923 973 induplati konoplan Leto XXII. JULIJ 1973 Cena 0,20 din ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA V petek, 29. junija 1.1. je imel DS svoje 31. redno zasedanje. Uvodoma je tov. Klešnik podal razlago proizvodnih in finančnih rezultatov, doseženih v mesecu maju. Proizvodnja v predilnici še ne dosega planskih količin, se jim je pa že precej približala. Ostali obrati so svoje naloge dosegli in presegli. Slabši pa so bili povsod vrednostni rezultati, kar kaže na to, da operativni plani niso bili dosledni. Obračun proizvodnje izkazuje ugodne rezultate pri doseganju variabilnih stroškov in izde-lavnih urah, medtem pa so fiksni stroški porasli kar za 13 %. Prodaja je bila po dolgem obdobju v maju zaskrbljujoče nizka, saj je bila dosežena le v višini 82 % od planirane. Temu primerno je bil dosežen tudi zelo majhen znesek dobička. Tak rezultat je nujno vplival tudi na menjajoči del OD, saj je RD ostal na 100, RDZ pa je zdrknil na 94,5%. Investicijski elaborat za barvarno sintetičnih vlaken in preje Zaradi pomembnosti investicije, v katero gremo letos, podajamo v nadaljevanju gradivo, ki je bilo predloženo članom DS, v izvlečku. (Avtor elaborata: Jože Klešnik) Opis investicije Glede na razvoj tekstilne industrije in potreb na trgu smo v zadnjih letih pričeli preusmerjati proizvodnjo na predelavo sintetičnih vlaken. Ta preusmeritev pa zahteva tudi rekonstrukcijo strojnega parka. Rekonstrukcija poteka postopoma v okviru potreb. V zadnjih letih je bila izvedena v tkalnici, kjer smo zamenjali mehanične statve z avtomatskimi, v zadnjem letu pa je stekla nova predilnica sintetične preje. Naslednja etapa rekonstrukcije je izgradnja nove barvarne za prejo. Z novo barvarno bomo povečali izkoristek predilnih strojev, ker se bo v predilnici predla le surova preja, katero bomo pobarvali v barvarni v skladu s potrebami. S tem bo tehnološki postopek izdelave barvne sintetične preje popoln. Kupljeno opremo bomo namestili v novo zgrajeni objekt barvarne, ki bo z vmesnim hodnikom povezan z obstoječim objektom. Pregled investicijskih stroškov A. Osnovna sredstva 15,954.998,— Gradbeni objekti: — zgradba 4,346.600,— — instalacije 3,293.000,— Skupaj 7,639.600,— Tehnološka oprema: — uvožena oprema — domača oprema 7.655.398,— 660.000,— Skupaj 8,315.398,— B. Obratna sredstva Dodatna obratna sredstva 661.766,— Skupaj A + B 16,616.764,— Izračun vrednosti tehnološke opreme iz uvoza Vrsta opreme Štev. stroj. Skupna vred opreme 1. HT barvalni aparat H RS 220 ESPA 1 2,490.947,— 2. HT barvalni aparat LF 20/02 ESPA 1 303.877,— 3. Kotel za raztop. barvil FM PG3 ESPA 1 54.199,— 4. Sušilnik Mohr RSW 31,5 1 571.352,— 5. Centrifuga Scholl RZ 8/IV./K 1 409.142,— 6. Križno previj. stroj Schlafhorst GKU 1 2,486.653,— 7. Breznapetostni jigger Benninger CLA 1 726.211,— 8. Stroj za dub. in mer. RUCKH DDWH 450 1 613.017,— Skupaj 1—8 7,655.398.— Skupna vrednost opreme je sestavljena iz naslednjih vrednosti .• vrednost opreme v valuti 341.150,— USA $ dinarska vrednost (1 $ = 17.00 din) 5,799.544,— din dajatve (32%) 1,855.854,— din Skupaj 7,655.398.— din Kapaciteta strojev V elaboratu perspektivnega razvoja podjetja imamo izdelan predviden asortiman za prihodnje obdobje in glede na to že določene kapacitete posameznih obratov. Iz tega elaborata sledi, da bo kapaciteta v predilnici sintetične preje znatno večja. Sredstva v din Amortizacija 963.690,— Dobiček 2,023.175,— Skupaj 2,986.865 — Glede na asortiman smo se odločili, da bomo barvali del surovine kot vlakno in del surovine kot prejo. Finansiranje investicije Iz predračuna povzemamo, da je vrednost celotne investicije naslednja: — osnovna sredstva 15,954.998.— — obratna sredstva 661.766.— Skupaj 16,616.764,— Lastna sredstva bodo znašala 7,397.186.— din, v tem primeru predstavlja lastna udeležba 45 % celotne programirane investicije. Ostala potrebna investicijska sredstva namerava investitor dobiti z najetjem investicijskih kreditov in sicer.- V prvih dveh letih investiranja pa bo podjetje za pokritje investicijskih stroškov uporabilo razpoložljiva lastna sredstva.. Za pokritje deviznih sredstev oz. odplačevanja inozemskega kredita bo podjetje uporabilo devizna sredstva retencijske kvote in amortizacije. Po sedaj veljavnih predpisih znaša stopnja kvote 20 % in bo z ozirom na predvideni plan izvoza zadoščala za kritje inozemskega kredita. Zaposlenost Razmerje med posameznimi ekonomskimi kategorijami in številom zaposlenih. Na enega zaposlenega odpade: Oddelek podjetja v Pečah DS je sprejel sklep, da organizira podjetje v Pečah pri Moravčah v opuščeni šoli oddelek konfekcije za proizvodnjo in likanje prtov in garnitur zaradi razbremenitve matičnega oddelka konfekcije. Podjetje je namreč sprejelo velika naročila za izdelavo zahtevnejših izdelkov, za kar pa, v konfekciji primanjkuje prostora in ljudi. Za Peče, precej nerazvit kraj, pa bo to velika pridobitev, kar kaže tudi dejstvo, da smo naleteli tam na veliko razumevanje, veselje in pomoč. 1. Kratkoročni investicijski kredit za osnovna sredstva pri izvajalcu gradbenih del v višini 24 % programirane vrednosti investicije na 1 letno odplačilo in po 11 % obrestni meri 4,000.000,— din. 2. Investicijski inozemski kredit pri ESPA Erbach za uvoženo opremo v višini 90 % vrednosti opreme, kar predstavlja 31 % programirane vrednosti investicije, doba odplačila kredita je 5,5 let z 8 % obrestno mero 5,219.578,—din. Viri sredstev za dinarsko in devizno odplačevanje investicijskih kreditov Pod pogojem, da bo podjetje lahko najelo predvidena investicijska kredita bo na začetku investiranja in v naslednjih letih potrebovalo naslednja dinarska in devizna sredstva: Ekonomska kategorija Podjetje kot celota Obrat po investiranju Indeks v din Celotnega dohodka 125.222 1,508.411 1.205 Dohodka 35.967 238.327 663 Dobička 5.922 144.513 2.440 Osebnega dohodka 26.619 57.624 216 Osebne potrošnje (letno) 18.285 39.714 217 Preseženega dela 17.642 198.612 1.126 Osnovnih sredstev 63.067 705.966 1.119 Obratnih sredstev 36.204 78.448 217 Sredstev skupaj 99.271 784.414 790 Iz podatkov je razvidno. da so Pritožbe v zvezi vse ekonomske kategorije predvidenega obrata, računane na enega zaposlenega, v primerjavi s podatki za celotno podjetje doseženimi v letu 1972, občutno večje. Leto Dinarska sredstva v din Devizna sredstva v USA $ 1973 6,261.117,— 37.878,— 1974 6,215.125,— 68.959.