Železničarji, vedno bolj pomembna veja našega prometa, danes praznujejo v spomin na 60. obletnico velike železničarske stavke. V vseh organizacijah Železniškega^ gospodarstva iz Ljubljane pripravljajo proslave, prav tako pa bo naša železnica bogatejša za številne pridobitve. Osrednja proslava bo danes ob 16. uri na Zaloški cesti, sicer pa so železničarji že organizirali množičen planinski pohod ter izdali znanstvene publikacije o revolucionarnem gibanju ter razvoju železnice, (jk) — Foto: F. Perdan 4P Uto XXXIII. Številka 29 f-^sritelji: občinska konferenca 8ZDL Stke, Kranj, Radovljica, Skorja Loka ? triit - Izdaja Časopisno podjetje 'Slrtnj - Glavni urednik Igor Slavec * Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 15. 4. Cena: 5 din 1980 Glasilo socialistične zveze delovnega ljuds Liat izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1W4 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjsko /v---■-- Sporočilo travniškega konzilija LJUBLJANA - Svet zdrav-ki v ljubljanskem Kli-*tan centru skrbi za zdravje hodnika republike in Zveze Sanustov Jugoslavije Josipa Sa-Tita, sporoča, da se pred-^hftovo zdravje ni bistveno irroenilo. Zdravniki nadalju-% intenzivnim zdravljenjem. Mih dneh je bilo predlo zdravje zelo resno. „iica te kljub uporabi ustrez-mtibiotikov ni umirila, viso-> bila tudi temperatura, i uporabljajo hemodiali-ukrepe intenzivnega i center še naprej pozdravi za predsed-ie v bolnišnici že 14. _i drugim izrekajo pred-E"* tel je po zdravju briga -[Jlli to se že zbrali na le-5# mladinskih delovnih akci-2>«kdma, delovni ljudje in ob-}H Id nosijo in sprejemajo !*hjo štafeto mladosti in se najrazličnejših druž-|vipiiiUičnih manifestacijah. ^ N__ _ Kranjska mlekarna že letos modernejša Združeni dinar p za mlekarne Proizvodnjo in predelavo mleka kaže na Gorenjskem tudi zaradi modernejše kranjske mlekarne in sirarne ter njunih velikih zmogljivosti vključiti med skupne gorenjske naloge prihodnjega srednjeročnega obdobja Z interesno skupnostjo za kmetijstvo ne kaže predolgo odlašati Tečaj za vodenje motornih čolnov Wi\i — Brodarsko društvc v«J bo tudi letos organiziralo te fy a vodenje motornih čolnov1 Jw|. U i« bo pričel 21. aprila ob T »i v Gimnaziji Kranj, učilnica bodo vodili priznani strokovnjaki * Brodarske zveze Ljubljana. Tečajniki bodo takoj po konča-- predavanju delali še praktični ! J* na Reki. Prijave za tečaj sprega Brodarsko društvo Kranj ob *wlah in petkih od 17. do 19. ure • Pbarnl na Koroški 25. f<_:_ i-6. STRAN: Kranj - Dvema pomembnima dogodkoma smo bili priča v kranjski mlekarni zadnjih štirinajst dni. Predstavniki trgovskih organizacij z Gorenjske so podpisali samoupravni sporazum o dodatnem združevanju sredstev za izgradnjo nove sirarne pri kranjski mlekarni in za modernizacijo sedanjih mlekarniških prostorov (med podpisniki so tudi Ljubljanske mlekarne, s katerimi Kranjčani uspeSno sodelujejo), trgovcem pa so sledili še proizvajalci inj)rga-nizatorji proizvodnje mleka z Go^ renjske. Proizvajalci mleka so podpisali samoupravni sporazum v petek, podpisa pa se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. Ko so se v kranjski mlekarni na osnovi uspešnega združevanja sredstev, ki ima že znake dohodkovnega povezovanja, odločali za modernizacijo sedanjih mlekarniških zmogljivosti in za gradnjo sirarne, so predvidevali, da bo 11 starih milijard dinarjev dovolj. Ker pa so bila zaradi bližine nove ceste potrebna dodatna dela (podkletitev vsega novega objekta, zgraditev veznega hodnika, skladišč in drugih del v novem ter starem objektu), so stroški gradnje narasli na 17 starih milijard-dinarjev. 6 starih manjkajočih milijard je bilo prvi trenutek nedosegljivih, vendar sta samoupravna sporazuma o združevanju sredstev med mlekarno, proizvajalci mleka in trgovci rešila položaj. Trgovci prispevajo 720 starih milijonov, proizvajalci mleka 550 starih milijonov, nekaj Ljubljanske mlekarne, svoj del pa tudi mlekarna in tako je zbranega 1,6 milijarde dodatnega denarja, ki zagotavlja najetje posojil. Pomoči pra" tako ne odrekata občinska skupščina in zavarovalni- DOGOVORIMO SE ca. Tako bo večina modernizacije kranjske mlekarne in gradnje nove sirarne nared že letos, drugo pa prihodnje leto. Sodobna oprema s Finske je že v Kranju, kranjska mlekarna lahko sedaj pod nenormalnimi pogoji dela sprejme 24 milnonov htrov mleka, potlej pa jih bo lahko 37, izjemne pa bodo tudi možnosti predelave mleka v najrazličnejše sire in druge izdelke. Ni treba posebej poudarjati, da je to za Gorenjsko še preredek primer sodelovanja agroživilstva in trgovine. Takšno sodelovanje bo še potrebno ob razreševanju problematike mlekarstva in predelave v škofjeloški občini ter v Bohinju. Zato ne bo odveč proizvodnjo in predelavo mleka zapisati v skupne gorenjske naloge prihodnjega srednjeročnega obdobja in oblikovati enotno intersno skupnost za kmetijstvo, ki bo tudi pomagala kmetijstvu do bolje gmotne osnove. Gorenjsko kmetijstvo in agroživilstvo, posebno tisti deli, ki več vlagajo, sta obremenjena s posojili oziroma anuitetami. Po drugi plati pa modernejša kranjska mlekarna terja več mleka, katerega proizvodnja zaradi vzpod-budnejše cene že narašča in se je zadnje mesece že povečala za okrog 15 odstotkov. Proizvajalcem je treba še bolj približati odkup in jih vzpodbujati ne le s ceno, ampak tudi s -pospeševanjem, servisiranjem in vzdrževanjem molznih strojev (za to področje se pripravlja družbeni dogovor) in drugimi stimulacijami. Gorenjska pri proizvodnji mleka s 1900 oddanimi litri v zasebnem sektorju in 5000 litri v družbenem še ni rekla zadnje besede. S skupnim povprečjem med 4000 in 5000 litri oddanega mleka na kravo bi bili že bolj zadovoljni! J. Košnjek Žičnica pa škriplje Smučamo, kjerkoli in kadarkoli le moremo, zimska rekreacija je na Gorenjskem na nezadržnem pohodu. Smučali bomo tudi jutri, vedno številčnejši bomo, dušili se bomo v naših središčih ali odhajali drugam, kajti vsaj za zdaj ne kaže, da bi bila naša smučišča čez pet let kaj bolj prostrana. Smučarska ponudba bo — po sedanjem polžjem tempu izgradnje smučišč — zmožna leta 1985 zadovoljiti le 10 odstotkov smučarjev. Smučarski »boom« zahteva na leto vsaj eno novo Kranjsko goro* smučarje vabi zanesljivejša snežna odeja, a nam so vršiške, triglavske in druge visokogorske smučarske strmine nedosegljive, saj še današnja središča bolehajo za deset in več boleznimi. Na cestah in parkiriščih so stalni zamaski; smučišča kličejo po zatravitvi in tako daljši sezoni, a ne spomladanski, temveč jesenski. Smučišča naj bi polnila blagajne zgodaj jeseni, pozimi in ne spomladi, ko je sneg že »gnil«, smučarski narod pa več ali manj že vrtička ali se greje na obmorskem soncu. »Snowmakerji« ali snežni topovi so res denarni požeruhi, a nujni; zimski avtokampi zaželeni tako kot tekaške proge, kot čete smučarskih učiteljev, kot vrtci, da niti ne govorimo o gostinstvu in infrastrukturi nasploh. Kaj bi se čudili, da se mimo Krn niske tfore odpelje 26 milijonov dolarjev na tuja smučišča, kaj bi vzdihovali, da se k nam.vrača le 5 odstotkov tujih smučarjev ko pa smo »apres ski« popolnoma zanemarili, razvita Kranjska gora pa je svetovni rekorder v tem, da ima vsak centimeter smučišča malodane svojega smučarja. Žičnica nam poleti ni mar, pozimi pa postane tarča gneva in srda, ko betežna in stara, počasi in škripajoče tovori neskončno smučarsko vrsto spet in spet proti vrhu. Naši žičnica rji morajo prenašati na tisoče obtožb, mi pa nočemo in nočemo slišati njihovih upravičenih klicev: smučarsko središče bremene visoke obresti, krediti, dajatve, kajti žičničarji so si morali sami napeljati cesto, elektriko in komunalo; teptalce že lahko uvozijo, dvosedežnice pa ne, naša industrija pa jih še ni zmožna izdelati* ko se središče nekako postavi na noge, se ostanek dohodka' odmeri za dajatve, za nove naprave in vzdrževanje ni ostalo nič. V spremljajočem gostinstvu ni nič bolje, kader odhaja, saj je najslabše plačan, pobere ga industrija: pri priči bi LIP Bled lahko odprl hotel, saj ima dovolj zaposlenih natakarjev, v Elanu pa je več gostinskega kadra, kot ga premore blejska Jelovica. Zamisliti se bo treba ob podatku, da velja ekonomska cena za dnevno karto na Krvavcu kar 380 dinarjev, zamisliti se bo treba, zakaj Gorenjci turizmu očitno obračamo hrbet.... A ne le zamisliti, ne le obupno vzdihovati ob škripajoči žičnici in zanikrnem hotelu, treba bo vendarle pametno ukrepati, zdajle in takoj, saj se nam že jutri turizem lahko povsem izmuzne iz rok. o O J S. Sedej SEJE ZBOROV RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Na 8. in na 9. strani objavljamo gradivo za seje vseh treh zborov občinske skupščine Radovljica in za skupno sejo vseh zborov. Delegati bodo na sejah največ pozornosti posvetili analizi gospodarjenja v lanskem letu, družbenim svetom, poročilom o delu državnih organov, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodišča združenega dela in javnega pravobranilca za lani. Razen tega bodo obravnavali še nekaj odlokov, samoupravni sporazum o financiranju radijske postaje Triglav ter se pogovorili o nekaterih drugih vprašanjih. SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V današnji številki objavljamo gradivo za sejo kranjske občinske ^ijoščine, ki se bo sestala v sredo, 23. aprila ob 15. uri. Delegati bodo "sol drugim obravnavali osnutek zakona o družbeni kontroli cen, •/»njevali lansko kranjsko gospodarjenje, razprave o zaključnih raču-kft ter usklajenost letošnjih planov z resolucijami, prav tako pa se |sjb seznanili s poročilom slovenskih delegatov v zveznem zboru zvez-V dupščine, z lansko gradnjo družbenih objektov v kranjski občini, s t^lematiko kriterijev za dodeljevanje socialnih pomoči in z analizo y«>)* delovnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti. V;vora bo o novi šolski mreži na Planini, o likvidaciji tovarne v Britofu Vronekaterih zemljiških zadevah. 1-7. STRAN: SEJE VSEH TREH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE SKOFJA LOKA Na 6. in 7. strani objavljamo povzetke gradiva za seje vseh treh isjas občinske skupščine Škofja Loka. Med drugim opozarjamo na (//rr/ilo o uresničevanju lanske resolucije o razvoju občine. poročilo o ttkr/rwtku delovnega časa in reprodukcijski sposobnosti gospo^-iM va. ~1 8.-9. STRAN DOGOVORIMO SE Predstavniki proizvajalcev mleka so v petek podpisali samoupravni sporazum u združevanju sredstev za m<>dernizacijo kranjske mlekarne in gradnjo sirarne — Foto: F. Perdan NASLOV O LAS 2.STRAN Štafeta na Kosovu Štafeta mladosti, s katero naši narodi in narodnosti pošiljajo tovarišu Titu tople pozdrave in izražajo neizmerno ljubezen in pripadnost njemu in njegovim ide jam, je v nedeljo potovala po Kosovu. Zvečer je prispela v Prištino, kjer ji je več kot 50.000 občanov pripravilo veličasten sprejem. Z velikega zborovanja so poslali predsedniku Titu pozdravno brzojavko. Svojevrstna štafeta mladosti, ki jo sestavlja 35 fotografij o življenju in delu tovariša Tita, pa je krenila iz Helsingborga na jugu Švedske. Obiskala bo številna združenja jugoslovanskih državljanov, ki delajo v tej državi. Razstavo pod naslovom »Tito — Jugoslaviji, Jugoslavija — Titu« so pri pravili člani na novo ustanovljenega mladinskega aktiva Jugo-Beko, ki združuje okrog 500 pripadnikov vseh naših narodov in narodnosti. Spomin na Djura Pucarja S položitvijo vencev na grob Djura Pucarja-Starega so v Sarajevu obeležili prvo obletnico smrti tega velikega revolucionarja, državnika in partijskega voditelja. Spomin nanj so s komemora-tivno sejo počastili tudi na banjaluški univerzi, ki nosi njegovo ime, medtem ko so medicinsko šolo v Bihaću, delavsko univerzo v Foči in v Goraždu ter mestni trg v Rogatici njem. poimenovali po JESENICE Danes, 15. aprila, bo ob 10. uri seja izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine. Na njej bodo med drugim obravnavali osnutek odloka o obratovalnem času v organizacijah združenega dela s področja trgovine na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti ter poslovalnicah samostojnih obrtnikov v občini Jesenice pa letošnjo kadrovsko bilanco. Razporavljali bodo tudi o osnutku zakona o družbeni kontroli cen in sklepali n novelaciji zazidalnega načrta stanovanjskega območja v Mostah. (S) KRANJ V petek je bila v Kranju seja odbora za gostinsko in turistično gospodarstvo medobčinske Gospodarske /bornice za Gorenjsko. Na seji odbora so razpravljali o problematiki zimskega turizma na Gorenjskem, obravnavali oblikovanje cen izvenpenzionskih storitev in ocenjevali dosedanji turistični promet na Gorenjskem ter priprave na letno turistično sezono. _jk RADOVLJICA Obletnica zmagovitega prodora V spominskem parku med Sidom in Tovornikom je bila v nedeljo 'osrednja slovesnost ob proslavljanju 35. obletnice preboja sremske fronte. Na velikem ljudskem zborovanju so bili preživeli borci, taborniki in planinci iz več krajev države ter več tisoč delovnih ljudi iz Srema, Slavonije in Semberije. Proslavili dan mladinskih delovnih brigad Z mimohodom brigadirjev iz Timoške regije ter veteranov, ki so se udeležili črnovrške delovne akcije 1945. leta, so v Boru in na Črnem vrhu proslavili dan mladinskih delovnih akcij in 35. obletnico prve mladinske delovne akcije v Srbiji. Mla dinci so namreč januarja, februarja in marca 1945. leta, torej še pred osvoboditvijo, pri temperaturi minus dvajset stopinj nasekali okrog 20.000 kubičnih metrov lesa in zgradili progo od Bora do Črnega vrha. Novi Beograd star 32 let Pred 32 leti smo začeli graditi Novi Beograd z mladinskimi delovnimi akcijami Zdaj je to mesto na 4096 hektarih nekdanjega moč virja že dobilo čez 200.000 prebivalcev. V njem je 125 temeljnih organizacij z 42.000 delavci. Vsako leto zgradijo tu okrog 4000 stanovanj, kar pomeni štiri nove krajevne skupnosti. Delovna zmaga istrskih železničarjev Istrski železničarji so pri redili ob 15. aprilu, dnevu jugoslovanskih železničar jev, veliko proslavo v Lupo glavu. Na njej so se spomnili 35. obletnice osvoboditve in 60. obletnice splošne stavke jugoslovanskih železničarjev. Obenem so proslavili veliko delovno zmago; prometu so izročili obnovljeno ao med Lupoglavom in yanom. V petek. 18. aprila, bo seja sveta za pridobivanje in razporejanje dohodka in delitev po delu občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije v Radovljici. Na seji bodo obravnavali dogovor o uresničevanju druž- jgovor v letu 1980 ter se pogovoril /ljici. iNa seji bene usmeritve razporejanja dohodka drugih nalogah. V sredo, 16. aprila, bo seja sveta za planiranje in ekonomsko politiko pri občinskem svetu Zveze sindikatov. Na seji bodo pregledali planske dokumente in pomembnejše naloge ter se pogovorili o aktivnosti v prihodnjih mesecih. V petek, 18. aprila bo seja predsedstva občinske konference SZDL Radovljica, na kateri bodo razpravljali o problematiki preskrbe, o sprejemu samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela lokalne radijske postaje Triglav Jesenice ter o osnutku dogovora o izročanju odlikovanj SFRJ v občini Radovljica. D. S. V Radovljici bo v sredo, 16. aprila, druga seja sveta za ohranjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica. Na seji bodo potrdili spremembe in dopolnitve sveta, delegati pa poročali o aktivnosti organizacij, ustanov in društev ter o problemih s področja ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij in spomeniškega varstva. Na seji bodo sprejeli še program dela sveta za leto 1980. C. R. Za ponedeljek, 14. aprila, so sklicali redno sejo izvršnega sveta skupščine občine Radovljica, na kateri so obravnavali poročila o delu državnih organov, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodišča združenega dela in javnega pravobranilca za leto 1979. Razpravljali so tudi o delu delegatov Slovenije v skupščini SFRJ, o družbenih svetih, o prispevkih za financiranje krajevnih skupnosti in o nekaterih drugih vprašanjih. SK. LOKA D. S. Na današji seji izvršnega sveta, začela se je ob-7. uri, obravn a vajo osnove dogovora o temeljih družbenega plana £ta» ' 1981-1985, predlog za ustanovitev odbora za revitalizacij« mestnih jeder oziroma vaških jeder v občini SkofjaLo ka. Na Naslednja seja izvršnega sveta bo v četrtek. 17. aprila. 011 r■ • dnevnem redu bo obravnava predloga za znižanje davKac»u • ^ dohodka inštruktorjev, poročilo o kršiteljih resolucije iwuin 1 dija energetskega kompleksa in plinifikacije^prediog ski«p katere vnava preaioga za znižanje uot«» y« dohodka inštruktorjev, poročilo o kršiteljih resolucije 1980 in 1979. Stu dija energetskega kompleksa in plinifikacije, predlog sklepa o javn razgrnitvi zazidalnega načrta Termika in LTH Poljane in nekater značilnosti pri gradnji in rekonstrukciji lokalnih cest s predlogom z dopolnitev obstoječega upravnega postopka ter še nekatere druge zadeve. V sredo. 16. aprila, ob 16. uri bo v sejni sobi občinske skupščine volilna seja občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka. Na dnevnem redu bo obravnava in sprejem statutarnega sklepa in poslovnika o notranji organizaciji in načinu delovanja Ob ZSS Škofja Loka, naloge zveze sindikatov pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, poročilo o delovanju občinskega sveta in njegovih organov, ocena občnih zborov ter volitve predsednika, podpredsednika in sekretarja. Priprave na usmerjeno izobraževanje — V škofjeloškem Transtu-ristu je bil v petek posvet o vlogi in nalogah organizacij združenega dela v usmerjenem izobraževanju. Pripravila sta ga republiški zavod za šolstvo in gospodarska zbornica Slovenije, udeležili pa so se ga vodje kadrovskih in izobraževalnih služb iz gorenjskih delovnih organizacij. (H. J.) - Foto: F. Perdan Usklajevanje ni črtanje Kranj — Za organizacijami združenega dela, krajevnimi in samoupravnimi skupnostmi, bankami in drugimi organizacijami družbenopolitične skupnostmi je pomembna etapa družbenega planiranja prihodnjega srednjeročnega obdobja: oblikovanje smernic in elementov za sporazumevanje. Večina organizacij in skupnosti v kranjski občini jih ima, kar je posledica družbenopolitične odločitve, da planiranje ni le strokovna naloga za to usposab-ljenih služb in posameznikov, ampak celovita družbenopolitična akcija. Pri oblikovanju planov za prihodnjih pet let smo sedaj komaj na pol poti. Leto 1980, ko mora biti planiranje končano, se že približuje polletju. Cas nas priganja, da se čim prej lotimo, najpomembnejših in od- Detajl s spomenika na Zaloiki časti Praznični (1&I1 jugoslovanskih v železničarjev Na tirih zažarel upor ... Ponoči med 15. in 16. aprilom leta 1920 se je na južni državni železnici začela splošna stavka železničarjev. Hipoma je zajela vso Jugoslavijo. Tiri so upusteli. vlaki obstali, ognji v lokomotivah in kuni-nicah pa so ugasnili. Železničarji so začeli eno najslavnejših in nai-množičnejših stavk po prvi svetovni vojni v Jugoslaviji. Le štiri dni kasneje so železničarjem ob bok stopili kočevski rudarji in radeški pa-pirničarji, dan za njimi pa so odložili orodje revirski rudarji in steklarn knapi iz Senovega, lesni delavci iz Kočevja . . . Delavska solidarnost w zmagovala. Na dan je prihajala zavest, da so delavci v slogi moćni Stavkovni val in val solidarnosti je zajel Slovenijo in Jugoslavijo. Ni solidarnostnih zborovanjih so se zbirali kamniški, kranjski, tržiški in kočevski delavci. Pri Trojanah so stavkujoči in njihovi sodelavci onesposobili telefonsko in brzojavno omrežje, v Trbovljah zasedli pošto, odstavili občinski svet in izvolili novega ter oblikovali sovjetsko republiko. Železničarji so vztrajali in se kljub prepovedi zbirali na zborovanjih. Pomemben shod je bil 23. aprila v Ljubljani, kjer * sklenili, da se naslednji dan zjutraj zbero pred tramvajsko remizo n« Zaloški cesti. Povorka je krenila proti mestu. Počili so streli in kosili med odraslimi, ženskami in otroki. 13 stavkujočih. 12 moških in pM letna deklica, je obležalo na Zaloški cesti, več deset pa jih je bilo ranjenih. Upor železničarjev je bil tedanji največji revolucionarni dogodek in razredni spopad v stari Jugoslaviji. S krvjo in nedolžnimi žrtvami zadušen upor tlačenih je dokazal, da so bili železničarji takrat skupaj 1 rudarji najbolj organizirana sila slovenskega delavstva in del jedra nastajajoče slovenske komunistične organizacije ter naprednega sindikalnega gibanja. Železničarji so ostali zvesti tem izročilom tudi kasneje do začetka naše revolucije, med njo in v graditvi socialistične samoupravne neuvrščene Jugoslavije. Petnajsti april smo 20. januarja leta 1950 z odlokonrtovarisa Tita izbrali za praznik jugoslovanskih železničarjev. To je naš skupni praznik, saj smo doslej uresničili veliko tega, po čemer so hrepeneli in za kar so umirali naši železničarji! J.KoAnjek Konferenca rezervnih stareši" Jesenice — Pred nedavnim je bila na Jesenicah redna letna konferenca občinske Zveze rezervnih vojaških starešin, ki so se je poleg članov predsedstva in delegatov udeležili vodstveni in družbenopolitični delavci ter predstavniki drugih obrambnih struktur v občini. Kot je v poročilu poudaril predsednik jeseniške organizacije rezervnih starešin Branko Iskra, so se pri uresničevanju svojega delovnega programa vključevali v skupna prizadevanja ter se povezovali z družbenopolitičnimi organizacijami in nosilci obrambnih priprav , na vseh področjih. Tako široko zasnovana dejavnost dokazuje, da organizacija ni skrbela samo za splošno vojaško usposabljanje, pač pa je intenzivno poglabljala idejnopolitično _ izobraževanje; ob tem si je prizadevala, da bi vsak rezervni starešina postal aktivni družbenopolitični delavec in uresničevalec podružbljanja zamisli splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Članstvo je doseglo vidne rezultate tudi na drugih področjih delovanja. Aktivno je sodelovalo pri organizaciji obrambnih dni v vseh šolah po občini, za uspešno izvedbo dopolnilnega programa pa je zlasti pomembno sodelovanje v nas ne sme presenetiti, orgaij^a strelskega tekmovanja ob obfr"^ prazniku in priprava pro^*^ dnevu armade. Razen tega je*T stvo sodelovalo na vseh P^**l nejših prireditvah v občini in **• "je- . Na konferenci so 8Prefc°vonv j£ o bodočem delu starešin. Med ** gim so naglasili potrebo, da ***** vseh organih uresničevati ua-*?* o kolektivnem delu, vodenju.«* čanju in odgovornosti ter jejo z utrjevanjem delegatska sistema. Tako idejnopolitično braževanje kot strokovno uspos* ljanje članstva bodo morali usm-diti z vsemi nosilci obrambnih pt> prav; ob tem bodo dali več poudarki družbeni samozaščiti. Prav tako * bodo zavzemali za nadaljnje utr* vanje moralnopolitičnega lik« *■ zervnega vojaškega starešine Za novega predsednika oWwk organizacije RVS so izvolili Jan«* Jamarja. Krajevni organu* Plavž so podelili priznanje za dwr danje uspešno delo, predsedni* jeseniške občinske skupščin« Slart* Osredkarja pa so imenovali za cas nega člana Zveze rezervnih vojalt starešin. ločilnih etap v procesu družben družbenega planiranja — usklajevanja elementov in oblikovanja temeljev plana ter priprav samoupravnih sporazumov o temeljih planov nosilcev planiranja. Komisija za planiranje kranjskega izvršnega sveta in skupščinski oddelek za plan in analize sta zato pripravila posvetovanje ljudi, ki v organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih odgovarjajo za planiranje. Na posvetovanju je bilo ocenjeno dosedanje delo, več besed pa je bilo namenjenih prihodnjemu delu. Usklajevanje elementov za sporazumevanje o planih ni namreč enostavno črtanje doslej dogovorjenih in napisanih nalog, temveč predvsem realen in trezen dogovor, kaj je družbeni skupnosti potrebno in kaj' bomo lahko uresničili. — jk 15 APRILA 1980 3.STRAN O LAS ddnja družbenih objektov v kranjski "bčini Neredno plačevanje zadržuje in draži ^ gradnjo družbenih objektov po krajevnih sprtostih so v kranjski občini lani zbrali \q18.456 dinarjev, od leta 1975 dalje, ko sta tyj uvedena 1 -odstotna prispevka od bruto 1 neto osebnih dohodkov, pa kar 179.923.543 rjev — Za vse neredne plačnike opravičila ni K% _ Ko so se v kranjski leta 1975 odločali za družbeni pur o gradnji družbenih ob-S po krajevnih skupnostih, se Njrvo niso'zavedali, J%ti bo dogovor za ki danes kolikšne krajevne brez enood- St, prispevka od neto osebnega lN(« zaposlenih ir v^j združenega poslenih in prispevka or-dela ne bi imele toliko družbenih objektov. V kranjski občini so v petih letih takSnega zbiranja sredstev zbrali 179.923.543 dinarjev in pomagali skoraj vsem krajevnim skupnostim v občini, razen tega pa so bili zgrajeni ali pa se šele gradijo objekti širšega družbenega pomena. Denar je bil doslej namenjen krajevnim skupnostim Primskovo, Planina, Pred- »čitniške hišice v Jasni gora — Na sedežu skupnosti Kranjska gora in i jeseniške občinske skup-f od začetka aprila javno osnutek zazidalnega nali počitniške hiše cone H v odrski Jasni. Sklep o raz-je pred nedavnim sprejel net jeseniške občinske skupna pobudo oddelka za urba-p gradbene in geodetske zade-tVremu je biro za urbanizem in anjsko poslovanje na Jesen i-Magal spremembo odloka o programa za izgradnjo Ogled Bleda Jj* - Minulo nedeljo so na ^Wti Opatiji obiskali Bled Zamiki potovalnih agencij i>«*Mkiisnih podjetij iz Zvezne Nemčije. V Opatiji se jij »fcležili skupSčine, ki jo £»»lia Turistična zveza Slo-V Na Bledu jih je pozdravil Jtfd Krese, predsednik Tun-zveze Slovenije, na gradu 11 Hi jih sprejeli predstavniki .