8 o 5

OSRtONJA * 4
jiINlCA
PRU.okSKI dnevnik
Cena 4«(t lir
Leto XXXVL Št. 265 (10.785)
TRST, sobota, 15. novembra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od o. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SELE VCERAJJE MADRIDSKO ZASEDANJE KEVS DEJANSKO ZAPLAVALO
Po zaslugi nevtralnih in neuvrščenih držav sprejet kompromisni predlog o dnevnem redu
K temu je bržkone bistveno prispeval odločen poseg jugoslovanskega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca - Nastopil je tudi italijanski zunanji minister Emilio Colombo
MADRID — Sinoči so na madridski konferenci o evropski varnosti h sodelovanju končno dosegli sporazum o dnevnem redu in načinu dela sonferencc. Delovna skupina, ki je delala po izteku mandata priprav-jalnega sestanka, je sprejela predlog nevtralnih in neuvrščenih držav, fe za predlog štirih zunanjih ministrov Avstrije, Švedske, Cipra in '■''Soslavije.
Predlog dnevnega reda je pravzaprav kompromis, s katerim je zdaj '»ogočeno, da konferenca nemote-; o nadaljuje z delom. Kot smo že « Jj*3*'’ do zdaj niso mogli doseči "glasja zaradi nepomirljivih stališč ?*“ blokov in njihovih različnih po-El <1°v na način dela KVSE.
Predloženi dnevni red vsebuje c-točk. Prvi dve, otvoritev in k°dni govori, sta že končani, za-
l	. P? sledijo poročilo ekonomske n_n’lsiie OZN za Evropo, nastopi 3®stavnikov sredozemskih držav, niso podpisnice helsinškega doku-nenta, poročilo strokovnjakov o se-v^nnh KVSE po beograjskem sre-razprava o uresničevanju hel-nskega dokumenta in novi pred-B, razprava o varnosti v Sredo-KVq-W' dogovor o bodočih srečanjih »SE, izdelava zaključnega doku-enta madridskega sestanka in nje-^ sprejem ter zaključni govori in ključek madridskega sestanka. Ta v 1 bi se po zdajšnjih predlogih 0ncal 5. marca prihodnje leto. roa0 osvijitvi predloga dnevnega so imeli Vrhovec, Pahr in UU-A, . y°dje diplomacij Jugoslavije, vstrije in švedske tiskovno konfe-hčo. Nekateri menijo, da je take-izhodu iz slepe ulice poma-vor včerajšnji dopoldanski go-Z'ezne®a	za zunanje
*Dilema, s katero se soočamo «***. je povsem enostavna: ali “°ino madridski sestanek podredih ^daljnjenu poglabljanju obstoječe-soočanja ali pa ga bomo izko-V?uli kot smerokaz, ki nas bo vo-a k obnovitvi detanta in krepitvi ^ebojnega zaupanja.-*
'■»ovor Josipa Vrhovca na konfe-,enci o evropski varnosti in sode-“Vanju je naletel tukaj na velik d Ule v, je posebej zato, ker so starca neuvrščene Jugoslavije dobro Jk^nana. saj si neprestano priza-ti“va za ukinitev blokov, ki so res-‘tna grožnja za svetovni mir. Zavedati se je treba dejstva, da ?? vojaško-politične grupacije pro-zv°d zgodovinskega razvoja in l° torej realnost, je dejal Josip Vr-ti°vec, vendar pa je treba istočas-narediti vse. da blokovska rivalstva in namere o blokovski raz-tielitvi sveta ne postanejo predno-
sti evropskega in svetovnega živ ljenja.
Josip Vrhovec je opozoril na okoliščine, v katerih poteka madridski sestanek. Vse, kar so doslej do segli, je bilo samo to, da je prišlo do formalne otvoritve konference in do uvodnih poročil predstavnikov sodelujočih držav. Problem pa je mnogo hujši od teh povsem tehničnih zadev. Če smo iskreni, je dejal, moramo priznati, da smo se znašli pred oviro, ki postavlja vpra šaj ne samo za uspeh tega sestan ka, temveč tudi za kontinuiteto KVSE. Skupina nevtralnih in neuvrščenih držav, ki je izdelala konstruktivni kompromis, kako iz slepe ulice, v primeru, če ga obe nasprotujoči strani ne sprejmeta, v nobenem primeru ne bo prevzela nase odgovornosti za neuspeh madridskega sestanka, kot tudi ne za kasnejše posledice.
Zavedati bi se morali, da Evro pa ne more računati na trdni in stabilni detant, dokler se bo krepila globalna konfrontacija velesil. Svetovna skupnost bi morala s še večjo odločnostjo obsoditi uporabo moči. intervencije, pritiske in tuja vmešavanja, kot grobo kršitev mednarodnih odnosov, kajti vse to je tisto, ki svet vodi k nestabilnosti in resni grožnji miru. Josip Vrhovec je prepričan, da je izhod iz najrazličnejših kriz, s katerimi se danes spopada svet. edinole v po litičnih prizadevanjih, zasnovanih na doslednem spoštovanju načel ne-intervencije, nevmešavanja in spoštovanju. suverenosti ter neodvisnosti držav, oziroma samostojnemu odloča'nju narodov o lastni usodi.
Jugoslavija kot neuvrščena država si bo še naprej odločno prizadevala za ohranitev miru, za iz gradnjo enakopravnih demokratičnih politični!) in ekonomskih odno sov. za varnost in sodelovanje, je še dejal.
Zvezni sekretar za zunanje zadeve je nato govoril tudi o veliki pozornosti, ki jo Jugoslavija posveča Sredozemlju. To področje je obre men.ieno z vojaškimi krizami in v njenih vodah se, kot je poudaril, še posebej izkazuje nevarno blokov-
sko soočenje. Varnost v Evropi je torej tesno povezana z varnostjo v Sredozemlju, zato je treba to vprašanje obravnavati celovito.
^ Ko je govoril v vprašanju člove čanskih pravic, je izpostavil tudi vse češče pojave terorizma in jih označil kot najbolj grobe oblike napadov na človekovo svobodo. Položaj nacionalnih manjšin pa ni samo pomembno vprašanje vsake posamezne države, ampak je tudi življenjsko pomembno za dobre sosed ske odnose.
Živimo torej v času velike napetosti, ki se še posebej nevarno širi na našem kontinentu. Če je ne zaustavimo, ge lahko v Evropi že jutri srečamo z resnim kriznim žariščem, in ni potrebno posebej do kazovati, kaj bi pomenilo nadaljnje slabljenje odnosov v svetu. V zvezi s tem je Josip Vrhovec spomnil na besede predsednika Tita leta 1975 v Helsinkih ob podpisu zaključnega dokumenta. Takrat je pred-
.....................................................................anuiiiiiiiiunipi>iiiinmiiiiiiiiiiiiiiiHi«iniitiiiitn***i«Hi«iiiiiHiiiiiiiiiiiiutiiiiimiiiiiiiiin.umu.mnmnn«mimnm»«inninniiumnnnii»muiinniiniiiiiiinnimin.............
sednik Tito dejal: «Zgodovinarji bodo to konferenco zagotovo ocenili kot preokretnico, kot obmitev Evrope k sožitju in miru... zdaj je treba odločno delovati na tem, da rešimo vse največje probleme. Brez tega bo resnična in trajna varnost nemogoča.* Življenje je vrednost tega opozorila povsem potrdilo. V tem kontekstu je torej treba gledati tudi veliko pomembnost madrid skega sestanka o evropski varnost: in sodelovanju kot tudi procesa, začetega v Helsinkih, nasploh.
V včerajšnji razpravi je sodeloval tudi vodja sovjetske delegacije: namestnik sovjetskega zunanje ga ministra Leonid Iljičev je zelo polemično odgovoril na govor vodje ameriške delegacije Griffina Bella.,
Na včerajšnji razpravi madridske konference o evropski varnosti in sodelovanju je sodeloval tudi itali-
dejal, da srečanje v Madridu prav gotovo pomeni zgodovinski trenutek za vse evropske narode. Italija je že od vsega začetka posvečala veliko pozornost zaključnemu dokumentu iz Helsinkov in na njem bo vztrajala tudi v bodoče.
Čeprav je čas.'ki ga živimo, težaven, poln kriz, si morajo vse države odločno prizadevati za obnovitev detanta, ki nima alternative, če si seveda ne želimo, da bi Evropa zajadrala v nestabilne in nevarne vode, ravno zato italijanski zunanji minister pričakuje, da bo konferenca uspela in ponudila nove predloge
Ko je govoril o uresničevanju helsinške listine, je ponovil stališče Italije, ki obsoja sovjetsko intervencijo v Afganistanu in to potezo imenoval kot hudo kršitev helsinške listine.
V zvezi z uresničevanjem listine na področju človečanskih pravic, je dejal, da je demokracija brez vsake
janski zunanji minister Colombo. ki vrednosti, v kolikor ne spoštuje os je že na začetku svojega govora | novnih človekovih pravic in njegovih
temeljnih svoboščin. Nevaren je tudi terorizem, zato je pozval vse države na skupno borbo proti temu zlu.
Italija, sicer članica severnoatlantskega pakta in Evropske skupnosti, je pripravljena sodelovati z vsemi državami, ne glede na ideološko ali kakršnekoli druge razlike, prav tako je pripravljena zmanjšati tudi oboroževanje.
Tudi Colombo je govoril o sredozemski dimenziji evropske varnosti in ju kar najtesneje povezal med seboj. Italija ima življenjski interes, da razpravljajo tudi o tem pomembnem vprašanju.
Kot primer uresničevanja helsinške listine pa je italijanski zunanji minister omenil sporazume, ki jih je Italija podpisala z Jugoslavijo. Osimski sporazumi so odlična podlaga za dobre medsosedske odnose in so lahko že vrsto let vzor tudi drugim državam.
VAŠO GASAR
RAZGOVOR Z DR. DRAGOM ŠTOKO
Ob deželnem kongresu Slovenske skupnosti
Pred današnjim deželnim kongresom stranke Slovenske skupnosti smo, tako kot smo to storili ob deželnih kongresih ali občnih zborih nekaterih drugih političnih strank, zastavili tudi deželnemu tajniku Slovenske skupnosti dr. Dragu Štoki nekaj vprašanj v zvezi z nekaterimi aktualnimi in za našo narodnostno skupnost zanimivimi in pomembnimi vprašanji. Dr. Drago Štoka nam je rade volje odgovoril.