— 1975 1,172.300.— 68.959.— 1976 1,172.300,— 68.959,— 1977 1,172.300,— 68.959,— 1978 1,172.300,— 68.959,— 1979 535.348,— 31.491,— Skupaj 17,700.790,— 414.164,— Potrebna dinarska sredstva bo podjetje pokrivalo z amortizacijo in dobičkom. Po investiranju bo podjetje razpolagalo z naslednjimi sredstvi: Iz tega lahko zaključimo, da bo obrat zelo akumulativen in, da je investicija ekonomsko upravičena. s stanovanjskimi krediti Na odločbe, ki so jih po sklepu OKV dobili prosilci za gradnjo novih stanovanjskih površin, je DS prejel 4 pritožbe. Komisija DS za prošnje in ugovore je navedbe preverila in ugotovila, da so bili 3 prosilci, in sicer: tov. Bartol Janez, Marinkovič Štefka in Kveder Alojzija, do kredita upravičeni, vendar so izpadli zaradi pomanjkanja sredstev; en prosilec, in sicer Zupan Marija, pa ne more priti v poštev, ker ni predložila zahtevane dokumentacije. DS je potrdil predlog svoje komisije in odobril vsakemu od navedenih prvih treh prosilcev po 10.000.— din, četrti ugovor pa je zavrnil. Ob koncu je DS potrdil nove cene za letovanje v počitniškem domu v Umagu; penzion je sedaj 65.— din za odrasle in 50.— din za otroke do 12 let. Sprejel je tudi sklep o otvoritvi novega delovnega mesta na področju raziskav ponudbe in prodaje tehničnih izdelkov, ki jih naši potniki ne obdelujejo. Janko Ukmar 51 lat Inn kli Obdobje od leta 1956 naprej lahko označimo kot obdobje postopne modernizacije pripravljalnice in tkalnice. Tako so bili za pripravljalnico v tem času nabavljeni novi stroji za navijanje izvitkov, križno-previjalni stroj in saško snovalo, v tkalnici pa je kot prvi korak k modernizaciji zamenjan transmisijski pogon statev s posamičnim pogonom, leta 1959 pa so bili kupljeni prvi avtomatski tkalski stroji in se zavrteli v drugem nadstropju predilnice (prostori sedanje konfekcije). Česalni stroj za lan Tresilni stroj V oplemenitilnici smo poleg novih jigrov v tem času montirali tudi bar. valni foulard in vodni kalander, leta 1961 pa je stari aparat za beljenje zamenjal novi barvalni aparat Jagri. stara kotlarna je postajala občutno premajhna. Problem smo reševali dve zimi z uporabo stare lokomotive, leta 1963 pa smo začeli graditi novo kotlarno. Naša restavracija (menza) je po daljšem času, ki je bil potreben za njeno rekonstrukcijo, leta 1960 pričela z obratovanjem v preurejenih prostorih. Konfekciji lahko zapišemo kot rojstno leto leto 1960, ko se je vselila v novo zgrajeno »barako«, kjer sedaj domuje tehnična služba. Od začetnega robljenja prtov in izdelave »bridge« garnitur, se je konfekcija širila in razširila tudi asortiment izdelkov na izdelavo predpasnikov, vetrovk in šotorov. Leta 1962 so bile dograjene »delavnice«, kjer je dobilo svoj prostor skladišče pomožnega materiala in kamor smo preselili tudi našo avtomatsko tkalnico iz predilnice in jo od preje kupljenih 20 ATR strojev povečali še za 34 dokupljenih rablje-: nih ATR strojev in 20 novih Picanol strojev, ki se vrtijo še danes. V izpraznjeni prostor v predilnici se je preselila konfekcija, ki se je z doku-povanjem novih strojev tudi nenehno povečevala. S povečanjem tkalnice je bilo treba povečati kapacitete tudi v pripravljalnici. Nabavljeni so bili novi stroji za navijanje votka, povečane kapacitete križno.previjalnih strojev in rekonstruiran škrobilni stroj. Povečanje proizvodnje v tkalnici in s tem tudi v oplemenitilnici je zahtevalo vedno več pare in naša V tem času so se začeli tudi prvi poizkusi predenja sintetike in mešanja lanu s sintetiko na naših starih pre-dilnih strojih za predenje lanu in konoplje. Modernizacija strojnega parka je zahtevala tudi večje znanje ljudi, ki so delali na teh strojih. Organizirano je bilo več strokovnih tečajev za delavce in vodilno osebje, tako da lahko trdim, da je bila intenzivnost izobraževanja ljudi v teh letih na primerni stopnji. Tudi na počutje delovnih ljudi se kljub raznim težavam ni pozabilo. Samoupravni organi so si skozi ves ta čas prizadevali, da bi se naš delovni človek čim bolje počutil na delovnem mestu in v svojem prostem času. S kuhanjem toplih obrokov smo začeli v februarju leta 1957 v adaptiranih prostorih starih kopalnic. Isto leto je začela z delom tudi naša zobna ambulanta. V ta čas sodi tudi ustanovitev prve stanovanjske zadruge in leto kasneje tudi druge. Leta 1959 je bil odprt počitniški dom v Umagu in smo tako izboljšali pogoje za letovanje in prenehali s počitniškim taborjenjem pod šotori, ki je bilo organizirano vrsto let nazaj. Pogled v staro tkalnico S 1. junijem 1961 smo pri nas med prvimi uvedli 45 urni delovni teden, oziroma delo samo vsako drugo soboto. Pridobitev za prodajo in reklamiranje naših izdelkov pomeni otvoritev industrijske prodajalne »Bala«, leta 1961 v Ljubljani. Kot rojstno letnico nosi naše kegljišče leto 1963 in je bila s tem omogočena še ena rekreacijska dejavnost delovnim ljudem. Družbena aktivnost je v tem času potekala v glavnem preko TVD Partizan in DITTS. Pri Partizanu so organizirali razne športne igre in tekmovanja, dramska sekcija pa je uprizorila več iger na preurejenem odru v naši kinodvorani. Naši gasilci so leta 1963 dosegli pomembno priznanje. Po zmagah na republiškem in zveznem prvenstvu industrijskih gasilskih