^rt/nega društva Bled, Ho-jVturističnega podjetja Bled «J!»voda za pospeševanje tu-»,V člani folklorne skupine pa via pripravili kratek kulturni ^nHirtavniki potovalnih agen-avtobusnih podjetij se bodo ibiiku v Sloveniji seznanili z Marirtično ponudbo: D. S V. žičnic in smučišč v zgornjesavski dolini. Glede na predlog biroja naj bi v programu opustili predvideno smučarsko vlečnico in smučarsko progo Jasna, ki v spodnjem delu poteka prek območja vikendov. To zemljišče znotraj območja, veliko 0,8 hektara, naj bi namenili za izgradnjo 12 pritličnih počitniških hišic. Tako bi bilo počitniško območje, ki je bilo z rezervatom za izgradnjo predvidenih rekreacijskih objektov razdeljeno v dva dela, sklenjeno. Tak predlog so zaradi ugotovitve, da terenske razmere na predlagani lokaciji ne dopuščajo izgradnje načrtovanih smučarskih objektov, da pa obstaja interes za zapolnitev rezervata 8 počitniškimi objekti, na izvršnem svetu potrdili že lansko jesen. Ob tem so sklenili, da je treba za predlagano spremembo izdelati osnutek zazidalnega načrta, ki naj v zazidalni program vključi poleg počitniških tudi dva gostinska objekta nad cesto Kranjska gora — Vršič. O osnutku zazidalnega načrta, ki je zdaj javno razgrnjen, so pred razgrnitvijo spregovorili na skupnem sestanku predstavniki jeseniškega izvršnega sveta in kranjskogorske krajevne skupnosti. Slednji so menili, da bi pozidava s počitniškimi hišicami onemogočila povezavo vitranških smučišč. Na to in druge pripombe, ki se bodo zbrale med razgrnitvijo, bo podala mnenje strokovna komisija za lokacijski ogled. Zatem se bodo o potrditvi predloga zazidalnega načrta odločali delegati zborov jeseniške občinske skupščine. S. Saje dvor, Besnica, Predoslje, Stražišče. Golnik, Šenčur. Orehek, Trboje, Kokrica, Jezersko, Zlato polje. Cerklje, Huje in Cirče, Voglje, Trboje, Zalog, Zabnica, Grad, Kokra, Mavčiče, Naklo, Duplje, Visoko, Bela, Gorice, Trstenik, Predoslje in Kokrica. S tako zbranim denarjem so v kranjski občini vzpodbujali, da so se krajani še sami posebej odločali za samoprispevke, in gradili osnovne šole in vrtce, asfaltirali ceste, urejevali kanalizacije, otroška igrišča in družbene prostore, gradili telefonska in električna omrežja itd. Program gradnje družbenih objekot bi bil zanesljivo uresničevan še bolje, če bi se vsi podpisniki mogli in tudi želeli držati dogovora. Za nekatere delovne organizacije, ki se ne morejo pohvaliti z dobrim poslovnim rezultatom, je odlašanje z plačevanjem prispevka opravičljivo, za druge, ki takšnih težav nimajo, pa odlašanje s plačevanjem ni opravičljivo. Povsod, predvsem pa pri slednjih, bi se morali zavedati, da bodo tudi njihovi delavci koristili te objekte. Primere neodgovornega odnosa kaže resneje ocenjevati, prav tako pa razmišljati, kako v kranjski občini v prihodnje urejevati problematiko gradnje družbenih objektov. Konec letošnjega leta za organizacije zdru-čenega dela preneha obveznost plačevanje prispevka iz bruto osebnega dohodka, zaposlenim pa že konec junija. Leni so na osnovi družbenega dogovora v kranjski občini zbrali 76.018.456 dinarjev, potrošili pa 70.006.018 dinarjev. Koordinacijski odbor za uresničevanje dogovora je sledil programu in nadaljeval z gradnjo osnovne šole na Planini, ki naj bi bila zgrajena do konca letošnjega maja, in zanjo lani odštel 55 663.209 dinarjev. Poravnanih je bilo še 128.830 dinarjev za nekatera dela na pnmskovški Soli, za ureditev vrtcev v Predvoru in na Planini pa Jt koor2«iax-iJ8ki „dbor namenil skupno 76.602 dinarja. Za začetek gradnje drsališča je bilo namenjenih Z.910.455 dinarjev, za igrišča v krajevnih skupnostih Orehek, Trboje, Koltrica in Jezersko pa 1,9 milijona dinarjev. Koordinacijski odbor je pomagal pri gradnji centra usmerjenega izobraževanja na Zlatem polju >n prispeval 4.687.693. dinarjev. Denar je bil namenjen tudi uresničevanju posebnih programov v krajevnih skupnostih. Krajevnim skupnostim Bela, Duplje, Kokrica, Mavčiče, Zabnica in Grad je bilo za asfaltiranje krajevnih cest, gradnjo kanalizacije in družbenih prostorov razdeljenih 4.480.000 dinarjev. Letos naj bi zbrali skupaj z lanskim ostankom 71.279.437 dinarjev. Sredstva naj bi namenili nadaljevanju gradnje šole in dvorane na Planini, gradnji drsališča in strelišča, urejanju rekreativnih objektov po krajevnih skupnostih, gradnji centra usmerjenega izobraževanja in posebnim programom krajevnih skupnostih. J. Košnjek SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Usklajevanje jj^ kadrovskih bilanc v gorenjskih občinah (4) t V teh dveh občinah je imela priprava predlogov za Stpno rast zaposlenosti v letošnjem letu z mož-liim domače ponudb« delavcev nekaj skupnih zna-LVati, razen tega pa je zahtevala tudi precej po-IJW delovne postopke. V obeh primerih je bil pn-Sfea tamo en predlog brez variant in tudi že ob-Savao ter sprejet v skupščinah občinskih skupno-* a zaposlovanje. Za obe občini je tudi značilno, da jEimrfj- združenega dela že v prvotnih napove-Vjftnih potreb niso posebno veliko prestopale do-\glkadrovskih možnosti. Jf Radovljici so OZD prijavile 289 nadomestnih in .tfcdjtnih potreb, kar ob približno 660 delavcih iz \fr ponudbe pomeni približno 50 delavcev pri-Sftljaja. Uresničitev vseh dodatnih napovedi bi po-\lf približno 3 odstotno rast zaposlenosti. Ker so Jutere organizacije zelo visoko odstopale od resolu-Va usmeritev skupščine občine za to leto, se je v y-----' usklajevalni postopek operativno vključil tudi oddelek za plan pri skupščini občine, ki se je z najbolj izstopajočimi OZD dogovoril za primeren obseg novih zaposlitev za letos. Strokovna služba naše skupnosti je te dogovore upoštevala pri pripravi predloga za usklajevalno bilanco. Rezultati kažejo, da OZD v tej občini lahko sprejmejo letos vse delavce za nadomeščanje odliva ter še 349 novih, skupaj torej 642 delavcev, pri čemer bo stopnja porasta v občini 2,8 odstotka. Očitno je tudi, da bo približno 20 delavcev domače ponudbe ostalo brez možnosti vključitve. Zaradi pričakovanega viška strokovnih kadrov, predvsem s srednjo strokovno šolo, pa bo potrebno še medobčinsko usklajevanje. Tržiške organizacije združenega dela so napovedale za to leto približno 300 dodatnih in nadomestnih potreb, kar bi ob domači ponudbi okoli 270 delavcev ustvarilo nekaj čez 30 delavcev primanjkljaja. Med pripravo kadrovske bilance je SGP Tržič že samo sprejelo spremembo letnega kadrovskega načrta, ki je poprej precej prestopal resolucijske okvire. Spremembe smo vključili v predlog delavcem v združenem delu. Ze s to spremembo se je obseg predvidenega porasta v občini zelo približal možnostim pokrivanja iz domače ponudbe - generacijskega priliva ter obstoječih rezerv. Pričakovani odstotek porasta zaposlenosti v občini pa tako presega 3 odstotke, kar ni v skladu s predvidevanji občinske resolucije. Ne glede na to, da je bila uskladitvena bilanca že sprejeta v skupščini občinske skupnosti za zaposlovanje, bo treba bilanco ponovno obravnavati ali vsaj opozoriti, naj se OZD ravnajo po določbah resolucije, ki je temeljni obvezujoči akt pri uresničevanju letnih planov gospodarjenja. Obravnava bo nujna tudi glede na pričakovane posledice. Ob doslednem uresničevanju resolucije pričakujemo namreč občutnejše presežke strokovnih kadrov predvsem s srednjo šolo, kar vsekakor zahteva medobčinsko usklajevanje in pripravo posebnih ukrepov. ' Joži Puhar r Stabilizacija ni le manjša poraba Občinski sindikalni svet v Radovljici (ocenjuje uresničevanje politike gospodarske stabilizacije v občini — Plani stabilizacije premalo konkretni RADOVLJICA - Ko radovljiški sindikati ocenjujejo uresničevanje politike gospodarske stabilizacije v občini, ugotavljajo, da so delavci pripravljeni, da varčujejo na vseh področjih in da morajo bremena nositi prav vsi in se vsi tudi stabilizacijsko obnašati. Povsod morajo biti dosledni, družbenopolitične organizacije pa vedno pripravljene, da rešujejo najbolj aktualne probleme. Do konca februarja je letne plane, ob upoštevanju resolucije in dogovora o družbeni usmeritvi, sprejelo več kot 90 odstotkov organizacij združenega dela. Letnih planov pa obenem z obravnavo zaključnih računov niso sprejeli v TOZD Komunala Radovljica, v Bolnici Begunje, v Plamenu, v Turist progresu — TOZD Engineering, v TOZD žičnice Kobla in v Gradu Bled. Neusklajene plane z resolucijo in dogovorom o družbeni usmeritvi dohodka pa so sprejeli v Kemični Podnart, v Zavodu za urbanizem Bled, v Ključavničarstvu Radovljica in v Mizarstvu Radovljica. Letni plani za sprejem niso zadosti pripravljeni v večini temeljnih organizacij Gozdnega gospodarstva Bled, vendar jih bodo dopolnili. Skoraj povsod so poleg planov sprejeli tudi stabilizacijske programe z ukrepi varčevanja, boljšo organizacijo dela, le malo teh programov pa je konkretnih. Dobre stabilizacijske ukrepe so nanizali v Verigi, Plamenu, Elmontu, Zdravstvenemu domu Bohinj in še v nekaterih. Skupna značilnost letnih planov in stabilizacijsih programov pa je, da so v njih premalo poudarili krepitev družbenoekonomskih odnosov in utrjevanje družbenoekonomskega položaja delavca. V večini primerov niso predvidevali, da bi združevali delo in sredstva, se povezovali, bolje nagrajevali. Ponuja se vtis, da je stabilizacija usmerjena le v omejevanje porabe, čeprav so njene osnovne težnje stabilizirati gospodarstvo, povečati produktivnost, se preusmerjati in spodbujati delavce k ustvarjanju večjega dohodka. Sindikati ugotavljajo tudi, da so pripravljeni varčevati predvsem tam, kjer so samoupravni odnosi dobri, kjer so družbenopolitične organizacije aktivne, slabše pa je tam, kjer samouprava šepa. Pojavljajo se tudi težnje, da bi dohodek povečali z višjimi cenami. Sindikati si bodo zato v prihodnje prizadevali, da bodo povsem vgradili v plane stabilizacijske usmeritve, preverjali rezultate in sproti reševali vse probleme, ki bi zavirali uspešnejše gospodarjenje. Ocenjevali pa bodo tudi samoupravne odnose ter s stalno akcijo spodbujali hitrejšo gospodarsko rast na vseh področjih. D Se(iej V novem šolskem letu nova šola Iz enega dva šolska okoliša Nova celodnevna šola na Planini naj bi v začetni fazi sprejela 580 učencev v 22 oddelkih, kasneje pa še dodatnih 170 učencev, osnovna šola Staneta Žagarja pa naj bi obdržala 27 oddelkov s približno 800 učenci in uveljavljala ob podaljšanem bivanju tudi elemente celodnevne šole Kranj - Skupščina kranjske izobraževalne skupnosti je oblikovala predlog nove ureditve šolskega okoliša na Planini, kjer sedaj deluje osnovna šola Staneta Žagarja, v prihodnjem šolskem letu 1980/1981 pa se bo pričel pouk tudi v novi celodnevni osnovni šoli na Planini, ki naj bi bila poimenovana po Edvardu Kardelju. Sedanji okoliš osnovne šole Staneta Žagarja je obsežen saj zajema levi breg Save in Kokre, kjer je najživahnejša stanovanjska gradnja in je šoloobveznih otrok iz leta v leto več. Skupščina izobraževalne skupnosti je menila, naj bi nova celodnevna osnovna šola na Planini povezala učence z ulic Veljka Vla-hoviča, Janeza Puharja, Tončka Dežmana, Draga Brezarja, Gorenjskega odreda, z Zupančičeve ulice, Planine, Hui, Ceste talcev, Ceste na Klanec, Vide Šinkovčeve, Oprešni-kove, Ulice Nikole Tesle in Ručiga-jeve ulice, ostali del sedanjega šolskega okoliša pa naj bi ostal osnovni šoli Staneta Žagarja. S predlogom se je že seznanil izvršni svet občinske skupščine, o njem pa bo govora tudi na občinski skupščini. Izobraževalna skupnost je tudi menila, naj bo meja med šolskima okolišema gibljiva da jo bo mogoče uporabljati v skladu s potrebami in na osnovi dogovora med šolama. Nova celodnevna šola na Planini, poimenovana po Edvardu Kardelju, bo velika obogatitev vzgoje in izobraževanja v kranjski občini. Prve učence bo sprejela v prihodnjem šolskem letu. V začetni fazi jih bo 580 v 22 oddelkih, zanje pa bo skrbe-jo 41 pedagoških delavcev. Sola bo imela možnost sprejeti še dodatnih 170 učencev, saj bo na voljo 24 učilnic. Sedanja osnovna šola Staneta Žagarja naj bi imela v prihodnjem šolskem letu 27 oddelkov s približno 800 učenci in 35 učitelji. V njenem sklopu bo tudi podružnična šola v Trbojah z dvema oddelkoma in 35 učenci. Ker možnosti za celodnevno šolo za zdaj še ni, bo šola Staneta Žagarja razvijala oddelke podaljšanega bivanja in interesne aktivnosti, oboje z elementi celodnevne šole. Za prehod na celodnevno šolo pa kaže pri šoli urediti kuhinjo, jedilnico in večnamenski prostor. Sola Staneta Žagarja se bo še tesneje vključila v dejavnost krajevne skupnosti. Zakon o osnovni šoli terja, da postaja šola v krajevni skupnosti ena glavnih nosilk kulturnega, rekreacijskega in družbenega življenja. J. Košnjek Mladi se povezujejo Radovljica - Kljub kadrovskim in drugim težavam so člani komisije za mednarodne odnose pri občinski konferenci ZSMS Radovljica uresničili svoj delovni program ter uspešno sodelovali z mladimi izven občine, Slovenije in Jugoslavije. Tako so sodelovali z mladino iz pobratenih občin Brus in Varaždin, z mladimi iz Brusa in Svilajnca pa so delali skupaj v lokalni akciji Pokljuka79. Se najboljše je sodelovanje v okviru mladinskih delovnih akcij, čeprav ne zanemarjajo tudi ostalih dejavnosti ter priložnosti za izmenjavo izkušenj in nove stike z mladimi iz pobratenih občin. Načrtujejo, da bodo medobčinsko sodelovanje razširili še na občino Lenart, ki je že pobratena z občino Brus. Ne morejo pa biti zadovoljni s sodelovanjem S Slovenci v Italiji in Avstriji. Pred leti'so obiskali Beljak, bili na proslavi Zveze slovenskih kulturnih organizacija v Brnici na Koroškem v delovni akciji pri izgradnji otroškega vrtca v St. Primožu. Slabše pa je sodelovanje z rojaki v Italiji, s katerimi so se že dogovorili za obisk v Gorici, vendar Gorice pozneje niso obiskali. Prav gotovo bodo morali sodelovanje z našimi rojaki onstran meje okrepiti in navezati stalnejše in čvrstejše medsebojne stike. Mladi so pripravili nekaj predavanj s področja mednarodnih odnosov, se udeležili predavanj, ki so jih organizirale druge družbenopolitične organizacije. Uspešno so se vključevali v vse solidarnostne akcije, v prihodnje pa naj bi komisijo predvsem kadrovsko okrepili in poskrbeli za več denarja. Prav tako naj bi okrepili sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini, predvsem z občinsko konferenco Socialistične zveze. D. S. O L, A S 4. STRAN. TOREK. 15. MUKA« Mleko za krmo teletom Na Nemškem kmetijska za dve leti — Nemški rov t v Bohinju — V Nemškem rovtu, nekdaj izrazitem visokogorskem kmetijskem naselju, imajo danes kmetje sto glav živine v hlevih, gozd in nekaj rodovitne zemlje. Zemlja pač tod ni radodarna, močvirnata in mokra je, samo za travo primerna, tako, da se ukvarjalo z živinorejo, krompirja je le za krmo živini in za domač lonec. Prav vsi se vozijo v dolino v službe, doma zjutraj ostane le Kobalov Nande, ki se je povsem navezal na hlev. na domačijo in na svojo zemljo. Cisto sam živi, brez pomoči celo v kuhinji in sam pravi, da moraš imeti veselje do kmetije, potem lahko ostaneš. Današnje punce pa ga izgubijo pri Firiči tedaj, ko okusijo osemurni de-avnik v tovarni. Kobalov Nande kmetuje na 24 hektarih, od tega je polovico gozda, v hlevu, ki ga je lani predelal in vgradil 60 kubičnih metrov gnojiščne jame, pa ima 13 glav goveje živine in dve prekrasni kobili. Kaj najbolj jezi tako Nandeta kot vse kmete v Nemškem rovtu? »Mleko. Odkup mleka. Pred leti amo ga v Nemškem rovtu oddali zadrugi okoli 40.000 letno. Saj ni veliko, nakaj pa je vendarle. Tedaj so ga prišli iskat in ga odpeljali, danes jim za naše mleko ni mar. Zadruga ga ne odkupuje ne od kmetov Nemške- rovtu nad Bohinjsko Bistrico VJ?Vt '"-"L"" """v1 »v1 kmetijska zadruga ne odkupuje mleka že več kot 1šL$t t?' Ztio^*. Za krmila nobenih regresov - rTearagl pitanci ga imam dnevno okoli 60 litrov in domala vse mleko odhaja nazaj v hlev. Da bi ga sami vozili v Bohinjsko Bistrico, se nam, verjemite, ne splača. Vemo, da je zadruga v težavah, vendarle bi lahko pomislili tudi na nas, če ga že odkupujejo po vseh drugih bohinjskih vaseh. Če se bo spet nekoč obrnilo tako, da mleka ne bomo imeli v izobilju, potem ga bo na Nemškem rovtu prav malo za odkup, saj mine nekaj časa, preden se proizvodnja mleka spet zadovoljivo poveča. Mislimo: če zadrugo že imamo, potem je mleko tudi dolžna odkupiti. Pa krmila. Slišimo, da jih povsod drugje, tudi na primorski strani, regresirajo. Mi nimamo nobenih ugodnosti, pohvalimo lahko le Gozdno gospodarstvo Bled, ki posluje tako, kot je treba. Nudi nam ugodna posojila, pošteni so tedaj, ko se les podraži in že dvakrat smo prejeli doplačilo. Zdaj naj bi na Nemškem rovtu redili tudi pitance, pa se nam prav gotovo ne splača, če jih sami ne moremo vzrediti.« Na Namškem rovtu skrbijo tudi za pašnike, pred leti so dobili vodo, ki jo je dolgo tako primanjkovalo. Vsi, tudi Kobalov Nande, imajo sodobne kmetijske stroje, kupi sena po poljih izginjajo, vse delo gre hitreje od rok. In položaj našega kmeta? »Saj razumem, da se mora v dolini vsak peteršilj kupiti,« pravi Nande, »ampak denarja ne »pokasira« kmet, preveč posrednikov je, ki dobro služijo. Kmetove ure so izredno slabo plačane, če jih z delavčevimi primerjaš, kjnečke žene zdaleč niso enakopravne, vzroki pa so nesporno v tem, da obenem s hitrimi koraki industrije nismo poskrbeli tudi za hitrejši in enakopravnejši razvoj kmetijstva.« _ ' . , D. Sedej Najslabše kmetijstvo m.* dobaviteljih opreme, ▼ ^Kopa/ot; Nande iz Nemškega rovta__ Razveseljiva zavzetost K.ran} — Oddelek za plan in analize kranjske občinske skup&čine je pripravil oceno usklajenosti letošnjih planskih dokumentov organizacij združenega dela in skupnosti z zvezno, republiško in občinsko resolucijo. Velia povedati, da je skupščinski oddelek posvečal še posebno pozornost tistim delom planov, ki obravnavajo razporejanje dohodka, zaposlovanje, uvoz in izvoz ter investicije. Splošna ugotovitev je pozitivna. Po organizacijah združenega dela in skupnostih so pri tem delu pokazali razveseljivo zavzetost in odgovornost, saj so večinoma delali planske dokumente po dvakrat ali celo trikrat. Kljub temu srečamo še posamezne primere neodgovornosti in pomanjkljivosti, nasploh pa je v planskih dokumentih kranjskega združenega dela in samoupravnih skupnosti premalo govora o varčevanju. Ukrepanja vredni so podatki, da kar 24 od 52 delovnih skupnosti skupnih služb krši resolucijska določila o delitvi dohodka, da 36 organizacij združenega dela krši posamezna določila resolucij in da je devet kršiteljev? pri skupni porabi. Za interesne skupnosti je to za zdaj težje ugotavljati, saj vse skupnosti še nimajo planov. Izvršni svet bo nadziral uresničevanje resolucij in planskih dokumentov v združenem delu. Ker že sedaj prihajajo na izvršni svet prošnje za prekoračitev nekaterih resolucij-skih določil in bodo zanesljivo še, bo svet ocenjeval upravičenost prošenj od primera do primera. Splošno določilo, da je pač vsaka prošnja že avtomatsko utemeljena, bi postavilo resolucijska določila na glavo, tega pa nihče ne želi. Takšnega načela bi se kazalo držati tudi pri sprejemanju planov za prihodnje srednjeročno obdobje. -jk Preuredili bodo pašnik Poljšica pri Gorjah — Poljšica ima še vedno zelo lep in obširen pašnik, ki si ga naši predniki niso razdelili med seboj kot so to napravili v večini vasi na območju Gori j. Minuli teden so se kmetje na Poljšici sestali in se pogovorili o ureditvi pašnika. Te dni se bo napotila posebna komisija, ki si bo ogledala pašnik ter se odločila, kako ga bodo očistili in pozneje ogradili. Največji problem je voda. ki jo bodo morali napeljati iz bolj oddaljenih predelov. Za og?aditev pašnika so že poskrbeli. Vsak kmet. ki bo dal govedo na pašo v črednik, bo opravil po pet ur prostovoljnega dela, nekaj denarja pa je za ureditev pašnika namenil sklad za pospeševanje kmetijstva. J. Ambrožič NA DELOVNEM MESTU Vlado Derepasko — natakar Na malem vozičku je pravkar pripeljal iz kuhinje velik jušnik, poln kadeče se juhe. Brunarica je polna do zadnjega kotička; predvsem so to tečajniki, ki so zdajle prišli na kosilo. Za zunanje goste skoraj ni stola. Mimogrede razdeli prvi jušnik in že je tu z drugim, tretjim. Potem se spet pojavi z - vozičkom, polnim malih krožnikov s solato. In za njimi glavna jed. Še sladica in že je spet za točilnim pultom, kjer ga nestrpno čakajo zunanji gosti, pa tudi .domači so še žejni. Hiter, spreten je. Nak, takšnega natakarja pa krvavška brunarica že dolgo ni imela. Malce dolge lase ima, pa mu jih pri tej njegovi pridnosti in prizadevnosti brž odpustiš. Prvič je tu na Krvavcu. Vsa leta do zdaj je delal na morju. V Portorožu. 1975. se je izučil za natakarja v Palače hotelu. Večina tuji gostje prihajajo tja; predvsem družine, bolj zaprti ljudje. Vendar do natakarjev spoštljivi. Veliko natakarjev iz Portoroža je odšlo v tujino. Zaradi jezika, novih navad. Sploh se natakarji radi selijo. Imaš jih, ki so vsako sezono drugje. Pa so dobri delavci. Le želja, da bi spoznali čim več sveta, vse več novih ljudi, novih navad, pa seveda tudi malo želje po pustolovščini v njih, jih žene vedno naprej. Pa Vlado pravi, da ni te baze. Po osmih letih je zapustil morje, ker so ga že vse življenje privlačili hribi. In ko je zdaj okusil Krvavec, smučišča jn vesele smučarje in planince, pravi, da bo ostal. Dela je veliko, to je res in njegov delovni dan je od osmih zjutraj do osmih zvečer. Skoraj se mu pretrga. Zajtrki, kave, šank, pa spet čaji, sendviči, šilca žganja . . . Vrste pred njegovim šankom ne zmanjka. In že so tu kosila, pa spet bife, pa večerja, pa bife . . . Včasih je pomagal tudi spodaj v baru. Pa pri vsem tem zvečer—se prav nič utrujen ni videti. Ko se bd iztekla sezona, bodo poŠteli dneve in ure in določili proste dni. V gostinstvu ne gre drugače. RADOVLJICA - Lani so v občini v osnovna sredstva vložili za S odstotkov več sredstev kot leto prej, največ v kovinsko, raznovrstno in lesno industrijo. Med ostalimi dejavnostmi zavzema pomembnejši delež investicij gostinstvo, medtem ko so deleži ostalih dejavnosti manjši, posebno skromen je delež v kmetijstvu, stanova n j sko-komu-nalni dejavnosti in v gradbeništvu. Po podatkih temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela radovljiške občine je bilo lani okoli 218 naložb v osnovna sredstva, ob koncu leta 1979 pa so dokončali 37 odstotkov investicijskih del, 24 odstotkov naložb niso uspeli dokončati, pripravljajo pa še 16 odstotkov investicij. Vzroki zaostajanja so v nepopolni investicijski tehnični dokumentaciji, v administrativnih podatkih pri raznih soglasjih, v zamudah gradbenih del in pri membi tehnološkega umUpm ter v nezagotovljeaik flsaaK nih sredstvih. Pri naložbah kainijo prt*-vsem v elektro industriji, kjsr planirajo večje ineske m gradnjo in nabavo oprem*. M živilski industriji snižuje testo tek predvsem Gorenju, H je načrtovala gradnjo mm tovarne, vendar pa niso teknili samoupravnega sptrf ma o združevanju sredstev. U polovico planiranih inveeudj je uresničila tekstilna iasv strija, pri ostalih dejavne** pa je odstotek naložb ate' večji, ker so planirale vrednost, predvsem gozdarstvo in ki Večje naložbe je uspelo niči ti gostinstvu in tai trgovina pa je za zdaj na slabšem, saj v raeta' občini načrtujejo več za nakupovalni center trgovskem podjetju Mt Lesce. d S turim* j m mM Devize se vračaj Večina varčevalcev ni nasedla govoricam -koncu prvega tromesečja so devizni prihi občanov za 4,3 odsotka manjši kot ob k preteklega leta — V zadnjih dneh se d ponovno vračajo v banke Konec prvega tromesečja so se pripravljajo v Ljubljanski sredstva občanov v združeni Tako so v pr Ljubljanski banki zmanjšala za 0,4 odstotka v primerjavi s koncem preteklega leta. Dinarski prihranki sb se v tem času povečali za 3,2 odstotka, devizni prihranki pa so se za 4,3 odstotke zmanjšali, kar v denarju pomeni 1,4 milijarde dinarjev. Razlogi, ki so pripeljali do obsežnejšega dviganja tujih valut v poslovalnicah Ljubljanske in drugih bank v Jugoslaviji, so znani. Predvsem je na takšno ravnanje določenega kroga občanov vplival neugoden mednarodni položaj, nerazumevanje novih ukrepov v zvezi z deviznim varčevanjem in pa tudi dezinformacije v tujem tisku. Vendar pa ob tem velja poudariti, da je večina varčevalcev ohranila zaupanje in je devize pustila na varnem v banki. Govorice so se spet pokazale za neutemeljene, saj ni prišlo do nobenih omejitev pri pravicah razpolaganja z devizami. Celo nasprotno. Sprejeti so ukrepi, ki spodbujajo varčevanje z devizami, še nove ugodnosti pa te dni novinarjev podpisali športna' predstavniki LHB Internata* ne Handelsbank Frankfurt I' odobravanju posojil jufotta skim delavcem na začasne* v tujini oziroma v ZR Ni tem sporazumom je pred' da vsak varčevalec Ljublj banke v ZR Nemčjiji lahko me posojilo pri banki LHB Ii nationale Handelsbank v med 5.000 in 26.000 zahodi ških mark z najdalj tim čilnim rokom 46 mesecev. Pogoj za pridobitev posojil« da varčevalec derise P°*/J» svoj devizni račun v drŽavi t nepreklicno veže, onroaa Ljubljanski banki veke devizna sredstva. Tak* jt slovanskim delavcem no, da po najenostavnejši stopku dobijo kredit vj£pi obenem varčujejo v *jk* Podobne s po razumeJfTfce ska banka pripravlja t**V^ gimi tujimi bankami *t ^TJ v Mtinchnu, Stuttgartt. nem Berlinu, Stockhoh*« w nekaterih drugih mestih t »Na dopust boste verjetno šli na morje.« »Ne, v hribe bom šel. Vsako leto grem. Junija. Poleti se bo pa spet tu odprla sezona. Tako živo sicer ne bo, kot je zdajle pozimi, toda prepričan sem, da bo vseeno veselo.« Res je, da poleti Gorenjci kar pozabimo na naš Krvavec. Pozimi ga obletavamo kot muhe, poleti, ko pa je ves zelen in se na njegovih pašnikih pasejo krave in se v brunarici vedno dobi domače kislo mleko, nas pa ni blizu. »Bi se pri vašem delu dalo kaj izboljšati? Doslej ste bili vajeni velikih, svetlečih se hotelskih šankov, dolgih omizij ...« »Moram reči, da je brunarica funkcionalno kar dobro urejena. Skoraj bi ne mogla biti bolje. Le premajhna je. In če jo bodo širili in spreminjali, bo treba veliko spremeniti. Res je majhna. Le za goste, kr so tu nastanjeni, je prostora v jedilnici, zunanji morajo pa vedno čakati. Vsak, ki pride na smučišče, bi pa tudi rad kaj pojedel, popil in se malce spočil ob mizi.« » In kakšno mnenje imate o krvavških gostih?« »Rad imam vesele družbe, ki prihajajo v brunarico. Sproščeni. veseli ljudje so na snegu. Bolj kot poleti na morju. Se pa najde še vedno kakšen tak. ki misli, da je natakar zanj sluga. Ljudje bi se morali zavedati, da natakar opravlja enakovredno delo kot oni.« t-v t-, i I). Dolenc Uvoz je trmas Zunanjetrgovinska menjava je ena od slabosti lanskega gospodarjenja v kranjski oW1 ni — Izvoz se je v primerjavi z letom 1978 poi^ za dobrih 13 odstotkov, uvoz pa za 44,4 oiktotift kar je za skoraj 15 odstotkov več od republišk^} povprečja — Znižan odstotek pokrivanja ums izvozom j* ugotovitvi, da j* PJ Kranj — Kazalci, po katerih sodimo uspešnost gospodarjenja, lani za kranjsko občino niso bili ugodni, še posebej, če jih primerjamo z republiškimi. Le pri bruto osebnih dohodkih in sredstvih za skupno porabo je kranjski odstotek višji, s čimer se ne kaže posebno hvaliti, povsod drugje, še posebno pa pri sredstvih za reprodukcijo gospodarstva in akumulacijo, pa je kranjski odstotek veliko nižji od republiškega. Področje, ki kazi sliko lanskega gospodarjenja v kranjski občini, je tudi zunanjetrgovinska menjava. Izvoz se je v primerjavi z.letom 1978 sicer povečal za dobrih 13 odstotkov, pa je vseeno za republiško rastjo zaostal za 10 odstotkov, uvoz pa je dobesedno strgal vajeti, saj je porastel za 44,4 odstotke ali za 15 odstotkov več kot povprečno v republiki. Kranjčani so pri izvozu presegli plan za leto 1979, vendar tega ne kaže šteti za prevelik uspeh. Udeležba izvoza v celotnem prihodku se je zmanjšala, prav tako pa je predvsem skokovit porast uvoza povzročil, da so v kranjski občini lani le z dobrimi 60 odstotki pokrivali uvoz z izvozom (Slovenija 60,7 odstotka) in da se je cilj 90-odstotno pokriti uvoz z izvozom spet odmaknil. Eden od vzrokov je zanesljivo predelovalni značaj kranjske industrije in velika odvisnost od uvoženih surovin (domače so pogosto dražje in slabše 4 IBI in Zvezda. Iskra je imek precejšen delež, vendar se * *3 izvoz v primerjavi z leto* zmanjšal. Manj je izvolil tud: 1 Lanskega neugodnega med izvozom in uvozom letos i mogoče popolnoma odpraviti, težave nadaljujejo, čeprav * I znaki povečane izvozne aktiv zmanjševnja uvoza. Vendtr sta tudi letos izvoz ir^ se uvoz trmasta. J K>< KRANJ SEJA zbora JRt ženega dela psciNE obCine '•Ha, 23. aprila ob 15. uri orani občinske 'UpSčine seja zbora jf.vnih skupnosti pscine občine 'RaNJ, -da. 23. aprila ob 15. uri ,rani občinske • jpSćine SEJA družb eno->[ ITICNEGA ZBORA PSCINE občine da, 23. aprila ob 1 5. uri horani občinske ^'jp4ćine Dnevni red kranjske občinske skupščine se •tali v urede. 