VPR.: Deželni kongres SSk bo priložnost za pregled sedanjega političnega položaja v državi in predvsem v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Kakšna je po vašem mnenju v sedanjem položaju vloga SSk in kakšen je njen odnos do seda nje deželne koalicije?
ODG.: Tretji deželni kongres Slovenske skupnosti sovpada, po mojem mnenju, z izredno važnimi dogodki za naš narod. 60-letnica požiga Narodnega doma, 50-letnica mu-čeniške smrti bazoviških junakov, nato Simona Kosa, Pinka Tomažiča in tovarišev, pa zopet 35-letnica zmage ngd nacifašizmom! Kdo se ne bi med nami spomninjal teh o-bletnic? Na vsa ta junaška zgodovinska dogajanja mora slovensko ljudstvo kjerkoli živi, biti ponosno. Zato bomo naš deželni kongres u-okvirili v te dogodke in njih posledice. Od te ugotovitve do prehoda na naše današnje življenje in našo problematiko, tako na državnem kot deželnem nivoju, posebej na sedanji
SKUPNO SPOROČILO OB ZAKLJUČKU OBISKA V BEOGRADU
Soglasje o nadvse ugodnem razvoju sodelovanja med Francijo in SFRJ
Predsednik vlade Barre izrazil podporo prizadevanjem za gospodarsko stabilizacijo v Jugoslaviji
BEOGRAD — Ob koncu uradnega in prijateljskega obiska predsednika francoske vlade Ravmonda Barra v Jugoslaviji so v Beogradu včeraj objavili skupno sporočilo. V njpm je jned drugim rečeno, da sot pogovori potekali v ozračju prijateljstva, razumevanja in medsebojnega spoštovanja.
Med bivanjem v Jugoslaviji je visokega gosta sprejel tudi predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič, pa tudi predsednik skupščine SFRJ Dragoslav Markovič. Pogovarjali so se o dvostranskem sodelovanju ter aktualnih vprašanjih, ki zadevajo mednarodne odnose.
Predsednik francoske vlade se je
sešel tudi s predsednikom Gospodarske zbornice Jugoslavije Dijem Vakičem, ter s predstavniki jugoslovanskih ekonomskih in finančnih krogov.
Obe strani sta izrazili prepričanje, da bo tokratni obisk nova pomembna spodbuda razvoju odnosov med državama. Francoski predsednik vlade Barre je tudi povabil predsednika ZIS Veselina Djuranoviča, naj uradno obišče Francijo, kar je le-ta ž zadovoljstvom sprejel.
Predsednik francoske vlade Ray-mond Barre je ob zaključku obiska izrazil zadovoljstvo zaradi nenehnega vzpona francoskega - jugoslovanskega sodelovanja in perspektiv za nadaljnji vsestranski razvoj sode-
*u"»iiiiii,„„iii,ill,„uiiniiiiiMiinmiii.......................................imun.iimiinuiiii..
PROSLAVA 25-LETNICE USTANOVITVE KD IVAN TRINKO V ČEDADU
ČETRT STOLETJA BOJA ZA UVELJAVITEV PRAVIC SLOVENCEV VIDEMSKE POKRAJINE
0 dejavnosti beneškega društva so govorili Beppino Crisetig, Izidor Predan, Viljem Čemo in Pasquale Gujon - Pozdravi številnih predstavnikov oblasti, strank in manjšinskih organizacij
ČEDAD — «Bila je lepa, sončna jesenska nedelja, ko smo se vozili Proti Vidmu iz raznih vasi in dolin vzhodne in zahodne Beneške Slovele.* Tako sc Izidor Predan spominja tistega 2. oktobra 1955, ko je sku-Moa beneških Slovencev ustanovila kulturno društvo «Ivan Trinko*.
ftidi včeraj je bil lep, sončen je-
*enski dan. Skupina beneških SIo-vencev pa ni sedela v drdrajočem yloku na progi nekje med Vidmom .ti Čedadom, zaskrbljenih obrazov rahlo vznemirjenih src. Zbrali 80 se, ti in drugi beneški Slovenci, 2® sedežu kulturnega društva »Ivan rrinko*, da obudijo spomin na teh rr lot trdega dela in boja za uve-tlavljanje slovenskega človeka na J®'1' koščku naše dežele. Zbrali so da se na primeren način spom-25-letnice obstoja in delovanja . društva, začetnika kulturnega 2} narodnostnega dela v Beneški .oveniji. In kako naj bi bolje pro-jtivilj to obletnico, kot z razpravo 11 okrogli mizi o vsem, kar se je godilo v teh 25 letih. Ta razprava J?, bila sinoči v Čedadu, v prostosti društva «Ivan Trinko*, v po-tiP-iu, pred katerim stoji kip na-S^noga buditelja, župnika iz Trč-in v katerem vrvež od jutra tio večera opozarja, da se tu odvi-Ja življenje, iz dneva v dan bolj atlgažirano za uveljavitev narodne* ®toih pravic Slovencev, ki so bili |-e od nekdaj najbolj zapostavljeni n najbolj preganjani.
Na sinočnji okrogli mizi je prvi “Pregovoril predsednik kulturnega tiruštva »Ivan Trinko* Beppino Cri-^•ig. «Vsi vemo, je dejal, da je tiho prav društvo Ivan Trinko ti-®*°; ki je po vojni prvo začelo zbi-ti®ti Slovence ter jih narodnostno in kulturno prebujati, tisto, ki je v svo-"delovanje zajelo tudi praktično PtiPtoč našim ljudem.*
Izidor Predan je, ngto orisal teh r8 let društvene dejavnosti od pr-
Ve8a občnega zbora do današnjih
dni. Govoril je o začetnih težavah o tem, kako jim v Čedadu ni nihče dal na razpolago prostorov, da bi imeli svoj občni zbor, o zasilnih sedežih in o prvem stalnem sedežu, kjer je bila majhna dvoranica prevelika, toliko je bilo ustrahovanja in toliko sovraštva. «Vendar nismo vrgli puške v koruzo,* je dejal Predan:	društvo se je organiziralo
drugače, pomagalo je domačinom tam, kjer je bila -»treba največja.
In ista zavzetost je vodila društvo pri kulturni dejavnosti: «Nasprot-niki so se borili, da bi vsaka naša manifestacija propadla, mi sm< se borili, da bi uspela, ker je bil naš uspeh poraz za sovražnika naše narodnostne skupnosti in je obenem vzbudil ponos v našem človeku,* je dejal Predan. Preganjanja, sovraštva je bilo mnogo, a društvo je šlo svojo pot: pomagalo je ustvariti slovensko inteligenco in vzdrževalo stike s Trstom in Gorico ter z matično domovino. Več let je bilo središče vsega kulturnega življenja v Beneški Sloveniji. »In kar je med ustanovitelji društva Ivan Trinko danes največje zadoščenje, je to, da društvo ni več tako važno, kot je bilo toliko let, ker danes nismo več sami,* je še dejal Izidor Predan.
Viljem Čemo Je nato govoril predvsem o boju beneških Slovencev za uveljavitev narodnostnih pravic. Dejal je, da so po dolgoletnem prizadevanju odločni nastopi slovenskih organizacij le prepričali odgovorne dejavnike, da je'manjšinsko vprašanje res pereče. Prišlo je do nekaterih premikov in pogoji za izpriče-vanje slovenske narodne zavesti so
postali ugodnejši. To se je poznalo tudi pri ljudeh samih, ki so se z večjo vnemo lotili boja za narodnostne pravice in prisilili tudi tiste sile, ki so se dotlej upirale, da so sprejele stališča v korist ohranjevanja značilnosti slovenske narodnostne skupnosti.
To pa seveda ni dovolj. Oblasti bi se morale stvarno lotiti vprašanj in odstranjevati negativne razmere, preiti bi morale k dejanjem in «odplačati humani dolg za to, kar je naše ljudsko pretrpelo zaradi zapostavljanja, politike asimilacije, podrejenosti.* Vladna delovna skupina, je dejal Čemo, je ime-’a od vsega začetka dovolj elementov, da bi zbrala gradivo za primerno besedilo osnutka zaščitnega zakona, vendar pa so se zopet pojavile sile, ki so želele nadaljevati po stari poti. Od tod anketa po občinah za to, da bi dokazali, da v teh krajih ni Jlovencev, od tod zbiranje podpisov za to, da se dokaže, da prebivalstvo ne potrebuje nikakršne zaščite. Vse to pa teži k preprečevanju uveljavljanja nacionalne identitete in kulturnega bogastva, skratka teži k zatiranju. Tako. kot da bi izobraževanje v slovenskem jeziku zoževalo obzorja in zapiralo poti razvoja, kot da bi bilo vse le v folklorni zaščiti neka-kršnih vrednot. «Ni dovolj folklorna zaščita, je poudaril čemo; borimo se za drugačne odnose, za ustavo, za demokracijo, za drugačen razvoj. za novo miselnost do lastne zemlje.
2upnik Pasquale Gujon je nato spregovoril o liku Ivana Trinka. Zaustavil se je pri njegovem delu za utrjevanje narodnostne zavesti, ki ga nadaljuje društvo, ki je po njem povzplo ime To delo je plemenito in nesebično in ni hvaležno: velik pomen pa je v tem, da ni bilo u-smerjeno le v kulturo in izobrazbo,
ampak tudi v družbeno in gospodarsko rast Beneške Slovenije. Župnik Gujon je govoril še o veliki skrbi, ki jo je imel Ivan Trinko za šolo in orisal stanje na šolskem področju, ko je bil trčmunski pesnik še živ. «In sedaj se stanje ni spremenilo,* je poudaril Gujon.