čet, je naša ekipa dobila srebrno medaljo na mednarodni gasilski olimpijadi v Franciji. Po letu 1960 se jc tudi pri nas hitro uveljavila motorizacija in televizija. Mogoče je to tudi eden izmed vzrokov za vse večje zamiranje družabnega življenja in vse manjšega zanimanja za organizirano delo pri telesni vzgoji. Lado Zabukovec "f" Trenutno naš najsodobnejši obrat — predilnica (slika z otvoritve) Samoupravljanje in delavska kontrola Preko našega lista smo bili že informirani, da se v naši delovni organizaciji dela na spremembi statuta odnosno na spremembah organizacije samoupravljanja v skladu z ustavnimi dopolnili. Ena od bistvenih sprememb je vsekakor formiranje novega samoupravnega organa, in sicer sveta samoupravne kontrole. Sedaj se z ustavnimi dopolnili (amandmaji) oživlja funkcija delavske kontrole, katera je bila v dosedanjem razvoju samoupravljanja zapostavljena in okrnjena. Kaj je pravzaprav vsebina dela, predmet, sestav, pravice in dolžnosti delavske kontrole? S samoupravno kontrolo naj bi se organizirala predvsem kontrola nad dohodkom, ki je namenjen za enostavno in razširjeno reprodukcijo, nad obveznimi in namenskimi skladi, nad najrazličnejšimi izdatki in stroški. Dosledno izpeljana kontrola naj bi preprečevala tudi razne ekscese (osebna okoriščanja, prisvajanja, korupcijo itd.), ker so bili le ti posledica predvsem pomanjkljive kontrole poslovanja. Zato je kontrola nad gospodarjenjem z rezultati dela postavljena v središče dela kontrolnih organov. Poleg tega pa naj bi kontrolni organi vršili kontrolo tudi nad sprovajanjem samoupravno sprejetih norm, ter nad postopki in sklepi s področja delovnih razmerij (sprejem na delo, odpust). Kontrola mora biti organizirana tako, da bo praktična in učinkovita in odločna. Za kontrolne organe lahko kandidirajo vsi delavci, razen individualnih izvršilnih organov in vodilnih delavcev. Praviloma bi morali biti v kontrolnih organih v absolutni večini delavci iz proizvodnih obratov in ne iz skupnih služb. Člane delavske kontrole volijo vsi delavci, mandat pa naj bi bil enak mandatu vseh drugih organov samoupravljanja. Kontrolni organi so pri svojem delu samostojni v skladu s pravicami in dolžnostmi, zapisanimi v splošnih aktih. Njih delo je javno in dostopno vsakemu delavcu. Dostopni jim morajo biti vsi dokumenti o poslovanju. Neposredno obračanje kontrolnih organov na zunanje kontrolne organe (SDK, inšpekcije, tožilstva itd.) bi moralo biti pravica samo v primerih, ko notranji organi (odnosno delavski svet) ne bi povzeli predlaganih ukrepov ali postopkov. Te pravice in medsebojni odnosi morajo biti dobro urejeni, ker pomenijo uresničevanje principa, da je delavska samokontrola integralni del samoupravnih odnosov. Za urejanje tega odnosa pa bodo zelo pomembne šele praktične izkušnje. Kontrolni organi praviloma sami ne morejo izrekati kazni niti organom niti posameznikom. V samoupravnih organih je potrebno natančno določiti, komu, kdaj in kakšen ukrep predlaga kontrolni organ. Predloge za spreminjanje že sprejetih odločitev, ali predloge za odpoklic npr., bo moral kontrolni organ uresničiti preko zborov delavcev; kritiko in predloge za ukrepanje proti posameznikom, pa preko DS. Obsežen je spisek nalog, ki so lahko predmet kontrole. Učinkovito in praktično kontrolo pa bodo izoblikovale šele izkušnje, zato tudi nestrpnost ne bi prispevala k oživljanju doslej preveč zanemarjene funkcije samoupravljanja — delavske kontrole. Vida Kodela S seje OOZK Na svoji seji, 3. julija 1973, je sekretariat osnovne organizacije ZK Induplati potrdil tov. Milana Narata, trenutno še našega sodelavca, kot možnega kandidata za sekretarja Občinskega komiteja Domžale. Tov. Milan Narat izpolnjuje vse družbeno-politične in moralne kriterije. V nadaljevanju seje smo izpolnili vprašalnik, katerega smo dobili od Občinskega komiteja, kako izvajamo naloge, ki izhajajo iz sklepov 4. seje občinske konference ZKS Domžale za obdobje maj— junij 1973. Splošna ugotovitev je bila, da naloge tako glede stabilizacije, reševanja, likvidnosti, uresničevanja 21. in 22. ustavnega dopolnila, stanovanjske politike, statutarnih aktov, večje informiranosti itd. izpolnjujemo, slabše pa naloge izpolnjujemo glede naše lastne kadrovske problematike. Sprejeli smo sklep, da moramo resnično, in to takoj odločno pristopiti in začeti reševati to važno nalogo. Na koncu so se člani sekretariata zanimali, kaj je s stanovanjskimi krediti. Tov. Paš je povedal, da so odločbe glede višine dodeljenega kredita že vsi prosilci prejeli, do 14. julija 1973 pa bodo vsi tisti, ki jim je bil kredit odobren, prejeli tudi pogodbe. Sredi meseca julija se bodo krediti že lahko suk-cesivno začeli koristiti. Postavljenih je bilo tudi več vprašanj v zvezi s počitniškim domom v Umagu. Na zadnji seji je DS potrdil nove cene za letovanje v Umagu, ki so nižje za 5 din od prvotno postavljenih, tako da sedaj pension znaša 65 din, kar je še vedno za večino delavcev predrago. Krivda pa ni le v postavljeni ceni, temveč v splošnih prepisih, ki hromijo delavski turizem, saj imajo delavski domovi prav take dajatve kot hoteli, nobenih olajšav. Treba bo zopet preiti na sistem počitniškega doma zaprtega tipa, saj morajo biti usluge doma prvenstveno namenjene našemu človeku. Morda bi se našla rešitev v tem, da tisti, ki bodo letovali v Umagu, ne bodo prejeli izplačanega regresa, zato pa bodo imeli popust v domu. Marica Jerman Proizvodnja in kvaliteta v mesecu maju 1973 Proizvodnja v vseh naših proizvodnih obratih je bila glede na obstoječe kapacitete in delovni čas normalna. Praktično so bili v vseh obratih doseženi boljši količinski rezultati kot v mesecu aprilu. Kako je potekalo delo v posameznih obratih in kje so vzroki za boljše ali slabše rezultate, pa naj vam navedem v nadaljevanju tega članka. Predilnica