1 LETNIK 65 VSEBINA 1. štev.: P. J. Stahl — A. A.: Maruška — Gustav Strniša: Solnčna basen (Pesem) — Ivan Albreht: Zarja vabi (Pesem) — Mirko Kunčič: Jesen bednih otrok (Pesem) — Venceslav Winkler: Zvonovi pojo (Pesem) — J. Rožencvet: Piškav oreh — Mara Husova: Štruklji — M. Si-mončič: Morje (Pesem) — Dr. K. C.: Nase morje — Jadranski teden — Anton Janša — slovenski čebelar — Uganke. Knjižnicam priporočamo VRTEC in ANGELČEK 1933/1934 (dobro vezana Din 30"—; Angelček sam Din 10"—). Od prejšnjih letnikov imamo še sledeče vezane izvode: Vrtec in Angelček 1932/33 (Din 30 —; Angelček sam Din 10'—) ............1931/32 (Din30'—: „ ,. Din 10—) „ ,. ,. ' 1930/31 (Din 30'—: „ „ Din 10'—) ,. ., -, 1929/30 (Din 30*—.. „ Din 10 —| ., ,. .. 1920/29(Din 30— : .. ,. Din 10—) ............1927/2S (Din 50*—: ., „ Din lir—} ............1926/27 (Din 50"—; „ „ Din 10—) ............1925/26 (Din 30—; „ ,. Din 10—) Vrtec............1922 (Din 18'—); Angelček 1925 Din 10'—) V knjigarnah se po knjigotržni ceni dobe: Vrtec 1910, 1911, 1913 do 1917, 1921 do 1932. Angelček 1895, (906, 19118. 1912 do 1916, 1919, 1921 do 1932. Uprava VRTCA, Ljubljana, Kopitarjeva »lica 2 (H. Ničman). »Vrtec* stane za vse leto Din 15-—-, s prilogo Angelček* Din 20-—. Izdaja konzorcij »Vrtca« (Alojzij Košmerlj). — Urejujeta Vinko Lavrič, katehet v Ljubljani, Resljeva cesta 11 (oblastem odgovoren) in Janez Pacelj, župnik na Jezici. — Uprava »Vrtca« v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 2 (H. Ničman). — Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čec), j VRTEC j LETNIK 65 3 5 3 V LJUBLJANI 1934/55 | Izdaja in tiska Jugoslovanska tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani (K. čeč) A wvf, rS* '-i, Vse pravice pridržane VSEBINA PESMI Sončna basen. (G. Strniša) ... 3 Zarja vabi. (I. Albreht) .... 5 Jesen bednih otrok. (NI. Kunčič) . . 4 Zvonovi pojo. (V. Winkler) .... 4 Morje. (M. Simončič)......11 Ave Maria! (Svjatoslav).....20 Jesenska. (L. Svjatoslav, 2. M. Kunčič) .............20 Te/ in miška. (G. Strniša) .... 23 Prošnja. (V. žitnik)........26 Lučke na grobeb gorijo... (V. Bi- teuc) ............48 Meni. tebi in vsem. (Svjatoslav) . . 48 Božična. (Svjatoslav) ......56 Na sveti večer. (B. K.)......56 Zlata zvezda gori gre... (Svjatoslav) 56 Novoletna. (Svjatoslav)......62 Ob mrtvem kralju. (Maksimov) . . T3 Želja (—t—ol __.........84 Snežinke. (M. Kunčič) ...... H8 Žah»stna ptička. (Fr. Ločniškar) . . 88 C igunčkova pesem. (M. Kunčič) . . 89 Dvoje rok. (V. Winkler).....89 Ptički trkajo. (Gregor Mali) . . . 102 Tiho noč prihaja... (Joža Vovk) . 105 Pesmi v mladem vrbju. (M. Kunčič) 108 Pomlad prihaja. (Gregor Mali) . . 110 Zima in pomlad. (Gregor Mali) . . 120 Pomladna. (Gregor Mali).....121 Tvoj mladec sem. Kristus (Gr. Mali) 155 Večerni zvon. (A. M.)......140 Ovitek: Anton Janša — slov. čebelar, str. 15. — Anton Bezenšek; Fran Er- javec; Janez Puhar; Franc Ks. Meško; Gregor Rihar; Ivan Tomšič: Simon Jenko; Matija čop. Uganke.....16, 52, 48, 50, 112 iu na ovitkih. RAZNO t Aleksander I., kralj Jugoslavije . 55 Nj. Vel. kralj Peter II..............54 lugoslovauski mladini......"4 Mati pa dela zastonj (—ž) .... 92 Zakaj je sneg bel? (—ž).....106 čuvajmo naše morje! (V. L.) . . . tlO Ali pri vas tudi tako? (aa) ... 120 Berači. (Fr. Ločniškar)......121 Zgodba vrabčeve družine. (—ž) ... 122 Najbolj brhek ... (aa)......159 Sonce, zvezde, luna (—ž).....140 Nove knjige........80, 160 Za dobro voljo.....111, 128 Smeh je zdrav.....111, 128 Čuda v naravi.....127, 145 Nekaj tega in onega . . 144. 159 Za razmišljanje......144 POVESTI Ma ruška (P. J. Stahl-A. A.) . . 1. 17 55, 49, 81, 97. 115, 129, 145 Piškav oreh (J. Rožencvet) . . 5, 21, 59. 57 štruklji. (Mara Ilusova)..........8 Pravljica o vlaku. (V. Winkler) ... 24 Sončnica in čarovnik. (L. Fatur) . . 29 Drvar in črnošolec. (L. Fatur) ... 42 Miška... (Magajna Bogomir) ... 62 Zvezde. (J. Rožencvet)......67 Zver. (Narte Velikonja) . 70, 85, 100, 117 Strah je votel. (L. Eatur).....90 Pravljica o Jernejčku in mrtvi vasi. (V. Winkler).........105 Pomlad male Nine. (Orosluva) . 126. 145 Zgodaj začne žgati, kar kopriva če postati. (V. Jagodič) .... 156. 151 !.. I».,n> /I,'.. I ....I.....I...M t lil Mladi stražarji: Naše morje str. 12; Morje, vir bogastva, 27; Morje, vir zdravja. 45; Naša obala, 77; Naše Primorje, 95; Naši Primorci. 109; Naše /veze s Primorjem. 124; Naša trgovska mornarica, 141: Naši sosedje in naša obramba na Jadranu. 157. (Vse naštete članke spisal dr. k. C.) Jadranski iedeu. 14: Drevo v bregu. 44: Trogirski portal, 47; Lepe počitnice na morju. 79; Na mejo (Fidelis). 93. ŠT. 1 1954/35 VRTEC LETNIK. 65 P. J. Stahl - A. A.: Maruška. i. Dolga leta je bila Ukrajina med dvema ognjema, in sicer med veliko Rusijo in Poljsko. Mogli bi reči celo »med štirimi ognji«, če bi šteli še Turke in Tatare. Ker se Ukrajina ni mogla sporazumeti s Poljaki, se je končno zvezala z mogočnimi Rusi. Preslabi smo, da bi se še naprej bojevali s sosedi. Res je, da smo se doslej slavno borili; toda končno nas bodo štrli. Rusija nam ponuja zvezo, sprejmimo jo!« Tako je premišljeval in govoril stari glavar Bogdan Hmeljnicki in ljudstvo ga je poslušalo. V začetku je šlo vse dobro. Rusi so spoštovali vse: enakost, bratstvo in svobodo: polagoma so se pa razmere spremenile. Še preden je minulo leto dni, je ljudstvo imelo nešteto vzrokov reči glavarju Bogdanu: »Kaj smo storili?