Sledili so pozdravi številnih predstavnikov oblasti, slovenskih zamejskih organizacij in strank. Čestitke in pozdrave so prinesli predsednik deželnega sveta Mario Colli («Mno-go težje je odstraniti predsodke, nevednost, psihološke ovire, kot ruševine, ki jih je povzročil potres*), predsednik SKGZ Boris Race («Iz vašega društva je zrasla bogata dejavnost, ki sega tudi na gospodarsko področje in teži k preprečevanju nevarnosti, da se vasi izpraznijo*), deželni svetovalec dr. Drago Štoka («V nekaj desetih letih so beneški Slovenci dosegli tako stopnjo razvoja, za kakršno bi drugod potrebovali sto let»), poslanec Colom-ba (»Hočemo, da vlada prizna vašo stvarnost*), predstavnik SZDL občine Tolmin Klavora (»Vaši uspehi se odražajo tudi v krepitvi sodelovanja ob meji*), predsednik ZSKD Milko Rener (»Vaša pot je bila tako intenzivna, da ste nam vsem za zgled*), predstavnik ANPI profesor Lizzero («Spomniti se moramo na skupen boj in ga nadaljevati*), predstavnik čedadske občine prof. Cernoia (»Prizadevamo si za valorizacijo vseh kulturnih dejavnosti*) in predstavnik gorske skupnosti odvetnik Ba-tocletti («Pri svojem delu smo se večkrat sklicevali na dejavnost vašega društva*). Med predstavniki oblasti smo opazili tudi predstavnika medobčinskega odbora iz Tolmina \hada Uršiča, zastopnika ZKS občine Tolmin Dušana Juga in konzula SFRJ Nevenko Kovačič.
BOJAN BREZIGAR
ZA KREPITEV SODELOVANJA V DUHU OSIMA
Delegacija dežele Trident na obisku v SR Sloveniji
Razgovori z zastopstvom IS skupščino in sprejem pri predsedniku Milanu Kučarju
lovanja. Na včerajšnji tiskovni konferenci v francoskem kulturnem centru v Beogradu je Barre poudaril, da Francija z razumevanjem gleda na prizadevanja jugoslovanskega gospodaEstva. da se,dvostranska blagovna menjava izenači ter zmanjša jugoslovanski primanjkljaj. Barre je izrekel tudi podporo programu jugoslovanske stabilizacije in rekel, da je vlada v Parizu pripravljena dati določeno pomoč, (dd)
V pristojnih organih SFRJ
Različna mnenja o omejitvah vožnje
BEOGRAD — Ustavno sodišče Jugoslavije mpni, da zvezni zbor skupščine SFRJ ni bil odgovoren in po ustavi SFRJ pooblaščen, da predpiše ukrepe o omejitvi voženj (par - nepar sistem). Po mnenju ustavnega sodišča Jugoslavije je za določanje ukrepov omejevanja trga in svobodnega prometa blaga ter storitev pooblaščen zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ in sicer na temelju soglasja skupščin republik in pokrajin.
Zakonodajno - pravna komisija zveznega zbora skupščine SFRJ ima o tem drugačno mnenje. Po tem zakonu, pravijo v komisiji, ni omejena niti poraba niti prodaja bencina ter derivatov, črpalke so vsak dan odprte in vsak občan lahko pri nas kupi neomejeno količino tekočih goriv. Zakon ureja samo uporabo in gibanje motornih vozil v določenih dneh. Torej pomeni, da je v bistvu poenostavljeno brez pravniških fines, pri omejevanju pravice uporabe družbene in zasebne lastnine — za to pa je pooblaščen zvezni zbor skupščine SFRJ, torej pomeni, da ne gre za ukrepe omejevanja tržišča
Zakonodajno - pravna komisija je sicer sprejela predlog, da se odpravi 4. člen tega zakona, ki prepoveduje gibanje tovornih motornih vozil družbenopravnih oseb na relacijah, daljših od 200 kilometrov.
Kar zadeva zahteve avtošol, ki poučujejo nove voznike, komisija meni, da zakonov v tem primeru ne bi bilo treba spreminjati.
Obisk Vrhničanov v pobratenem Gonarsu
GONARS - V soboto, 22. t.m., bo prišla na obisk v Gonars števil na delegacija predstavnikov pobratene Vrhnike. Gostje se bodo sestali s predstavniki gonarške občine na čelu z njenim novim županom Joanom geom. Ottaviom ter drugimi krajevnimi predstavniki. Namen obiska je vrniti obisk predstavnikov Gonarsa v Vrhniki, obe nem pa potrditi obojestransko željo, da bi se tesni in prijateljski odnosi, ki so bili vzpostavljeni pred leti, ko je bil za župana dr. Guido To-so, nadaljevali in še bolj razvili v korist medsebojnega spoznavanja in sodelovanja na vseh področjih.
Kot znano je gonarška občina prevzela v varstvo in skrb grobni-co-kostnico, v kateri so hranjeni posmrtni ostanki okrog 450 jugoslovanskih državljanov, ki so med dru go svetovno vojno umrli v tabori ščili za vojaške in civilne internirance v Gonarsu.
LJUBLJANA — Včeraj je prispela v Slovenijo delegacija iz dežele Tren-tino-Alto Adige. V delegaciji te italijanske dežele so poleg pj^dsed-nika dr. Enrica Pancheria, pred sednik deželne vlade dr. A Ido Bal-zarini in odbornik za finance dr. Molignanj ter svetovalci deželnega svetg dr. Mauro Betta. arh. Aleš sandro Boato. dr. Maria Grazia De Chirco Barbiero.
Deželno delegacijo iz Tridenta spremlja generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj.
V	dopoldanskem razgovoru sta se delegaciji izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in dežele Trenti-no - Alto Adige obvestili o družbe noekonomskem razvoju obeh dežel. Poudarili so pomen razvijanja pri jateljstva vsestransko vzajemno ko ristnega sodelovanja Slovenije in dežele Trentino - Alto Adige v okviru jugoslovansko-italijanskih odnosov, ki so jim dali nove možnosti osimski sporazumi. Podčrtali so tudi vlogo narodnostnih manjšin pri krepitvi politike odprtih meja tn dobrososedskih odnosov.
V	razgovoru so govorili o bodočem sodelovanju med Slovenijo in to i-talijansko deželo, širše možnosti so na področju gospodarskega sodelovanja, zlasti kmetijstva in turizma ter lesne; industrije. Prav tako so možnosti za razširitev sodelovanja na kulturnem in znanstveno-tehnič-nem področju. Okrepili naj bi stike raznih znanstvenih inštitucij ter univerz.
Delegacijo iz Trentino - Alto Adige je sprejel tudi predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan.
Danes bo delegacija iz Italije o-biskala Iskro TOZD Labore, predvideno pa je tudi srečanje s predstavniki italijanske narodnosti v Kopru.
JURE PENGOV
RIM — Predsednik Pertini je včeraj v Rimu nagradil 25 najuspešnejših višješolskih dijakov v šolskem
letu 1979-1980. Med njimi je tudi Tržačan Ugo Simčič.
Delegacija z Reke na obisk v Treviso
TREVISO - V petek, 21. t.m. bo dopotova.a v Treviso na dvodnevni prijateljski obisk delegacija skupnosti občin reškega pedročjg pod vodstvom predsednika medobčinske skupščine Radomira Antcnelica. Delegacija bo gost pokrajine Treviso, njen obisk pa se vključuje v prijateljske odnose SR Hrvaške z deželo Veneto.
Obisk delegacije skupnosti reških občin bo priložnost za nadaljnjo poglobitev medsebojnih stikov na vseh področjih, predvsem pa na gospodarskem, kjer so še velike možnosti za intenzivno sodelovanje.
PETROLEJSKI ŠKANDAL
V	Turinu končan prvi del preiskav
TURIN — Z uvedbo sodnega postopka proti 33 osebam, je namestnik državnega pravdnika Mario Vaudano včeraj končal prvi del torinskega dela preiskav o petrolejskem škandalu. Med obtoženci sta tudi industrijca Cesare in Pietro Chiabotti, lastnika tovarne «Iso-mar* in trije funkcionarji Utif farad za davke na proizvodnjo), ki so imeli pomembno vlogo v organizaciji velegoljufije.
V	Milanu so medtem zaslišali mi-sovskega senatorja Pisanoja, ki je sodnikom v celoti potrdil ostro vsebino svojih člankov v tedniku «11 Candido* in besedni napad v parlamentu na ministra Bisaglio.
Ministrski predsednik Forlani pa je včeraj sprejel rimskega državnega pravdnika Galluccija, ki mu je izročil 445 strani dokumentacije, ki so jo zaplenili na domu ubitega časnikarja Pecorellija.
politični položaj, ni in ne more biti zapleten: Slovenska skupnost mora kot edina slovenska stranka bi ti stalna vest in stalen opomin vsem, ki nam hočejo biti blizu, pa tudi o-nim, ki so še zelo oddaljeni od naših ciljev in želja. V tem smislu je tudi odnos SSk clo sedanje deželne večine kritičen, saj so večinske stranke: to je KD, PSI. PRI, skupaj z Listo za Trst, FSD1 in MSI odložile razpravo o naših problemih in globalni zaščiti na poznejši čas. To je zgrešeno dejanje, saj vemo, da vsak dan, ki mir.e, je nam v škodo in se zna ne povrniti več.
VPR.: Ob peli obletnici osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo ugotavljamo, da za razliko od centralnih političnih, diplomatskih in gospodarskih krogov, v nekaterih krajevnih političnih krogih obstaja odpor do njihovega izvajanja. Kako vi gledate na to?
ODG.: Moje mnenje je, da bi se morala italijanska vlada takoj soočiti s problematiko slovenske narodne skupnosti v Italiji. Vlada ima v rokah vse instrumente in vse možnosti demokratičnega pritiska na vsakogar, ki se zoperstavi izvajanju mednarodnih dogovorov. Če se vlada ne una na takojšnjo pot reševa-nia naših vprašanj, pomeni, da so ji nekatera gibanja, ki ro nam nasprotna, kar prav prišla. Kot slovenska narodna skupnost pa poznamo takšna gibanja in takšne izgovore, zato moramo odločno zahtevati, da se pet let po podvisn osimskega svo-razima naše pravice začnejo konkretno izvajati.
VPR.: Med glavnimi točkami programa SSk je globalna zaščita slovenske narodnostne skupnosti. Tudi v tem pogledu sc zelo počasi približujemo rešitvi vprašanja, da seveda o reši tri, ki hi ustrezala enotnim zahtevam slovenske narodnostne skupnosti v deželi, niti uc govorimo. Kako vi ocenjujete to fazo delovanja posebne komisije pri predsedstvu vlade?