23. aprila ob 15. uri v __thpotlopja občinske skupščine. Fo •Sfctvi komisij za verifikacijo pooblastil, i "*N*ntvi »klepčnosti zborov in sprejemu I Sni«k(n- zadnjih zasedam bodo obrav [S* - MMtrk zakona o družbeni kontroli poročilo o delu delegatov iz Slo-zveznem zboru skupščine SFRJ v |o o izvajanju programa fjrad-lih objektov v krajevnih skup-kftu 1979 ,.j!izo lanskih gospodarskih rezul-kranjski oblini in oceno razprav o *«ViBh rakunih - *tno planskih dokumentov orga-\i| združenega dela s področja go-^artfva in negospodarstva za leto 1980 ?*»foo letošnje planirane investicijske S^oati * »aalizo razvoja delovnih skupnosti Stipravnih interesnih skupnosti ^ problematiko kriterijev in meril za Nigvanje socialnih pomori .* atcdlog spremembe mreže osnovnih 2 v kranjski obrtni, predlog spremembe *' a okoliša na Planini in predlog o ustanovitvi nove ftole predlog za začetek likvidacije To-v veietabilnih maščob v ustanavlja- - pradloK odloka o občinskih upravnih "Wim»trokovnih službah ^ predlo« odloka o načinu oplojevanja kS*«kfanj»ki občini ^Jjjtefc odloka o upravljanju in raz- ^j^Mtavbnim zemljiščem ^^"lk odloka o nadomestilu za ^••arbnega zemljišča kriterijev za delitev zdru-* krajevnim skupnostim in vprašanja delegatov in šE** AaTL «**akw njake občinske skupščine bodo 5*«*ki onjanih in strokovnih služ-(jQ, £ t tkuplčina sprejela decembra ja ^Oanutek je bil deležen pre-ZjV razprave po delegacijah, na jfc,|J^itt)u občinske konference ZKS, V>wked»tvu SZDL in v komisijah \ druph organih izvršnega sveta. ^-i^Sttk je bil dopolnjen in tako je Ji »kupičini predlagan predlog - Jlu o občinskih upravnih organih ' ,Jlrokovnin »lužbah. Upoštevan je b republiAki zakon s tega področ- ». ^i*dlog odloka govori o možnosti JNmvljanja družbenih svetov pri ^irskih upravnih organih oziroma w j fioMmezno upravno področje. V JJnju nameravajo pri kolegijskih J»wih organih oblikovati Štiri ko-%\ Jjje. tri sekretariate kot indivi-Jkt upravne organe ter tri «jj Jb«, od katerih bosta imela pod-tf^ J inApekeij in geodetske uprave *t-j ^Minski značaj. Uprava druž-KlfcNi prihodkov pa bo se naprej jjj ^»atojna. Prevladuje ne Ino več v Večino resorno na-tolikšni meri članov komi- ^viona Simenuje izvršni svet, drugi pa predstavljali samoupravne or-cije in skupnosti. Spremenjene ' t*Ji določbe o oblikovanju stro-alužb. Uprava se ne bo delila. Delovali bosta le dve li službi: sekretariata izvrš-fveta in občinske skupščine ter službe. Posebna pozornost »jala kadrovski problematiki in inju. novi organizaciji se spreminja Jožaj krajevnih uradov pri ju administrativnotehnič-in pomoči za delovanje de-»istema v krajevnih skup-Irade bo treba zato okrepiti, j upravnim organi bo nujno jfttjeno delo, za kar bo skrbel uNij funkcionarjev uprave in stro-ISbaluŽh. DOGOVORIMO SE Kako smo planirali? Ugotovitve skupščinskega oddelka za planiranje in analize, ki je pregledal letošnje plane organizacij združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva Oddelek za planiranje in analize kranjske občinske skupščine je pregledal in ocenil letošnje plane organizacij združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva. Osnova za ocenjevanje so bila resolucijska določila. Oddelek je prejel nad 99 odstotkov planov gospodarskih organizacij združenega dela in 91,5 odstotka planov organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti. To je odraz uveljavitve spoznanja o pomembnosti samoupravnega družbenega planiranja. Pretekla leta se zato z letošnjim v tem pogledu ne morejo primerjati in upati je, da se bomo zapisanega v praksi tudi držali. Vseeno kaže opozoriti na nekatere, predvsem negativne ugotovitve. Vsi plani niso primerjani z letom 1979 in nimajo oblikovanih načinov pridobivanja dohodka, kar onemogoča ali vsaj zavira oblikovanje dohodkovnih odnosov, ki v praksi še niso zaživeli. Premalo je govora o politiki cen in kvalitetnih dejavnikih razvoja. Planirano zaposlovanje je dinamično in presega resolucijska določila, vendar bo ponovna kadrovska bilanca občine ta nasprotja Ai marsičem odstranila. Kadrovska problematika je premalo celovita in ne upošteva vedno pogojev za življenje in druge dejavnosti delavcev. Boljša je obdelava izobraževanja in štipendiranja. So organizacije zdru- ženega dela. ki v planih le ugotavljajo, da izvoz ne bo omogočal uvoza, ni pa govora o načinu odstranitve tega problema. Plan Save je v tem pogledu kvalitetnejši in predvideva sovlaganja s tistimi, ki ustvarjajo devizne viške. Uvoz še vedno sili prek okvirov resolucije. Investicije so marsikje le spisek želja brez upoštevanja realnih možnosti. To povzroča težave pri usklajevanju. Investicijskega denarja ni dovolj, naložbe pa so razdrobljene in takšne ne morejo doseči zaželjenega učinka. Premalo je govora o stabilizaciji, za katero niso dovolj le zakonske omejitve, ampak racionalizacija in tudi dohodkovno povezovanje. Pomembno področje je razporejanje dohodka. Poraba se mora v kranjski občini zaustaviti, vendar kljub izrednim naporom izvršnega sveta 36 gospodarskih organizacij združenega dela in 5 s področja družbenih dejavnosti presega dovoljena določila pri osebnih dohodkih, 9 pa pri skupni porabi. Temu bo treba med letom posvetiti veliko pozornosti, bodo pa zanesljivo primeri, o katerih kaže posebej sklepati in se odločati o upravičenosti zahtev. Realna je splošna pozitivna ocena planov, saj namenjamo akumulaciji in razširjeni reprodukciji več denarja, kar pa je bila slabost preteklega leta. Predlogi in osnutki • PREDLOG ODLOKA O naČINU oplojevanja Živali v KRANJSKI OBČINI - Predlagani odlok bo urejeval način oplojevanja govedi, prašičev, konj, perutnine, ovac, rib in čebel v kranjski občini. Največja novost predlaganega odloka je, da bo mogoče odslej v kranjski občini oplojevti krave in telice le z umetnim osemenjevanjem. Cena oplojevanja bo za vse rejce v kranjski občini enotna in deloma regresirana. Zđ kršitelje pa so predvidene stroge sankcije. • OSNUTEK ODLOKA O UPRAVLJANJU in RAZPOLAGANJU S STAVBNIM ZEMLJIščem — To področje se na osnovi predlaganega osnutka v marsičem spreminja. Stavbno«zemljiška skupnost bo upravljalec in tudi prodajalec stavbnih zemljišč. Posebej so obravnavana stavbna zemljišča na območju urbanističnega reda. Določeni so viri financiranja, predpisana komunalna opremljenost zemljišč in urejena razmerja med investitorji in krajevnimi skupnostmi, ki so na osnovi osnutka odloka upravljalci stavbnih zemljišč na svojem območju. Opredeljene so tudi ugodnosti pri plačevanju obveznosti za urejanje stavbnih zemljišč. Sprejem takšnega odloka je nujen zaradi uskladitve z že sprejeto zakonodajo. • OSNUTEK ODLOKA O naDOMESTILU za UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ - Tako kot pri upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči prihaja do sprememb tudi pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Po novem naj bi bilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od- visno od lege, namembnosti, ugodnosti in komunalne opremljenosti zemljišča. Sedanji odlok odreja le dve coni, ki sta razvrščeni v tri kategorije. Novi sistem bo doslednejši m učinkovitejši. Številnejše bodo oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, £I*V *aki° pa Polagani odlok prinaša tudi pristojnosti upravnih organov s tega področja pri ugotavljanju značilnosti stavbnega zemljišča Likvidacija izhod Kmetijskoiivilski kombinat Kranj in Kolinska iz Ljubljane, ustanoviteljici Tovarne za proizvodnjo vegetabilnih maščob v ustanavljanju, predlagata občinski skupščini, da začne postopek na osnovi zakona o združenem delu za redno likvidacijo tovarne v ustanavljanju. Pri predračunu gradnje so bile ugotovljene Številne pomanjkljivosti, predvsem pa ni bila upoštevana gradnja infrastrukture, kar je vse skupaj investicijo zelo podražilo. Od leta 1976 dalje do lani se je vrednost investicije petkrat povečala, potrebnih sredstev in posojil pa investitorja nista uspela zagotoviti. Tudi izračun rentabilnosti nove tovarne ne kaže pozitivnega rezultata. IzvrSni svet meni, da je zato likvidacija edina in najboljša rešitev, saj bi bilo v novo tovarno nesmiselno vlagati nova sredstva. Nova celodnevna osnovna Sola na Planini bo že v jesenskem začetku novega Šolskega leta sprejela prve učence. Začetek pouka v novi šoli terja tudi spremembo šolskega okoliša na Planini — Foto: F. Perdan Ocena lanskega gospodarjenja v kranjski občini Občutljivi za ukrepe Analiza gospodarskih rezultatov kranjske občine v letu 1979 kaže. da je bilo poslovanje organizacij združenega dela manj uspešno kot leta 1978. Visoka konjunktura in inflacijske težnje ter omejevalni ukrepi pri cenah, posojilih in poslovanju nasploh so umirili rast finančnih kazalcev, predvsem pa so bile posledice občutnejše za kranjsko kot pa za slovensko gospodarstvo. Posebno ostre so bile posledice ukrepov pri zunanjetrgovinski menjavi, tako da so povprečni lanski republiški kazalci uspešnosti .gospodarjenja vzpodbudnejši od kranjskih. Celotni prihodek se je lani v primerjavi z letom 1978 povečal za 22,5 odstotka, vendar so tudi porabljena sredstva naraščala hitro in so za rastjo družbenega proizvoda zaostala le za odstotek. To je vplivalo na umirjeno rast dohodka in družbenega proizvoda. Počasnejšo rast kot leta 1978 je imel tudi čisti dohodek. Izrazita so bila neusklajena gibanja osebne, skupne in splošne porabe in sredstev za reprodukcijo. Previsoko so naraščali osebna, skupna in splošna poraba, manj pa je bilo sredstev za reprodukcijo. Ena od slabosti kranjskega gospodarstva v letu 1979 je bila zunanjetrgovinska menjava. Le dobrih 61 odstotkov uvoza je pokril izvoz, ki je še vedno v večini usmerjen na zahodna tržišča. Povečala, in to za več kot 64 odstotkov, so se lani v primerjavi z letom 1978 sredstva za investicije. Prevladovala so sredstva v opremo, vlaganja v objekte pa so se zmanjšala. Odvisnost investitorjev od bančnih posojil in drugih oblik kreditiranja se je povečala, prav tako pa se je v zaostrenih pogojih domačega kreditiranja povečal delež tujih posojil. Edina temeljna organizacija, ki je poslovno leto zaključila z izgubo, je TOZD Klavnica Kmetijskoživilskega kombinata iz Kranja, motnje v poslovanju pa je imelo 19 temeljnih organizacij združenega dela. Med manj uspešnimi panogami st> bili lani industrija, kmetijstvo in gospodarstvo, deloma pa velja to tudi za trgovino, promet in zveze. Ocena lanskega gospodarjenja združuje tudi analizo razprav o zaključnih računih, ki jo je pripravil občinski svet Zveze sindikatov Kranj skupaj s Službo družbenega knjigovodstva in družbenopolitičnimi organizacijami. Vzpodbudna in razveseljiva je ugotovitev, da so bila poročila o lanskem gospodarjenju razumljivejša, dostopnejša in boljše pripravljena. Kvalitetno boljša so tudi poročila o lanski dejavnosti organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti. Kljub temu pa ocenjevalci razprav o zaključnih računih ne morejo mimo nekaterih pomanjkljivosti. Premalo je govora o uresničevanju sklepov, sprejetih ob lanskih zaključnih računih. Nekatera poročila so še preveč knjigovodska, preobsežna in nepregledna. Delitev dohodka in ocene le-te so še preveč v ozadju, pri poročilih interesnih skupnosti pa je premalo govora o uresničitvi programov in o kvaliteti dela delovnih skupnosti skupnih služb v interesnih skupnostih. Premalo je primerjav z uspešnostjo v panogi, z uspešnostjo sorodnih ali enakih podjetij. Tako kot običajno pa poročila o gospodarjenju šepajo tudi pri ukrepih, kako v prihodnje gospodariti bolje in odstraniti pomanjkljivosti, ki so se pokazale lani. Že lani delili za letos Lani so v kranjski občini na račun letošnjega leta krajevnim skupnostim že razdelili 5.170.000 dinarjev, tako da letos ostaja za investicije še 5,5 milijona dinarjev Kriterije za delitev združenih spredstev krajevnim skupnostim za leto 1979 je kranjska občinska skupščina sprejela marca lani in so bili le objavljeni v Uradnem vestniku. Odbor za delitev združenih sredstev krajevnim skupnostim zato predlaga zboru krajevnih skupnosti, da lanski kriteriji veljajo tudi letos, ker so primerni in lani niso povzročali problemov pri razdeljevanju denarja. Prav tako je bilo lani krajevnim skupnostim kranjske občine na račun letošnje kvote za investicije že razdeljenih 5.170.000 dinarjev, tako da za letos ostaja še 5,5 milijona dinarjev. Novost predloga pa je da bi imele pri natečaju za združena sredstva za investicije prednost tiste krajevne skupnosti, ki v zadnjih dveh letih niso uspele na natečajih ali se sploh niso prijavile. Odbor za delitev združenih sredstev predlaga zboru združenega dela sprejem posebnih kriterijev za dodelitev denarja za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav. Po tem predlogu naj bi krajevne skupnosti prejele za meter makadamske ceste 10 dinarjev in za meter asfaltirane 3,5 dinarja, za vzdrževanje, kanalizacije 7 dinarjev za tekoči meter, za« vzdrževanje parkov in urejenih zelenic 5 dinarjev za kvadratni meter, za vzdrževanje javne razsvetljave po 1500 dinarjev za svetlobno telo, 500 dinarjev za eno otroško igrišče, če ga vzdržuje krajevna skupnost, in za vzdrževanje družbenih prostorov oziroma njihove uprabne površine po 100 dinarjev za kvadratni meter. Na osnovi tega predloga bo treba letos krajevnim skupnostim zagotoviti 7,2 milijona dinarjev. Delegati bodo odločili in ocenili 0 dveh zanimivih predlogih oziroma poročilih bodo razpravljali de- • Prvo je POROČILO 0 DELU DELEGATOV IZ SLOVENIJE V ZVEZNEM ZBORU ZVEZNE SKUPŠČINE V LETU 1979^ Poročilo navaja, koliko zakonskih dokumentov je sprejel zvezni zbor lani. Predvsem so bila v ospredju področja energetike in stabilizacije, utrjevanja družbenoekonomskih odnosov, kolektivnega vodenja, sprememb ustave ter utrjevanja sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite. Govora je bilo tudi o mednarodni politiki. Aktivnost delegatov iz Slovenije je bila precejšnja, njihova stališča pa so bila oblikovana na osnovi usmeritev republiškega izvršnega sveta, skupščine, upravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Zastavljena so bila številna delegatska vprašanja, ki so izhajala iz neposrednega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja. Boljše je bilo sodelovanje z delegatsko osnovo, pomembno delo pa je opravil skupščinski Poročevalec in nekatera druga glasila. V prihodnje kaže zboljšati programiranje in metode dela. Tesneje mo- rajo delegati še naprej sodelovati z republiško skupščino in njenimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami ter Gospodarsko zbornico SRS in seveda delegatsko osnovo v združenem delu ter krajevnih skupnostih. • SPREMEMBA MREŽE OSNOVNIH SOL V KRANJSKI OBČINI, SPREMEMBA ŠOLSKEGA OKOLIŠA NA PLANINI TER SPREJEM SKLEPA O USTANOVITVI NOVE ŠOLE je prav tako pomembna točka dnevnega reda. V prihodnjem šolskem letu bo začela delovati nova osnovna šola na Planini in je treba razdeliti šolski okoliš Planine med sedanjo osnovno šolo Staneta Žagarja in novo celodnevno osnovno šolo Edvarda Kardelja. Izobraževalna skupnost je o tem že razpravljala, občinska skupščina pa mora sprejeti še sklep o ustanovitvi nove šole. Izobraževalna skupnost in izvršni svet občinske skupščine menita, da ima nova šola pogoje za delo, prav tako pa tudi pri oblikovanju kolektiva šole ne bi smelo biti težav. Stran za delegatsko odločanje na osnovi gradiva Indok službe in gradiva za skupščino pripravil .Jože KOŠNJEK C LAS 6.STRAN TOREK. 15 APRILA 19M Nadzor nad cenami Osnutek zakona o družbeni kontroli cen med drugim predvideva ustanovitev skupnosti za cene in občinskih ter medobčinskih skupnosti Zvezna skupščina je konec lanske- družbenega dogovarjanja ga decembra sprejela zakon o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Novi zakon ureja vsa vprašanja sistema in družbene kontrole cen in določa pravice in dolžnosti delavcev v, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih pri oblikovanju cen za proizvode in storitve ter usklajevanju in nadzoru n." enotnem jugoslovanskem trgu. Zvezni zakon določa nadrobno temelje sistema cen. oblikovanje cen in družbeno kontrolo, ki jo opravljajo samoupravne organizacije in skupnosti ter organizirani potrošniki, skupnosti za cene in družbenopolitične skupnosti. Opredeljene so tudi sankcije in možnosti prehoda na nov sistem cen. Republiškim ter pokrajinskim zakonom ter odlokom občinskih skupščin je prepuščeno urejanje in določanje pristojnosti organov na področju kontrole cen ter oblikovanje skupnosti za cene. Osnutek zakona o družbeni kontroli cen pooblašča izvršni svet slovenske skupščine kot ogran, da opravlja zadeve družbene kontrole cen, seveda za proizvode in storitve, pomembne za vso republiko. Razne teh in seveda proizvodov in storitev, ki so domena federacije, pa bodo vse ostale v pristojnosti občine. Kateri proizvodi in katere storitve so repu-liftkega pomena, bo določal dogovor republike in občin. Izvršni svet slovenske skupščine naj bi, kot določa osnutek zakona o družbeni kontroli cen, sklepal z organi občin dogovore o izvajanju politike cen, odločal o pritožbah, predpisoval obveznosti, vzpodbujal in začenjal postopke in sporazumevanja, odločal o kompenzacijah, ščitil cene kmetijskih izdelkov itd. Osnutek zakona o družbeni kontroli cen prinaša še nekatere druge novosti. Oblikovana naj bi bila republiška skupnost za cene. in tudi občinske oziroma medobčinske skupnosti za cene. ki naj bi delovale DOGOVORIMO SE KRANJ na osnovi določh republiške skupnosti za cene. Republiško skupnost ustanovijo /. dogoovorom izvršni svet skupščine SRS. Gospodarska zbornica SRS in splošna združenja. Zveza sindikatov. Socialistična zveza delovnega ljudstva in organizacije potrošnikov na ravni republike. Najvišji organ skupnosti naj bi bil svet skupnosti. Hkrati /. zakonom o družbeni kontroli cen bo nujno sprejeti še nekatere spremljajoče predpise, da bo potem to področje celovito urejeno. Družbeni objekti ne rastejo sami Koordinacijski odbor za izvedbo programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih kranjske občine poroča o lanskem delu in poziva kolektive, ki ne izpolnjujejo obveznosti, naj jih izpolnijo. Program in finančni načrt sklada za gradnjo družbenih objektov sta krojila delo v letu 1979. Sredi lanskega decembra bi morala biti zgrajena nova osnovna sola na Planini, junija letos pa se zunanja ureditev,. Ker so obrtniška dela kasnila, je izvedbeni rok konec letošnjega maja, zunanja ureditev pa naj bi bila gotova konec julija. Slovenijales že dobavlja in namešča opremo. Za šolo na Planini je bilo lani namenjenih 55.663.209 dinarjev. Za osnovno šolo na Primskovem in vrtca na Planini in v Preddvoru je bila kupljena oprema, posebna skrb koordinacijskega odbora pa je veljala družbenim prizadevanjem za zgraditev večnamenske hale v Savskem logu, v kateri bi bilo tudi drsališče. Investitorju Gorenjskemu sejmu je odobril 2,9 milijona dinarjev l Gradnja n,,ve sirarne pri kranjski mlekarni in modernizacija sedanjih J posojila, za gradnjo pa je namenil tudi sredstva, ki so se v okviru sklada za gradnjo družbenih objektov posebej zbirala za drsališče. Lani se je odločilo tudi pri gradnji osrednjega strelišča. Ker v Kranju ni bilo mogoče najti primerne lokacije, je Strelska zveza predlagala gradnjo v okviru osrednjega strelišča v Struževem. Nadaljevala se je gradnja rekreativnih objektov po krajevnih skupnostih na osnovi vrstnega reda in razpoložljivih sredstev. Za gradnjo igrišč so prejele denar krajevne skupnosti Trboje, Orehek, Kokrica in Jezersko. Koordinacijski odbor za gradnjo družbenih objektov je lani prav tako pomagal pri gradnji komunalnih naprav za novi Dijaški dom, šest krajevnih skupnosti pa je prejelo sredstva za asfaltiranje krajevnih cest, adaptacije kulturnih domov in graditev kanalizacije. Od leta 1975 dalje, ko so v kranjski občini začeli v združenem delu in na osnovi dohodka zaposlenih zbirati sredstva za gradnjo družbenih objektov po krajevnih skupnostih, so zbrali kar 179.923.543 dinarjev. Doslej so za gradnjo šol, vrtcev, drsališča, objektov po krajevnih skupnostih in komunalnih naprav potrošili 173.911.108 dinarjevV Koordinacijski odbor, ki poroča, in izvršni svet, ki se je s poročilom že seznanil, ugotavljata, da je bil lanski program uresničen. Plačevanje prispevkov občanov od neto osebnih dohodkov se konec letošnjega junija zaključi, zato je treba najti način zbiranja do konca leta. Se posebna pozornost pa bo morala veljati organizacijam, ki prispevka od bruto osebnih dohodkov ne plačujejo in imajo že več let neporavnane račune. Dolžnike je treba sproti spremljati in ocenjevati, ali so zaostanki upravičeni ali ne. Premalo enotnosti pri dodeljevanju socialne pomoči V kranjski občini bi kazalo organizirati skupno strokovno službo, kjer bi občani lahko uveljavili vse oblike socialnih pomoči, pa tudi evidenca l?i bila zaradi tega t očne jša Osnova uveljavljanju socialnih pomoči so merila, sprejeta v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih. Občinske interesne skupnosti so pri tem vezane tudi na republiška merila, katerih cilj je preprečevati prevelike razlike. Merila za uveljavljanje socialnih pomoči se praviloma usklajujejo v skupnosti socialnega varstva, vendar je usklajevanje na ravni občine pogosto težje, saj je precej meril določenih v republiki. Neusklajenosti so najizrazitejše pri raznih dohodkovnih cenzusih, nt katerih temeljijo socialne pomoči. Neenotno je tudi ugotavljanje dohodka. Marsikje upoštevajo samo dohodek iz delovnega ras> merja, drugje pa tudi najrazličnejše dodatne zaslužke, regrese, nagrade in podobno. Ker vseh dohodkov občanov ni mogoče evidentirati, jih tudi ni mogoče upoštevati pri dodeljevanja socialnih pomoči. Zato se dogaja, da štejemo med socialno ogrožene tudi ljudi, ki sicer prejemajo zadostne dohodke. Prav tako po občinah tudi ne vedo, koliko in kolikšne socialne pomoči posameznik prejema. Marsikdo si tudi na račun socialnih pomoči ustvari ugoden finančni položaj in celo na osnovi dohodka preseže tistega, ki dohodek ustvarja na osnovi rednega dela, vendar je le-ta za malenkost previsok za pridobitev socialne pomoči. Pojavlja se vprašanje, ali takšne razmere vplivajo, da nekdo dela manj zaradi tega, da potem lahko dobi najrazličnejše pomoči in s tem višji dohodek, kot bi ga sicer prejemal iz delovnega razmerja. Sistem socialnih pomoči je tudi tog in ne dopušča potrebnega prilagajanja razmeram. Manjka izhodišč a usklajevanje. V kranjski občini so analizirali to področje družbenega življenja in med drugim ugotovili, da ne ustreza povsem varstveni dodatek za zagotovitev najnižjih pokojnin, da se upravičenost dodatka za strežbo in nego ne preverja, da je neurejeno pokojninsko in invalidsko zavarovanje osebe na usposabljanja, da pri subvencioniranju oskrbnin v vrtcih ne upoštevamo ite-vila otrok, vključenih v vrtce, da lestvici subvencioniranja bivanja v celodnevni šoli in v podaljšanem bivanju nista usklajeni, da so prenizke stalne denarne pomoči za preživljanj« ljudi, ki so brez dohodka, kar velja tudi za otroke z najrazličnejšimi motnjami, da so nepravilnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj s stališča sociale itd. Kranjčani menijo, da bi zato kazalo najprej spremeniti in uskladiti nekatere republiške zakone: zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok ter mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter samoupravni sporazum o rejništvu. Življenjske stroške nosa-meznih kategorij kaže analitičneje ugotavljati. V občini bi morali uvesti enotno izkazovanje dohodka, uskladiti leatvice za subvencije, zvišati stalne denarne pomoči edini vir sa preživljanje, ter invalidnine za duševno in telesno manj razvite ljudf, maksimalni dohodkovni cenzus usklajati z življenjskimi stroški in zagotoviti večjo povezavo in sodelovanje med službsmi 8 tega področja. Zanimiv je predlog za oblikovanje enotne službe, kjer bi lahko občani na enem mestu uveljavljali pravice do sociais* pomoči. Tako bi bila zagotovljena tudi enotnejša evida** Predlagane so inačice, da bi o socialni pomoči odločali ott*"? ustrezne interesne skupnosti ali koordinacijski odbor »** skupnosti..Socialne pomoči pa naj bi izplačevali pri intef**«1 skupnosti ah pn skupni strokovni službi. Skupna strokov*« služba naj bi delovala pri skupnosti socialnega varstva aH P" Centru za socialno delo, ki naj bi bil še bolj izvajalska organi*«-cija na področju celotnega socialnega varstva. Predvsem P« socialnih pravic v prihodnje ne bi kazalo širiti, ampak le iaoatri-ti merila. i« SK. LOKA 14. seja družbenopolitičnega /bora Skupščine občine Škofja Loka, ki bo v ponedeljek, 21. aprila, ob 13.30 v mali dvorani občinske skupščine. Poljanska c. 2. 1. seja /bora združenega dela Skupščine občine Škofja Loka, ki bo v sredo, 23. aprila, ob 10. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Škofji Loki. Poljanska c. 2. 3. seja /bora krajevnih skupnosti skupščine občine Škofja Loka1, ki bo v sredo 23. aprila, ob 10. uri v mali sejni sobi občinski1 skupščine. Poljanska cesta 2. Za gradnjo V Žireh V skladu s programom stanovanjske graditve v občini Škofja Loka pripravljajo zazidalni načrt družbeno usmerjene gradnje v Zireh. Gradnja je načrtovana v coni S7 in S3, ki je bila določena že leta 1971 z urbanistično dokumentacijo za Ziri in ponovno opredeljena z novelacijo urbanističnega programa občine Škofja Loka v letu 1978. Z namenom, da bi zemljišče v velikosti 15 ha, zavarovali pred nenačrtnim parceliranjem, je potrebno sprejeti odlok, ki to prepoveduje. DOGOVORIMO SE Vloženi dinar daje premalo Poročilo o uresničevanju sklepov a. Oddelek za družbeno planiranje in razvoj pri občinski skupščini je pripravil analizo družbene reprodukcije, sredstev za reprodukcijo in akumulativne sposobnosti v škofjeloški občini, da bi se z njo seznanili načrtovalci pri sestavljanju planskih dokumentov in njene izsledke tudi upoštevali. V letih 1975 do 1978 je učinkovitost dela (družbeni produkt na zaposlenega) porasla za 81 odstotkov, učinkovitost vloženih sredstev (dosežen družbeni produkt na 100 din vloženih sredstev) pa le za 20 odstotkov. Delež čistega dohodka v dohodku se je v tem obdobju zmanjšal za 4 odstotke, ker so sredstva za druge obveznosti iz dohodka rasla hitreje kot čisti dohodek. Iz podatkov je razvidno, da je le manjši del čistega dohodka namenjen za razširitev materialne osnove dela, več pa za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD. Ob sorazmerno hitri rasti investicijske porabe vse bolj narašča tudi zadolženost TOZD in s tem odvisnost od tujih virov sredstev. S pokritjem obveznosti (posojila za manj razvite, združevanje za gospodarsko infrastrukturo in odplačila posojil) je od oblikovanih 69 odstotkov sredstev za reprodukcijo na ravni TOZD ostalo komaj 31 odstotkov sredstev. Zaradi naraščajoče mase kreditov, ki jih najemajo TOZD. so sredstva za obresti močno narasla, ker pa je stopnja inflacije večja od obrestne mere. je gospodarstvo še vedno bolj zainteresirano za najemanje kreditov kot za oblikovanje lastnih skladov. V virih tujih sredstev prevladujejo bančni krediti, saj TOZD z lastnimi skladi in združenimi sredstvi TOZD pokrivajo komaj tretjino sredstev. Vse to pa kaže na neusklajenost posameznih sistemskih področij. Zlasti: prevelik del stroškov enostavne reprodukcije se namesto s cenami pokriva s kompenzacijami (železnica, energetika, kmetijstvo, prevelik delež sredstev za nove naložbe se oblikuje izven TOZD (krediti, varčevanje) in se vrača kot kredit nazaj v TOZD in tako bremeni stroške ter veča inflacijo. Sprememba odloka o občinskih blagovnih rezervah Republiški komite za zakonodajo ie obvestil, da odlok o občinskih blagovnih rezervah ni v skladu z zakonodajo in sicer v členu, ki govori o kazenskih sankcijah. Občinski odlok predpisuje, da se lahko z odlokom občinske skupščine predpiše za odgovorno osebno pravne osebe denarna kazen največ v znesku 3.000 din. Pravilno pa je od 1.000 do 3.000 din. 13. seje družbenopolitičnega zbora in 17. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 10. in 12/3-1980 1. Sklepi in stališča na poročila pravosodnih organov in organov pregona ter družbenega pravobranilca samoupravljanja so bila posredovana tem organom in Medobčinskemu svetu SZDL. Sklepi in Briporočila bodo objavljeni tudi v iltenu INDOK centra, da bi se z njimi seznanile tudi delovne organizacije in se v skladu z njimi tudi ravnale. 2. Osnutek družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka je v javni razpravi, ki naj bi tekla do 30. tega meseca. 3. Spremembe resolucije o izvajanju družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1975-1980 v letu 1980 so objavljene v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 7/80 z dne 1/4-1980. 4. O sprejemu družbenega dogovora o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organiziranju in sofinanciranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem, je bil obveščen predlagatelj — skupščina gorenjskih občin. 5. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah urbanističnega načrta mesta Škofja Loka — načrt cestno prometnega omrežja je v javni razpravi. Razprava teče po programu. 6. 0 sprejemu poročila o delu komisije za odnose z verskimi skupnostmi za leto 1979 je bil obveščen predlagatelj - komisija za odn«* t verskimi skupnostmi. 7. Delegatsko vprašanje delepc je DO »LOKA« Škofja Loka tW s produktivnostjo oziroma stonlno-stjo Železniško transportnega gosjvv darstva je bilo posredovano delegati: interesne skupnosti in ZG ZTP Ljubljana za odgovor. Delegatsko vprašanje delen«* delovnih ljudi v obrtni in podobe: dejavnosti glede izdaje lokacijskih « gradbenih dovoljenj na območju Gorenje vasi — Redeče je bilo posredovano izvršnemu svetu za p> men odgovor. 8. Osnutek odloka o pomoto« objektih in merilih za določite* zemljišča namenjenega za normah« uporabo že zgrajenega objekta » občini Škofja Loka je v javni razpravi. 9. Sklep zbora združenega delan poročilo o izvajanju načel resolucije v letu 1980 izvaja oddelek za dru] beno planiranje in razvoj. 0 izvajanju sklepa in o izvajanju nafri resolucije bodo še sledila poročiU Nov sekretar zbora krajevne skupnosti Ker se je sekretar zbora krajevnih skupnosti Alojz Rajjtjj upokojil, predlagajo, da se za nW. ga izvoli Vladimira Vidmarja, načelnika geodetske uprave. I »i * / ( 11111 I ' »H |*h .- .'.«*«♦ .: HiilHtttiltt HLA 1980 ^odarjenje lani ) ViSOka TaSt iZVOZa iarstvo škofjeloške občine je lani povečalo proizvodnje in rast družbenega proizvoda tplanom. močno preseglo planirano rast izvo-utinkovitostpa se je zaradi rasti cen surovin in repromateriala znižala jrstvo škofjeloške ob-_ sicer ni doseglo plani-i resaluitov, kljub temu pa tiso slabi. Se posebej t, ker so bili storjeni kva-areauki v izvora. Večji v m je tudi vzrok za neka->s*bfc finančne pokazatelje ike rasti. Realna stop-! industrijske proizvodit planirana med 7 in 8 Industrijske organiza-v zaključnih računih j fl odstotno rast, kar bi i tenenilo med 8,5 in 9,5 i is je ve* kot znala re-> poprečje. -\ Dnevni red M i*ja družbenopolitičnega zbora I. anentrv sklepčnosti • ujf"'" vprašanja . ajtaftev zapisnika 1.'}. seje družbeno-0jtntft zbora z dne 10. 3. 1980 ter pank o uresničit vi »k lepo v . aelzs uresničevanja renolucije o po-icia izvajanja družbenega plana raz-^ strine škof ja Loka 1975—1980 v tU 1979 ter poročilo o uresničevanju Speers in resolucije v letu I98f> mku izkoristka delovnega časa vte-tjfaah famoupravnih organizacijah ,£aeostih v letu 1979 in planov za a,|>wter analiia izostankov z dela «itol*79 «wwdo|ovora o temeljih družbene-■ aeoe občine Škofje Loka za ob l^iii-isss ajafilo občinske kulturne skupnosti o ajc* oVjavnesti v občini s proble- K anfija o delu delegatov iz SR Slove-a»» Zveznem zboru Skupščine SFRJ »ssVAje I 1 1979 do 31. 12. 1979 -**)*{ odloka o potrditvi zaključnega I vs* proračuna in ostalih računov [ »sjrftefja Loka za leto 1979 fcajr k statutu Vzgojno varstve-m uvoda Skorja Loka ■I«* m imenovanja deli tnfcrv kamiaije aa verifikacijo po-»wti verifikacija pooblastil in ugo-eaeekJspčnosti *«sau vprašanja Mtrv zapisnika 17. skupnega zaae-aiora združenega dela in zbora i?\ skupnosti ter poročilo o -3taju sklepov J*Staničevanja resolucije o poganjanja družbenega plana raz-**6nt Škofja Loka v letu 1979 *J*afiJo o izvajanju dogovora in *aa>rkHu 1980 **a izkoristka delovnega časa v te-sunoupravnih organizacijah '•Mostili v letu 1979 in planov za * ISO ter tnali za izostankov z dela %m ***»oforora o temeljih družbene-lasa občine Škofja Loka za ob %mi-19S6 a^sbrinake kulturne skupnosti o občini s proble- aJas dejavnosti tal* **»» o delu delegatov iz SR Slove-%>Zmnern zboru Skupščine SFRJ lAMjeod 1.1.1979 do 31. 12. 1979 Sšsjodloka o potrditvi zaključnega "^ijroraeuna in ostalih računov iftafja Loka za leto 1979 asinka o spremembi odloka o ibtaaovnih rezervah aalkf edloka o splošni prepovedi ■asu t zemljišči, prepovedi parce-«• ureditve in spremembe kulture ■JaVe in obvezni izdelavi zazida I-«p urit* ca družbeno usmerjeno »a^MSkorradnio v 2ireh apapi statutu Vzgojno varstvene-»s*sm Škofja Loka eata družbene reprodukcije, sred-y a reprodukcijo in akumulativne V strukturi dogodka je imela največji delei industrija in sicer je ustvarila 71,22 odstotka dohodka v občini, kmetijstvo 0,23, gozdarstvo 1,78; gradbeništvo 6,98; promet 3,19; trgovina 11,SS; a-ostinstvo 0.77; obrt 2,01; sta-novanisko-komunalna deiavnnat 1,06 in finančno-tehnično poslovanje 0,86 odstotka. V celotnem dohodku in dohodku so svojo udeležbo povečali gradbeništvo, obrt ter finančne, tehnične in poslovne storitve, zmanjšal pa se je delež industrije. Spremenjene razmere v kmetijstvu pa so povzročile, da je delež te dejavnosti v celotnem prihodu upadel, v dohodku pa porastel. Rast družbenega proizvoda je bila lani načrtovana realno za okoli 8 odstotkov. Če upoštevamo rast cen in inflacijo, naj bi realna rast družbenega proizvoda znašala 8,2 odstotka, vendar ta podatek velja zgolj informativno. Delež produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda je bil načrtovan na 60 odstotkov. Ker se je zaposlenost povečala le za 3 odstotke in če je družben proizvod porastel za 8,2 odstotka, je delež produktivnosti narastel za 64 odstotkov. Število zaposlenih se je v gospodarstvu povečalo za 2,1 odstotek v negospodarstvu pa za 10 odstotkov, kar je bilo nujno zaradi nujnega pospešenega razvoja družbenih dejavnosti. Dosežki v zunanjetrgovinski menjavi so ugodni. Delovne organizacije so izvoz povečale za skoraj petino in ustvarile 44,6 milijona dolarjev iztržka. 8 tem je bila načrtovana 10 odstotna rast izvoza še enkrat presežena. V tem izvozu pa ni upoštevan indirektni izvoz škofjeloških delovnih organizacij. Rast uvoza je bila v lanski resoluciji omejena na 3 odstotke, vendar pa je gospodarstvo povečalo uvoz za skoraj 17 odstotkov. Tako se je obseg zunanjetrgovinske menjave v primerjavi z letom 1078 povečal za 18 odstotkov, kar je za trikrat več kot so planirali. Zaradi previsokega uvoza se je razmerje med uvozom in izvozom poslabšalo, vendar je še vedno tozitivno, saj je vrednostno višje ot v preteklem letu. Ob tem velja poudariti, da se je močno povečal izvoz na konvertibilno področje in v deželo v razvoju, upadel pa je izvoz na klirinško področje. Manj kot leta 1978 so izvozili v Alplesu, Jelovici, Kroju in Alpini. Manj kot leto 1078 pa so uvozili v Alplesu, Iskri Reteče, več pa v Termiki, LTH in Alpini. Če pa upoštevamo dvig cen, je izvoz realno porastel za 4 do 5 odstotkov, uvoz pa se je realno zmanjšal za odstotek ali dva. Doseženi rezultati v zunanjetrgovinski menjavi so plod večletnih prizadevanj OZD na področju Rlasrranje proizvodov v izvoz, avedeni rezultati v pozitivnem smislu odstopajo od dosežkov v gorenjski regiji in republiki. Investiranje v osnovna sredstva je lani raslo hitreje kot družbeni proizvod. Lani je bilo v oanovna sredstva vloženih 1.083 milijona dinarjev, vendar pa je bilo lastnih sredstev le 233 milijonov dinarjev, kar je nominalno za 10 odstotkov manj kot leto 1678. Zmanjšala se je tudi učinkovitost uporabljenih sredstev. Porabljena sredstva so rasla hitreje od celotnega prihodka in sicer zaradi hitre rasti cen surovin, energije in pa tudi slabe kakovosti repromateriala. V negospodarstvu pa je bil celotni prihodek večji za 38 odstotkov, dohodek za 36, porabljena sredstva za 44, osebni dohodki in skupna poraba za 33, poslovni in drugi skladi za 78, število zaposlenih za 10 odstotkov, vlaganja v investicije pa so porasla od 28 milijonov dinarjev .........jonov um a rje v na 127 milijona dinarjev. Naloge SIS so se uresničevale po sprej-tih programih. Presežek sredstev 7.807.000 din pa so SIS poravnale z znižanjem prispevnih stopenj. Vendar ob tem velja dodati, da pri osebnih dohodkih lani negospodarstvo še bolj zaostaja za gospodarstvom. Lani bo se OD v gospodarstvu dvignili za 22, v negospodarstvu pa za 18 odstotkov. Tako ao glede na leto 1978 v realni vrednosti celo celo padli. Poprečje za leto 1979 zns ša v gospodarstvu 7.000 din negospodarstvu pa 8.199 din. Poročilo kulturne skupnosti Slabo organizirani izvajalci Nkf u izdajo zakona o kom pen za m (Md zakona n družbeni kontroli m ' *Jhea imenovanja I sto stara krajevnih skupnosti s**v komisije za verifikacijo po-•asstil verifikacije pooblastil in ugo- ***** vprašanja tmu razrešitev sekretarja zbora kajenakakupnosti in imenovanje no- ssJUv zapisnika 17 skupnega zase-•* Sari združenega deta in zbora Spit* skupnosti ter poročilo o taseevsaM sklepov eoMinsk« kulturne skupnosti o dejavnosti v občini s proble- aate Hans o delu delegatov iz SR Slovele »Z*eznem zboru skupščine SFRJ seattjeod 1.1. 1979 do 31. 12. 1979 aakf »loka o potrditvi zaključnega *m proračuna in ostalih računov sssAafla Loka za leto 1979 asi toka o spremembi odloka o b blato vnih rezervah sssf odloka o splošni prepovedi esMtt z zemljišči, prepovedi parce-wf pedttve in spremembe kulture tarfaVa in obvezni izdelavi zazidal ap satrta za družbeno usmerjeno »ssiesjskop-adnjo v žireh asfce aaaajučevanja resolucije o posli avsaaia družbenega plana razna osrine Škofja Loka v letu 1979 • smribo uresničevanju dogovora <«eaVijev letu 1980 Hht izkoristka delovnega časa v te «fs* Mmoupravnih organizacijah »iamistih v letu 1979 in planov za * Sto ter analiza izostankov z dela ,m : dogovora o temeljih družbene-fkst občine Škofja Loka za ob-S9I-I9M k itetutu Vzgojno varstvene-•areds Škofja Loka *wm imenovanja Pozdraviti velja pobudo škofjeloške kulturne skupnosti, da tudi delegate občinske skupščine seznani s svojim delom. Vsekakor je njen namen opozoriti na probleme, ki postajajo vse bolj pereči. Sestavila je delovno poročilo, opremljeno s Eodrobnim opisom, kaj vse so poltene kulturne organizacije ter društva, povezana v zvezo občinsko kulturnih organizacij, naredile lani. Delo je bilo pestro po vsebini in obsegu in pri kulturni skupnosti menijo, da bi ga bilo še več, če bi imeli izvajalci več denarja, boljše pogoje dela in več strokovnjakov. Nove strokovne moči potrebuje Loški muzej, zveza kulturnih organizacij, knjižnica Ivana Tavčarja, zgodivinski arhiv, spomeniško varstvo pa tudi muzejska društva. Potrebo po novih strokovnih delavcih bo sprožil tudi novi družbeno kulturni center v Skofji Loki, ki naj bi v bodoče oblikovali kulturno politiko škofjeloškega mesta. Kadrovska problematika je prisotna tudi v društvih, ki potrebujejo strokovno vodstvo, posebej to velja za Loško gledališče. Že dalj časa je v škofjeloški občini prisotna problematika" obnove kulturnih domov, ki so razen v Železnikih v izredno slabem stanju. To po-posebej občutijo prebivalci škofelo-škega mesta, kjer je zaradi neprimerne kulturne dvorane povsem zamrla gledališka dejavnost, ki je bila nekdaj osnovni nosilec kulturnega življenja Škofje Loke in okolice. Kulturnim domovom, ki kličejo po obnovi, se je letos pridružil še pereč problem dvorca na Visokem, Bivše Tavčarjeve domačije, ki je zimo preživela v ruševinah. Vendar firoblem Visokega ni v nedorečenem astništvu, temveč v nerazčiščenem programu sanacije. Poslopje torej počasi propada in čaka na celovit program, kako naj bi mu vdahnili Življenje. Skoraj leto dni so že prisotne denarne težave v knjižnici Ivana za Tavčarja kot centralni občinski knjižnici. S preselitvijo v nove pro store so se znatno povečali stroški poslovanja in finančne zadrege knjižnice je kulturna skupnost reše vala med letom. Osebni dohodk zaposlenih v knjižnici so zelo nizki, sicer pa z njimi izvajalci kulturne skupnosti že več let zaostajajo ravnijo osebnih dohodkov v izobra zevanju in seveda tudi v gospodar stvu. Vrsto let se že postavlja vprašanje lastništva grajskega vrta in upravljanja z loškim gradom. Problem so že večkrat obravnavali, v zadnjem času nakazali rešitve, vendar je seveda osnovna ovira za dokončno ureditev in obnovo grajskega vrta, obzidja in loškega gradu seveda pomanjkanje denarja. Le kdo bi prevzel poslopje, če ve, da nima denarja za njegovo vzdrževanje. Če rešitev ne bo hitra in odločna, lahko Srad zadene podobna usoda kot vorec na Visokem. Denar bi potrebovali tudi za obnovo puštalske kapele, ki so jo v preteklem letu oživili glasbeni koncerti. Med poročili je objavljeno tudi obsežno poročilo Regionalnega zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana, ki razgrinja vso pestro dejavnost pri ohranjanju in varovanju kulturne dediščine. Po njegovi evidenci je na območju škofieloške občine 542 zavarovanih kulturnih spomenikov in območij. Novo je tudi poročilo lani ustanovljenega Združenja umetnikov Škofja Loka, ki bo odslej skrbelo za likovno in razstavno dejavnost. . Kulturna skupnost je lani izvedla anketo, da bi od uporabnikov izvedela, kaj si želijo za popestritev kulturnega življenja. Pogrešajo predvsem gledališke predstave, gostovanja in druge kulturne prireditve. Najbolj pa pogrešajo sodobne kulturne centre, kar je seveda pove-c zano z obnovo kulturnih domov in strokovno štvom. v. _7.STRAN.G LAS Odstotek izostankov, 140 delavcev Ker je racionalno planiranje delovnega časa velikega pomena za OZD in za širšo družbeno skupnost imajo občinske skupščine nalogo, da spremljajo planiranje izkoristka in razporeditve delovnega časa. Lani je bil v škofjeloški občini poprečen izkoristek delovnega časa 77 odstoten, in sicer v gospodarstvu za odstotek boljši in v negospodarstvu za odstotek slabši. Za letos pa planira gospodarstvo 82 poprečen izkoristek delovnega časa, negospodarstvo pa 81 odstoten. Vendar pa je, če pogledamo za lani, izkoriščenost delovnega časa po posameznih OZD zelo različna, zelo različno pa je tudi spremljanje zastojev in izostankov z dela, kar kaže na neenotno metodologijo. Razen nekaj OZD (Alpetour — TOZD Gostinstvo - skupne službe, TOZD Hoteli, DO ERC, Inštalacije, Kladi var 2iri, DO Po-liks, LTH — Zavod za hlajenje in klimatizacijo), ki so predvidele v letu 1980 nižjo izkoriščenost delovnega časa, so vse ostale planirale boljšo izkoriščenost delovnega časa. Vzroki za izostanke z dela so: redni dopusti predstavljajo 10 odstotkov, izredni dopusti 2,9 odstotka, odmor 6 odstotkov, vojaške vaje 0,2 odstotka in drugi izostanki z dela 0,3 odstotka. Pri analizi izostankov je pri nekaterih OZD opaziti značilnosti: nadpoprečno veliko bolezenskih izostankov do 30 dni, predvsem pri delavcih širokega profila v neposredni proizvodnji, nad-poprečen odstotek nesreč na poti na delo in veliko izostankov, ki so neupravičeni. Če bi izkoristek povečali za odstotek, bi bilo treba na novo zaposliti 140 delavcev manj. Izvršni svet občinske skupščine je obravnaval analizo izkoristka delovnega časa in predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da sprejmeta sklep, da je potrebno rezerve pri izkoristku delovnega časa aktivirati. Za izboljšanje stanja pri izostankih z dela zaradi zdravstvenih razlogov pa naj delovne organizacije, sindikati in zdravniki resno in odgovorno uresničujejo ukrepe za zmanjšanje bolniških izostankov. O tem naj ob polletju poročajo občinski skupščini. Predvideti je treba možnoati za zaposlitev obratnega zdravnika v vseh večjih OZD ali pa za več OZD skupaj, predvidi naj se možnost zaposlitve socialnega delavca povsod, kjer je več kot 500 zaposlenih, nujno je potrebno analizirati vzroke za porast nesreč ob delu in ustrezno ukrepati ter razmisliti o možnosti časovnega premika delovnika, kjer so zato pogoji, da bi zmanjšali prometne konice in s tem nesreče na poti na delo ali z dela. pomočjo kulturnim dru- Osnove dogovora o temeljih družbenega plana Pred delegate občinske skupščine to pot prihaja obsežno gradivo Osnove dogovora o temeljih družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981 do 1985. Z omenjenim dogovorom bodo udeleženci opredelili materialne in druge obveznosti ter ukrepe za realizacijo nalog skup nega pomena, zlasti na področju infrastrukture, razvoja kadrov, komunalnih dejavnosti, stanovanjskega gospodarstva in drugih področjih. V skladu s sistemom družbenega planiranja morajo biti vse naloge, ki so vključene v dogovor, predhodno opredeljene v v samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti. Pristop do nalog, ki bodo vključene v občinski dogovor mora biti selektiven. To pomeni, da se z dogovorom opredelijo le tiste naloge iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov, ki so ključnega pomena za uresničitev predvidenega razvoja občine. Dispozicija za izdelavo .dogovora je podana v obliki točk, pri čemer se vsaka točka nanaša na določeno področje oziroma skupino nalog. Dogovor vsebuje materialne, kadrovske, finančne, normativne in druge pravice in obveznosti udeležencev glede izvajanja dogovorjenih nalog, skupnega pomena. Dispozicija 1 je oblikovana tako, da vsaka posamezna točka oziroma področje vključuje tudi naloge, ki so opredeljene v dodogovorih o skupnih temeljih planov občin ter v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije. Na koncu posamezne točke so navedeni možni udeleženci, vendar ie to zgolj zaradi lažjega ugotavljanja nosilcev posameznih nalog. Osnove dogovora so rezultati analiz globalnih problemov ter usmeritev analiz smernic in elementov nosilcev planiranja v občini Škofja Loka. V gradivu so nakazana vprašanja in razhajanja, ki izhajajo iz tega in jih je potrebno v nadaljnjem oblikovanju dopolnjevati. DOGOVORIMO SE ŠK. LOKA Odbor za pripravo in izvedbo referenduma V škofjeloški občini že nekaj čaaa ugotavljajo potrebo po novogradnjah, dozidavah in obnovah šol in vrtcev. S predvidenimi investicijami bi odpravili večizmenski pouk, normmHzirmli Srostorsko — mnterlmlnl stan-srd za sodobno vzgojno-izo-braževalno delo in postopoma začeli uvajati celodnevni pouk v osnovnih šolah. Kot eden od virov financiranja je predviden samoprispevek, ki naj bi bil uveden za celotno območje občine s 1.1.1981. Zaradi Sravočasne priprave na referen-um kot tudi zato, da se predvidene investicije vključijo v planske dokumente za naslednje srednjeročno obdobje, je treba oblikovati poseben odbor za pripravo in izvedbo referenduma za uvedbo samoprispevka za območje občine. V odboru bo sodeloval po en Gredstavnik občinske skupščine, :vršnega sveto, OK SZDL, OK ZK8, OK ZSMS, občinske izobraževalne skupnosti, občinskega sveta ZZS, občinskega odbora ZZB NOV in krajevnih skupnosti Škofja Loka, Gorenja vas, žiri in Železniki. Proračun v skladu z resolucijo Resolucija o politiki uresničevanja plana leta 1979 določa, da mora osebna, skupna in splošna poraba rasti počasneje od rasti družbenega proizvoda v občini. Na podlagi teh določil je občinska skupščina na skupni seji vseh zborov 28. februarja, 1979 sprejela proračun občine Škofja Loka za leto 1979 v višini 64.580.000 dinarjev. Na osnovi desetmesečne realizacije in nastalih sprememb, je občinska skupščina na skupni seji vseh zborov 21.11.1979 sprejela rebalans proračuna občine za leto 1979 v višini 68.830.000 dinarjev. Realiziranih je bilo 75.234.441 dinarjev ali 109,3 odstotka planiranega zneska po rebalansu proračuna za leto 1979, oziroma 35 odstotkov več kot v letu 1979. Za splošno porabo je bilo porabljenih 68.820.692 dinarjev ali 100 odstotkov planiranega zneska po tebalansu za leto 1979, oziroma 23,7 odstotka več kot leta 1978. Rast družbenega proizvoda je ocenjena na 28 odstotkov, kar pomeni, da se je splošna poraba gibala v mejah, določenih z občinsko 'n republiško resolucijo. Pripravila L. Bogataj v sodelovanju z INDOK Centrom Škofja Loka O LAS 8.STRAN TOREK. 15. APRILA 1 S> RADOVLJICA Načelni samoupravni akti r Seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica bo v sredo, 23. aprila, po skupni seji v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica, Gorenjska 19 Dnevni red — potrditev zapisnika zadnje aeje — predlog odloka o apremembi odloka o davkih občanov — predlog odloka o apremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Radovljica sa leto 1980 — analiza gospodarjenja v letu 1979 v občini Radovljica — osnutek družbenega dogovora n oblikovanju družbenih svetov v občini Radovljica — osnutek odloka o ustanovitvi družbenih svetov v občini Radovljica — poročilo o spremljanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodkov v letu 1980 — imenovanja — delegatska vprašanja Skupno zasedanje zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v sredo, 23. aprila ob 16. uri v Radovljici Gorenjska 19 (velika sejna dvorana skupščine občine) Dnevni red — poročilo o delu delegatov iz Slovenije v zveznem zboru SFRJ za lansko leto — poroćMo o delu javnega pravobranilstva Gorenjske Kranj za lani — kratek povzetek poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja Radovljica za lani — poročilo o delu sodišča združenega dela v Kranju za lani — poročilo o delu temeljnega sodišča v Kranju in enote v Radovljici za lansko leto — poročilo o delu temeljnega javnega tožilstva v Kranju sa lani — poročilo o delu občinskega sodnika u kaznovanje prekrškov za lani — poročilo o delu postaje milice Radovljica za lani — poročilo o problematiki varstva vojaških vojnih invalidov in udeležencev NOV za lani in leto prej — poročilo o delu poravnalnih svetov v občini Radovljica — samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela z lokalno radijako postajo Triglav Jeaenice Seja družbenopolitičnega /.bora skupščine občine Radovljica bo v sredo. 23. aprila v sejni dvorani — po skupni seji družbenopolitičnih organizacij v Radovljici. Gorenjska cesta 25 Dnevni red — potrditev zapianika zadnje aeje družbenopolitičnega zbora — analiza gospodarjenja v občini Radovljica lani — prsdlog odloka o spremembi od-odloka o davkih občanov — predlog odloka o apremembah tn dopolnitvah odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1980 — osnutek družbenega dogovora o oblikovanju družbenih avetov pri akupscini občini Radovljica — osnutek odloka o ustanovitvi Družbenih avetov v občini Radovljica — imenovanja Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Radovljici ugotavlja, da so samoupravni splošni akti v organizacijah združenega dela preveč splošni - Nezavidljiv položaj delavcev pri zasebnih obrtnikih Seja zbora združenega dela skupščine občine Radovljica bo v sredo, 23. aprila, po skupni seji v veliki sejni dvorani skupščine občine Gorenjska 19 r" Dnevni red — potrditev zapisnika zadnje seje — predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov — predlog odloka o apremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1980 — osnutek odloka o potokih in jarkih v občini Radovljica — osnutek družbenega dogovora o oblikovanju družbenih avetov pri skupščini občine Radovljica — osnutek odloka o ustanovitvi družbenih avetov v občini Radovljica — analiza gospodarjenja v občini Radovljica za leto 1979 imenovanja delegatska vprašanja Radovljica - Družbeni pravobranilec samoupravljanja Radovljice je lani obravnaval 344 vlog in pobud, največkrat so bili pobudniki delavci. Kljub prizadevanju, da bi bili med predlagatelji tudi organi družbene kontrole, organi družbenopolitičnih organizacij ni bilo v zadnjih letih bistvenega premika. Obravnavane zadeve so izhajale iz pravic delavcev do samoupravne organiziranosti, do pridobivanja in delitve dohodka, do delitve osebnega dohodka in drugih vprašanj. Družbeni pravobranilec ugotavlja, da so pri samoupravnem organiziranju bili premagani odpori in preseženi pomisleki za oblikovanje temeljnih organizacij združenega dela. Kmetijskim zadrugam je bila dana pobuda, da sprejmejo program, da bodo do roka uskladili svojo organiziranost z zakonom o združevanju kmetov. Merila v samoupravnih splošnih aktih so večkrat preveč splošna, zato prihaja do nesoglasij. Pravobranilec je ob devetmesečnem poročilu tudi opozoril 50 temeljnih organizacij združenega dela v radovljiški občini na nepravilnost, obenem pa 22 organizacij v tržiski občini, da se niso ravnale v skladu z resolucijskimi določili. Na tretjem mestu obravnavanih zahtev je bila delitev osebnih dohodkov. Največkrat gre za nadomestilo osebnih dohodkov zaradi bolovanja, zaradi zmanjšane delovne sposobnosti zaradi bolezni ali invalidnosti, na drugem mestu pa so spori zaradi ocenjevanja na delovnem mestu. Problemi s področja delovnih razmerij zajemajo tako kot prejšnja leta prvo mesto, kjer iščejo varstvo delavci-posamezniki. Prav na tem področju pa bi bila lahko večja aktivnost osnovnih organizacij zveze sindikatov in drugih. V minulem delu je iskalo pomoč pri družbenem pravobranilcu vedno več delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih. Njihov položaj je večkrat nezavidljiv, saj samostojni obrtnik lahko delavce odpusti, kadar hoče, kajti zakonodaja je tu še nemočna. Zasebni obrtnik pa lahko v relativno kratkem času zaprosi in ponovno dobi obrtno dovoljenje, zaposli pa povsem druge delavce. Poseben problem predstavljajo tudi odnosi med delavci in zasebnimi obrtniki iz drugih socialističnih republik, ki opravljajo razna dela, predvsem v gradbeništvu. Družbeni pravobranilec je v 145 primerih opozoril na kršitve, predvsem pa se je usmeril v preventivno delovanje. DOGOVORIMO SE Varstvo vojaških vojnih invalidov Radovljica - Naša družba nudi vso pomoč borcem NOV in vojaškim invalidom, tistim borcem, ki so sodelovali v naši revoluciji ter tistim ostarelim borcem, ki so potrebni Družbeni sveti Radovljica — Družbeni sveti predstavljajo elementarni del vsega delegatskega organizma za uresničevanje oblasti in