V 37 letih 100 oramov radija. Redek jubilej so slavili pred kratkem v Joachimstalu na Češkem v tamošnji tvornici za pridobivanje radija. .Minulo je 37 let, odkar je odkril francoski zakonski par Curie radij in sicer v uran rudi v Joachimstalu. Za 1 gr. radija je treba 10 ton uran rude in 30 ton raznih kemikalij. Pridobivanje radija se je tekom let zboljšalo. V Joachimstalu so porabili do sedaj 1000 ton uran rude in 3000 ton keimikalij, torej 4000 t materijala. Ta materijal odgovarja teži, katero bi lahko naložili na 8 vlakov po 50 vagonov. Iz tega pridobljeni radij bi imel dovolj prostora v majhni stekleničici od 100 gn mov. IHHIŠTVENi: Naša odkrita, povse stvarna beseda o društvih kmetskih fantov in deklet je »Kmetski list« ozlovoljila ter mu potisnila v roke pero, da je zapisal na naš naslov zafrkljivo besedo v odgovor. Na stvarne podatke zafrkljiva beseda: to je najslabša polernika. Bolje bi bilo, da bi »Kmetski list« molčal ter se tako ohranil na »filozofski višini«, ki ga na njo postavlja njegova velika domišljavost. Zvezi kmetskih fantov in deklet pa je storil slabo uslugo, ker je kot glasilo bivše kmetijske stranke, ki je svetovno-nazorno liberalna stranka, dokazal tesne zveze med to stranko in Zvezo slovenskih fantov in deklet, kar smo mi v svojem clanku trdili. Iz odgovora »Knietskega lista« diha pristno liberalni duh, ki<se odeva v znane stare obrabljene fraze, kakor n. pr.: o svobodi, ki je kmečki pameti baje šele zasijala s prihodom organizira- nega kmetsko-mladinskega gibanja; o kmečki glavi in pameti, ki je bila doslej dobesedno zasužnjena; o osamosvajanju mladiae, katera ruši okove, ki so jo oklepali do nezaslišane boječnosti in ponižne vdanosti; 0 doraščajočem novem kmetskem rodu, ki ne potrebuje jer-obstva in varuštva, ki je doslej tako farizejsko zastrupljalo in rušilo naše kmetske domačije itd. Kaj ne da samo stare cvetke iz vrtov liberalnega čosopisja, niti ena ni nova ali originalna, vse pa so več ali manj žaljive za našega slovensk.ga katoliškega kmeta. »Kmetski list« prodaje s svojim »pristno kmetskim« pokretorn slično prosvetno blago, kakor ga je že svojčas prodajal ptujski »Štajerc«. Razlika je v tem, da »Kmetski list« to dela pod nacionalno firmo, »Štajerc« pa je to delal pod nemškutarsko: duh pa je povscd isti. Kam zapelje ljudi ta duh, nam pojasnujejo poročila iz raznih krajev, ki nas obveščajo o tem, da so se pokreta kmetskih fantov in deklet ponekod popolnoma lotili komunisti. Vprašamo »Kmetski list«, ali mu je to »jerobstvo« ljubše kot nadzorstvo katoliške cerkve in njenih duhovnikov, ki so od nekdaj bili največji in najboljši prijatelji slovenske kmetske raladiue?! MM Ą0§ Ml€€! (Poziv iz ia za Slov. krajino.) Svetovna vojna je prinesla osvoboditev Slovenske krajine. Vstali j.mo v življenje in tako ušli narodni smrti. Tla,čani smo bili do osvobojenja in naša inteligenca se je (razen narodnega duhovništva in par drugih izjem) izgubljala v raznarodovanju. Šolanje se je vršilo v drugem jeziku in kmcčki ljudje niso bili deležni nobenega prosvetnega dela. Stanje se je vidno boljšalo šele v dobi od osvobojenja. Prodrli smo v skrivnosti književnega jezika in danes se nam že odpirajo vrata narodne prosvete. Vendar pa moramo priznati, da se prosvetno delo še ni dovolj razvilo med ljudstvom. Sedaj nam je to še težje, ker nas ovira kriza. Blagostanje vasi je tesno združeno z delom na prosvetnem polju. Vse preveč smo se zagrizli v zemljo in samo v zemljo. In vendar nas čakajo kmečki fantje in deklcta, ki bi radi žrtvovali nekaj ur na teden kljub težkemu