ODG.: Nujnost enotnega nastopa vseh slovenskih sil in komponent pred italijanskimi oblastmi mora biti vsem pri srcu: tako nujno se nam danes zdi to enotno zadržanje. Posebna komisija pri predsedstvu vlade se približuje zaključku svojega delovanja. Poudarim naj, da je to študijska komisija ,ne pa odločujoča. Naši slovenski člani so napravili vse, kar je bilo v njih močeh, da bi zaključni dokument bil ustrezen vsem željam in zahtevam; žal dokument, ki ga je izdelal dr. Rizzo, ne odgovarja našim upravičenim pričakovanjem, zato ga kot slovenska narodna skupnost, takega kot je, tudi ne moremo osvojiti.
VPR.: Kakšen program poPtlčne akcije za naslednje obdobje bo Izšel Iz vašega kongresa, a tudi v odnosu do drugih političnih strank in organizacij, ki združujejo Slovence v vseh treh pokrajinah?
ODG.: Najprej mora s kongresa iziti večja okrepitev objektivne vloge Slovenske skiipnosti same, saj je opravila v svojem obstoju tolikšno delo za našo narodno manjšino, da ga nismo še utegnili oceniti. Potem mora nujno priti na našem kongresu do izraza potreba po enotnem nastopanju ob enakih pogojih vseh slovenskih organizacij in sil, ki delujejo od Kanalske doline, prek Benečije do Goriške in Tržaške. Ob teh naporih, ki morajo v kratkem času privesti do globalne zaščite naših pravic, saj mora biti matična domovina stalno ob strani, tako kakor, upamo da nam bodo ob strani vse demokratične sile v Italiji in ne nazadnje tudi vse narodnostne skupnosti v Italiji, s katerimi smo v zadnjih letih navezali prijateljske in trajne stike. Vse to v želji, da se naš narod na tem ozemlju ohrani in razvija.
fliiiiiiniiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiittniuiiiMiiiiiiiiiiiinmiiiiiniiMiuiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiimiiiiuumiiiiimiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiitiiia
PO IZSTAVITVI SODNIH POZIVOV IN ZAPORNIH NALOGOV
Pravosodno ministrstvo suspendiralo sodnika De Mattea in Vessichellija
RIM — Nepričakovan sklep bolonjskega državnega pravdništva o izstavitvi zapornih nalogov in sodnih pozivov za rimske sodnike in zagovornike ni šel mimo, ne da bi dvignil val prahu. Prve reakcije so prišle na dan že včeraj, tako s strani zainteresiranih, kot tudi rimskih sodnikov, ki so med improviziranim zborovanjem v znak protesta in ogorčenosti oklicali enodnevno stavko.
V prvi vrsti pa je treba zabeležiti odločitev ministrstva za pravosodje, ki je s podpisom senatorja Sartija zahtevalo od višjega sodnega sveta, naj začasno suspendira vseh državnih funkcij nekdanjega rimskega državnega pravdnika in sedaj predsednika enega oddelka kasacijskega sodišča Giovanni.u Del
Mattea in namestnika državnega pravdnika v Rimu Raffaela Vessichellija. Oba visoka rimska sodnika sta bila, kot znhno, obtožena razkrivanja sodnih tajnosti, ki so jih skrbno izkoristili desničarski odvetniki, ki so zagovarjali svoje varovance.
Medtem ko se De Mat.eo ni javno izrazil o nepričakovanem sklepu bolonjskih sodnikov, je Vessi-chelli s posebnim komunikejem, ki ga je že izročil višjemu sodnemu svetu, preklical vsa natolcevanja, ki mu jih je namenil včerajšnji i-talijanski tisk. »Nasprotujem raznim raznim preklicem, ki jih lahko navaja tisk in ki ne prepričajo nikogar,* pravi Vessichelli. «Ne-a«n gre za strašen nesporazum »n ^ vražno pretvorbo. V obeh
primerih se bom znal zagovarjati v smislu resnice in vesti.*
Kljub opravičilom in preklicem se bosta De Matteo in Vessichelli predstavila pred rimskimi sodniki prihodnji torek. In če zatišje preiskovalcev ne bo popolno, se bo šele prihodnji teden izkazalo, v kakšni meri sta rimska sodnika kriva u~ mora Maria Amata.
Bolonjsko pravdništvo pa nadaljuje svoje delo in odklanja vsakršno polemiko, ki bi lahko tako enostavno odvedla preiskavo na stranska pota.
Ogorčenje rimskih sodnikov je veliko, predvsem desničarskih, ki ao se nemudoma in spontano zavzeli za prizadete kolege. Včeraj so sklicali stavko in se niso pojavili na rednih sodnih obravnavah,
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
15. novembra 1980
INDUSTRIJSKA ZVEZA IN OSIMSKI SPORAZUMI
Predvidene proizvodne strukture nujno potrebne za izhod iz krize
Zveza predlaga lokacijo v okviru EZIT * Predlog o gospodarski integraciji Trsta z Gorico in Tržičem ■ Vprašanje delovne sile
Zveza industrijcev iz tržaške pokrajine je izdelala dokument s predlogi tukajšnjih proizvajalcev za začetek izvajanja gospodarskega dela osimskih sporazumov in za vzporedno ovrednotenje vladnih posegov za nov razmah tržaškega gospodarstva. Dokument .je včeraj predstavil pa posebni tiskovni konferenci predsednik združenja P. Tassi, s katerim so bili tudi podpredsednika Grandi in Vidali ter ravnatelj zdru ženja Ferretti.
Dokument v začetku ugotavlja, da sedanje demografsko in gospodarsko nazadovanje Trsta nujno na rekuje prevzem novih pobud, ki naj ovrednotijo predvsem tukajšnje pristaniške in industrijske dejavnosti, od katerih so v dobri meri odvisna številna druga področja, vključno področje zahtevnejših terciarnih dejavnosti. Z osimskim sporazumom — ugotavlja nadalje dokument — so vezani obsežni posegi Za razmah tržaškega gospodarstva in razvoj ekonomskega sodelovanja s sosed nimi deželami. Gre predvsem za okrepitev pristanišča in za izbolj šanje prometnih zvez z zaledjem, čemur se Trst nikakor ne more od povedati. Zaradi tega je treba pri iskanju alternativne lokacije za industrijsko cono, ki jo predvidevajo osimski sporazumi, upoštevati le rešitve v okviru tržaškega ozemlja.
Industrijska zveza je mnenja, da bi morali v tem trenutku in v tem položaju resno razmišljati o možnosti integracije Trsta z Gorico in Tržičem, da bi se celotno območje lahko začelo razvijati na podla gi primernega usklajevanja med pristaniškimi in industrijskimi dejavnostmi. Pri tem je treba nada lje poskrbeti, da bi bila kljub nastajanju novih proizvodnih pobud zajamčena zgščita naravnega okolja in da bi bilo preprečeno nasta jan je novih obratov, ki bi bili kon kurenčni že obstoječim tovarnam.
Dokument se nadaljuje s netlrob-nejšo razčlenitvijo naslednjih treh vprašanj:
a)	Integracija med Trstom, Gorico in Tržičem. Zamisel ni nova, saj je Tržič že pi-ed leti pripadal tržaški pokrajini. Tržiško pristanišče je komplementarno tržaškemu, saj razpolaga z obsežnimi površinami v neposrednem zaledju, po drugi strani pa Trst lahko daje na razpolago Tržiču svoje pomole, ob katerih lahko pristajajo tudi največje ladje. Obstoječe prometne povezave v trikotu Trst-Gorica-Tržič se lahko še znatno izboljšajo s posegi iz skladov, ki so bili dani na razpolago za izvajanje osimskih sporazumov
b)	Vprašanje delovne sile. Trst je praktično brez zaledja in njegovo prebivalstvo se stalno manjša, tako da so pristojni organi konec septembra letos našteli le še 289.419 »rezidentov*. Pojav je toliko bolj zaskrbljujoč, ker se prebivalstvo hkrati naglo stara, saj si mora mladina iskati zaslužka drugod. Zaradi tega je pričakovati, da bodo nove industrijske pobude privabile v Trst določene tokove delovne sile, pretežno iz notranjosti Italije in iz Istre, pri praviti pa je treba tudi vse potrebno, da bodo te pobude zadrževale drma tudi tržaško mladino.
c)	Industrijska cona. Industrijska zveza je mnenja, da je treba uresničiti zametek nove proizvodne strukture, in sicer na površini najmanj 100 hektarov, na obmcčju v okviru EZIT, ki je že namenjeno razširitvi industrijskega komprenzo-rija. V perspektivi pa je možno predvidevati nadaljnjo razširitev in dustrijskih struktur na Goriško. Pri potenciranju industrijskih dejavnosti pa mora imeti Trst predrost, saj je v preambuli k osimskim sporazumom izrecno poudarjeno, da mora industrijska cona prispevati h gospodarskemu razvoju Trsta in obmejnih območij obeh držav. Zamisel o uresničitvi začetnega jedra nove industrijske strukture na območju EZIT zagovarja industrijska zveza iz več razlogov: predvsem gre za zasedbo območja, ki je že itak namenjeno novim industrijskim pobudam; poleg tega bi nove pobude nastale v neposredni bližini morja in končno bi taka rešitev dopuščala možnost neposrednega dotika z drugimi industrijskimi območji onkraj meje.
deželni tajnik Braida, podtajnik Campaner, pokrajinski tajnik za Gorico Longo, Luciano Rebulla in prof. Barbina. Med srečanjem so udeleženci izmenjali stališča svojih strank glede političnih smernic dežele in glede temeljnih postavk v vsedržavnem zakonskem merilu, ki naj bi zadovoljivo ščitile slovensko manjšino v deželi.
