št. 25 (1004) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, A 19. junija ^ W 1969 DOLENJSKI UST Kaj z mladino na vasi? Sobotna probleotnska Iconferenca Zveze mladine Slovenije, posvečena problematiki življenja mladine na vasi, bo prisj»vala svoje mdsli k urejanju razmer na vasi, gledane še skoz oči mladega človeka, ki živi na kmetiji v drugačnem okolju kot njegov mestni vrstnik. »Potrebujemo jasen koncept rasivoja te gospodarske panoge, upoštevaje zasebni in družbeni sektor, potrebujemo močno zadružništvo kot osnovno, že preizkušeno obliko združevanja kmetov, p^ trebujemo republiške in občinske sklade za pospeševanje kmetijstva, terjamo večjo zaščito kmetijskih zemljišč, omejitev drobljenja kmečke posesti, sprostitev zemljiškega maksimuma, nižje kmetijske šole, zmanjševanje razlik med mestom in vasjo,« to so nekatere u-gotovitve, do katerih so prišli tudi v vodstvih mladinskih organizacij, kjer jim ne more biti vseeno, kako živi mladina na vasi. To kažejo tudi pripravljalne teze o teh pomembnih vprašanjih. Kmečki fant ali dekle sd pravzaprav ne želita kaj več kot to, da bi s svojim delom prišla do vsaj približno enakega položaja v družbi, kot ga imajo njuni vrstniki, ki opravljajo sorodno delo v drugih dejavnostih. Verjetno je preveč pričakovati, da bi v sedanjih razmerah neka nedoločena družba kmetijstvu samo dajala in s tem podpirala životarjenje ter zavlačevala propad. Nihče, najmanj pa tisti, ki žive od kmetijstva, pa se tudi ne morejo zadovoljiti, da se ta težka problematika izčr-puje zgolj v ugotovitvah in razpravah. Mlad človek se mora za poklic kmeta odločiti že danes, zato mu je pK>trebno dati vsaj trdno upanje, da se bo položaj stalno izboljševal in da lahko tudi on pričakuje dostojno življenje za trud svojih rok in svojega uma. Naloga celotnega gospodarstva, ki je zraslo tiidi iz kmetovega prispevka, pa je, da ne pusti kmetijstva grobim zakonom ekonomike. Niti v kapitalističnem družbenem redu, še manj pa pii nas, se družba ne more odreči regulativom, ki bi urejali ta ‘pomembna vprašanja. Gospodarska stabilnost, ustalitev cen, kreditiranje, pospeševanje zadružništva in še nekateri podobni ukrepi, vse to more imeti za cilj: vedno bolj produktivno in gospodarsko močno kmetijstvo, ki ga tokovi ne bodo neusmiljeno pehali iz krize v krizo. Kmetijstvo je ena temeljnih gospodarskih dejavnosti, in če ne bomo Imcdi do njega pravega odnosa, bo prej ali slej prizadelo — nas vse. M. LEGAN OD 19. DO 29. JUNIJA Okrof; 20. in 27. junija padavine, v ostalem pretežno lepo vreme. Dr. V, M. Poglejte v razred zasilnih oddelkov krške osno\ne Sole, ki so v skeni bloku« (nedograjeni stanovai^jsAu hiši!) na Vidmu: ilovica table v t«nle razredu je skrite v kuhinjski nifi in le dei razreda vidi, kaj je na njej napisano... V teh učilnicah manjka zraka -r- namesto oken imajo okenca! Ko ne morejo več vzdržati, odpro- vrata na stopnišče stanovaiy-skega bloka. Ce bo nedeljsko ljudsko glasovar^je sprejelo krajevni samo-prispev^ 7£L novo šolo, bo krška mladina že čee nekaj let doživela zlate čase! (Foto: Jožica Teppey) Staršem in prijateljem mladine v Krškem! » v Krškem obiskujemo pouk še vedno v istih prostorih kot pred 100 leti. Nekdanja videmska vasica se je medtem razvila že v pravo mesto. Več let že imamo zasilne učilnice v kabinetih, šolskih stanovanjih in v »samskem bloku« na Prešernovi cesti. Tu imamo nd razpolago kar trikrat manj zraka in prostora, kot bi ga mo- rali imeti... Kvarimo si oči, okna sob so premajhna. Vse to zmanjšuje naše učne zmogljivosti in škoduje našemu zdravju... Zato od srca prosimo, pomagajte nam zgraditi novo šolo! V nedeljo obkrožite glasovalne listke z »DA« — s tem boste še enkrat potrdili, da 7ias imate radi in da nam želite dobro...« (Iz pisma mladih občanov • šolarjev vsem staršem in prijateljem mladine v Krškem, na Vidmu in v Zdolah pred nedeljskim glasovanjem o novi šoli). Črnomaljski primer črnomaljska občinska skupščina letošnjega proračuna še ni sprejela. Po njenih račimih ji manjka 1,479.000 dinarjev in ne vedo, kje bi jih dobili. Občina se je obrnila na republiško skupščino — na odbor republiškega zbora za finance in proračun, da M ji pomagan v prizadevanjih za uravnoiveSes^je proračuna. V torek je odbor razpravljal v njihovi ^o-' gi, seji pa sta prisostvovala član IS Jožko Štrukelj in predsednik občinske skupščine inž. Martin Janžekovič. (Več o tem na 3. strani) S I«. ZBORA SLOVENSKIH JAMARJEV Jamarji bodo šli v Tentero Ugotoviti nameravajo vzroke poplav na kočevskem polju - Jamarji so predlagal.i, naj bi usposobili za turistični obisk Črno jamo Od 13. do 15. junija je bilo v Ribnici in v Kočevju III. zborovanje slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa. Prvi dan je bilo v Kočevju več predavanj o jamarskih raziskovanjih, drugega dne pa se je zborovanje nadaljevalo v Ribnici. Zbor je bil zar ključen v nedeljo z ogledom Cme jame in z jamarsko veselico pri Francetovi jami. Na zborovanju so jamarski klubii poročali o svojem delu v zadnjih 15 letih. Posebno podrobno pa so razpravljali o delu jamarsikih klubov in sekcij na Dolenj-gkem. Ugotovljeno je bilo, da ao dolenjske jaanarske oiganiziacije opravile v zadnjih 10 letih veliko delo, ki je osnova za znanstveno obdelavo dolenj^ega krasa in za raavoj jamarskega turizma. Jamarji so sklenili, da bodo v naslednjih letih načrtno proučevali vzroke poplav kraških p>olj. V tem obdobju bodo raziskali tudi jamo Tentero, ki je ponomega anačaja in vpliva na poplav-Ijaffije kočevskega polja. (Nadaljevanje na 3. str.) NA ROB SUMNIČENJ IN PODTIKANJ SPLIHALOVEGA ČLANKA V -TOVARIŠU« Napihnjena in škodljiva „kritika^ Zakaj je KZ Novo mesto prodala nekaj hektarov nacionalizirane in zaplenjene graščinske ter župnijske zemlje - Prizadeti nekdanji občinski funkcionarji so kupili posamezna zemljišča v skladu s postopkom, ki so ga določali zakoniti predpisi, nihče izmed njih pa tudi ni vplival na cenitev zemljišč, ne na njihovo ceno ter na vrstni red kupcev Članek »Mali gradovi za male bogove«, ki ga je napisal Slavko Splihal iz Novega mesta, objavila pa letos marca revija »TOVARIŠ«, je v zadnjih mesecih sprožil najrazličnejše govorice in pdmeve tako v Norem mestu kakor tudi drugje. O razprodaji zemlje na Trški gori ter o kuj^ih posameznih parcel (zlasti še o nekaterih prejšnjih novomeških družbenih in političnih delavcih) je bilo veliko napisano, še več pa so o tem razpravljali na različnih sejah. Pomisleki, da bi o moralni in politični odgovornosti nekaterih kupcev morale razpravljati tudi dnižbeno-poli-tične organizacije, predvsem pa Zveza komunistov, so bili povod za razširjeno sejo občinskega komiteja ZKS v Novem mestu, ki je bila 11. junija. prodaje parcel na Trški gori; 2. moralno in politiično odgovornost kupcev, na čemer (Nadaljevanje na 3. str.) Proslava na Sedlarjevem Ob dnevu borca. 4. Juliju, bo na Sedlarjevem pri Podčetrtku prosla\*a obletnice u-stanovltve Kozjanskega odreda in obletnice pohoda XIV. divizije. Sodelovali bodo tudi nekdanji borci zagorskega od-reda. Na Sotli bodo odprli nov most bratstva in enotnosti. DRAGOTIN KOSOVAC, predsednik IS Bosne in Hercegovine, ki je zasto* pal predsednika republik« tovariia TITA, je rekel t Bihaću: »Zletni nastop me je navdušiL Mladi so na zletu ponovno dokazali, da jun ne gre samo za čašče« nje vrhunskih športnih dosežkov, temveč tudi u ti^ne prireditve. Organizatorji v Novem me^tu, Banjaluki, Karlovcu in edaj v Bihaću so dokazali« da znajo organizirati zahtevnejše prireditve tudi v manjših krajih.c (Več o zletu Ikrite na 4. strani!) Seje so se udeležili člani komiteja in sekretarji osnov- Še letos gradnja mostu čez Kolpo Po najnovejših vesteh so za. gotovi j ena sredstva, s katerimi bodo še letos začeli graditi nov most čez ^Kolpo v Metliki. Gradnjo mostu, ki bo veljala okoli 2,500.000 din, bosta financirah republika Hrvatska in Slovenija. Pogodbe so podpisan*^, načrt za gradnjo mostu je naročen, tako računajo, da se bo gradnja začela &e letoSnJo jesen. Most bodo gradili več mesecev, ver-jetno pa bo do prihodnje turistične sezone Že odpit. nih organizacij ZK, predstavniki častnega razsodišča CK 2SKS ter novinarji tiska in radia. 2e v uvodnih besedah je politični sekretar komiteja Slavko Vute poudaril, da bo treba na seji, katere osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o prodaji zemljišč na Trški gori, obravnavati predvsem naslednja vprašanja: 1. odgovornost vodilnih kadrov v KZ »Krka«, ki je prodala zemljo na Trški gori z utemeljitvijo, da zemlja ni donosna in povzroča zadrugi samo Izgubo, kakor tudi pregled gospodarjenja in oceno dela novomeSke zadruge po reform v oocpiređVi !e T>red-vsem ocena upravičenosti Atleti-pionirji OS Katje Rupena iz Novega mesta (na sliki s svojim meotorj^ Marjanom Spilerjem) so pred dnevi v Nišu osvojili prvo mesto na prvenstvu pionirjev za pokal »MALIH NOVIN« in 8 tem tudi prvenstvo Jugoslavije; abnffl so 7.10.'> tofk. Na istem tekmovanju Je med posameznicami nastopila tudi Tatjana Gaavod« iz Novega mest« in na 60m znukgato • čMom 8A (Foto: & Dokl). tedenski mozaik Olasilo albmske partije je med drugim iakole ocerulo moskovski posvet komunističnih partij: Voditelji mednarodnega revizionizma — veliki sovjetski volkovi in majhni šakali iz drugih dežel — so se zbrali v zavetju zidov kremeljske trdnjave, daleč od pogledov javnega mnenja, in se med seboj davijo. Eni zato, da bi vsilili svoje gospostvo, darttgi zato, da bi se mu izjnaknili, in tretji zato, da bi se prodali za čim vi^jo oeno... Grška policija je spet pobila v roke Panagulisa, atentatorja na predsednika vlade Papadopu-la. Ni Se znano, kdo ga je ovadil, znano pa je, da bo dobil za to lepo nagrado. Tako je uradno sporočila grška vla^, ki pa seveda ni povedala, kako je ovaduhu ali ovaduhom ime... Vlada ZR Nemčije je dolgo razpravljala o tem, kako naj »kaznuje« Kambodžo, ker je priznala vlado DR Nemčije. Naposled je Bonn sklenil, da bo nekako »zamrznilK odnose, ne da bi }ih prekinil. Sef kamboške drSave Princ Sihanuk, se je 8daj odločil za bolj preprost korak: popolnoma je preki-ftU diplomatske odnose z Bonnom... Rusi nameravajo zidati v Washingtonu novo tUtvbo za svoje veleposlani-Mvo, Neki senator, ki trguje tudi z neprimičninami, je hotel kupiti sedanjo stavbo. Sovjetski veleposlanik mu je zvito odgovoril: »Nimamo namena prodati. Vemo, da bo cena naraščala, čim dlje ne bomo stavbe prodali.« ...Prvi sekretar KP češkoslovaške Gustav Husak je na moško)}-ikem posvetu partij v celoti podprl sovjetsko tezo, da je bil socializem v ČSSR v nevarnosti da je bila zato vojaška intervencija potrebna. Francoski tednik »L’Eicpress« si je itsmislU najboljši naslov za ta poročilo. Naslov se glasi: »Gustav Husak je izpolnil najhujšo obljubo.* ... Razmerje cen naj bo tako kot ob reformi Predlog programa Socialistične zveze Jugošlavi* je zajema skoraj vse, kar si želijo naši kmetovalci — O njem naj bi še razpravljali do konca junija Zelo redki kmetovalci si želijo boljše pogoje za gospodarjenje, kot so bili ob začetku reforme. To so povedali na mnogih sestan. kih In zapisali v sklepe, ki so jih poslali raznim organom. Odmev pa je bil tak, ko da zahtevajo preveč. Pri nekaterih gospodarskih in družbenih organih je precej časa prevladovalo mnenje, da kmetijsko poizvodnjo lahko u-smerja le trg. Ta pa je. 2318 organizacije in organi, potem pa ga Zvezna konferenca SZDL potrdi, takega, kot je. ali dopolnjenega in popravljenega, če bodo taki predlogi. Osnovna nit v osnutku predlaganega programa o razvoju kmetijstva in vasi je, da je treba kmetijstvu zagotoviti tako mesto v našem gospodarstvu, kot mu je bilo določeno z gospodarsko reformo. Prelivanje dohodka iz kmetijstva v druge dejavnosti bo treba POMPIDOU J^AGOVALEC — Nasmehljani Georges Pompidou stoji na balkonu -----^ „J,; y urugc ut^javnusii do ircoa V svojem pariškem političnem >»glavnem stanu« in odzdravlja pozno ponoči v ne- kot pogosto čutimo, pre- preprečiti, in sicer tako, da deljo 15. junija množici, ki se je zbrala, da bi praznovala njegovo zmago, čeprav 1 ^ zagode se vpostavi enako razmerje dotlej še niso bili znani vsi rezultati, je bilo že popolnoma jasno, da je Pompidou pridelovalcem, pa spet po- mej cenami kmetijskih pri- prepričljivo porazil svojega tekmeca Alaina Poherja. Telefoto: UPI pridelovalceni, pa spet po- ^led cenami kmetijskih pri rabnikom živil. delkov in industrijskih proiz- vodov, kot je bilo ob začet-Eroti takim mnenjem je ku reforme. Potrebno je te- predsedstvo Socialistične zve- sno sodelovanje kmetijstva, ze Jugoslavije podprlo upra- živilske industrije, trgovine, vičene želje in predloge kmetovalcev in jih dalo v razpravo kot osnutek programa. O njem naj bi razpravljalp ra- TELEGRAMI PARIZ — Kakor so pričakovali In kakor so najovedovale vse an kete javnega mnenja — posebno eadnje dni pred volitvami — je na nedeljskih volitvah v Franciji gladko zmagal Georges Pompidou nad Poherjem in je tako ^tal 19. predsednik francoske republike. SAIGON — Osvobodilna fronta Južnega Vietnama je ustanovila revolucionarno vlado, ki jo je prizoolo že vefi držav, med njimi tudi Jugoslavija. Potem je prišla Iz Saigona novica, da so budisti ustanovili še tretjo vlado. PEKING —^ Kitajci Se naprej ostro obsojajo Moskvo, češ da je zakrivila hud olNncjni incident 10; junija na meji s Sinkiangon^ Peking trdi, da so sovjetski graničarji ubili kitajsko pastirico in ugriibili pastirja. BEJRUT — V Libanonu vlada zelo nar«to stanje. Vlada bi ra da preprečila delovanje palestinskih komandosov, ki na svojo to ko netijo spopade na meji z Iz raelom. turizma in transporta. Kmetijstvo pa naj se bolje organizira tie le za proizvodnjo, temveč tudi za prodajo pridelkov. Tako si lahko zagotovi cene, ki bodo krile pridelovalne stroške, in prodajo pridelkov, pKJrabnikom živil pa boljšo preskrbo. Tak predlog se ne zavzema le za enake cene kmetijskih pridelkov in živine, kot so bile ob začetku gospodarske reforme, temveč pomeni, da bi za 100 kg pšenice ali živine morali dobiti kmetovalci enako količino gnojil kot pred leti. Sedanje cene kmetijskih pridelkov in živine naj bi bile toliko višje, kolikor so se zvišale cene Industrijskega blaga. V osnutku programa je tudi zapisano, da je treba podpirati kmete pri združevanju _ . ______________ _______________ v proizvodnji in razvijanju če bo sprejet brez sprememb resničevanju pravic v družbi. Sedanje oblike kooperacije v kmetijst\'u torej ne zadoščajo. Nove oblike združevanja kme. tov pa tudi ne bodo ovirale posameznikov, da ne bi še naprej sodelovali z družbenimi posestvi, če se jim bo zdelo to koristno. Nove organizacije naj le omogočijo kmetom da se bo njihovo združevanje in sodelovanje razširilo Zvezna konferenca SZDL naj bi se tudi zavzela, da bi pristojni organi proučili obveznosti kmetijskih proizva jalcev in jih uskladili s potrebami in gospodarskimi možnostmi kmetovalcev. Prispevki iz kmetijske dejavno sti naj ne bi služile le za zbiranje proračunskih sredsrov, ampak tudi za pospeševanje kmetijstva in kritje potreb vasi. Z osnutkom takega programa, so kmetovalci lahko s^do-voljnl. Sicer je še vprašanje. sa.nioupravnLh odnosov. S prepisi jim je treba omogočiti različne oblike zadružnega združevanja, ki jim bodo koristile pri proizvodnji in u- Se pomembnejše pa bo, kako ga bodo sprejeli tisti, od katerih bo odvisno njeg;o>'o uresničevanje. JOŽE PKTKK I tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pre^ ■ GOSPODARSKA USTAUE-NOST POPUŠČA — Prejšnja leta Brno si zelo prizadevali, da bi poživili gospodarsko rast. Zdaj pa se je vsa zadeva že zasukala. Dosegli smo lepo povečanje proizvodnje, izvoza in zaposlenosti. Toda ob tem se Je hkrati zelo povečala tudi investicijska, splošna in osebna potrošnja, zato se v zadnjih mesecih spet hitreje dvigajo cene in življenjski stroški. Gospodarska ustaljenost, ki smo Jo prejšnja leta s težavo dosegli in pomeni lep uspeh reforme, zdaj ob vsem tem spet začenja popuščati. Potrebni bodo torej ustrezni ukrepi in prizadevanja. Zvezni In republiški izvršni svet že sestavljata gradivo o vsej tej problematiki. Napovedujejo, da bodo o teh vprašanjih že pred poletnimi počitnicami razpravljali v zve-Eni in republiški skupščini, ko bodo obravnavali rezultate gospodarjenja v letošnjem prvem polletju. ■ TITO V SLOVENIJI — V če trtek je prispel na krajši obisk v Slovenijo predsednik republike Tito B ženo Jovanko. Z letališča Brnik sta se draga gosta odpeljala na Brdo. V petek je bil tovariš Tito na rednem zdravniškem pregledu v ljubljanski bolnišnici Petra Držaja, kjer Je obiskal tudi bolnega revolucionarja Ivana Novaka — Očka. V soboto sta predsednik Tito in Jo-vanka obiskala znano ljubljansko gostilno Vitez na Bregu, ki so jo odprli že leta 1754, V soboto popoldne sta gosta odpotovala z Brda na Brione. ■ »SZDL — DANES« — Dokument »Socialistična zveza delovnega ljudstva — danes« bo bržkone v široki javni razpravi Se do konca letošnjega oktobra. Ta razprava naj bi prispevala k sodobnejši, učinkovitejši vsebini in metodam dela te naže najmnožičnejše politične organizacije. ■ S. KRAIGHER V ZASAVJU — Predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher je v petek obiskal nekatera trboveljska in zagorska podjetja, kjer se je zanimal za razvojno usmerjenost teh delovnih organizacij. ■ VOJAŠKI ROK VŠTET V DELOVNO DOBO? — Uredništvo beograjskega časopisa »Večerne novosti« Je predlagalo, naj bi odsluženi vojaški rok šteli v delovno dobo za Prebujna rast potrošnje upokojitev, po načelu — leto za leto. Predvidevajo, da bo o predlogu razpravljala zvezna skupščina. Poglavitno. vprašanje pri tem je, ali bo v pokojninskih skladih dovolj denarja. ■ NEOMEJEN VPIS NA UNI-VERZO — Pedagoškoznanstveni svet Univerze v Ljubljani je sklenil, da bo letošnji vpis na fakultete neomejen. Izjema so le medicinska fakulteta, oddelek za muzikologijo na filozofski fakulteti ter oddelek za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Poudaril pa je, da lx) treba v prihodnjih letih skrčiti vpis novih študentov na tiste, ki že ob začetku kažejo ustrezne študijske sposobnosti. ■ DRA2JE MESO ~ V nekate rih občinah so pred dnevi podražili Bveže meso, drugod pa o tem raz- tedenski zunanjepolitični pregled Sovjetski zunanji minister biti kvečjemu obratno. Verjet- Andrej Gromiko, ki se je v zadnjih dneh mudil v Kairu, nikakor ni imel lahke naloge. Dejstvo, da se je trikrat pogovarjal s predsednikom Naserjem, dokazuje, kako pomembno je bilo njegovo po no pa je še nekaj točk, ki so za Kairo »popolnoma nesprejemljive« Sovjetski zunanji minister se je zdaj vrnil v Moskvo s temi pojasnili ZAR. Zdaj se bo začela nova serija pogovorov, slanstvo. se bolj pa dokazu- ^odo Rusi verjet- 1A /Ifl mir <1 - ^ pravljajo. Z višjimi cenami naj bi spodbudili živinorejce, težko pa je prerokovati, v kolikšni meri bo ta podražitev dosegla svoj namen. ■ PRIJET ATENTATOR — Var nostni organi so izsledili zločinca, ki je lani podtaknil bombo v beograjskem kinematografu (pri tej eksploziji je bilo ranjenih 87 ljudi, en kinoobiskovalec Je bil mrtev, neki učenki pa so morali odrezati obe nogi), nekaj mesecev kasneje pa tudi na beograjski železniški postaji (tu je bilo ranjenih 10 ljudi). Bombe je podtaknil 22-1 etni Miljen-ko Hrkač s sodelavcem Antejem Penavićem, oba iz vasi Mokro pri Lištici v bližini Mostarja (Hercegovina). Zločinca sta delala po navodilih ustaškega centra za regrutiranje teroristov v Stuttgartu (Zah. Nemčija). " ■ SOFIJA LOREN V JUGOSLAVIJI —• Znana italijanska filmska igralka Sofija Loren in njen mož, filmski producent Carlo Ponti sta prejšnji teden obiskala Budvo in Titograd. Občina Budva jima je poklonila zemljišče za zgraditev vile v Sv. Stefanu. Carlo Ponti je imel v Titogradu poslovne pogovore o Črnogorskem turizmu. Po njegovi izjavi Je Črnogorsko primorje eden najlepših krajev na svetu. Dejal je, da bo kmalu spet prišel, da bi sklenil poslovne dogovore o graditvi nekaterih objektov v Črnogorskem primorju, ■ ZBOR SLOVENSKIH NOVINARJEV — V petek Je bil v Ljubljani letni občni zbor Društva slovenskih novinarjev ob 25-letnici metliškega ustanovnega sestanka. Po obravnavi svojega dela in problemov so za predsednika društva ponovno izvolili Milana Pogačnika, nato pa so podelili 15 Tomšičevih nagrad. je, da pogovori nikakor niso tekli gladko in da se je nekje zataknilo. NI posebno velika skrivnost, kje se je zataknilo. Kakor je znano, že dlje časa potekajo pogovori o Srednjem vzhodu »na glavnem tiru« v Wa.shingtonu med sovjetskim veleposlanikom Dobrininom In ameriškimi predstavniki, hkrati pa pogovori »na .sti 11-skem tiru« med štirimi veleposlaniki ZDA, ZS.SR, Velike Britanije In Francije na sedežu Združenih narodov v Nc*w Yorku. Ti pogovori se že (lolgti vlečejo in ja\aiost pa.stnja čedalje bolj nestrinia. Toda kaže, da sta Moskva In \Vasliln;f>'ton dosegla zdaj precej.šnje soglasje glede mirovnega načrta, ki bi bil osnova za morebitno rešitev ali vsaj začetek reševanja krize na Srpdnjrm vzhodu. Kairski opazovalci sodijo, da sta se Gromiko in Naser pogovarjala o nekaterih »konkretnih idejah«, ki so jih ZDA predlagale ZSSR. Nekaj teh Idej je za Kairo »popolnoma nesprejemljivih«. Egipčani trdijo, da ameriški predlog daje prednost Izraelcem. Med drugim določa neposredne stike med Izraelci in arabskimi državami, kar naj bi pripeljalo do podpisa ločenih ml rovnlh i>ogodb. Ameriški na črt tudi upošteva no povedali Američanom, da so pritisnili na Kgipčane, kar se je dalo, In da so Iz njih iztisnili samo toliko in nič več. Zdaj naj bi Američani poskušali še kaj iztisniti 'vi Izraelcev. Toda ti so prav tako Gromiko malo voljni popusvati \ bi-, slvenih točkah kakor .Arabci. Zato bodo pogovori še dolgo trajali... .