samoupravljanje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Tudi v radovljiški občini jih bodo ustanovili tedaj, ko bodo sklenili dogovor o družbenih svetih. Ti sveti naj bi zagotovili demokratično izmenjavo mnenj in koordinacijo pri oblikovanju in uresničevanju politike, dajali pobude za proučitev posameznih pomembnejših vprašanj. Družbeni sveti dajejo mnenja in predloge o posameznih vprašanjih. Pri skupščini občine bodo ustanovili družbeni svet za družbenopolitični sistem, za vprašanja samoupravnih odnosov, za delovanja delegatskega sistema, družbeni svet za ekonomski razvoj in planiranje in družbeni svet za vprašanje prostorskega razvoja in varstvo okolja. Družbeni svet bodo sestavljali delegati, ki jih delegirajo posamezni udeleženci v delu svetov, v skladu s {>rogramom pa v družbenem svetu ahko sodelujejo tudi člani strokovnih in znanstvenih organizacij, ki niso v sestavi sveta. Izvršni svet o gospodarjenju Radovljica — Izvršni svet skupščine občine Radovljica je obravnaval analizo gospodarjenja organizacij združenega dela za lani s področja gospodarstva in negospodarstva ter analizo investicijskih vlaganj v občini Radovljica za lani. Sprejel je več sklepov. Tako so člani izvršnega sveta sklenili, da se mora Čimprej obravnavati problematika gospodarjenja v tovarni Verig Lesce, s posebnim poudarkom na pričetku obratovanja nove hale. Izvršni svet bo posebej obravnaval naslednje delovne organizacije: GKZ Srednjo vas. Kredo Bled, Čevljarstvo Triglav Bohinj in Elito Bled. Posebno pozornost bodo namenili gostinskim in turitičnim, organizacijam, vsi samoupravni organi delovnih organizacij, ki so lani kršile resolucijska določila, pa morajo obravnavati kršitve in poslati izvršnemu svetu svoje sklepe. Dohodek Komunalnega gospodarstva bodo morali analizirati, ugotoviti pa tudi, kakšno je dejansko stanje zaposlenih v določenih krajevnih skupnostih. , družbene skrbi. Tako po zakonu nudi pravico do osebne in družinske invalidnine, dodatek za nego in tujo pomoč, ortopedski dodatek, družinsko invalidnino, zdravstveno varstvo, invalidski dodatek, družinski dodatek. Varstvo se financira iz zveznega in republiškega proračuna. V poročilu, ki ga je pripravil oddelek za družbene dejavnosti in občo upravo in ga sprejel izvršni svet skupščine občine Radovljica, je razvidno, kdo vse je upravičen do materialne družbenega prispevka in koliko so namenili za varstvo borcev in vojaških vojnih invalidov. Razen tega vsebuje poročilo tudi položaj imetnikov partizanske spomenice 1941. španskih borcev, narodnih Tierojev in odlikovancev z vojaškimi redi bivše Jugoslavije, informacijo o tem, koliko znaša dodatek za zaposlene borce NOV, spregovori o položaju borcev za severno mejo, o varstvu civilnih žrtev vojne, o varstvenem dodatku kmetom-borcem ter o občinskih priznavalninah. Tako je lani prejamalo priznavalnine 82 upravičencev, najnižja priznavalnina je bila 170 dinarjev, najvišja pa 3.190 dinarjev. V prvem polletju lanskega leta so podelili še 20 enkratnih priznavalnin, ob 29. novembru pa 118 enkratnih priznavalnin. Razen tega poročilo spregovori Še o grobiščih in o grobovih borcev NOV ter tudi o vojaških pokopališčih iz prve svetovne vojne v Ukan-cu, Rebru in na planini Kraj pod Bogatinom. Za ta grobišča zagotavlja sredstva SRS v svojem proračunu. Zaslužki s prodajo zemljišč Denar, ki ga dobijo za odškodnino za odvzeto kmetijsko zemljišče, večkrat ne uporabijo za nadaljnjo kmetijsko proizvodnjo — Pogosti mejni spori in slabe pogodbe, kijih sklepajo krajevne skupnosti RADOVLJICA - Javno pravobranilstvo Gorenjske opravlja za vseh pet gorenjskih občin dolžnosti s področja varstva družbenega premoženja in drugih pravnih obveznosti, ki to opredeljene v zakonu o javnem pravobranilstvu in drugih predpisih. Razen tega, da se ukvarja s premoženjsko-pravnimi zadeva-mi, je glavna naloga javnih pravobranilcev varstvo družbenega premoženja. Lani so prejeli v presojo 814 pogodb, katerik skupna vrednost je znašala več kot 226 milijonov dinarjev. Tako gre za zelo odgovorno delo, saj je vrednost premoženja, ki j« prešla iz zasebnih v družbene roke in obratno, zelo velika. Pri spremljanju pravnega prometa pa so zasledili nekaj problemov, na katere opozarjajo v svojem poročilu. Občan, ki namerava prodati nezazidano stavbno zemljišče, ponudi tako zemljišče občini po zelo visoki ceni, znatno višji, kot znaša cena za kmetijsko zemljišče. Pri tem ps ti občani v to zemljišče niso investirali prav ničesar, pobirajo rento. Nujno bi morali to spremeniti tako, da se zemljišče odkupi po realni trtai ceni glede na vrsto in na kvaliteto zemljišča. S tem bi preprečili neupravičeno bogatanje nekaterih posameznikov ns račun drugih. To bi tudi ugodno vplivalo na znižanje cene stavbnih zemljišč. Naslednji problem, ki so ga ugotovili pri prometu z nepremičninami, so odškodnine za kmetijska zemljišča. Zaradi potreb urbanizacije se pridobiva v družbeno lastnino veliko kmetijskih zemljišč. Zakon o kmetijskih zemljiščih pravi, da s? morajo kmetijska zemljišča varovati in določa odškodnino. Po členu tega zakona se kmetu za kmetijsko zemljišče poleg odškodnine po predpisih o razlastitvi prizna še nadomestilo ta zmanjšano možnost pridobivanja na preostalem kmetijske« zemljišču. Ta nadomestila pa so od primera do primera različs*. vendar stranke ne morejo razumeti, da so lahko odškodniat različne. Se hujši problem pa je, ker se odškodnine ne uporabijo za nadaljnjo kmetijsko proizvodnjo in se tako ne zaščiti kmetijska zemlja, tako, da to določilo ne doseže dobrega namena in zaželenega učinka. Predstavniki krajevnih skupnosti večkrat iščejo pomoči u javnem pravobranilstvu. Opazili so, da so nekatere pogodbe, ki so jih sklenile krajevne skupnosti, izredno pomanjkljive, tako. da se zapadlih obveznosti ne da izterjati niti preko sodišč*. Nadalje so pogosti mejni spori, problemi zaradi javnih poti, ki so v novih naseljih, problemi zaradi upravljanja z valkini vodovodi in druge težave. Javno pravobranilstvo Gorenjske je lani zastopalo družbeno pravne osebe v 130 pravnih zadevah pred sodilti. Vrednost sporov je znašala milijon 245.000 dinarjev, rasen tega pa so se udeležili tudi 169 drugih nepravdnih postopkov pr*i sodišči. Naši delegati v zveznem zboru Radovljica - Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica bodo na skupnem zasedanju temeljito spregovorili tudi o delu delegatov iz Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ v lanskem letu. Zvezni zbor je v tem letu sprejel 23 zakonov, pri 17 pa je začel zakonodajni postopek. Posebno pozornost je povetil uresničevanju sprejete politike, analizi uresničevanja zveznih zakonov in drugih predpisov ter mednarodnih pogodb. Delegati Slovenije so v delu zbora in njegovih delovnih telesih aktivno sodelovali in si prizadevali, da uveljavijo stališča, ki so jih dobili v delegatski bazi ali na osnovi razprav v republiki. V veliko pomoč delegatom pri oblikovanju stališč za njihovo delo v zveznem zboru so bile razprave v delovnih telesih in zborih skupščine Slovenije. Prav tako so sodelovali z izvršnim svetom in organi republiške uprave terrepubli-škimi družbenopolitičnimi organizacijami. Delegati iz Slovenije so postavili zveznemu izvršnemu svetu tudi več delegatskih vprašanj. Pri tem so bili predvsem aktivni delegati iz združenega dela, ki so tako opozarjali na probleme. Delegatska vprašanja so opozarjala na probleme v praksi, žal Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica bodo temeljito spregovorili o lanskih poslovnih rezultatih. Radovljiško gospodarstvo je dosegh) ugodne izvozne rezultate, med drugim tudi radovljiška Almira. J pa so bili odgovori večkrat fonassi« in nekonkretni. Pri povezovanju delegatojjf^t gatsko bazo so dosegli £?j*t-napredek, čeprav problema***^ ^ nega zbora še ni dovolj P1*0 vj^. temeljnih organizacijah in v * skih skupščinah. Zal šepa * na informacija, sistem info o sprejetih stališčih in J|" Slovenski delegati pa so delali v odborih in komisijah, o tenttfi gradivo in poročilo bolj podrobs* za vsak odbor in komisijo p« Pritožujejo se delavci Radovljica - Lani je pr*"* sodišče združenega dela v Krt 491 predlogov, med temi je bito 16 predlogov, ki so jih dolih or ki so delali pri zasebnih obi Največ predlogov je bilo ix kr občine, nato iz Škofje Lok«, i nic, Radovljice in it Trtica. K predlogov so vložili delavci, organizacije združenega delt. benopolitične skupnosti in Največ nesporazumov je bilo denarnih zahtevkov, delovne** merja in stanovanjskih sporov koncu lanskega leta so imeli rešenih 173 zadev. Predlogom so večkrat ugodili, s predlogi so lagatelji uspeli v 362 prime celoti ali deloma. Predlogi torej večinoma utemeljeni, nizacije združenega dela »o dišču uspele v 75 primerih, ljajo pa, da nekatere organ združenega dela s sodiščem si delujejo. Izmed sporov so najbolj tisti, ko se pojavljajo nepravi!* pri izbiri kandidatov na prosta in naloge, ko organizacije i kandidate, ki ne izpolnjujejo gojev. Tudi poskusno delo ie k papirju, odločitve, da se delavci poskusnem delu ne sprejmejo, večkrat zelo pomanjkljivo op Kršitve delovnih obveznosti več v samoupravnih splošnih aktih dovolj utemeljene in opisan*, tako pa so vrzeli pri razvidih < nalog. Več delovnih organizacij *, Gorenjskem, kjer imajo nevrha samoupravne splošne akte. 1 pa tudi samoupravni sporazumi dodeljevanju stanovanj. Delavci, dobijo stanovanja, ne sklepajo godb o dodelitvi stanovanj, tak ni določb, pod kakšnimi pogoji organizacija združenega dela godbo odpove. \h prvem mestu — tatvine - V skladu z re-i^ljkonom o javnem tožil-i*iani začelo v Kranju delati rJBilitvo z enotama v Kranju |j*iov|]ici. Reorganizacije niso le formalno, temveč tudi 10 v »kladu z ustavno pre-, j javnega tožilstva. Ta vseli jf izkazala v intenzivnem nju družbenih odnosov in ■»posebej pa se je izkazala fialefjja. kjer rešujejo pravniki e, ki se pojavljajo pri »je bilo na področju javnega i Kranj prijavljenih 1.455 ^iJi oseb in 156 mladolet- ' aradi kaznivih dejanj. Na » Radovljici odpade po ij (44 oseb in 33 mladolet- * Struktura kaznivih dejanj za aooataja slej kot prej enaka, fiiona prvem mestu kazniva i ^per družbeno in zasebno Jaje, tatvine, na drugem ' pi to kazniva dejanja ogro-ttmeta prometa. Obravnavali 5umivih dejanj. Javno tožil-fnfevalo tudi primere zlorabe a. poneverbe, zatajitve, ne-iwe u porabe; vse temeljno to- * je obravnavalo 12 gospodar-[fempkov ter se pri svojem [»flehno zavzemalo za pre- drirlbeno samazaščito in arjali delovne organizacije jjnoati, Se posebej pa na zaščito družbenih sred- Imenovanja JICA — Komisija [Utre in imenovanja ter zadeve predlaga I« tom, da za dele ga -las občine Rado vi ji-iriki svet Gorenjskih isenujejo Ano Pilipo-fastaieno v tovarni me-jtlvtnimentov O toče, de-nSora združenega Prejšnjemu delegatu »poteče mandat. \ priznajo farivdo iea - Lani so pri sodniku , 4v Radovljici vložili 2120 »j^a 70 zadev več kot leto Wiar zadev so predlagali f I prometna milica, inSpek-^st m drugi organi občinske *, goepodarske organizacije JtjrHevilo lažjih prometnih p»w6alo v primerjavi z »j, vzroki pa so v tem, ker se , *ei ne sporazumevajo med ^tosbno povzročitelji svoje ' m priznajo. Povzročitelji nezgod so se vedno voz-neprimerne hitrosti in s prehitevanja. Sodnik »jeizrekel 296^ varstvenih prepovedi vožnje motor- [*rirnavanju prekrškov, ki so i mladoletniki, gre za mlajše mladoletnike. Teh pre-'jtaanj, največ pa so pre-[_»prometu, večinoma zaradi (lahkomiselnosti, i a prekrške v Radovljici je posvetil družbeno prekrškom in si p riza-}kv> te zadeve reševale hitre-'»moemo kaznovalno politiko. Čuvati >ke in jarke Ijica — Območna vodna f predlagala, da bi sprejeli republiškega zakona o tdlok o potokih in jarkih na H občine Radovljica. Tako k) p dajejo v sprejem delega-larMelJuje lokalne potoke in i&Va meje priobrežnih zem-jit/in gospodarjenja na teh • Ifii, obveznosti lastnikov % uporabnikov glede čiščenja 1 f 1 ureja nadzor in predpisuje IVI V proti kršiteljem, vipjutoke in jarke štejejo vse 3te na območju občine Ra-i razen reke Save s Savo Bo-ifl Savo Dolinko ter obal i tuj Va m Bohinjskega jezera. V prt ■* m jarkih je prepovedano deli 'vpreinih vozil, sejanje drev-iep sijanje ograj, odvzem proda Ijvnj *fc ter peska ter vsa druga lepij « bi ovirala normalen odtok ni p bmame kazni znašajo od 2O0 .vi, I % dinarjev ali tudi več. če o pi H »greši pravna oseba. Nad-kok 4 'opravljajo inspekcijske si užitki N*mjlice, ribiške družine in pi 1 MBJzorne' službe 'pristojne '♦apnosti. Najvišji dohodki v izobraževanju Absolutno največji so bili povprečno izplačani osebni dohodki na področju izobraževanja s 8.724 dinarjev na zaposlenega, najnižji pa na področju telesne kulture — Rast osebnih dohodkov v gospodarstvu manjša RADOVLJICA — Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica bodo spregovorili tudi o analizi poslovanja organizacij združenega dela iz negospodarstva za lani. V teh organizacijah ugotavljajo po sklenitvi letnega poslovanja ugodne finančne rezultate. Stroški poslovanja so v družbenih dejavnostih porasli za 29 odstotkov in je njihova rast večja od celotnega prihodka. V strukturi celotnega prihodka zavzemajo porabljena sredstva delež 32 odstotkov. Na področju kulture in telesne kulture zavzemajo porabljena sredstva največji delež. V družbenih dejavnostih so dosegli za 167 milijonov dinarjev dohodka ali za 25 odstotkov več kot leto prej. Le v dveh organizacijah ta dohodek ni zadoščal za pokritje vseh obveznosti. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega je znašal 7.570 dinarjev ter presegel doseženega v preteklem letu za 28 odstotkov. Nasprotno pa je v gospodarstvu povečani povprečni mesečni neto osebni dohodek absolutno manjši, počasnejša je tudi njegova rast. Absolutno največji so bili povprečno izplačani osebni dohodki na področju izobraževanja - 8.724 dinarjev na zaposlenega - najnižji pa na področju telesne kulture, kjer pa je indeks povečanja največji. Število zaposlenih je poraslo, razen na področju kulture in telesne kulture, kjer se je število zaposlenih zmanjšalo. Izgubo izkazujeta dve organizaciji: V zdravstvenem domu Radovljica je vzrok izgube prenizka cena zdravstvenih storitev, ki je najnižja v regiji. Tudi v Zdravstvenem domu na Bledu so bile cene zdravstvenih storitev viSje le za 10 odstotkov, materialni stroški pa so bili lani kar za 36 odstotkov večji od planiranih. V delovnih skupnostih samoupravnih interesnih skupnosti so se osebni dohodki povečali za odstotek nad načrtovanimi, medtem ko so bili v delovnih skupnostih družbenopolitičnih organizacij pod načrtovanimi. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek v delovnih skupnostih je znašal 8.759 dinarjev in je porasel za 28 odstotkov. Premalo sodnikov Sodišču v Kranju in v Radovljici primanjkuje sodnikov - Rešili večino družbeno pomembnih in zahtevnih zadev Radovljica — Delegati vseh treh zborov bodo na skupni seji obravnavali tudi poročilo o delu temeljnega sodišča v Kranju v letu 1979 in poročilo temeljnega sodišča v Kranju _enote v Radovljici v letu 1979. Namesto prejšnjih občinskih, okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč smo v Sloveniji z zakonom ustanovili osem temeljnih sodišč, med drugim tudi temeljno sodišče v Kranju za gorenjske občine. Vse občine tudi skupno izvršujejo pravice in dolžnosti v zvezi z delovanjem temeljnega sodišča. Obsežne organizacijske spremembe so povzročile vrsto problemov, ob ustanovitvi so poskrbeli za samoupravno organiziranje in delovanje temeljnega sodišča in delovne skupnosti. Stalne težave pa so se pojavljale ob pomanjkanju kadra in tudi prostora. Sodišče je nekaterih zadev rešilo več, drugih manj, v celoti pa več kot so načrtovali. Številčni podatki ne nudijo prave slike dela, kajti posamezni primeri so bili težki in so jih sodniki obravnavali tudi po več mesecev. Vendar pa se je število rešenih zadev izredno povečalo, sodišče pa je odstopilo 208 zadev poravnalnim svetom, ki pa se na splošno še vedno premalo prizadevajo za poravnavo v sponh. Obseg dela v Radovljici se je lani bistveno povečal. Sodišču so odstopih večinoma starejše in težav-nejše zadeve, ki so jih morali reševati prednostno. Med lanskim letom pa je sodišče prejelo v delo še 231 kazenskih zadev, 256 pravdnih zadev in 453 dediščinskih, nepravdnih m izvršilnih zadev. Visoko je bilo tudi število overitev, zemljiškoknjižnih in nekaterih drugih. Tudi na radovljiškem sodišču so borijo s stalnimi kadrovskimi težavami, saj primanjkuje sodnikov. Ko ocenjujejo delo sodišča, menijo, da je bilo uspešno, ob koncu leta so rešili 196 kazenskih, 188 pravdnih, 178 dediščinskih in nepravdnih, 224 izvršilnih ter 6826 drugih zadev. Posebno pomembno pa je, da so rešili vse starejše in pomembnejše kazenske zadeve in da na tem področju nimajo večjih zaostankov. Več prometnih prekrškov Postaja milice v Radovljici, z oddelki na Bledu in v Bohinjski Bistrici, je lani posvetila vso pozornost preventivi — Največ nesreč zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola Radovljica — Postaja milice Radovljica ima oddelke'na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Lani se je vloga miličnikov, vodij varnostnih okolišev, okrepila in izkazala kot primerna oblika za učinkovito delo. Prav tako je Postaja milice aktivno sodelovala pri razvijanju in krepitvi družbene samozaščite, pri varovanju družbenega in zasebnega premoženja in objektov. Na območju občine je iz leta v leto manj kaznivih dejanj. Skupaj so obravnavali lani 373 kaznivih dejanj, od tega 31 s področja gospodarstva in 342 iz drugih področij. Število se je zmanjšalo za 23 kaznivih dejanj. Največ je bilo poneverb. Dokajšnjo družbeno nevarnost predstavljajo tatvine, več je bilo lažjih kaznivih dejanj, predvsem tatvin, odvzemov motornih vozil, goljufij in poškodovanja tujih stvari. Ko je bilo svetovno prvenstvo na Bledu, so vlomili v 20 vikend hišic na Taležu in na Uskovnici, vendar je bila akcija miličnikov uspešna, saj so jih hitro prijeli in dejanja raziskali. Mladoletna delikvenca pa v radovljiški občini ne upada, saj imajo na področju splošne kriminalitete več kot 15 odstotkov mladoletnih storilcev. Lani so obravnavali še več drugih primerov in nezgod ter obenem vso svojo pozornost usmerili v ^preventivno dejavnost. Na področju varstva javnega reda in miru so napravili pomembne korake, vendar stanje javnega reda in miru na območju občine kljub temu ni povsem zadovoljivo. Javni red in mir največkrat kršijo v gostinskih lokalih, na javnih prireditvah, v stanovanjskih naseljih in v samskih domovih. V občini je tudi precej nezaposlenih, med njimi pa takšnih, ki večkrat motijo javni red in mir. Čeprav so si miličniki prizadevali za kar največjo prometno varnost z raznimi ukrepi, je bilo nesreč v primerjavi z letom prej več. Največ jih je bilo na območju Radovljice in Bleda, manj pa na območju Bohinjske Bistrice. Sedem nesreč se je končalo s smrtnim izidom, 41 je bilo s težjimi telesnimi poškodbami, z materialno škodo pa 166. Med vzroki prometnih nesreč je na prvem mestu neprimerna hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, izsiljevanje prednosti, nepravilno srečavanje in drugi vzroki. Materialne škode /je bilo za okoli 4 milijone dinarjev. Miličniki so lani večkrat ustavljali vozila in zabeležili na območju Radovljice 401 prekršek, na Bledu 427 prekrškov in Bohinjski Bistrici 155 prekrškov. Mandatnih kazni je bilo za 164.000 dinarjev, medtem ko jih je bilo leto prej znatno manj, v znesku 65.000 dinarjev. Odvzeli so skupaj 167 vozniških dovoljenj, največ na Bledu, potem v Radovljici in v Bohinjski Bistrici. ... DOGOVORILI SMO SE Kadri — stalna skrb Na minulih sejah zborov občinske skupščine Radovljica so temeljito spregovorili tudi o kadrovski politiki in zaposlovanju štipendistov — Presežke nazaj gospodarstvu — Dosledno spoštovanje sporazumov Radovljica - Na minuli seji DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Radovljica so delegati najprej spregovorili o zasebni obrti, nato pa o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Radovljica. Delegati so k osnutku odloka o organizaciji upravnih organov pripomnili, da bo moral odlok vsebovati tudi tiste zadeve, ki so značilne za radovljiško občino, po analizi dejanskih razmer. Izdelati bi morali primerjavo novega in starega zakona, pozdravili pa so ustanovitev dveh novih komitejev in želeli, da bi jih ustanovili še več. Osnutek odloka bo v javni razpravi do 26. aprila. Sklep o družbenem dogovoru o kadrovski politiki so delegati družbenopolitičnega zbora sprejeli z več priporočili: v vseh organizacijah združenega dela naj bi o kadrovski politiki skrbeli delavci, strokovnjaki. Tudi v občini bi morali zaradi usklajevanja in medsebojnega dogovarjanja ustanoviti kadrovsko službo, podpisniki družbenega dogovora pa naj bi analizirali uresničevanje družbenega dogovora in stanje organiziranosti in zasedbi kadrovskih služb. Med drugim se morajo podpisniki aktivno vključiti v sistem usmerjenega izobraževanja, skrbeti za evidentiranje kadrov v občini in nasploh skrbeti za smotrno in učinkovito kadrovsko politiko. Obenem so delegati sprejeli še družbeni dogovor o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v Radovljici. Brez pripomb so se strinjali s stališči in sklepi medobčinskega sveta zveze sindikatov pri uresničevanju družbenoekonomskih odnosov na področju zaposlovanja, poročilo o zaposlovanju radovljiških štipendistov iz združenih sredstev pa je doživelo več pripomb in priporočil. Združeno delo mora pri svojem kadrovanju upoštevati listo štipendistov, ki bodo letos sklenili šolanje, strokovna služba za zaposlovanje pa mora vsako leto do aprila pripraviti pregled vseh štipendistov, ki bodo y tekočem letu dokončali študij. Strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje Kranj naj bi tudi pripravila natančno evidenco vseh občanov, ki dokončujejo šolanje brez obzira ali prejemajo štipendijo ali ne. Nato so delegati sprejeli še odlok o ustanovitvi bolnice na Bledu ter se pomenili o uporabi presežkov interesnih skupnosti iz leta Sprejeli so pobudo republiškega pravobranilca samoupravljanja Slovenije o problematiki vračanja presežkov interesnih skupnosti, družbenopolitični zbor pa je ugotovil, da je do uporabe presežkov prišlo zato. ker je bilo treba takoj zbrati denar za gradnjo doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Izvršni svet skupščine občine naj bi v prihodnje posvetil posebno skrb, da ne bi prihajalo do dogovorov in sporazumov, ki bi bili v nasprotju s srednjeročnimi plani oziroma bi dodatno # obremenjevali gospodarstvo. Samoupravni sporazumi pa se morajo vedno dosledno upoštevati. Dosledno po resoluciji Na seji ZBORA ZDRUŽENEGA DELA so sprejeli družbeni dogovor o kadrovski politiki ter sklepe medobčinskega sveta zveze sindikatov pri uresničevanju družbenoekonomskih odnosov na področju zaposlovanja. Ko so razpravljali o politiki zaposlovanja štipendistov iz združenih sredstev so se strinjali s priporočili, ki jih je že sprejel družbenopolitični zbor. Pri razpravi o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti so imeli delegati več pripomb, med drugim tudi, da bi poostrili nadzor pri oddajanju zasebnih sob. Odlok o določitvi obveznega prispevka za financiranje nujnih nalog interesne skupnosti za varstvo pred požarom so sprejeli, prav tako kot odlok o določitvi obveznega prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objekot in naprav skupne rabe v občini Radovljica za leto 1980. Nekaj sprememb je doživel predlog odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica, z organizacijo upravnih organov pa naj bi izboljšali tudi kadrovsko službo pri skupščini občine Radovljica. V radovljiški občini so nekatere delovne organizacije kršile dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, bilo jih je 48, od teh največ gostinskih delovnih organizacij. Predsednik občinskega sindikalnega sveta je poudaril, da morajo biti delovne organizacije dosledne in se ravnati po resolucijskih določilih, na zborih združenega dela pa naj bi natančno obravnavali gospodarjenje lani ter uskladitev z občinsko resolucijo. Stabilizacijsko obnašanje je nujno na vseh področjih. Delovni organizaciji Ključavničarstvo in Filbo bosta morali po sklepu zbora združenega dela poračunati preveč izplačane osebne dohodke. Na seji ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI so sprejeli pobudo republiškega pravobranilca samoupravljanja o vračanju presežkov v SIS ter se domenili, da mora izvršni svet v prihodnje posvetiti posebno skrb, da ne bo prihajalo do dogovorov in sporazumov, ki bi bili v nasprotju s srednjeročnimi in letnimi programi in bi obremenjevali gospodarstvo. Z nekaj vprašanji so sprejeli osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih | organov, predlog odloka o komunalnih taksah, o prispevku za interesno skupnost požarnega varstva, odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti ter o kadrovski problematiki. Pri problematiki zaposlovanja radovljiških štipendistov so zahtevali, da mora strokovna služba poskrbeti za pregled in seznam tistih, ki bodo dokončali študij. Delegate zanima Krajevno skupnost Bled zanima, kaj je s presežki iz proračuna interesnih skupnosti družbene dejavnosti iz lanskega leta? Prav tako se krajevna skupnost zavzema, naj bodo komunalne takse v občini prihodek krajevnih skupnosti ter da se plačuje taksa za parkiranje na Bledu. Blejci želijo agencijo za posredovanje gostov v zasebnih prenočiščih, zanima jih, kaj je z novelacijo zazidalnega načrta Bled in kaj je z zazidalnim načrtom centralno turističnega prostora Bled. Delegacija zbora krajevnih skupnosti Bled tudi vztraja, da dežurna služba v Zdravstvenem domu Bled ostane najmanj v takšni obliki, kot je bila do zdaj. Krajevna skupnost Ljubno želi, da se jasneje opredelijo sredstva po sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti, saj imajo delovne organizacije iz občin Kranj in Tržič sporazum, po katerem se zbirajo sredstva v odstotkih od bruto osebnega dohodka. Na sedanji način krajevne skupnosti ne morejo dobiti sredstev za zaposlene v kranjski in drugih občinah ter obratno. Krajevna skupnost Radovljica bi želela, da bi bile uradne ure pri organih in na oddelkih radovljiške skupščine tudi ob ponedeljkih popoldne. V Podnartu ne vedo, kakšna je usoda predloga za spremembo urbanističnega reda za območje krajevne skupnosti Podnart; v Ribnem pa niso bili seznanjeni o urbanističnem načrtu njihove krajevne skupnosti. Člani delegacije se tudi sprašujejo, kako je lahko izvršni svet odobril precejšen odmik za gradnjo disco kluba ali nekatere druge spremembe v krajevni skupnosti? Sprašujejo se tudi, zakaj trgovsko podjetje Specerija ne poveča trgovine v Ribnem, ki ima povrh vsega še slabo ponudbo. GRABEŽLJIVI OREL NA Prapor in orožje Naravno bogata Bosna in Hercegovina Je bila pred sto leti drobiž v kupčijah velesil Tako se je začela okupacija. Čete sedme pehotne divizije se po zasilnem mostu valijo čez Savo pri Stari Gradiški. Ker so fotografski dokumenti o okupaciji izjemno redki, smo si za ilustracije pomagali z risbami iz tistih časov, kipa upodabljajo v glavnem le avstro-ogrsko plat dogajanja. Pred sto leti je Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino. S tem je bil dokončan zlom turske države v Evropi, ki pa se je začel že dosti prej. Za Bosno in Hercegovino so začeli mesetariti ie na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Evropska diplomacija jo je hotela kupovati in menjati za Benetke, Avstrija je nenehno gledala na to deželo kot na bogate zaloge rud, Hrvati so jo želeli, da bi uresničili svoje velikohrvatske načrte, Srbi so gledali nanjo kot na del velike Srbije, Petar Karadjordjevič je želel prek Bosne priti nazaj do svoje krone. Ta čas so bile v BiH nenehno vstaje, ki so majale Evropo v temeljih. Domačini so se složno borili tako proti osvajalcem kot proti Turkom. Toda z avstrijsko zasedbo je sanje rodoljubov zasul pepel, pod katerim so tlele vse do narodnoosvobodilnega boja, po katerem so narodi v BiH — Srbi, Hrvati in Muslimani — prvič v zgodovini postali enakopravni in zaživeli v bratskem sožitju. Več kot Sest tisoč vojakov se je zbralo na trebinj-skem polju. V goricah jih je pričakal s svojim spremstvom in vojaško godbo avstrijski general Jovanovič. Ob taktih glasbe je popeljal vso hercegovsko vojsko na jaso sredi goric. Bilo je jutro v začetku oktobra. Hladna nedelja, vendar se je za pozneje obetalo sonce. Vojaki so takoj opazili na obeh straneh avstrijsko vojsko v popolni vojaški opremi. Na zahodu so bili artileristi, na vzhodu mestni topovi. Vojaki so se nemo spogledovali. Kaj je zdaj to? Kam so jih pripeljali poveljniki? Naravnost pred žrela avstrijskih topov z leve in desne. In '.akaj jih razvrščajo kot za parado? Že je stopil na vzpetino pred vojsko vojvoda Vukotič in začel: »Bratje Hercegovci, kot vidite, je Hercegovina postala last cesarja dunajskega, vi pa kot hrabri sinovi svoje domovine morate priznati njegovo oblast. Pošteno ste se bojevali za svojo svobodo, hvala vam za junaštvo. Vedite, da knez črnogorski in cesar dunajski živita zdaj v ljubezni, kot da sta člana ene družine. Lepo vam bo, predajte puške odzadnjače, tudi vi pa boste lahko nosili običajno orožje, ki so ga nosili že vaši očetje in dedi. Poslušajte me, vojaki, to je ukaz presvetlega gospodarja.