Seja tržaškega občinskega sveta
V ospredju vprašanje avtonomije tržaške pokrajine
Vprašanje avtonomije za tržaško pokrajino je bila osrednja tema sinočnje seje tržaškega občinskega sveta. O tem vprašanju je bilo vlo-
ženih kar 8 resolucij, ki so seveda izhajale iz različnih izhodišč in u-gotovitev ter predlagale različne poti in oblike, na osnovi katerih doseči avtonomijo, ali pa zagotoviti širšo decentralizacijo krajevnih uprav in konprenzorijev. Predložile so jih svetovalske skupine Liste za Trst. MSI, PSDI, krščanske demo kracije, komunistične partije, PSI. radikalec Ercolessi ter svetovalci Cominotto, Busdachin (oba PRI), Cusmich in Perco (LpT), sicer predstavniki novoustanovljenega študijskega centra za avtonomijo, ki mu predseduje poslanka Gruber Ben-cova.
Potem ko so jih orisali, so se predlagatelji sestali in jih skušali združiti v enoten dokument.
Ker se je razprava zavlekla pozno v noč. bomo o sinočnji seji obširneje poročali jutri.
IZGLASOVAL JO JE OBČINSKI SVIT V DOLINI
RESOLUCIJA O GLOBALNI ZAŠČITI NAŠE MANJŠINE
Dokument so sporazumno predložili načelniki vseh svetovalskih skupin ■ Škodljivost polemik
Sinoči je dolinski občinski svet soglasno odobril resolucijo v zvezi s celovito zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi. Za že itak pomembno dejanje je značilno, da so listino sporazumno sestavili načelniki prav vseh svetovalskih skupin. Navajamo besedilo resolucije.
Na osnovi republiške ustave, posebnega statuta avtonomne dežele FJK, osimskih sporazumov in resolucij italijanskega parlamenta (17. decembra 1976 v poslanski zbornici in 24. februarja 1977 v senatu); upoštevajoč programsko i-zjavo predsednika vlade Forlani-ja; upoštevajoč dejstvo, da je občinski svet te občine v vseh teh petih letih skrbno spremljal razvijanje dobrega ozračja med obema sosednima državama in obmejnim prebivalstvom, kar je prišlo do i-zraza v številnih resolucijah, v katerih je pozival vlado in parlament, naj dosledno s sprejetimi obveznostmi in v duhu prijateljstva
Srečanje med SSk in KD
V preteklih dneh sta se v Vidmu srečali delegaciji Slovenske skup nosti in Krščanske demokracije. SSk so zastopali deželni tajnik Sto ka, predsednik Bratuž, pokrajinski tajnik Harej, član goriškega vod stva Gradnik in prof. Sirk, KD na
TISKOVNA KONFERENCA KOVINARSKEGA SINDIKATA FLM
V tovarni Velikih motorjev je nujno potrebno reorganizirati delo in okrepiti proizvodnjo
Zaskrbljujoča težnja k postopni likvidc:iji izdelovanja dizelskih motorjev Vodstvo GMT razbilo pogajanja o notranji dopolnilni delovni pogodbi
Kakor da nam ne bi bili dovolj že primeri Dreher, Vetrobel - SIRT in poleg drugih Alto Adriatico, se sedaj zgrinjajo temni oblaki še nad Tovarno velikih motorjev v Boljun-cu. Obrat GMT, ki zaposluje 2.800 uslužbencev, je treba finančno utrditi in proizvodnjo okrepiti, kar seveda predpostavlja daljnovidnejšo načrtovalno politiko, ki mora nujno upoštevati premike ne le na i-talijanskem, marveč tudi na med-narcdnem tržišču. V tem okviru je skrajno potrebno postaviti na sveže temelje organizacijo dela, ki pošteno peša, a v* ta namen mora vodstvo tovarne sprejeti zahteve, ki jih vsebuje dokument kovinarskega sindikata FLM 'o notranji dopolnilni delovni pogodbi. Ravnateljstvo GMT, ozironja državna ..finančna, Firicantieri teh zahtev za -
družba
... —.j-	.~,-jCttv.vaega■.tega je pritisniti na
mcantieri len zahtev ža-‘rimsko vlado,, da prjmerno, posreduje enkrat nočeta .sprejeti, kar 'je bo- (prek miništrstVa za državne udelež-trovalo razbitju ustreznih pogajanj^ t>g). pri. družbi JTincantieri, ki tre-
nutno sploh noče pogajanj okrog GMT, češ da je treba to vprašanje 'obravnavati v sklopu širše problematike ladjedelstva v Italiji. De'av-ci in sindikalisti pi zahtevajo ločeno pogajanje iz bojazni, da ne bi določeni krogi uresničili naklepa o postopni likvidaciji proizvodnje dizelskih motorjev, oziroma njeni preusmeritvi v druge obrate, tako npr. v tovarno VM pri Domju, kar se je deloma že zgodilo. Sindikat FLM izrecno naglaša, da je treba v GMT čimbolj okrepiti proizvodnjo vseh motorjev, torej ne samo ladijskih, v tem okviru pa seveda posvetiti posebno pozornos' prav dizelskim motorjem; tembolj, ker je boljunski obrat nastal po načrtu medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE) kot izrazit proizvajalec tovrstnih motorjev.
Obenem zantevajo sindikalisti o-jačitev sila pomanjkljivih raziskovalnih dejavnosti, za kar je treba izkoristiti zadevne možnosti, ki jih daje tržaška univerza in tiste, ki jih bo ponujal predvideni raziskovalni center na Krasu. Končno je tu še zahteva po pomnožitvi dejavnosti, ki jih opravljajo na račun GMT manjša p'djetja. Vrednost njihove proizvodnje se suče okrog 40 milijard lir, toda le borih 15 od sto odpade na podjetja v naši deželi (in niti ne v Trstu). Dejansko bi lahko prav podjetja v naši pokrajini razvila takšno delo za GMT, katerega vrednost bi dosegla tudi do 10 milijard lir in ki bi kajpada ugodno vplivalo na zaposlenostno raven. (dg)
Trgovinska zbornica za okrepitev carinske službe na meji
V zvezi s protestnim gibanjem carinikov, je trgovinska zbornica včeraj naslovila na ministre Revi-glia. Formico in Manco brzojavko, v kateri naglaša. da je ohromljeno delovanje carinarnic povzročilo zastoj v blagovnem prometu čez me-
Z novim letom povišanje avtobusnih tarif
Na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj sklical mestni konzorcij za prevoze ACT, so vodilni funkcionarji z dr. Lanzo na čelu, posredovali javnosti točen obseg že predvidenih poviškov avtobusnih tarif, ki bodo začeli veljati s 1. januarjem 1981.
Nove cene listkov in abon majev bodo sledeče (v oklepaju so sedanje): posamezni listki:
1	odsek 200 lir (200)
2	odseka 400 lir (300)
3	odseki 600 lir (400)
mesečni abonmaji: navadni - 1 proga ali odsek 9.000 lir (7.500)
2 progi ali 2 odseka 12.000 lir (-----)
celotno omrežje 14.000 lir (11 tisoč 500 lir)
znižani (za delavce, študente, vojake, upokojence, gospodi nje) - 1 proga ali odsek 6.000 lir (5.000)
2 progi ali 2 odseka 8.000 lir (-----)
celotno omrežje 9.000 lir (7.000) Iz razpredelnice je razvidno, da se cena posameznega listka za eno vožnjo ne bo spremenila. Temeljitejše spremembe pa čaka abonente. Abonmaji za tiste družbene plasti, ki jih najbolj bije zvišanje življenjskih stroškov, kot so delavci in u-pokojenci, pa se bodo povišali za tisoč lir. Druga novost te preosnove prevoznih tarif je u-vedba abonmaja za dve progi, oziroma za dva odseka. To bo verjetno prišlo prav uporabnikom, ki se vozijo v mestno središče iz bolj oddaljenih predelov.
Slovenski obrtniki s Tržaškega, ki so včlanjeni v Slovensko deželno gospodarsko združenje, so imeli v četrtek svoj občni zbor. Tako so se zaključile priprave na deželni občni zbor združenja, ki bo v nedeljo, 23. t.m ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu. Poročila o minuli dejavnosti sekcije in pregled perečih problemov obrtništva sta podala dosedanji načelnik sekcije Karlo Grgič in direktor Združenja Vojko Kocjančič, številne zbrane obrtnike je v imenu celotne organizacije pozdravit predsednik SD GZ dr Vito Svetina, ki je v daljšem posegu podčrtal vlogo obrtništva za nadaljnjo krepitev gospodarske moči Slovencev v Italiji. V imenu goriške sekcije obrtnikov je občni zbor pozdravil njen načelnik Livio Antonič, ki se je zavzel za povečanje naporov v smeri povezovanja in iskanja novih možnosti za razvoj na področju obrtništva. Dejavnost obrtniške sekcije, ki
...........................................................................iiiftiiiiHiHiiiimiiHmiiitiiiiiiiHMiiiiiiHiHiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiittHiiiiiiiiiiitiiHiiiiitiitiHimiiiiiiiiiH
OD VČERAJ DALJE NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI PRI SV, ANDREJU
Poučna razstava o varčevanju z električno energijo
To smo zvedeli med včerajšnjo tiskovno konferenco na sedežu FLM pri Domju, ko so predstavnikom javnih občil spregovorili in odgovarjali ’ a njihova vprašanja člana deželnega vodstva tega sindikata Zarli in Fabricci ter član tovarniškega sveta GMT Tersan. Zaradi trenja s tovarniškim vodstvom bodo delavci do nadaljnjega stavkali po dve uri na teden in Se tedaj u-deležili skupščin. Sindikalisti bodo z druge strani navezali takojšnje stike s tržaškim županom Cecovi-nijem, predsednikom pokrajinske u-praVe Carbonejem. deželnim odbor-ništvom za industrijo in IV. deželno komisijo, pa še z zastopniki političnih strank in tržaškimi parlamentarci.
jo in v tržaškem pristanišču. Trgovinska zbornica — naglaša nadalje brzojavka — je že večkrat opozorila pristojne oblasti na nujnost okrepitve carinskega osebja na meji Furlanije Julijske krajine in v tržaški luki in na nujnost priznanja primernih ekonomskih olajšav temu osebju. Zbornica zato še enkrat poziva pristojne organe, naj primerno ukrepajo, da ne bodo zastoji na meji hkrati prizadeli tržaškega in državnega gospodarstva. Obenem zbornica poziva pristojna ministrstva, naj poskrbijo za to, da bo delovni urnik na obmejnih carinarnicah usklajen z urnikom, ki velja za poslovanje carinarnic v sosednih deželah.