še vedno izboljšuje svoje rezultate in se postopoma približuje svojim planiranim nalogam. Težave nastajajo zaradi nekvalitetnega vlakna, (nečistoče v tops vlaknu), neegalni kvaliteti v posameznih partijah vlakna (avivaža), kar povzroča težave pri predenju, to je nižjo proizvodnjo in slabšo kvaliteto. Sukančarna je v proizvodnji raznih sukancev dosegla nekoliko slabši rezultat kakor v mesecu aprilu. Vzrok je v pomanjkanju xc za dvojilko oziroma ozko grlo v križno-previjalnih strojih. Vendar je kljub temu zadostila potrebam tkalnice, le za izvoz ni izpolnila naloge. Vzrok temu, da naloga za izvoz preje ni bila izpolnjena, je v neizdobavljenih količinah Nm 20/1 bombažne preje. Tkalnica je količinsko proizvodnjo v mesecu maju še povečala in to v t. m. in m*. V zatkanih volkih je bil rezultat nekoliko slabši. Vzrok je v povečanju proizvodnje sintetičnih tkanin na račun bombažnih in pollanenih tkanin. Tako je proizvodnja sintetičnih tkanin predstavljala že 77,4 % celotne proizvodnje v tkalnici. Kljub razmeroma ugodnim količinskim rezultatom pa tudi v tkalnici ni šlo brez težav. Problem nabave sintetične preje je vedno težji in tako se dogaja, da v določenih obdobjih primanjkuje raznih materialov, kar povzroča v tkalnici prezalaganje artiklov, da statve ne bi mirovale. Tako je manjkalo Nm 10/1 malon šantung efekt, Nm 16/1 poliester surov, Nm 40/2 leacryl siv, Nm 36/2 movil. Zaradi zgoraj navedenih materialov niso bile v celoti izdelane tehnične tkanine in nismo pričeli z izdelavo poštnih vreč, kakor je bilo predvideno. Po asortimanu je tkalnica izpolnila plan s 75 %. Če upoštevamo določeno pomanjkanje materiala in da so bile proizvedene določene količine tkanin izven plana (nujna naročila večjih količin, izvoz in novi artikli za kolekcijo 1974), lahko ocenimo izpolnjevanje plana v asortimanu za dobro, oziroma boljše, kakor v prejšnjih mesecih. Obrat oplemenitilnice je dosegel boljši rezultat kakor v mesecu aprilu. Konfekcija je rezultat iz aprila meseca izboljšala. Verjetno pa bi bil rezultat še boljši, in sicer predvsem v oddelku za šotore, če bi delali večje serije, da ne bi bilo toliko menjav. Poleg tega pa so bili v izdelavi največji tipi šotorov. Za junij bo verjetno rezultat še boljši, da ne govorim za drugo polletje, ko bo delo več ali manj tipizirano in to do konca leta. Sedaj naj pa prikažem izpolnjevanje planiranih nalog za mesec april, kumulativno za pet mesecev in primerjavo z letom 1972 v spodaj navedeni tabeli. Primerjava z majem lanskega leta je slabša, ker smo letos delali v mesecu maju en dan manj. maj 73-% index maj 72-% kumul. 73-% index kumul. 72-% predilnica — kg 90,1 192,7 75,5 166,2 sukančarna — kg 75,9 76,3 87,6 69,7 tkalnica t. m. 101,8 76,4 99,8 78,5 m2 101,4 78 99,1 80,6 000 vot. 114,2 75,2 116,2 79,8 oplemenitilnica t. m 106,7 78,4 103,8 84,8 konfekcija — Nh 118,6 109 118,7 108,5 Tudi navedeni rezultati nam povedo, da je realizacija količinske proizvodnje v predvidenih mejah, oziroma v tkalnici, oplemenitilnici in konfekciji celo večja od z letnim planom predvidene. Kvaliteta tkanin je delno boljša, in to v vseh treh grupah, kakor je bila v mesecu aprilu. Po posameznih grupah tkanin smo v maju dosegli naslednjo kvaliteto in to v %: I. kval. II. kval. III. kval. nereg. tk. % % % % bomb. tkanine 96,94 1,10 1,03 0,93 sint. tkanine 85,14 8,06 2,81 3,99 bomb.-lan. tk. 83,28 5,35 4,63 5,74 Za navedene rezultate lahko rečem, da kvaliteta v grupi bombažnolane-nih tkanin ni zadovoljiva, predvsem pa procent neregularnih tkanin. Po rezultatih klasiranja tkanin je vzrok v slabši kvaliteti, predvsem v tkalskih napakah, kar predstavlja 80,2 °/0 vseh neregularnih tkanin. Močan vzrok je še vedno tudi v slabem materialu, in sicer 13,4 % nekvalitetnih tkanin. Madeži predstavljajo 5 % nekvalitetnih tkanin, ostalo pa preozko blago, skroilnica sprezano blago, vendar je to skupno samo 1,4 % nekvalitetnih tkanin. Navedeni rezultati nam povedo dejansko stanje in seveda tudi nakazujejo smer, v kateri moramo iskati način in nova pota za izboljšanje kvalitete naših izdelkov. V surovih tkaninah tkalnice in gotovih adjustiranih tkaninah pa je bila kvaliteta naslednja. surove tkanine adjustirane tkanine I. kvaliteta 90,66 89,77 II. kvaliteta 5 5,26 lil. kvaliteta 19,0 2,12 neregularne tkanine 2,44 2,85 V kg ostanke je bilo razrezanih 6.6531. m tkanin zaradi raznih napak tkalnice in oplemenitilnice ter tiska in barvanja tkanin v MTT Maribor. Franc Jeraj Osebni dohodki za mesec maj 73 V mesecu maju je bil izplačan najnižji OD v oddelku uprave in pripravljalnice, In sicer v višini 1.253,98 din. V vseh drugih oddelkih pa je bil najnižji OD okrog 1.300,00 din. DS je sprejel sklep o višini vrednosti točke za II. tromesečje, in sicer 0,0164 din, kar je rezultat višjega osebnega dohodka. Dodatna merila za mesec maj so bila izplačana po oddelkih: oddelek dodatno merilo maj 1973 vsa delovna mesta v podjetju, na katerih pripada po Pravilniku vsa delovna mesta v podjetju, na katerih pripada R-D-Z minus 2,5 % po Pravilniku R-D predilnica — poizk. obrat. R-D delavke v sklad. got. izd. Rl tkalnica in priprav. K 8,7 % oplcmcnitilnica K 10,5 % Povprečno izplačani osebni dohodek za celotno podjetje v maju je znašal 1.806,75 din. Prikaz osebnih dohodkov po oddelkih najnižji—najvišji je naslednji: predilnica tkalnica oplemen. konfekcija vzdrž. uprava najnižji 1294,02 1253,98 1294,02 1253,98 1264,90 1253,98 najvišji 3594,50 3350,62 3367,00 3055,78 3949,40 5935,02 Malka Odar Obvestila iz kadrovske službe Vstopi: 1. Česnik Ivica, admin. v teh. službi, vstopila 1. 6. 1973. 2. Bistan Olga, del. v konfekciji, vstopila 4. 6. 1973. 3. Herega Terezija, del. v konfekciji, vstopila 4. 6. 1973. 4. Avbelj Barbara, previjalka preje, vstopila 5. 6. 1973. 5. Kočevar Slavka, del. v konfekciji, vstopila 6. 