« Ko so hrabri vojaki zaslišali, da morajo predati orožje, so obstali kot poparjeni in zaslišalo se je grozeče mrmranje. Tedaj je stopil pred gospodo komisar nevesinjskega bataljona Boško Guzina in velel: »Gospoda, za boga edinega, toda mi smo se cela tri leta borili s Turki in padali za svojo čast in poštenje, vi pa nam zdaj velite, naj predamo orožje, edino, kar nam je ostalo. Dobro veste, kakšne muke smo prebrodili, kaj krvi prelili! Vsakdo med nami je koga izgubil, ta brata, oni očeta, nekdo sina, a vsi smo uničili svoja posestva in ostali brez doma in brez ognjišča. Edino, kar še imamo, sta čista zavest in poštenje med brati. Ne drezajte zdaj v to, gospoda!« Zdaj je skočil pokonci serdar Jovičevič in dejal: »Orožje polagate po ukazu kot junaki, po ukazu svojega vrhovnega poveljnika, kar ni ponižanje, temveč bomo s tem samo dokazali svojo vdanost cesarju.« Vojaki so utihnili in vprašujoče gledali svoje poveljnike. Pristopil je veliki vojvoda Petar Vukotič in rekel poveljniku Tomu Tomaševiču, naj ukaže svojemu bataljonu predajo orožja. Toda Tomaševič mu je odvrnil: »Vojvoda, čast ne dovoljuje vojaku, da bi predajal orožje sredi bitke, še manj, dokler se nad nami vije vojaški prapor. Treba je začeti pri praporu.« Vukotič je s spremstvom stopil do nevesinjskega bataljona in pozval zastavonošo, naj mu preda prapor, ta pa mu odvrne: »Vojvoda, dobro veste, da mi je ta prapor izročil svetli gospodar s svojo roko na Črnem vrhu, ko sta se zbrali črnogorska in hercegovska vojska, da bi krenili nad sovraga. Gospodar mi je dejal — tu imaš prapor, junak, nosi ga pošteno in ne daj ga nikomur drugemu, dokler ti junaško srce bije. Do danes sem ga pošteno nosil po vseh bojiščih, mnogi moji bratje so padli okoli njega, potok krvi je stekel, da bi bila očuvana čast tega prapora. Zaradi tega je danes marsikatera mati v črno zavita. Je torej prav, da ga danes izročim v tuje roke? Ne, tega ne smem, kajti preklinjale bi me kosti sokolov, ki so popadali v bitkah okoli tega prapora. Ce ga že moram danes predati, ga dam samo v roke, iz katerih sem ga dobil, a to so Petrovičeve« Pristopil je Blažo Petrovič in s solzami v očeh sprejel prapor. Gotovo se je domislil tistega, ko ga je izročal temu zastavonošu, na Črnem vrhu, ko je ta prapor razvil v boju za svobodo. Ve se, da je Blažo Petrovič junak, in ve se, da junaki ne točijo solza tjavdan, če pa že jočejo, jih pekli nekaj dosti hujšega kot najhujša rana. Ko je bil prapor predan, so vojaki pristopali in metali svoje puške odzadnjače na kup. Smeli so obdržati le kratke puške za pasom in sablje, orožje svojih dedov — kubure in handžare. Ko je vojska predala orožje, se ji je avstrijski general Jovanovič zahvalil. »Zdaj greste lahko domov,« jim je govoril, »za vas bo do naslednje žetve skrbela Avstrija, dajala bo plemenskim poglavarjem in pandurjem plače, dajala vam bo žito in vse, kar je še potrebno. Tu je zdaj kruha, mesa in vina, okrepite se, prijatelji, nato pa pot pod noge in naj se vsakdo vrne k družini.« Gospoda z generalom Jovanovičem se je odpravila v Trebinje na kosilo, razoroženi vojaki so si privoščili ponujeno gostijo. Bili so zadnji, ki so vrgli puško v koruzo pred žreli topov. S tem je bila zdaj sleherna ped Bosne in Hercegovine pod avstrijsko okupacijo. Pospešujemo rejo konj Katere pasme konj želimo? Konjereja je doživela v preteklosti številne vzpone in padce. N.< Gorenjskem se je uveljavila predvsem reja hladnokrvnega tetkep konja, ki je primeren za delo na polju in v gozdu. Noriški konj. ki so mu pravili tudi težki pincgavski konj« se je že sredi prejšnjega stojeti* načrtno redil, izbirale so se kvalitetne živali in plemenilo se je i izbranimi žrehci. Potomci teh živali še danes prevladujejo n« ns> renjskem. Poleg teh pa se. še posebno v zadnjih desetletjih, redijo ni Gorenjskem tudi konji drugih pasem Marsikdo je pripeljal pori Karavanke in Alpe hrvaškega hladnokrvnega konja. S Hrvaške, predvsem iz okolice Djakova^so prišli tudi lipicanski konji, iz Slavonije in Vojvodine pa polkrvni konji pasme nonius. Ljubitelji športnih kom * pripeljali nekaj polkrvnih hanoveranskih konj. Včasih so se pojavni na Gorenjskem tudi posamezni kasači, ki se sicer pri nas reoV predvsem v ljutomerskem in šent jernejskem območju. V višjih legah p« se rabijo v manjšem številu planinski konji, predvsem bosanski aj haflinški. Haflinški konj pridobiva svoje ljubitelje tudi v podnožju gora. I m* mirno naravo in je zelo skromen v prehrani. Primeren je za delo kot vprežni konj. je eden najboljših tovornih konj sploh, primeren pa ie tudi za terensko ježo. še posebno na hribovitem terenu. Plemenilni postaji s haflinškimi žrehci sta v Žirovnici pri Jesenicah in \ Krumperku (VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete). Za zahtev nejše jezdece, še posebno za športnotekmovalne namene, pa si primerni polkrvni konji, ki so seveda občutljivejši v prehrani in ner sploh. Plemenilna postaja s hanoveranskim žrebcem je v Knimperku Za ljubitelje jahanja je primeren tudi lipicanski konj. Glede na razširjenost in dosedanjo rabo pričakujemo tudi I prihodnje, da bo na Gorenjskem prevladoval težji tip konja, ki ga bom»i osvežili s krvjo novih plemenskih živali noriške pasme. Plemenima postaja je v Komendski Dobravi. Omeniti je treba tudi. da letos praznuje Lipica 400-letnico obrtaji in reje lipicanskega konja. Pričakovati je. da se bo ob tej priložnosti al strokovnem simpoziju postavilo nove rejske cilje lipicanskega konja ter bo v prihodnosti prišlo do izdvojitve takega tipa lipicanca, ki se hoftaj uveljavil v zasebni konjereji pri nas. Plemenilna postaja z lipicanskim žrebcem je na Mlaki pri R» dovljici. Bavdek Ob 10-letnici Gobarske družine Kranj Vzgoja je prva nalogi V petek zvečer so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani kranjske gobarske družine, ki so obenem praznovali tudi lep jubilej, 10-letnico obstoja družine. Veliko dela šo v teh letih opravili člani Gobarske družine Kranj. Za njimi so številna predavanja in razstave gob, uspešno pridobivanje novih članov in redno tedensko sestajanje članov v gobji sezoni. Kranjske razstave gob na gorenjskem sejmu so poznane širom po Sloveniji, pa tudi v inozemstvu: iz leta v leto se veča število razstavljenih primerkov, pa tudi obiskovalcev je iz leta v leto več. Na razstavi lanske jeseni so jih našteli že preko 25.000. Znaten je tudi finančni uspeh razstav, tako da si lahku kupijo najnujnejšo literaturo, aparature za predavanja in podobno. Uspešni pa so bili tudi s svojim sodelovanjem v akciji NNNP, ko so v gozdovih v Bitnjem organizirali nabiranje, prepoznavanje in pripravo gob. V svoj program za naprej pa so zapisali, da bodo v bodoče organizirali več pre- davanj o gobah po krajevnih nostih za čjane SLO in krajane. Tudi V bodoče bodo sk pridobivati nove člane, organi: razstave gob, izlete na še ne kane terene, pomagali bodo ost gobarskim družinam Pfi pripra razstav, v zimski sezoni pa pri Jjali predavanja z diapozitivi U bodo tudi gobarsko Hnj*£l* dopolnili arhiv barvnih diap«*J^ Za najaktivnejše člane b»*| \ nizirali izlet v neznas* jjpci bodoče pa bodo pomaga? *t t invalidov ob njihovih prireditvah. : ,-i Še naprej pa bo njihov* naloga vzgajati občane. gozdov, da ne uničujejo a^f^JJ in strupenih gob, gozda i» * kultur in da ne ^meta^*jVJV' kov in neuporabnih predmeu" gozdove. Izdelali bodo tudi posebae m zorilne table o čuvaju narave. Na zboru so vsi jubilanti PJJJ zlato značko Gobarske Kranj. Jože Vidic: (nadalj. iz prejšnje številke) Na podlagi omenjenih treh izjav, ki se sicer v podrobnostih delno razlikujejo, je pogovor potekal »ribližno takole: Krek: »Gospod Porsterer, pred-tavljam vam podpolkovnika jugo-lovanske vojske Mirka Bitenca-vrta.« Porsterer se rokuje z Bitencem /ekoč: »Zagotavljam vam, da boste tako kot ste prišli tudi odšli« Bitenc: »Hvala, gospod Porsterer.« Porsterer: »Kakšne cilje ima vaš plavogardistični odred (Kantova je izjavila, da je Porsterer govoril o plavi gardi in ne o četnikih)? Koliko 'mate vojakov? Kdaj in po kateri loti ste prišli na Gorenjsko? Kaj in am sedaj nameravate?« Bitenc: »Odred je sestavljen iz Jankov jugoslovanske vojske in rostovoljcev. Naš cilj je, da se po ojni ustanovi Jugoslavija pod dina-tijo Karadordevičev. Imamo okrog 00 vojakov. Primanjkuje nam 4. Khl (Seveda ne 4. Kfl, 2 zaradi Tgf2: + + 5. Kgl Tf 1 + & z matiranjem.) Tgf2: 5. Te8 ■§ Tfl + 6. Dfl: Lfl: 7. TfR: + £ KfB: 8. Kfl: Kf7 in črni ima ^ lahko dobljeno kmečko konč- nico. e I *2 2. ... Kg7: Beli se je vdal. Na 3. De7 + igra črni T8f7 in povsem onemogoči nasprotnika. Diagram 56 1. Dc4!! Tc8 Ni dobro 1. ... Safi, zaradi 2. La6: Dc4: 3. Lc4:, na 1. ... b6 pa odloči 2. b4. 2. Tdl Vezava na liniji c omogoči belemu, da sproščeno pripelje v središče dogajanja Se trdnjavo. Preti Lc5:, Dc5: in nato Td8+. 2. ... h5 3. Lc5:! Najenostavnejše! Zaradi nevarnosti na osmi vrsti je črni igral s kmetom h, toda s tem je oslabil kmeta g6. To beli izkoristi tako, da odstrani nasprotnikovega skakača in nemudoma zavzame s težkima figurama šesto vrsto. 3. ... 4. De6 5. Tdfi Dc5: Kh7 VAŠA PISMA KJE JE NAŠA KULTURA? Hvaležno vam vračam to »prostem in naj jo obesi sebi pred oči tisti, ki mu je tako všeč. da jo je hotel pokazati še vsem drugim naročnikom Glasa. Nikar se ne čudite temu uvodu. Prebiram druge časopise in revije in berem: na Švedskem ženske zahtevajo, naj izgine pornografija iz izložbenih oken. V Ameriki so ženske javno demonstrirale proti poplavi pornografije. Nemška feministka (imena se ne spomnim) toži revijo Stern zaradi naslovnic. V zadnji Naši ženi: problem zase so ekstremni primeri s področja erotike. Naš tisk, (jaz pravim tudi film) posebej revije, jih objavijo kot nekakšen posladek in ne zdi se jim vedno pripisati, da gre za izjemen primer. Naš mladostnik pa to prebere (gleda) in vzame za »suho zlato*. Tudi poplava lepotic (jaz jim pravim prašiče), je nekaj podobnega. (To sem prepisala iz članka: pogovor delavk z Vido Tomšič). Kot bi se smejali vsem v brk pa v Glasu objavite občasno prave packe in delate reklamo za te erotične komedije, ki polnijo blagajne kinematografom in pohotnim moškim hlače. Vsem tistim, ki pripomorejo, da taki pornografski filmi in packe pridejo na program in tako vzgajajo našo mladino, bi svetovala, naj nekaj časa prisluhnejo zdravnikom-ginekologom, ki opravljajo splave pri mladoletnicah, ki v svoji neumnosti posnemajo, kar gledajo v porno filmih, niso pa sposobne razlikovati filma od resnice, idoli v filmu so jim idoli v življenju in jih brezglavo posnemajo. Nič ne mislim, da so samo filmi in časopisi krivi, sem pa prepričana, da marsikatero dekle misli, da se bo njej igra »z ognjem« prav tako srečno končala kot se je oni v filmu. Če hočete vzgajati za film, za umetnost, potem za erotične komedije ni treba delati reklame, ker nimajo z umetnostjo nič skupnega. Že dolgo prebiram ™OV(> V kinu, a največkrat le besede - reklama za največje neumnosti. Po radiu sem slišala da so v Nemčiji erotične komedi je daleč zadaj po številu obisko- e»i ^n nas P° Je ravn<> obratno. Med prvimi petimi najbolj gledanimi filmi so bile tri ^otične komedije. Kje je naša Kultura? Kaj smo Slovenci res na tako nizki stopnji? Ob koncu pripišem le to, da msem tercialka ne puritanka. Vrednost ženske pa vidim drugje, ne v njenih oblinah. Ženske »držimo pokonci« skoraj polovico slovenskega gospodarstva, upam trditi, da 80 odstotkov slovenskih družin sloni na ženi. V zahvalo za vsa bremena, ki jih prenašamo v službi in doma, pa dobivamo od javnih občil taka ponižanja in žalitve. L. B. Škofja Loka NAGICA — prava figa! Sem vaš naročnik in Glas rad prebiram. Saj ne boste zamerili, če vam povem, da se mi zdi vaš časopis le malce suhoparen in. dolgočasen, stereotipen, zato je vsaka sprememba dobrodošla. Verjemite, nisem kaj posebno vznemirjen, ko se s časopisnih strani zabohotijo lepotičke, a verjamete mi lahko tudi, da nimam nič proti, če sem in tja vidim lepo žensko telo. Za vaš časopis pa je lahko to prava revolucija in se bodo zganili naši vrli šentflorjanci in vam nagice prepovedali. V vsesplošni poplavi erotike pa je vaš prispevek manj kot nič — le majčkena poživitev in osvežitev, ki bi jo lahko vnesli tudi na druge strani in ne le v rubriko Novo v kinu. Marjan D. Kranj ODPOVEDALI BOMO GLAS Slika oziroma slike v Novo v kinu niso primerne za mlade, po pregovoru Zgledi vlečejo, besede mičejo. Zakaj izrabljamo zakonsko intimnost? Vse podirate s tem, mladi pa norijo. Za naprej bomo ob takih reklamah Glas odpovedali. Prizadeti starši iz Cerkelj V_4 Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (37. zapis) Nadaljevati moram pripoved v dolini Kamniške Bistrice, ki sem jo pričel v 35. zapisu. MEŠČANSKA KORPORACIJA Nekaj pa je Kamnik imel, kar druga mesta niso poznala: svojo skupnost meščanov (194 hiš), ki je imela več stoletij v lasti vse obsežne bistriške gozdove. Iz teh gozdov so meščani (lastniki teh 194 hiš) dobivali precejšnje količine lesa za kurjavo in po potrebi tudi stavbni les za popravila hiš - vse skoraj brezplačno ali za majhen denar. Bila pa je Kamniška meščanska Korporanja v nenehnih sporih s kamniško mestno upravo, ki je trdila, da so gozdni kompleksi pač last občine, ne pa posameznikov. Seveda so se meščani trdno oklepali svojih starih privilegijev in svoboščin, ki so jih pred stoletji dobili od nekaterih vladarjev, n. pr. od cesarja Karla IV. Danes upravlja z gozdovi nekdanje Kamniške meščanske Korpo-ranije Gozdna uprava v Kamniku. Zdaj ni več globeli med meščani s privilegiji in nenavadnimi občani Zdaj imajo vsi enake pravice pa tudi enake dolžnosti. Plavljenje lesa po vodi je sedaj tudi že opuščeno, ker je kamenje preveč poškodovalo debla. Ves prevoz lesa iz doline Bistrice opravijo danes v glavnem tovornjaki po trdni cesti, ki vodi od Stahovice prav do izvira Bistrice. LOVSKE PRAVICE e od nekdaj je bila dolina M Kamniške Bistrice (od izvira # J pa vse do Stahovice) pravi »lovcev raj«. Sprva je bila pravica lova v dolini in na obdajajočih jo pobočjih pridržana deželnemu knezu. Na ta čas, sredi 16. stoletja, je še do leta 1826 spominjala kamnita »knežja miza« globoko v bistriškem gozdu. Zgodovinsko mizo so brumni vojni skrivači (ali rokovnjači?) razbili - danes je ni več, te »firštove« mize ... Skrb za divjačino je bila zaupana deželnoknežjim lovskim mojstrom. Le-ti so se nenehno bodli z okoliškimi kmeti, ki bi radi pasli živino v bistriških gozdovih, kar pa tudi gozdarjem ni bilo prav, saj divjačini najbolj teknejo vršički mladega drevja. , ., Divjad v bistriških gozdovih je bila kar raznovrstna. Bili so tu jeleni, gamsi, srne, divji prašiči, risi m divje mačke. Pa tudi bolj krotkih lisic, zajcev, velikih petelinov ru-ševcev in jerebov je bilo v velikem lovišču dosti. Še danes velja bistriško lovišče za eno od najbogatejših in najpestrejših. Med obema vojnama je bilo lovišče vzeto v zakup kot dvorno lovišče. Tudi danes je področje pod posebno družbeno zaščito in predvideno za narodni park. 2AGANAPEČ Dolina Kamniške Bistrice je nekaka žila, po kateri teče reka turistov in planincev skozi vse leto, saj je Planinski dom pri izviru reke izhodišče za izlete in ture v vse smeri in na vse.vrhove lepih zasneženih kamniških planin. Iti moraš proti Kokrškemu sedlu (1791 m), da se vzpneš na Kočno (2539 m). Grinatavec (2558 m) in Skuto (2532 m). Ce si namenjen na Brano (2253 m) in na Planjavo (2399 m), je treba stopiti v Jerma-nova vrata (1844 m). Na Ojstrico (2349 m) pa te pripelje pot čez Pre-sedljaj in čez Korošico. Pot v Jermanov« vrata ali na Kamniško sedlo (kar je bolj gosposko ime za preval med Brano in Planjavo) vodi mimo znamenitih Rokovnjaških lukenj. Tu je menda imel rokovnjaški poglavar Nande svoj skrivni sedež, zakladnico in skladišče blaga, hrane in orožja. Ob poti na Kokrško sedlo, v Pro-seškem gozdu, zagledamo ogromen ledeniški balvan »Žagano peč«. Skala, ki jo je v dolino prinesel ledenik gotovo pred desettisočletji, je visoka 9 m, široka 13 m in dolga 15 m. Zaradi navpičnih razpok ji je ljudstvo vzdelo tako nenavadno ime — Žagana peč. Poleg cele vrste naravnih lepot, ki jih nudi izlet v dolino Kamniške Bistrice radoznalemu očesu, je slap v Malem Predoslju, naravni most nad Predosljem, to je 20 m globoko ozko korito, ki ga je v teku stoletij izdolbla v trd apnenec hudourniška Bistrica, in slap Orglice (ali Orličje?; v dolini Bistriške Bele.. Skoraj bi rekel, da so Orglice miniatura Savice! Pri omembi Bistriške Bele, ki ji daje vodo višavje okorg Ojstrice, moram brž reči, da teče iz osrčja Kamniških planin ali Savinjskih Alp, kot hočejo nekateri, kar četvero rečic, ki jim pravijo Bela. Najprej je tu naša Bistriška Bela, potem sledi Luška Bela, ki priteče izpod Presed-Ijaja pod Korošico in se pri Lučah zlije v Savinjo, Robanova Bela, iz Robanovega kota in Koroška Bela, ki teče skozi Železno Kaplo kot desni pritok Drave. Omeniti velja najdišče ostankov jamskih medvedov, ki so jih izkopali v manjši jami na pobočju Mokrice, zahodno od bistriške doline. Iz doline je speljana 1640 m dolga vzpenjača na Šimnovec, ki leži 1415 m visoko na robu Velike planine, slovite po samosvoji arhitekturi pastirskih bajt. KAJ PA IME BISTRICA? Skoraj si ne morem kaj, da ne bi še zastal pri lepem vodnem imenu Kamniške Bistrice. Brž je treba seve reči, da poznamo samo na Slovenskem čez 20 vodnih imen Bistra in Bistrica. Sprva pomislimo na bistro, čisto vodo. Toda v besedi se skriva drug pomen: bistra voda je hitrotekoča voda. Le rečicam in potokom, ki pridrve iz gora rečemo, da so Bistre ali Bistrice. — Najbrž pa smemo podvomiti v razlago, da je bilo Bistra ime nekemu vodnemu božanstvu starih Ilirov, staroselcev, ki so se zlili z nami. Tu je še »bistrooki« in »bistroumni« — dvoje sorodnih besed, a v drugačnem pomenu. Naj prisrčne j ša pa je gotovo oznaka za potok, ki priteče izpod Sidraža, ovije Zakal in se pod Županjimi njivami izlije v Kamniško Bistrico — bistremu potoku je ime Bistri-čica! Gotovo edino ime na Slovenskem! Žagana peč v zatrepu doline Kamniške Bistrice Kras in jame Bled — Osnovna organizacija ZSMS Bled je v sodelovanju z društvom za raziskovanje jam Bled pripravila predavanje Kras in jame na Gorenjskem. Predavanje, ki je bilo v petek, 4. aprila, je vodil predsednik društva Vaclav Novak. Š pomočjo diapozitivov nam je najprej podal splošen gografski oris Krasa ter njegove značilnosti. Poslušalce Je najbolj pritegnilo opisovanje posameznih jam, saj je med njimi prevladovalo prepričanje, da te podzemske lepote v Sloveniji še niso dovolj raziskane. Udeležba je bila dobra, če upoštevamo, da so se predavanja udeležili tudi člani geografskega krožka kranjske gimnazije. V. Dolžan 0176 G LAS 16.STRAN TOREK, 15 APRILA 1980 Smučarska šola na Krvavcu Po skrajšani poti do dobrega smučanja Šola je bila ustanovljena v lanskem decembru kot del dejavnosti Počitniške zveze Kranj — Do konca marca je v njej »shodilo« ie preko 600 začetnikov — Za strokovnost dela skrbi ob pomoči ZVUT Kranj 15 smučarskih učiteljev, vaditeljev in demonstratorjev - Novosti prihodnje sezone: smučarski poligon in smučarski otroški vrtec Krvavec - Zimska sezona se že bliža h koncu, čeprav zadnje snežne padavine zagotavljajo Se izredno ugodno spomladansko smuko. Letošnja sezona je še bolj podkrepila trditve iz prejšnjih let, da je smučanje v Sloveniji nacionalni šport številka ena. Vrste pred žičnicami so najlepši dokaz za to in obenem tudi alarm, da kaže čimprej ukrepati in na samoupraven način rešiti probleme slovenskih žičničarjev in zimskega turizma nasploh. Za Slovence velja, da jim veščine »dilcanja« niso neznana stvar in da se po spretnosti vijuganja po snegu lahko postavijo ob bok smučarjem .tudi iz bolj razvitih alpskih dežel Evrope, pa četudi so smučarske šole v njihovih zimsko-športnih središčih že nekaj običajnega. V Sloveniji in na Gorenjskem smo prve korake v tej smeri napravili šele pred leti, saj so se s smučarskimi »nebogljenčki« doslej ukvarjale predvsem organizacije učiteljev, vaditeljev in trenerjev srn učanja. Krvavec — smučišče z razvejanim sistemom žičnic, z raznovrstnimi tereni in z največjimi razvojnimi perspektivami — v tem ni bil nobena »zjema. Led je bil prebit šele v lanskem decembru, ko so se na smučiščih pojavili fantje v enotnih rumenih smučarskih oblačilih z napisom na hrbtu »smučarska šola«. O njenih začetkih je pripovedoval vodja Sole, 22-\etni smučarski učitelj Damjan Ambrožič iz Kranja: »Za stalno smučarsko Solo smo se odločili zaradi zahtevnosti krvav-ških smučišč. Potrebe so se večale iz leta v leto, zato je bila naša pobuda ugodno sprejeta pri delavcih RTC Krvavec. Popolni začetniki se namreč v gneči, kakršna je često na Krvavcu, težko znajdejo na smučiščih. Prav njim je namenjena naša pomoč. Tečajnike - posamezno ali v skupinah — seznanjamo s smučarskimi veščinami, obenem pa jih spoznavamo z obsežnimi smučišči. Izkušnje letošne sezone govorijo, da Damjan Ambroiič — vodja smučarske šole na Krvavcu je mogoče smučarske »analfabete« naučiti osnove tehnike vijuganja po nezahtevnih terenih že v dobrih dveh urah.« Krvavška smučarska šola je del dejavnosti Počitniške zveze Slovenije, enote v Kranju, ki v zadnjem času vse več pozornosti posveča zimski rekreaciji. Pri odpravljanju smučarske »nepismenosti« sodeluje 15 smučarskih učiteljev, vaditeljev in demonstratorjev, za strokovnost dela pa skrbita predvsem učitelja Janez Robas in Iztok Belehar ter celotni področni zbor ZVUT (Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev) Kranj, ki obenem predstavlja tudi zaledje krvavške šole. »Poleg zasebne pomoči smo dejavnost usmerili še v organizirane 7-dnevne tečaje za delavce iz organizacij združenega dela. Zanje so, zanimivi zlasti popoldanski tečaji. Prevladujejo starejši, ki so spoznali, kako zdrava in koristna rekreacija je smučanje. Letos je v smučarski šoli »shodilo« preko 600 začetnikov, od tega 260 v zasebni šoli, ostali, med katerimi so prevladovali delavci Iskre. Planike in Centrala, pa v organiziranih tečajih« Podatki letošnje sezone kažejo, da Krvavec smučarsko šolo potrebuje in da jo je zato potrebno še naprej kadrovsko ter strokovno razvijati in krepiti. In kako v prihodnji sezoni? O tem razmišlja vodja šole Damjan Ambrožič takole: »Po vzoru avstrijskih zimsko-športnih središč bomo preuredili sedanji smučarski poligon za začetnike, ki je zaradi neustreznega terena neprimeren. Kot novost prihodnje sezone velja omeniti še smučarski otroški vrtec. Predšolski otroci so bili doslej v nenehni nevarnosti pred divjaki in tistimi, ki jim načela smučarske etike niso mar. V vrtcu bodo varni tudi pred temi, obenem pa bodo razrešili stalno skrb staršev, kam z otroki v času smučanja. Te skrbi bodo lahko odslej zaupali strokovno usposobljeni smučarski učiteljici, ki se bo na posebej ograjenem prostoru posvečala zgolj najmlajšim.« Vsekakor je to zamisel, ki so jo obiskovalci Krvavca že dlje časa pogrešali. Z uresničitvijo takih in podobnih idej pa bodo krvavške smučine še privlačnejše. C. Zaplotnik vMn. V Plamenu se vedno bolj modernizirajo tudi v notranjem tran* 7ntn so pripravili izobraževalni tečaj za voznike viličarjev. Tečaj v nortu. Zato so pnpra.....- pripravil Železarsko izobraževalni center Jesenice Foto: B. B. Premalo požarnih bazenov Radovljica — Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom je namenila za dejavnost občinske zveze in društev sredstva iz prispevne stopnje v višini 0,30 odstotka od brutto osebnega dohodka. Večinoma je denar namenila za osnovno nujno opremo gasilskih enot, za 31 gasilskih društev in štiri Smučarski učitelji, vaditelji in demonstratorji smučarske šole na Slavec, Smiljana Vončina, Damjan Krvavcu: Janez Slavec, To^~Saiovic Ambrožič Cvetka, Blažič Barbara Teran, Jun Sajovic,^ Bfaf^ Ambrožič, Ljubo, Žun Marko - na Stular, Janez Robas in Iztok Belehar industrijska gasilska društva. Del denarja pa prispevajo tudi za zagotavljanje požarne vode v naseljih, kjer te vode ni ali pa je v premajhnih količinah. V minulih Jetih so v občini zgradili osem požarnovarnostnih bazenov v povprečju s 110 kubičnimi metri vode, nabavili orodni gasilski avtomobil za gasilsko društvo Kropa, dve mehanični lestvi ter nekaj članov opremili z najbolj nujno zaščit no opremo. Nekaj denarja so dali :a gradnjo in obnovo gasilskih domov in orodišč. Čeprav so načrtovali, da bodo lahko napeljali UKV zveze ra požarno varstvo in izpopolnili tehnično opremo za reševanje iz višjih nadstropij, teh načrtov še niso uresničili. Za letošnje leto znaša prispevna stopnja 0,28 odstotkov od brutto osebnih dohodkov, gasilci pa si bodo letos in v naslednjih petih letih prizadevali, da bi postala požarna varnost sestavni del dejavnosti v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Tako bodo organizirali več demonstracij in tečajev, preventivnih pregledov ter nudili pomoč pn izdelavi požarnih načrtov. Denar p< bodo namenili predvsem za grada/* požarnovarnostnih bazenov v jevnih skupnostih, za gradnjo f**" skih domov in orodišč, za adaptadj* gasilskih domov, za nabavo gasikia vozil ter za nabavo osebne, *asS|* in skupne gasilske opreme za p& ska društva. D. S. Ml PA NISMO SE UKLONILI Janko Eržen — Gotnarjev »Daj, poišči enkrat tistega borca v Železnikih, ki mu je v borbi nogo odtrgalo, pa jo je zabrisal med bele, češ, če ste mi jo že odtrgali, hudiči, jo pa še imejte«, so mi prigovarjali kolegi v redakciji. »In je bil potem tako razmesarjen, da so ga njegovi borci pustili kar tam, ker so bili vsi prepričani, da bo že naslednji trenutek izdihnil. Potem so pa po vojni na nekem mitingu ugledali nekoga, ki mu je bil čisto podoben, kako opleta po plesišču z leseno nogo...