.Ja v.Jr.ull.fj /
• V ponedeljek, 17. novembra, bo
ob 17.30 v Ul. Madonnina 19 pokrajinski "aktiv KPi;r'htf'katerem bddo razpravljali o prispevku KPI za o-brambo zakona o prekinitvi nosečnosti.
POPRAVEK
V izjavo sen. Jelke Gerbec ob peti obletnici osimskih sporazumov, ki smo jo objavili prejšnjo nedeljo na zadnji strani, se je vrinila ti-skarka napaka. Krivdo, da niso bili vladni odloki za izvajanje sporazuma še uresničeni, ni sen. Gerb-čeva pripisala »mednarodnim* forumom, kot je pomotoma pisalo, pač pa «merodajnim» forumom.
sprejmeta vse tiste ukrepe, ki so predvideni, oziroma potrebni za izvajanje sporazuma na vseh področjih, od gospodarskega in kulturnega sodelovanja pa do zakonske zaščite celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji — to je bil občinski svet upravičeno dolžan storiti, saj je znatna večina občanov že po zgodovinski tradiciji slovenske narodnosti in so zaradi tega za ta problem še posebno občutljivi, kajti za svoje pravice so se borili že pod bivšo Avstrijo in nato proti fašističnemu zatiranju in nacistični okupaciji — spričo vsega tega občinski svet zahteva, da vlada in parlament odobrita v duhu zgoraj navedenih dokumentov ustrezen enoten zakon za zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji: zato naj komisija Cassandro zaključi svoje delo in izroči vladi obdelano gradivo; občinski svet se priporoča, naj se upoštevajo zamude in obljube, ki so se nakopičile s strani vlad in strank ustavnega loka, ter zahteve s strani prizadete manjšine; poudarja nasprotovanje vsaki obliki podrejanja zaščite številčnemu razmerju med večino in manjšino. Zato občinski svet na osnovi zgoraj omenjenih razlogov izraža upanje in prepričanje, da ne bo nadaljnjih zastojev v izvajanju osimskega sporazuma in da mu bedo tudi zaključki pravkar omenjene posebne vladne komisije za proučevanje problemov v zvezi z zaščito slovenske narodnostne skupnosti spodbudni, in apelira na vlado in vse demokratične sile v parlamentu, naj se konkretno zavzemajo za pozitivno izvajanje sporazuma iz Osima, in to v korist nadaljnjega razvoja dobrih odnosov med obema državama podpisnicama, prebivalstva obmejnih področij in tvornega sožitja med pripadniki slovenske in italijanske narodnosti. Občinski svet pričakuje, da bo odobren zakon, ki bo lahko zadovoljil Slovence in tudi že visoko stopnjo prijateljstva med italijanskim narodom ter narodi in narodnostmi sosednje in nri-jateljske republike Jugos>avre.
Dolinska občmsua uprava bo resolucijo poslala predsedniku vlade Forlaniju ter načelnikom vseh političnih skupin ustavnega loka tako v senatu kot v poslanski zbornici.
Seja občinskega sveta je bila sicer posvečena raznim upravnim zadevam, časa pa je bilo tudi za polemiko okrog stališč SSk do drugih strank. Župan Edvin Švab je opozi cijo pozval, naj občinsko upravo napada konkretno in ne z natolcevanji ter izkrivljanjem stvarnosti: deliti svetovalce na antislovence in antiitalijane je nevarno, to- je pra vo minsko polje. «Kdor hoče vztrajati pri takih stališčih, bo naletel na odpor, ve pa naj, da je takšen odpor le v škodo Slovencev*.
Župan je nazadnje v imenu občinske uprave podelil plaketo občine s posvetilom državnemu prvaku kategorije naraščajnikov v peteroboju Gorazdu Pučniku, ki je kot športnik izšel iz krajevnega društva «Breg». (dg)
• V torek, 18. novembra, se bo sestal rajonski svet za Sv. Ano in Naselje sv. Sergija. Seja bo ob 20. uri v sejni dvorani občinske izpostave v Stari istrski ulici 43.
IZPOPOLNJEVALNI SEMINAR ZA NAŠE ŠOLNIKE
Predavanja bi morala posegati v posamezne teme bolj strokovno
To je mnenje nekaterih naših šolnikov^ Danes bodo na sporedu še zadnja predavanja, nakar se bo letošnji seminar zaključil
Profesorji, učitelji in vzgojiteljice, ki poučujejo na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj, so imeli včeraj na izpopolnjevalnem seminarju svoj tretji delovni dan. Seminar za slovenske šolnike poteka v mirnem vzdušju, čeprav je na njegovo organizacijo padlo precej opazk, ki se nanašajo tudi na vsebino in izbor posameznih predavanj. Sicer pa so včeraj bila na sporedu sledeča predavanja: za profesorje slovenščine je v Gregorčičevi dvorani bilo predavanje prof. Martine Šircelj d u-stroju mladinskih knjižnic, profesorjem ostalih predmestnih skupin pa je govoril prof. Ivo Toličič o razvojnih posebnostih mladostnika. Učitelji so v treh različnih središčih poslušali predavanja prof. Jelice Mesesnelove o vsebini in oblikah ustnega in pisnega izražanja, mag. Milana Adamiča o sodobni didak-
tični koncepciji pouka in p>rof. Iva Zrimška o branju in sodobnem jezikovnem pouku. Vzgojiteljicam je govorila prof. Mira Voglar o razvijanju otrokove glasbene ustvarjalnosti.
Včeraj smo prisluhnili predavanju prof. Toličiča, ki je slušateljem razgrnil razvojne posebnosti mladostnika ter pri tem razčlenil razna obdobja in posredoval nekaj oprijemov, katerih bi se moral šolnik po-služiti, da bolje razume mladostnika in mu v določenih fazah nudi u-strezen pouk oziroma vzgojo. Žal moramo ugotoviti, da se seminarja ne udeležujejo vsi naši šolniki, pa tudi prisotnost dijakov je v predavalnicah premajhna, da ne rečemo, da je sploh ni.
In ker se je letošnji seminar začel ob raznih polemikah in »razčiščevanju pojmov*, smo tudi včeraj
IIIIMIIIIIIIIIIHIII UH Hilli lili lil tllllllllHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimamilllllllllllllllllllllllllllll M  um
MEDTEM KO NAPOVEDUJEJO NOVE ZAPORNE NALOGE
Včeraj še ena aretacija zaradi afere s kokainom
V Milanu so aretirali 57-letno žensko, ki naj bi tržaškim organizatorjem «partyjev» dobavljala mamilo
Po zaslišanju treh aretiranih Milančanov, Marca Pizzi ja, Enrica Cavallija in Rudyja Valentinija, so preiskovalci prišli na sled ženski, ki naj bi tri obtožence zalagala s kokainom.
Včeraj zjutraj so policijski agenti aretirali v milanskem stanovanju 57-letno Franco Montini, ki je v milanskih modnih krogih precej znana osebnost. Montinijeva je uradno brez poklica. O njej se ve le, da je razporočena i da je — po lastnih izjavah, ki pa niso preverjene — daljna sorodnica družine Montini.
Franca Montini je prva ženska, ki so jo po odkritju kupčij s kokainom aretirali. Kakšna je bila njena prava vloga v milanskem delu organizacije. za zdaj še ne bomo izvedeli. Potrjeno je le, da niso v njenem stanovanju našli niti grama mamila. Kot pa so agenti lahko povedali, je bilo potrebno'precej časa, preden .jim je ženska odprla vrata. Dejstvo torej dopušča možnost (tega sicer niso izrecno'rekli), da se je v tem času mogla nevarnega blaga iznebiti.
Medtem pa so se včeraj nadaljevala v Trstu zasliševanja. Dr. Staf-fa je zaslišal 30-letnega solastnika plesnega lokala »Casanova* Paola
Danes praznuje 75 let naš VIDO
Obilo zdravja in veselja mu želijo
žena in otroci z družinami
aiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiii«tiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiljiiiiiiuaiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Z ORČNEEA ZRORA ORRTNIŠKE SEKCIJE SDCZ
Zelo živahno in plodno delovanje slovenskih obrtnikov na Tržaškem
Načini proizvodnje električne e-nergije in možnosti varčevanja z njo sta glavni temi potujoče razstave z naslovom «Z električno e-nergijo lahko varčujemo*, ki so jo včeraj odprli na železniški postaji pri Sv. Andreju. Razstavo je priredilo državno podjetje za proizvodnjo električne energije ENEL; da bi si jo lahko ogledalo čimvečje število ljudi, so jo,organizator ji pripravili v primerno opremljenih va gonih vlaka, ki se bo ustavil v vseh večjih italijanskih mestih. Poročali smo že, da je vlak prispel pred včerajšnjim iz Gorice, čez nekaj dni pa bo odpotoval iz naše dežele v Benetke.
Včerajšnje otvoritve razstave so se udeležili številni predstavniki o-blasti, med katerimi tudi tržaški žu pan Cecovini in predsednik deželne ga sveta Colli. Prisotnim sta spre govorila direktor tržaškega okraja državnih železnic Sabelli ter direk tor beneškega okraja podjetja za proizvodnjo električne energije EN EL. Slednji je v krajšem govoru spregovoril o namenih te potujoče razstave, s katero je podjetja hotelo opozoriti prebivalstvo na probleme v zvezi s pridobivanjem elekfri ke ter mu prikazati možnosti varčevanja na tem področju.
Bežno si ogieimo, kako je razstava urejena. V vsakpm vagonu
je obdelana ena tema; v prvem va gonu so s slikami prikazani različni načini proizvodnje električne energije, in sicer kako delujejo termo-električne hidroelektrarne, jedrske elektrarne, turbinske elektrarne na plin in geotermične elektrarne. Po ieg teh že tradicionalnih načinov pridobivanja elektrike, so v drugem vagonu razstavljene možnosti uporabe alternativnih energetskih vi rov, kot so na primer sonce, veter ali goriva z nizko kalorično vrednostjo,
Zanimiv je tudi oddelek razstave, kjer prikazujejo načinp raziskovanja za ugotovitev najprimernejših krajev za gradnjo elektrarn ter
sprememb, ki jih bližina elektrarne povzroča v naravnem okolju. Največ prostora pa je namenjenega varčevanju z elektriko v gospodinjstvih, kjer z racionalnejšo uporabo lahko privarčujemo kar precej kilovatov. Obiskovalci razstave si lahko v posebnem vagonu ogledajo tudi različne projekcije in to predvsem o delovanju podjetja samega.