« Pravijo, da je stari Bogdan jokal zaradi tega in da ga ni moglo nič potolažiti. »Skušajmo popraviti,« je pravil pozneje; toda ni imel sreče in je od žalosti umrl. Po njegovi smrti je morala Ukrajina pretrpeti veliko preizkušenj. Razdelila se je v dva tabora: eni so biLi Še za Rusijo, drugi so se potegovali za Poljsko. Še tretjo stranko sa ustanovili. Ta je bila za popolno neodvisnost Ukrajine; žalibog jih je bilo prav malo za to. Kozak Danilo Čaban je prebival s svojo družino v hiši na deželi, še tako velik razvajenec bi bil zadovoljen s takim stanovanjem. Danilo je to hišico podedoval; oče, ki jo je imel po svojem očetu — ta pa spet po svojem — mu jo je izročil na smrtni postelji. Ne vem, koliko rodov je že imela ta hišica pod svojo streho. Danilova hiša n» bila nikdar pusta; ležala je med prostrano stepo in širnim gozdom, med globoko reko in žametastimi travniki, med visokima gorami in hladnimi dolinami. Na severu se je širila brezkončna stepa. Človek bi jo imenoval morje zelenja, ki ga cveije poživlja. Na jugu so se dvigale gore, zdaj z gozdovi in zelenjem pokrite, zdaj nerodovitne in kamenite. Ob solnčnem vzhodu se je z roso pokrita trava blestela kot bi drago kamenje deževalo. Med bičjem skrite ptice so začele poletavati in peti: lahka meglica se je komaj vidno pozibavala nad reko in solnčni žarki so jo zlatili. Ob pražnjih dneh je Čabanova družina imela mnogo, mnogo gostov. Včasih je Semen Vorošilo prihajal, včasih pa tudi Andrej Kruk; iz daljave so slišali «veži in zvonki glas lepe Mane, ki se je tako rada smejala, ali pa so opazovali ladjico Vasilija Grima, ki je pristajal... in za njim je prihajalo še pet, deset drugih, bodisi mož ali žena, fantov ali deklet, otrok ali celo starcev. K tem je tudi Danilo zahajal. V tistem času so bili Ukrajinci že vsega siti: na eni strani so jih hoteli zase pridobiti Rusi, na drugi pa poljsko plemstvo. Ukrajina je bila pogažena od obeh strani, vse se je upiralo ter bridko objokovalo izgubljeno neodvisnost. Ruske čete so pridrvele v Ukrajino. Car je obsipal z uslugami in darili voditelja, ki je bil za Ruse; voditelj, ki je bil za Poljake, se je utrdil v nekem mestu in vabil vse prijatelje svobode, naj se mu pridružijo. Po kateri poti naj človek krene? Časi so bili težki, zelo težki! Še celo otroci so težko dihali. n. Ljudje so se zbrali pri Danilu Čabanu. Večer je bil mračen, gostje so mnogo mislili, a malo govorili. Celo gospodarji se niso mogli smejati. Ljudje so si imeli z očmi dovolj povedati. A'si so imeli isto skrb. Zdaj pa zdaj 60 se obračali k Andreju K ruku. Vpraševali so ga: »Ali bi se čigiriuski zidovi mogli ustavljati napadu? Ali so vojaki zanesljivi? Kaj če bi prebrali še enkrat zadnji poglavarjev razglas? Nekateri ga ne poznajo. Ali ve kdo, je-li se je kaj prida prostovoljcev javilo?« Andrej Kruk je vse to dobro vedel in je zato prav gladko odgovarjal. Opisoval je čigirinske utrdbe, jarke, rove, vrata, kakor tak, ki je bil tam in še pred nedavnim vse to večkrat videl. Ko so možje govorili, so se vretena ustavljala in žene so z grozo poslušale. In kadar so možje molčali in kadili, so izpregovorile potihem med seboj nekaj besed. »Spet novi boji ob \eliki.« pravi ena. »Koliko jih je padlo?« vpraša Mogila. Zažgali so Terni: Krinica pa še gori. »Veste,« je reklo mlado dekle, »ali veste, če...« Toda ni mogla vsega povedati; ustnice so ji bledele, debele solze so ji udrle po licu in groza ji je stisnila zobe. Stara žena je rekla: »Vsi moji so mrtvi. Sama sem na svetu. Vsi so govorili: ,V vojsko gremo': moji pogledi so jim pravili: ,Prav, otroci4 oni so pa pristavljali: .Ukrajina si pribori svobodo': pa sem jim odgovarjala: .Res je. otroci moji!' Vsi trije so ostali na bojnem polju, a I krajina še ni svobodna!« »Oh!« — je vzdihovala mlada žena, vl^wteü, se postavljajo smrti v obraz, a ne dosežejo nič. Če bi človek vsaj ludgel reči: .Umiram, a drugim zapuščam, kar sem iskal___'« Starka ji seže v besedo: Nisi me razumela. Kadar gre za domovino, se ne pogajamo za ceno in si ne govorimo: ,Ali se nam bo posrečilo?' ampak: .To je moja dolžnost', in vsak se spusti v bojni metež. Kogar ubijejo, je junaško umrl: to je boljša usoda kot sramotno življenje. Moji so tako storili. Naj jih Bog sprejme v svoje naročje! Če bi bilo treba, bi spet začeli od kraja.« Prav imate, ne motite se,< je reklo več žena. Otroci so bili v strahu, niso se igrali, ne kričali in ne smejali, ampak so sapo zadrževali ter poslušali. Mala. prav majhna deklica s plavimi lasmi, z velikimi bleščečimi očmi in s škrlatnimi ustnicami je bila edina videti zatopljena v svoje delo. Metala je bilke bičja v svoj predpasnik in pletla kite iz njih. Večer je mineval in vedno bolj mračno in mirno je postajalo. Vse je molčalo: deklica je zaspala z nespleteno kito med prsti. Noč se je približala in zvezde so zasijale. k.ar nekaj potrka na okno. Tako nepričakovano je bilo, da nihče ni hotel tega svojim ušesom verjeti; a potrkalo je zopet in še tretjič prav razločno i u močno. Gospodar je vstal in šel odpirat. Gostje in prijatelji so si prižgali pipe in začeli kaditi. Zadnji udarec se je še bolj jasno slišal od okna. Tisti, ki so kadili, so zatrepetali, a otroci so se spogledali. Danilo je napol odprl vrata in vprašal: Kdo trka?