« Ko mu pripovedujem to zgodbo, ki kroži med ljudmi, se smeje. Desno nogo, ki mu je manjka od kolena, je porinil na rob kuhinjske klopi. Kaže, da mu je tako najbolj ugodno ... Novo cigareto je priznal in pogledal ven proti čebelnjaku. Tako nenadoma sem padla v njegov mir po kosilu, da se kar ne more vživeti v tisti čas pred 36 leti. »O, ne. Ni bilo čisto tako«, pripomni, ko nekajkrat potegne dim. Ljudje pridajo po svoje. Odrezal bi si jo bil, pa si je nisem mogel, ker mi je vse odneslo. Tudi nož. Zato sem jo vlekel za sabo. In pekla je tista koža, ki se je še držala in nategovala ...« Potem pripoveduje, kako je bilo tistega usodnega 26. septembra 1944 na Pasji ravni nad Vinharji oziroma Polhovim gradcem. Janko je bil takrat v novoustanovljenem 3. bataljonu Prešernove brigade. Iz prejš-nega 3. bataljona je bil ustanovljen Jeseniško-bohinjski odred, novi 3. bataljon pa je nastal iz borcev raznih čet. Prejšnji večer so se premaknili z Mrzlega vrha na Žirovski vrh in potem na Pasjo ravan. Tu je 2. bataljon že imel boje z belimi. Kar ti pride komandant Karel Le-skovic in pove, naj se pripravijo, da bodo beli napadli točno ob štirih popoldne. Spogledali so se in na smeh je šlo borcem. »Kar povedat so mu prišli, kdaj bodo napadli«, so se šalili potihem. Toda niso vedeli, da so partizanski vezisti prerezali telefonske žice, ki so jih imeli beli speljane na svoje položaje, se pripojili nanje in prestregli vest, da bo napad točno ob štirih popoldne, znak pa rdeča raketa. Janko, ki je bil takrat kurir čete 3. bataljona, se na položaju ni vkopal. S puško in nekaj municiie se je spravil za skladovnico drv, ki jo je pred kratkim nekdo tu naredil. Malce v bregu je bilo, spodaj malo dolinice in na drugi strani spet breg. Točno ob štirih so beli udarili. S Črnega vrha, iz Lučin in Gorenje vasi. Trikrat so beli napadli in vsakič so bili odbiti. Vmes so tolkli z minometalci. Hude izgube so bile na obeh straneh. Že v prvi uri borbe je padel komandant 3. bataljona, Jelko, doma s Planine nad Cerknim, pa mitraljezec. Precej je bilo ranjenih. Jankov zaklon za drvmi je bil sprva dober. Potem so pa mine pričele padati vse bliže. Gledal jih je. kako sekajo v ravni vrsti proti njemu. Morda bo udarilo mimo ... Toda že naslednja je udarila naravnost za skladovnico. Med njegovo nogo in skladovnico. Ali prav v njegovo nogo. Ne more vedeti. Spominja se le, da se je prijel za nogo, pa so mu meča, vsa osmo-jena, kar v roki ostala. Sosednja dva partizana, ki sta ležala v zaklonu levo in desno od njega, je ranilo, vendar sta jo odnesla z manjšimi ranami. V tistem trenutku je bil ukazan hiter umik. Mimo skladovnice se je potegnilo za pol čete borcev. Ko so ga videli vsega v krvi, so bili prepričani, da bo že naslednji trenutek izdihnil in pustili so ga za skladovnico ... Vidim, da nerad govori o tem. Saj so bili sami dobri fantie. Sem že moral res klavrno izgledati, da mi niso prisodili drugega kot smrt, govori pogled, ki spet išče rjavo prebarvan čebelnjak na vrtu pred hišo. Ampak živ ie bil in morali bi mu pomagati. Sla po samoohranitvi je bila močnejša. Vedel je, da bi ga beli, če bi ga dobili, ha mestu potolkli do konca. Pijani so bili, kot vedno... V mrtvem kotu je bila ta skladovnica in če bi se potegnil vsega 150 metrov, bi bil na varnem v ^ozdu, med grmoviem. Da bi se le priplazil do tistih fižolovk pri hiši, da bi se na eno oprl, potem bi šlo. Plazil se je, odtrgana noga se je vlekla za njim in koža je pekla. Krvaveti je nehal. Pravijo, da se ti kri ustavi od strahu. »Izgleda, da res. Meni se je ustavila. Mislil sem nogo zgoraj preve-zati z jermenom od torbice, pa ni bilo treba. Le odrezal bi rad nogo, ki se je tako malo držala za kožo in me skupaj s težkim čevljem ovirala.« Brez puške je bil, le ročno bombo je še imel. Celo večnost se mu je zdelo tistih nekaj desetin metrov. Ko se je priplazil že blizu sto metrov daleč, so prihiteli k njemu štirje partizani. Mitraljezec ga je opazil z vrha hriba in je poslal svo- jega pomočnika na štab brigade, da so prišli ponj. Nikoli ne bo pozabil fantov, ki so prihiteli: poročnik Kranjc, Milan, komisar bataljona, Žagar, doma nekje od Kobarida in Lenart, komisar 2. bataljona. Lenart mu je potem odrezal tisto kožo... Položili so ga v šotorsko krilo, pa ni zdržalo. Potem so ga povili v odejo. Zdaj je šlo. Kaj se je dogajalo, beli niso mogli videti in mitraljezec jih je od zgoraj ves čas ščitil. Ko so ga nesli, je bil ves čas pripravljen, da bi se zvalil iz odeje, če bi bilo treba. »Noga je ostala tam. Neka domačinka mi je po vojni pravila, da jo je pokopala. Ko so 15 let kasneie delali cesto tam mimo, so pravili, da so odkopali čevelj, v katerem ie bila še človeška kost... Menda je bila moja.« Najprej so ga odnesli v štabno preobvezovališče. Komisar ga je hotel tolažiti. Žejalo ga je in prosil je za vodo. Bolničarji mu je niso hoteli dati. Pa jim je komisar potihem rekel, naj mu jo kar dajo, ker tako ne bo več dolgo... Spet je popravil nogo na klopi. Pa je še danes tu. Tako je življenje, kaj hočeš. Potem so ga spravili v bolnico. Cez Soro so ga nesli, z Ga-brške gore pa peljali v loj trškem vozu na Zaprevalj, Rovte, Crni kal, pa okoli Blegoša na javko v Novake, od tam pa v Franjo. Trije težki ranjenci so bili tedaj na vozu. Po grdih potih se je voz vsaj trikrat prevrnil. Prejšnje popoldne ob petih je bil ranjen, naslednji dan ob desetih zvečer je bil že v bolniški sobi bolnice Franje. Kdo ga je operiral, ne ve. Oba sta bila tam: dr. Očka in dr.Frania. V barakah med skalami ie čas hitro mineval. Pa vendar bi bil raje bliže doma. Po novem letu so ga premestili na oddelek C v Davči. Tu je bil mesec dni, ko pa se je spet obetala ofenziva, so vse nepokretne spravili nazaj v Franjo. Ker pa je ofenziva grozila tudi Franji, so že po tednu dni v« ranjence in bolnike vprašali, če morda gredo lahko v kakšno dru« varno skrivališče. Pri Gotnarjevih v Podlonku so imeli doma pnw bunker, ki ga tujec ni mogel odkriti. Ko so prezidavah hišo. so pn kuhinji naredili dvojni zid in vmes je bilo toliko prostora, da je v njem človek zlahka ležal. V prostor se K prišlo s podstrehe. Ce si odmaknil »ješterl«, ki je bil ves oosu' s smetmi, si se lahko spustil noter. »Pa je bila nevarnost, da bi W lahko odkrili?« »Dvakrat sta dva bela hodila po vrhu. Toda odkrila me nista. Se v svinjske kože sta se spodtaknita. ki so visele nad vhodom, češ, kole so tu, mesa pa nikjer. Jaz sem pa spodaj sedel na mesu ... Nemci so sicer držali zasede na Prtovč, vendar pa nas v Podlonku niso mogli presenetiti. Vsak otrok je bil par: tizanski kurir in vest o nevarnosti je šla od ust do ust... Za vsak premik smo vedeli, za vsakega paru; zana, ki je šel mimo. Izdajalca ni bilo med nami.« Z mitraliezcem, ki ga je takrat rešil in ščitil, sta se potem te enkrat srečala: v bolnici Franij. Malo pred zadnio ofenzivo ie bil v borbi pri sv. Križu in Kališu nad Železniki ranjen v nogo in prepeljan v bolnico. Po vojni se je ubil z motorjem ... Ce se pogosto spomni tistih dogodkov? Se, takole, ko nanese pogovor na tiste čase, ko se sreča s so-borci. 17 let mu je bilo tedai. 16 ko ie bil sprejrft v SKOJ. Zdai je ie blizu deset let v pokoju. Sofin* hrt vsak drug. Se celo kombi s šojarii je vozil nekaj let. s čebelami se daje. Trideset panjev ima na dvorišču. Za pašo ga skrbi. Pravkar je dobil pošto, da se je tista nevarna bolezen že pojavila tudi na Primorskem, kamor jih je pravkar hotel peljati na pašo. Zdaj bo treba po-geldati kam drugam ... ........... D.DoLerje Ig 15 APflllA 1980 17. STRAN G L, A naninstvo kot vir narodnostne zavesti kzstava Stol v Karavankah skozi čas je te dni v Bohinjski Bistrici — Zbrano gradivo h plod prizadevnega dela odbora za triglavski muzej pri Planinskem društvu Dovje-Mojstrana i Itfcurieka Bistrica — Dom Jože Ham v Bohinjski Bistrici je kraj. Ih odbor za pohod na Stol in odbor L ojdtvski muzej pri Planinskem nkro Dovje-Mojstrana letos že prirejata razstavo Stol v f«ivtnkah skozi čas. Odprli so jo agjj petek, ogledati pa si jo bo ttfdo24. aprila.' IM krajšo svečanostjo ob odprt-iratftave je okrog petdeset zbra-4 pozdravil tajnik Planinskega tttvt Bohinjska Bistrica, France Kuj Obiskovalcem je o Stolu in mkso pohodov nanj spregovoril «spreživelih borcev jeseniške čete 'nc Konobelj-Slovenko, ki je *ddruflm dejal: »Stol in njegova uhlji okolica sta znana že iz časov, je moral slovenski človek boriti anoj narodnostni obstoj. Na nje-p, ffh »o zahajali planinci, ki so a bile drage nase slovenske gore. na Stolu so Piparji sprejeli ta a ustanovitvi Slovenskega aanakega društva, kar naj bi 3wi*alo vpliv germanizacije v naši fefeH med avstroogrsko vladavi-Obujanje spominov na do-jfc kot je bila borba 38 borcev ftgjfk* čete na najvišjem vrhu favsnk 20. februarja 1942. leta, priča o težavnosti boja jugoslovanskih narodov za narodnostno in socialno osvoboditev ... In pohodi na Stol! Vse večja udeležba na njih f)otrjuje, da gre za akcije, na katerih ahko na najbolj nazoren način približamo dogodke iz najtežjih dni mlademu človeku in ga pripravimo na podobne preizkušnje . . . Razstava prikazuje pomen in veličino takih akcij. Gradivo na njej pa opazovalca tudi usmerja v obujanju revolucionarnih tradicij našega ljudstva ...« Zatem ko so se učenci osnovne šole Janez Mencinger iz Bohinjske Bistrice v kulturnem sporedu predstavili z recitacijami, je član odbora za triglavski muzej Ivan Jenko obiskovalce vodil po razstavi. Obrazložil je prikazano gradivo in dokumente o zgodovini Stola, izgradnji koč na tem območju, bitki jeseniške čete z Nemci na Stolu in njenih borcih, počastitvi desetletnice bitke in zimskih spominskih pohodih na Stol. Gradivo za razstavo, ki so jo javnosti prvič predstavili v dneh letošnjega jubilejnega pohoda na Stol v Žirovnici in so si jo marca ogledali številni obiskovalci na Jesenicah, je odbor za triglavski muzej broška v besedi, pesmi in sliki ;petek se v Tržiču začenjajo Koroški dnevi -'iomke iz del pesnikov in pisateljev bo predal Polde Bibič, bogato pevsko kulturo pa ^ani zbor Jakob Petelin Gallus - V paviljonu SOB otvoritev razstave del slikarja Valentina Omana - Na pobudo Skupine "Vljl pri organizaciji pomaga **ta kulturo in izobraže- Sty* bodo v petek ob 18. uri 'fiakarjevem domu v Tržiču Koroški dnevi, vsebinsko prireditev, ki bo pribli-srarao, likovno in glasbe-* tahatro slovenske narodne z druge strani Kara- feaooti Otvoritvena elovesnoat, ime-Uaji oo jo Koroška v besedi in asi, bo prinesla izbor iz del <**JUa pesnikov in pisateljev: (aiHartman, Andreja Kokota, 'ssnaa PolanAka, Florjana 4* ia Janka Messnerja. Nastavil jih bo gledališki igrati Pasla Bibič, na prireditvi pa * tasti poslušalci priložnost »to* tadi pozdraviti. Jote Žvokelj v Creini — Kra tipki individualist Jože Žvokelj h v četrtek, 17. aprila, ob 19. uri p> dolgih pripravah nastopil za bvnjtte poslušalce. Koncert bo v k/ittlu Creina. Jože bo predstavil /utru pesmi, ki govorijo pretežno življenju mladih, po svoji obliki in ie najbolj spominjajo na imon po slovensko. Kot gost bo vmtnpu njegov prijatelj Brane kwfe, obetaven kitarist, ki sicer v/kluje s skupino Naša stvar iz fjeLoke. — K. Mohar Večer v Cankarjevem domu bo 8 koroškimi pesmimi popestril mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca, ki ga je pred dvajsetimi leti ustanovil profesor dr. France Cigan. Zbor goji umetno in narodno glasbo. O njem je ustanovitelj in prvi diri- frent nekoč dejal: »Najvidnejša astnost in najlepša, ki krasi Gallusove pevce, je junaški idealizem, s katerim žrtvujejo svoj prosti čas in del svojega zaslužka, da morejo samo doživeti v zboru lepoto naše slovenske pesmi in se usposabljati, da jo morejo posredovati tudi drugim. Uspehi Gallusovega zbora so sadovi skupnega dela in prizadevanj skupine idealistov, ki hoče graditi, ne pa že obstoječe razdirati.« Poldrugo uro kasneje, ob 19.30, bodo v galeriji NOB odprli razstavo del akademskega slikarja Valentina Omana, člana likovne skupine Mladje iz Celovca in dobitnika številnih mednarodnih nagrad. Zanimivo pri njem je, da ustvarja brez oanutkov. Zanj je vsak kvadratni meter nova ploskev, kjer se da presenetiti. Pušča kar največ skrivnostnega. Prav zato njegovih del ni mogoče spregledati niti dogleda-ti. Tematika upodobljenega ga zanima tele drugotno, čeprav je oanovni motiv njegovega ustvarjanja človeška figura. To pa ne pomeni, da Oman slika nereflek-sivno, tja v slepo. Med njegovim ustvarjanjem obstaja stalen dvogovor med čustvenim in razumskim. Predsednik kluba Mladje Franc Kattnig pravi, da slikar ne verjame, da bi s svojim slikarstvom mogel kratkoročno spremeniti svet. Kljub temu pa odločno vztraja na dolgoročnem poslanstvu umetnosti. Ta po njegovem dela ljudi dovzetnejše, občutljivejše, tako da je sprememba sveta zaradi miselnosti teh ljudi mogoča. Razstava del Valentina Omana bo v paviljonu odprta do 14. maja, in sicer vsak dan od 16. do 18. ure. Petkovi prireditvi pa Koroških dnevov v Trticu se ne bosta sklenili. Skupina 77 je za 25. april pripravila razstavo v Kur-nikovi hiši. Predstavil se bo slikar samorastnik Ernst Arbeit-stein. Njegova dela so nastajala med slovenskimi kmeti jia južnem Koroškem pa tudi v Sloveniji, zato nosijo v sebi nekaj tipično slovenskega. Koroške dneve v Tržiču bo 14. maja sklenilo predavanje dr. Ceneta Avguština o kulturnih spomenikih na Koroškem. H.Jelovčan zbiral skoraj leto dni. Pri tem mu ie nudil pomoč zlasti jeseniški tehniški muzej, sodelovali pa so tudi mnogi posamezniki. Ker so vtisi dosedanjih obiskovalcev razstave v glavnem pohvalni, bo odbor še naprej zbiral gradivo za razstavo o Stolu. Kot je povedal predsednik odbora Avgust Delavec, je to le del njihove dejavnosti pri zbiranju gradiva o našem planinstvu in zgodovini narodnoosvobodilnega boja. Ob skromnih finančnih sredstvih so z amaterskim delom doslej uspeli zbrati okrog petsto muzejskih eksponatov o planinstvu. Težava pa je v tem, da nimajo prostorov za razporeditev gradiva in ureditev stalnih muzejskih zbirk, zato le občasno prirejajo razne razstave na Gorenjskem. S. Saje Borec jeseniške čete Franc Konobelj-Slovenko si ogleduje razs Stol r Karavankah skozi čas r Bohinjski Bistrici — Foto: S. Saje stavo \ Srečanje kot spodbuda Na minulem srečanju gledaliških skupin Gorenjske se je predstavilo več amaterskih odrov. — Najboljši na republiško srečanje — Zgledna organizacija Jesenice - Od 3. do 6. aprila je Zveza kulturnih organizacij na Jesenicah skupaj z amaterskim gledališčem Tone Ćufar zgledno pripravila 23. srečanje gledaliških skupin Gorenjske. Od januarja do marca so si člani komisije na raznih odrih Gorenjske ogledali predstave, ki so se prijavile za srečanje gledaliških skupin, ki je bilo letos prvič v organizaciji amaterskega odra in na enem kraju. Ogledah so si predstave Prešernovega gledališča Kranj, gledališča -r°*n! o,ar *z Jesenic, gledališča Iržič, Svobode iz Bohinjske Bistrice, bvobode iz Ribnega, iz Žirovnice, Javornika in Koroške Bele ter predstavo KUD Simon Jenko iz Mavčič iNa sklepno prireditev so se uvrstile Kri aVa .j Prešernovega gledališča t<- . •.vOC,„uveKa gieaansof Kla\ l delomJ Sam"ela Becketta RudiJOLnM0i°^a DPD Svobode Georai^(etli- R,bno ? Molierovim m-o«rgTrfendfn »1? Kaznovani so-Vmli T/* I8"' i *>elihovim delom vrnil se je in Jesen Čani z delom Heinncha Kleista Razbiti vrč Srečanje gledaliških skupin Go- čldSke nLcbi,° tekmovalnega zna čaja s srečanjem so želeli le predstaviti in opozoriti na amatersko Kulturno dejavnost na Gorenjskem. Izkazalo se je, da so gorenjski amaterski delavci, ki jih združuje delo na •odrih, vsi po vrsti izredni ljubitelji Sledališča, zagnani in iskreno pre-ani odrom. Kvaliteta predstav pa je bila različna, saj se marsikateri odri otepajo z več težavami, od strokovnega vodstva do pomanjkanja igralcev, od tesnih prostorov do pomanjkanja denarja. Na drugi strani pa delajo na Gorenjskem gledališča, predvsem kranjsko in jeseniško, ki so domala že profesionalna po kvaliteti in stopajo z našimi poklicnimi gledališči. Ta gledališča imajo za seboj dolgoletno tradicijo, izkušnje, ki bogatijo nove igralce, ki se vključujejo med starejše na amaterskem odru. Srečanje, ki so si ga ogledali predstavniki republiške komisije in izbrali najboljše predstave za republiško srečanje gledaliških skupin, je bilo dobrodošlo in toplo sprejeto, želeli bi si še več predstav, ki so jih naši amaterski odri sposobni ponuditi občinstvu. Prav gotovo ie minulo srečanje spodbuda za nadaljnje delo vseh igralcev, ki kljub težavam vztrajajo pri gledališču in s tem bogatijo sebe in gledalce, ki spremljajo njihovo amatersko delo. ^ D. Sedej Tomaž Domicelj inJaniKovačič v Iskri Kranj - V petek, 18. aprila, bo ob rUnuV deIaV8Ki restavraciji Iskre na Laborah zanimiv koncert Predstavila se bosta dva vodilna glasbenika - individualista slovenske glasbene scene - Tomaž Domicelj in Jani Kovačič. Jani Kovačič se je Iskrašem že predstavil na lanskoletni prireditvi Jtskra poje, kjer je nastopil kot gost. tokrat bo svoj ustvarjalni opus predstavil bolj celovito. Kajpak tudi znamenita »Škofljica« ne bo manjkala. Slovenski glasbeni kritiki menijo, da je Kovačič eden najtehtnejših avtorjev z domače mlade glasbene scene. Njegova duhovita protestno rockersko nastrojena besedila, satirično kritične osti in bodice, izjemna idejnost v celotnem glasbeno izpovednem pnstopu, dobro igranje kitare, nenavadno in zanimivo petje, sposobnost komunikacije s katerimkoli občinstvom vse to so prednosti, ki mu zagotavljajo pomembno mesto v jugoslovanskem rocku. ... . * Tomaža Domicelja pa tako vsi poznamo. Kljub nekaterim začetnim odporom se je že zdavnaj vrasel v nas in brez njega si skoraj ne bi mogli predstavljati domačih glasbenih dogodkov. Trenutno je fant v Londonu, kjer si nabira novih glasbenih spoznanj. Vse, kar bo tam nabral oo po vrnitvi v domovino naj- prej'pred,t,vi! IskT"fem k. Moh.r Boris Jesih J akopičev nagrajenec Akademski slikar in grafik Boris Jesih je dobitnik letošnje Jakopičeve nagrade, najvišjega priznanja za slovenske likovne umetnike, ki ga skupaj podeljujejo Dru&tvo Slovenskih likovnih umetnikov, Moderna galerija in Akademija za likovno umetnost iz Ljubljane. Na petkovi slovesnosti v Moderni galeriji je o nagrajencu spregovoril Bogoslav Kalaš, predsednik umetniškega sveta Društva slovenskih likovnih umetnikov, ki je v obrazložitvi med drugim dejal: »Jesih je v delih, ki smo jih lahko videli v zadnjem letu, potrdil vse tisto, kar smo v njegovem ustvarjanju zasledili že v zgodnjih osemdesetih letih. Zdaj še bolj zaostruje vsebinsko napetost v svojih delih, čeprav sporočila njegovih slik niso programsko glasna. Z vso ostrino kaže vrednosti, ki izginjajo, ker njihovo prizadeto pojavnost pokriva s tistim, kar se v naši notranjosti izkazuje kot prozorna, daljna podoba nekega minljivega časa, ki nam je še v zavesti, a se ga komaj spominjamo. Pred nas stopa podoba, ki vse bolj prerašča v novo prilagoditev stanju v katerega drvimo. Boris Jesih pripada močni in plodoviti generaciji likovnih umetnikov, ki so prav temu času izgradili svoj likovni jezik in s svojim delom izrazito vplivali na podobo slovenske likovne umetnosti.« Najboljši med najboljšimi - Akademski komorni zbor iz Kranja je eden izmed treh zlatih na grajeneev letošnjega tekmovanja slovenskih odraslih pevskih zborov »Naša pesem*, kije od petka do nedelje potekalo v Mariboru. Zlati plaketi mesta Maribora sta prejela še mešani pevski zbor Obala Koper in Consortium musicum iz Ljubljane. Na koncertnem večeru so zbrali več kot 90 odstotkov možnih točk in zlato odličje jim pomeni pot na mednarodna tekmovanja in nastope. Mariborskega tekmovanja se je udeležilo 28 zborov in že sam izbor ni bil lahek, saj imamo v Sloveniji domala 800 zborov, z zborovskim petjem pa se ukvarja nekaj deset tisoč Slovencev. L< A S18. STRAN TOREK, 15. APRILA 19S0 i Komentiramo -> Na najvišji stopnici KRANJ — Jugoslovanski plavalci in plavalke so z državnim prvenstvom starejših pionirjev končali letošnjo zimsko tekmovalno sezono. Skoraj v vseh kon-kurencah si> v -moštvenem delu tekmoiKinj plavalci kranjskega Triglava osvojili najvišje naslove. Bili so prvaki v članski, mladinski in pionirski B konkurenci ter pri starejših pionirjih. Le v kategoriji mlajših pionirjev in pionirk so bili drugi. To je izkupiček, ki je za jugoslovanske plavalne razmere izvrsten. Za nameček so Kranjčani po nekaj letih le uspeli osvojiti največjo jugoslovansko lovoriko, plavalni pokal. Tudi med posamezniki v vseh konkurencah so Triglavani stopali na najvišje stopnice. Ni bilo discipline, kjer se Triglavan ne bi postavil na zmagovalni oder. Uspehi, ki so jih dosegli to zimsko sezono, niso več plod peščice plavalcev in plavalk, temveč dela celotnega plavalnega kolektiva. Nesporno so Kranjčani najboljši plavalni kolektiv v državi, v Sloveniji pa nimajo prave konkurence. Prmer je zadnje republiško prvenstvo za starejše pionirje in pionirke, ki je bilo pred dnevi v Trbovljah. Le štirje republiški naslovi med posamezniki so odšli v druge klube. Pogosto se je dogajalo, da so na zmagovalni oder prihajali samo Triglavani. Ze lansko poletno sezono so tekmovalci Triglava osvajali državne in republiške naslove. Vsi ti uspehi so jim dajali polet, da se tudi v novi zimski sezoni dokopljejo do zmagoslavja. Niso počivali na lovorikah, ki so jih osvojili v poletni sezoni. Pri PK Triglavu se namreč ne drže načela, da je po osvojenih lovorikah treba počivati. Zagnali so se v delo in uspehi v zimski sezoni mi plod načrtnega dela z vsemi plavalci in plavalkami. Ne mine dan, da v zimskem bazenu v Kra nju ne bi bilo plavalcev kranjskega Triglava. Uspehi so sad načrtnega dela trenerjev in ljudi v klubu, ki skrbi, da je kranjsko plavanje v nenehnem vzponu. Vsako leto je nekaj novih moči, ki že osvajajo medalje. Ce se bo tako nadaljevalo, potem ni skrbi, da v Kranju ne bi bil vedno plavalni rod, ki bo nadomeščal tiste tekmovalce, ki so sedaj najboljši v državi. Čeprav imajo najslabše pogoje za delo, so vendar najboljši med najboljšimi. Skrajni čas bi že bil, da se začne z izgradnjo novega petdesetme trškega olimpijskega bazena. Obljubljajo ga že nekaj let. To so le obljube, od teh pa se ne da dobro plavati! D. Humer SMUČARSKI TEKI V maratonih Podlogar, Kršinar in Munihova POKLJUKA - Naši smučarski tekati no a tekom na petdeset in dvajset kilometrov v smučinah na Pokljuki aklenili letošnjo tekaško aezono. V konkurenci članov, mladincev in ienak je naatopilo štirideset tekačev in tekačic iz desetih alovenakih amučarakih klubov. Novi državni prvaki ao Cveto Podlogar iz Gorij pri članih, Metka Munih pri ženekah, medtem ko ai je drtavni naalov na dvajaet kilometrov pri mladincih pritekel Jani Kršinar iz Ijub-Ijanake Olimpije. Ce bi iakali letošnje pokljuške junake, potem to laakavo pohvalo zaslužijo vai. Vendar lahko izdvojimo tri drtavne prvake. Cveto Podlogar je ubranil lanakoletni drtavni naalov v maratonu, Jani Kršinar je prvi drtavni prvak v najdaljši mladinaki progi, Metka Munih iz Olimpije pa je pri tenakah tista, ki ae ponaša z naalovom. Organizator SK Triglav iz Kranja je s ■tartom in ciljem pri goatišču pri Mart pripravil deaetkilometrsko progo. Proga, ki je bila aprva počaanejša, ae je iz kroga v krog ohlajala in poatajala hitrejša. Favoriti ao lahko budno pazili eden na drugega, aaj je bila kontrola na progi odlična. Pri članih ae je bil isenačen boj za prvo mesto med favoriti tekme Ivom Carmanom, Cvetom Podlogarjem, Cenom Poklukarjem, Tonetom Djuričičem in Janezom Reberša-kom. Vai ao imeli enake motnosti za osvojitev naslova. Prvi krog ao vai začeli pre- Vaterpolo m Triglavani KRANJ - Za kadetskimi vaterpol moštvi, ki tekmujejo v ligi prijateljstva, je KRANJ - Za kadetskimi vaterpolskimi lici prijatelji i* sedem odigranih kol. Na čelu prvenstve-ne lestvice ao mladi igralci reškega Primorja, kl vodiio z dvanaiatimi točkami brez poraza. To J[e moštvo, ki svoje nasprotnike Iz Italije in Kranja ter Kamnika premaguj« « visokimi izidi. Reški vaterpolisti ao te lani premočno oavojili prvo mesto. kranjakega Triglava ao po sedmih kolih n* odličnem drugem mestu. To mašto bodo tudi obdržali, M) „„ po moci drago moštvo v tej ligi. Lep uspeh so v teh kolin dosegli tudi mladi Kamničani. aaj ao četrto moštvo na lestvici. V zadnjih treh kolih je Triglav visoko izgubil na Reki ter dobil a Kamnikom, za zdaj drugi Kamničani pa ao v kranjskem bazenu premagali svoje vratnike i* Italije. Izidi - V. kolo: Primorje : Triglav 15:1. Gorica : Edere te«, N.Friuli : Triestina 0:18; VI. kolo: Gorica : Primorje S: 12, Kamnik : Triglav 8:12. N. Friull: Edem ne-odigrano; VII. kolo Edera : Primorje 3:8, Kamnik : N.Friuli 16:4, Gorica : Triestina 7:8. vidno, aaj jih je čakalo še napornih štirideset kilometrov. V prvem krogu je imel , Poklukar iz Gorij dvanajat nekundnaskoka pred klubskim kolegom Cvetom Podlgar-iem, Tonetom Djuričičem iz Mojstrane. Carmanom iz Triglava in Reberšakom. Drugi krog je bil te hitrejši, aaj je Podlogar te akoraj ujel Poklukarja. Odločitev je padla v tretjem krogu. Pri sedemindvajsetih kilometrih ie iz proge izstopil Tone Djuričič. Poznejši zmagovelc Podlogar je te nabral šeatnajst sekund prednosti pred Carmanom, v četrtem pa al je Podlogar, ki je tekel takti*no odlično, te priboril več kot minuto prednoati pred Poklukarjem. Carman je zaostajal te za nekaj več. Lanakoletni prvak Cveto Podlogar je imel tudi v zadnjih desetih kilometrin dovolj moči, da ai je zagotovil tudi letos drtavni naalov. Izredno izenačen boj sta bila Poklukar, ki ie tekel odlično in je drugi, in Ivo Carman. Zal se v končni boj ni vključil Janez Re-beršak iz Triglava, aaj je moral pri sedemintridesetem kilometru odnehati. Zagrizeni kot pri članih ao bili boji tudi pri mladincihin tenakah. Tu j« presenetljivo alavil Jani Kršinar iz Olimpije, ki je v boju za prvo mesto premagal Klemenčiča iz Dol« in prvega favorita Dušana Djuriča iz Mojstrane. Djuričič, ki je hotel nastopiti pri članih, ni tekel tako kot smo ga bili vajeni to aezono. Prehitro je začel in te v prvih kilometrih je hotel obračunati z nasprotniki, kar ae mu je maščevalo. Metka Munih je imela v boju za prvakinjo dobro nasprotnico v Jeli Jelovčan iz kranjskega Triglava. Obe sta druteno tekli. Vendar je imela v zaključnem delu več moči bolj izkušena članica Munihova. REZULTATI - člani - 1. C. Podlogar 2:20:50,34. 2. Poklukar (oba Gorje) S;22:41,07. 