delu podnevu prosvetnemu delu. Naše vasi nas čakajo, vabijo, zovejo. Ali se bomo odzvali klicu dolžnosti? Sedaj, ko je notranji minister zopet dovolil delovanje prosvetnih društev, jih moramo poživiti, odnosno ustanoviti, kjer jih še ni. In to bomo storili, če res ljubimo svojo zemljo. Naj zagore po našib vaseh močne svetilke prosvetnih društev, da se bo mladina zbrala! Mladina, ki nam je tako ljuba, ki je naša in bo ostala naša! Zgradimo ji s prosveto boljšo bodočr-.st! Fr. H. FANTOVSKI TABOH FKA NA URSLJI GOHI. Lansko leto dne 16. saptenibra smo priredili na Uršljo goro ekupni izlet FKA, katerega se je radi slabega vreimena udeležilo le nad 40 fantov. Izlet je ostal vsem udeležencem v najrepšem spominu. Že ob priliki tega izleta so fantje izrazili željo, da se tak izlet vrši vsako leto. Fantje pa so obljubili, da bodo sami agitirali med svojimi okoličani, agitirali za čimvečjo udeležbo. Na tozadevnem sestanku, katerega je sklicalo dekanijsko vodstvo FKA v Slovenjgradcu, ki se je vršil v nedeljo dne 25. avgusta v Zadružnetm domu v Slovenjgradcu, se je ob T.avzoenosti zastopnikov iz Guštanja, Prevalj, Šmartna in Slovenjgradca sklenilo, da se letošnji izlet na Ursljo goro vrši v nedeljo dne 15. se,pte.mbtra v obliki fantovskega tabora. Tabor se bo vršil za dekanije: Stari trg, Prevalje, Dravograd in Šaleška dolina po siedečem načrtu: Po možnosti gredo taborjani na UrSko goro že v soboto popoldne, da eo ob 7. uri zvečer že na gori. Zvečer bo kresovanje, spuščanje raket, eventualno streljanje in petje. Izleta se bodo udeležili pevci iz Guštanja, Preva.lj, Šmartna, po možiio.ti tudi prevaljski tamburaži. — V nedeljo bo ob 10. uri pridiga, sveto opravilo ter zborovanje na prostem pred oerkveno hišo ali cerkvijo. Med sv. maio se želi, da se vrši ljudsko petje, kakor na evharističnem kongresu na ijubljaaskem Stadionu. Govorili bodo zastopniki FKA iz Maribora ter zastopniki posameznih župnij, oz. dekanij. Vabimo vse pošteno misleče katoliške fante pa tudi može, da se v čim častnejšem številu udeležijo tega tabora, ki je edini te vrste v vseh &tirih zgoraj navedenih dekanijah. Pri sv. maši se bodo predvidoma pele naslednje peami: Glasno zapojmo, K.ngresna birnna, Kraljevo znamenje, Lepa si roža Marija, Ti o Marija, Usmiljeni Jezus in Povsod Boga ter eventualno Zahvalna pesem. Končno prosimo pevske zbore, da se vežbajo zgoraj navedene pesmi, čč. gg. duhovnilie pa proeimo, da vplivajo na svoje fante, da bo udel_žba iz vsake župnije kolikor mogoče častna! Svečina. Tukajšnje Katolišiko prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 8. scptambra, popoldan ob treh, v pros-toru gra.jiske nadkleti igro »Utopljenec«. Nastopi tu-di domači moški in mešani pevski zbor. Med odmori udarjajo tamburaši. Prijazno se vabijo k obilni udeležbi dragi domači in Svečin.ani, istotako ljubi sosedje ter še tudi iz oddaljenih krajev. Hoče pri Mariborn. V n.deljo dne S. sept., obhaja nauše Prosvetno dru.5tvo vslik in vesel praznik. Gospod kanonik Žagar bo po pozni službi božji blagoslovil povečan in prenovljen Društven dom, ki nosi sedaj naslov »Slomšekov dom«. Dvorana je sedaj tako čedno in okusno urejena, da se je ni mogoče dovolj nagledati. Nov oder, nove kulise, nova garderoba, vse kakor novo. Še istega dne se boste lahko do dabrega prapričali, da je vse to r&s. Popaldne ob treh bo namreč otvoritev dvorane. Najprej l>o govoril g. profesor dr. Sušnik, potem bo peveki zbor zapel nekaj peami, končno pa nastopi »Revčeik Andrejček«. To je reena in obenem vesela ljudska igra v petih dejanjih. Ponavljali