‘^panijji je prekinila vse zveze — kopenske, pomorske in letalske — z Gibraltarjem, ki -je še vedno britanska samoupravna posest, ker je London podelil Gibraltarju ustavo, v katert obljublja prebivalcem teh osem kvadratnih kilometrov velike »kolonije«, da bo spoštovala njihovo voljo. Gibraltarčani so na re> ferendumu soglasno povedali, da v Španijo nočejo priti. Špansko stališče je znano: (iibraltar .je del španskega izraelsko ozemlja, čeprav ga ,je Španija varnost posebno pri umiku iz- s pogodbo, podpisano leta raelskih čet z zasedenih oze- 1713 v Utrechtu, za zmeraj melj. Ta varnost pa očitno ter- odstopila Britaniji. Ta je do-ja določene mejne popravke, bro izkoristila »Skalo«, kakor ki so za Arabec tudi nespre- po domače imenujejo Gibral* jemJjivi. Kar zadeva palestin- tar. Spremenila ga je v moč-ske begunce, bi se po ameri- no vojaško trdnjavo, ki je deškem načrtu nekaj teh begun- živela že štirinajst ali pet« cev res vrnilo v Palestino — nast obleganj ali blokad, a ni v današnji Izrael — toda veči- bila nikoli zavzeta. Med dru-na bi se razselila po raznih go svetovno vojno je bil Gi* arabskih državah. Ce pa to ne braltar neprecenljivega pome* bi v celoti rešilo tega vpraša- na za zaveznike, ker je varo> nja, bi ZDA pomgale z denar jem preostalim begoincem, da bi se lahko naselili v kaki drugi državi. Ni znano, v kolikšnem obsegu je sovjetska stran sprejela ta načrt. Del tega načrta je gotovo sprejela, sicer ne bi' bilo (iotrebno, da bi Gro val vhod v Sredozemsko morje in je tako blokiral Nemce, da niso skozi sebi naklonjeno Španijo — ki je bila sicer uradno ne\’tralna — vzpostavili stika s Severno Afriko. Ne glede na utemeljenost španskili zahtev pa je razum* mlko priletel v Kairo. Znano Ijivo, da prebivalcem Gibi^al pa je tudi, kaj je Naser po- tarja, ki uživajo demokratlC-vedal — vsaj v bistvu — sov- ne svoboščhie, ne diSi priti jetskemu zunanjemu mini- pod Francovo vladavhio in stru. njeno policijo. Ce bo ftpanl* Med drugim mu je povedal ja čakala na to. da bodo Gl* to, da je za ZAR In druge braltarčani spremenili svoje arabske države popolnoma ne- mnenje, bo verjetno čakala še sprejemljivo, da bi se Izrael- prav toliko let, kolikor jih je ske čete umaknile Sele potem, minilo od podpisa pogodbe v ko bi Tel Aviv dobil trdna Utrechtu. Zato tiesede »samo* jamsta, da bodo arabske dr- odločba ni slišati med Span-iUve uradno priznale arabsko skiml argumenti na sedežu državo. Za Kairo bi moralo Združenih narodov DOLENJSh 0,000 izvodovl Napihnjena in šiiodljiva „kritika‘‘ (Nadaljevanje s 1. str.) je gradil svoj članrtt S. Spli-hal, ki sumniči nekatere bivše vodilne delavce, da so se okoristili s svojimi prejšnjimi položaji; 3. moralno in politi&io odgovornost pisca tega članka in študentske organizacije, ki je njegovo pisanje podprla. Kdo more siliti zadrugo v izgubo? Ra^rava o prvem vprašanju je bila zelo živahna. Inž. Jože Tanko, direktor KZ »Krka«, je navzoče seznanil s poslovanjem zadruge v zadnjih letih. Ze 1. 1965 je zadruga izdelala poseben načrt za svoje nadaljnje de- lo in v njem poudarila vprašanje o nedonosnosti vinogradov, ki so ji prinašali samo izgubo. Delovni kolektiv obrata KZ na Trški gori je dal pobudo, da bi vinogradniške parcele odprodali, ker so bile vse prevč raztresene in ker niso dajale zadostnega pridelka. Vodstvo in samoupravni organi zadruge so se zato odločili leta 1965 za odprodajo teh parcel. Poudariti je treba, da je bilo ponujeno v nakup 134 parcel v skupni Izmeri nekaj nad 19 ha zemlje, za kate- re se je zanimalo 76 kupcev, med njimi največ kmetov, nato delavcev in nekaj u-službencev. Ceno zemljišč je določil zapriseženi cenilec. Prodajna cena zemlje pa ni bila »smešno nizka«, kajti če primerjamo cene gradbenih parcel v Novem mestu, Bršlinu, na Grmu in v Straži s temi vinogradniškimi parcelami, lahko iigotovimo. da so se prodajne cene Bsa kv. m zemlje tudi tu gibale od 130 do 2 din. Zadruga je za te prodane parcele iztržila 160.000 din, še isto leto pa je izkupiček in na- daljnjih svojih 8(t.000 din uporabila za nakup nove zemlje, predvsem v Šentjerneju, Straži, Dol. Toplicah in dn^je, kjer je uresničevala svoj obsežni načrt za živinorejo. Sporne parcele, na katerih stojijo l^lihalovi >Maia-li gradovi«, so bile nekoč grajska last, zato govorice o kmetom »odvzetem« zemljišču niso osnovane. Kmetijski inštitut je 1953 v svojem načrtu za delo KZ Novo mesto ugotovil, da so na Trški gori dobri pogoji za razvoj vinogradništva, leta 1965 pa je to svojo prejšnjo trditev ovrgel. Zadruga je prejela načrt, da se bo usmerila predvsem v mleč-no-živinorejsko proizvodnjo, zemljišča na Trški gori pa za to vrsto proizvodnje prav gotovo niso ustrezala. Svoje zemlje zadruga ni zmanjševala, pač pa jo je na primernejših krajih (Dol. Toplice, Žužemberk, išentjemej) celo povečevala in zato ni slabo gospodarila. Vinogradniške parcele so najprej ponudili zasebnim kmetom, ki naj bi zemljo obdelovali. Ker je biio kupcev premalo, so parcele prodali tistim, kijih je bil pripravljen kupiti. Zadruga je delovna organizacija, ki naj bi poslovala brez izgube, prav tako kot vse druge naše delovne organizacije. Nihče izmed prizadetih tovarišev ni vph'val na izdajo in spremembo odloka občinske skupščine! Drugo in morda najvažnejše vprašanje, ob katerega so se skoraj vsi spotikali, je moralno-politična odgovornost nekaterih kupcev, ki so pred leti delali v Novem mestu na vodilnih položajih. O tem so že govorili na seji ObS Novo mesto, na S23>L in tudi v senatu častnega razsodišča CK ZKS. Prizadete kupce: Sergeja Vhorževskega, Andreja Grčo, Slavka Zirkelbacha in Jožeta Tanka moti v navedenem članku vrsta vprašanj, kate re so želeli javnosti pojasniti. Zidanice ali vikendi, ki so jih prizadeti kupci gradili Vsi mislijo na praznik v Gaberju bo 6. julija Gorjanskega bataljona s tradicionalno srečanje podgorjansko mladino Odbor Gorjanskega bataljona pripravlja za 6. julij v Gaberju pod Gorjanci tradicionalno srečanje borcev in akti-vistQv. Tega dne se bo abrala domala vsa mladina podgor-janskih vasi, da bi pozdravila nekdanje borce in aktiviste ter jim pripravila prisrčno srečanje. Večje šole, kot so v Stopičah, Brusnicah, Šentjerneju in Kostanjevici, že dalj časa vadijo osnovnošolsko in drugo mladino za nastop s kulturnim sporedom, ki bo vseboval zborovsike pesmi, zbpme in solo recitacije, folklorne nastope in podobno. Svoj program pripravlja tudi Odred gorjanskih tabornikov, nad katerim ima Gorjanski bataljon pokroviteljstvo. Zvečer pred praznikom bodo taborniki postavili tabor in ob tabornem ognju pripravili za brusnlško in gabersko mladino prijeten večer. Taborniki bodo sodelovali tudi na o-srednji proslavi. Na slavje se pripravljajo ttudi vaščani Gabrja. Vse več je delovnih skupm, ki si prizadevajo, da bi dobili vas in okolica lepšo podobo. S sredstvi občine, krajevne skupnosti, odbora Gorjanskega bataljona in z brezplačnim delom že urejajo cesto Brusnice—Gabrje in vaške poti, odstranjujejo na pol porušene objekte, šola pa dobiva novo podobo. Tudi prireditveni prostor že pripravljajo. Očitno se vaščani Gabrja zelo zavzeto pripravljajo na srečanje podgor- janske mladine in domačinov z borci in aktivisti NOV, ker 1k) to letos njihov najpomembnejši praznik. TONE VALENTINČIČ na Tr^ gori, so bile po-staivljene šele tedaj, ko jim je bila iadana potrebna gradbena in lokacijska dovolitev, in ne spadajo v vrsto 420 črnih gradenj, kolikor jih je doslej prijavljenih pri medobčinskih inšpekcijskih službah. Prostorske površine zidanic (okrog 30 m*) še zdaleč niso podobnen kakšnim »malim gradovom«. V zidanice so lastniki doslej vložili posamič približno po 30.000 din. Zemljišče so nekateri izmed njih kupili šele 1967, licitacija parcel pa se je začela že 1965. Zemljo so plačevali po ceni, ki so jo določili zapriseženi cenilci. Ker nihče izmed omenjenih kupcev nima nepremičnin, je Splihalov očitek o posebnem namenu pri prepisih te zemlje na imena žena naštetih kupcev neupravičen, saj se z zemljo niso hoteli okoriščati. Tudi očitek, da so vikende preimenovali v zidanice, so prizadeti tovariši ovrgli. Preimenoval ga je samo Andrej Grča, kar pa je brez pomena za obdavčitev objekta (ta se obdavči šele po končani zgraditvi in na podlagi namenske uporabnosti objekta glede na to, ali uporablja stavbo kmet-pro-izvajalec ali pa zasebnik-ne-proizvajalec). Senat častnega razsodišča je razpravljal o moralno-po-litični odgovornosti imenovanih kup>cev 30 maja. Ugotovil je, da se nekdanji občinski funkcionarji, ki so kupili. parcele na Trški, gori niso okoriščali svojega položaja za gradnjo zidanic. Ker so prizadeti kupci enakopravni vsem drugim občanom, imajo seveda enake pravice in dolnžosti kot drugi državljani. Nakup te zemlje zato ni dejanje, zaradi kat-erega bi morali s prstom kazati nanje. Kaj sploh hoče / S. Splihal? Ko so na seji razpravljali o moralno-politični odgovornosti S. Splihala in revije »TOVARIŠ«, ki je njegov članek objavila, so člani komiteja in drugi menili, da je prav in pošteno, če novinarji seznanjajo javnost z nepravilnostmi v naši družbi, ni pa pošteno, če prek časopisa širijo nepreverjene in zlonamerne govorice ter namigovanja. Pisec članka S. Splihal bi se razširjene seje občinskega komiteja ZK lahko udeležil, ker je bil nanjo vabljen. Kot član ZK in občan Novega mesta je dol- Kredite so vzeli, na obvezo pa pozabili... Turistični krediti niso bili prav porabljeni v ribniški občini je nad 40 občanov zaprosilo za »turistični kredit« in ga tudi dobilo. Vsi so dobili kredit pod pogojem, da bodo dali določeno števi- lo dnii v letu na razpolago ležišča oziroma sobe za turiste. Prosilci pa so kredit vzeli, ga porabili, na obveznost p>a pozabili. Tako je pred kratkim prišla v Ribnico neka komisija, njeni člani pa so želeli prenočišče. Ležišča v RESTAVRACIJI so bila zasedena, zato so ^prosili predstavnika turističnega društva, naj jim preskrbi ležišča v zasebnih sobah. Predstavnik jih je napotil k občanom, ki so dobili turistični kredit, toda povsod (ce'.o v neki ribnišiki gostilni) so nale- teli na gluha ušesa in na razne bolj ali manj ne-utenJeljone izgovore, da ne morejo nikogar sprejeti. Končno je predstavnik turističnega društva sam vzel pot pod noge in našel prenočišče pri neki hiši, kjer sploh niso vzeli turističnega kredita. Tisti, ki je posojilo dal (to je Kreditna banka), bi vsekakor moral sam ali s pomočjo organov občinske skupščine poskrbeti, da bodo vsa določila pogodbe dosledno iapol-njena. Kaže namreč, da so nekateri občani vzeli posojilo le za to, da bi si olajšali nekatere svoje težave, ne pa za ureditev tujskih sob, za kar je bilo posojilo namenjeno. Žan dati odgovor, na kaj je sploh hotel opozoriti Javnost s svojim člankom in s čim lahko ovrže dokaz prizadetih. Doslej namreč še vedno ni jasno, kakšnega problema se je s svojim pisanjem sploh hotel lotiti. Splihal tudi ni izkoristil mo^osti, da bi se po seji senata častnega raasodišča CK ZKS ude-1^1 ponovnega medsebojnega sestanka s prizadetimi tovariši, ki so bili pripravljeni sporazumeti se a njim o spornih vprašanjih, s čimer bi se morda lahko izognili tožbi pred sodiščem. S primemo objavo v sredstvih obveščanja bi lahko pojasnil vrsto stvari, ki so zelo škodovale ugledu prizadetih tovarišev. Občinski komite je po tehtni in vsestranski razpra- vi ugotovil, da je Slavko Splihal v svojem članku na nepošten in neupravičen način oblatil člane 22C in njene fimkcionarje. Zato je sklenil, da bo predlagal osnovni organizaciji ZK na Visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo, da o Splihalovem pisanju razpravlja in sprejme potrebne ukrepe. Tudi reviji »TOVARIŠ« bodo poslali ustrezno pismo s protestom, da se s takim njenim načinom pisanja ne strinjajo. Politični. sekretar komiteja občinske konference ZKS bo danes popoldne, 19. junija, na 7. seji konference ZKS občine Novo mesto seznanil člane konference z obravnavo in politično oceno Spli-halovega članka v reviji »TOVARIŠ«. MARIJA PADOVAN 25-letnica RK v Gradcu V soboto sivečer je bila v gradaškem prosvetnem dlo-mu svečanost ob 25-letnici ustanovitve Rdečega križa Slovenije. Proslave so se poleg številnili domačinov, predstavnikov občine, družbeno političnih organizacij m krajevnih organizacij tudi Mara Rupena Osolnikova, zvezni poslanec Bogdan Osolnik, t«r delegacija Glavnega odbora RIĆ Slovenije s predsednikom Ivom Majdičem. Gostom je izrekel dobrodošlico Rudi Dim, predsednik RK v Gradcu, nato pa je o pomenu in vlogi organizacije govorila predsednica občinskega odbora RK Anica Molek. Ob tej priložnosti sta bila s srebrnim znakom odlikovana predsednik in tajnik giradaškega RK Rudi Dim in Zofka Bajc, prav tako pa je bila odlikovana celotna organizacija RK v Gradcu. Svečanost se je nadaljevala z lepim kulturnim sporedom' v katerem so nastopili člani mladinske godbe iz Metlike, pevski abor tovarne BETTI in šolska mladina iz Metlike, Podzemlja in Gradca. Proslava Notranjskega odreda preložena Odbor za pripravo proslave Notranjskega odreda je sklenil, da proslava ne bo 5. in 6. julija (kot je bilo najprej določeno), ampak 30. in 31. avgusta. Tako bo 30. avgusta odprta razstava o Notranjskem odredu (v osnovni šoli Sodražica), z\'ečer pa bodo kurili v okolici Sodražice taborni ogenj. GlavTia proslava s kulturnim programom bo 31. avgusta na gla\Tiem trgu v Sodražici. Proslava j« preložena zato, ker bo do 31. aivgusta modernizirana cesta Žlebič—Sodražica. Črnomaljski primer (Nadaljevanje s 1. str.) Poslanci 90 se seveda zanimali, kaj je občinska skupščina sama storila, da bi se izkopala iz proračimskih težav. Predsednik je povedal, da je občina predpisala višjo stopnjo prispevka od osebnega dohodka, kakor je bila dogovorjena v republiški skupščini, in sicer 4,63 odst. namesto dogovorjenih 3,96 odst. Dalje plačujejo občani odstotek kot krajevni samoprispevek, gospodarske organizacije pa 3 odst. od čistega dohodka — tudi kot krajevni samoprispevek, in sicer za komunalno dejavnost. Kot je povedal član IS Jožko štrukelj, je odbor za notranjo politiko predlagal izvršnemu svetu, naj izpolni dogovor in obljubo prejšnjega izvršnega sveta, po katerem bi republika prevzela nase odplačilo posojila, ki ga je črnomaljska občinska skupščina najela leta 1967 za kritje proračuna. Izvršni svet se bo zavzel tudi za nadaljnji gospodarski razvoj te obline, saj je le v tem dolgoročnejša rešitev položaja. Samo s tem črnomaljski proračun še ne bi bil rešen. Poslanci so se seveda strinjali, da je položaj težak. Opozorili pa so, da je eden izmed vzrokov tudi v tem, da kredita lani niso vključili v proračtm, zaradi česar so letos prizadeti. Sredstva za izobraževanje so se namreč določala po lanski dejanski potrošnji. To pa so lani krili večidel iz kredita, in ne toliko iz proračuna. Odbor pa se je znašel pred takole dilemo; če da problematiko činomaljske občine na sejo zbora in morebiti predlaga, naj bi zanjo napravili izjemo, s svojim predlogom prav gotovo ite bi prodrl. Tudi n^atere druge občine bi namreč z isto pravico zahtevale, naj republika tudi njim priskoči na pomoč, kar bi pomenilo, da se celotna pforačun-ska konstrukcija podre. Zato ni mogel storiti nič drugega, kot da jo svetoval, naj se občina obrne na republiško izobraževalno skupnost, da bi ta sprevidela napako, ker da to upošteva pri letošnjem financiranju izobraževanja. Utegnido bi se tudi goditi, da bi druge občine postavile vpraišanje, ali b»-do adaj one prek morebitna dotacije črnomaljski obiJini financirale gradnjo kliničaiih bolnišnic v Ljubljani, črnomaljska občina je namrep s pogodobo zavezana, da mora plačati letos 193.000 dinarjev v ta namen. Tudi to govori za to, da kakršenkoli predlog za reditev položaja t« občine v republiškem zboru ne bi dobil zadostne podpore. Predsednik občinske skupščine je poslance opozoril, da bi se lahko godilo. da bi vodstva družbeno-politič-nih organizacij in občinska skupščina odstopili, če položaja ne rešijo. &foenje o(t-bora je slišsU, ko je odha* jal s seje, pa očitno ni bil dobre volje. V. J. Jamarji bodo šli... (Nadaljevanje s 1. str.) V dneii siborovanja ao jar marji priredili v Ribnici £o>. to razstavo »DolenjsOci pod-zenmi avet«; ta razstava pa bo od 16. do 35. junija v Kočevju. Med oi^ed(Mu Cme jame, ki je na območju Male gore med Kočevjem in Ribnico, so najvidnejši slovenski rasi-skovelci Israsa ugotovili, da je 296lo primerna za jamarski turizem, seveda pa bi jo bilo treba prej neOcoliko urediti. Izrazili so tudi domnevo, da bi s podrobnejšo raziskavo zelo verjetno odkriii de nov« rove ozironva povezavo s kakšno sosednjo še nesmano jamo. bejmisca Novomeško sejmišče Itf. Junija so prip^ja4( kmetovalci na novomaSko seilmiAdt 485 pujskov, iMPod*- li pa ao Pl an. Manjil ao Sli v denar po 150 pirja, črtavost, kodranje, kržljavost, to so dobro znane bolezni krompirja, ki zmanjšajo pridelek za desetino ali pa še več. Virusi, njih povzročitelji, se nahajajo v delih rastline in tako tudi v gomoljih, ki jih pripravimo za seme. Od rastline do rastline jih prens^ajo listne uši, zlasti siva breskova uš. Virusne bolezni krompirja preprečimo najbolje, če sadimo zdravo .st*nie, ki .je zraslo v višjih predelih in je tako velika skrb za semenski krompir in tako velik pobilo s polj pospravljeno pred napadom uši. Od tod tudi men stalnega menjavanja somena. Ko so virusne bolezni že na njivi, je boj proti njim zeflo težak in zamuden, č0 že ne brezupen. Inž. M. L. Zgodovinsko bosansko mesto na Uni Bihać je na široko razklenilo svoje gostoljubne roke in sprejelo za več dni blizu 15.000 nastopajočih iz Slovenije, Hrvatske in Bosne, Mladi so na športnem polju manifestirali tradicionalno bratsko sodelovanje, ki se je spočelo že med NOB in nadaljevalo na športnem področju vse od I. zleta v Trnovcu pred 25 leti. Gostje in gostoljubni ljudje Bosne so doživeli lep dan mladostne pomladi. Na svečani akademiji v Domu JLA so se med številnimi nastopajočimi s svojim nastopom postavili tudi zastopniki iz Slovenije. Mladi telovadci iz Kidričevega so pokazali vaje, ki so navdušile gledalce. Nastop znanega ansambla Henčka Burkata je vžgal temperamentne Bosance, šent-jernejski oktet, ki je zapel tri lepe slovenske pesmi, je našel v glavnem privržence pri starejših gledalcih. V dveurnem programu so se zvrstili še mladi iz Kutine, Bihača, Banja Luke, Kidričevega, Posavskega Brega, Prijedora in Jajca. Na nedeljskem glavnem zletnem nastopu je mlado slovensko zastopstvo z vajo avtorjev Jelice Vazzaz in Borisa Gregorke poželo viharno odobravanje. Fantje in dekleta so delali lepo, živahno in domiselno, tudi njihova oblačila so se vključila v zeleno okolje stadiona. Gledalci so ocenili, da je bil nastop Slovencev in njiho- vih vrstnikov iz Siska in Prijedora med najuspešnejšimi. Seveda ne smemo delati krivice ostalim, ki so telovadili v nemogočih pogojih: stadion je bil pokrit z vodo. Posebno navdušenje so želi jugoslovanski vrhunski telovadci z Mirom Cerarjem na čelu, ki so gledalcem pokazali svoje veščine. Organizatorji v Bihaću so se trudili, da bi dobro pripravili to veli-častnQ prireditev mladih, vendar jim je pri njihovih naporih večkrat ponagajalo muhasto vreme, tako da je celo grozilo pokvariti prireditev. Vendar je sončno nedeljsko popoldne končno še pričaralo lepo prireditev. S. DOKL ZLET JE USPEL Predsednik stalnega sekretariata Zleta bratstva in enotnosti Franci Kuhar je izjavil: »Uspeh zleta je, da so bila na tej veličastni prireditvi predstavljena vsa zletna območja. Priprave na zlet so bile uspešne, tako da so bile zaključne vaje na dostojni višini. Neposredni organizator Bihać se je potrudil in v okviru danih možnosti dobro speljal prireditve. Zlet je uspel, upam, da so tudi udeleženci zadovoljni.« * ATLETIKA Mladi novotneški in kočevski atleta so v Bihaću uspeli; Tmagaili so v mo6ki in ženski koniaireinci. Obenem pa so neScateri atleti postavili celo najboljše reasultate, med nji-md tudi nekaj dolenjskih atletskih rekordov. Posebej maramo omciniti dosežke Tatjane Gazvoda, Ivice Jakše, Vesne Saje in Marjana Hribernika. V končnem zbiru točk je biio Novo mesto prvo s 83,798, 2. Banjaluka 21.7T7, 3. Sisak 20.005, 4. Bihać 11.211, 6. Prijedor 9.864. Hessultati aUetov: žecvske — 1000 m: 1. Gazvoda 12,8, 2. Jafaie 13,2; 200 m — 1. Jakše 26,2, 2. Gazvoda 26,4; 800 m — 3. PerSe 2:38,0, 4. Lavrih 2:38,4; 4x100 m: 1. Novo mesto 56,3; daljina 2. Saje 5,10, 4, Bajc 4,66; višina: 2. Mervar 1,36, 4, Lužar 1,35; krogla: 2. Katern 7,09, 3. Grabri-jso 7,03; diak — 4. Jurečič 16,36, 5. Katern 15,15; kopje — 2. Saje 22,40, 3. Grabrijan 21,70. Moški — 100 m: 1. Hribernik 11,4, 2. Pekel j 11,6; 300 m — 2. Hribernik 22,1, 4. Pekolj 23,1; 400 m — 2. Si-niunič 56,3, 7. Cvelbar 50,0; 800 ra — 3. šimunič 2:14,4, 7. C\«Ibar 2:24,7; 1500 m — 2. Poipovič 4:40,9, 4. Bučar 4: 58,4; 3000 m — 1. Popovič 0:37,3, 2. Bučar 9:48,2; 4x100 m — 2. Novo mesto 48,9; daljina — 4. Marolt 5,61, 6. &i-munič 5,37; vižana — 2. Jenko 1,66, 3. Vajs 1,60; troskok — 2. šimunič 12,60, 3. Marolt 11,70; krogla — 5. Jenko 10,46, 7. Možina 10,07; disk — 2. Možina 34,30, 7. SirnHc 30, 80; kopje — 2. PRIZNANJA TELESNOVZGOJ-NIM DELAVCEM Za posebn« zasluge pri or-»aniaacljl »Zletov bratstva In enotnosti« bodo prejeli odlif->a od predsednika republike naslednji telesnovzgojni delavci i* Dolenjsko: Ruža in Danilo Kovačič, Nacc Bukovec, prof. Jožr Glonar, Milan Smrrdii. Odličje bo prejela t»Jdi družina pokojnega .Srečka Skrta. Dij^ome pa bodo dobili naslednji tovariAl In tovarišice: Danilo Kovačič. Ruia Kovačič Dra*a Mislcj, prof. Jože Glonar, Nace Bukovec, Ih-ato Bizjak, Franci Kuhar, AvKunt Avbar, Andrej Arko. prof. Aaš« Blial, prof. Milan Smerdu, Bojan Kolenc, Zvonko Pavlovič, I^ojska Av-Mc, Danica Kočevar, Niko Žgajnar ter družina ^kojne-Ea Srečka Skrta. Luka Reljić, predsednik I občinske skupščine Bihać, i je pozdravil udelcžence I zleta in jim /aželel prijet- : ne« bivanje v prijaznem | bosanskem mestecu Bihaću. Knavs 53,50, 4. Simčič 43,80. Novomeški atleti so osvojili 5 pn'ih mest, 16 drugih in 6 tretjih. Prof. J. GLONAR ODBOJKA Novomeška odbojkarska ekipa je zaigrala na tumiT-ju v Bihaću tako kot v najboljših dnevih. Vsa štiri srečanja so odibojkarji odločili v svojo korist, premagali so oelo Metalca iz Siska, ki igra v II. 7:ludal-cev. 2. Karlovac 1975, 3. Novo m^sto 19().'i, 4. Banjaluka 1340. D. ZUPANC MALI NOGOMET Mladi nogometaši Novega mesta niso bili enakovredni nasprotniki ekipam, ki igrajo v zahtevnejših tekmo-vanj ih. Novomeščani so dosegli naslednje rezultate: Bihać — Novo mesto 11:2, Banjaluka — Novo mesto 11:0, Novo mesto — Prijedor 2:1. Končni vrstni red: 1. Bihać, 2. Banjaluka. R. Novo mt*sto. B. ROKSANDIC ŠAH Simbol bratstva in enotnosti »Zletno zastavo« so nesli pred nastopajočimi mladinci Iz BoMie ter pripadniki naše Jf.A (foto: S. Dokl Sahov.ska ekipa EK)lenj.ske, ki so jo sestavljali igralci iz Novega mesta in Ko^vja, je v močni konkurenci šestih ekip osvojila drugo mesto. Rezult-ati: Novo mest« — Karlovac 3:1. Nov« mesto — Sisak 1:3, Novo mesto — Bihać 2:2. Vrstni red: 1. Sisak, 2, N«, v« mesto (prof. Penko. Osterman, Gornik in Istenič), :i. Bihać, 4. Karlovac, 5. Banjaluka in fi. Prijedor: prof. I. PENKO RIBIŠTVO Ekipa športnih ribičev jz Novega mesta je osvojia drugo mesto za ekijjo iz Karlovca. Največ u.speh;i i>a ‘c požel Novomeštran dr. Iv« Pjulergajs, ki je s 1870 toč-kaani osa’ojil prvo mesto. Zbral: S. DOKL To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Neprimerno sprevodnikovo vedenje TovariH