6. 1973. 6. Merkužič Jože, del. v tkalnici, vstopil 7. 6. 1973. 7. Orehek Milena, del. v konfekciji, vstopila 7. 6. 1973. 8. Prašnikar Tilka, previjalka preje, vstopila 8. 6. 1973. 9. Narobe Zlatko, del. v kov. konst., vstopil 9. 6. 1973. 10. Bobek Leopold, predilec, vstopil 12. 6. 1973. 11. Galun Kristina, previjalka preje, vstopila 15. 6. 1973. 12. Kosi Erna, del. v konfekciji, vstopila 18. 6. 1973. 13. Jusič Rajfa, del. v konfekciji, vstopila 20. 6. 1973. Izstopi: 1. Smolnikar Štefka, previjalka preje, izstopila 9. 6. 1973. 2. Volčini Rudi, predilec, v JLA, 9. 6. 1973. 3. Peterka Anton, kovinostrugar, V JLA, 11. 6. 1973. 4. Roglič Rudi, del. v obr. kov. konstr., v JLA, 11. 6 .1973. 5. Vidergar Marjan, ključavničar, v JLA, 12. 6. 1973. 6. Peterka Marjan, dvor. delavec, V JLA, 12. 6. 1973. 7. Galun Kristina, previjalka preje, izstopila 22. 6. 1973. 8. Deržič Ivan, šef izvenind. obr., upokojen dne 30. 6. 1973. Poročile so se 1. Mihelčič Meta, poročena ZUPANČIČ. 2. Vidergar Marija, poročena MUJ-DRICA. 3. Perko Lidija, poročena PETACI. Pozdrav V uredništvo je prispela razglednica s tole vsebino: Prejmite lepe pozdrave od sodelavca Vidergar Marjana V. P. 6002/15-3 19002 Zaječar SR Srbija AČ^VS/WWWWWWWWWWWVWV Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Tulij Budau. Ureja uredniški odbor: Slavi Gerbec, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrdžcnovič, dipl. ing. Branko Novak, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl. iur. Ingo Paš, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Boža Pogačnik, Ivo Sešek. Majda Škrinjar, ing. Janko Ukmar, ing. Lado Zabukovec. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. — Natisnila tiskarna PTT v Ljubljani. Resnica je lahko več kot prijateljstvo Čeprav je bilo v tekočem letu o cenah penzionov v raznih počitniško-turističnih organizacijah že veliko žolčnega izrečeno in napisano, menim, da je moja službena dolžnost, da odgovorim na članek »Umag je predrag« — Konoplan maj 1973. Preden pa nadaljujem, želim poudariti, da ni namen odgovora sprožiti med menoj in piscem članka ter somišljeniki verižne in neskončne dopisniške vneme. Edini namen odgovora je ta, da predhodni članek dopolni, po drugi strani pa tudi korigira. Če izvzamemo gostinsko.turistične organizacije kot posebno dejavnost in ostanemo le pri počitniških domovih, ki se z redkimi izjemami nahajajo v zelo kritičnem položaju, bomo pravo sliko sedanjega stanja dobili šele s pogledom nazaj — v preteklost. Tak kratek kronološki pregled nas spomni, da so lahko pred leti gospodarske organizacije, ki so uspešno poslovale, v svojih proračunih namenile nekaj dinarjev tudi za gradnjo počitniških domov za svoje delavce — čeprav že tedaj ni manjkalo podjetij, ki teh stroškov niso zmogla. Tako so, na žalost ne za dolgo, postali počitniški domovi edina možnost, s katero je postal letni oddih dostopen tudi za delavce z nizkimi osebnimi dohodki. Vsa minula leta pa so zaradi številnih vzrokov, ne nazadnje tudi zaradi dolgotrajne nelikvidnosti mnogih organizacij, povzročila, da počitniški domovi propadajo. Celo v redkih primerih, ko so počitniški domovi v redu poslovali, je bilo ugotovljeno, da delavci tja niso zahajali, saj z ljudmi iz vsakodnevne delovne sredine in pa leto za letom letovati na istem kraju res ni bilo prijetno, posebno za mladino. Tudi to, da so gospodarske organizacije, kolikor so pač dovoljevali zakoni in finančna sredstva, začele delavcem izplačevati nadomestila za letni dopust, ki naj bi premostila nesorazmerje med delavskimi dohodki in vse večjimi penzionskimi cenami, ni prineslo najboljših rezultatov. Če pogledamo resnici v oči — delavci z nizkimi osebnimi dohodki so nadomestilo, ki naj bi jim omogočilo letovanje na morju, uporabljali za vse mogoče druge namene, na letovanje pa so hodili več ali manj le tisti, ki bi si ga lahko privoščili tudi brez nadomestila. Kot vzrok neuspeha počitniških domov (lahko bi jih sicer naštel še precej) morda še to, da za graditev in adaptacijo počitniških domov nihče ni hotel dati posojila, teh v času stabilizacije niso zmogla niti matična podjetja. Tako so začeli počitniški domovi vse več svojih zmogljivosti ponujati prehodnim gostom, torej popolnoma v nasprotju s prvotnim namenom. Tipičen, skoraj drastičen primer je dobro znana turistična agencija Alpe-Adria. Prvotno — osnovno počitniško skupnost Alpe-Adria je ustanovila Zveza sindikatov Slovenije; ena njenih poglavitnih nalog je bila prav or- ganiziranje letnega oddiha za plitve žepe. Ta delavska počitniška organizacija pa na žalost tudi ni delovala tako, kot so želeli in mislili njeni ustanovitelji. Kar na lepem se je namreč prelevila v turistično agencijo in je menda celo že zaprosila za zunanjetrgovinsko registracijo. Človek se lahko upravičeno sprašuje, zakaj celo organizacija takih ustanoviteljev ni ostala zvesta svojemu namenu t. j. osnovni delavski počitniški skupnosti. Iz dnevnega tiska mi je znano, da se komisija za življenjske in delovne razmere pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije zaveda kritičnega stanja, v katerem se nahaja marsikatera počitniška dejavnost, in ima zato tudi namen napraviti pri Občinskih sindikalnih svetih »inventuro« obstoječih počitniških zmogljivosti tako, da bi sveti to posredovali delovnim organizacijam, ki še imajo svoje počitniške domove. Osebno sem prepričan, da izhod iz sedanjega položaja ne bo težak, samo ukrepati bo potrebno šele po temeljitem vsestranskem in celovitem študiju, in to z vidika dolgoročnih ekonomsko-gospodarskih variacij. Morda bi bila zato uspešna že temeljito preštudirana korektura regresiranja, tako da bi višina regresa naraščala od visokih dohodkov proti nizkim, da bi lahko letovale tudi družine s spodnjega dela lestvice osebnih dohodkov. Morda bi se obnesel tudi turistično-varčevalni sistem nekaterih zahodnoevropskih držav. Taki sistemi so namreč zelo primerna oblika nekoliko dolgoročnejšega načrtovanja letnega oddiha delavcev z nizkimi dohodki. Načinov bi se torej gotovo našlo še več, vendar — »le čevlje sodi naj kopitar« ... Do tu sem dal v svojem članku že nekaj indirektnih odgovorov na del objavljenega članka, kot na primer na (citiram); »odmikanje našega doma, zgrajenega z delom in trudom nas vseh, našemu delovnemu člove- ku...