« (Dalje.) Gustav Strniša: Solnčna basen. Deževne so vrvice zvezale solnćece in daleč so ga skrile za žalostne megle. Prestrašilo se sanj je in dvignilo roke — blesteče žarke svoje, se vzdramilo smeje. Solnčece je spalo, sèn sanjalo težak, da nikdar ne bo vstalo, da vladal bo le mrak. Vrvi deževne zdavnaj izginile so že, poljublja solnce zemljo in rosne nje solze. Ivan Albreht: Zarja vabi. Zgodaj kliče zora: >Vslani! bolno biserov v ravan i vabi mladi rod v gosti! Si nastrežeš jih v dlani, te ne bo žulilo delo — Se na piješ jih z očrni, vse krog tebe bo cvetelo — Si natrosiš jih v srce. blagor ti od dne do dne, ker pod solncem staro, mlado te bo vse imelo rado.U Mirko Kunčič: Jesen bednih otrok. Tiho se je poslovila Na severni tečaj!« je šinilo ta hip Jurčku v glavo in iz ust. >Tum ni bil menda v resnici še nihče, in jaz bom prvi človek, ki ga bom zares videl!< »Torej zapiska j še enkrat na vso moč?« mu veli škrat Povsodnik. Jurček potegne sapo globoko vase, nastavi oreh k ustom in zapiska na vso moč. Tako neznansko je zapiskal, kakor bi mu šla lokomotiva skozi ušesa, in od silnega piska se mu je pred očmi stemnilo, da za hip ni nič vedel. Ko je k sebi prišel in slišal še odmev piska, je bil pa že na severnem tečaju. To se pravi, ne čisto na tečaju, ampak dvajset ali trideset metrov strani. Natanko na severni tečaj ne more nihče stopiti, ker strci tam iz zemlje os, o kateri se v šoli učimo, da se zemlja okoli nje vrti. In Jurček je strme gledal to os, ki so jo učenjaki izračunili, ki je pa ni še nihče videl. Več metrov je bila debela, iz najboljšega jekla valjana in svetila se je kakor nikel. Iz zemlje je strčala tako visoko, da ni bilo videti konca. Okrog osi je bila v zemljo vdelana velikanska medeninasta puša, kjer je os najbrž po kroglicah tekla, a nad pušo je oklepalo os veliko in močno železno ogrodje, med katenim je bilo vse polno velikih in malih zobatih koles, varoval, krmil, regulatorjev, ur, meril, puš za mazanje in drugih takih stvari, ki jih vidimo pri strojih. To je bila priprava, ki je gonila zemljo okoli osi. Nekatera majhna kolesca, ki so bila zavarovana s kovinastimi skledicami, so se vrtela zelo hitro: druga večja bolj počasi, največja, ki so poprijemala os, so pa skoraj stala. 1'orej je bilo nekako podobno kakor pri uri, in v oni velikanski škatli, vdelani med dve posebno močni železni kozi, je moralo biti skrito pero, zakaj iz škatle je štrlel orjaški ključ za navijanje. Vrh vsega kolesja je bila pritrjena na ogrodje velika, okrogla medeninasta plošča, ki je imela na sredi luknjo za os. Na robu te plošče so bili zarisani in s številkami zaznamovani poldnevniki, razdeljeni na minute in sekunde, a dva kazalca na nasprotnih straneh osi sta kazala, kje je ta trenutek na zemlji poldne in kje pobioč. Priprava je bila potemtakem res nekakšna ura, vendar tako velikanska kakor si jo človek težko misli. Jn «eveda je moral tej reči nekdo streči, zakaj brez navijanja, mazanja, snaženja in brige se toliko kolesja ne more gibati. Posebno ne, če goni zemljo, ki se mora bolj točno vrteti kakor vsaka ura. Že zaradi učenjakov in zvezdogledov, ki so tako sitni in natančni, da izračunajo na sto let razliko za desetinko sekunde in zapazijo precej vsako najmanjše opletanje. če se v kolesju kaj zrahlja. Kb se je Jurček za prvo silo nagledal osi in kolesja, se je ozrl še naokrog. Kaj posebnega ni videl. Tu in tam so stale velike posode od olja za mazanje, nekatere polne, nekatere prazne, razno orodje je ležalo po tleh, kljuei, klešče, vinte, verige, vijaki in pile, a led in sneg sta bila ponesnažena z oljem in črnimi cunjami. Malo bolj v strani je zagledal oba velikana, ki oskrbujeta severni tečaj. Eden je spal, ves v sneg zakopan, da je samo glava ven molela, drugi je pa v medvedje kože zavit sedel pri ognju in pekel na ražnju dva tjulenja. Včasih je z desnico segel po veliki kadi, ki jo je imel poleg sebe. napravil par požirkov in si z zadovoljnim cmokanjem z dlanjo obrisal usta. Po močnem duhu pijače je Jurček uganil, da se velikan krepča z ribjim oljem, kar ni nič čudnega, ker v severnih deželah neki tudi na svatov an jih samo ribje olje pijejo. Ogenj je pa velikan kuril s svetlim črnim premogom, o katerem vemo, da ga je okrog severnega tečaja dosti. Velikan, ki je imel stražo, je sedel s hrbtom proti Jurčku in se ni nič ozrl, ker je bil baš prej vsa kolesa namazal in pregledal. Vsa so bila v redu, in če bi se kaj pripetilo, bi zadrdrali zvonci med kolesjem, a velikan bi bil z dvemi, tremi koraki na mestu. Da bi si stvar še bolj natanko ogledal, je JuTČek porabil priliko in začel plezati med kolesjem po ogrodju. Z orehom v žepu se je povzpenjal čim d al je više in seveda povsodi poskusil kui odvijati ali pri vi jati. K sreči je bilo narejeno vse za roke in moči velikanov, navaden fantek ni mogel nič premakniti. A zobatih koles se vendar ni dotikal, pred temi je imel strah. Je še predobro pomnil, kako so ga bili oče neusmiljeno našeškali. ko je hotel v slamoreznico prste vtikati. Seveda je škoda, da je to čudovito uro gledal samo otrok z otroškimi očmi. Da je čudodelni piškavi oreh prišel pravemu človeku v roke, ki bi vse natančno izmeril, pretuhtal in popisal, koliko dragocene koristi bi imela znanost in učenost! Ali pomagaj Bog. ko je on sam tako ukrenil, da naj na svetu le otroci iztaknejo čudežne stvari, častitljivi učenjaki pobirajo pa navadne piškave orehe! Kolesja sit se je jel Jurček truditi čisto na vrh, na tisto ploščo s poldnevniki in kazalci. Res je srečno še tja prilezel in se široko razgledal po severnem tečaju, zakaj ogrodje pod njim je bilo visoko kakor stolp. Plošča na vrhu