urednik! V nedeljo, 15. junija, ko sem se popoldne pripeljal s kolesom v novomeški radioklub, da opravim še nekaj del. ki so ostala po napornem postavljanju antene za radijsko postajo, me je čakala na proshoru avtobusne postaje neljuba neprijetnost. Zakrivil jo je sprevodnik avtobusa NM 20-30, ki vozi ob 18 uri v Škocjan. Sprevodnik tega avtobusa je pričel lepiti name, naj se iie Časopis je moj prijatelj Tovariš urednik! Rad bi sporočil bralcem Dolenjskega lista, kako sem navezan na domači časopis. Na Ust sem bil naročen ie prej. dobivam pa ga tudi k vojakov v Prištino. Posebno tu. daleč od doma, mije postal najboljši prijatelj. Obenem lepo pozdravljam vse prijatelje, znance in bralce Dolenjskega Ir-.to. J02F. CrRABmJAN. vojak iz Prištine Hvala v Darinkinem imenu! Naš naročnik Frank Udvanc iz La Salle (ZDA) je poleg obnove naročnine za Dolenjski list priložil še en dolar za slepo Darinko iz Šmihela pri Žužemberku. Denar smo v banki zamenjali in poslali 12,50 din Darinki, ki se rojaku Vdvancu lepo zahvaljuje za pomoč. UREDNIŠTVO vozim prek avtobusne postaje pri čemer je kazal na prometni znak. Sel sem k njemu, da bi mu pojasnil, kako ne morem priti v radioklub, ne da bi se peljal prek avtobusne postaje^ pri čemer pa nisem oviral prometa. Njemu očitJio ni bilo do pogovora, ker ml je začel n'^oziti, naposled pa je vzel IZ žepa nož ter me je začel loviti po avtobusni postaji. Kc se^m videl, da se človek ne šali, mi ni ostalo nič' drugega, kakor da sem pritisnil na pedale svojega pred dnevi kupljenega kolesa, če sem hotel ohraniti cele gume. Isti sprevodnik je kmalu nato nekemu potniku, ki je želel pojasnilo glede vožnje, zelo brezobzirno odgovoril, tako da se je potnik z njim sprl. če bi imel opravka s pijanim človekom in ne s sprevodnikom avtobusa, bi tako dejanje še razumel. Zdi se mi^ da tak sprevodnikov postopek škoduje ugledu avtobusnega podjetja, če sem nepravilno vozil (vem pa, da prekrška tu nisem naredil), ni sprevodnik postavljen, da bi mi »sodil« in me z nožem lovil zato. da bi mi preprečil vožnjo. Tudi zunaj avtobusa se mora sprevodnik dostojno . obnašati. Ne jem-Ijein ugleda najegovemu podjetju, ker vem, da ni krivo, če se njegov sprevodnik ne vede tako, kakor zahteva olika, želim le, da se kaj takega ne bi več zgodilo ne meni ne kdniu drugemu. JOŽE KONDA član radiokluba Novo mesto „Začetek je v kreditiranju" v razgovoru z nekaterimi naprednimi dolenjskimi kmeti sem prišel do spoznanja, da bi se v prvi vrsti morala spremeniti kreditna politika do zasebnega kmetijstva. Majhne motmsti najetja posojila z visokimi obrestmi za kmeta nikakor niso spodbudne in ga ne morejo rešiti iz težav. Mnoge gospodarske organizacije in ustanove nudijo svojim sodelavcem, graditeljem stanovanjskih hiš, dolgoročne kredite z zelo nizkimi obrestnimi merami. Posojila je mogoče dobiti tudi za potrošno blago, najtežje Pa ga dobijo kmetovalci za obnovo prqizvodnih zmogljivosti. Te razlike spravljajo kmetovalce v neenakopraven položaj. Taka vprašanja postavljajo prizadeti na mnogih zborih volivcev in drugih shodih. Kmetje pogrešajo stanovsko in strokovno organizacijo, ki bi skrbela za napredek vasi in imela status družbenega samoupravljanja. Po mojem prepričan ju naj bi zajemala območje ene krajevne skup-7iosti in na letnih občnih zborih volila organe samoupravljanja. Taka organizacija, ki bi stalno krepila zadružništvo, bi lahko mnogo pripomogla, da bi se položaj kmetijstva vendarle začel izboljševati. Seveda je to samo ideja in bi bilo treba storiti še marsikaj, da bi jo uresničili. K. ZORKO Zavratec 32 Od gimnazijsldh klopi se te dni poslavlja v Brežicah enaindvajseti rod maturantov. Na sliki: sprevod po mestu. (Foto: Zagode) Ali je treba voznika linčati? 31. maja letos sem bil navzoč pri prometni nesreči, ki se je pripetila na cesti med Šentjernejem in Grobljami. Umrl je mož, še vedno poln volje do dela, spoštovan oče in priljubljen med vaščani. Prehitra smrt,ki nanjo gotovo še ni mislil, ga je dohitela na cesti nepri-pravljenega in ni mogel uiti kruti usodi, ki tako neusmiljeno pobira krvavi davek po naših cestah. Vprašujem se, če res ni pomoči, da bi vsaj nekoliko omilili nesreče, ki se vrstijo druga za drugo. Žalostno je, da so v kratkem prav na istem delu ceste umrli trije ljudje, četrti pa se še bori s smrtjo v bolnici. Nesreče so v vseh primerih zakrivili umrli (■oozniki vprežnih vozil, kolesarji in pesctj, ker mso bi- li dovolj previdni in niso poznali prometnih predpisov. Oče Rešetič je umrl. Zanj ni bilo pomoči. Ni se prepričal, ali lahko varno prečka cesto. Voznik Novak je mlad fant. Ne on ne jaz nisva sanjala, da se bo nama zgodilo kaj takega. Novak je v kritičnem trenutku naredil vse tisto, kar se da. Ni mislil nase, mislil je na moža, ki se nam je postavil pred avto. Poizkušal je vse, da bi preprečil nesrečo, in ni mislil na svoje življenje. Le malo je manjkalo, da ni bi- lo vse skupaj še huje. Po- gled na umirajočega moža naju bo spremljal vse življenje. Ob vsem tem pa je najhujše dejstvo, da se je ne' kdo drznil zraven naju vzklikniti: »Ubiti šoferja!«. Najbrž mu ni bil dovolj pogled na mrtvega moža na cesti. Zdi se mi, da je pokazal v tem trenutku svoj značaj. Take stvari namreč lahko gledamo v tvesternih, kjer ljudi linčajo. Prepričan sem, da ni mislil resno, vendar pa je voznika Novaka in mene hudo prizadel. če bi vedel, s kakšnim veseljem je šel Novak opravljat svojo dolžnost in s kakšno žalostjo v srcu je zapustil mesto nesreče, in prav gotovo dejal: »Kako grenak je šoferjev kruh!« FRANC ŽMAVČIC ŠENTJERNEJ Čudna trgovina od vrat do vrat Matija Koce iz Starega trga ob Kolpi mi je v 21. §tevllki Dolenjskega lista v zveel s pri^jev-k.om »čudna trgovina od vrat do vrat«, ki je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista, očita več stvari, ki pa jih žal ni naslovil na pravega, razen tega pa nekatera dejstva tudi izkrivlja. Tovariš Koce pravilno ugotavlja, ^ je pisec »Čudne trgovine..« nesiuui (za uredništvo Dolenjskega list« je 2nan) in da sem pisec opombe jaz. NemanJ pisec je pravilno ugotovil, da je trgovina od vrat do vrat prepovedana z občinskim odlokom in da kmetje lahko prodajajo svoje pridelke le na mestni tržnici. Tudi ost-ale njegove navedbe so resnične, zato nisem imel nobe- KRČANI! v nedeljo odločamo o usodi šolanja naših otrok. Udeležimo se ljudskega glasovanja in dajmo naš glas za novo šolsko poslopje! nega \'2ux^a, da hi objavo sestavka odklonil. Kot kočevska, tako Je tudi čmiomaljska občinska .r združenja. Gimnazijci razstavljajo v Dolenjski galeriji Do 35. junija bo v veliki dvorani Dolenjske galerije razstava liko^mih del dijakov CKoSkih oddelkov novome-gimnazije. Razstavo so odprU 11. junija. O razstavije-ntti delih je spregovorila Bc^ Podrgajs, ki poučuje likovm pouk na gimnaziji. Člani gimnazijskega dramskega krožka 80 izvedli krajfii recital iz lAiirke iiKri v plamenih«. Fri-redutve, s katero Je gimnazija počastila 50-letnico uscanovi-tve KPJ in SKOJ, se je udeležilo okoli 60 obiskovalceA\ Erete&io profesorjev in dija-ov. Razstavo si je ogledal tudi slikar Božidar Jakac, čigar razstavo bodo v Dolenjski galeriji odprli sredi julija, na dfln. ko bo umetnik praznoval 70-letnico življenja. Razstava v Brežicah dani likovnega kroedcabre-ikSke gimnazije so za konec iolskega leta priredili razstavo svojii del. Postavil jo je njihoiv profesor akademski slttor Mkro Kugler. Vendarle štipendija! Na zadnji televizijski oddaji »Niti našega življenja«, ki je bila 11. Junija, sta nastopili tudi dve tekmovalki ie Dolenjske: Andreja Grom Ib novomeške in Jožica Barič is 6mosnaljske gimnazije. Prva Je odgovarjala na vprašanja o literaturi s tematiko NOB, druga pa o glasbeni ustvarjalnosti med NOB. Več tekmovalne sreče je imela Jožica Barič, ki si je s tremi pravilnimi odgovori prislužila enoletno štipendijo (po 300 din na mesec), daai- lo Kmetijskega kombinata iz £alca. Žirija za popevko 69 Slovensko popevko 69 so uradno ocenjevali tudi No-Tomefičani. žirija, ki jo Je iiAn-ala revija STOP v gosti-Mu Breg, Je zelo kritično IH'esoJala sapete popevke v veliki Športni dn^orani Tivoli T Ljuftdjani. Odločitev Novo-meščanov je ▼ Ljiibljano qporočal Ivo Štrakl iz uredništva revije STOP. ■ POMOČ STUDENTOM — Re pubUAkm iaobraievalna skitpnost je letos namenila aa materialno po-noč Mudentom 8,750.000 din. ■ KA RAZISKAVE V STIČNI -Amerilka rlada je odobrila dodatno denarno pomoč aa raziskovanje ilirskega naeelja In grtMiR T Stični na Dolenjskem. Kot Je mano, so Američani podprli tudi dosedanje raziskave v tem kraju. ■ »DE2ELA ilKRRTIKOV« — Reilser Fadil HodUć namerava narediti po knjigah Vladimira De-dijera (Izgubljeni boj J. V. StalL na. Vojni dnevnik, Ljubljena zem-Ita in Sarajevo 1914) film z naslovom »Dežela heretikov«. ■ RAZMERE V DRAMI UREJENE? — Za novega v d. direktorja Drame Slovenskega narodnega gledališča T Ljubljani so ]M«dla-gall režiserja in pisatelja 2arka Petana. Upajo, da se bodo napo. sled uredile needrave razmere v CMrednJem slovenjem gledališču. ■ CHAPLIN NORElX)VEC! — V ialožbmem oknu METAIj-KE v Ljubljani bodo v kratkem odprli razstavo o Gut-tenwerthu, srednjeveškem mestu na Otoku pri Dobravi ob Krki, ki so ga začeli odkri\"a-ti pred dvema letoma Razsta-va bo obsegala celoten projekt arheoloških izkopavanj z izsledki in najdbami med o-stanki nekdanjega pristaniške, ga mesta v vzhodni Dolenjski Center za zsgodnji srednji vek Narodnega muzeja v Ljubljani, ki vodi izkopavanja na Otoku, bo razstavo v METALKI priredil zato, da bi slovensko javnost in tuje turiste o-pozoril na pomembno odkritje: da smo bili Slovenci kulturni že davno prej, kot mi sli jo v Evropi. Ob koncu jimija se bodo er. heološka izkopavanja na Otoku nadaljevala. Ljuoljanski arheolog dr. Vinko Sribar bo tokrat že tretje poletje odkrival Guttenwerth. bena šola po je pripravila koncert. Razstavišče je hotelo biti kar premajhno, da bi prejelo vse obiskovalace. Likovna razstava je plod enoletnega dela učencev viš- Sklenili so, da bodo na oeneSkem filmskem festivalu podeljevali pri-auuxje, ki ga bodo imenovali Nobelova nagrada. Letos bo to nagrado dobH priljubljeni filmčki komik Charlie Chaplin. ■ »IZ RODA V rod' duh 1A-Cr. POT« — Pri Mladinski knjigi Je l2&la okoli 460 strani obsegajoča knjiga »Iz roda v rod duh iŠČe pot«. To Je do zdaj naJobAimeJSa antologija slovenskega umetnega pesništva od njegovih začetkov do danes. Knjigo je uredil in pesmi izbral Jane?. Menart ■ USTVARJANJE PARALELE — Kulturne diagonale na ljubljanski televiziji so preJSnji četrtek predstavile mladega pesnika Toneta Partljiča, ki Je pred kratkim izdal zbirko pesmi »Lesnika«, in slikor- a Iveta Šubica, ki je to zbirko lu.9trlral. Intervjuvanca !^ta se strinjala s tem, da Je možom ustvarjalni stik mod predstavniki generacij, četudi ie mod njimi starostna razlika 20 let in več bodo delale izmenoma. Pričakujejo, da bodo letošnja odkritja pomembnejša od sedanjih, presenečenja pa pričakujejo zlasti od izkopavanj v središču nekdanjega srednjeveškega mesta. Razstava v Te dni razstavlja — razstava je bila odprta v nedeljo, 8. jimija — v kočevskem likovnem salonu skupaj enajst razstavljavcev vrsto privlačnih in zanimivih del, risb, skulptur, grafik, olj itd. Kakor vedno tudi sedaj velja staro pravilo: kolikor ustvarjalcev, toliko različnih prijemov, pristopov k snovi, tehnik in Izraznih sredstev, toliko stilov. Vsem enajstim pa je skupna ena sama stvar, ki jih je tud; združila v enoto, svojevrstno celo- jih razredov osnovnih Sol iz Krškega in Leskovca, ki jih v svet likovne ustvarjalnosti uvaja prof, Vladimira Stovi-oek. Osemindvajset učencev se Je predstavilo z 32 deli, v. katerih upodabljajo naravo in pojave v njej, pogumno pa se lotevajo tudi motivov po spominu, fantaziji in zgodovinskih dogodkih. Razstava dokazuje, da se učenci marljivo učijo tudi likovnih prijemov (linorezi). Na koncertu je nastopilo 9 učencev krške glasbene šole s 17 deli dvanajstih tujih in domačih skladateljev. Izvajali so 12 klavirskih in 3 violinske skladbe ter dve skladbi za solo petje. Ob koncu sporeda je nastopil tudi komorni orkester glasbene šole,ki mu je dirigiral 'Edvard Lavrin.^ek. I. Z. KRČANI! v nedeljo odločamo o usodi šolanja na.ših otrok. Udeležimo se ijud.skega glasovanja in dajmo naš glas za novo šolsko poslopje! Ameriški lepak v Dolenjski galeriji so v torek zvečer odprli razstavo ameriškega lepaka. S svojimi deli, izdelanimi za oglaševanje kulturnih dogodkov (koncertov, razstav, simpozijev) v ameriških mestih, se novomeški javnosti predstavlja 16 avtorjev, štirje med njimi sodelujejo tudi na svetovnem Grafičnem bienalu v Ljubljani. Zanimiva razstava bo odprta do 29. junija. to — vsi so namreč bolj ali manj tesno povezani s Kočevjem. Na mesto ob Rinži, sploh na te kraje jih veže stara hiša učenosti — ginma zija, ki je te dni praznovala 50-letnico slovenskega delovanja. Vseh enajst razstavljavcev tako združuje petdeset uspešnih gimnazijskih let in trideset maturantskih generacij. Razstava je vzbudila med občani veliko zanimanja, ne nazadnje tudi zato, ker mnoga imena razstavljavcev tako ali drugače poznajo. Ponovno so se lahko sreča- li s starim profesorjem Jožetom Pungartnikom, ki se je predstavil s tremi realističnimi olji, s slikarjem Jožetom Cento, predstavnikom prve povojne generacije maturantov, Rajkom šubičem (olja in skice), Rado Šuštar, pred leti profesorico risanja na gimaziji (portreti in pokrajine), itd. Organizatorji razstave niso hoteli prirediti reprezentančne razstave,pt^č pa počastiti zlasti jubflej gimnazije. Uspeli so le Se v nečem drugem — prikazali so občinstvu z eno samo razstavo toliko, kolikor bi ob sannostoj-nih razstavah posameznikov le v več podobnih prikaeih, V tem namreč izhajam iz osnovnega namena salona— likovna in estetska vzgoja odraslih in učeče se mladeži. Tako so likovni vzgojitelji lahko mladini naenkrat ob eni sami razstavi nazorno pokazali, kaj je skulptura, rizba, olje, grafika, kako umetnik na svoj način »piše« na papir v les (Jarm, Požar),z oljem in čopičem, tušem in iglo. Nedvomno so največja drag^ocenost razstave Jarmo- vi kipi, poleg njih pa štiri zanimive grafike Nade Luke-žič. Ivan Brudar razstavlja več lepih motivov Kočevja, Milan Butina, Franjo Smole in Lado Troha pa pokrajine. P. GRIVEC Koncert v spomin Marjana Kozine Nepozaben umetniški večer sta v ponedeljek zvečer pripravila Novomeščanom violinist Rok Klobčič in pianistka Nada Oman s samostojnim koncertom v spomin pr^d tremi leti umrlega slo-vensikega skladatelja Marjana Kozine. Na sporedu sta imela Brahmsova, Srebotnjakova in druga dela, za nameček pa sta izvedla .še Debus-syjevo »Lahko noč«. Učenci osnovne in glasbene šole so uvodoma z recitalom predstavili življenjsko in umetniško pot skladatelja Kozine, s kraja prireditve — iz Doma kulture — pa so odnesli šopek cvetja na tunetnikov grob na pokopališče v Ločni. S tem koncertom so se pričele prireditve Dolenjskega poletja 69, ki jih tudi letos organizirala za kulturno dejavnost v Novem mestu v sodelovanju z ljubljanskih Festivalom in drugima kulturnimi organizacijami. I. Z. Mali kulturni barometer Otroški linorezi v krški galeriji Razstavo, ki bo odprta do 23. junija, so odprli s krajšim koncertom glasbene šole počastitev gimnazijskega jubileja V kočevskem likovnem salonu razstavlja 11 nekdanjih dijakov in profesorjev na gimnaziji Vsak gospodinjski stroj popravimo v 24 urah. Pri okvari večjih strojev kličite telefon 314-958^ in še isti dan vas ho obiskal naš strokovnjak. Največji servis za gospodinjske stroje in aparate v Sloveniji. „STANDARD« Ljubljana, Dalmatinova 10 Ekonomska propaganda »GOSPODARSKI VESTNIK« j•••••••••••••••••• NOV MODEL mlatilnice s čistilnikom Izdeluje po žel^ ANTON BOŽJA ŠMARJE SAP 10 pri Ljubljani Upravni odbor ' cestnega sklada ObS Sevnica razpisuje LICITACIJO za prodajo terenskega vozila ZASTAVA FIAT CAMPAGNOLA letnik 1957, ki bo v sredo, 26. junija 1969, ob 8. uri na sedežu občine. — Izklicna cena je 4.000 dinarjev. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe položiti kavcijo v višini 10% izklicne cene. Prebivalcem Krškega, Vidma in Zdol! Nova osnovna šola bo sreča naših otrok — zato glasujmo zanjo na nedeljskem referendumu! 0|*lusujte v Dol. listu! ZIDAKE BETONSKE IN TERMO vseh dimenzij za različne gradnje dobite pri GRILU, POLJANE PRI'DOLENJSKIH TOPLICAH tradicija kvalitet TEmNINE Ekipa gozdnega obrata Straža je osvojila prvo mesto na gozdarskem tekmovanju. (Foto: F. Kopic). V Ljubljani nič dobrega Obe dolenjski ko.šarkarski eki{>i sta T Ljubljani doživeli poras: Metličani so se krepko upirali Trnovcem in izgubili z 11 koši razlike, Novomeščani pa so na Ježici izgubili z veliko razliko, ki ni realen prikaz kvalitete novomeške ekipe. Upamo, da bodo Novomeščani kmalu preživeli krizo, v kateri se trenutno nahajajo. Ježica : Novo mesto 100:59 Po presenetljivem uspehu Metličanov v srečanju z eno najboljših ekip v lijgi Ježico smo Novomeščane s precejšnjim optimizmom spremljali v Ljubljano, vendar so nas razočarali. Novo mesto; Počrvina 5, Kopač 16, 2. Kovačevič 12, J. Setina 4, F. Setina 7, Gošnik 7, Splihal 8, Pecelj, Bencik in Šepetave. M. GOSNIK Trnovo : BETI (Metlika) 61:50 Kaže, da so Metličani postali trd oreh tudi za ekipe, ki igrajo z njimi doma. Tokrat so kar krepko utrudili Trnovce, ki so se nadejali lahke zmage. Pri Metličanih sta bila najboljša Vergot in Guštin. Zal je to srečanje spet sodil samo en sodnik, ki pa ne more imeti dobrega pregleda nad igro. Dr. GORANIC Presenečenje v Novem mestu Vse tri dolenjske odbojkarske ekipe, ki igrajo v republiški li-tfi, so to nedeljo doživele poraz. •Vekoliko presenetljiv je izid srečanja _ v Novem mestu, kjer so Kamničani porazili favorizirane domačine. Kočevski odbojkarji so Izoli doma odščipnili en niz. Krestaniške odbojkarice niso potovale v Maribor, Trebanjei 1» so v drugi lig! osvojili prvo mesto in bodo na kvalifikacijah poskušali priti v republiško ligo. Kočevje Izola 1:3 : Kamnik Novo mesto 1:3 Maribor : Brestanica 3:0 b. b. Trebnje : Bohinj 3:2 Ribničani ostali v I. ligi Tekmovanja v rokometnih ligah so končana. Brežičani so pristali na solidnem šestem mestu, dekleta pa niso bile nič slabše od fantov, saj so osvojile enakc! mesto. Do konca smo trejktali za usodo Kibničanov, vendar .so se fantje ob koncu tekmovanja predramili in ostali v družbi najboljših. Krmeljčani so ostali na drugem mestu, Krčani in Novonie-ščani pa so na repu lestvice. Novo mesto : Kranj 12:26 v poslovilnem srečaAju so se novomeški rokometaši, ki so zadnji, srečali z zmagovalcem v ligi Kranjem. Kaj več kot čast«n po-r^ niso mogli do.seči proti ekipi, ki je pokazala poleg Krmeljčanov najbolj uspešno igro. Brežice : Medvode 24:20 Borisi igralci iz Medvod, ki jim je gorelo pod nogami, bi skoraj pripravili presenečer^e. Za dragoceno zmago so zastavili vse sile, vendar jim je sreča obrnila hrbet. Sredi drugega dela igre je ka^lo, da bosta obe točki od,šli iz Brežic. Gledalci ao ne-g^ovali in govorili o dogovorjeni t«kml. Vendar so se na to domači zbrali, zmagali in poma- gali Ribničane«!, da ao ostali t republiški ligi. Brežice: Berglez, M. Šetinc, Ravan 1, D. Šetinc .3, Vršeč 2, Li-pej, Zore, Svažič 7, Stangelj, .\n-tolovič '5, 2ivič 4 in Pavlič 2. Brežice : Olimpija 16:14 v. PODGORŠEK Ribnica : Topol 30:11 Domači so nadigrali goste, ki niso imeli kaj izgubiti. Ribničani so ^ v celoti zavedali pomembnosti srečanja, zato so zaigrali tako, kot znajo! V prvih 15 minutah je bil rezultat 9:0. Ribnica; Kersnič, Puželj 1, Lesar, Abram, Tanko 1, Andoljšek 3, Matelič 7, Kersnič II 1, Radič 8, Ponikvar H 4 in Ponikv»r 1 5. Lovšin. Krmelj : Hrastnik 23:16 Zadnjo tokmo v LCL so domačini zanesljivo odločili v svojo korist, saj so bili v€o čas v vodstvu. Dokaj izenačeni igri v prvem polčasu je sledila vrsta uspešnih napadov, ki so prinesli učinkovito zmago. Krmelj: V. Logar, C. Logar 5, Hočevar. Božič, Pro.senik 2, Zaman, M, PajHsž 6, Damjan 2 in Kolovrat n. B. DEBELAK Drugo mesto za CELULOZARJA Končan je spomladanski dri no-gometnep prvenstva v II. republiški ligi in T IJubljan.i Ba pivo nie^ J* nato Zeleaničar gladko premagal Pionirja s 13:1. Vnstnl red: U Železničar, 2. Pionir, 3. UJV, i. IMV itd. (R. M.) B KOČEVJE — Začeto se jft do^enjsikn članih fiahov;^ prvep-stvo, na katerem 12 šaliistoi*. Zaradi prcOctičnosU ao igraU kio-čevskl šahisti najproj medseboii-na srečaj]« doma, enako pa tudi novomeški. Rezultati v Kočervjuc Praznik — Osterman 0:1, Ivii -• Praznik remi, dmer — OstermfUi 1:0 in Ivič — Gornik remd. (J. PJ ■ BREŽICE — V prljateljsid nogometni tekmi so ddjaU vK3Žačt premagala nevtxaa6e s 4:2. (B. O.) ■ KRMEU — Na hitropoteo-nem turnirju za nadov prvBiu Kimelja Je med 10 udeleženci an»-gaJ Derstvenšek (Sevnica) brak poraza, sledijo: Sribar, Jerše, žitnik, žvar itd. V doipnd uvn^itvl vo^ Sribar pred Perhajem, Debelakom itd. (B. D.) ■ NOVO MESTO V tretjem in četrtem kolu občinske letne kegljaške lige so bUi doseženi naslednji rezialtati: Stari svet — Krka 282:422; Vseh devet — Pionir 434:396; Luknja — Železničar 460:479; Šentjernej — Luknja 323: 426; Železničar — Vseh devei 485:398 in Stari devet — železničar 435:436. V vodstvu Je ŽieileK-ndčar a 8 točkami. (J. lij ■ SEVNICA — V počastitev 100-letnice slovenskega taibora Je bilo več Sportndb t^movand. Šahisti Kopitarne ao izgubiU s krend-sko Planiko s 4,5:8,5. Streilcl Bo-pitame so premagali goste i 952:923 krogov, ke^ečl Sopitas^ na pa so mondi priznati praaoB gostorv, ki ao onagaU s 461:300 kegljev. Na rsamezndtei) 1. Serlnl; ekipno |p Urejanje (N. m.); posamezniki t. Spiletič; ekipno: 1. Urejanje (IČ. m.); daljina (posamezniki).: L ini. Pišknr 5,68; krogla (posamoB* niki): 1. ini. Piškur 15,00; tek M 6 km: 1. Lovrič; ekipe 1. Stmis I; šah; ekipno: 1. Urejanje (S»* S^, inž. Ou^nik). Prehodni pokol Gozdnega gospodacstive NoivO mesto za leto 1969 so osvojtt! Smrtniki is Straže, ki so dneaU 122 točk.. Sledijo: Urejanje (N. m:) 111, Crmošnjioe KI, Podturn 19, Črnomelj 10 itd. Pokal je zmagovalni ekipi predal direkbor inž. Janez Penca. (N. N.) ■ KRMELJ — Največ zaslug pri izgradnji asfaltnega Igridča imata druStvo Svoboda in . njeo upravni odbor, saj Je levji delež denarnih sredstev zbralo društvo samo, medtem ko Je ObS odobrila najetje posojila 20.000 Ndia in prispevala 5000 Ndin za igilr šče. (B. D.) ■ NOVO MESTO — V občin-^ sdiulikalni teniSki ligi 00 bili doseženi na^ednj'l rezultati: IMV — PIONIR 3:0, IMV — ŽeleartU čar 2:1, NOVOHTEKS — NOVO-I^ 3:0, KRKA — NOVOTESKa 2:1, NOVOTEKS — Železničar 8:0, KRKA — NOVOLES 2:1 in Želea-nlčar — NOVOLES 3:0. mačini so ga naSli šele proti večeru, ko živine ni bilo » paše. Ko so prišli na kraj nesreče, so bili priče ža-kMtnega priora: govedo se je paslo okoli mrtvega dečka, ki mu niso mogli prav nl6 pomagati. ga gradiva. Bralce vljudno prosinrvo za ustrezno razrome-vanje. Nekaj, sestavkov, ki so že postavljeni v svincu v ti^ar-ni, budi danes ni moglo iziti, ker smo želeli objaviti še najnovejša tehtna prispevka: pregled 50-letnega jubileja slovenske gimnazije v Kočevju in govor tov. Franceta Šetinca, ki ga je imel na nedavni veliki proslavi ob stoletnici slovenskega tabora v Sevnici. Zato prosimo tudi sodelavce DOLENJSKIH RAZGLEDOV za razumevanje, če morajo čakati na obijiavo svojih prispevkov dlje, kot nam je v uredništvu lista ljybo. UREDNIŠTVO D(M.. LISTA Vlomilec v »NOVO-TEHNI.