jo bomo v nedeljo dne 15. septembra zvečer. Razume ee, da so se člani društva dolžni dopoidanske slovesnosti polnoštevilno udeležiti, vljudno pa vabimo tudi vse druge od blizu in daieč, tudi Mariborčane. Mi tako pogosto obiskujemo Maribor in bomo zato prav veseli, če nam vsaj ob tej prelepi oriložtnosti obiak vrnejo. Po igri bo veselica la vrtu g. Visočnika. — Še nekaj je tieba povedati, kar malokdo ve. L-.itos namreč tnine .5 let, odikar društvo obstoia. Tudi te lepe obletnice se bcvino dne 8. septembra spominjali v novem »Slomšekovem domu«. Z v.seljem boste gledali nazaj na pret&kla l&ta zlasti oni, ki ste za društvo delali, trpeli in se žrtvovali, ker boste videli, da je Vaše delo rodilo lepe sadove. Naj živi prosveta! Naj živi novi naš »Slomšeikov dom: in v »Slom_.ekovem domu« — Slomšekov duh! Sv. Trojica v Slov. goiicab. V zadnjih letih s fantovskimi tabori nisnio im.li srcče. Če smo prišli skupaj, pa s» nam že na kak način zavezali jezik in smo se morali .omejiti le samo na cerkveno slovesnost. Tako je bilo svojčas pri Sv. Treh kraljih in pr.cllanskim pri Mariji Snežni. Letos pa, ko 6pet svobodno dihnmo, pa so naši fantje pokazali, da so f mtovske vrste še vedno strnjene in še bolj mcgočne kot so bile kdaj pre.h To je sad preganjanja. katerega je izzral pr-ejšnji režim nad katoliško mislečo mladino. Sveto-trojiški trg se je odel za fantovski praznik dne 25. ,ii-gusta v svečano obleko. Vse hiše razen par i'.jem so izobesile fantom v pozdrav zastave. 1200 fantov se ja uvrstilo v mogočen sprfvoil. katerega so otvorili fantje konjeniki, za njinr godba in fantovski prapori, potem pa doipe, dolge vrste fantov. Kfogo.no je donela k;epka fantovska pesem skozi trp sveli Kvhai-fstiji in Materi božji v čast. Pridigal je »toln* kanonik dr. Ivan Zagar, ki je opravil tudi najsvete>-0 daritev. Med mašo so peli združeni moški pevski zbori pod vodstvom organista Mohoriča. Po niaši se je vršilo na prostoru med cerkvijo in eamostanom fantovai.o zborovanje. Otvoril ga je dekan Gomilšek. Zborovanje je vodil predsednik dekanijskega vadstva FKA Miha Žižek. Prvi je govoril akad&mik Ciril Žebot dz Mairiboira o delu v Katoliški akciji. V imenu trojiške župnije je pozdravil zborovanj.e domači župnik p. Ernest Jenko. Sledili so pozdravi fantov iz poeameznih župnij. Vr navdušenih besedah so iapovedali svoje težnje. Beseda vseh je izzvenela: Poglobimo verako življenje s pomočjo svete Evbaristije. Podpredsednik škofijskega vodstva FKA je eporo.il zborovalcem pozdrave škofijakega vodstva ter govoril o potrebi prosvetaega dela. Naglasil je potrebo, da tudi v prosveti paide do izraza evharistična ideja.. Navdušeno so zborovalci pozdravili starega Piijatelja Slovenskih goric g. Franjo Žebota, ki je fantom spregovoril bodrilne besede in jim vlil novega upanja. Himna slovenskih fantov je zadonela v zahvalo za lepe besede. — Popoldne je imel pridigo dekan Gomiišek, nakar so bile pete litanije Matere božje. Vesolih src in polni nove vneme za versko in prosvetno delo so šli fantje na svoje domove. Negova. Tukajšnje katoliško prosvetno društvo priredi na praznik Marijinega rojstva podufno kmečko igro v Ireh dejanjih: »Novi gospodar« in sicer v graš-iiiski dvorani ob pol štirih popoldne proti nizki vstopnini. Prijatelji pravilne kmečke izobrazbe iskreno vabljeni OvJ blizu in daleč! Ljutomer. »Krasan je prapor naš razvit, mkjer niu ni jirimere«, ta Ferjančičeva pesem bo prihodnjo nedeljo otvorila elavncetno akademijo v Katoliškem domu. Lepše bi Prosvetno društvo ng moglo praznovati svojega jubileja, ko