okoli osi je bila pa tudi zelo široka, in ker ni stal na robu, mu je zakrivala vso nesnago okrog tečaja. In ko ni videl nesnage, je moral reči, da je na severnem tečaju lepo. posebno ko je zadel tak lep dan. Daleč so se razprostirale valovite bele in stekleno zelenkaste ledene poljane, tu in tam se je vanje zajedalo temno zeleno morje. Po morju so plavale srebrne ledene plošče in rožnate ledene gore, ki so se po njih prepeljavali beli medvedje. Iz zelene vode je tu in tam pokukal mrož z dolgimi belimi čekani, ali pa obla glava tjulenja z začudenimi okroglimi očmi in smešnimi brki, ki so Jurčka spominjali na krčmarja v domači ▼asi. Vmes so plavali kiti, brizgali iz nosnic visoke vodomete, ki so se v solncu mavrično iskrili, a na jasnem nebu je stalo nizko veliko solnce, ki ni ne vzhajalo ne zahajalo, temveč se vodoravno pomikalo na obzorju. Od solnca proč je tekla pa do drugega konca obzorja ravna, modrikasta senca zemeljske osi, ki je strčala še visoko, visoko iz srede plošče. Prav res je bilo lepo. ali tudi lepote se človek naveliča, če je lačen in če ga zebe. In Jurček je bil že lačen, pa tudi zebsti ga je jelo. Sicer na severnem tečaju ni zmerom tako mraz. kakor si mislimo: kadar noč in dan sonce sije, se tudi tam zrak kaj ugreje, vendar poletna obleka le ni za tiste kraje. Torej je hotel Jurček domov. Segel je v žep po svoj čudodelni oreh, ga nastavil k ustom — a tu se mu je nesreča pripetila. Od plezanja in stikanja po ogrodju je imel Jurček roke vse mastne, od mraza pa prste vse otrple. Ko je hotel oreh prav trdo k ustom stisniti. da bi nanj zapiskal, se mu je iz mastnih prstov zmuznil in od letel kakor češnjeva peška. Padel je na ploščo, poskočil dvakrat, trikrat po nji in se zatrkljal čez rob med ogrodje. »Penk, penk!< — je slišal Jurček vkljuh brnenju kolesa, kako seje oreh zadeval ob železje in potem nenadoma zarožljal kakor vrtavka v skledi. Ta hip je reklo nekaj »resk!«, pod Jurčkom je čudno zaškripalo, ogrodje se je pretreslo, kolesja je utihnilo, a koj nato so zadrdrali zvonci. Oreh se je bil ujel v skledo, ki je varovala najmanjša kolesca; ta so ga dobila med zobe in stria, pri tem so se zatekniia — in zemlja se je ustavila v tečajih. (Dalje.) Sami smo bili doma. Šest nas je bilo: trije fantiči in trije dekliči. Najmlajši brat je še pehal svojo leseno stavnico po hiši, se v njej vrtel in pel ko vrabec, triletna sestrica je pestovala mlado mucko, petletni Miro je poti ognjiščem lovil ščurke in na ves glas nekaj prepeval, na ognjišču pa smo sedeli: jaz. Mila, ki je že hodila v prvi razred. Tone in pes Turko. Zunaj je rosilo. Strašno nas je mikalo na dež. ali mama je ukazala, da moramo varovati hišo in mlajše otroke. Dolg čas nam je bilo. Meni se ne ljubi čepeti doma.« reče Tone in jezno povleče Turkota za uho. Mila se je zabavala s pihalnikom in z vso močjo pihala v žerjavico. Oblaki pepela so se dvigali prav pod črn strop. /Glejte, meglo delam !< se p obali a, ko se iz ognjišča dvigne gost oblak. Veste kaj: štruklje skuhajmo!« bleknem in že smo bili vsi štirje na tleh. »Kdo jih bo mesiil?« vpraša nezaupno Tone. Jaz!< se pogumno udarim po prsih. Miro pod ognjiščem jc utihnil. Kmalu se pokaže izpod podpečka črna glava iz mračne luknje. V desnici drži škatlico, polno izbranih ščurkov. Primakne se k nam. »Mesi, Marica, štruklje, ali hitro! Na. celo škatlo živine ti dam!« vrže Miro škatlo predme. Ščurki so bili zanj živina. >Ph, ščurki, ko bi bili vsaj hrošči.« ■ Kaj bi s hrošči? Ščurki pojejo,« je malce užaljeno objasnjeval. - Hrošči pa letijo in so nam mlin na veter .t Prerekanja m posvetovanja je bilo hitro konec. Milo pošljemo v trgovino po kvas, Miro dobi v varstvo sestrico in bratca, ki jih naloži v zaboj na kolesih in dirja z njima iz hiše v kamro, iz kamre v hišo. Spotoma hrza in tolče ko konj. Z njim dirja Turko in Mara Husopa : hi ja. Tu pa tam se voziček prevrne in pokoplje poti seboj oba najmlajša. Vrisk, la jež, jok, ropot, direndaj, hi, veselo je bilo! Jaz in Tone sva šla preséjat moko, pa sito je bilo preveliko za moje prekratke roké. Zato mi je Tone pomagal. Z združenimi močmi sva jo prese j al a in stokala. Po trdem delu sva bila bela ko mlinarja, vendar sva te od sile resno držala. Suho grozdje in orehe sem staknila na kašči. Mila je kvas že prinesla. Zdaj se je začelo najtežavnejše delo. Nič kaj prav na jasnem si nisem bila. kako se taka-le reč prav za prav dela. pa sem orehe, grozdje, kvas in moko kar pomešala. Kakor blisk mi šine v glavo, da mama mesi štruklje z mlekom. Mleka pa ni bilo pri hiši. Takoj po kosilu ga je odnesla mlekarica. Zadrega je bila huda pa kratka. Tone gre pomolzt ovco. ker so bile krave na paši. Zamesim. Redko, belo zmes postavimo k ognju, da vzhaja. Prej smo m ogenj podtaknili in obesili kotel z vodo na kadenje. Ko bodo štruklji gotovi, mora voda že vre ti, < razlagani nestrpnim glavam. V kotliču je veselo pošumevala voda, na okno so trkale debele kaplje. Zdaj! Gotovi smo!