« Organi UJV še vedno raziskujejo vlom v prodajalno NOVOTEMNE na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. V noči od 13. na 14. junij Je neznanec odnesel ir te prodajalne za 1.180 din raznih tehničnih predmetov. radi zasludUca, temveč zato, ker me nekaj k temu sili. »Sam sem pogruntal način gačenja« Mislila sem, da Je gačenje živali nj^ov konjiček že od mladih nog, pa ni tako. — Živali sem začel gačiti šele po vojni. V Badovinčevi gostilni sem zagledal nagačenega ptiča. Bil mi je tako v6eč, da sem sklenil sam narediti tako stvar. Uspelo mi je že prvič, potem sem nadaljeval. Žival preparam čez trebuh, kožo snamem, nato napeljem žico v noge in v hrbtišče. Natlačim predivo in posušeno travo ter zašijem. Oči naredim iz lesa, jih pobarvam in polakiram. Tako se svetijo, kot bi bile prave. — Kaj pa kača na leseni palici? — ga vprašam, — To sem lani naredil za spomin, ker me je grdoba pičila. V sandalah sem šel v hosto/ ko sem začutil pik v nogo. Ozrl sem se in zagledal modrasa. Izrezal sem rano, iztisnil kri, prevezal in šel v bolnišnico. Precej me je bolelo in dobrih 14 dni nisem bil za nobeno rabo, To me je tako razjezilo, da sem medtem začel izrezovati iz lesa podobo kače. Marsikdo je že mislil, da je kača nagačena, tako ji je podobna. — In risbe na pisanicah? — Slišal sem. da v Adleši-čih delajo izvrstne pisanice, kakršne smo poznali včasih. Jaz sem se lotil nove tehnike in novega načina. Zakaj bi vsi delali enstke! Jajca skuham v določeni barvi, nato z ostrim noc^čkom delam vanj drobcene zareze, dokler ne nastane želena podoba. Maršala Tita sem delal tako, da sem gledal njegovo sliko. Pisanice bi zlahka prodal, če bi hotel. Pri nas ie bila skupina študentov iz Kanade m vsi so me prosili zanje. Nisem jih dal. Imam jih za spomin. Ne bom jih več dosti naredil, ker že bolj slabo vidim, Zeljkova sta mi povedala, da znata tudi precej starih pesmi in pripovedi o nekdanjih običajih in da ju je že snemala na magnetofon ekipa RTV iz Ljubljane. RIA BACBR Za Turkova s Tanče gore ^ Iz Johannesbruna v Nemčiji nam je pred dnevi pisala Mimi Vrtin, doma z Vrtače pri Semiču, ki je od januarja letos na delu v tujini, Takole piše med drugim: »Doma so me učili sf>o-štovati starost, zalo pošiljam 20 DM za osamljena starčka s Tanče gore. Ocenam lepo pozdravljam vse domače, sosede in znance.« % V upravi lista pa se je pretekli teden oglasila še neka ženska, ki ni hotela povedati naslova, in je za Turkova pustila 10 din. Prispevek Mimi Vrtinove in dobre neznanke smo Mkonce-ma TVirk že poslali. Prav gotovo bosta zanj hvaležna. % Pred dn«vi nam je po denarni nakaznici posla>la 50 din tudi Krajevna organizacija RK ie Boštjana. Anton Željko in nekaj njegovih nagačenih živali Glad po duševni hrani Se med izhajanjem kočev^ skih NOVIC je precej miiza-nja vzbudil neki članek o kulturi — vendar ne zaradi vsebine, ampak zaradi naslova in avtorjevega podpisa. Članek je imel namreč naslov ČLOVEKU JE POTREBNA TUDI DU&EVNA HRANA, podpisan pa je bil MATIJA GLAD. Boji se vprašati šefa Pred nekaj dnevi so delali v Kočevju, vajenci trgovske stroke jzpit za prestop v višji letnik.. Neka vajenka je bila vprašana, kakšne ribe poznamo., Vse je šlo gladko, da je bila iepitna komisija več kot zadovoljna, pri sladko-vodnih ribah pa se je zataknilo. Neki član komisije ,/c želel dekletu pomagati in jo je vprašal: — Kakšne ribe pa lovi tvoj šef v Kolpi? Dekle pa je preplašeno dahnilo: — Ne vem... se ga ne tipam vprašati. Povsod isti prstni Šabana Silahića so v Karlovcu | ker je bil sumljiv zaradi prodaja zaslišanju je priznal 3 vlome ^ kradel v Šmihelu pri v samop®* Vižmarj^ je odnes^ žev in 5j je v v Šmihel« spisek je tri katere j®, dežnika, ^ jic, prec*^ skega kov, 2 ^ cigaret, ^ kave, ' paketov, * dinarjev ' Te dni ^ redil v d' kovno r* kože, la* sebnein * trgu st^ metičarP strankafl^ njata z! in nepos*! dajalnab željkova mama ima precej razumevanja za konjičke svojega moža. Povedala pa je, da tudi ona ni kar tako. »Jaz sem specialist za torte,« jc dejala, »Spečem tako knjigo, da ne veste, če jc prava ali nc.« Motorizirani nomadi na Otočcu Prejšnjd teden se je na Otočcu ustavila večja kolona motoriziranih zahodnonem-ških turistov, ki jo je sestavljalo več kot 100 vozil in ca-ravan prikolic. Gostje iz zahodne Nemčije bodo v desetih dneh obiskali turistične krajev Sloveniji in Hrvatski. Zadržali so se tudi na Otočcu. Bo vlomov konec? Preiskovalni sodnik je odredil preiskovalni pripor za 18-Jetnega Jožeta Beleta z Dolnje Težke vode, osumljenega, da je vlamljal v Drenikovo gostilno v Gotni vasi in klubske prostore novomeških upokojencev v šolski ulici. Beleta so priprli potem, ko Je bilo v Drenikovo gostilno že petkrat vlomljeno. Okrožno sodišče v Novem mestu je obravnavalo primer Sabana Silahida, nezaposlenega delavca iz okolice Velike Kladuše. Obsodili so ga na 1 leto in 9 mesecev strogega zapora, ker je zagrešil tri vlome: v Karlovcu, v Ljubljani in v Šmihelu pri Novem mestu.-' ’ Miličniki so ga slučajno prijeli prve dni januarja 1968 v Karlovcu. Bil je sumljiv, ker je prodajal suknjiče.. Kasneje se je izkazalo, da jih je vzel v prodajalni Borec v. Vel. Kladuši. Na zaslišanju pa je Silahič sam povedal še za tri vlome. Povedal je, da je vlomil v Mesnico v Karlovcu in vzel okoli 120 din; da je vlomil „S v ponedeljek, 16. junija popoldne, je restavrator profesor Viktor Snoj spet »pognal v tek« staro otoško sončno uro, ki je okras prenovljcnt^a pročelja gradu. (Foto S. Dokl) Med lahič P' izjavo, s ni postoj ga posl»^ bljansKO no boin* nil spet kazniva znal. S0< ni dvotf povsod I tise Psihi8*‘ tovil, dn duševni motnje ^ ševnenu ie nje^ no zU>*| okrožno spoznal<^ ^ sodilo. ŠtruC s(i 7. juP od doiw Barbar® Je izgi^ prej so tem S®j ter mil^ li so Vsi pošteni- marele pa ie ni Županu izginil dežnik - Polički dobili noge Nedavnega posvetovanja živinorejcev na Travni gori so Se udeležili živinorejci^ predstvniki kmetijskih organizacij, občinške skupščine, poslanci, predstavniki inštitutov, gospodarske zbornice itd. — torej sami pošteni in ugledni državljani, a kljub temu sta izginila dežnika ribniškemu županu in c-nemu izmed organizatorjev posvetovanja, noge pa ie dobilo tudi več polič-kov (majolik) in skleda. Kam je vse to izginilo, nihče ne ve, domnevajo pa, da je imel svoje prste vmes Bakhos, saj je bilo poskrbljeno tudi za dobro pijačo. Prav zato ni čudno, da je prišlo do zamenjav dežnikov, kako pa je bilo s polički, še ni pojasnjeno. Zupan je izgubil svoj dežnik izpred oči le za nekaj trenutkov (in hkrati za vedno), ko se je ob poslavljanju rokoval z u-glednimi gosti. Takrat g gnojena, drugače pšenica štrajka, kakor delavci v tovarni. Naenkrat prekine učiteljica zanimivo debato. Debato imenujemo take razgovore, ko eden reče da, drugi pa ne. Ali pa reče drugi da, prvi pa ne. Učiteljica zamahne z roko po zraku, kakor da lovi muhe, in reče: »Dobro! Ko smo torej spravili pšenico v zemljo, kaj potem? Kdo mi zna hitro povedati, kajti ure bo kmalu konec!« Mislim si: »Ura bo kmalu poginila, treba bo hiteti, da jo rešimo.« Vstala sem in dejala: »Nato hitro počakamo, da pšenica zraste in dozori, nato jo požanjemo, zmlatimo in zanesemo v mlin. Iz mlina dobimo moko. Iz moke speče mati štruklje in potico. To hitro pojemo in pšenice je konec!« Takrat je pozvonilo. Učiteljica nam je še naročila, naj vsadi vsak eno pšenico in naj z zanimanjem opazuje, kaj pšenica dela. — Doma sem potegnila z okna lonček s pelargonijo, rožo sem vsadila za plot, v lonček pa dala pšenico. Pokazala sem lonček očetu, ki se je nagajivo nasmehnil ter rekel: »Anca, zdaj pa le pripravi vreče, da boš lahko kam s pšenico!« ' . Hitro sem ga ubogala. Poiskala in privlekla sem tri vr^ če. Medtem pa pride naša kura, lista siva kokodajsa. Pomislite, s krempljem brcne preko lončka, zagleda pšenico in jo požre. Kakšna škoda! čemu mi bodo sedaj vreče? Huda sem postala na kokodajso in pri priči bi ji odrezala glavo, če bi jo dobila. Kmalu pa mi šine v glavo druga misel. »Le počakaj, šmentana kura!« sem dejala, »drugič vsa-dirri v lonček krompir. Za tega vem, da ga kokodajsa ne žre!« Ko me je učiteljica vprašala, kako je z mojo pšenico> sem ji povedala, da bi moja pšenica lepo rasla, naredila bi velik klas, in ko bi klas dozorel, bi ga požela in zmlatila ter bi imela pšenice za tri vreče in moke za vse praznike, če mi ne bi bila \'sajene pšenice pozobala nesrečna siva kura. * Hudir jo ožgi, sivo kokodajso! želim ji, da bi se zadavila s tisto pšenico in da bi jo v nedeljo pojedli! MARINKA ERJAVEC (Zgodba je bila nagrajena s četrto nagrado — 200 din — našega natečaja' »STE IZKORISTILI VSE SVOJE SPOSOBNOSTI?«. Popravljamo tudi tiskarsko napako v podpisu nasajenega sestavka »Kitara v mesečini«, ki smo ga objavili prejšnji četrtek: tretja nagrada zanj znašala 200 din, in ne 500 din, kakor je bilo po pomoti tiskano.) ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H Tovarna kemičnih Izdelkov ILIRUA iz Ljubljane je organizirala v nedeljo v Hali Tivoli veliko frizersko tekmovanje, združeno s programom In demonstracijo najnovejših izdelkov NARTA-LAS. Mednarodnega tekmovanja za pokal prijateljstva, doslej največje frizerske prireditve pri nas, so se udeležili tekmovalci sedmih vzhodnoevropskih držav in Jugoslavije, na tradicionalnem frizerskem tekmovanju za NARTA mladinski pokal pa se je pomerilo nad 100 tekmovalcev iz vse Jugoslavije. V Hali Tivoli v nedeljo prav gotovo ni bilo nikomur dolgčas. Program, ki se je odvijal ves dan in na katerem so prikazali pričeske za vsako priliko, so nastopili tudi pevci, ansambli, folkloristi, baletni plesalci in manekeni z najnovejšimi izdelki nekaterih naših konfekci-onarjev. Prav gotovo bo novost, ki jo je na tej prireditvi sporočil predsednik Ilirijinega NARTA STUDIA, navduSllves ženski svet. Od ponedeljka, 16. t.m., so tudi pri nas v prodaji najnovejši izdelki ILIRIJE in jim pravijo NARTA-LAS dodatki. To so pollasu-Ije, lasulje, čopi, kareji In drugi podobni lasni dodatki v osemindvajsetih barvnih niansah. Lasni dodatki so izdelani jz GEMMA lasnih vlar ken in imajo vrsto prednosti pred naravnimi lasmi. m. v. Elektrika ubila ribe in ribiča 27-letni Anton Kobe zDol-ža je v nedeljo, 15. Junija, dopoldne z elektriko lovil ribe v potoku Klanfar pri Pangerč grmu. Ko je stopil v vodo, da bi pobral ubite ribe, ga je elektrika ubila. ^ii06aOlAiTE Okoli 400 učencev osnovne šole »Katja Rupena« je odšlo v torek opoldne na novomeške ulice, ker so s parolami'opozarjali voznike motornih vozil, naj ne dirkajo, ker niso sami na cesti itd. V tihi povorki so odšli pionirji od Kettejevega drevoreda po Cesti komandanta Staneta na Glavni trg do kandijskega križišča in po isti poti nazaj. V torek, ob dnevu varstva otrok v prometu, so bile po vsej novomeški občini številne manifestacije, v katerih so sodelovali pionirji-promet-niki in prometni miličniki. (Foto: Ivan Zoran). Osnovna šola Globoko ima svoj kombi. Z njim so prevažali k pouku otroke iz Bojsnega in 2upelevca. Vozačev je 60 in voznik Franc Erban pelje vsak dan trikrat Y šolo in trikrat domov. Pozimi ni nikoli izostal. Kadar cesta ni bila splužena, je peljal naokrog:. (Foto: J. Teppey). S SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK 6. JUNIJA V BREŽICAH Novi družbi je potrebna nova šola Za člana konference ZK Slovenije je bil izvoljen prof. Stanko Škaler šesta redna seja občinske konference Zveze komunistov v Brežic^ se je osredotočila na idejna in politična vprašanja vzgoje in izobraževanja. Nanjo so bili razen članov konference vabljeni številni prosvetni delavci z namenom, da bi razprava z različnih vidikov osvetlila vlogo in naloge sodobne šole. Goradivo, ki ga je pripravila komisija za cbnjžbeno-po-Bfaične odnose in idejna vpra-San^, je vsebovalo obiik) pobud za razpravljarye. V njem 80 bile nanizane masU o idej-ODsta poiika na §oilali, o vlogi učiteljskega poklica v na-91 družbi, o uresničevaziju Scdake refoime, o ideijnih vpHivnih okolja na mlade ljudi, o izobrazbenem sestavu u&iteljstva in nadaljnjem usposabljanju prosvetnih delavcev, o samoupravljanju na Solab in še vrsta drugih vprašanj. . - Slavko Lipar je v uvodnem .Teleiatu zelo kritidno sprego-, sorid o pomanjkljivostih .jTOgojnih prizadevanj na šo-laih.:^anc Buikovinsky pa je racavi j al o odnosu šole do reHigije in cerkve. Poudaril .je, da.se v družbi, ki se vsak dfm boJo demokratizira, idej- • nost pouka ne pogilablja sama po sebi in da jo je zato treba zavestno vnašati v de- lo z mladim rodom. Poslanec zveznega prosvet- V Cerkljah sprejem za upokojence Na posestvu AGRAiRIiE v Cterkljah ob Krki bodo jutri priredili sprejem za upo-kojeince tega podjetja. Razkazali jim bodo kokošjo farmo, nato jih bodo pogostili bi jih seznanili z napredkom podjetja v zadnjih letih. Dvema bodo poklonili spomin-s(ka darila za dolgoletno službovanje. Sprejem za Ujpoko-jence postaja v podjetju vsakoletna tradicija. Srečanja z njimi so vedno zelo prisrčna. no-kultumega zbora Boris Li-pužič je v obširnem prispevku načel nekatera načelna vprašanja, ki so skupna vsej Sloveniji. Dejal je, da na stopnja osnovnega izobraževanja ni več dovolj, da dobi obrok le nujna spoznanja, ampak je treba v njem že tedaj razvijati sposobnost za samoizobraževanje. To seveda zahteva revizijo šolskega programa. Tov. Lipužič je naštel tudi ukrepe, ki se pripravljajo, da bi več učencev končalo osem razredov osnovne šole; omenil je enotno organizacijo prosvetno-pe-dagoške službe, ukrepe za izboljšanje socialnega sestava študirajoče mladine in • enakomernejše zastopstvo vseh slovenskih pokrajin med študenti. Najbolj nadarjenim bo- IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile; Doroteja Šetinc iz Sentlenarta — Janeza, Ana Lipej iz Sel — Vlasto, Marija Planinc iz Gorjan — Ivico, Marija Bogovič iz Arnovih sel — Roberta, ljuba Kodrič iz Dmo-vega — dečka, Marija Pirc iz Mralave vasi — Lidijo, Bernarda Rebersiek Iz Pavlove vaai — Romano, Rozalija Kovač Iz Krškega — deklico, Helena Urh iz Orež^a — Valentina in Marija Babič iz Bistrice ob Sotli — Antona. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden m se ponesrečili in iskali pomoči'v brežiški bolnišnici: Mihael Mešiček, kmet iz Vel. Dola, je r«del z voza in si poškodoval glavo In levo nuno; Andrej Zorko, sin kmeta iz Bukov-ška, Je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Marinka Umek, delavka u Artič, sl je pri prometni nesreči poškodovala glavo. NOVO V BREŽICAH ■ POCITNIftKl AVTOBUS bo Jum o(U>eljal v Savudrijo 44 o-trok. Z njimi bodo potovali na počltnloe trije vodiči. Skoraj polovica otrok je Iz Dobove, drugi Pa 90 iz Kapel, Bizeljskega In Bušeče vasi. Letos pričakujejo v Savudriji 200 Solarjev iz brežiške občine, kar Je Se enkrat tolika kot lansko poletje. Vsaka i/.mena bo letovala deset dni. ■ GIMNAZIJO V BREŽICAH zapušte letos 69 maturantov. Zrelostni izj4ti so se začeli 16. Junija. K pismenemu delu mature Jih ie pripuSčenih 54. Z odUčnim uspeinom je končaa osmi razred tokrat samo en dijak, medi«m ko je bilo v prejšnjih letih odličnjakov dosti več. ■ ZA JUTRI SKLICUJK sejo vodstvo konfereiioe za družben<) aktivnost žensk. Na dnevnem redu J« delovni program za naslednje Obdobje, nato Pa kiidrov-ska vpruSanJa. ■ TABORNIKI bodo počistili gozd pri vodovodnem črpaliSču na postaji. Prvič jim Je to delovno akcijo preprečil -do4, zato so jo preložili na ugodneje vreme Caka Jih precej dela, če bodo ho teli nalogo dobro ojTavUl. Cl«nl odreda so pomagali pred začetkom kulturne revije pri čiščenju spodnjih prostorov prosvetnega doma, mod revijo pa so bili .skupinam na voljo kot vodiči. ■ NA CESTO, KI PEIJE KiKO-ZI BREŽINO v Globoko, so začeli navažati gramoz. Prebivalci komaj čakajo, da jo b(Xlo iuič^li asfaltirati. Dolgoletne ob ljube in želje se bodo torej u-resničile Se to poletje do kredita odprli vrata v srednje in visoke šole. V razpravi je večina soglašala z ugotovitvijo, da je idejna vloga šole prešibka, da so šolski kolektivi previč izolirani od družbenih vplivov in da izobrazbeni sestav učiteljev v občini ni tak, kot bi moral biti. Veliko prosvetnih delavcev študira izredno. Tiste, ki resno delajo, bi bi- lo treba razbremeniti in jim tudi finančno pomagati. Udeleženci so ‘se razšli z občutkom, da je bilo o preobrazbi človeka izrečenih še premalo besed in da se je razprava razživela šele ob obrobnih vprašanjih. Radio Brežice PETEK, 30. JUNIJA: 20.00— 20.10 — Napoved programa in poročila. 20.10—20.30 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 20.30—21.15 — Glasbena oddaja: Izbrali ste s^i. NEDELJA, 22. JUNIJA: 11.00 — Domače zanimivosti — Program izgradnje šol v Krškem — Emin Armano: O pomenu poučevanja glasbe — II. del — Za naše kmetovalce: inž. Olga Lupšina: Krompirjeva plesen — Prijetno nedeljo vam volči ansambel Jožeta Kre-žeta — Nedeljska reportaža: Srečanje Sol bratov Ribarjev v Osijeku — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. TOREK, 24. JUNIJA: 18.00- 19.00 — Novo v knjižnici — Ju-goton vam predstavlja — Iž naše glasbene šole — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in filmski pregled. 19.00 —19.30 Novi posnetki — nove melodije — oddaja zabavne glasbe. Po kruh v drugo republiko Zdaj, ko se je v brežiS-ki občini podrašil kruh, bo imel bizeljski pek on-stran Sotle še več prometa. Ze doslej je bila razlika v ceni tolikšna, da so nekateri domačini kupovali kruh raje na hrvaški strani mostu. Prodajal ga je isti pek, kot na Bizeljskem, vendar jih to tli motilo. Onstran^ meje so odloki drugačni^ zakaj pa ne bi bil Se slovenski kruh tam cenejši? J. T. Ivan Loštrk bo jutri v Brežicah Predstavniki sindikalnih organizacij iz podjetij, predsedniki delavskih svetov in člani izvršnega odbora ob-Činske korJerence SZDL v Brežicah se bodo jutri sreča- li s poslancem sooialno-zdravstvenega zbora zvezne skupščine. Dali bodo ivi-p>ombe na prodlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in prosili tovariša Loštrka za, podrobnejša pojasnila. Kje bomo v nedeljo volili? Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti občine Krško sta 29. maja 1969 sprejela odlok o razpisu referenduma (ljudskega glasovanja) za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevnih skupnosti Krško in Zdole. Odlok hkrati govori tudi o Plačevanju samoprispevka, ki je namenjen za postavitev nove osnovne šole v Krškem. S tem v zvezi je občinska volilna komisija v Krškem določila naslednja volišča za uvedbo fererenduma, ki bo na območju krajevnih skupnosti Krško in Zdole v nedeljo, 22. junija 1969: 1. na prvem volišču, ki bo pri Francu Cerovšku iz Spodnjega Pljavškega, volijo volivci, ki stanujejo v naseljih Spodnje in Srednje Pi-javšiko; 2. na drugem volišču, ki bo v sobi družbenih organizacij, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Gornje Pi-javško; 3. na tretjem volišču, ki bo pri Francu Levičarju iz Ceste št. 2, volijo volivci, ki stanujejo v naseljih Cesta in Gviite, razen hišnih šte- vilk 1, 3, 4, 6 in 8; 4. na četrtem volišču, ki bo pri Martinu Mavserju na Gori St. 6, volijo volivci, ki stanujejo v naseljih Gora, Cretež, Dunaj, Senožete,Straža in Strmo rebro; 5. na petem volišču, ki bo pri Francu Božiču iz Goleka št. 18, volijo volivci, ki stanujejo v naseljih Golek, Spodnje Dule in Osredek; 6. na šestem volišču, ki bo v osnovni šoli v Krškem, volijo volivci, ki stanujejo v mestu Krško — seVemi del do vključno gostilne »Preskrba« in na nasprotni strani do vključno hišne št. 45 in del Gunt ob Savi, hišne • številke 1, 3, 4, 6 in 8; 7. na sedmem volišču, ki bo v prostorih »Zavarovalnice« Krško, volijo volivci, ki stanujejo v mestu Krško .od gostilne »Preski:ba« in na nasprotni strani od hišne številke 45 do avtomehanika Baškoviča na Cesti krških žrtev; 8. na osmem volišču, ki bo v dijaškem domu Krško, volijo volivci, ki stanujejo v mestu Krško od avtomehanika Baškoviča navzdol, oziroma vsi volivci tega predela, ki spadajo pod mestno območje, vključno Zupančič; 9. na devetem volišču, ki bo pri Martinu Mavsarju na Trški gori, volijo volivci^ ki stanujejo v rtaseljih Trška gora in Narpel; 10. na desetem volišču, ki bo v tovarni čokolade »Im* perial« v Sotelskem, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Sotelsko; 11. na enajstem volišču, ki bo v zgradbi Agrokombinata na Sremiču, volijo volivci. Sestanki za referendum v teh dneh sta območji krajevnih skupnosti Krško in Zdole preplavljeni z lepaki in transparenti, ki opozarjajo in vabijo občane, naj se udeležijo referenduma za uvedljo kraje^ega samopri-skevka, ki bo prihodnjo nedeljo. V minulem tednu so bili v ta namen sklicani zbori občanov ter razširjeni sestanki krajevnih organizacij Socialističa:« aveze in drugih krajevnih dejavnikov ter sestanki oziroma zbori delovnih ljudi po delovnih orga-nizacijfih. Iz ra^oloženja občanov na sestankih in zborih kot tudi iz vsakdanjih neformalnih razgovorov je ču-titi, da le-ti uvidevajo potrebo po zbiranju denarja za Solo. ki stanujejo v naselju Sremič; 12. na dvanajstem volišču, ki bo pri Martiiim Kelharju na Bučerci, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Bučerca; 13. na trinajstem volišču, ki bo pri Jožetu Preskarju na Kremenu, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Kremen; 14. na štirinajstem volišču, ki bo v osnovni šoli na Vidmu, volijo volivci, ki stanujejo na Vidmu v ulicah; na Bregu, Vrtna, Nikole Tesle, Pot na Polšco, Strma pot, Kozinova, Stritarjeva, Trubarjeva, Trdinova, Lapajnetova, Kajuhova, Žagarjeva in šolska ulica ter Prešernova ulica od Skerbca navzgor; 15. na petnajstem volišču, ki bo v prostorih Elektra Krško, volijo volivci, ki stanujejo na Vidmu v ulicah: Cesta 4. julija od križišča s Cankarjevo ulico. Savska pot. Ribiška, Tovarniška, .Prešer-va do križišča s Cesto 4. julija in Kolodvorska ulica; 16. na šestnajstem volišču, ki bo v upravnih prostorih SGP »Pionir« na Vidmu, volijo volivci, ki stanujejo na Vidmu v ulicah; Zdolska, Sovretova, Rozmanova, Papirniška ulica, Na Resi, Župančičeva, Kvedrova, Tomšičeva, Strmeckijeva, Tončke Čečeve, Majcnova, Kidričeva, Ilije Gregoriča in Sremiška cesta; 17. na sedemnajstem volišču, ki bo v starem vrtcu na Vidmu, volijo volivci, ki stanujejo na Vidmu v ulicah: Cankarjeva, Slavka Rožanca, Delavska in Kurirska pot; 18. na osemnajstem volišču, ki bo pri Vahčiču v Sta- ri va.si, volijo volivci, ki stanujejo na Vidmu v ulicah: Cesta 4. julija od Cankarjeve ulice dalje, Aškerčeva, Levstikova, Jurčičeva ulfca, Kratka pot, Erjavčeva, Ilirska, Partizanska, Ob Potoku, Poljska pot. Pot na Libno in naselje Vrbina; 19. na devetnajstem volišču, ki bo v osnovni šoli v Dolenji vasi, volijo volivci, ki stanujejo v naseljih Dolenja vas m Pesje; 20. na dvajsetem volišču, ki bo v gostilni -Spiler v Starem gradu, volijo volivci, ki stanujejo v naseljih Libna, Stari grad, Spodnji Stari grad in Spodnja Libna; 21. na enaindvajsetem volišču, ki bo v osnovni šoli Zdole, volijo volivci, ki stanujejo v naseljih Zdole, Ano-vec in Pleterje; 22. na dvaindvajsetem volišču, ki bo pri Ivanu Cerjaku na Ravnah št. 32, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Ravne; 23. tia triindvajsetem volišču, ki bo pri Ivanu Žajbar-ju iz Kostanjka št. 31, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Kostanjek. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA — KRŠKO 24. junija bo krvodajalska akcija Občinski odbor Rdečega križa v Krškem toplo priporoča občanom sodelovanje v krvodajalski akciji, ki bo 24. junija. če še niste v vrstah krvodajalcev, se jim pridružite! V Krškem jih je na slovesnosti 9. junija 29 prejelo zlata odličja za desetkratno darovanje krvi. Nova šola brez bazena! / V žve2i z različnimi govoricami o gradnj^i no- , Ve osnovne šole v Krškem; ki so se nje dni v mestu, kakor tudi glede na;«gibanja, kaj vse bo nova šola imela, sporočamol' javnosti, da je bil program za novo osnovno šolo sestavljen točno po navodilih sekretariata za prosveto iri kulturo SRS. Zaradi pomanjkanja denarj_ai pa bp^ dobila nova šola zdaj samo telovadnico. Plaval-' hega bazenčka ob šoli, v katerem bi se otroci že ,, zgodaj začeli učiti plavanja, zaradi pomanjkanja denarja ne bodo gradili. Prav gotovo pa se vsi starši že zdaj strinjajo s tem, da nova šola mora imeti telovadnico. KRŠKE NOVICE ■ 29. JUNIJA RAZVITJE l*RA-PORA. Krajevna organizacija ZB Krško bo v nedeljo, 29. junija, ob 15. uri pred tovarno papirja razvila svoj prapor. Razvitje prapora bo r«d pokroviteljstvom tovarne papirja, ki Jo bo zastopal direktor Lado Trampuš. Pri svečanosti bo sodelovala godba na pihala, s programom pa bodo nastopili tudi učenci videmske osnovne §ole. Razvitja prapora se bodo udele-žiile s svojimi prapori vse KO ZB v občini, vabljeni pa so tudi gostje iz sosednjih občin. ■ OBVESCEVALEC V SLIKAH. V tovarni papirja so poleg obveščanja članov kolektiva v [lisani besedi uvedli tudi obveščanje s fotografijami. Na velikem panoju s fotografskimi posnetki prlkMuJeJo delo v kolektivu. Objavljene slike imajo vedno precej •biskovalcev. ■ PLANi^ARJI HODO KiRAM. v netijo, 29. junija ob 15. uri popoldne, bo na kopališču pri tovarni papirja velika vrtna veselica s srečolovom. Priredila Jo bo krajevna organizacija ZB Krško. Obiskovalce bodo zabavali Veseli pUuAšarJi iz Ljubljane. Cisti dobiček bo organizator namenil za zdravljenje in oddih svojih članov. ■ RAZPRAVA O OSNOVNEM ZAKONU ZA DRUŽBENO PLANIRANJE. Konec Junija bodo komunisti osnovne organizacije ZK v tovarni papirja razpravljali o osnovnem zakonu o družbenem planiranju. Razpravo bodo vodili člani CK ZKS. V razpravo o na vodenem zakonu Jo vkljvičcnlh 50 Jugoslovaivikih delavnih organizacij. ■ PENZION .SE NE KO PODRAŽIL. Pred dnevi Jo svet počitniške skupnosti v Mtiteradi pri Poreču sklenil, da se penzion v letošnji sezoni ne bo povečal. Nad deset let stari gostjo i^ltnlSkega doma bodo morali dodatno pln čati polog ponzloasko cene le 1,20 din n«nlh komunalnih tak.s. Za v bodoče pa so na svetu jJočltniške skupnosti sklenili, da bo potrebno že ob vpisu za letovanje vnaprej plačati 20 odst. stroškov letovanja. ■ MATERADA JE PRIPRAV-UENA. Počitniški dom krških delovnih organizacij v Materadi pri Poreču Je nared za ^Tejem gostov, ki. so se V letošnji sezoni odločUi preživeti dopust v tora domu. Vikendi so oki^o priprav-Ueni, prav tako zunanje okolja in plaža. Poleg lanskoletnih čolnov za vožnjo in vodno smučanja so letos kupili 10 sandolinov, naredili so dva volika splava sončenje in igranje otrok ob obali, odrasli kopalci pa se bodo It^o sončili na splavu na odprtem morju. Uprava doma Ja torej poskrbela za vse, obiskovalcem želi le veliko sončnih dni in toplo morje. ■ RAZUIV^EVANJE ZELEZNI-CE. Poročali smo že, da Je bU * novim železniškim voznim redoro uklivjen i«atanek braovlaka olt 23. uri, ki Jo imel ugodno zvezo za potovanje v Poreč. Na prošnjo, da bi omenjeni vlak ustavljaj v Krškem, Je železnica prt' stala. Tako od 15. junija daua vlak ustavlja v Krškem ob 22. v Pazin pa pripelje ob 5.11, ^ koder Je avtobusna zveza za PO" reč. Iz Pazina bo mogoče odpotovati ob 23.54, v Krško pa bo vlnK prispel ob 6.02. TLsU občani, lobodo letos potovali na oddih v Poreč z vlakom, imajo torej oa 15. t. m. prav tako ugodno zvoao kot v preteklem letu. VESTI IZ KRŠKE OBČINE BREŽIŠKE VESTI * 1» DOLENJSKI LIST Št. 25 (1004) ★ Mladinska konferenca v Boštanju 14. junija je bila v Boštanju mladinska konferenca na osnovni šoli. Za delovnega predsednika je bil izbran odličnjak Tinko Podlogar. Po poročilih in govoru tov. Hafnerjeve je bil svečan sprejem pionirjev sedmega razreda v mladinsko organizacijo. Prisrčna pa je bila tudi predaja ključa odhajajočih osmošolcev. Skoro vsa dekleta, ki končujejo šolanje, so se odločila za zaposlitev v Lisci ali Jutranjki. Kaže pa, da tudi za fante ne bo težav. Konferenco s«o pozdravili in novim mladincem čestitali ravnatelj šole, predstavnik občinske konference ZMS in brije predstavniki krajevnih organizacij. F. D. Šentjanž: v nedeljo zbor volivcev v prosvetni dvorani v Šentjanžu bo v nedeljo, 22. junija, zbor volivcev, na katerem bodo po sklepu sveta krajevne skupnosti razpravljali o davčnih obveznostih kmetov in razvrstili območja krajevnega urada v drugo skupino. Na dnevnem redu bo tudi gradnja telovadnice, za katero so uvedli krajevni samoprispevek. Jamstvo za posojilo Sevniško trgovsko podjetje bo dobilo posojilo 100.000 dinarjev za gradnjo ti^ovine v KTmelju kB sredstev DOZ ali ukinjenega investicijskega sklada Prav tako bo se-'/nd-ški JUGOTANIN dobil 200.000 din posojila za iinaai-ciranje proizvodnje furfui*ola, ka ga 1» odobrila zavarovalnica Krško. Občanska skupščine je na zadnji seji že iz-rejola jcunsbvene Izjave ze na-Jetje-tefli poeojdl. O gradnji zdravstvenega doma Upravni odbor zdravstveno-Investicijrftega sklada je 12. junija olDravnaval odnose pri gradnji novega zdravstvenega doma in lekarne v Sevnici, za kar plačujejo občani samoprispevek. Sklad bo s pogodbo vezal zdravstveni dom Celje in lekarno v Sevnici, ki sta iz svojih investicijskih sredstev tudi dolžna prispevati za gradnjo sevnišk^a doma. Samoprispevek je samo del denarja, potrebnega za gradnjo. NESTRPNO ČAKAJO NA NOVO. Učenci osnovne šole na Telčah, ki se že leta in leta stiskajo pri pouku v malo večji kmečki hiši, eni najslabših šol v Sloveniji, se že zdaj veselijo, da se bodo z novim šolskim letom preselili v novo šolo. šolska stavba s tremi učilnicami, ki bo veljala čez 500.000 dinarjev, bo kmalu dograjena (slika spodaj), manjkala pa bo še notranja oprema. Denar zanjo bodo prispevali delno prebivalci tega območja, delno pa delovne organizacije. (Foto: Legan). Obrt preveč zaostaja Jutri bo o terciarnih dejavnostih razpravljala občinska konferenca ZK — Zakaj omejitve? Ker T sevndški občini že dalj časa ugotavljajo zaostajanje družbe in zasebne obrti, je o teh stvareh sklenila razpravljati tudi Zveza komunistov. Za jutri, 20. junija, je sđclioena seja občinske konference ZK, ki bo posvečena obrti in drugim terciamlm dejavnostim. Poročilo je pripravil načelnik oddelka za gospodarstvo na občinski upravi Ivo Pinterič. Kljub naraščajočim potrebam se število obrtnikov ne povečuje, v mnogih dejavnostih se celo manjša. Odkar so, se povečale obveznosti, se je zmanjšalo tudi število tistih, ki opravljajo dopolnilno SEVNIŠKI PABERKI ■ BILANCA (K)ST1NCEV. Po slovo.snostl v čast stoletnice tabora si gostinci lahko manejo roke. V soboto In nedeljo 80 prodali toliko pijaCe in hrane, kot že dolgo ne. Gostinsko podjetje je v t^ dneh porabilo čez 400 k? mesa, samo v nedeljo pa 100 kg ca čevar^Ciče. Na vrtu Je več kot 60o ljudi zabaval ansambel Ber-KOT, dodatno pa so najeli Se 10 natakarjev. Zelo veliko Je iztržil tudi MERX na ploščadi pri trgovinah ■ PODRAŽITEV MESA. Prej-Inji teden so podražili meso v prodajalnah kmetijskega kombinata ZASAVJE. Teletina Je zdaj po 16 din, govedina prve kvalitet« po 12,80 dni, druge pa po 10,50 din. Zaradi podražitve iivi-ne je imt'l kombinat zadnje mesece 8 prodajo mesa celo izgubo. Meso 90 že prej podražili tudi v sosednjih obCin^. m PRIPOMBE K ZAZinAI.NC-MU NAČRTU, v prostorih občinske u[Tave Je razgrnjen osnutek iazidalno«a načrta predela meata pri osnovni Soli, ki predvideva tudi ukinitev ce.ste in prestavitev boncinske črpalke, tako da bo po dograditvi novih prostorov konfekcija LISCA imela zaokrožen prostor Lastniki novih produ- ialn prodlagujo, naj ce.sta o«tane, :er bi trgovine izgubile dol poslovno vrednosti. Med pripombi-mi Je r^diog, da Je blizu tole nujno potrebno predvideti ludi dvorano ze verouk osnovnoSo’skih otrok. ■ KLJUKASTI KKli. Na Sto parjevi hiSi v Sevnici so v sredo mimoidoči lahko videli pravkar narisan kljukasti križ. Milifniki so postrgali z zidu del barve, kar lahko pomaga Pri odkrivanju storilca. Domnevali so, da Je to sto ril objesten otrok, saj je kaj ma lo verjetno, da bi to naredil kdo izmed starejših, ki Se pomnijo, kako nas Je prizadejal nacizem. ■ NE BO RAZPISA ZA ništva, da je neurejeno kreditiranje in da so neupravičene bogatitve nekaterih posameznikov, ki so sanali obiti predpise io inšpekci.;:<3, škodiJe celotnemu obrtništvu. Navajajo nove predpise, i>o katerih je na novo omejeno število zaposlenih v gostins^ vu. To trenutno gostinstva v občini še ne prizadene, slabo pa bo vplivalo v prihodnje, ko bodo kraji v tem delu Slovenije postali bolj zanimi- vi za turizem. Drugi primer je omejitev tonaže zasebnih kamionov. Od jutrišnje občinske kon ference ZK pričakujejo, da bo sprejela nekatera stališča, ki bodo pripomogla, da se bodo terciarne dejavnosti hitreje razvijale v skladu s splošnim razvojem in potrebami. Pred krvodajalsko akcijo '25., 26. in 27. junija bo v sevniški občini krvodajalska akcija: prva dva dni v Sev nici, zadnji dan pa v Krme lju. Občinski odbor BK je že sklical posvet o pripra vah. Vodstvo poziva delovne kolektive in posameznike, po sebno mladlrK), naj v kar največjem številu daruje kri ŠE DROBTINICE S TABORA ■ POSEBNI VOZ, ki je v spo redu skozi mesto zbudil tolUco pozornosti, Je pripravil Rudojf Kokove iz Rovlfiča. Do Sevnice ga Je iTlpeljal na drugem vozu ■ NA TISOČE OBISKOVAI. CEV je ob stoletnici tabora ku pilo spominski znak, veren posne tek taborskega znaka Izpred sto let. Teh znakov pa ne bi bilo, ie ne bi edinega' primerka iz tistega časa hranil Rajko Perko. ■ POHVALA ZA KRAJEVNE OR(iANIZACME. Prireditelji ta bora izrekajo priznanje krajevnim organlzacilam po vsej občini, ki so pp.skrbole, da se je prireditev udeležilo tako veliko Število prebivalcev občine. OBČINSKA SKUPŠČINA TREBNJE O KMETIJSTVU 12. JUNIJ/ Solidarno nositi težave kmetov Znova oživljena misel, da je izhod v združevanju skladov socialnega zavarovanja delavcev in kmetov - Ustanovljen sklad za kmetijstvo Kot SO odločili na zadnji seji skupščine, ima zdaj tudi trebanjska občina sklad za pospeševanje razvoja kmetijstva. Njegove naloge so določene, celo preveč jih je v primerjavi s skromnim denarjem, ki ga ima sklad za začetek. Sklad vodi 9-članski upravni odbor; Franc Jevnikar kot predsednik ter člani inž. Drago Kotar, Jože Kastelic, Anton Sever, Franc Novak, inž. Alojz Metelko, Alojz Jarc, Drago Zagorjan in Franc Štirn. V četrtek razprava kar ni hotela steči. To je, kadar je kmetijstvo na dnevnem redu, izjemen primer. Odborniki so spoznali, da na probleme kmetijstva že dalj čar sa opozarjajo, pa vendar se stvari malo spremenijo. FRANC JEVNIKAR je znova nanizal vrsto dokazov, ki IK)trjujejo, da je kmet zapostavljen. Ni dovolj samo ugotavljati, da kmetje v primerjavi z industrijskim delavcem manj ustvarjajo, ker Vel. Gaber: cesta še slabša z letošnjim letom je krajevna skupnost Veliki Gaber prevzela v vzdirževanje cesto četrtega reda Stranje— Vel. Gaber—Bič, češ da bo zanjo bolje skrbela kot Komunalno obrtno podjetjeTreb-nje, ki sicer skrbi za druge ceste četrtega reda v občini. Krajevna - skupnost je dobila tudi denar, vendar cesta m prav nič boljša, vozniki se pritožujejo, da je celo slabša. Razlika je v tem, da zdaj ni mogoče pokazati na komunalno podjetje, ampak je treba pokazat bližje. Prva številka »Mi mladi« Te dna bo v Trebnjem izšla prva številka ciklostiranega glasila, ki ga bo občinska organizacija Zveze mladine Slovenije izdajala z namenom, da pripomore k aktivnosti organizacije in njenih članov. Glasilo z imenom »Mi mladi« bo objavlja- lo prispevke o delu mladinskih aktivov ter o problemih mladine, imelo pa bo* tudi literarni del. Uredniški odbor poziva mladince, naj z dopisovanjem pomagajo izboljševati vsebino glasila. Mirna: septembra stalni zdravnik Zdravstveni dom Novo mesto, kamor spada tudi miren ska zdravstvena postaja, odgovarja na javna vprašanja bivalcev Mirne in okolice, da bo kraj dobil stalnega zdravnika v septembru. Tudi v drugih krajih občine so se na zadnjih zborih volivcev pritoževali, da mora zdravstveni dom zagotoviti dovolj zdravnikov in preskrbeti nadomestila, če kdo izmed sedanjih zboli. O zdravstveni službi bo razpravljala tudi občinska skupščina na erki prihodnjih sej. Ponovno o skladu za štinenHiranie Sklad Jožeta Slaka-Silva, ki je bil ustanovljen za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov, bo imel letos predvidoma 22.826 din dohodkov in bo dosedanjim 9 štipendistom lahko pridružil še 5. Na zadnji seji občinske skupščini so sklenili, naj do septembra skupščina ponovno razpravlja o novi vlogi sklada, ki naj bi prevzel tudi .štipendiranje kmečke mladine z ozirom na to, da bo v prihodnje podeljevala mnogo štipendij republiška izobraževalna skupnost. Splošno podporo je imel predlog FRANCA ŠTIRNA, naj bi združili sklade socialnega zavarovanja delavcev in kmetov in s pomočjo te nacionalne solidarnosti vsi nosili posledice krize kmetijstva, ki je kmet sam ni kriv. že sedaj je jasno, da pokojninskega zavarovanje kmet ne bo zmogel, saj ima veliko dajatev. Predsednik ObS CIRIL P®-VEX3 je razen predlogov, povzetih iz razprave in predloženega gradiva, predlagal, nj bi še letos v občini izdelali temeljito študijo o raa-merah v zasebnem kmetijstvu, ki bo zajela tudi zdravstveno in pokojninsko za^^ rovanje. M. LBGAN Trebelno: kako do ceste? Volivci s Trebelnega In okolice so že nekajkrat želeli, naj bi jim občina pomagala zgraditi cesto od gasilskega doma v Omuški vasi do Karteljevega. Ta cesta zar jema dve krajevni skupnosti iz dveh občin, zato bi se bilo treba dogovoriti za sodelovanje. Ko bi se akcija z&čela, verjetno tudi občinski skupščini — trebanjska in novomeška — ne bi odrekli pomoči. Sindikat o športni dejavnosti Za dan borca bo občinski sindikalni svet tudi letos priredil balinarsko tekmovanje za prehodni pokal. Lani j« mnagala ekipa KPD Dob, letos pa pričakujejo ostiejSi boj med več ekipami, saj te • . šport gojijo v več kraijih. Nekateri še vedno predsedstvo sindikalnega »f- ta je na zadnji seji sklenito, da je potrebno tudi sicer povečati športno dejavnost r delovnih organizacijah, med njuni streljanje, kolesarj«ije, ocenjevalne vožnje, odbojko itd. imajo majhno produktivnost, potrebno je, da se bo njegova storilnost hitreje večala z družbeno pomočjo. JANEZ LAZAR je zato predlagal, da bi bUo nujno potrebno začeti odpravljati razdrobljraiost zemljišč, družba pa bi lahko pomagala s tem, da bi odpravila dar jatve pri menjavah zemljišč in plačala stroške komasacij. J02E NOVAK je nazorno povedal, zakaj imamo v kmetijski politiki doslej toliko spodrsljajev in napak: zato, ker o kmetu odločamo vedno brez njega. Več odbornikov je govorilo o škodljivosti stalnega nihanja oen kmetijskih pridelkov, kar je zlahka dokazati na primeru cen mesa. Na seji so predlagali, da je potrebno kmetijstvo reševati v širšem merilu ter pri tem upoštevati tudi zdravstveno in pokojninsko zavaro-. vanje. Inž. LOJZE METELKO je dokazoval, da je kmetijstvo v primerjavi z obrtništvom precej bolj obremenjeno z dajatvami. Po njegovem je potrebno, preden se razširi socialno zavarovanje, ločiti, kdo je kmet in kdo ne, saj skladi ne morejo vzdrževat« vse vaške revščine. dolgujejo Za asfaltiranje ceste do Slovenske vasi je zbrala trebanjska občina v svojih delovnih organizacijah 1.17 milijona dinarjev ali skoraj toliko, icot je prispeval republiški cestni sklad. Čeprav je že zdavnaj potekel rok plačila, nekatera podjetja doslej še niso poravnala sprejetih obveznosti, tako da dolgujejo skupno 140.000 dinarjev. Prispevka za cesto še niso plačali: ISKRA Mokronog, GG Brežice, pK)djetje GORJANCI, METALNA Krmelj in LITOSTROJ, Občinska skupščina je najela i>osojilo, ki ga bo vrnila iz vpla»5anih obveznosti naštetih dolžnikov. Danes o mladini na vasi Občinska organizacija ZMS Trebnje je za danes sklican la problemsko konferenco, na kateri bodo obravnaveU probleme kmetijstva in mladine, ki živi na vasi in se preživlja s kmetijstvom. Ta shod šteje v priprave na republiško konferenco, ki bo v soboto v Ljubljani. TREBANJSKE IVERI ■ PRODAJALCA SREČE. »Vsak mora živeti«, sta modrovala krepka moža, ki sta T soboto ne najbolj prometnem kraju pod senčnik poetavila mizo in s pomočjo spretne besede in preiTOstlh Iger izvabila iz »hazarderjev« 40 starih tisočakov, ne da bi jima bilo treba dati en aam dobitek. Ko sta končala svoj delovni dan. sta odšla, Za njima pa je ostalo vprašanje, če sta spioh imela kakšno dovoljenjcf in če je nasploh dovoljeno opravljati tako obrt, katere je vse več. Med igro na srečo sta večkrat poudarjala,. da otroci ne smejo igrati (ker nimajo denarja?), kazala pa ste Jim vendarle, kako se igra. ■ KMALU TESTIRANJE. Baza AMD v Trebnjem bo kmalu imela spet nared naprave za testiranje motornih vozil, m kar je med vozniki veliko «mimanje. Za testiranje vozil v novi bazi AMD v Ljubljani je tolikšno povpraševanje, da morajo preglede od tam usmerjati tudi v Trebnje. ■ SPET IN SPET O CIGANIH, v Jezeru in nekaterih drugih vaseh okoli Trebnjega se kmetje vedno znova pritožujejo, da jim Cigani, ki redijo vse več konj in psov, kradejo krmo ter pasejo po travnikih. Vedno znova pa dobijo tudi odgovor, da ni pri nas nobenega razpisa, po katerem bi lahko človeku odvzeli premoženje. v tem primeru konje in pae. (Mft-ne le to, da ofikodovaaci prijM* Ijajo Škodo in uv^javljajo povr% čilo. Tega pa od Cigana M bol dobil, pravijo nekateri. ■ BO TELETINA? KZ Tretot^ft vse težje dobi teleta za svoje dajalne mesa, saj mora ponje w daleč na HrvaSko. Pričakovati da bo T prihodnjih mesecih kni|| kdaj pa kdaj tudi brez teleSJCga mesa. ■ MRU6KA VE2ICA. 2e iwiaQ tet ugotavljajo, da bi ▼ kraju pCh trebovall mrli&o vežico. ObMlr ska skup^ina priporoča flVCM krajevne skupnosti, naj sačne cijo, da bi bila zamisd čena. ■ SE O SEUTVI V ________________ GORO. Na veot o ptreseUtTl lavcev nekdanjega Litoetrojsl obrata t Kamno goro, otojavlJmO ▼ tej rubriki, sporočamo, te “ bodo tja preselili, ko bo Jena proizvodna dvorana OPREME. S tam delno pofinflk ljamo prvotno Test. '\ \{\M W.|SKi: !N<)\ ICi'; KAMNO »UtTl M itrojske« SEVNIŠKI VESTNIK Št. 25 (1004) ^ dolenjski list 19 s SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL KOČEVJE . V skupščini več borcev in članov ZK Velika večina novih odbornikov ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo — Novih je kar 75 odstotkov odbornikov — Predlog: občinska konferenca SZDL naj bi imela stalne in nestalne člane oz. delegate Na seji občinske konference SZDL Kočevje, ki je bila 5. jiinija so razpravljali predvsem o analizi letošnjih skupščinskih volitev, član republiške konference SZDL Boris Mikoš pa je člane občinske konference seznanil z republiškimi tezami za delo SZDL in z okoliščinami, v katerih so teze nastajale. V analian volitev in razpra- vi je bilo posebno poudarjeno, se je SZDL pri pripr^ in in izvedbi letošnjih volitev zmatoo uveljavila, da je ifbrala vse želje in pripombe občanov ter jih vključila v svoja programska i^odiSča, so bHa temeljni dokument ZB vOlitve in tudi za bodoče deito odbornikov in poslancev. Nadaljnda ugotovitev je bila, da je p>otrebno neprestano krepiti sodelovanje med terajevnimi organizacijami SZD(L in krajevnimi skupnostmi. SZDL naj bi skozi modeme oblike dela združevala tudi vse interesne skupine občanov ne glede na njihovo idejno prepričanje. Ko so razpravljali o organizacijski sestavi SZDL, so nekateri menili, da občinska konferenca SZDL, ki ima le Stalne čilane, ni najboljša obliika dela. Tako je bilo Ljut)ljanske mlekarne ne drže obljube Pred dobrimd tremi tedni je predstavnik LJUBLJANSKIH MLEKARN obljubil, da bodo MLEKARNE v treh dneh prisikr-bele prodajalcem mleka hladilne vitrine ali pa vozile mleko >v hladžloico kočevske mlekarne, odkoder ga bodo dvakrat na dan razvažali po prodaj^-nab. Obljuba je bila dana, izpolnjena pa ne! Tako se kočevskim kupcem mleka — predvsem tistim, M so prisiljeni kupovati mleko popoldne, ker so dopoldne v službi — mleko Se vedno pogosto skisa. Občani zahtevajo, naj in&peikcijske službe ostro postopajo in zagotove otočanom kvalitetno mleko! Vsi naredili izpite Pred nekaj dnevi so bili v Kočevju i^iti vajencev za IKrestop v vižji letnik. Vseh 23 vajencev, od tega jih je bilo fcar 20 iz podjetja TRGOPRO-IyiEE?r, je izpit uspeSno opravi- lo. Praktični del izpita je bil t prodajalnah TEKjOPROME-1^, teoretični del pa na upra. vi Istega podjetja. med ostalim predlagano, naj bi imela občinska konferenca stalne in nestalne člane. Nestalni člani naj bi se udeleževali sej konference le takrat, kadar bi bile na dnevnem redu zadeve iz njihovega delovnega oziroma interesnega področja. Do tega skle- Frizerji hočejo višje cene Kočevski frizerji zahtevajo_ vi^'je cene, jseveda ne na splošno, ampak le za svoje usluge. Po njihovem predlogu naj bi občinska skupščina cene frizerskih uslug sprostila ali pa dovolila zvišanje, ki znaša okoli 20 do 25 odstotkov. Svoj predlog utemeljujejo tudi s tem, da so cene frizerskim storitvam po drvnih krajih sproščene ali pa višje. Po njihovem predlogu naj bi bila nova cena za britje 2,5 din (doslej 2 din), striženje pa naj bi se podražilo za dinar (doslej je bilo od 2 do 4 din) itd. Podobne podražitve pri striženju so predlagali tudi za žensko stroko, medtem ko naj bi se vodna pričeska podražila na 6 din (zdaj 5), hladna trajna ondulacija s pranjem pa 2^ 2 din (na 20 oz. 22 din, odvisno od dolžine las). Verjetno bi občinska skupščina res lahko večino cen fri-zerskih storitev sprostila (barvanje las, brkov, manikiranje itd.), pod kontrolo pa bi morda nekatere le. še obdržala, na primer striženje pri moških, pri ženskah pa striženje, vodne pričeske in hladne trajne ondulacije. Predsednik TD financira prospekt Kočevsko turistično društvo je dokončno naročilo prospekt, ki bo do tiskan do 15. julija, čeprav mu manjka zanj še 7000 din. Na zadnji seji upravnega odbora društva je predsednik Karel Rigler dej^, da bo on posodil manjkajoči denar, ker ga društvo samo nima dovolj, pa tudi občmska skupščina menda ne. Člani odbora pa so sklenili, da bodo najprej poizkusili še nekaj: naročili so nekaterim članom, da bodo obiskali koče\T5ka podjetja in zbrali manjkajoči denar. Up>ajmo, da bo adccija uspela in da prizadevni predsednik ne bo ostal suh, saj je sicer malo možnosti, da bi posojeni denar dobil kmalu vrnjen. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ KAR USP USPKH aO dosegli mladi kodersld tUatelii^ oa avezni pioniri^ filatelistični nntari, ki Je bila pred kratkim ff Slovetnskih Konjic^di. Metka SiavB Je dobila za zbirko Spoot-Dib motivov pod naslovom »Zdrav duh v zdravem telesu« diplomo Id praktično darilo. Tudi ostali razstavljavci iz Kočevja — vsak Je razstavil 18 album^ddh ii-ttov svojih rednih tematskih zblilc so prejeli praktična darila in poiizaianje za udeležbo na razstavi. ■ ■ ■ 7. MESTO so prisodili Ptlateltetidnemu druStvu Kočevje n ojegovo delo v preteklem letu. Tako kočevsko druStvo ocenila nedavna letna skupSčina Filatelistične zveze Slovenije, ko je ooe-Ojevala delo 38 slovenskih društev. ■ ■ ■ KIOSKI ZA LEPL.TE NJE lPI*AKATOV in raznih obvestil SO ▼ Kočevju zelo potrebni. Zdaj SO plakati nalepljeni vsepovsod; na ptročcljih hi.4, na vratilh, po drevju in drugtid, kar zelo kazi mesto, posebno ker vise strgoiu in Jih nihče ne odstrani. Ce bi imeti kloake ali ogflasne deske, bi laMco sahtevali, da plakati ne smejo viseti drugod, kr6iitelt]e pa bi lahko poiklicali nia odgovor. ■ ■ ■ gradnja name dobro NAPREDUJE in vse kaže, da bo dograjena do roka. Ko ao betonirali, so nekaj dni delali noč in dan. Tudi zdaj delajo v dveh izmenah od S. do 22. Ropotanje strojev sicer nekatere moti, vendar bo na gradbL^ kmalu mirneje, ko bodo gradbena dela končana. ■ ■ ■ OBRAZCEV PLACHiNIH UST za zasebnike v kočev^ prodajalni Državne založbe nimajo že dva meseca. Pravijo, da «50 v tisku. Morda jih tiskajo samo za Kočevje, ker jih imajo trgovine v Tjjubllanl dovolj? ■ ■ ■ PRECEJ SELrTEnr je bilo v zadnjih tednih v Kočevju. Nekateri st^ovalci pa so poza. bili dati na vrata Imena in moraš odpreti precej vrat, preden najdeš tistega, kogar IMefi. Tudi poitnih nabiralnikov po vežah Je precej brets imen In Je tvegancv pustiti pismo v njih, saij ne veS, Če bo pri&lo v prave roke, posebno .ščine več borcev in članov ZK, enako pa žena in mladine — vse primerjano s prejšnjo skupščino. Povprečna starost odbornikov je za leto dni manjša in znaša 39 let; zelo ugodna pa je v primerjavi s prejšnjo skupščirio izobrazbena struktura novih odbornikov. TRGOPROMET v Čabru Kočevsko podjetje TRGO PROMET je 7. jimija odprlo v Gabru trgovino z mešanim blagom in bife. Obrata sta v spodnjih prostorih novega stanovanjskega bloka. Na dan otvoritve so vsi gostje dobili v bifeju kavo zastonj. S seje konference ZK Kočevje v ponedeljek, 16. junija, je bila 7. seja konference ZK občine Kočevje. Na njej so razpravljali predvsem o oceni dela ZK med volitvami in o analizi ankete o delu organizacij in aktivov ZK v odnosu do delavskega in družbenega samoupravljanja. Razen tega so izvolili Saša Bi-žala in Janez Pibra za člana konferece ZK Slovenije (na volilnem listku so bili štirje kandidati). Več bomo poročali o seji v prihodnji številki našega lista. . Druga nagrada za film - v Kočevje Na 8. jugoslovanski reviji pionirskega filma, ki je bila od 6. do 8. junija v Skopju, je dobil v skupini lilmov na temo »Otroci in promet« drugo nagrado film »Jaz kolesar«, ki So ga posneli člani foto-kino krožka kočevske osemletke, Zvezni sekretariat za promet je uspežne kočevske mlade filmarje rlagradil tudi z zbirko gramofonskih plošč. Uspeh kočevskih pionirjev je še toliko večji, ker so dobili filmsko kamero šele letos m so posneli doslej le dva filma. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslecteje ma-loiJTodaJne cene: Kočevje; Ribnica: (cena v din za kg) krompir sve^ zelje kislo zelje Cifol v zrnju stročji fižol grah čebula česen solata paprika paradižnik korenje peteršilj čeSnJe breskve pomaranče limone banane jagode Jajca (oena za kos) 1,15 In 1,90 1,15 in 2,60 2,60 2,60 1.75 2,00 7,05 In 7,35 4,50 In 7,00 7,40 3.00 4.10 28.00 3.10 18,00 11.70 6.10 7.00 6,80 9.00 7,30 6.70 6,20 5,80 7.30 3.00 4.30 4.00 20,00 14.00 6,50 6.00 6,00 in 7,30 9,80 6,60 6,40 10,00 i£> ■ "'"v 0,58 in 0,68 0,60 In 0,85 Takole se ribniški otroci kratkočasijo. Na igrišču pri domu Partizana preizkušajo kdo bo skočil dalj. (Foto: Primc). Nezaposlenih je precej žensh V ribniški občini je trenutno prijavljenih 147 nezaposlenih žensk in le 20 nezaposlenih moških — Težje bo dobiti delo za ženske ' V občini Ribnica je bilo maja letos nezaposlenih (prijavljenih pri Zavodu za zaposlovanje) 167 občanov, od tega kar 147 žensk. Dajmo, kot je običaj, ženskam prednost in si jih podrobneje oglejmo. Kar 112 prijavljenih žensk je brez kvalifikacije, od tega jih išče 64 prvič zaposlitev, je starih od 17 do 21 iet, skoraj vsa preostala tretjina pa 30 do 45 let. Mlajše ženske se žele zaposliti predvsem zato, da bi se osamosvojile in ne bi bile več v breme staršem, ki jih v veliko primerih res težko vzdržujejo. Starejše pa iščejo zaposlitev zato, ker so jim otroci že odrasli in bi z zaposlitvijo izboljšali standard družine. Polkvalificiranih - žensk je med nezaposlenimi 19 (od tega kar 14 iz ukinjenega obrata »Torbica« v Sodražici), kvalificiranih je 7 (med njimi 4 šivilje), s srednjo strokov- no izobrazbo pa 9 (3 učiteljice, 2 s srednjo ekonomsko šolo, 2 zobotehnici, laboratorijski tehnik In administratorka). Nezaposlenih 20 moških ne predstavlja velikega problema, saj je med njimi precej takih, ki radi sami zapuščajo delo, za najmanj 10 med njimi pa bodo kmalu našli delo. Moških delovnih moči v občini celo primanjkuje, saj jih je precej na delu v inozemstvu. Zaradi odhajanja kvalificiranih delavcev v tujino se nekatere delovne organizacije znajdejo večkrat v težavah (Kovinsko podjetje, PLETILNICA). Delovne organizacije se vse bolj poslužujejo tudi drugih Vodilnih ni bilo na seminar čeprav bi lahko zvedeli precej koristnega Več kritičnih pripomb na račun vodilnih ljudi iz delovnih organizacij je bilo izrečenih ob zaključku nedavnega seminarja za funkcionarje sindikalnih organizacij in predsednike delavskih svetov, ki sta ga organizirala na Travni gori delavska univerza in občinski sindikalni svet Ribnica. Vodilni so bili na seminar povabljeni predvsem zato, ker 90 na njem obraimavali spremembe v delavskem samoupravljanju, ki jih bo treba izvesti do konca l®ta. Predava- Končati je seminar 6. in 7. junija je bU na Travni gori seminar za predsednike sindikalnih organizacij in delavskih svetov ribniške občine. Udeležba je bUa zelo lepa, predavanja dobra in razprava o posameznih zadevah zelo živahna. Udeleženci seminarja so ipredlaga-li, naj bi občinski sindikalni svet v sodelovanju z delavsko univerzo organiziral taka in podobna predavanja za širši fcrog. Obdarili bodo borce Sindikalna organizacija ribniškega podjetja RIKO — ribniška kovinska Industrija je sklenila, da bo za dan borca obdarila borce, ki so člani njihovega kolektiva, in sicer vsakega s 100 dinarji. Morda bi kazalo, da bi tudi druge de. lovne orgamzaolje posnemale ta primer in obdarile nekdanje borce. telji so se trudili, da so podali teme o' samoupravljanju, vodenju podjetja in druge na čimbolj razumljiv način. Udeleženci seminarja so si odsotnost vodilnih ljudi razlagali tako, da vodilni še vedno podcenjujej9 pomen sindikata. Seveda b^o mora- li to mišljenje spremeniti. Pohvala pa velja vodilnim uslužbencem občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij, ki so s svojo prisotnostjo in razpravo dali seminarju še večjo veljavo. uslug zavoda za zaposlovanje, predvsem testiranja kandidatov za posamezna delo\Tia naesta. Uvidele »o namreč, da tako najlažje dobijo pravega človeka na pravo delovno mesto. Služba za zaposlovanje, ki je izdelala tudi analizo, opravlja še razne druge dejavnosti, med njimi je zelo pomemtma poklicno usmerjanje mladine. S seje občinske konfe< renče ZK Ribnica Na zadnji seji občinske konference ZK Ribnica, ki je bila 1. junija, so razpravlja- li predvsem o delu komunistov v krajevnih samoupravnih organih, organiziacijah ip društvih Posebno pozornost so posvetili tudi mladini in študentom. V razpravi je sodeloval član rnedobčinske konference ZK Jože Drnovšek. Več bomo o sej.i poročali prihodnjič. STOPOVA karavana v Ribnici v soboto, 21. jimija, bo prišla v Ribnico karavana, ki jo organizira revija STOP. Ob 20. uri bo v letnem gledališču v ribniškem gradu koncert. na katerem bodo nastopili: ansambel »Bele vrane« ter pevke in pevci Marjana Deržaj, Lidija Kodrič, Irena Kohont, Alenka Pinterič, Maj. da Sepe. Jožica Svete, Pero Dimitrijevič. Lado Leskovar in Nino l^bič. Prepričani smo, da bo ta elita pevcev in pevk zabavne glasbe pritegnila veliko poslušalcev in poslušalk. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ V AVTOBUSE SE JE PRESELILO y prvih dneh Junija precej učencev vlAjih razredov osemletk iz ribnl&ke občine. Šolska vodstva so organizirala izlete v razne kraje ožje in SirSe domovine. Na njih je videla mladina marsik^ lepega, hkrati pa je preživela prijetne urice. ■ ■ ■ PRECEJ DELA ima tu. di letos ribniški poravnalni svet. Nanj se ljudje ne obračajo le v .spornih, pač pa tudi dnigih zadevah. Več kot polovico sporov Je svet poravnal. Zanimivo Je, da je bilo letoe najve5 sporov zaradi meja in osebnih žalitev ter da v obeh primerih »enakopravno« nastopajo oziroma so zastopani moški in žeaske. ■ ■ ■ grajska kavarna v Ribnici je odprta vsak dan razen ponedeljka. Ob delavnikih Jo od-pro ob 16. url, ob n 'juh pa že ob 9. uri Kavarni! urejena v grajskem slogu in zato zelo privlačna. V gr^u je tudi etnograf, skl muzej, kjer si obiskovalci lahko oglodajo izdelke domače obr ti, orodja in druge zanimivosti. ■ ■ ■ LICITACIJA ZKMtIiJISC ZA GRADNJO VIKENDOV Je Wla prod kratkim na Travni gori v bližini paAnikov. Prodanih je bilo vei parcel, in sicer po 5 din kvadratni meteir. Travna gora postaja vse bolj privlačne turistična točk* v tem dolu Dolenjske. ■ ■ ■ V KRATKEM BODO ZACESJ graditi približno 3 km dolgo cesto od Vagovko do pai-nikov na Travni gori. Cesta bo široka 5 m in poasimi redo pluže-na. Z novo cesto bo odprta pot do ceste Sodražica—Loški }x>tok, prek Vagovke pa se bo Travna gora odprla tudi proti Notranjslci. Cesta, ki Jo bo gradilo kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje,, bo velika pridobitev za turizem in gou adrastvo na tem območju. ■ ■ ■ RAZSTAVO IN PRODAJO POHIŠTVA Je v dbmu Partizana v Ribnici odprlo 12. junija ljubljansko podjetje SLOVENIJALES. Razstava bo odprta do junija. K\ipceni nudijo 5-odstoti3 popust. Podobno razstavo Je SIvO-VENIJAIiEJS organizir^ v Rlbnid tudi lani. Pravijo, da so imeli lop i:dcupiček in da bo podobno tudi lotos. RltSETO KOČEVSKE NOVICE Krvodajalska akcija je 11., 12. in 13. junija na območju črnomaljske občine uspela. Kljub ugodnemu vremenu za kmečka dela je bilo med krvodajalci precej vaščanov. Na fotografiji: v črnomaljski osnovni šoli se krvodajalec Marko Kobe iz Starega trga pripravlja na odvzem krvi. (Foto: Ria Bačer). Rojakom iz tujine prisrčen sprejem Velike priprave na Ul. srečanje dolenjskih izseljencev, ki bo 28. in 29. junija na Vinici - Pričakujejo okoli 7000 ljudi Komisija za program in komisija za preskrbo imata polne roke dela ter se zavzeto pripravljata, da bi rojakom iz zamejstva pripravili prisrčno srečanje in nepozaben dan v gostoljubni Beli krajini. Idilični prostor na vini-škecn kampu bo v kratkem povsem spremenjen. Podjetja Prehrana, Dolenjka, Klavnica in mesnica Črnomelj, tovarna Belsad, podjetje Tobak in gasUsko društvo Vinica pripravljajo lične stojnice, na katerih bodo prodajali vse, kar si go£t ob pikniku v nar ravi zaželi. Turistični biro Črnomelj in viniška pošta pa bosta na svojem prodajnem prostoru nudila vse vrste domačih spominkov, razglednic, menjalnico in informacijsko službo. Tudi telefon bo na razpolago ter zdravniška Na Vinici 181 krvodajalcev 11. junija je bila krvodajalska akcija tudi na Vinici, kjer pa se je odvzema krvi udeležilo nepričakovano veliko ljudi. Kri je oddalo 181 občanov. Za tak uspeh akcije ima nemalo zaslug prizadevna aktivistka RK Marica Hidelja, delavni pe so bili tudi dirugi člani odbora. ekipa za primer, če bi kdo potreboval pomoč. Viniški kamp bo lepo okrašen z mlaji in slavoloki, šolarji višjih razredov, oblečeni v narodne noše, pa bodo sprejemali izseljence in jim daja- li potrebne informacije. Ta dan bodo lahko vsa osebna vozila in avtobusi parkirali le na trgu, medtem ko bo na prireditveni prostor dovoljen samo prevoz prehrane. Poskrbljeno je tudi za močno razsvetljavo, z reflektorji pa bo osvetljien viniški grad. Domači gasilci bodo poskrbeli za varnost kopalcev v Kolpi, s tem, da bodo v čolnih pripravljeni čakali ob bregovih reke. Poleg bogatega kulturnega programa, ki ga bodo izvedle ugledne skupine iz domačih krajev in tujine, bo za goste zanimiva še etnografska razstava v osnovni šoli, kjer bo prikazan ves postopek pridobivanja domačega platna, izdelovanja spominkov in risanja pisanic. Razstava o narodnoosvobodilni borbi pa bo v sliki in dokumentih prikazala delež Bele krajine v NOB. Prav tako računajo, da bo večina udeležencev srečanja obiskala rojstno hišo Otona Zupančiča. Razen izseljencev bodo na srečanje prišle še skupine domačih gostov z Gorenjske, iz Karlovca in z Re^e. Izšeljen- V naši trgovini so vam na razpolago zadnje modne novosti vseh vrst tekstilnega blaga in konfekcije. - Prodajamo tudi na 5-meseč-no brezobrestno odplačilo. OelefeUstilo ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR ■ TURISTIČNI BIRO v Črnomlju organizira 22. junija izlet na Gorenjsko. Ce bo pripravljenih dovolj ta poln avtobus Izletnikov, Ki bodo za 43 din lahko ogledali Bled, Bohinj in Vogel. ■ DWUSTVO ZA POMOČ du-iervno prizadetim osebam, U Je bdlo v Črnomlju ustanovljeno ie pred letom dni, ponovno vabi de. lovne kolektive k vpisu t podporno Članstvo, 8 čimer bi podprli urejanje življenjskih raaner za okoli 2i0 prizadetih otrok v Beli krajini. Letna članarina znoSa za delovne orRanlzaclJe 100 din. ■ V M>Ml} JLA v Črnomlju že NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE dalj časa preurejajo Kletne prostore. V i^ih nameravajo odpreti gostinski lokal — bar. SliSi se, da bo lokal Se ta mesec odprt. Za Črnomaljce bo to nekaj posebnega, saj doslel mesto fie nima no-beeftga bara. ■ DELAVCI KOMUNALNEGA PODJETJA so prekopali Ulico ML rana Jarca že do poslopja komunalne banke. Kan^izacljska dela t>odo 6e ta mesec končana, Julija pa bodo začeli asfaltirati oesto in pa Ulico na utrdbe. ■ OGRAJA OKOLI malega stadiona ob Ulici Otona Zupančiča je ie precej uničena in dela slab vtis. V slabem stanju pa so tudi reklamne deske Pr^ leti je bilo precoj milijonov vloženih v ta dni. objekt, zdaj pa ne morejo naijti nikogar, ki bi ga vzdrževal. Morda bi k vzdrževanju prispevala podjetja, ki imajo tu reklamo? Stadion največ uporablja ^minnaija. doloma pa tudi osnovna fiola za telovadbo. ci bodo na Vinico pripotovali z avtobusi, ki jih zanje pripravljajo občinske konference SZDL dolenjskih in posavskih občin. Organizatorji računajo, da bo 28. jimija zvečer zbranih okoU 2.500 gostov, v nedeljo pa celo 4.500 ljudi. Preveč besed in premalo dejanj To je bila ugotovitev posveta o kmetijstvu, ki ga je 9. junija sklical v Črnomlju občinski komite ZKS, udeležili p>a so se ga tudi člani občinskega sveta za gospodarstvo in vodstva druž-beno-polibičndh organizacij. Ugotovili so, da je v zadnjem letu o kmetijstvu mnogo razprav na vseh ravneh od zveze navzdol, vendar pa teren pogreša dejanj. Položaj kmetijstva se v Beli krajini iz meseca v mesec slabša, zlasti v črnomaljski občini, ki je izrazito usmerjena v živinorejo. Na posvetu so se zavzeli za ustanovitev sklada za kmetijstvo, predlagali pa so tudd, naj bi v republiškem merilu deloval organ, ki bi sproti spremljal kmetijska pogajanja na terenu. V torek seja o proračunu Oba zbora občinske skupščine Cmomelj bosta na skupni seji v torek, 34. junija, razpravljala o letošnjem otočins-kem proračunu. Na dnevnem redu je Se razprava in sprejem nekaterih odlokov ter poročilo o delu inšpekcijfikoh služb. Prispevki za pokopališče pri Roku Na pobudo nekaterih iseljen oev, ki so bili doma n& obisku, Je odbor za popravilo pokopali šča pri Sv. Roku vsem rojakom iz semlšklh okoliških vasi poslal pismo In Jih prosil za prisj^vke Odziv Je bil lep, saj so pm prispevki že T zacije in občinska skupščina pripravile skupen načrt, k{^ pomagati na noge domačemu kmetijstvu v mej^ občinskih možnosti. Na jesen pe pri* pravljajo širšo razpravo • kmetijski problematiki, ki jo bo temeljito obdelala občinska skupščina. Mladi naj spoštujejo starost Podmladkarji RK pomagajo pri vseh akcijah Suhorski borci na izletu v Mariboru 29 članov krajevne organizacije ZZB NOV s Suhorja je pred kratkim obiskalo borčevsko organizacijo . v mariborski tovarni TAM, s katero imajo že štiri leta prijateljske stike. Suhorčane so v Mariboru zelo lepo sprejeli in jih peljali na Dja-kovičevo, ogledali so si elektrarno Falo, nato pa si po tovariškem srečanju segali v roke z obljubo, da se bo tako sodelovanje še nadaljeva- lo. Suhorski borci so bili z izletom nadvse zadovoljni. Zahvaljujejo pa se tudi podjetju Grorjanci za dobro organizirano vožnjo. Pisatelj Bevk na Suhorju 11. junija je obiskal učence osnovne šole Suhor mla-dins'ki pisatelj France Bevk. Ta dan so prišli z avtobusom na Suhor tudi Solarji iz Podzemlja, ker so ob zaključku tekmovanja za Zupančičevo bralno značko organizirali skupno proslavo in svečano podelitev asnačk. Po raizdelitvi značk in priznanj Je pisatelj Bevk prebral svojo črtico Medved, nato pa odgovarjal na številna vprašanja radovednih šolarjev. Na suhorski Soli je dobilo zlate značke 8 šolarjev, razdelili pa - so še 10 srebrnih značk, 12 bronastih, 16 cicibanovih jn 14 priznanj. Učenci osnovne šole Podzemelj pa so dobili 3 zlate značke, 7 srebrnih, 10 bronastih, 26 cicibanovih ter 11 prissnanj. Krvodajalci bodo odlikovani v nefdeljo, 22. junija, bo dopoldne v metliškem domu TVD Partizan svečanost ob podelitvi odlikovanj zaslužnim krvodajalcem. Za kulturni program bo poskrbela domača šola, zatem pa bodo razdelili okoh 100 odlikovanj. Minko ^ Cmugelj, učiteljico za gospodinjski pouk na metliški šoli, dobro poznajo vsi Metličani. Ko so začeli pred 10 leti zbirati prve krvodajalce, je pomagala; ko so ustanavljal mlečne kuhinje, je bila spet zraven, vsa leta pa je okrog sebe zbirala tudi pionirje, podmladkarje Prispevki za vrtec se zbirajo Na prošnjo gradbenega odbora za gradnjo nove varstvene ustanove v Metliki so domače delovne organizacije že obljubile svoje prispevke, ki so potrebni za lastno udeležbo Metlike pri najetju kreditov. Tovarna BETI je obljubila 120.000 do 150.000 din, podjetje Komet 100.000 din (od tega 50.000 din za odkup stare šole), obrat NOVO-TEKS bo prispeval 50.000 din, podjetje Mercator 15.000 din, kmetijska zadruga 2.000 din. Komimalno podjetje in mesno podjetje bosta tudi prispevala, vendar vsote doalej še niso sporočili. V občini se bo razen tega zbralo še nad 100.000 din s samoprispevkom občanov, tako da so sredstva za lastno udeležbo zagotovljena. Pripravljalna dela za gradnjo vrtca so vanje — red zasluge za narod z zlato zvezdo, s katerim je I. SAB, ki je bila tudi prva organizirana artilerijska partizanska enota v izdajalci. I. SAB se je boje-jevala kot samostojna enota pri VII. korpusu, sodelovala pa je pri neštetih napadih na sovražnikove utrdbe od Gorjancev do zahodne slovenske meje. in izobraževalno skupnost, ker bi le tako iz štipendijske politike odstranili osebne vplive, ki so trenutno še v praksi. Člani UO sklada so o Poslovili smo se od Alojza Kavčiča 12. junija smo se na šmarješkem pokopališču za vedno poslovili od dolgoletnega sodelavca, kmetijskega tehnika Alojza Kavčiča. Rodil se je 30.5.1924 v Ihovem, v občini Lenart pri Mariboru. Najprej se je zaposlil v KZ Drvanja, dve leti kasneje pa je prišel na državno posestvo v Brezovico na Dolenjskem. Njegovo zadnje službeno mesto je bi- lo pri KZ »Krka«. Bil je kmečki sin in je zato svoje delo posvetil napredku kmetijstva. Da bi izpolnil svoje znanje, se je vpisal na srednjo kmetijsko šolo na Grmu in jo 1963 uspešno končal. Bil je dober strokovni delavec, zlasti na področju živinoreje, sadjarstva in zaščite rastlin. Vsi smo ga poznali kot skromnega, nesebičnega in dobrega delavca, ki je s svojim znanjem pomaga) vsem. ki so potrebovali njegovo po-pomoč. Prav zato se ga bo kolektiv KZ »Krka« še dolgo spominjal. Opravičilo komandi garnizije JLA Tovariš polkovTiik Jože Nagode, komandant novomeške garnizije JLA, nas je pismeno opozoril na razžalitev, Ki jo je Dolenjski list prizadel pripadnikom JLA v , Novem mestu z objavo se- Jugoslaviji^^ odlikoval predsed- ^^^vka »Cez Smuko na republike tovariš Tito. KovomešJo kronika ■ SOUSKA VRATA se bodo 2S prU T petek tudi na osnovni šoli Katje Rupena. Učeaci se bodo razkropili na vse strani, saj so pred o)ixni dolge in lepe počitnice, učitelji p« bodo morali tato Icot vsako leto izpolnjevati še najraz. iteieJSe obrazce in delati statistike, ki }ili zahtevata Zavod aa pi"0«votno-pedagoSko službo in se-fcrutariat za prosveto in kulturo. ■ 1H)TN1KI, ki čakajo tudi na novortoJki avtobusni postili v«a-a*h po veC ur, da se lahko odpeljejo v zaželeno smer, se močno pritožujejo. Marsikdo med njimi namreč še ua ve dobro, da Je aačei « 1. JuitiJero veljati zvoeni predpis o prevozu potnikov samo na se. dežih na vseh medkrajevnih progah. Ob sobotah, nedeljah in nekaterih pramiklh Je tudi v Novem HMrtu veliko potnikov, ki ne pridejo ob zaželeni uri na avtobus. Tega pa m krivo nobeno avtobusno podjetje, saj v Sloveniji še nimamo u^eeru>ga republiškega predpisa, . ki bi prevoz potnikom’ morda nekoliko omilil. Ker veljajo m kršitev tega predpis« zelo visoke kasni, je razumljivo, da se tudi naSi sprevodniki in šoferji te. ga predpisa natan<‘rK) držijo. ■ KODILK S(): Vera Vučkovič z M^tnili njiv, blok 5 — Ctorana, Milena Ovniček. Mestne njive, blok 7 — Marjana in Marjana I>obovSek z Mestnih njiv, blok 10 — Tineta. ■ DELAVCI CI-:.STNEGA PODJETJA polagajo te dni novo asfaltno plast na Prefiemovem trgu. Pred kratkim so asfaltirali Ulioo talcov, cesto na Mestnih njivah in v Šmihel, nameravajo pa asfaltirati Se cesto v Bršlin ter pločnike na nekaterih meatnlh ulicali. AsTaltlritnJe Mst je v okviin po. nih Pionirji osnovne šole Dvor so na proslavi izvedli krajši kulturni spored. V soboto, 14. junija, so pionirji iz osnovnih šol Dolenjske Toplice, žužemberk in Smuk«, ki smo jo tiskali na 27. strani našega lista 12. 