K spremembl vlade na Madžarskem. Madžarski ministrski predsednik grof Bcthlen, ki je po 10 letnem vladanju odstopll radi finančne krize. (Zgoraj.) Novl madžarski ministrski predsednik grof JuliJ Karoly, kl je prevzel nalogo sestave rove carske vlade. (Spo laj.) »KŽAV V NAŠI DRŽAVI. Kraljeva zahvala ob priliki 10 letnico. Ob prlliki desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I., je na vladarjev naslov prišlo mnogo čestitk iz državo in zunaj nje, ki izražajo zvestobo in vdan&st kralju Aleksandru I. ter mu žele dolgo življenje, srečo in napredek. Po naijvišjem nalogu kralja Aleksandra je izrazila kraljeva pisarna zahvalo vsem posameznikom, ustanovam iu drugim za poslane čestitke. Začasno znižanje državnih Izdatkov. Hooverjev načrt za odložitev plačeva- nja "vo jnih odškodnrn je Irado zadei finančni in gospodarski pol-ožaj naše države. Jugoslavija izgubi za eno leto z_atne dohodke* kate_e je prejeinahi na račun vojne odškodnine od Nem.ije. Radi odložitve plaeevanja •v.jue odškodnine je sldenlla vlada, da bo do konoa tega meseca izvedla zaeasno znižajaje v_eh državnib izdatkov. V DRUGIH BRŽAVAH. Ncvo oly.rj_no bolgarsko sobranjc (parlament) je imelo 20. avgu.ta prvo sejo. Prva poznoč Nsmcern. V Baselu v Svici so se posvetovali pet dni zastopniki inozenmskih bančnib. &ku>pin z zastopniki nemških bank in so sc zcdinili •na to, da se podaljšajo Nemcem krediti za 6 mesecev, računano od dmeva podpisa pogodbe. Upniki v inozemstvu pre|j.__ejo od Nemcev zanesljiva jam_tva. Nemčija razglaša, da ni povsem zadovoljna z ba.elskimi zaključki, ker ge -dosežena le začasna fmančna refcitev. Nemiki aa.edm soeijalisti pod vod_tvom Hitlerja so prejeli od Bruningove vlade zasluženo brco. Znano je, kako ^o hoteli Hitlerjevi narodni prenape%e__ pOto_Q ljud.kega glasovanja izsiliti odstop pniskega •d.želnega sbora, a so pogoreli: Zadnje dmi ije pozval l_i_ler kanclerja dr. Briininga, naj sprejme tudi narodne socijaliste v vlado, ker je brez njih v Nemeiji vsaka vlada nemogoča. Hitlerjeva ponudba je bila od strani vlafle zavrnjena s pripombo, naj ee narodni sociijalisti nikar ne napihujejo, lvo je vendar pokazalo ljudsko glasovanje v Prusiji, da njlliova moč naglo kopni. Odstcp madžazske vlade Zadnjič ___o poročali o nevzdržnem gospodarsJiem položaju, v katerega je _a Nemčijo zašla tudi Madžarska. Celih 10 let je vodil gr.f Betblen krmilo madžarske politike, iz sedanje finančne zagate ni znal pravega izboda in radi tega je njegova vlada odstopila 18. avgusta. Regent Hortby _e sprejel Bethlenovo ostavko in je poveril sestavo nove vlade bivšemu zunainjemu ministru grofu Juliju Karoljr, ki je sestavil vlad-o. V sedaniji vladi so prejšnji ministri, izvzemši tri nove. Prijatcljska pogodba med Franciijo in ruskimi sovjeti. Od leta 1918 naprej so bile razmere med Francijo in boljševiki precej na^ete. Šele v zadnjem času &o pričele prodirati v javnost vesti, da sta se sestali Francija tcr Rusija v pri0'ateljskem smi-slu na trgovinskem trgu. Trgovinskemu zbližanju je sledila prijateljska pogtKlba, ki je bila aadnje dni podipisana v Parizu, ki .bvezuje Francijo in .ovjete do najbolj stroge nevtralnosti za shičajj, Ce bi enja izmed držav bila na.p_.clena, od tretje države, ali od skupine držav. Ako je omenjcna pogodi^a sigurna istina, sta postali največji dosedanji na-spr.tnici v Evropi — prijat-eljici itali.a bo igrala 26. avgusta v domovini Tiajbolj modenao vojsko z aeroplani. Itaiijt _e me gt>di v finanfenem oziru iiitl ta las bolj.