< zavpije Miro. ki je vsak hip pogledoval pod predpasnik, s katerim je bila pokrita skleda. Mila se od veselja zavali po tleh. Kako pa zdaj? Voda vre, prečudna penasta zmes se'dviga k robu. Vedela sem, da je mama zavijala štruklje v prte in jih kuhala. Naši štruklji pa so bili svoje sorte. Preredka zmes se ni dala zavijati, k večjem zlivati. A stiski se spomnim na rokav. Ta misel nas je rešila. Vzamem škarje in odrežem oba rokava očetovi srajci, ki se je med drugim perilom sušila na dvorišču. Rokava zavozljam na spodnjem koncu, zlijem vanje štruklje in na vrhu trdno zadrgnem z vrvicami Tonetovih pražnjdh čevljev. V kotel z njimi. Rokava sta se čudovito napela. V štruklje sem ume-sila preveč kvasa. Toliko kvasa rabi mama za celo peč kruha, štirinajst velikih hlebcev. Ko je voda začela vreti, sta lahka, s kvasno peno napolnjena rokava začela skakati po vodi ko živa. Tone in jaz sva se oborožila s pepćčkora in kleščami ter vsak svoj rokav tiščala v vodo. Miro in Mila sta pa netila, da jima je pot tekel po razgretem životu. Tedaj se je zgodilo nekaj čudnega. Konec rokava se zmuzne izpod pepćčka ter se postavi pokonci. Ušli bodo, ušli bodo!« se dereta Miro iu Mila. šli, o jej, šli!« zajoka najmlajša, ki se je z ročicama trdno držala za rob ognjišča in cepetala v strahu, da bi štruklji zares ne ušli po ka-denjah v dimnik. \oda je divje vrela, štruklji so skakali ko nori. Zdelo se je, da bodo res ušli: kajti jaz in brat jih nisva mogla več krotiti. Tedaj pa Tone, že na vse jezen, udari po rokavu s tako močjo, da skoči ven in pude v pepel. Vsi smo onemeli. Sama jih kuhaj, saj tudi mami nobeden ne pomaga,< jezno zagodrnja bral. iMama je velika.« se vtakne Miro. Rokav, ki je bil v vodi napihnjen ko balon, je v pepelu takoj splahnil. Ko ga poberem, se je v njem nekaj pretakalo in blobotalo kakor v lačnem trebuhu. -Ali so kuhani?« nevoljno vpraša Tone. »Bržkone so,< mu kislo odgovorim. N so zmes stresemo spet v skledo. Brž plauemo po žlicah. Kaša je bila zanič. Samo grozdje smo polovili. Ostanek naših štrukljev je dobil Turko. Ostrižene rokave obesim kar take na vrv. Kar je Turkotu ostalo, skrijemo pod ognjišče, da bodo še grili in ščurki večerjali kakor je menil Miro. Tone pomije skledo in jo hoče postaviti v sklednik. Sklednik je pa bil previsoko, a Tone prenizek. Podstavi si klopico tako nerodno, da se mu zmakne izpod nog. Kar zagrmi. Tbne in skleda sta ležala na tleh. On cel, čeprav pobit, skleda pa v sto kosih. Po klancu škriplje poln voz. »Naši gredo!« Vsem gre na jok. Srca so v strahu utripala: »Kaj bo, kaj bo?!< Tone se zmuzne na dvorišče. Tudi Miro in Mila jo nekam popihata. Ostanem sama z najmlajšimi. Na sredi hiše leži prevrnjen voziček, ob njem stavnica, v kamri prevrnjeni stoli, pepel, moka in smeti vse križem. Mama in stara mati vstopita v hišo. »Jej, jej, kakšen direndaj ste napravili. Se vidi, da ste bili sami doma.' Črepinj še ni bila opazila, hvala Bogu! »Kje pa so drugi?« vpraša babica. »Ne vem,« odgovorim tiho. »Pokliči jih!« Dolgo me ni bilo nazaj. Mračilo se je že. Oče nas je klical. Jaz in Tone sva prišla zadnja. Za nama so se zaprla vrata. »Kaj ste delali danes popoldne?« * Tukle,« začivka najmlajša. Jaz in Tone molčiva. Strah nama je zavezal jezike. Vaju, Tone in Mara, vprašam!« se obrne oče k nama. »Ta je rekla,« pokaže Tone s prstom name. »Tudi ti si jih mesil!« zavpije Miro iz kota. »Ni res!« »Res je, vsi smo jih delali; jaz sem šla po kvas!« pogumno prizna Mila. »A, takooo!« ... Šiba na peči se zgane. Takrat prinese teta Mica v hišo poln naročaj suhega perila. »Mati! Kdo pa je odrezal Tokave z gospodarjeve pražnje srajce? Glejte!« In že prileti bela srajca brez rokavov materi v roke. Mama obstane. »Kdo je odrezal?« »Ta,« pokaže Tone zojpet s prstom name. Takrat se mi posveti, kako strašno bi bil smešen v taki srajci in golorok. V maškare bi lahko šel, je bila misel bežna pa tako jasna, da sem se na glas zasmejala. Oče je mislil, da se smejem iz nagajivosti. Neusmiljeno je zažvižgala štiba. Tonetu je samo nekaj zaploskalo o^krog ušes, vse drugo se je zrušilo name. Šli smo vsi skupaj brez večerje spat. Miro in Mila sta se cmerila in smrkala. Na Toneta sem bila strašno jezna: »Ti, zajec, butec zabiti, ti, reva, ki vse vališ na druge! Ti...! Nikoli več se ne igrani s teboj, nič več ti ne povem; ne maram te več, nikoli več!« Tone se pokrije čez glavo in se na vse moje zmerjanje potuhnjeno smeje. »Dobila si jih pa le,« se škodoželjno muza izpod odeje. To je bilo pa še Mirotu preveč. Jezno se izinuza izpod odeje in pride k nama. »Ne maram več spati s teboj! K njima grem.« Gostoljubno sva ga sprejeli v svojo sredo. f\ MLADI M. Simončič: Morje. Morje, morje, naše morje! Veterc ti gladino orje, sončece na tebe sije in v pramenih zlatih lije božji blagoslov. Morje, morje, naše morje! Kaj je tvoja bolečina, da pod noč tak tožno plakaš ? Mar sinove svoje čakaš, ki jih vzela je tujina ? Morje, morje, naše morje! V dan osvete, kadar blisk čez tebe sine, naj vzbesnijo ti globine v divjem srdu maščevanja za solze neposušene, za nedolžno kri prelito, za sinove izgubljene tam od Soče, — Gospe Svete. Dr. K. C.: morje. Poglejmo malo na narodnostni zemljevid Evrope! Na njem vidimo, kako so posamezni narodi to zemljo posedli. Nas posebno zanimajo slovanski narodi in zlasti še, kako so ti znali pridobiti si posest ob morju. Ob Baltiškem ali \ zhodnem morju dosežejo Poljaki samo v slovitem koridorju pri svojem pristanišču Gdinji nekaj kilometrov morske obale. Velikorusi so se le s težavo skozi ozemlje finskih narodov pririnili do najnotranjega Finskega zaliva pri Petrogradu (Leningrad), kjer je car Peter Veliki Rusom 1. 