6. 1969. Na seji uredniškega odigra, ki je bila 16. 6. 1969, smo pK) skrbnem pretresu ugoto- Prevole izvedli pohod po p>o- vili, da smo garniziji JLA v t«h I. SAB. Spremljali so jih Novem mestu resnično na-preživeli topničarji in jim redili veliko krivico. Naš no-pripovedovali spomine na bo- vinar Miloš Jakopec je po je s sovražniki in domačimi IZ NOVOMEŠKEill PORpDNiSNiCEtlJl slučajnem pripovedovanju tov. Franca Bega povzel samo dejstvo, da so udeleženci slavja na Smuku nad Semičem 1. junija letos res dobili golaž iz Novega mesta z dveurno zamudo. V nobenem primeru pa ni bila tefra kriva garnizija JLA v Novem mestu, kakor izzveni članek Miloša Jakopca. Prijavite se za Izlet! Odbor terenske organizacije ZZB Novo mesto-levL breg Je I- Junija med drugim sklenil, da bo organiziral za članstvo Izlet Novo mesto — Vinica — Karlovac — Plitvice — Bihać — Drvar in po isti ppU i^J. Izlet bo 12. julija. Večerjo bo plačala organizti-cija, posamezniki pa prevozne stroške 55 din. Zadr^ji rok za prijave in vplačila je 3. ju-sprejema pa Jih občinski Mbor ZZB Novo mesto. Izlet J bomo ogle- daJl kulturne in zgodovinske pos©bno*rti v omenjenih krajih. ODBOR Pretekli teden so v novomeAki porodnišnici rodile: Milena Čovič z Grma — Petra, Darinka Urbimč ir, JelS - - Marjetko, Milka Hrovat Meniške vasi — Anito, Magdu /Zupančič iz Regerče vasi — Marjanco, Doroteja Plantarič iz Trti-„ 6ča — Antona, Anica BorStnar iz godbe mod Cestnim podjetjem'*in Jepe^Jeka — Bemimlo, Leopoldina reČ navedba J. Nagodeta, da komunalnim akladon pri ObS. AjdiSek iz Brinja — Henrika, Gi- ■ IVIATURANTJF novomnAko M - Hrovat Iz Rebri — Marjetko, J® organizatorjem prireditve nma*ije, 4ole za "zdrawh'€^ do- Sotler s Trebanjskega na Smuku skuhala golaž kU- lavce in ekononi.ske srednje šole čeiniif'''-v domu Popolnoma točna je nam- so Jiačeli v ponedeljek delati užitni del mature. Maturitetni liq>iti .se bodo zaključili jutri dopoldne. Letos dela matiux> 91 gimnazijcev. •® gojenk šole za zdravstvene delavce In 43 dijakov ESS. ■ KU)I‘I OB SPRKIIAJAI.MII POTEH so v zadnjem Času doživele svo) failostni konec. &uno nekaj Jih Je ostalo In te tiste so polomljene in vegave. Ljudje, ki jim Je Ragov log, Zupančičevo sprehajališče ali pot na Manof Se posebno prt srcu, se sprnSuJejo, kdo Je dolžan postaviti nove klo. pl. Izvedeli smo, da bi Jih postavilo Komunalno podjetje, če bi to vključevala pogodba, sklenjena med njimi In oddelkom za gojpo-darstvo pri ObS. V tej pogodbi je namreč omenjeno le vzdrievanje In negovanje zelenic in uroditev drevoredov v mentu ia čeinjic — Milana, Kristina Turk Iz Stopič — Janjo, Silva KhpS Iz Dolenjskih Toplic — Jožeta, Antonija Matkovič Iz Kvosl-'••e — Roberta. Martina Udovč iz Stopič — Metko, Kristina Brod-nesell s Krke — Marka, Alojzija RimgiiB z Gornjega Gradišča — Matejko, Kristina Turk iz Zaloga — Ireno. Jožefa Potočar iz Cvlblja — Jožico, Ivana Pirc iz Ljubljane — AleksaiKlro, Draga Mnnojlovič z Radoviče — Vesno, Štefka Jaklič z Broda — deklico, ložefa Mimi z Dvora — dečka, Marija HervoIJ Iz Potočne va.'vl — dečka. Andreja Novak iz Dolenj- skih Toplic — dečka. Sonja Medved Iz fientjemela — dt'čka. Ivana Kulovec z Uršičih sel — dok. JLA v Novem mestu, ki je samostojna ustanova. Ni res, da bi ta golaž prevažal na Smuko v Suhi krajini oz. na Smuk nad Semičem vojaški šofer, temveč je golaž prepeljal šofer tovarne NOVO-TEKS. Šofer se Je v kuhinji Doma JLA res pustil prepričati uslužbencem te ustanove, da je pametneje voiziti hrano na Smuko čez Dvor kot čez Semič, čeprav je imel šofer NOVOTEKSA pi- lico, Danica Mestnik iz Dolnjega smeni nalog, da mora prlp>e-ja Breznikar s Potoka - dečka. ^ čakal domačin in ga na- to spremljal na Smuk nad Semičem, je pod vplivom pogovorov v kuhinji Doma JLA vendarle zavil na Dvor in Smuko, zaradi česar je res prišlo do neljube zamude. Te zamude pa nikakor ni kriv nihče iz novomeške garnizije JLA. Popravljamo tudi napačno informacijo, nastalo po delni krivdi našega lista, ko smo 27. 3. 1969 v članku »S Suhorja na dolgo pot« mimogrede omenili nerednost glede zamude pri dostavi hrane iz Novega mesta na Suhor. Takrat je komanda JLA v Novem mestu na ponovne prošnje organizatorjev dovolila, de lahko skuhajo golaž v vojaški kuhinji, za prevoz hrane na Suhor pa je odgovarjal organizator slavja sam. O zamudi pri dostavi hrane na Suhorju so organizatorji prireditve naš list napačno informirali. Komandi garnizije JLA in vsem pripadnikom JLA v Novem mestu se javno opravičujemo zaradi razžalitve in krivice, ki jim jo je nehote povzročil naš list z omenjenima napačnima informacijama. Ugotovili smo, da avtor sestavka »Ceiz Smuko na Smuk« m preveril mimogrede dobljenih podatkov in da svojega sestavka pred objavo ni pokazal odgovornemu uredniku li.sta. Zaradi samovolje in kršitve dogovorjenih načel o poslovanju uredništva se bo moral disciplinsko zagovarjati, utrpeti pa bo moral tudi denarno kazen, predvideno s pravilnikom o nagrajevanju v uredništvu Dolenjskega lista. UREDNIŠKI ODBOR DOLENJSKEGA LISTA tem razpravljali zelo prizadeto, zavedajoč se, da so se lotili silno trdega oreha. Novomeški štip>endijski sklad ima trenutno. le 20.000 din, kolikor jih je dobil od občinskfega proračuna. Upravni odbor upa, da to ni ves denar, s katerim bo gospodaril, in resno računa na pomoč delovnih organizacij. Po mnenju članov UO bi moral dobiti sklad toliko denarja, da bi lahko štipendiral ljudi vsal za nekaj poklicev, za katere predvsem podjetja nimajo neposrednega interesa (glasbenik, likovnik itd.). Vprašanje poenotene politike štipendiranja bo tudi glavna tema na predvidenem posvetovanju direktorjev in predsednikov delavskih svetov delovnih organizacij iz vse občine. Tedaj nameravajo spregovoriti tudi o tem, kako bi s prispevki delovnih organizacij napolnili občinski štipendijski sklad. Upravni odbor sklada pa je sklenil dati v razpravo svoja načela v štipendiranju tudi dolenjskim študentom. IVAN ZORAN Kresovanje upokojencev v ponedeljek, 23. junija popoldne, se bodo upokojen-c: zbrali na Mrvarjevem hribu pri Šmihelu na kresovanju. Dober prigrizek, izvrstna kapljica in mešani pevski zbor bodo prav gotovo pripomogli, da bo večer prijeten. V programu bo sodelovala tudi godba na pihala. Ob kresu, ki ga bodo prižga- li avečer, bodo sedeli, peli in ple.sali. Tisti, ki jim hoja dela preglavice, se bodo na hrib lahko pripeljali z avtobusom, ki bo peljal od Metropola ob 15. uri. Vsak udeleženec bo za kre.sovanje prispeval 14 din. Upokojenci bodo v kratkem organizirali tudi dva izleta. Smer prvega izleta je prek Postojne v Buje, Poreč in Rovinj, udeleženci drugega izlete pa bodo potovali v Bosno. Kako deliti? Za vzdrževanje 165 km četr-torazrednih cest imajo krajevne skupnosti v novomeški občini na voljo 200.000 din. zagotovljenih v občinskem proračunu. Vprašanje pa je, kako denar razdeliti, ker ?e uradna evidenca o dolžini teh cest v posamezni krajevni skupnosti precej razlikuje od dejanskega stanja. Stalna konferenca KS je na zadnjem zasedanju sklenila, naj dobijo krajevne skupnosti za ceste za zdaj akontacije, dokončne zneske pa jim bodo določili, ko bodo dopolnili evidenco cest z najnovejšimi podatki. POTROŠNIKOM KRUHA IN PECIVA sporočamo, dia bo prodajalna kruha in peciva na Glavnrm trgu 10 zaprta zaradi pleskanja od 6. do vključim 26. G. 1969. V tem času bodo poslovale prodajalne kruha non-stop n« Partizanski c. 7 in na Cesti herojev 4. Prosimo potrošnike, da gornje obvestilo z razumevanjem upoštevajo. »21X0« Pekarna in slaščičariiu Novo mesto Pogovori brivnikom OBVESTILO Obveščamo vse imetnike orožnih listov in orožja, da bomo v tem in prihodnjem mesecu opravljali PREGLED OROŽJA IN ZAMENJAVALI OROŽNE LISTE in sicer: 1) 21., 22. in 28. juiiija 11H>9 od 7. do 18. ure v Novem mestu v prostorih ObCinske lovske zveze za občane iz območja Novega mesta in krajevnih uradov Brusnice, Mirna p>eč, EK>lenjske Toplice in Otočca; 2) 29. juniju 1%9 od 7. do 18. ure v Šentjerneju na krajevnem uradu za občane iz krajevnih uradov Šentjernej, Škocjan in šmarjeta; 3) 13. julija 1969 od 7. do 18. ure v Žužemberku na krajevnem uradu za občane iz krajevn:h uradov 2užemberk in Hinje. Imetniki orožja in orožnih listov morajo za vlogo za zamenjavo orožnega lista predložiti državno takso za 1 din ter za vsako orožje po 100 din državn% takse. Zamenjava orožnih listov in pregled orožja sta obvezna. Občinska skupščina Novo mesto -oddelek za upravnopravne zadeve DIJAŠKI DOM MAJDE ŠILC ŠMIHEL PRI NOVEM !\IESTU razpisuje sprejem učencev v dom za šolsko leto 1969/70 Sprejeti bodo učenci; gimnazije in pt*daso.ške ekonomske, medi- cnske in kmetijske srednje šole, gostinske šole in poklicne kovinarske in avtomelianske št)le Novo mesto Kandidati naj najpozneje do 5. julija 1969 ix)žljejo: 1. prošnjo zu sprejem, kolkovano z 0,50 din, 2. prepif-. zadnjega šolskega spričevala in mnenje osnovne J/jle, frankirano kuverto z naslovom prosilca (za odgovor). Kandidati z boljšim učnim uspehom lahko uveljavljajo pravico do znižane oziroma brezplačrje oskrb nine v domu z ozirom na plačilno zmogljivost star Sev. — V ta namen predložijo še: 4. potrdilo o premoženjskem stanju obeh staršev, 5. potrdilo o osebnem dohf)dku obeh staršev za leto 1968 (celotni), fi. potrdilo o otroškem dodatku. Pri sprejemu imajo prednost učenci z ozirom na učni uspeh, socialno stanje in oddaljenost od Nove^ja mesta. Osnovnim šolam in staršem priporočamo, cia napotijo odlične In nrav dobre učence v navedene šole in naš dom, zlasti učence, ki sicer nimajo dovolj sredstev za n-adaljnje šolanje! ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA, Novo mesto ULICA TALCEV 3, telefon 21-319 vabi k vpisu interesente, ki žele študirati y šolskem letu 1969/70 v sledečih Šolah: A) VIŠJE ŠOLE -oddelki izrednih slušateljev: — Višja ekonomsko komercialna šola Maribor — Višja pravna šola Maribor — Višja tehniška šola Maribor, oddelki za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo, kemijo in tekstilno tehnologijo — Pedagoška akademija Ljubljana, oddelek za razredni pouk B) SREDNJE ŠOLE - oddelki za zaposlene — Tehniška šola strojne stroke Ljubljana (4 leta) — Tehniška šola lesnoindustrijske stroke Ljubljana (4 leta) — redni oddelek — Delovodska šola kovinske stroke Ljubljana (2 leti) — Poklicna administrativna šola Ljubljana (2 leti) C) OSNOVNA ŠOLA -oddelki za zaposlene 5., 6., 7. in 8. razred D) TEČAJI TUJIH JEZIKOV PO AV METODI Nemški jezik; 1., 2., 3., 4. in 5. stopnja Angleški jezik: 1., 2., 3., 4. in 5. stopnja Vsaka stopnja obsega 100 učnih ur. Kandidat lahko v enem šolskem letu absolvira dve stopnji. Glede študij,<^kih pogojev in vpisa se obračajte osebno, pismeno ali po telefonu na zavod. Prijave za študij sprejemamo do 1. avgusta t. 1. Razpisna komisija KINA «JADRAN« - KOČEVJE razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora i^x>lnjevati naslednje pogoje: srednja šolska izobrazba, najmanj 10 iei piakse pri po.slovanju kina ali podobnih dejavnostih, od tega 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih. Kandidati imajo lahko tudi višjo šolsko izobrazbo in manj let prakse. Vloge z ustreznimi dc^azili pošljite do 30. 6. 1969 na naslov »Razpisna komisija kina Jadran, Kočevje«. Hcrm clika Začenjajo se dopusti! Vsako leto v tem času se prebudi v nas potepiLška kri, pa jo mahnemo nekam. Nekdo bližje, dnigi dalj, odvisno od žepa, časa in drugih okoliščin. Dopust je navadno najbolj prijeten čas v letu, poln novih doživetij in sprostitev, ko odvržemo vsakdanje skrbi m uživamo. Vendar se najdejo ljudje, ki si dopust sami pokvarijo, ker so nestrpni, ker ne p>oznajo nekaterih prav naravnih dejstev, ker ne upoštevajo svojega adravstvenega stanja ali pa važnih nasvetov. Morda je prav, da se spomnimo sedaj, ko je še čas, nekatenh vsem ssianili napak, ki se jih ponavadi spomnimo, šele potem, ko imamo že neprijetne posledice. Kdor je živčno neuravnovešen ali pa ima slabo kri, naj gre v gore, če bi se rad dobro počutil. Kdor pa ima luskavico, naduho ali druge preobčutljivostne bolezni, naj gre na morje, kjer bo kot prerojen. Tisti, ki so polni re. vmatizma, naj se ne kopljejo v morju ali v jezeru, ker bo še slabše. Za druge boleaii izbira med morjem in gorami ni tako važna. Obe klimi, morska in gorska, pospešujeta razvoj rdečih krvničk in povečujeta količino kn?-nega barvila, po^’ečujeta tudi apetit in prezračita pljuča ter tako učvrstujeta telo. Obe klimi sta naravTiost čudoviti za prebolevnike različnih bolezni. Pa vendar tiče za vsem nekatere n^rijetne-nevarnosti. če se pojavimo na soncu s kožo v barvi jogurta in hočemo na vso silo porjaveti v nekaj urah, p>otem kljub vsem kremam za sončenje tisto noč ne bomo spali in morda tvidi naslednjo noč ne. Srajca ali bluza bo popolnoma odveč, vsak dotik bo pekoč in boleč, tresla nas bo mrzlica, ko/^ bo rdeče žareča, verjetno pozneje v mehurjih, poMbno na ramah, čez nekaj dni se bomo luščili kot k2iče. Sončiti se je treba postopoma, vsak dan nekaj časa več. Začnemo z nekaj minutami, ne urami! Ker se sončni žarki odbijajo od vodne gladine, od snega in od skal, se lahko opečemo tudi v senci, na morju.in v gorah! Zato je dobro tudi, da nosimo protisončna ofela, 6e nočemo imeti težav z bleščanjem in vnetjem oči. KoF>anje je združeno z dopustom. Vendar ni priporočljivo s polnim želodcem v v(Sdo, da ne bi morda ostali pod gladino. Toliko časa imamo na dopustu, da po kosilu malo potrpimo. Prav tako je bolje, da ne skočimo do kraja razgreti v vodo, ker nas lahko zagrabi krč. Bolje je, da se prej zmočimo. Kdor ne zna plavati, naj ne sili v globoko vodo, če ni blizu dobrega plavalca, ker se sicer lahko zgodi nesreča. Pa tudi za najboljše plavalce iji plavalke ni priporočljivo plavati predaleč v morje ali pa čez mrežo. Morski pes plava dost: hitreje! x- ' Na dopustu smo bolj lačni kot dc«na. Le jejmo aadje, zakaj pa ne! Samo op>erinio ga prej, ne bodimo leni! Ni prijetno, če imaš na dopustu vnetje želodca m črevesja z bruhanjem in drisko, s slabim počutjem in ležanjem' v postelji. Bolje je tudi da ne jemo prejšnji dan kuplje-ne.!ia mesa, predvsem ne salam, ker bo rezultat pfa%' tak. Vročina posp>ešuje razvoj kužnih klic In Je zato nevarnost, da zbolimo, večja. še nekaj! Nekateri strastno stikajo za gobami in gozdnimi sadeži. Če jih ne poznate, pustite jih pri miru, naj rastejo! Marsikdo je že zamenjal volčjo jag(>do za borovnico in se je zastrupil. Tudi jurček ni vsaka goba, ki jo najdete. Preden greste na d(^ust, si, prosim, preberite navodilo za prvo pomoč, če vas piW struj>ena kača. V vsakem boljšem koledarčku ga najdete. Teh nekaj drobnih navodil, ki jih sicer poznamo vsi, se spomnimo na dopustu, še bolje je. Če se jih spomnimo že takrat, ko se odpravljamo na dopust. Priporočljivo je, da se jih tudi držimo. Bolj bomo uživali na soncu, na zraku, na morju in v gorah. Ko se bomo spočili, nabrali nova doživetja in novih moči, bomo lažje spet zagrabili za delo. Mnogo užitkov in prijetnosti ter neskaljenega zdravja želim prav vsem bralcem. Dr. BOŽO OBLAK *>•> Dvoje drobnih oči nerazločljive barve se je ostro zapičilo v oba jetnika. Starejši jetnik je povesil pogled, mlajši je odpiral velike črne oči in ni odmaknil pogleda. široka, kakor črta stisnjena usta gospoda sodnika Jurija Tolminca — on sam se je podpisoval Thalmeiner — so se odprla. »Kateri izmed vaju je tisti grešnik, ki je študentu odsekal prst na roki?« »Jaz!« je stopil komornik Mihec za korak naprej. »Seveda! Jaz!« je oblastni sodnikov glas zadirčno tri dušo ubogemu grešniku. »In s kakšnim ponosom to pove! Kakor da je turškemu paši odsekal glavo Tega pa ne pomisli, kakšne sitnosti je napravil s svojim junaštvom nam, mestnemu .sodniku. Tu — že navsezgodaj je vložil gospod rektor jezuitske gimnazije pritožbo zaradi vajinega razbojniškega napada. Komaj vtakneta nos v ljubljansko obzidje, pa že začneta s pretepi. In napadeta — kakor nam gospod rektor piše — dva mirna, pohlevna fantička, ki sta SP zaradi slabosti enega izmed njiju zakasnila pri sorodnikih. Nu, to je pa že od sile! Moram reči. In vrhe vsega tega odleti pri pretepu prst« — sodnik je razrogačil oči in jih divje zavrtil — »plemičev prst, prst grofa — « »Hahaha! Hahaha!« Marija, ki je med dolgo pridigo vedno bolj odpirala velike oči, je naposled izbruhnila v glasen kro-hot. Zaman je Valvasor strogo stresal glavo. Marijo je lomil neutolažljiv .smeh. Pristav je polzaprtih oČi zrl strogo in prezirljivo na predrzneža. Sodnik pa je planil kvišku in udaril s pestjo po mizi. »Kaj je to? Kaj pomeni njegov predrzni smeh? Odgovori naj takoj!« II.KA VA.^ETOVA: VRAŽJE DEKLE (Zi>udovinskl roman) »O-o ohahtihaha!« Komornik je izvlekel robec in si obrisal solzne oči. »Nu, ali bo kaj!« je zagrmel sodnik, ves zaripel v obraz od jeze. »Seveda bo!« je s posmehom dvignil komornik glavo. Spravil je robec zadaj v široko zvončasto suknjo in našteval na prste. »Prvič; Gospod rektor so resnico nekoliko zavili. Ona dva ,mima, pohlevna fantiča' sta se prav obregnila ob naju in sta torej onadva začela, ne midva. Drugič: ,tista slabost pri sorodnikih’ se pri nas imenuje nekoliko drugače — « »Namreč?« »Namreč: ljubezen do natakarice pri ,črnem orlu’, kjer sta se študenta zakasnila, sedeča ves večer pri sosedni mizi. In tretjič — hahaha!« »Nu, tretjič?« je vprašal sodnik in v njegovem glasu se je nekaj zatreslo, kar gotovo ni bila več jeza. »Tretjič: najsi je odletel v sneg plemičev ali tlačanov prst, izpremenil se bo v zemljo. 'To je tako gotovo, kakor je gotovo, da ie noben plemič ni utekel najpravičnej.šemu zakonu našega stvarstva; Prah si in v prah se povrneš.« Komornikove lepe oči so se svetile v zmagoslavju. »Hm.« Sodnik se je okrenil in se nekoliko zmeden in presenečen ozrl na barona, kakor da išče pri njem pomoči. Valvasor pa se je le rahlo nasmeh*^. Jurij Tominc je še enkrat premeril mladega fantiča, od lepo oblikovanih nog do krasne črnolase glave... Čuden mladič! Se vede in je videti, kakor bi bil grofovski sin. Niti trohice strahu ni v njem. Govori pa kakor spreten advokat, čuden komornik... »Bakrorezec Matija Grajžar, čul je zagovor svojega tovariša. Kaj pripomni k temu on?« Grajžar se je nervozno zdrznil in zardel. »Ničesar. Govoril je resnico.« »Pišite, gospod pristav!« je opomnil šef mladega Koprivo, ki se je zagledal v komornika in pozabil napisati Graj žar jev odgovor. Sodnik se je sklonil k baronu in dejal polglasno: »Nu, gospod rektor bo mojega odgovora na svojo pritožbo vesel!« in se je Škodoželjno posmehnil. Magistrat in jezuitje so si bili zaradi študentovskih pretepov močno v laseh. »Idita domov!« je prek ramena zapovedal jetnikoma. Vrata so zacvilila. Grajžar je — po svoji navadi — brez poklona in pozdrava stopil čez prag, devaje široki klobuk na glavo. . . Marijine črne oči pa so se srečale z modrimi, ošabnimi pristavovimi. V prešerni nagajivosti je z obema rokama graciozno prijela zvončasto krilo svoje dolge moške suknje in se globoko priklonila. ^ • i ^ Jezno in presenečeno jo je ošvignil ošabni poglea lepega pristava. Nato so se mu oči razširile. »Zenska!« se je zasvetila misel v njegovih možganih. »Ali me je spoznal?« se je dvignilo v dekletu m brž se je okrenila in stopila za Grajžarjem. 35 (?U04) DOLENJSKI list'' 21 PIPS USPISNO UNIČUJ8 MUHE KOMARJE. BOLHE, MOLJE.. KRKA, TOVARNA ZDRAVIt. NOVO MESTO LABOD TOVARNA PERILA NOVO MESTO objavlja RAZPIS za sprejem v 6-mesečno priučevanje za Industrijsko šiviljo v priučevanje bomo sprejeli VEČJE ŠTEVILO DEKLET: Z območja občine Krško za c^at v Krškem z območja občine Novo mesto za obrat v Novem mestu PCX30JI ZA SPREJEM; 1. storost od 15—20 let a. uspešno opravljen {»'eizkusni test ročnih spretnosti 3. ufitrezBio zdravstveno stanje Prednost imajo kandidatke, ki so uspešno končale osemletno osnovno šolo in stanujejo v bližini obratov. Prošnje s kratkim življ«jjepisihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam... 14.35 Naši posluSalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. — 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. ■ 20.00 Poletni koncert lahke glasTie. 23.05 Literarni nokturno — Ivo Bmčid: Pesmi ■ TOREK, 24. JUNIJA: 8.08 Operna matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poro-čila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milena Jazbec: Izmenična rodnost sadovnjakov. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13J0 Priporočajo vam . .. 15.20 Glasbeni in-termezzo. 16.00 Vsak dan zs vas. 20.00 Radijska igra — Heinricli van Kleist; »Razbiti vrč«. 23.05 Literarni nokturno — Fl. Mugur: Pesmi. ■ SREDA, 25. JUNIJA: 8.08 Glasbena' matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični n^tki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Martin Mastnak: Pospeševanje kmetijstva in živinoreje v Sloveniji. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam... 14.35 Naši rosluSalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Gla-sbral intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. Glasbene razglednice. 20.00 Kon cert opernih melodij. 21.00 Moza ik zabavnih melodij. 23.05 Lite rami nokturno — P. Gunga. Pe smi. , ■ ČETRTEK, 2«. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitni- ško popotovanje od strani do stram. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dff. Jože JRihar: Razlika med obveščevalno in napovedovalno službo o medenju. 12.40 Pesmi jugoslovanskih narodov. 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Mladina poje. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 četrtkov simfonični koncert 18.15 Turizem in glasba. 19.00 Laliko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Edvinom Pliserjem. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Od Ibsena do Ionesca. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Komomo-glasbeni večer. bbe;^jcr kava Mercator TELEVIZIJSKI SPORED 19.15 StPORED JRT 20.00 TVD (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV ČETRTEK, 36. JUNIJA NEDELJA, 22. JUNIJA 9.00 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Bgd) 9.30 iX) DOMAČE Z . . . (Ljb) 10.00 KAIETIJSKA OEHDAJA (Bgd) 10.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MAT'NEJA: Ne- navadne dogodivšlčne Marka Piegusa, Pionirski TV dnevnik (Ljubljana) 11.45 TV KA2IPOT (Ljubljana) ŠPORTNO POPOLDNE 15.00 REGATA NA BLEDU — prenos (Ljubljana) 18..^S LETEČA VRAGA — amer. čelov, film (Ljubljana) 18.50 ČILOVEK, NE JEZI SOE (Zagreb) 19.20 TV POSTA (Zagreb) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK, 24. JUNIJA 17.55 RISANKA (Izubijana) 18.00 LUTKOVNA ODDAJA (Zgb) 18.20 PO SLEDEH NAPREDKA (Ljubljana) 18.40 PLOŠČA ZA EVROPO — II (Ljubljana) 19.06 NA SEDMI STEZI (Ljto)— 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 18.15 19.15 18.45 19.45 20.00 ».30 20.35 21.20 21.50 22.40 PO SLOVENIJI (Ljubljana) FTLM (Ljubljana) PIONIRSKI TV DNEVNIK CIKCAK (Ljubljana) TV DNEVNIK 3-2-1 (Ljubljana) A. Marodič: KINOOPERA- TER — oddaja iz cikla MaJJ oglasi (Ljubljana) VEČER SODOBNE SLO-\nENSKE POEZIJE — oddaja iz cikla Kulturne dia. gonale (Ljubljana) INŠPEKTOR MAIGRET — — serijski film (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 16.55 POROČILA (Zagreb) 17.00 NARODNA GLASBA (Bgd) 17.30 KRONIKA (Zagreb) TON IN JASNA SLIKA ^ samo z antenami ELRADA! 19.45 CIKC/VK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Bgd) 20.30 3-2.1 (Ljubljana) 20.35 HUMORISTIČNA ODDAJA (Beograd) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.05 T\' DNEVNIK (Beograd) Drug! spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV 1‘ONEDEUEK, 23. JUNIJA 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (do 17.30) (Beograd) 17.46 TIKTAK: Mala Lupinica - II (Ljubljana) 18.00 PO SL0v:TN1J1 (Ljubljana) 18.25 PROPAGANDNA MEDIGRA (Ljrbljana) 18.30 ZDRAVSTVENA ODDAJA O PATOMORPOLOGIJI (Ljb) 18..SO ČIjOVEK, ne jezi ■ SE — zabavna oddaja (Zagreb) 19.20 KALEJDOSKOP (Izubijana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 Amosov Ditelj; TEŽKA SRČNA OPERAC3JA — TV drama (Ljubljana) ♦ 21.35 Jan Benda: SONATA ZA ČEMBALO (Ljubljana) Ž1.45 POROČILA (Ljubljma) Drugi spored: 17.30 TV NOVK3E (Beograd) 17.45 ODDAJA ZA OTROKE 18.00 MAU SVET (Zagreb) 18.20 ZNANOCT (Zagreb) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 PLAŠČ italijanski oelov. film (Ljubliana) 23.15 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 VEČERNI ZASLON (Saraj) 17.45 RISANKA (Beograd) 18.00 LUTKOVNA ODDAJA (Zgb) 18.20 SVET NA ZASLONU (Zgb) 19.00 NARODNA GLASBA (Zgb) 19.15 TURIZEM (Zagreb) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 25. JUNIJA 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (do 17.30) (Beograd) 17.45 RASTIMO (Beograd) 18.30 EN FRANCAIS (Ljubljana) 18.45 VELIKA PUSTOLOVŠČINA serijski film (Ljubljana) 19.15 ANSAMBEL SODOBNEGA PLESA (Zagreb) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 KORAČNICE IN POPEVKE — n (Ljubljana) 21.35 DOKUMENTARNI FILM (Ljubljana) 22.35 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.25 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 RASTIMO (Bebgrad) 18.30 SVET DIVJINE (Beograd) 19.00 ENCIKLOPEDIJA (Bgd) 17.45 DALJNOGLED (Beograd) 18.45 FILMSKI OMNIBUS (Bgd) 19.45 TV PROSPEKT (Zgb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV 19.25 PORTRET SLIKARJA BOŽIDARJA JAKCA (Ljubljana) 19.45 PET MINUT ZA BOLJŠI JEZIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 ŽIVLJENJSKO POPOTOVANJE DR. HUNTHERJA — nemSfci Cim (Ljubljana) .... PLOŠČA ZA EVROPO — m. (Ljubljana) POROČILA ri^jubljana) Drugi spored: 17.25 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 ODDAJA ZA OTRCSCE (Zgb) (Skopje) 18.15 MIADINSKI KONCERT (Beograd) 19.00 ZNANOST (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPC»IED ITALIJANSKE TV SOBOTA, 28. JUNIJA 15.55 POROČILA (Ljubljana) 16.00 ATLETSKI FINALE — prenos iz Ctelja (Ljubljana) 18.45 PO DOMAČE Z ANSAMB LOM BORISA FRANKA (Li) 19.15 JUGOSLOVANSKA REVO. LUCUA — filmska serija (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana; 20.35 ZABAVNO GLASBENA OD DAJA (Beograd) 21.35 REZERVIRANO ZA SMEH (Ljubljana) 22.00 ORION — serijski film (Ljubljana) 32.50 TV KAŽIPOT ^Ljubljana) 23.10 POROČILA (Liutoljana) STE V ZAmiEGl ZA DAltlLO? je primerno darilo za vsako priložnost. — Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvali. — Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni nageljcke /i vrtnarije Čateb PETEK, 27. JUNIJA 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (do 17.30) (Beograd) 17.45 JANE AYRE — I del mladinskega filma (Ljubljana) 18.15 MLADINSKI KONCERT (Beograd) 19.00 OFICIR KOPENSKE VOJSKE (Ljubljana) Drugi ^red: 16.55 POROČILA (Zagreb) 17.00 KRONIKA (Zagreb) 17.15 NARODNA GIJVSBA (Bgd) 17.45 MLADINSKA IGRA (Ljb) 18.45 JUGOSLOVANSKA REVOLUCIJA (Beograd) 19.15 S K.\MERO PO SVETU (Beograd) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV MAGAJ Sl SAM UNIOR® GRADBENO PODJETJE OBNOVA LJUBLJANA TITOVA CESTA 39 VABI K SODELOVANJU na prosta razpisana delovna mesta; - žerjavovodje s pooblastilom > visoko kvalificirane in • kvalificirane zidarje - visoko kvalificirane in kvalificirane tesarje - kvalificirane železokrivce Zaposlitev je možna takoj, in to za delovna mesta v Ljubljani, Domžalah, Celju in Trbovljah, ter kasnejša možnost zaposlitve v inozemstvu. Samska stanovanja in hrana zagotovljena v podjetju. Osebni prejemki določeni s pravilnikom podjetja Vse ostale inlormacije daje kadrovska služba GP OBNOVA, Ljubljana, Titova (^ta 39. Vsak četrtek DOLENJSKI UST Tl BO PQMAGAL GRADBENO PODJETJE »OGRAD« ORMOŽ razpisuje prosti delovni mesti: 1. VODJE DELOVNE ENOTE GRADBENA OPERATIVA P o p o j i; — gradbena stroka — \1soke gradnje, — visoka izobrazba in 3 leta prakse, — višja izobrazba in 5 let prakse. — Srednja izobrazba in 10 let prakse. — Moški z odsluženim voja.^kim rokom. Družinsko stanovanje bo na razpolago. GRADBENEGA TEHNIKA — PRIPRAVNIKA Pogoji: — srednja tehnična šola — visoke gradnje, — ali šola za industrijo gradbenega materiala — ali keramična šola. — Moški z odsluženim vojaškim rokom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpis« nib pogojev, sprejema Icsdrovska služba podjetja. Razpisni rok — do zasedbe delovnega mesta. TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SEVNICA razpi.'.uje DVE ŠTIPENDIJI v šolskem letu 1969/70 na fakulteti za študij: matematike in fizike matematike in slovenskega jezika štipendijo se daje do dokončanja študija v mesečnem znesku 220 din. K prošnji za štipendijo je treba priložiti: — življenjepis — potrdilo o vpisu na ustrezno šolo, — zac2nje šolske spričevalo — potrdilo o premoženjskem stanju staršev oziroma potrdilo v višini osebnih dohodkov in otroških dodatkov. Razpis velja do -30. junija 1969. I KRI, KI REŠUJE ŽIVUENJA 5 10. junija *> darovala kai na novomeški transfuzij^ E postaji: Mariin Kastelic, Marija Sobar, Pcregrnn Kosv, = Jože Novak in Alojz Gotllb, dlani Krke. tOTame a^viJ. 3 Novo mesto; inž. Stanko Humar, Jože Kralj, Rndi Kmet, = Ivan Zrimšek In Ludvik Blatnik, člani IMV Novo mesto; = Emilija Hegier, članica gozdnega obrata Podtam: = lelj. Stane Šcnica, Franc LukSifi in Franc KmSič, Claad No- = volesa Straža; Marija Slak, članica NoTroteJcsa, Novo me- = sto- Avgust givak, član ^loSne bolnice Novo mesto; TonS* = ka Smajdek in Marta Klemenčič, članicd VBBOjnovarstveoega = zavoda Novo mosto; Mirko 2el in Aloj* Sopiič, filana UJV E Novo mesto; Miha Perlindež, član Krke, tovarne adravii, £ Novo mesto; Ivan Vidic, član Pionirja, Ncnro mesto; AiUcs Š Fink, članica Mesnoga prehrambnega po Novo mesto; S prof. Milan Smerdu, član Gimnazije Novo mesto; Darinka 5 Koncilja, Članica vEgojnovaratvenega zavoda Novo mesto. v TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENS|((I)lep^P Petek, 20. junija — Nenad Sobota, 21. Junij« — Aloji Nedelja, 22. junija — AbsdJ Ponedeljek, 23. junija — Kresnic« Torek, 24. junija — Janei Sreda, SS. Junija — Jaroslav Oetitdc, 26. Junija — Gmda Brežice: 20. in 21. 6, francoski barvni film »HudiCev pozdrav«. 22. in 23. 6. ameriSkl barvni film »Camelot«. 24. in 25. 6. ameriški barvni film »Zakonolom«. Črnomelj: od 20. do 22. 6. sovjetski barvni film »Vojna in min (I. del). 24. in 25. 6. Sved. SLUŽBO DOBI TAKOJ SPREJMEMO v uk pekovskega vajenca. Hrana in stanoval^ preskrbljena, ostalo po dogovoru. Pekama Martin Hoče^, Krmelj. ISCEM dva kvalificirana mizarja. Plača po dogovoru — najboljša. Stanovanji zagotovljeni. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite ali se osebno zglasite na naslov: Mizarstvo Alojz Ovsenik, Jezerska cesta 108 c, Kranj. GOSPODINJSKO pomočnico sprejme takoj Pekama Omerzel, Kr-^u>. Lahko je začetnica, lahko tudi starejša. SPREJMEM mizarskega vajenca. Mizarstvo Blatnik, CrmoSnjice, Stopiče. ISCEM gospodinjsko pomočnico k ^^članskl družini. Javite ae osebno fdi pismeno na naslov: Anita Mole, Tomažičeva 24, Ljubljana—Vič. ISCEMO zanesljivo gospodinjsko pomo^co; lahko je začetnica. Dragan Milkovič, Titova 101, Ljubljana. SPREJMEM dva vajenca s končano osemletko za izučitev — so-boslikarja—pleskarja. Stanovanje pre^bljeno. Mirko Remih — Ljubljana, Riharjeva 2. STANOVANJA ISGEM v Novem mestu opremljeno, polopremljeno ali prazno Otrovanje za določen č^, po možnosti z garažo. Ponudbe pošljite na upravo lista (1202/69). CAKOJ ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. Naslov v upravi Usta (1190/69). OWAM moškemu neopiremljeno S(Ao s centralno kurjavo v Novem mestu. Naslov v upravi li- V NOVEM MESTU ali OkoUci iičem prazno sobo in kuhinjo ali samo večjo sobo. Naslov v upravi lista U194/G9). UGODNO PR(M>AM hidrofor 180 1. Jože Pavlič, Šentjernej 124. PO ZELO UGODNI CENI prodam: vprežno kosilnico »Meli-her«, vprežno kosilnico za žito, ki sama odlaga, čistiilnik za žito (pajkel), 20a-litrski beton, mešalec, stroj za izdelavo zidakov (izdeluje tri formate). Herman Skubic, Brvace 7, Grosuplje. PRODAM kuhinjsko kredeoico in otrcSko posteljico v dobrem st^ju. Peter Pavlovič, Nad mlini 23, Novo mesto. PRODAM trodelno omaro, fotelja, mizo, preprogo in posteljico. Miška, Mestne njive 9, Novo mesto. PRODAM navpično žago manjšega tipa, ki je v uporabnem stanju, dolžina iffoge 10 metrov; železne konstrukcije In specialno brez pogona. Cena po dogovoru. Elorjai» Jaketič, Vinica 38 pri Črnomlju. ZARADI SELITV'E prodam električni Štedilnik, kavč, omaro in kuhinjsko pohištvo. Rade Stojkovič, Kristmova #, Novo mesto. NA PRODAJ IMAMO Stružni polavtomatski stroj in horizontalni rezkalni stroj. Oba stroja sta bila generalno popravljena, potrebne so le nekatere dopolnitve. Stroja sta brez elektromotorjev. Na prodaj bo tudi ročni brusilni stroj, ki je potreben popravila. Stroje bomo j-dam enosobno poMstvo, letelnl 0tni, električni štedilnik, otio-iU kofiek. Oglasite 90 JUNIJSKO VREME V PREGOVORIH Ce rožnika sonce pripeka. vmes dežek pohleven rosi, ni treba se bati nam teka: obilo nam zemlja rodi. — Kakor vreme na Me-darda kane, tako ves mesec ostane. — Vid, dežja ne daj, da bo dobre žetve Ijaj! — če Ladislava moči dež po glavi, od nas sc sedem tednov ne odpravi. lunine MENE: 23. 6. 29. 6. 6. 7. ob 02.44 ob 21.04 ob 14.17 Neža Štravs, Gabrje 17, Brusnice, opKMarjam, da moj mož Stanko Štravs iz Gabrja ni upravičen prodajati, moje lastnine. Alojz Vidrih, Štravberk 5, Otočec, opozarjam, da nisem planik dolgov, ki bi jih naredila moja žena Frančiška Vidrih iz štravberka 5. Opozarjam vdovo Marijo Novak, da prepovedujem pašo na moiJi njivi, sicer jo bom predala sodišču. Ana Blatnik, Gom^ I/enart 35, Brežice. Vika Vaupič, Harinja vas 19, Otočec, preklicujem besede, ki sem jih govorila o Jožetu Kramarju iz Luterškega sela, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. lOni»/EsnLA I OBVEŠČAM stranke, da bo mlm zaprt od 25. junija do 31. juHja. Vikče\'ič, Globočice, Kostanjevica. Dragemu možu, očku oairoma stricu Lojzetu Peskarju iz Trebnjega vse najlepSe in najboljše za njegov god, največ pa zdravja, želijo žena Nežka, hčerka Darinka, sinovi Slavko, DuSan in Bojan ter Staričevi iz BelSinje vasi. ŠČETKE ZA LOSCILCE in za sesalce za prah obnavlja ščetarsbvo Armič, Ljubljana^ TržaSka 52. Mislejevi mami, bratu Tonetu in svakinji Lojzki iz Rogačic ter sestri Lojzki iz Trbovelj iskreno čestita za praznik Jožica z družino, očetu pa lep poadrav. Iren-oa in Suzi pa podUjata polno poljubčkov. GOSTILNA Roman Zorko v Družinski vasi prireja v nedeljo, 22. junija, vrtno veselico. Za zabavo poskrbljeno. Vljudno vabljeni! GOSTILNA MALI na Gomili pri Bell cerkvi priredi v nedeljo, 21. Junija, vrtno veselico. Igrali bodo Beneški fantje. Vabljenll POLOVICO HIŠE (popoinoma deljeno) z dvosobnim komfortnim sončnim stanovanjem, s sadnim in zeleixjavnim vrtom v najlepSem delu Kranja zamenjam za enostenovand«^ biAo v Novem mestu ali okolici. Razliko doplačam, ervenUiaJnO prodam. Ludvtt Slaibe, Kranj, Stošičova 2. PRODAM POSESTVO v Stari Lipi, občina Črnomelj. Cena In plačilni pogoji so na razpolago pri Zavodu za pravno pomoč v Novem mestu. Karla Lasič. NA VRHU pri Šentjerneju prodam hiSo, koeolec in njive (30 arov), primemo za novo gradnjo, In gradbeni material v vrednosti 14.000 din. Franc Golob, .^^tjemej 162. KUPIM HISO z vrtom, vseljivo do jeseni. Cena do 8 mlUjone Sdin. Ponudbe pod »Dolenjska«. PROD.\M HIŠO z vrtiom in 40 arov njive v Kaplji vasi. Jože lindič. Kaplja vas 17, Tržišče na Dolenjskem. POCEM PRODAM zazidalno parcelo z urejeno komimalo v Got-ni vasi. TTKV inozem<«ki radio, polavtomatski pralni stroj. Po-dzvedbe: Tratnik, Glavni trg — Novo mesto. PRODAM blSo z nekaj aemlje, 20 minut od železni.ško postaje. Krško. Cvelbar, Vrbina 5, Krško. Dragi mami Lojzki Mscovec iz BršliiM pri Novem. mesto za njen Elkspresno očisti, oblačila Pralnica in kemična čistilnica, No9 s«n IzgubH av-tomobilHko pumo 6,50-16 od Ga-bro\'ke do Novoga mostii. Poštenoga najditelja prosim, naj Jo vrne na podjetje ŽITO. Novo mesto. BOI-EHATK NA *KI,ODCU, je trih, žolču, črevesju, prebavi? Poizkusite z rogaško DONAT vodo! Hvaležni boste temu pri-ro^emu zdravilu! V Novan mestu ga dobite pri STANDARDU (MERCATORJU), pri HMELJNIKU in pri DOLENJKI. NAJBOLJŠE DARIIX) za vašo nevesto vam rjripravi zlatar, Oo-iH>odta S, ljubljaaa (poleg unl-venie). Prav je, da zveste: Poletni obseg ■ z DANAŠNJO ŠTEVILKO prehajamo na običajni poletni obseg domačega lista: do jeseni bo naš tednik Izhajal povprečno na 16 strani, zaradi druge poikrajinslse izdaje pa bomo praktično tisdcaU vsak teden 18 strani. Ob is^emnih priložnostih (zar radi event. večjih naročil uradnih objav v Skupščinskem Doa. listu ali zaradi praasnikov, povečanega števila reklamnih objav in pod.) bomo po po- • trebi izdali tudi kakšno debelejšo številko. Sredi septembra bomo speit začeli tiskati po 28 strani (v 2 pokrajinskih izdajah). ■ ZARADI RESNIČNIH POTREB po vsestranskem obveščanju in zavoljo razširjene dejavnosti domačega tednika smo letos z vključno današnjo številko natisnili našim bralcem že 730 strani Dolenjskega ILsta, čeprav bi jih bili moraU izdati po letnem planu šele 644 (v 23 tednih po 28 strani, dvakrat pa sta zaradi praznikov morali iziti dvojni številki). To pomeni, da smo nudili bralcem kaar 86 strani grradiva čez obljubljeno mero; prosimo vas, da upoštevat« tudi to, ko boste zdaj nekaj tednov prejemali domači list v malce skrčenem oh-segu. Nujno 'moramo prUiraniti nekaj denarja in papirja za jesensko in zimsko obdobje, ko bomo bralce in naročnike spet presenetili z nekaterimi novimi rubrikami, novo slikanico, zanimivo povestjo in še z marsičim, kair že pripravljamo. ■ ZAMUDNIKI (nekaj jih še vedno imamo, brez zamere!) imajo zdaj zadnjo priložnost, da .si zagotovijo nadaljnje re^o prejemanje lista; kdor do zadnjega junija ne bo poravnaj polletne noroč-nine, mu bomo naš list žal morali ukiniti. Lopo vas pozdravlja UPRAVA DOLENJSKEGA USTA Trebnje: padec v Peklu 15. junija je Darinka Bec, učenka dnigega razreda osnovne šole iz Pekla pri Trebnjem, peljala na moškem kolesu 5-letno Marico Rugelj. Po 50 metrih vožnje sta deklici padli. Darinka se je pri nesreči hudo poškodovala in so jo (Speljali v novomeško bolnišnico. Mokro polje: kolesar brez luči 16. jimija ob 2.15 je avtobus, Id ga je vozil Anton Prhne iz Orehovice, zbil po cesti 35-leitnega kolesarja Jožeta Dragmana. Ko. lesar je bil poškodovan in so ga odipeljali v novomeSko bolniSnico. Dragman se je ponoči peljal brez luči na kolesu. Nesreča pa se je pripetila, ko je zavil pred avtobus v trenutku, ko ga je Prluie že prehiteval. Jugorje: z motorjem na boku 9. junija :^utraj je na gorjanski cesti potolč«! obležal v obcestnem jarku 25-letni Franc Kren iz Drganjih sel. Padel je z motorjem, ki ga je vozil, čeprav nL ma vozniškega izpita. Na ovinku pred Jugorjem ga je zaneslo. Najprej je tr^il v skalo, nato pa še v betonski jašek. Odi^ljali so ga v novomeško bolnišnico. MEDVEDJEK: TOVCJORNJAK NA BOKU Pri Medvedjeku se je 9. junija zjutraj previl tovornjak, ki ga j« vozil Ulisse Pieroni iz Gorice. Voznik je zapeljal na neutrjeno bankino, s katere pa ni mogel već na cesto. Vozilo se je znašlo na nasipu in se tam prevrnilo na bok. škodo so ocenili na 5000 din. Drnovo: motorista spodneslo Na priključku avtomotoilake oo-ste pri Drnovem je H. junija opol-dne spodneslo motorista Stjepana Valešiča iz Oelja. Oba s sopotnikom Milanom Bekom sta se ranila, prvo pomoč pa so jima dali v brežiški bolnišnici. Mopedista so odpeljali v bolnišnico 24. maja popoldne se je mopo-dist Prane Kužnik iz Krškega peljal proti Brestanici. Na cesti 4. Julija v Krškem je privozil naproti voznik osebnega avtomobila Roman Novak iz Kozjega. Mopedist je nenadoma zavil v le\’0 in trčil v avtomobil. Odpeljali so ga v bolnico. Na vozilih je za okrog 3.000 dinarjev škode. Za iskanje našega sinčka Jožka Beleta se iskreno zahvaljujOTio LM Novo mesto, vojakom JLA, GD Lakovnice, vaščanom obeh Lakov-nic ter vsem ostalim. Hvaležna družina Bele Ob težki izgubi našega brata in strica JANEZA GRGETIČA iz Rajca se lepo zahvalimo vsem darovalcem cvetja, sorodnikom in sosedom, ki so nam izrazili sožalje. Prav lepa hvala gospodu župniku za spremstvo in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili do preranega groba. Žalujoči: bratje in nečaki z družinami Ob prerani smrti naše drage žene, mame, stare mame in sestre PAVLE GOLE, roj. SMOLIČ se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so se tako množično poslovili od nje na mrtvaškem odru, nam izrekli so^je, ji darovali toliko vencev in cvetja ter jo v tolilcšnem številu spremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo pevskemu zboru, gospodu žui«ilku za ganljivi govor pri odprtem grobu, rudniški godbi ter dr. Rupniku in vsem, ki so ji lal-Sall trpljenje. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Anton, sin Toni, hčerke Mici, Olfca in Pavla s družinami ter druco sorodstvo Kočevje, 2. 6. 1969 g. župniku za spremstvo ter družinam Reismanovi, Pucljevl, Novakovi iz Šmarjeških Toplic, Borštnarjevi iz Družinske va«i, družini Ovniček iz Šmihela in Osojnikovi iz Novega mesta. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem iz delovnega kolektiva za spremstvo, ter učiteljskemu zbom in učencem ter vsem drugim, ki .so kakorkoli počastili pokojnikov spomin in nas tolažili. Neutolažljiva žena z otroki, sturši in dni^o sorodstvo Družinska vas, 16. 6. 1969 Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama, stara mama in sestra JOŽETA KACIN z Glavnega trga 8, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence iq cvetje. Zahvaljujemo se tovarni NOVOTEKS za podarjena venca. Posebna zahvala vsem zdra\'ni-kom in strežnemu osebju ginekološkega oddelka bolnice v Novem mestu za lajšanje bolečin v času njene bolezni. Zalival jujemo se tudi obema g. župnikoma za svečanosti pri pogrebu Žalujoči sin Tone * družino in drugo sorodstvo Ob bridki In nenadomesljivl Izgubi ljubega moia, dobrega In skrbnega oteta ALOJZA KAVČIČA kmet. tehnliu se Iskreno zahvaljujemo vsem znanoem In prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, mu podarili vence in cvetje ter nam kakorkoli pomagali v teb težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo KZ Krka Novo mesto — ekononvskl enoti SenUemeJ za lodarjene venoe, tov. Oorcu, u-piavitelju osnovne šole Smarjeta, Ob tragični Izgubi našega dragega sinka JOŽETA ZORENČA iz Straže pri Šentrupertu, učenca 4. razreda osnovne šole na Mirni se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje tor mu darovali vence In cvetje. Posebna zahvala njegovim sošolcem, učcncem in učiteljskemu zboru osnovne šole Mima za tako Številno spremstvo, kolektivu KPD Dob za vso izkazano pomoč, tovarišu Petru Šemrovu in sošolki Suzani Brec za ganljive besede. Zahvtda zdravnikoma oU*. Jožetu Jakliču in dr. Jerneju Kranjcu ter tovarišem Antonu Komarju, IXi-ftanu Tripkoviču in Jožetu Kovadi* ču za ves trud, da bi našega dragega sinka obudili k življenju. Zahvaljujemo so tudi godbi na pihala iz Trebnjega ter pevskinm zboroma DPD »Svoboda« in osnovne Sole z Mirne ter njihovomu i)evovodji tov. Staiujtu Pečku. Žalujoči: oče Joie, mati Ju* stina, sestrica Martinka, strici, tete in drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI; občinske konference SZDL Breždce, Cmomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnffk (glanmi in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado-van, Jože Primc, Jožica Tepi)ey In Ivan Zoran. Teh-ničnd urednik: Marjan Moškon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndin (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za Inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6.S50 Sdin) oz. 5 ameriških dolarjev ali iistrezna druga valuta v vrednosti 5 ameriških dolarjev •— Tekoči račtm pri podr. SDK v Novem mestu; 521-8-9 — NASLOV ITREDKISTVA IN UPRA-VE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Tol^on; (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska f:P »Delo« v Ljubljani