« in »smatram, da je tudi med mlajšo generacijo tako malo zanimanja za naš počitniški dom ...« V nadaljevanju pa želim samo še na kratko dopolniti in korigirati primerjavo postavljenih penzionskih cen. V Sa-povem penzionu v Fiesi, ki ji ne pravijo brez razloga tudi rezervat počitniških domov, bodo letoviščarji široko odprli oči šele tedaj, ko jim bo receptor povedal, po čem lahko letos letujejo: polni penzion 9.200 S din polpenzion 8.500 S din prenočišče 4.000 S din Ne mnogo cenejši je primer avtokampa v Fiesi: (vse navedene cene se nanašajo na en dan) bivanje po osebi 600 S din šotor (po velikosti) 400—600 S din turistična taksa 100 S din parkiranje avtomobila 400 S din Za štiričlansko družino znese to- rej dnevni izdatek 3.600 S din brez stroškov za redno prehrano. Da ne bi v nedogled nadaljeval s primerjanjem penzionskih cen tega ali onega počitniškega doma, navajam samo še primer počitniškega doma SUP.a »Snežnik« iz Savudrije, ki je soseda našega Umaga: Penzion: domači gostje 6.700 S din (+ 10 % = 7.300 S din ostali gostje 7.400 S din inozemci 9.500 S din Opomba: za delavce RSNZ se cene zvišajo za 10 %, če pridejo brez napotnice. Čeprav je tudi ta primer vzet po slučajnem izboru, bo primerjava jasnejša šele ob upoštevanju fiksnih stroškov režije pri 44-posteljni kapaciteti, ki jo ima naš počitniški dom nasproti 210-posteljni kapaciteti počitniškega doma SUP-a. Kakor iz povprečja plač določene organizacije ni razvidno mnogo, tako tudi osamljeni primer, (kot je bil na primer objavljeni faksimile reklame v časopisu — zavrtel sem telefonsko številko Jadran-Turi-sta 315 945 — in tovarišica Nada je pojasnila, da ne more konkretno nuditi lepo objavljenega cenenega letovanja!) ne povedo vsega ali vsaj ne bistvenega. Poslujejo namreč še počitniški domovi z znatno višjimi penzionskimi cenami, kakor tudi niso redki taki z znatno nižjimi. Za primer navajam izvleček iz članka »Kam letos na dopust?« — KOLEKTIV, april 73, glasilo tovarne Lek: Člani kolektiva, nezaposleni zakonci brez lastnega dohodka in otroci, ki jih je delavec dolžan vzdrževati, plačajo dnevni penzion: Zaradi omejenosti prostora sem navedel samo eno od devetih, do podrobnosti razčlenjenih postavk. Zanimiva je tudi opomba, kjer stoji, da imajo člani kolektiva in njihovi svojci pravico do 15-dnevnega, v sezoni pa do 10-dnevnega regresiranega dopusta. Skupno z najetimi privatnimi kapacitetami imajo člani kolektiva možnost letovati na dvanajst različnih lokacijah. Upoštevajoč pri tem družbeni sporazum o omejenem letnem regresu podzavestno pomislim na besedo diskriminacija, saj tudi druge proizvodne dejavnosti proizvajajo s skraj- Umag Izola Kr. gora Naj. kap. S din predsezona 1.000 1.000 1.000 sezona 1.500 1.500 1.500 nimi napori in najboljšo voljo, pa si nc morejo ustvariti tako visokih skladov skupne porabe. Zdravstveni delavci, ki na primer konkretno uporabljajo preparate tovarne »Lek« in drugih farmacevtskih firm, še zdaleč nimajo takih ugodnosti (bolnice, klinike). Če se poleg naštetega ustavimo za hip še pri svetovni monetarni krizi, si bomo najbrž nabrali dovolj materiala za objektivno oceno obstoječega stanja. Letošnja devalvacija domače valute v nasprotju z revalvacijo nekaterih tujih valut skupno s sprejetjem svežnja stabilizacijskih ukrepov daje dovolj jasno slutiti stagnacijo domačega turizma (kar seveda ne velja za inozemskega). Zato verjetno tudi nihče nc bo presenečen, če se bo število nočitev domačih turistov opazno zmanjšalo. Če pri tem upoštevamo še dejstvo, da so se življenjski stroški v primerjavi z enakim obdobjem lani že dvignili za 15,5 %, raven osebnih dohodkov pa naj bi se v prvem polletju 1973 dvignila za 10 %, nam mora biti jasno (to večina tudi že občuti), da se je realna kupna moč v prvem polletju letošnjega leta za dohodke iz rednega delovnega razmerja že zmanjšala za najmanj 5,5 %. Pri tem pa seveda niso upoštevani tisti zaposleni, ki stagnirajo v osebnih dohodkih, kakor tudi ne delavci iz nelikvidnih podjetij, ki še vedno prejemajo do 1/4 nižje prejemke. Ponovno poudarjam, da so vsa našteta izvajanja moja osebna gledanja na dejansko stanje, po drugi strani pa sem globoko prepričan, da se s cenami penzionov, kljub številnim kontra faktorjem, nahajamo bolj v spodnji kot v zgornji skupini tovrstne dejavnosti, kakor sem tudi globoko prepričan, da ima kolektiv, v katerem sredini živimo in delamo, celo preko realnih možnosti posluh za svoje socialno bolj ogrožene člane (samohranilke, zdravstveno ogroženi delavci, upokojenci itd.) pri nudenju letnega oddiha. Nedvomno pa bi bilo zanimivo in koristno po posledicah, ki jih je na počitniških domovih zapustilo zlasti lansko stabilizacijsko leto skupno s posledicami, ki jih bo prinesla letošnja svetovna denarna kriza, imeti v tovrstnih dejavnostih tudi ljudi, ki bi bili sposobni »bolj normalno« poslovati z delavci v ožjem in širšem kolektivu ob vse večjem povečeva- nju stroškov in izdatkov. P. S.: Navzlic zgoraj navedenim dejstvom pa od srca upam in želim, Poletje je čas, ko zaposleni ljudje za določen čas, ki jim pripada, pozabijo na skrbi, s katerimi je povezano njihovo delo v službi. Kdor dela, resnično zasluži počitek, da si nabere novih moči za svoje nadaljnje delo. Zato naj bi vsak ta čas najbolje izkoristil. Tako