z nabavo novega prapora. Bo res krasan in orez primera. Na eni strani bo nosil eliko sv. biatov Cirila in Metoda, na drugi pa sliko našega velikega Slomšeka. Nastavek bo Ivorila odprta knjiga s križem in plamenico, eiinbol prosvetnega dela. Na.rte je izdelal arhitekt g. Pengov iz I.jubljane, izdclala pa je pra.poi* firma »Ecclesia« v Ljubljani. Ob novem praporu se bomo zanaprej zbirali, navduševali in delovali. Naj bi blagoslovitev tega prvega prapora po oživljenju naše ljudske prosvete zbralo to nedeljo okoli sebe vso našo mladino, ki hoče po SlomSakovom vzoru dehiti za svoj narod, brez političnega hu.jskanja. Prapor bo blagoslovil in irnel cerkveni govor bivši ljutomerski kaplan g. Pavel Živortnik. Povorka v cerkev in iz cerkve naj bo manifestacija. Ob priliki prasvetnega zborovanja po sv. maši bo Prosvetno društvo zročilo novoimenovaninn častnim .lanom diplome, ki so si jih zaslužili z žrtvariii za Kalol. dcm. Popoldanska akademija bo prinesla nekaj novih toek, katerih že dolgo niste videli na našem otlru. Po a.kademiii botno z golbo nstali na vrtu Katoliškega dorna v vesclerii in psijateljs-kem razpoložsnju. Naši prijatelji, dobrodošli v prleški prestolici: na svidenje! One, ki pridejo po železnici, opozarjamo, <ia imajo ugodnost po.ovične vožnje po najnovejši oilreilbi o nedeljskih izletili. Porabite to priliko! Za okrepčila bo pieskrbljeno v šotorih. Sv. Trojica v Slov. goiicah. (Smrt velezaBlužnega redovnika.) Kar smo s strahom priCaikovali, to se je zgodiio. Po večno plačilo v nebesa je odšel naš predobri in preblagi g. p. Elekt, ali kakor smo ga navadno imenovali: »gospod Hamleir«. Bil nam je pokojinilt v resnici pravi duhovni o.e, bil nam je vse: tolažnik v neereči, poln ljubezni in dobrotljivosti za veakega trpečega in ubogega, ter prijazen in sočuten v občevanju z vsakim tako, da lahko z mirnostjo trdimo, da naš p. Elekt ni lmel nikdar in nikjer kakega eovražnika. Koderkoli je deloval, ali je bilo to v Mariboru, aii v Nazarju, ali v begunskem taboriš-U, ali pri Sv. Trojici, povsod je deloval nesebično In bil neutrudljivo delaven, bolisi v šoli med nežno mladino, bodisi na prižnici, bodisi pri obiekovanju bolnikov. Največ dobrega je pa blagi pakojnik gotovo storil v spovednici, še elasti ob romarskih dnevih in ob priliki tretjaredniških obiskov po župnijah. Kolikokrat iJe, fietudi že zmučen, po ure in ure presedel v epovednici, zlaeti tam »v kapeli«, tolažil smučene duše, epodbujal jih h krepostnemu življenju, dvigal malodušne ter vlival pogu- ma vsem tolažbe in pomoči potrebnim. Kdo bi mogel preSteti, kolikokrat ee je nad spokornim grešnim človeiom dvignila njegova posv&čena roika; kdo pr&šteiti, kolikokrat so njegova usta izgovorila odpuščanje in milost prinašajoče besede: »Jaz te odvežem . . .« Mi Troji.ani smo bili tako erečni, da smo imeli p. p. Elakta 30 let v svoji sredi. Veličastni pogireb v prejšnjem tednu je pokazal, kako je bil pokojni gospod priljublj-n pri čč. dubovščini in pri ljudstvu. Cetudi Vae, g. Elekt, nimamo več živ&ga med nami, je vendar vaš duh v naši sredi. Sp-omin na Vas, dubovni oče, bo ostal n.izbrisen, Vaše gorke beisede s prižnice naa bodo še napre. bodrile za lepo krščansko živLjenje in Vaši ljubezni p-olni nauki v spovednici nam bodo kažipot na razburkanem morju življenja. Ves Vaš nastop, vsa Vaša ljub&znivost, vsa VaAa častitljiva osebnost nas bo vodila k večno dobremu Plačniku. Duša Vaša, p. Elekt, naj najde mir in pofcoij pri večnemu P-ustirju, telo Vaše pa naj si od neumornega dela odpočije v trojiški božji njivi! — R.