3. Carman (Triglav) 2;22:4»,71, 4. Cvajnar 2;25:11,68, 6. Ivančič (oba Olim-pija) 2:33:22,08, 8. Kopač (Trig.) 2;44:16,63; mladinci - 1. Kršinar (Olimpija) 57:18,80, 2. Klemene i t (Dol) 57:24,83, 3. D. Djuri- ALPSKO SMUČANJE čič (Mojatrana) 57:48,48. 4. D. Podlogar (Gorje) 50:57.14. 5. Lebar (Kranjska gora) 1:01:30.88. 8. Orešek (JLA) ****** 7. Z. Zupan (Bled) 1.02:10.34. »/. Ztama (Triglav) 1:02:23,30.8. VerovOek l:**«*-10. Puetovrh (oba Olimpija) l:?*«7«** tenske - 1. Munih (Olimpija) l:«***;^ 2. Jelovčan 1:06:57,78, 3. Krničar (Trtgkw) 1; 10:52.70. 4. Korošec 1; 12:33.84. 5. fcjtaa (vse Triglav) 1:13:48.18. 6. Sušina (Olhs-pija) 1:13:56.16. 7. Vrhovec <01i«fj>«> 1:14:02.35. 8. Rel (Gorje) 1:15:22.78,0. Mlakar (Triglav) 1:25:28.38. D. Humer UR) r Smučarski skoki Na Pokljuki zaključek sezone KRANJ - S svečano podelitvijo Criznanj letošnjim zmagovalcem pasla SR8 v amučarakih skokih ia med-društvenim tekmovanjem na 66 aaetr-ski in 36 metrski akakalnici za var kategorije, rasen cicibanov, bo urada« zaključena letošnja sezons tekasoraaj v akokih. Gorenjski skakalci pa at koda hkati potegovali še za naalove soreaj-akih prvakov v konkurenci članov, starejših mladincev, mlajših mladincev in mlajših pionirjev. Tekma bo v soboto, 10. aprila, ob 10. uri v organizaciji Odbora gorenjake regije. Svečana podelitev priznanj bojati dan ob 14. ari v S po rt hotelu. J J fon I*" Lestvica: Primorje Triglav Triestina Kamnik Goric N. Friuli Edera 8 0 0 102:20 12 4 0 1 62:81 8 3 0 s 40:10 0 3 0 3 00:58 6 1 1 3 32:84 3 1 0 5 16:74 2 0 1 4 18:32 1 Za konec sezone so se na Pokljuki zbrali naši najboljši smučarski tekači. Za državne naslove v maratonih so se borili člani, mladinci in ženske. Cveto Podlogar iz Gonj ji na 50 km obranit lanskoletni n**loV pri članih. - Foto: D. Humer -dh NOGOMET Alpina obdržala vrh KRANJ — Začelo se je tudi gorenj, sko rekreacijsko nogometno tekmovanje. Zaceli so člani In pionirji B. Pred preteklo soboto, ko se Je začelo spomladansko nadaljevanje tekmovanja, sta vodila Alpina ln Tržič z 10 točkami pred Poletom B ln Bohinjem B, ki sta Jeseni zbrala po 6,točk. Gorenja vas jo zbrala 4 točke, Bled ln Kondor pa po tri točke. V prvem spomladanskem kolu je Tržič v Bohinju gladko odpravil domače B moštvo, vodilna Alpina prav tako v gosteh Kondor, Gorenja vas in Bled pa sta Igrala neodločeno, de naprej vodi Alpina z 12 točkami, kolikor Jih ima tudi Tržič. Polet B Je tretji s 6 točkami. Odigrani sta bili tudi potfinalni tekmi za pokal maršala Tita. Alples je premagal Polet B s 6:5, Leičani pa so v Tržiču premagali domačine s 3:2. P. Novak TRIGLAV ZMAGAL V GOSTEH DUPLICA — V okviru priprav na prvenstvo v občinski nogometni ligi so nogometaši kranjskega Triglava gostovali v Duplici in v lepi ter učinkoviti igri premagali domači Virtuo s 5:3. Zadetke za Triglav so doseg!! Česen 2, Brulc, Sprajcar ln Mokič, za domačine pa Momčilovič ln TomiČ. R. Gros Škofja loka - sprejem za olimpijce - Ze v navadi je, da ob koncu smučarske sezone v občinah sprejemajo smučarje in smučarke, ki so blesteli na mednarodnih smučarskih prireditvah po Evropi in Ameriki. Letos so svoje obeležje dajale tudi zimske olimpijske igre v Lake Placidu. Iz loške občine s« našo državno reprezentanco zastopali kar trije smučarji in smučarski tekač: alpinci Nuša Tome, Jože Kuralt in Boris Strel ter tekač Ivo Carman, kije član kranjskega Triglava. Drufhennpnfitične organiza- cije občine Škofja Loka so za olimpijce priredile sprejem v hotelu Transturist. V imenu skupščine jim je čestital predsednik Viktor Zakelj in jim izročil skromna darila. Nuša Tome, Boris Strel in Ivo Carman so dobili izdelke kroparskih kovačev, Jože Kuralt pa lesen kip samorast-nika, delo kiparja Jovanoviča. V Loki niso pozabili tudi na trenerja naše moške A alpske vrste Filipa Gartnerja in poklicnega trenerja smučarjev Alpetoura Jaroslava Kalana, (dh) - Foto: F. Perdan D Kranj VABILO na k planinsko in turnosmučarsko turo na skoraj 2000 m visoki zvoh, v nedeljo, 20. aprila Odhod z avtobusom iz Kranja z avtobusne postaje ob 7.40, z gondolsko žičnico do Krvavca in nato preko postojanke Gorske reševalne službe na Zvoh. Ker je teren zasnežen in pričakujemo sončno vreme, priporočamo udeležencem dobro obutev, sončna očala, smučarjem pa smuči. Tura ni zahtevna in je primerna tudi za družine. Povratek v Kranj ob 16. uri. Za konec Strel in Leskovškova Namizni tenis Sava in Triglav na prvenstvu SFRJ KRANJ — Maribor in Ljubljana sta pred dnevi gostila najboljša mladinska slovenska luurnznoteniška moštva, ki so se v dveh konkurencah borila za moštveni republiški naslov. V Mariboru so merili moči mladinci. Po pričakovanju je bila najboljša mlada vrsta Maribora pred ljubljansko Olimpljo, ravenskim Fužlnarjem in kranjskim Triglavom. Ta štiri moštva so se uvrstila na državno prvenstvo, ki bo v Tuzli. Za republiški naslov so se v Ljubljani pomerile mladinke. Tudi tu Je po pričakovanju slavila Olimpija, drugi je bil Fužinar, tretje mesto pa so osvojile igralke kranjske Save. Vse tri so se uvrstile na državno prvenstvo, ki naj bi bilo v Ptuju. ^h SORIŠKA PLANINA - 2e tretje leto je Soriška planina prizorišče paralelnega slaloma najboljših alovenakih alpink Tn alpincev. Tako kot ie dve leti nazaj ao paralelni alalom izvrstno pripravili delavci Športnega društva iz Železnikov. Čeprav v zaključnem nastopu ni nastopil Bojan Križaj is Trtica, pa je bilo tekmovanje izredno zanimivo v vaeh osmih konkurencah Boril Strel iz loškega Alpetourja je bil aajspretnejši in najhitrejši pri članih Andreja Leekovšek pa je bila najboljša pri' članicah. Strel je odlično vozil vse tekmovanje, pri članih. V prvem dvoboju je premagal svojega klubskega kolega Pretnarja, v polflnalni borbi Jožeta K ur al ta in nato je obračunal še s Tržieanom Markicem. Andreja Leekovšek ni imela lahkega dela pri članicah. Ze v prvem krogu s« je srečala z Dornigovo. Bojana je tokrat smučala nekoliko slabše in Andreja se je uvrstila naprej. Zanimiv je bil dvoboj med poznejšo zmagovalko Leskovškovo in Ravnikarjevo. Spet je bila boljša Leskovškova. Tudi v dvoboju sa prvo mesto je bila Leskovškova v obeh nastopih boljša od NušeTome. Najbolj izenačeni dvoboji ao bili v konkurenci mlajših pionirjev in pionirk ter pri starejših pionirjih ln mlajših mladincih in mladinkah. Zmagovali ao najboljši. Tako je naalov pri mlajših pionirjih odšel na Jesenice. V neposrednem dvoboju je 2an premagal svojega vrstnika iz kluba Robiča. Svetovi iz Olimpije je uapelo, da j« tekmo z Alpetourjevo mlajšo Koprolovo. Maja Cesnik je v kftaOstsa boju Alpetourjs premagala Krekovo, rn starejših pionirjih je zmagal Bergaat. pn mlajših mladinkah pa je Poreatova mro čunala z Benedlčičevo. Kolenčeva je ins» več sreče v dvoboju sa zmago s Klajašt-kovo iz Branika, medtem ko je f« starejših mladincih prepričljivo zsasfd Grega Benedik is SK Jesenice. Vratni red - člani - 1. Strel (Alecsaar). 2. Markič (Tržič), 3. Kuralt (Alpetour). 4 Magušar (Olimpija); st. mladinci - 1. Benedik (Jesenice), 2. D. Karničar (Jezersko), 3. Kreačič 4. Horvat (oba Alaelaoi), ml. mladinci - 1. Peternel. 2. Klakeear (oba Alpetour), S. Flaje (Matajur). 4. Podsoj (Olimpija); at. pionirji - 1. Bergsst (Ottav P*ls). 3. Knific (Alpetour) S. Člzmaa (Othn-P*j»). 4. Petrovič (Novinar); r*-«?1 * 1 Zan, 2. Robič (oba Jesenice). 3. Peaaš (Triglav), 4. 2agar (Fužinsr); članke - 1. Leekovšek (Novinar). 2. Tome. 2. l^rafcar (ob« Alpetour), 4. Jerman (Olimfijsjfc »t mladinke - 1. Kolenc (Alpetour), 2. Baa> šček (Branik), 3. Nahtigal (Jezersko* » mladinke - l. PorenU (Alpetour), I**" dlčič (Jeaenice), 3. Silrer (Novinar). iT vec (Olimpija); at. pionirke - 1. Caif* Krek 3. Mihelič (vse Alpetour), 4. »J*", (Jesenice); ml. pionirke - 1. Svet PTT nsr), 2. Koprol (Olimpija). 3. Z+je nar), 4. Detman (Triglav). D. Hun*' Najmlajša pri članicah Andreja Leskovšek je za konec sezone že drufft slavila. Po zmagi v slalomu na državnem prvenstvu je bila tudi vparalalmm slalomu odlična. V borbi za prvo mesto je bila boljša od Nuše Tome. - Fotn F. Perdan Pri mlajših miaaincih je imel največ uspeha Alpetourovec feternel. K poti a\> zmage je med drugimi premagal tudi Flajsa in Mtajurja. — Foto: F. Perdan iS APRILA 1980 19.STRAN O LAS ipisniki poročajo ŠAHOVSKO PRVENSTVO laanko društvo Tržič je organi-il^insko mladinsko šahovsko ,j. Sodelovalo je le 8 šahistov, fckijejo na tržiških osnovnih topo obiskani Šahovski krožki, u Boris Kogoj pred Mrvarjem, Vflkai God novo m, Štrukljem J. K. URjsrESNEJsI KONDOR — V te-osnovne Šole na Trati je bilo W)doiko občinsko namizno teniško i^MfO ta člane in mladince. Tek-je kar 54 članov in 22 mladin-» »g) mladinci je ponovno slavil •an prvak Bokal, med člani pa k sk*r P* *° b"* najuspešnejši ksd Kondorja z Godešiča. zadeve je ustanovitelj '^10 izpite voznikov motornih «1 Kitajska komisija preverja %aamndatov iz kranjske, škof-trftfke in deloma tudi ra-občine. Komisija združuje ^pothodnika in namestnika Se Stđanov ter administrativno in yš» osebje, njeno delo pa se S<« iz pristojbin za izpite za Ste motornih vozil, za voznike *ty*ih traktorjev,-za preizkuse za voznike koles s pomožnim Sjnn, za voznike motokulti-*arj«y in delovnih strojev ter iz ^jbio pri preverjanju znanja ^prometnih predpisov ter vož-* M predlog sodišča, organa za Staji* tli organa javne varnosti, oe zadnje čase vedno bolj 'MM * komisija za vozniške l*«mzgrinja v poročilu o lanskem ttjfsvmive podatke, ki potrjujejo Itatftev, da so vozniški izpiti element splošne preven->oVj»vnooti v cestnem prometu, l^ojioija oceni, ali je kandidat j*4jaj?ljon za varno in samostojno 'tjfob v cestnem prometu. Lani f i delovnem območju kranjske lote komisije prijavilo k vozni-izpitu 7292 kandidatov, od 1*01 tt 553 kandidatov ali 7,6 %dko vabilu ni odzvalo. 3862 laktov tli 57,3 odstotka je bilo takih. Ktnidat, ki je uspešen na Htifoem preizkusu znanja, lahko %nt opravlja praktični preizkus \ft, uradi česar je lani oprav- 2611 jih je bilo uspešnih. K izpitu za voznike kmetijskih traktorjev se je priglasilo 71 kandidatov, 8 se jih ni odzvalo vabilu. Teste je opravljalo 63 kandidatov: 31 uspešno, 32 pa ne. Praktični del izpita je opravljalo 32 kandidatov. 30 jih je dobilo dovoljenje, dva pa ne. Prav tako je komisija preizkusila znanje 996 kandidatom za voznike motokultivatorjev in koles z motorjem. 42 odstotkov jih je bilo uspešnih. Poročilo komisije za vozniške izpite ugotavlja, da se znanje kandidatov zboljšuje, pri čemer imajo največ zaslug avtošole. Leta 1975 je opravilo praktični del izpita le 30 odstotkov kandidatov in 42 odstotkov teoretčni del, lani pa je praktični del izpta opravilo 45 odstotkov kandidatov, teoretičnega pa kar 60 odstotkov. Avtošole imajo kvalitetnejši sistem dela, vozniki inštruktorji pa morajo stalno preverjati znanje, praksa pa so tudi strokovna srečanja članov izpitne komisije z inštruktorji. Slednji so seznanjeni z merili komisije in tako lažje usposabljajo kandidate. Zal je inštruktorjev premalo in zato ni možna selekcija med dobrimi in slabšimi. Problem, na katerega opozarjajo v Kranju, pa je dolga čakalna doba na zdravniški pregled. Čakati je treba po več mesecev, medtem ko so tečaji prve pomoči pogostejši. Rednejši zdravniški pregledi so torej ozko grlo in njim kaže posvetiti letos več pozornosti. J. Košnjek Našli mrtvega Tržič — V petek. 11. aprila, dopoldne, so pod previsno skalo v Dolini ob cesti za Jelendol našli mrtvega Leopolda Radiča (roj. 1941) iz Tržiča. Pokojni je ležal na razgrnjenem plašču, ob sebi pa je imel še eno steklenico žganja. Zdravnik je ugotovil, da je Radič umrl zaradi podhladitve. Pokojnega so pogrešali že od 23. marca, ko so ga nazadnje videli v Dolini. Sorodniki in občani so ga odtlej iskali zaman. Nesreča s puško Radovljica - V četrtek, 10. aprila, popoldne se je v gozdu nedaleč od Otoč pripetila nezgoda s strelnim orožjem. Stanislav Zibert s Posav-ca je pripeljal svojega psa k lovcu Radotu Kotniku na Otoče. da bi ga ta ustrelil. Psa sta odpeljala v gozd in ga privezala za drevo. Lovec je dvakrat ustrelil v psa, vendar pa obakrat neuspešno, tako da sta se z Zibertom sporekla. Med prerivanjem je Kotnik padel na hrbet, puška se je sprožila in šibre so Ziberta zadele v spodnji levi del lica. Ranjenega so prepeljali v Klinični center. Smrtna nezgoda v gozdu Radovna - V petek, 11. aprila, dopoldne se je v gozdu pri Srednji Radovni smrtno ponesrečil Franc Cufar (roj. 1936) iz Zg. Gorij. Delavci GG Bled so žagali drevesa, ki jih je lani podrl veter. Ko je padla bukev čez drugo že podrto drevo, ki ni povsem ležalo na tleh, je drugi konec bukve sunkovito dvignilo od tal in močnejša veja je udarila Cu-farja v desno stran telesa. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnic^, vendar pa je še istega dne umrl. Padel pri sestopu Tržič - V nedeljo, 13. aprila, okoli 18. ure se je pri sestopu s Kriške gore poškodoval Marjan Perne (roj. 1957) iz Sebenj. Ko se je vračal Se a tremi prijatelji, mu je na strmem skalnem pobočju spodrsnilo da je padel in se kotalil kakih 200 metrov po pobočju. Ranjenega so reševalci prenesli zvečer do vznožja, blln^r Ra Prepe,ja,i V jeSeniŠk° Iščejo planinca m poveda a, da gresta proti Aku pod ^pikom Vrniti pa sta se nameravala v nedeljo, 13. aprila, popoldne. Zvečer so svojci, potem ko so ju že sami iskali, sporočili postaji milice in gorski reševalni, da ju pogrešajo. Kranj — V kranjskih mestnih krajevnih skupnostih so konec prejšnjega tedna občani dodobra počistili kleti in podstrešja ter okoliat hiš ter se znebili stare šare, ki je sicer ne morejo stlačiti v smetnjake ali pa odpeljati v smetiščno jamo. V dveh dneh, kolikor je trajal odvoz kosovnega materiala, so delavci Dinosa in Surovine odpeljali 54 ton kovinskih odpadkov, več kot 2 toni in pol papirja, delavci Komunalnega podjetja pa še 480 kubikov raznega drugega odpadnega materiala. (L. M.) — Foto: F. Perdan NESREČE PREHITRO Z MOTORJEM Kranj - V četrtek, 10. aprila, nekaj pred 23. uro se je na lokalni cesti v Zg. Bitnjah pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Jože Rahne (roj. 1957) iz Zg. Bitenj je v ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na bankino, trčil v živo mejo, nato pa sta s sopotnico padla. V nesreči je voznik Rahne dobil pretres možganov, sopotnica Barbara Juvan pa je bila lažje ranjena. NEIZKUŠEN ZA VOLANOM Naklo - Na magistralni cesti v Bistrici pri Naklem se je v petek, 11. aprila, ob 4. uri zjutraj pnpetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnegai avtomobila Andrej Lukan (roj. 1961) iz Po nekakšnem zatišju v prvih Ml aprila 1980 na naslov: •JELOVICA, lesna industrija. Škofja I.oka — kadrovska sluJha -pripisom »za počitniško delo«. * Kandidati naj v vlogi navedejo čas, v katerem bi želeli delati. Za delo bodo izbrani kandidati, ki bodo opravljali delo najmanj 39 dni. O izboru kandidatov bomo kandidate obvestili do 20. maja 1980. Pa GOZDNI BONTON Ne obsekavaj drevja, ne teptaj mladih nasadov, ne poškoduj skorje dreves Kmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.Sol.O. Kranj, C. JLA 2 TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas: KV DELAVCA ALI DELAVCA BREZ POKLICA za opravljanje del in nalog v kmetijski proizvodnji na de- lovišču v Poljčah Posebni pogoji: — vozniški izpit B kategorije, veselje do dela v kmetijski proizvodnji Kandidati naj pošljejo pismene vloge Splošno kadrovskemu sektorju K2K, Kranj, C. JLA 2, v 15. dneh po objavi. nove ugodnosti za imetnike hranilnih vlog v devizah Krajevna skupnost Železniki Delovna skupnost KS razpisuje prosta dela is naloge NATAKARJA (ice) v bifeju plavalnega bazena Pogoj: — kvalificiran ali priučen natakar Delo poteka v izmenah, sobotah, nedeljah in praznikih. OD po pravilniku o razpore janju OD in učinku. Delovno razmerje bo jfr njeno za nedoločen čas s p*" nim delovnim časom. Stanovanja ni na razpolago. Rok razpisa 15 dni po objavi Prijave pošljite n« ništvo KS Železniki. t«r ljubljanska banka »svsfc Jh-sjts <»«ss»ors s a *W *9 * y »>- Novi predpisi na področju deviznega varčevanja občanov prinašajo imetnikom hranilnih vlog na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah vrsto ugodnosti ter zanimivih olajšav. Tako si občan z vezavo deviz pridobi pravico do takojšnjega gotovinskega posojila v višini dinarske protivrednosti vezanih sredstev. Pri tem je doba vezave enaka dobi vračanja posojila ter znaša najmanj 6 in največ 60 mesecev, posojilo pa banka izplača občanu v dinarjih na njegov tekoči račun ali hranilno knjižico. Občan lahko dobi posojilo v znesku najmanj 10.000 -dinarjev, medtem ko banka zgornje meje ne postavlja. L ustanovitvijo deviznega računa ali devizne hranilne knjižice imetnik ustvari enega od pogojev za pridobitev posojila za nakup, zidavo ali večjo preureditev stanovanja oziroma stanovanjske hiše ali za razširitev zasebne kmetijske, obrtne in druge dejavnosti v Jugoslaviji. Občan se pri tem lahko odloči za vezavo deviznih prihrankov, ali pa izbere prodajo deviz banki ter si tako zagotovi še večje ugodnosti. S prodajo deviznih sredstev banki je občan odslej oproščen tudi plačila prometnega davka pri nakupu blaga trajnejše vrednosti, ki ga navaja poseben odlok. Kadar občan ob potovanjih v tujino potrebuje svoja devizna sredstva v večjem znesku, mu banka zaradi varnejšega poslovanja lahko izroči bodisi poseben devizni ček Ljubljanske banke, ki ga imetnik po prihodu v drugo državo vnovči pri tuji banki, bodisi potrebno število potovalnih čekov, s katerimi občan razpolaga pri plačilih blaga in storitev na tujem. Imetnik deviznega računa ali devizne hranilne knjižice Ljubljanske banke pa lahko postane tudi član Diners Cluba ter uporabnik kraditne kartice te mednarodne organizacije. /O ljubljanska banka Združena banka, Ljubljana n. sub. o. Gimnazija Kranj 64001 Kranj Koroška 13 razpisuje prosta dela in naloge DELAVCA ZA POMOČ V TAJNIŠTVU IN RAČUNOVODSTVU Delo se združuje za nedoločen čas s polovično delovno obveznostjo in poskusnim delom treh mesecev. Pogoj: — 2 letna ali 4 letna srednja šola administrativne ali ekonomske smeri Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Nastop dela 1. maja 1980. j|NEX •vsOfM*om«t ^fj Ijubljana Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PREVZEMANJE IN SKLADIŠČENJE MATERIALA za oskrbo potnikov in opremljanje letal ter priročnih ikladisč zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom, akontacija OD od 5.900 do 6.900 din Pogoj: - osnovna šola in tečaj/a skladiščno poslovanje - šoferski izpit B kategorije - dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalogah brez delovnih izkušenj HorO?Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo s, naslov: Inex Adria Aviopromet. Titova 48. Ljubljana v 15 dneh im) ojavi Vlog. ki jim ne bodo priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev >b«m<> upoštevali. Kandidati lahko dobe podrobnejše informacije po telefonu št. 1114)23-647. Center slepih in slabovidnih Dr. Antona Krzišnika Škofja Loka objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja zdne4.4. 1980 naslednja prosta dela in naloge: 1 8TATISTIKA IN ANALITIKA 2 MATERIALNO-BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE 3 PRIUČENE SOBARICE Undidati morajo za opravljanje del in nalog poleg splošnih po-jojev izpolnjevati ae naslednje pogoje: 'rad U ekonomska srednja šola in 5 let delovnih izkušenj t Pod 2.: ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj F«d 3.: priučena sobarica in 6 mesecev delovnih izkušenj Lj | se sklene delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim Wi zaradi nadomeščanja delavke med porodniškim dopustom, M 2 se sklene delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim W, zaradi nadomeščanja delavke, ki je odsotna z dela zaradi bolezni^ Pgj. pa se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delov-tun ćaaom naaene prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo rTdaeh po objavi na naslov: Center slepih m slabovidnih ir.Antona Kržišnika, Škofja Loka, Stara loka 31 - komisija za itiovna razmerja. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končani objavi. DO MIG Tozd Posestvo in TMK Škofja Loka, Suha 1 Komisija za medsebojna razmerja TOZD Posestvo in TMK Škofja Loka objavlja prosta dela za opravljanje nalog za nedoločen čas 1 VOZNIKA TRAKTORJA — popolna .josnovna šola. — izpit za voznika traktorja 2. SKLADIŠČNEGA DELAVCA V MEŠALNICI — 5 delavcev — popolna osnovna šola Pod točko 2 je možna priuči-tev za mlinarja in voznika viličarja. Kandidati naj dostavijo pismene vloge v roku 15 dni po objavi na naslov: DO MIG TOZD Posestvo in TMK Škofja Loka, Suha 1. Kemična čistilnica in pralnica TELICO simentalko, ki Ljjjitkem teletila. in semenski fPlR Posavec 14. Podnart 2920 «W VRŠIČKE brftlink za ^»lončke. Sp. Brnik 32, Cerk- 2921 •j p* večjo količino hlevskega JA Pomnik 36, Cerklje 2922 >» TELEVIZOR, potreben popravila, za 400 din. ' '»in, Reteče 8, Škofja Loka , 2923 JS črnobel TELEVIZOR, JUZATOR, in MIZICO na Jia 1.000 din in RADIO Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor. Bešter Anton. Poljšica 11. Podnart 2932 Prodam 14 mesecev staro PSlC-KO. pasme boksar. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Telefon 24-848 Prodam 50 ARMATURNIH BETONSKIH MREŽ, različnih debelin, možnost plačila na kredit. Zvan, tel. v službi 75-010, int. 258 2934 Ugodno prodam BETONSKO ŽELEZO v kolobarjih, debelina: 10. 8, in 6 mm. Korošec Janez, telefon 064-76-181 vsak dan razen petka od 16. do 19. ure 2935 Pevsko ozvočenje DAVOLI z echom in motor za čoln TOMOS-4 (rabljen 10 dni, 4.900 din) prodam. Stular, Rodine 15. Žirovnica 2936 Prodam 6 let starega, dobro uja-hanega KONJA, sposobnega tudi za preskakovanje zaprek. Prešeren Peter, Vrhnje 36, Radovljica 2952 Prodam otroški športni VOZIČEK. Informacije tel. 26-353 2953 KUPIM Kupim I-NOSILCE - traverze., dolge 7 m. Cankar Dominik, Zminec 8, Škofja Loka 2937 VOZILA J ta 1.000 din ^Gubčeva 7, stan. 19 ^o. PEĆ za centralno za 2924 ogre- rcA, za cenirainu «jkic" 'i trda goriva. Telefon 45-144 2925 Š KRAVO po izbiri ali tega BIKA. Hlebce 8, 2926 A ugodni ceni prodam dvoj-JTVE, dolžina: 1,30 in 1,60 m; %m po naročilu. Informacije '^97 2927 MEŠALEC za beton na 1 pogon, brejo KOZO in u izdelavo betonskih zida-Sn Janez, Bašelj 37, (31) S 2928 S SPALNICO, ogled v po-**em Ćastf. Ječnik, Zaloše 10, 2929 , semenski KROMPIR S* Podbrezje 111 2930 jahalnega KONJA, pol-angleža. Lesce, Alpska 41 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Zepič Bojan, Retnje 45, Tržič 2938 Prodam RENAULT 4, letnik 1974, tudi na posojilo. Pot v Bitnje 68, Kranj - Stražišče 2939 Prodam avto FORD EXCORD, letnik 1973. Perša, Kranj, Puharjeva 5, Planina 2940 Ugodno prodam ZASTAVO 1300, letnik 1978 in AKUMULATOR za zastavo 1300. Sopotnica 13, Škofja Loka 2941 Prodam ŠKODO 100 B, letnik 1970, celo ali po delih. Jelene, Smo-levo 1, Železniki 2942 RENAULT 16, letnik 1968, registriran do 1981, prodam za 3SM, potrebno popravilo polosovine, ostalo brezhibno. Delavska 46, Kranj — Stražišče 2943 Prodam ZASTAVO 125-P, letnik 1979, cena 9 SM. Tel. 064-22-221, int. 29-62, Žarko, Planina 3, Kranj 2944 Ugodno prodamo »TAM PIONIR« avtocisterno s črpalko in osebno vozilo »DESOTO«. letnik 1930, oba v voznem stanju. Informacije dobite v gasilskem domu v TV*iču vsak dan v popoldanskem času. Tel (064) .50-223 iVGPi Vodnogospodarsko podjetje KSS Kranj, Komunalna cona Primskovo ^ ui. Mirka Vadnova 5 fc podlaci dolo*il .Zakona o prometu z nepremičninami (Ur.^t SRS 19/76), ter aklepa Delavskega sveta z dne J. 1980 ponavlja UZPIS JAVNEGA NATEČAJA . igranjem pi-menih ponudb za prodajo stanovanjskega Iti&fv^ .pH^cjM« funkciV alaim zemljiščem pare. št. 354/2 v izmen 168 kv. m, k. o. Trti« Irklicnacena za navedeno nepremičnino je 177.019. stanovanjski objekt je nezaseden. I^TviMnTlO procentov od izklicne cene plačajo interesenti isto-«Wajo ponudbe pri blagajni DO Vodnogospodarskega podjetja V Komunalna cona Primskovo. Mirka Vadnova 5. S*nam mora plačati kupnino v 15 dneh od podpisa kupoprodajne k cV* ponudbe pošljejo interesenti na naslov: Vodnogospodarsko Tretje Kranj, Komunalna cona Primskovo, Ul. Mirka Vadnova 5 in zaprti ovojnici z oznako »Natečaj za prodajo stanovanjskega L £*<> renjsko Edo Gruden in predsedna koordinacijskega odbora tekmovanja Tito-revolucija-mir Erna Hahar podelila priznanja najboljšim. V skupini osnovnošolcev je bil najboljša Sandra Tušar iz osno« šole Karavanški kurirji NOB naRa-roški Beli, drugo mesto je osvojil Nadja Višak iz osnovne šole A. T. Linhart v Radovljici, tretja pa ji bila Alenka Burnik, prav tako s K* roške Bele. Med tekmovalci ii sne njih šol, organizacij združenega dela krajevnih skupnosti ie zmajal an Jelovčan, druga je bila Vi Petek, oba iz škofjeloške gimnan* Boris Ziherl, tretja pa je bila Zdenki Sušnik iz ekonomske *>Ie v Rado-Ijici. Šesterica najboljših so 1 26. aprila preskusila na repubUsW tekmovanju v Velenju. H.JeloaAa I i m Zora Ko smo v republiki Sloveniji prvi v Jugoslaviji uvedli starostno zavarovanje kmetov, je veljala ta organizirana skrb družbe za kmečko prebivalstvo naše republike vsekakor za zelo napredno, čeprav je kmečki zavarovanec dobival in seveda tudi še sedaj dobiva razmerova nizko pokojnino. Z leti je seveda ta zakonodaja dobila nekaj »patine«, kasneje sprejeti zakoni v drugih jugoslovanskih republikah pa so lahko že dokaj širše zastavili reševanje starostnega zavarovanja kmetov. Prav gotovo je sedaj pravi čas, da .se pozorno pregleda doseženo in pred naslednjim srednjeročnim obdobjem ugotovi tudi možnosti nadaljnega reševanja socialne problematike kmečkega prebivalstva. Interesna skupnost starostnega zavarovanja kmetov je zato pripravila gradivo, ki naj bi bilo osnova za javno razpravo o tem vprašanju. Obvezno starostno zavarovanje kmetov v naši republiki obsega 70.000 zavarovancev, kar je za približno 13.000 manj kot pred leti, ko je bilo to zavarovanje uveljavljeno. Osip zavarovancev gre predvsem na račun odliva v druge zaposlitve, nekaj zaradi smrti, deloma pa tudi na odliv v zavarovanje kmečkih kooperantov. Zmanjševanje števila upravičencev do starostne pokojnine po uveljavljenem, a zdaj tudi protiustavnem načelu ena pokojnina na eno kmetijo, seveda ne zadošča za zadostno zbiranje sredstev sklada, ki V Dvor j ah boljša javna razsvetljava Dvorje - Prebivalci vasi Dvorje v krajevni skupnosti Grad so se pred nedavnim odločili, da stare električne drogove za javno razsvetljavo zamenjajo z novimi kovinskimi. Da pa bi se krajani Dvorij izognili visokim nabavnim stroškom kovinskih drogov, so se odločili, da večino del opravijo s prostovoljnim delom. Tako so se zbrali na skupni akciji preteklo soboto pri Janezu Globoč-niku v Cerkljah, kjer je bilo še pred petimi leti raz; tev so si ogledali tudi Viktor A\Mi St» ne I )<>lanc. Tone Bole. Ivo Marenk FW Šetinc, I.oj/e Briski in drum KRANJ - V nedeljo, c na Okroglem pri spomenika «k>»**-nost ob 38. obletnici herojak* Wart»| partizanov v okrogeljaki jami. V ara. gramu bodo sodelovali učenci 0$ France Preieren. pihalni orkeater n člani KUDizNakla. LJUBI*)ANA - ViVraj so flaai »M ČTiP Delo na tisko\m konlpfm in ji slovenski šjxnim *«m Največ znanja iz zgodovine de lovskega samoupravljanja je med osnovnošolci pokazala San dro Tušar s Koroške Rele