1703 prebil okno v svet. Več obale so si Rusi osvojili ob Belem morju, ki pa je del Severnega ledenega morja, ob katerem tudi prebivajo Velikorusi na Murmanski obali in ob izlivu reke Pečore. Toda vsa ta obala, ki so jo zasedli Poljaki in Rusi na severu, ima neke težke pomanjkljivosti. Baltiško morje je proti zahodu odprio le skozi ozke prelive, ki so v posesti tujih narodov in jih lahko ti narodi zapro. Finski zaliv zamrzne. Belo morje pa je kar pol leta zaradi ledu nedo- stopno, samo Murmansko obrežje, čeprav na skrajnem severu Evrope ležeče, je prosto ledu in nudi odprto pot v svet. Če pogledamo sedaj na jug, vidimo, da so Velikorusi samo ob Donu dospeli do skrajnega konca Azov-skega morja. Tudi sem jih je pripeljal car Peter Veliki. Toda ker so Velikorusi združeni z Malorusi ali Ukrajinci v eno državo, se razmere zelo zboljšajo, kajti Malorusi so zasedli vso obalo Črnega morja od izliva Donave do tam, kjer gorovje Kavkaz doseže morje. Važen je tudi bolgarski del črnomorske obale, ki sega od Donave proti jugu do bolgarsko-turške meje. Manj ugodno pa je, da je izhod iz Črnega morja zelo ozek in sta obe ožini (Bospor in Dardanele) v oblasti Turkov. Bolgarsko narodno ozemlje sega tudi prav do vrat Soluna ob Egejskem (Belem) morju. Naše oko se ustavi ob Jadranskem morju. Kakor široka morska cesta v Evropo se nam zdi ta del Sredozemskega morja, ki že od najmeglenejše davnine ne loči, ampak druži Stari svet (Evropo, Azijo, Afriko). Na Supetar. zapadni struni te morske ceste je Jugoslovan doma. Že nad 1? stoletij biva tod. Vsi trije jugoslovanski bratje, Slovenec, Hrvat in Srb, so posedli ol>alo. Samo ob Ornem morju ima Slovan več morske obale \ svoji lasti, a po svojem pomenu je slovanska jadranska obala važnejša od slovanske crnomorske obale. Od izliva čudovitega Tima va pri Devinu na skrajnem severnem koncu Jadrana pa do izliva reke Bojane se razprostira naša morska obala, v ravni črti nad 600 km dolžine. Prvi del te obale na •okrajnem severu je sicer politično odtrgan od našega narodnega telesa. Na tem delu obale so se zaradi političnih razmer ohranili tupatam se stari n «slovanski prebivalci, ki pa so se v teku stoletij zelo pomešali s Slovenci. \ endar sta vkljub neugodnim političnim razmeram slovenski kmet in ribič držala svojo posest od Devina do vrat Trsta in od Trsta dalje do Pirana trdno v svojih rokah in jo še držita. Tudi ob zahodni obali je naša posest dosegla morje, vzhodna Istra je pa itak na vseh narotlnostnih zemljevidih označena kot hrvatska. Politična razcepljenost Jugoslovanov je dolgo tlačila k tlom zanimanje za morje. Čudno se bo zdelo, da so v naših mladih letih le malokateri videli morje na svoje oči. Sele, ko me je po končanih študijah pot pripeljala na prvo službo v Gorico, sem hitel, da vidim morje. Videl sem naše morje na najlepši točki — z Devinske skale. Prvo je bilo. da sem to morje tudi pokosil. Hotel sem vedeti, ali je res slano, kakor so nas učili. S pergiščem sem si zajel čiste, a tople vode in se prepričal, da je taka, kakor so nas učili. Kadar sem pozneje imel malo več prostega časa. sem se peljal s tedaj novo železnico na rob Komenske planote in šel na najlepšo razgledno točko gore T rs tel j in sem občudoval naše morje Adri-jansko. Gledal sem obalo, cLivil se krasoti Miramara, divnega gradu, ki ga je dal zgraditi poveljnik avstrijske mornarice nadvojvoda Maksimilijan. poznejši nesrečni cesar Mehike. Po mirni gladini pa so kakor morski galebi plavale ribiške jadrnice, ali pa so rezali svojo pot veliki parniki. Zanimanje za morje je v zaledju raslo, odkar je stekla 1. 1905 bohinjska železnica in odkar se je slovanska razdvojenost v Kranjce, Štajerce, Korošce in Primorce začela umikati vseslovanski skupnosti, ki se je uveljavljala po zadrugah in v prosveti (Mohorjeva družba, prosvetna društva, Ciril Metodova družba). Dijaki kranjske gimnazije so me naprosili. da smo o veliki noči 1. 1912 napravili izlet na Adrijo. Obiskali smo Trst. Benetke in ob povratku Miramar ter se od obeliska na Opčinah s pogledom na Tržaški zaliv poslovili od našega morja. Globoko «e je vtisnil ta pogled v spomin. Danes, ko pod jugoslovansko zastavo po Adriji plovejo mogočni paT-niki. ko na naših bojnih brodovih vihra naša zastava, ko nad sinjo gladino krožijo v zraku naši hidroavijoni, že ni več dogodek, ako mlad dijak ali celo učenec ljudske Šole kje iz notranjosti obišče morje. Zanimanje raste. L. 1924- so abituri j enti in abiturijentke ljubljanskih srednjih šol sklenili svoj abiturijentski izlet na morje, a ne po najbližji poti, temveč daleč na okoli. Brod—Sarajevo—Dubrovnik. Ta točka ob morju je najlepši biser naše obale. Ni čuda, da so izborni plavači kar zaplavali v morje in splavali celo na smaragd — na biserni otok Lokrum pri Dubrovniku. Vojaški tender (manjši pamik vojne mornarice) nas je vozil po Gruškem zalivu do ■izvira Dubrovniške reke in dalje ob obali v 1 rsteno pod ogromne naj-starejše piatane. Z našo ladjo smo se vozili odtod v Split in dalje na Sušak. Koliko spominov! S srcem in razumom se vedno bolj in bolj veže celokupna Jugoslavija s svojim morjem. Gorovja in puste kraške planote, ki naš večji notranji del nekako obračajo proč od morja, so danes prema- gane. V pol ure nas pripelje aeroplan iz Ljubljane na Sušak in kmalu se bomo na isti način vozili tudi dalje v Split in še dalje. Na tisoč dalmatinskih in istrskih otokih in otočičih ob tisočih skritih zalivih in zajedah se zbira mladina in tudi starejši v poletnih mesecih, da se okrepe, da dobe vtis velikosti mogočnosti najmogočnejšega elementa na naši zemlji — morja. Iz knjig o našem morju (n. pr. »Naše morje« Družbe sv. Mohorja 1933) se stotisoči pouče o vsem, kar je