Poleg te razstave je v dvorani železniške postaje pri Sv. Andreju še druga razstava pripravljena ob priliki 75 letnice ustanovitve državnih železnic. Obe razstavi bosta na ogled občinstvu do torka s sledečim urnikom: od 9. do 13. ter od 15. do 19. ure; vstop je prost.
je že tradicionalno najbolj živahna, in predstavlja velik del članstva SDGZ, je bila v minulem obdobju zelo razvejana. Vlogo sindikalne or ganizacije je izvrševala tako preko svojih zastopnikov v pokrajinski komisiji za obrtništvo pri Trgovinski zbornici, (na osnovi uspešnega na stopa na volitvah pred tremi leti), preko svojega predstavnika v deželni komisiji za obrtništvo, v stikih z javnimi upravami, še posebno z Ustanovo za razvoj obrtništva — ESA in deželnim odbornikom za o-brtništvo (še vedno je odprto vprašanje pravičnejšega zastopstva v nekaterih ■ deželnih organih) ter v sodelovanju z ostalima dvema strokovnima organizacijama. Premalo pa je bilo stikov z organizacijami odvisnih delavcev. Uspešno se je sekcija izkazala pri ustanovitvi pokrajinskega Konzorcija za garancijo kreditov, kjer ima v vodstvu dva predstavnika. Sekcija se stalno sooča z najbolj perečimi problemi kategorije, kot so novosti glede zdravstvenega in pokojninskega- skrbstva, davčnih bremen in drugih u-pravnih obveznosti, ali pa vpraša n ja v zvezi z dejavnostjo »na črno* neregistriranih obrtnikov in rednega zaposlovanja jugoslovanske delovne sile. Najboljša rešitev tega zadnjega vprašanja, zanjo se je zavzelo na več ravneh tudi predsedstvo SDGZ, bi bila v sporazumu, ki bi omogočil tudi našim obrtnikom dejavnost onkraj meje. kjer je veliko povpraševanja zlasti v gradbeništvu.
V okviru razvijanja stikov z Zvezo združenj samostojnih obrtnikov iz Slovenije, je prišlo letos do skupne okrogle mize v Bazovici in do srečanja v Slovenj Gradcu, kjer je naš mizar Doljak prejel priznanje mojstra.
Ustanovitev, ki razvijajo proizvod no dejavnost v sodelovanju z obmejno industrijo, in družbe PRO -REP med obrtniki iz dolinske občine za vzdrževalna dela pri naftovodu, so dokaz naporov, ki jih SD
GZ posveča novim prijemom združenja sil in usmeritvam obrtniških dejavnosti.
Za bodoče delo v sekciji sta poročili Grgiča in Kocjančiča nakazali nekaj predlogov: organiziranost po strokah (obstaja 17 različnih obrtniških poklicev), več pobud za medsebojno spoznavanje in širjenje strokovnega znanja, obisk sejmov in tovarn itd. Vse to pa predvideva tesnejši odnos članstva do samega združenja, ki je v zadnjih letih u-trdilo notranje dejavnosti v korist članov, sedaj pa mora razviti dejavnost navzven.
O nujnosti razvoja obrtniških po djetij, s prehajanjem iz servisnih v proizvodne dejavnosti, z dozorevanjem malega obrtnika v podjetnike, je obširno spregovoril pred sednik SDGZ Svetina, ki je nakazal možnosti sodelovanja s širšim zaledjem, obenem pa podčrtal, glede na razdrobljenost manjšinskega gospodarstva sploh, da uspešen razvoj ne more mimo vse večjega po vezovanja in združevanja sil.
Iz številnih posegov v debato lahko razberemo po eni strani zadovoljstvo članov nad doseženimi u-spehi in utrditvijo učinkovite servisne strukture- združenja, po drugi pa voljo, da sami prisoevajo k krepitvi organizacije z nabiranjem novih članov ter usmerijo več naporov v okviru sekcije za analizo razvojnih možnosti ter novih pobud.
Ob zaključku občnega zbora je bil izvoljen novi odbor sekcije, ki ga_ sestavljajo: Rado Andolšek -načelnik, Dušan Pangerc - tajnik, Karlo Grgič, Darko Malalan. Mario Sedmak, Alberto Doljak, Boris Grilanc, Emil Ota, Federico France-schin, I/>jze Škabar, Andrej Renar. Anton Koršič, Srečko Paulina, Ladislav Lozar, Angelo Krmec. Boris Bizjak, Danilo Cunja, Luciano Ma lalan, Drago Ota. Nada Marušič, Pino Gruden, Martin Petelin, Boris Sosič, Ferdinand Bogateč, Miro Antonič, Stojan Udovič,
Jožko Moiclj
Muchicha. Ker so akti pod preiskovalno tajnostjo, ni bilo mogoče izvedeti, kaj je Muchich povedal preiskovalcu, vendar je pomenljivo, da je dr. Staffa izdal prav včeraj še dva zaporna naloga za osebi, katerih imena ni hotel izdati.
Pred prizivnim sodiščem potrjena kazen za morilca žene
Pred prizivnim sodiščem se je včeraj začel in tudi končal proces, na katerem so sodniki potrdili devet let zaporne kazni za 35-ietnega čevljarja Salvatoreja Coralla, ki je bil junija letos pred porotnim sodiščem obsojen na zgoraj navedeno kazen.
Corallo je avgusta lani zgdavil z najlonsko nogavico svojo 33-letno ženo Mario Roso Biraghi. za katero je mislil, da je ‘neozdravljivo bolna. Javni tožilec dr. Brenči je na sodišču prve stopnje zahteval za obtoženca 14 let ječe, medtem ko je branilec označil moškega za umsko nesposobnega in je zanj zahteval olajševalne okoliščine. Sodniki so priznali, da je Corallo umsko nestabilna osebnost in so le delno upoštevali olajševalne okolnosti.
Na včerajšnji obravnavi, ki ji ie predsedoval dr. Mellano, je obve-Pala zahteva javnega tožilca dr. Gervasija in tako je sodišče le potrdilo devetletno kazen.
V grljanskem portiču
vojni izstrelek
Medtem ko sta 56-letni Eugenio Panicari in potapljač Walter Indri-go včeraj popoldne, nedaleč od gr-ljanske obale, skušala izvleči iz morja potopljene verige za sidro, sta opazila na morskem dnu čuden predmet. Potapljač je ugotovil, da gre za izstrelek, ki tehta okrog 4 kg, dolg pa je kakih 40 centi metrov. Leži 5 metrov od oba le v globini 4 metrov. O izstrelku, ki izhaja verjetno iz prve ali dru ge svetovne vojne, je bila takoj obveščena luška kapitanija. Ta je poklicala specializirano osebje iz Ancone, ki bo verjetno danes po tegnilo na suho vojni izstrelek.
Hudo se je poškodoval sinoči o-krog 22.30, 72-letni upokojenec Er-nesto Caurini iz U'. Piero Della Francesca 9. V Ul. Brigata Casale ga je podrl avto znamke fiat 500, ki ga je upravljal 49-letni Alberto Codarin, doma v Ul. Nicolich 16.
Caurini je utrpel močan udarec v glavo in zlom leve noge ter razne druge poškodbe, tako da so zdravniki ortopedskega oddelka izrekli šest-desetdnevno prognozo okrevanja.
Zagrebško gledališče
v
v Časnikarskem krožku
Stalno gledališče Furlanije - Julij ske krajine bo v sodelovanju z It a lijansko ustanovo za kulturne izme njave z Jugoslavijo predstavilo -> ponedeljek ob 18. uri na sedežu Časnikarskega krožka, Korzo št. 10, člane Hrvaškega narodnega gleda lišča iz Zagreba, ki gostujejo v torek s predstavo *.Kiklop» v gleda lišču Rossetti.
zaprosili nekatere naše pedagoge, da nam povejo svoje mnenje o poteku seminarja.
Članica tajništva Sindikata slovenske šole prof. Živka Marc: Seminarji so nujno potrebni, ker pomenijo stik s stvarnostjo v Sloveniji in s pridobitvami na področju šolskega izpopolnjevanja, šolniki po menimo, da bi morali biti seminarji bolj strokovni, čeprav je tudi res, da bi se morali mi vsi bol) angažirati in direktneje pristopati k predavanjem. Vendar bi na tem mestu rada poudarila nekaj drugega.
Po delegiranih dekretih je izp°-polnjevanje pravica in dolžnost vsakega šolnika. Po ministrski okrožnici štev. 3831 imamo možnost vsakoletnega strokovnega izpopolnjevanja tudi znotraj šole. Na žalost je na- naših višjih srednjih šolah Prl" šlo na tem področju do zastoja, ker se finančna sredstva krčijo m so težave pri honoriranju predava; teljev. Danes pa so vse možnost1 dopolnilnega izobraževanja nujno potrebne in bi bilo treba izkoristiti vse poti, da pride do tega. De‘e' girani dekreti dajejo možnost takega izobraževanja tudi neučnemu osebju in ■ lani smo imeli prvi tak tečaj, ki je bil na zahtevo SSŠ tudi v slovenščini. Prošnja za dodatne podobne tečaje je že v Rimu, vendar nismo prejeli še nobenega odgovora, zato pa morajo šolske o-blasti nujno poseči, da se ti problemi rešijo in to tudi v duhu osimskega sporazuma.
Ravnatelj srednje šole »Ciril ® Metod* prof. Edmund Žetko: Seminarji so nam Slovencem izredno pp* trebni in bi morali najbrž biti pogostejši. Dobra volja je, čeprav pride do veljave le do določene mere, ker so v ozadju še drugačni problemi. Tudi ta seminar bi n® primer moral biti že spomladi. Teme predavanj so za profesorje zelo zanimive, vendar menim, da bi n)0' rala biti predavanja bolj razčlenje na. Sicer pa ne smemo biti zadovoljni s tem kar .mamo, saj je zelja vsakega človeka stremeti še * večji kvaliteti.