bodo nekateri izmed nas odšli na morje, v gore ali kam drugam, nekateri pa bodo morda ostali kar doma, ker jim dopusta ne dopuščajo objektivne možnosti. Vsaka izbira dopusta ima svoje dobre in slabe lastnosti. Kdor se odloči za morje, se bo lahko predajal opojnosti tople vode in vročega sonca, zvečer pa bo lahko zapravil nekaj prigaranih denarjev v prijetnih zabaviščih. Za vse to veselje pa bo moral prenašati utrujajočo vožnjo v vročih poletnih dneh po naših žalostnih cestah, kjer lahko vsak hip računa, da postane žrtev nesreče. Poleg tega pa so dopusti ob morju iz leta v leto dražji. Jugoslovanski turist težko drži finančni korak s petičnim Nemcem, Angležem, Švedom ali Francozom, česar bi se morali naši turistični delavci zavedati. Zato se mnogi odločijo za dopust v izvensezonskem obdobju, ko skušajo hoteli z nižjimi da bi bil letošnji obmorski oddih vsem gostom našega doma prijeten in v razvedrilo, kar je tudi cilj ožjega kolektiva, ki bo dal vse od sebe, da bo lahko to svojo iskreno željo kljub različnim zunanjim dejavnikom v polni meri tudi uresničil. Jarše, 1. 6. 1973 Arzenij Kuret cenami podaljšati sezono. Tak dopust je poleg tega, da je poceni, tudi brez gneče, vročina pa tudi ni več tako neznosna. Tudi obiskovalci gora morajo poleg prijetnosti, računati z neprijetnostmi. Zato, da lahko uživajo čudovito, a nc več tako deviško lepoto gora, morajo ure in ure pešačiti. Dostikrat se zgodi, da so planinski domovi polni, zato se mora zadovoljiti kar s spanjem na klopi. Kljub temu pa čuti v sebi neko zadovoljstvo in sproščenost. Nekateri se odločijo tudi za potovanja v tujino. Vedno več Jugoslovanov se odloči za izlet v okviru potovalne agencije, ki v resnici nudi veliko za malo denarja. Poleg tega, da ni treba skrbeti za prenočišče v hotelu, da se ni treba loviti v gostem prometu po velikih mestih, imajo na voljo še svojega vodiča. Ne da se našeti vseh možnosti, ki jih ljudje najdejo, da prijetno prežive proste dneve, vsak pa naj gleda na to, da si izbere takega, ki mu nudi največ zabave in sprostitve in se ga da uskladiti z globino njegovega žepa. Metka Zupančič Poletje — čas dopustov Streha za toplo gredo iz PVC folije, ojačana z mono-filnimi nitmi (proizvod Celinke) na kovinskem ogrodju Bazen iz obojestransko plastificirane poliesterne tkanine, obešen na kovinsko ogrodje. Postavimo ga enostavno in hitro. S filtrom in črpalko se voda prečisti v 2 urah razEovor Pod kemičnim laboratorijem si običajno predstavljamo pisano zmešnjavo stekleničk, epruvet in druge steklene navlake, gorilnikov, predvsem pa kup vseh mogočih kemikalij. Glavni namen našega razgovora s Slavi Gerbec, kemijskim tehnikom v tovarniškem kemičnem laboratoriju, je bil, pojasniti vlogo in naloge laboratorija. — Povej mi, kaj vse sodi v področje tvojega dela. — Najprej je to vsakodnevna kontrola vode iz kotlarne, kjer določamo trdoto in natronovo število. Vršimo vhodno kontrolo barv,... — Lahko to malo bolj pojasniš? — Vsako novo barvo, ki pride v tovarno, je treba kontrolirati in primerjati s prejšnjo. Preizkušamo vzorce in na podlagi teh preizkusov delamo recepture za apretiranje in impre-gniranje. Če določene barve zmanjka, je treba narediti kombinacijo iz drugih, ki jih imamo na razpolago. — Kot to delajlo slikarji? — Stvar le ni tako preprosta. Imamo celo vrsto različnih barv — po kemični sestavi namreč: bazične, redukcijske, direktne, žveplene itd. Barve preizkusimo na preji in nato napišemo recepturo za obrat. Imamo kartoteko vzorcev pobarvane preje, kartoteko vzorcev blaga, ki smo jih dobili pri poskusih, tiskanih vzorcev itd. — Morda še kakšne vrste dela? — Lahko omenim še ugotavljanje aktivnosti (jakosti) klora v natrijevem hipokloridu, ki se uporablja za beljenje tkanin in pa stalno kontrolo odpadne vode. — Ali kemični laboratorij trenutno ustreza potrebam in nalogam? — Laboratorij je sorazmerno dobro opremljen, vendar se že veselim nove barvarne, v kateri bo večji in zelo sodobno opremljen kemični la- boratorij. Sedanji je le malo premajhen. — Kako si se znašla, ko si prišla v tovarno? — Tudi kot kemijskemu tehniku mi je bilo skoraj vse novo. A človek se vsemu privadi in sedaj me moje delo veseli. — Ena od tvojih funkcij je tudi mesto tajnika DITT-a. Kako dolgo že opravljaš to funkcijo? — Skoraj pet let. O DITT je bilo že mnogo napisanega, zato naj omenim le to, da združuje pet tekstilnih podjetij iz naše okolice, in sicer: Uni-verzale. Trak, File, Tosamo in Indu-plati. Najbolj razširjena oblika dela so strokovna predavanja in ekskurzije. — Glede na to, da si član UO MA Enduplati in njegov nekdanji predsednik, bi te, kljub temu, da je tema že nekoliko obrabljena, prosil, da poveš nekaj o mladih. — Ni mnogo spremembe od takrat, ko sem prevzela mesto predsednika pa do danes. Interes mladih za kakršno koli aktivnost upada, glavna naloga MA bi morala biti najti tisto vez, ki bi nas najtrdneje združevala. Poskušali smo vse mogoče, pa celo za izlete ni interesa. Edina svetla točka je pravzaprav šport, ki je prav v zadnjem času spet zaživel v obliki številnih tekmovanj — občinskih sindikalnih, mladinskih in drugih. To je že ena oporna točka za nadaljnje povezovanje mladih, tudi v drugih oblikah dejavnosti. Tulij Budau mm VuJco^L- Odziv na pobudo za športno-re-krcacijsko dejavnost TRIM je v našem podjetju kar zadovoljiv. Ker TRIM steze zaenkrat v bližnji okolici še ni, je trenutno najbolj živahno na kegljišču in strelišču (streljanje z zračno puško). Obe panogi se odvijata med malico (10.05—10.25), na kegljišče pa lahko pridete tudi vsako sredo od petih do sedmih zvečer. Menim, da točkovanje kegljanja ni najbolje zamišljeno, saj je treba za najboljšo oceno (5 točk) res metati odlično. Rezultat 185 kegljev na petdeset lučajev (25 polno, 25 čiščenje) je resnično rezultat, ki ga