treba vedeti, da je površina Jadrana okoli 130.000 km2, največja globina 1228 m, dolžina okoli 800 km, širina pa največ 200 km, da je morje proti jugu sicer malo zoženo, vendar je Otrantska ožina še vedno 75 km široka in da nas smer Jadrana vodi naravnost proti najvažnejši cesti Starega sveta Sueškemu prekopu in Rdečemu morju v Indijski ocean, v bajno deželo Indijo Koro-mandijo ali pa tudi tja, kjer naši slovenski misijonarji širijo sveto vero in omiko med bengalskimi otročički. „Jadranski teden". Pravljična deveta dežela, ,po kateri je tisoče in tisoče mladih src koprnelo in si vanjo priti želelo, za nas Jugoslovane ni samo prijeten sen, marveč prava resnica. Jugoslavija ima na jugu tam onstran visokih kraških gora pravo resnično deveto deželo, kjer se iz nemirne gladine modrega Jadranskega morja dviga tisoč belo opasanih otokov s čudovitimi bregovi in mesti, kjer ob skalnato obal udarjajo morski valovi in spletajo peneče vence in mavričaste pajčolane svojim raja-jočim morskim vilam, kjer te vsak korak srečujejo nova čuda in nove lepote. Vsak Jugoslovan, prav iposebno pa naša mladina, ki je organizirana v PJS, hrepeni vsaj enkrat v življenju priti v to "pravljično deželo, se okopati v zelenih valovih pod vročim južnim solncem in vsaj nekoliko dni uživati vse lepote in dobrote našega morja. Da omogoči obisk Jadrana vsem, tudi manj imovitim učencem, je JS ustanovila poseben socialni sklad, v katerega se stekajo dohodki vseh prireditev JS, da bomo lahko čimprej zgradili mladinski dom ob morju. \ okrepitev socialnega sklada smo letos z velikimi slavnostmi in prireditvami obhajali »Jadranski teden«. »Jadranski teden«, ki je trajal ori 28. aprila do 6. marca t. 1. so otvorili naši najmlajši stražarji z akademijo Pomiadkov v Unionu, kjer so nastopili Pomlad-karji vseh šol iz Ljubljane in nam pokazali prekrasne pevske, glasbene in plesne točke. V nedeljo, dne 29. aprila popoldne je tombola JS strnila nepregledno množico ljudstva in zlasti mladine na Kongresnem trgu, kjer je mnogim srečnežem podelila bogate dobitke, kakor znesek 5000 Din gotovine, brezplačno vožnjo po inorju in bivanje na morju, kolo, fotoaparate in drugo. 1. maja je bila v oiperi izvajana domača opereta »Mala Floramy«, ki zajema snov iz našega pomorskega življenja in je slehernega poslušalca navdala s hrepenenjem in navdušenjem. 2. maja so nam naši odlični govorniki, pevci, glasbeniki po radiu pokazali vse zanimive dogodke in doživljaje, ki jih izletniki doživijo na potovanju y>o našem Jadranu, iz česar ie bila razvidna tudi vsa skrb in trud, ki ga ima JS pri vzornem organiziranju takih izletov. 3. maja smo z gdč. Mauriuovo Štefko brezplačno potovali s »Kraljico Marijo« po Sredozemskem morju v predavanju, ki se je vršilo v dvorani OUZD. Istočasno nam je univ. prof. g. dr. Böhm v krasnem dveurnem predavanju v društvenih prostorih mornarske sekcije pri »Šestici« razložil gospodarski ipomen našega morja. 5. maja je bila zaključna družabna prireditev na Taboru, kjer se je po bogatem pevskem, dramatskem in plesnem programu razvilo pravo narodno veselje, kakor v kakem letovišču v Dalmaciji. Po mestu so se prodajali kolek i v korist socialnega sklada in hišni gospodarji so koleke z lično sličico pokrovitelja JS nalepljali na hišna vrata, da se je že na zunaj lahko opazilo, v katere hiše je prodrla ljubezen in smisel za Jadransko morje. Po ljubljanskih kinematografih so se predvajali filmi o naši trgovski Ln vojni mornarici. Vzporedno z Ljubljano so priredili »Jadranski teden« tudi drugi kroji na deželi: Trbovlje, Novomesto, Radovljica, Trebnje itd. Vse dni ? Jadranskega tedna« so prinašali časopisi in listi tako lepe slike m članke o našem morju, da smo lahko res ponosni na svojo domovino, ki iina tako lepo, bogato in dragoceno morje, da nam ga vsi narodi zavidajo. Vsak dan so nas najodličnejši govorniki po radiu seznanjali z vsemi vprašanji, ki se tičejo našega morja Ln nam odkrivali njegove lepote, tako da so nam srca vzit-e-petavala v vroči želji, čimprej posetiti to prečudežno deveto deželo. Mnogo jih je, ki samo sanjajo o nji, obiskati pa je ne morejo, ker nimajo denarja, da bi se peljali po tako dolgi železniški progi preko Zagreba in Karlovea na Sosak. Trst. ki je bil že pred 1300 leti naša najbližja iu najboljša luka tudi Za vJadranskega tedna«, kadar bo država zgradila to železnico in se bo na jadranski obali ponosno dvigal nas mladinski dom, se bo lahko mnogo naših revnih otrok podalo na morje iskat zdravja, sreče in zadovoljstva, li otroci bodo vsako leto prinesli nekoliko tega solnca in veselja v naše mračne šole in žalostue domove, kjer ga IhkIo vlili tudi v izmučena srca svojih zaskrbljenih staršev. Iz sleherne duše se bo vzdignil po vsej Jugoslaviji udomačeni klic: »Čuvajmo naše morje!« Aiiton Janša — slovenski čebelar. (Slika na ovitku.) Letos obhajamo 200-letnico rojstva Antona Janše, veščega čebelarja in znamenitega čebelarskega učitelja, čigar ime ni zaslovelo le po vsej Evropi, ampak ie prodrlo tudi preko morja. Saj je s svojim bistrim opažanjem odkril v življenju čebel tajnosti, ki jih niso mogli doumeti mnogi njegovi sodobniki in indi poznejši čebelarji; storil je s svojimi odkritji tako velik korak, da ga dolgo niso mogli dohiteti in korakamo še sedaj % njim vzporedno. »Veliko stoletij že smo Slovenci nastanjeni po sedanjih svojih bivališčih in vendar je preteklo komaj nekoliko desetletij, da smo vsaj po imenu znani — ne vesoljni Evropi — ampak le učenemu svetu. Krivo tega je nekaj naše majhuo iterila, nekaj sengoàse politične razia&re, ki nam do sedaj iiisv d^uščale nikake samostalnosti, a brez dvoma tudi lastna brezbrižnost in z njo združena nchva-ležnost do onih mož naše krvi, ki so si zaslužili s svojim delovanjem neminljivo slavo, pa so želi grdo malomarnost pri rojakih, hitro pozabljenost pri tujcih.