh; b) sromaki alj srote, ki prave pameti nimajo, in c) zlo betežni, kojim je pogosto jesti potreba, de okrevajo. — Meseno jesti, tode le enkrat do sitega smejo o postnih dneh u resnici ubožni, če kaj drujega uživati nimajo, ko mese- nine; tudi s posebnim dovolenjem vojaštvo. — Večkrat na dan, tode zmerno in ne inesenine smejo jesti: a) mladi, ki še niso 21. leto doveršili, ter še niso dorastli; b) stari, ki' že očividno onemagajo; c) nošeče in dojne žene; d) rokodeli, umetniki in taki delavci, ki težavne dela imajo; e) popotni, kteri imajo dalno in težavno peš pot, in če bi gredoč postnih jedil ne dobili, so jim u sili mesene dopuščene; f) berači, kteri od hiše do hiše gredo, pa za kosilo zadosti ne nabero; g) bolniki in bolnice, kojim bi se bolezn skoz post shujšala. Tako milo sv. kat. cerkva kakor mati za svoje otroke skerbi, in noče, de bi post komu kaj škodoval. Pije se opoldne in zvečer za potrebo po navadi, druge dobe se naj žeja le s vodoj gasi. Se posten dan upijaniti je dvakrat greh. 9. Kaj imajo gospodarji in gospodinje o postnih dneh storiti? a) Na večer poprej svojo družino opomniti, de je jutre zapovedan post, zderžaven, pritergaven alj pa popolnoma obojin; b) Otrokam in bolnikom kosilca alj zajutrika dati, za potrebo; c) delavcom tudi kosilca, ki so pri težkim delu, pa ne popolnoma, d) Je meseno uživati le pripuščeno, naj se molijo pri mizi prav na glas 3 Očenaši, 3 češene Marie in pa vera. 10. Kaj je družini (poslani) storiti, ako se jim ter dno zapovedane postne dni meseno jesti daja? a) Pošteno gospodarja alj gospodinjo za postne jedi poprositi in se ne za¬ mere bati. b) Ako drqžinče postne kuhe ne dobi, naj pri suhem kruhu prebavi; ako pa tega ne premore, naj spovednika pobara, in po njih nasvetu stori, c) Je pa leto pri taki hiši doteklo, naj tako službo zapusti, če bi se za drugo toliko dobra bila. Kaj pomaga človeku, naj si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi. 11. Kaj je storiti gostovnikom (oštirjem, kerčmarjem) in gostaricam, ako po¬ potni, alj navadni domači gosti postni dan mesenine na mizo hočejo? a) Goste spodobno opomniti, de je posten dan. b) Jih pošteno in prijazno poprašati, ali imajo dovoleuje, ali kak pravičen uzrok meseno jesti, p. bolehnost, alj kaj tacega? c) Opravičenim se u posebni sobi mesa čedno postreže, tudi takim po¬ potnikom, kterili nobeden domačih prav ne pozna, ki mesa hočejo, d) Kdor pa do¬ mačim nepotrebnim meso streže, ki svet post zaničujejo, se njih greha vdeleži; tak dobiček je gostivuikom dušna zguba, koje se naj vaijejo. — Ako te pa za posta del zasmehujejo, naj bo tebi čast; tvoje plačilo bo obilno u nebesih. 12. Kako se imamo prav postiti, naj bode Bogu u čast in nam u izveliČanje? a) Po misli in nauku svete matere katol. cerkve posti se u dobrem namenu, ne za to, de bi te ljudje vidili in hvalili, marveč iz ljubezni do Boga in u iz¬ veliČanje svoje duše. „Kedar se postite, veli Jezus, ne delajte se žalostni kakor hinavci, zakaj oni pačijo svoje obraze, naj bi ljudje videli, de se poste. Resnično vam povem, de so prejeli svoje plačilo. Ti pa kedar se postiš, si pomazifi glavo in umij obraz (bodi veseliga obličja), de ne bojo ljudje videli, de se postiš, ampak tvoj Oče, kteri vč na skrivnem; on ti bo poverili!/ 4 (Mat. 4, 16.) Ni potreba posta ljudem na prodaj nositi, pa tudi sramovati se ga ne; je dobro delo očitno, naj misel skrita ostane, uči sv. Gregor. b) Ne bojmo se ljudi, kedar se postimo, in nas ne bodi sram, de smo pravoverni kat. kristiani. Sram naj pa nas bo zapoved naše svete matere kat. cerkve zaničevati, in zapovedane postne dni brez potrebe meso jesti. Kdor nima sv. cerkve za mater, tudi Boga ne bo imel očeta, uči sv. Ciprian. Gerdo nam bodi kristianom po pesjansko živeti! c) Postimo se u duhu pokore, naj svoje strasti in hude počutke ukročamo in pre¬ grešne nagone zateremo. »Veste kaj k pravemu postu sliši? 