dosegajo le tisti, ki se aktivno ukvarjajo s tem športom. To dokazuje tudi dejstvo, da je do sedaj le en član kolektiva dosegel oziroma presegel normo 185 kegljev, in sicer Hafner Pavle — 198 kegljev. Tudi udeležba v streljanju kaže, da je pri nas dovolj ljubiteljev tega športa. Rezultati so dokaj dobri, zlasti glede na to, da se s streljanjem nihče izmed nas aktivno ne ukvarja. Kegljanje in streljanje pa je le del akcije TRIM. Predviden imamo še pohod na Grintovec (ki bo prinesel največje možno število točk, ker je Grintovec višji od 2000 m), nato še tek na 2400 m, kolesarjenje ali hitra hoja (po izbiri), plavanje, obisk steze TRIM (verjetno Mostec), konec leta pa še smučanje. Glede na to, da se je uresničevanje akcije TRIM šele začelo, resnično ni ovir, da se ne bi vključili tudi vsi ostali. Torej kar pogumno po kartončke k tovarišu Majdiču ali k meni. Janez Limoni X. občinske sindikalne športne igre Domžale 1973 Nogomet Induplati 2. mesto Za 3—4 mesto končnega plasmaja bi morala biti odigrana tekma med zmagovalcema B s tretje uvrščenim A skupine. Tekma ni bila odigrana, ker nogometaši ekipe TOKA niso prišli na igrišče v zadostnem številu in je bila tekma Poklicna šola — TOKO 3 :0 pf. KONČNA LESTVICA: 1. Mlinostroj 2. Induplati 3. Poklicna šola 4. Toko 5. Avtoservis 6. Tosama 7. Helios 8. Papirnica Po delu — šport in razvedrilo! Franc Majdič X. ObSŠI v nogometu so se končale. Ekipa naše sindikalne organizacije se je v tem tekmovanju dobro in športno borila. Naši fantje so se res srčno borili, toda prvo mesto nam je zopet odvzel MLINOSTROJ, kateri je že io-krat zmagal v nogometu na vseh športnih igrah. Naša ekipa je izgubila z MLINOSTROJ-em 2:1, toda z malo sreče bi lahko tudi zmagali. Ekipo TOKO Domžale smo premagali 1:0 in tako zasedli njihovo lanskoletno mesto. Zadnjo tekmo smo bili že bolj zanesljivi in premagali AVTO SERVIS Domžale gladko 4:1. Od 8 ekip smo tako osvojili odlično 2. mesto in nogometašem res lahko čestitamo. Fantje so igrali v naslednji postavi: Miha Bulič, Janez Hafner, Dragan Markovič, Lado Kočevar, Marjan Zupan, Tome Stane, Pavle Hafner, Franc Juračič, Jože Petrič, Dušan Pirš, Franc Vodlan, (Kobilica, Prenar, Štibja). Vse tekme so bile odigrane na igrišču NK Ihan. Igrali smo po pravilu brez offsidea, tako da je bilo vse skupaj bolj zanimivo. Sodil je vse tekme Janko Nikolič — odlično. REZULTATI: Skupina A: I. kolo: Induplati — Mlinostroj 1 :2 Avtoservis — TOKO 1 :2 II. kolo: Induplati — TOKO 1 :0 Avtoservis — Mlinostroj 0 :10 III. kolo: Mlinostroj — TOKO 7 :2 Induplati — Avtoservis 4 :1 Skupina B: I. kolo: Poklicna šola — HELIOS 7 :0 Tosama — Papirnica 1 :1 II. kolo: Poklicna šola — Papirnica 7 : l Tosama — HELIOS 3 :0 III. kolo: Papirnica — HELIOS 2 :3 Tosama — Poklicna šola l : 3 Mali nogomet Induplati 3. mesto Tekmovanja v malem nogometu se je letos udeležilo 12 ekip sosednjih delovnih kolektivov. To je zelo razveseljivo in tudi v bodoče želimo, da bi bila udeležba tako številna. Tekme so se odigrale po turnirskem sistemu na izpadanje, 2 dni izločilno — polfinale in finale. Vse tekme so bile odigrane na našem igrišču, ki je bilo zelo lepo pripravljeno. Gledalcev je bilo kar dosti, tako da je bil štiri dni pravi živ-žav v našem športnem parku. Rezultati: I. kolO: Toko — Poklicna šola 1 :0 Lek — Melodija-Trak 3 :0 Mlinostroj — Tosama 3 :1 Induplati — Slovenijales 4 :2 Napredek — Universale 3 :2 Helios — Papirnica 0 :1 Polfinale (zmagovalci med seboj): Toko — Papirnica 6 :5 Lek — Napredek 4 :0 Mlinostroj — Induplati 0 :1 Finale (vsak z vsakim): Lek — Toko 0 :0 Induplati — Lek 1 :3 Induplati — Toko 0 :5 Finale je bilo odigrano v močnem nalivu, tako da je izgledalo, da fantje ne igrajo nogomet temveč vaterpolo. Vendar smo vseeno lahko zadovoljni, saj smo imeli prve tri tekmovalne dneve lepo vreme in dosti gledalcev. Končna lestvica 12 nastopajočih ekip pa je takale: 1. Toko 2. Lek 3. Induplati 4. Mlinostroj 5. Papirnica 6. Napredek 7. Poklicna šola 8. Helios 9. Universale 10. Slovenijales 11. Tosama 12. Melodija-Trak Franc Majdič Naša ekipa v malem nogometu - Sla pol ute tazaedclla - NA POSTAJI LOVSKA — Včeraj sem na Ionu ustrelil deset rac. — Kaj praviš? Divjih? — Ne, samo kmet je bil potem div- — Zdravo, Janez! Si se že poročil? — Ne še. — Ja, kaj pa čakaš? — Avtobus. DVOBOJ — Ker ste me imenovali stenica, vas pozivam na dvoboj. Izvolite izbrati orožje! — DDT! \______7 ‘v X, fcJ ?■' J ’A // o GLAVNO MESJO PER.UJA ELDA VILER. NEDN.TRGOVirJ SPORAZUM MESTO V DALMACIJI JADRANSKI o|ok DELO V SREDNJEM VEKU TEKSTILNA TOVARNA V MARIBORU ZAČETNICI HRV. FILM. REŽISERJA AVp OZNAKA ŠPANIJE (ROJ AS KI IZRAZ PRVI ZNANI POMORŠČAK Th DEL KOLESA (LATINSKO) DRAG KAMEN AMER. M. IME LJUBLJANSKA VCIEBIAGOV RIMSKI POZDRAV ŠAHOVSKI IZRAZ MOŠKI OKRASEK NA CERKVI Renault AVT- OZNAKA ROMUNIJE: Paradiž zajedalec REDKA PRVINA REALIZACIJA IMPREGNACIJA NIŠKA Tovarna neoblečen DEL AJ0MA glasbeni ZNAK ALI (angleško) BARIJ AmeRj$ka 0BVEytV. SLUŽBA južno- ameriška Puščava NIKALNICA (ClAUK-l) DELOVNA. BB Induplati Konec POLOfOKA MAJEM. KONSTANTA 21.CRKA El NIŠ (VČASIH) FOSFOR IJAUJAklSKJ RTV OZNAKA ZA PRIPOMCEHO TEKSTILNA TOV. V LJUB. PREDLOG REKA V RUSIJI SPOR] ZA VSAKOGAR ZDRAVILNO ZEUSCE VRSTA JKANINE PRITOK DNJEPRA Jo E TEX APARAJ ZA ODKRIVANJE TIBETANSKO GOVEDO PRIMORSKI VZKLIK 100 m1 NOGOMETNI KLUB VOJAŠKA AVTOZNAKA MEJEČ OGLJIKOV MONOKSID PANČEVO Jona INDIJSKI BOG KAR.JA OSVESCENJE ŽENA mariborska J0VARNA UŽIVALEC MAMIL sjr.Uk|ura Rešitev križanke iz prejšnje številke: Vodoravno: ADJUSTIRNA, RATITOVEC, EDAM, SAME, TR, UK, NOV, SANOLABOR, NOGOMET, OMARA, AB, ANONIMEN, ITAS, LA, KES, NOTA, KOMISAR, OMEGA, OSTARELA, B, VINAR, SREN, LADJA, ATI, E, NAROBEK, OD, LECET, ODESA, TO, OVALI, PINTA, AS. Rešitev rebusov: UNIVERZALNI ŠOTOR, DELAVEC V PRIPRAVLJALNICI.