« nego Namčiji ter Madiarski, a vcDdar noj-avriast izmetaya j.nar zb. oboroževanje na tnorju jtcr aa kopnem In v zraku. Dno 26. avgusta bodo pričelo v Ita_ji velite zrakoplovne vaje, katerih &e bo udeieževalo COO bcijnib aeroplam-ov. Nad mesti Bologna, Firenca, Ferrara, Pisa in Turin se ibsdo vršili aeroplanski napadi, obenem pa se bodo skušala mesta tudi braniti. Pri teh vajah se bo izvajal nov način napada iz zraka takole: Aeroplani bodo leteli nizko nad zenjlijo in bodo skušali, da se skrivajo za. naravnimi in ___&t_i_i_ prodmeti Krila letal bodo tako ipobarvana, po slučaju potrebe, d_ ne b& mogoie spoztrati aeroplainov iz višine. Napadalne skupine letal bodo natančno prilagodene zemlji in bodo streljale med poletom na obe strani s strojnicami. Dvigajoč &e, bo_o spuščala letala bombe s plini, ki bodo za slučaj resnične vojno prodrli v še tako prikrite kote in pomoTili vsa živa bittj.a. Iz španske ..pablik.. Večkrat smo že naglašali, da vlada med španskimi meščan-skrmi repnblikanci in kataloinskimi delavskimi a-vtcmooni.ti veliko nasprotje. Malo pred predložitvijo irstavnega načrta i_stavotvonii skupščini pa sta se pobotala začasni predsednik španske republike Zamora in vodja Kataloncev »stric« Macia. Komisija, ki je izdelovaJa novo ustavo za špansko j-e^ubliko, je gotova in je ustavni načrt predlož-ft i?..Łt_vatY.nii skup.eini. GLavue d_l_č_e ustav_..ga _{:..;„ španske republike so sledeče: Spanska država je centrali-stična in bodo pokraijine (province) in občine naravnost podvržene osrednji oblasti. Posamezne pokrajine, ki po-sedaj-o <po.._no kulturo, zgodovinsiko in gosipodar.ko obeležje, lahko postanejo avtonomne, a njih pravice mora potrditi država. Državno pravo je nad avtonomnim. Državne vere ni. Vsa veroizipovedanja se smatrajo kot društva, ki so podvržena splošnim državnim zakonom. Država ne podpira cerkve, razipustila bo vse redove in njih premoženje zaplenil.a. Odpi-aviijo se plemiški na.lovd. Vsak državljan, moški kot ženska, ako je izpolnil 21 leto, ima volilno pravico. Pravico, biti izvoljen, ima vsak državljan obojega spola, ako je dovršil 23. leto. Volilne pravice nima vojaštvo. Predsednik republikc mora biti star 40 let i_ se izvoli potom ljudskega glasovanja na dobo šest let. Nihče ne more biti izvolijen _a prezidenta dvakrat zapored. Predsednik republike imenuje in svobodno odstavlja predsednika vlade in mini-jtre. Predscdnik republike pa ne morc postati: vojak, duhovnik ali član bivše španske vladarske rodbine. Votija indijskih naciionalistov sc jc skujal. Vodja indijskib nacijonalistov Gandhi se ye skujal in odklanja pohod na konferenco za indijsko ustavo v Londonu. Podkralj Indije, lorcl Wcllington, je posl.al Gandhiju pismo, v katerem mu prigovarja, naj se odloči za resno delo v korist Indi}e, da prejme ta v okvirju angleškega vladarstva (imperija) dost-oijen položaj. In dijski nacijonalistl so _opet na ra_potj_: ali naj pričnejo z novim izvajanjcm bojkota napram Angie_e_i; ali naj sodelujeijo pri ustvtiirjar.ju indijpko ustave v Londonu.