44 bara sv. Bazili, in odgovori: „Overženje vsake pregrehe. Popravite krivico, odpustite bližnimu zamero in razžalenje! Ne imajte o postu prepirov! Kaj bi pomagalo mesa ne jesti, brate in sestre pa razmesaijati — vina ne piti, pa le grešiti? 44 „Post je u to postavleu, de se puntarsko meso kroča; 44 uči sv. Krizostom. d) Zravno posta si pritergajmo tudi še kako drugo, če ravno pošteno veselje, kajti je modro si včasih kako dopuščeno dobro voljo svojvoljno odreči, de si bomo ložej prepovedano, grešno veselje odrekli. e) Postimo se in si tudi zato pritergajmo, de bomo imeli potrebnim česar ubogaime dati. „Post brez milošne je svečarna (lampa) brez olja. 44 pravi sv. Cesari. Kar sami sebi pritergamo in ubogim damo, dvakrat toliko pred Bogam velja. „Pač je dobro delo postiti se 44 : je rekel neki pušavnik. Drugi mu odgovori: „Delati je še veliko bolje. 44 Tretji je pa djal: »Ubogaime dajati je pa naj bolje če se za to postite in delate, de bote imeli česar ubogaime dajati. 44 f) Kedar se postimo, si pdstnih gosposkih jedil ne izberajmo; kdor si posebne slastne jedi za post jiše, se slabo posti alj pa clo nič. Zauživaj, kar ti je Bog postnega tako rekoč na dom poslal, naj si bo riba alj bob. »Jejte, veli Kristus, kar se pred vas postavi, 44 (Luk. 10, 8.) se nasititi, ne pa razvajati. g) Postimo se u spominu svetega časa, kojega obhajamo, pomnimo godovnd, na ktero se s postani pripravljamo. TJ štirdesetdanskem postu posnemajmo Jezusa, ki se je za nas postil 40 dni in noči, ter nam je izgled zapustil, se u molitvi in postu pripravljati za sveto velikonoč, premišlevati britko terplenje in smert Jezusovo, ter svete zakramente vredno prejeti, in potem s Jezusom po duliovsko od smerti greha vstati in vnovo le njemu živeti. Štiri kvalre se postimo, se vsakoletni čas saj po tri dni pokoriti, od Boga zemlje sad sprositi, naj nam da in blagoslovi svoje darove, posebno pa dobre duhovnike pošle. Svete bile velikih praznikov se postimo, premišlevaje skrivnost prihodnepa godovua, braje djanje Svetnikov. U petek mesa ne jejmo u spomin britke smerti Jezusove; saboto pa obhajamo, kajti je Kristus u grobu počival, Maria in apostoli so pa žalovali. h) Postimo se modro (pametno), ne premehko, pa tudi preojstro ne, de zdravja ne pokvarimo, timveč dušno in telesno moč s poštam tako podperamo, de bomo zamogli dolžnosti svojega stanu dopolniti; post ni zapoved smerti, ampak po¬ kore. Kar je preveč, ni zdravo; je škodlivo in ni prav. V tej zadevi se po razsodvi modrega spovednika ravnajmo. „Uamo truplu več, kakor mu gre, si sovražnika redimo, pravi sv. Gregor; ako mu pa ne damo, česar u resnici potrebuje, pomočnika umorimo.“ i) Svoje dni so se u Rimu u saboto, u Milani pa u sredo postili. Sveto Moniko je skerbelo, ktere šege bi se deržala. Sv. Ambrož je na to svetemu Auguštinu materi u poduk djal: „Ako u Rim pridem, se postim u saboto; sim pa tukej (u Milani), se ne postim. Tako derži tudi ti navado tiste keršauske občine (škofije) u ktero prideš, de ne boš ti drugih pohujšal, alj pa se drugi nad teboj pohujšali.“ Tega nauka se tudi mi deržimo, kedar u drugo škofijo pri¬ demo, in se postimo po oznanilu tiste škofije, u koji živimo. k) Postimo se ne le samo za svoje, postimo se tudi za drugih pregrehe, ki se pri naši hiši, u naši okolici, u fari alj pa u deželi zgodijo, naj se žalen Bog potolaži, in pohujšanje s postani kolikor toliko med ljudmi pokonča, kakor Vam je bilo u lanskem listu posebno naročeno. Tako hoče naš post Bogu prijeten, nam pa u izveličanje biti. Slišali ste, preljifbi, kako se imate postiti; to pa še ni zadosti; imate tudi storiti in se čedno po tem nauku postiti, de bote zdravi in veseli u gnadi božjej živeli, kakor pridni in ljubeznivi otroci božji, verni sini in hčere svete matere kafolške cerkve. To Vam željim, ter Vas po očetovo blagoslovim u imenu Boga Očeta j- Sina -j* in sv. -j- Duha. Amen ! 1 • Pri sv. Andreju na sladkega sa 1855. Anton Martin, Lavantinski škof.