« Te beseele je napisal Navratil pred dobrimi petdesetimi leti kot uvod k Jan-ževemu življenjepisu. Anton Janša se je rodil v Breznici na Gorenjskem 20. maja I. 1734, ali je bil vsaj krščen tega dne. Bil je revnih staršev sin; imel je še dva brata in dve sestri. Ma Janševem domu so bili gotovo že od nekdaj vneti čebelarji in je bilo tòte j mlademu Antonu že prirojeno veselje do čebel, pa tudi bister pogled v dejanje in nehanje teh čudežnih živalic. Pri Janševih pa ni bila doma le umetnost dobrega čebelarjenja, tudi slikarska nadarjenost je odlikovala vse tri mlade Janše. Vsi trije so šli na Dunaj, kjer so se na akademiji likovnih umetnosti vpisali v bakrorezno-risarsko šolo. Anton je bil tam že konec leta 1766. In kako je poslal slikar Janša po dveinpolletnem bivanju na Dunaju riena-domu čebelarski učitelj? Gospodarska družba na Dunaju je iskala dobrega čebelarskega učitelja. Pri ravnatelju družbe se je oglasil nekaj dni pred 3. majem 1. 1769 »Kranjec, po imenu Janša, ki že sinje po svoji posebno bistri glavi ali nadarjenosti za slikarstvo in je v razgovoru pokazal, da je dober čebelar ter je imel doma, kakor pravi, po kakih 100 panjev čebel, tako tla je živel res ob čebelarstvu«. Družba ga je sprejela in Janša je začel čebelariti, da pokaže, kaj zna. Leta 1773 so čebelarji po njegovem novem načinu že po vsej dunajski okolici. kamor je hodil kot potovalni čebelarski učitelj poučevat. Izračunali so, da je bil samo v dunajski okolici v dveh mesecih pridelek medu in voska vreden nad 10.000 gld. Trditi so naravnost, da bi se t tako kratki dobi ne pridobilo toliko »plačilo pridnosti« brez Janševih poprej neznanih pomočkov. zlasti ne brez tega, da bi se bile vozile čebele na paso »na ajdovo polje«. Ta »kranjski« ali »Janšev način« namreč tedaj tam še ni bil /nan. Janša je imel 1. 1770 J6 panjev, 1. 177» jih je bilo že 66, leta 1772 pa celo 300. V tiskanem »navodilu« za dr/avne čebelarske učitelje {H aprila 1775) čitaiuo, da se je smelo takrat v javnih čebelarskih šolah učiti samo po »preizkušenih načelih, ki po njih uči iprvi čebelarski učitelj Janša«. Toda Janša ni svojih naukov razširjal samo ustno, temveč tudi pismeno. V kratki dobi je napisal dve knjigi o čebelah in čebelarstvu. Prva knjiga Razprava o rojenju čebel«, je izšla še pred koncem drugega leta njegovega čebe-farjenja na Dunaju, to je leta 1771, seveda v nemškem jeziku. V »Razpravi« pripoveduje Janša, kako je začel čebelariti in kako se je proslavil z umnim čebelarstvom; nadalje govori o tem. kako nam koristijo čebele s sladkim medom in dragim voskom. Razlaga, kako je vzljubil že z mladih nog te stvarce, s kako radovednostjo je opažal njih uredbo, red, delo in skrivnosti ter o njih premišljeval. Janša je že v svoji »Razpravi« obljubil, da bo podal čebeloljubom iz svojih dolgih izkušenj kaj obilnejšega iz te panoge gospodarstva. In res je delal in pisal na V5e pretepe. kadarkuJj imeJ časa, ti a bi poda) popoln ttarik o čebelarstvu. Toda preden ga je mogel izdati, ga je dohitela smrt. Umrl je, star šele 59 let, 13. septembra leta 177» na Dunaju za vročinsko boleznijo, kakor je zapisano v protokolih dunajskega mestnega magistrata. Dasi Janša ni doživel veselja, da bi videl svoj drugi umotvor med narodom, vendar to dragoceno delo ni propadlo. Našel se je na srečo ves rokopis in dve leti ipo pisateljevi smrti je izšel njegov »Popolni nauk o čebelarstvu«, seveda zopet v nemškem jeziku. Izdal ga je njegov učenec in naslednik Jos. Münzberg. Delu je dodanih 7 slik v bakrorezu; kažejo nam podobo satovja z matico, čebelo in trotom, ki ne zmoremo uiti danes boljših, in še več dTugih podob čebelarskih priprav z njihovimi deli vred. Omembe vredna je slika, ki predočuje take panje, kakor jih je rabil Janša sam, pa tudi navadne krartjiče. Dalje sta narisana dva čebelnjaka različne velikosti, voz za prevažanje čebel in še nekaj Čebelarskega orodja in posotlja. Vse te slike je naredil Janša som. To delo je uživalo silen ugled in je doživelo v kratkem času še dve nemški izdaji. Obe Janševi knjigi sta danes velika redkost, pred vsem v naši državi. Janša je brez dvoma duševni velikan med čebelarji. Poznal je že vse skrivnosti iz življenja čebel, ki je nanje sedanjost tako ponosna. Ni torej čudno, če so imenovali že nekdaj Janšo »našega domorodca, vel'ega vojvoda in očeta čebelarstva«, da je Janša ne le prvi čebelar v vsem cesarstvu, anipak celo kralj čebelarski v vsej Evropi in če je končno krstil njegov »Nauk o čebelarstvu« za »Čebelarsko sv. pismo«. Večnega spomina, so dostojne zlasti te-le Janševe besede in vredne, da se zapišejo z zlatimi črkami: »Ja z, ne končam n o J) e n e čebele zaradi medu in voska, ampak j i h ohranim žive in zdrave, da mi n o -sijo drugo leto zopet voska in med u.« (Po Raiču.) Ogenj. Imena rešivcev sprejemamo do 10. vsakega meseca. Nagrade SO: 1. Mladinska knjiga. 2. Vezan »Vrtec« z »Angelčkom«. 3. Molitvenik Večno življenje« z zlato obrezo. — Kar si kdo izbere. Kdor pravilno reši uganke v vseh desetih številkah in je izžreban, gre na morje — zastonj