Prof. Sheila Laurenčič: Seminar je potreben kot splošno kulturno-izobraževalni moment in kot Pre' verjanje zadnjih dosežkov na raznih področjih v Sloveniji. Poleg tega Da bi se morali potegovati za delovanje tečajev na šolah, ki naJ bi dajaii bolj strokoven pogled v posamezna predmetna področja- u vsebini tega seminarja bi rekla samo to, da splošnih tem ni treba posredovati le površinsko, saj 01 bilo koristneje spoštovati načelo ijj; terdisciplinarnosti. Predavatelji b* morali podajati snov bolj problem sko, tako da bi imeli šolniki možnost aktivnega poseganja v delo-
Prof. Marija Kacin:	četrtkov0
predavanje prof. Faturja je bil° zame vsestransko koristno. O seminarju pa bi rekla to, da bi moral* organizatorji vprašati tudi profesorje za vsebino določenih tem in n,e jih postavljati pred izvršeno dejstvo. Zelo omejena skupina organ*; zatorjev namreč ne more odražati mnenja vseh profesorskih zborov.
Danes se bo seminar za slovenske šolnike zaključil, na sporedu pa bodo še zadnja predavanja.
Razstave
V občinski galeriji na Trgu Unit& je odprl razstavo svojih del slikar Ercole Colautti. Razstava bo trajala do jutri, 16. novembra.
Prosveta
PD Lipa Bazovica vabi na srečanje z naivcem Klavdijem Klaričem in narečno pesnico Marijo M*' jot, ki bo danes, 15. t.m., ob 20.3° v Bazoviškem domu. Nastopil bo tudi mešani pevski zbor Lipa. Razstava Klavdija Klariča bo odprta tudi jutri od 11. do 15. ure.
PD Prosek-Knntovel - Amaterski oder Jaka Štoka vabita na Melo-narjado (melonarska šagra s petjem) v izvedbi SPD Tabor z Opčin, ki bo v Kulturnem domu na Proseku, jutri, 16. t.m., ob 17. uri. Napisal in režiral D. Gorup.
PD Slavec obvešča vinogradnik®
iz Ricmanj in Loga, da bo v pr1" hodnjih dneh predstavnik društva zbiral vzorce letošnjega pridelka za 2. razstavo domačih vin, ki bo v Kulturnem domu v Ricmanjih 22. in 23. t.m.
Ob bridki izgubi drage Marice Antoni vd. Bizjak izrekajo globoko sožalje mami, bratu in sinu ter svojcem družine Sedmak In Vidonl iz Gabrovca, Križa in Brl.šč.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga mama
MARICA ANTONI vd. BISIANI
Pogreb drage pokojnice bo danes, 15. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Kontovelu.
Žalujoči sin Marino z ženo Sonjo in hčerkico Deborah, mama, brat in sestra (odsotna) z družinama ter drugo sorodstvo
Trst, Gabrovec, Blackpool, 15. novembra 1980
primorski DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
v« * -■
15. novembra 198C
Gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče iz Tr-*ta gostuje z Albeejevo «Kdo se uoji Virginije Woolf?» danes, 15. novembra, v PDG v Novi Gorici.
VERDI
Danes ob 17. uri (red S za vse prostore) bo na sporedu druga predstava Rossinijeve «Pepelke». Dirigi-fa Gabriele Ferro, za režijo je poskrbel Filippo Crivelli.
Pri blagajni gledališča je na razpolago še nekaj razpoložljivih mest.
Jutri ob 16. uri (red G za vse prostore) bo na sporedu zadnja predstava Zandonaijeve opere «France sca da Rimini*. Dirigira Gabor Otvos, režira pa Pier Luigi Samaritani.
R0SSETT1
Danes, 15. t.m., ob 20.30 bo na sporedu Shakespearjevo delo «Ro rrjeo 'n Julija* v izvedbi Stalneea gledališča iz Bočna. Zadnje ponovitve.
..Rezervacije pri blagajni v Pasaži Protti.
• # *
. Dne 18. novembra ob 20.30 gostuje Narodno gledališče iz Zagreba z delom Marinkoviča «Kiklop» Režija Kasta Spaič. Izven abonmaja. 50 Procentov popusta za abonente.
avditorij
Danes ob 9.30 predstava Mace-doniovega dela «Starka in !una» s Skupino »La Contrada». Predstava ka šole.
* » »
Dne 20. novembra se začne ciklus JStirje italijanski avtorji*. Prva Predstava «Eros in Priapo* Carla "tnilia Gadda s Patrizio De Claro. “formacije in abonmaji pri osred-nJi blagajni v Galeriji Protti ter Pr! .blagajni gledališča Rossetti pred Pričetkom predstav.
V 1
Kino
Ariston 16.30—22.00 »La mia brillan-cariera*. Režija J. Armstrong. J. Davis, S. Neil.
Nazionale 16.15—22.15 «11 boia, la vittima e Fassassino*. Barvni film. ^den 16.30 «Ho fatto splash*. Mauri-zio Michetti. Barvni film.
**“z 16.30 «Odio le bionde*. E. Mon tesano.
Rkcelsior 15.30 «Lo spettacolc inco-toincia*. Barvni film za vsako Sar
"rattacido 16.00-22.15 «Mia moglie a una streca*. Renato Pozzetto, pEleonora Gjorgj Barvni film. reniee 16.00 «Cruising». Prepovedan mladini pod 18. letom "Rgnon 16.00—22 00 «Arpore e guer-ra». Wcody Allen. Barvni fi'm. rllodrammatiro 15 30—22 00 «Pre-stazioni particolari*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Zucchero, miele e pe-Peroncino*. R. Pozzetto, E. Fe-nech, P Franco. Barvni film '-ristallo 16.00 »American Gigolo*.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 16.15 »La cicala*. 'r*. Lisi, A. Franciosa, R. Salya-tori. Prepovedan mladini pod 18.
-,'etotp. Barvni film. ............
Aapitol 16.30 «Non ti conosco piu. a more*. J. Dorelli, M. Vitti in G. Proietti. Barvni film.
Moderno 16 30 «L'ultimo cacciato-re». Prepovedan mladini pod 14. letom.
*°lta 16.00 «Sindrome cinese*. Jane Fonda, Jack Lemmon in Mi chael Douglas. Barvni film
**?1t™noSK°
; GLEDALIŠČE V TRSJU
EPHRAIM ’ KISHON
BIL JE ŠKRJANEC
vesela žaloigra v dveh delih
Režija MIRAN HERZOG
danes, 15. t.m., ob 20.30 ABONMA RED F -druga sobota po premieri;
jutri, 16. t.m.,
ob 16. uri ABONMA RED G — popoldan na dan praznika.
Rezervacije vstopnic danes od 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4, tel. 734-2G5. Lepo prosimo vse tiste, ki še niso dvignili izkaznic, da to storijo čimprej.
MLADINSKI KROŽEK DEVIN - NABREŽINA
prireja
KON CERT
mladinskega pevskega zbora Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom Stojana Kureta.
Koncert bo danes, 15. t.m., ob 20.15 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. >.
Vabljeni!
MLADINSKI KROŽEK
T R S t
priredi jutri, 16., novembra, ob 19. uri v Dijaškem domu
koncert s skupino «Canzonlere triestino«
Koncerti
Jutri ob 11. uri se bodo v Avditoriju spet začeli nedeljski kon-Certi, ki jih organizira Verdijevo gledališče v sodelovanju s tržaškim sedežem RAI in Stalnim gledališčem Furlanije - Julijske krajine. Prvi koncert bo posvečen Vivaldiju. Kot ®plista bosta nastopila violinista Eernanda in Giorgio Selvaggio. Ko-®K>rni ansambel Verdijevega gledališča vodi Severino Zannerini. dodaja vstopnic za jutrišnji in za °stale koncerte pri blagajni v Pasaži Protti in jutri -tudi v samem Avditoriju.
Razna obvestila
GLASBENA' MATICA TRST
, Sezona 1980 - 81,
2. ABONMAJSKI KONCERT
V torek, 18. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ENSEMBLE Dl VENEZIA
Na sporedu: Maderna, Mirt, Martinu, Viozzi in Prokofjev
Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Jutri, 16. novembra 1980, ob 17. uri bo v Finžgarjevem domu na Opčinah nastopil ob 10-letnici svojega delovanja
ANSAMBEL GALEBI
Na slavnostnem večeru bo Tone Bedenčič v sliki in besedi prikazal turnejo ansambla «Galebi» in • pevskega terceta «Mavriea» po Kanadi in ZDA.
Vabljeni!
PD KRAŠKI DOM
REPENTABOR
priredi danes, 15. t.m., ob 20.30 v prostorih osnovne šole «Alojz Gradnik* na Colu gostovanje SPD Tabor z Opčin s predstavo
«MELONARJADA»
(melonarska šagra s petjem) Režija D. GORUP s	Vabljeni!
Fotogralski tečaj v Zgoniku (župnišče) je iz tehničnih razlogov preložen na prihodnji teden. Točen’ da tum bd' objavljen v jutrišnji šte vilki Primorskega dnevnika. Za prijave in potreona ipojasuila' naj zainteresirani telefonirajo na štev.
229-389.	: •• : .in-
Foto-Trst 80 obvešča člane in zainteresirane, da bo Sestanek glede razstave v torek, 18. t.m., ob 20. uri v Dijaškem domu.
Združenje Unionin Skupnost vinogradnikov rajona Sv. Ivan organizirata danes v Ljudskem domu v Podlonjerju od 18. ure dalje 'tradicionalni praznik sv. Martina s predstavitvijo Ih brezplačno 'fcfcikašnjo. novega vina; '	— .
Krožek Foto ;Trsjt va.|?r;.člane ih prijatelje, da se udeležijo Sestanka, ki bo V torek, 1‘8. t.mi, ob 20. uri v Ul. Ginnastica 72 — v prostorih Dijaškega doma S. Kosovel. Na dnevnem redu bodo važne točke. Vabljeni vsi!
Kolektiv slovenskih študentov filozofske fakultete Trstu vabi vse študente filozofije, jezikoslovja in zgodovine na skupni sestanek, ki bo v torek, 18. 't.m., ob 15, uri v glavni veži stare univerze, Ulica delFunivečsita 7, Govor bo o starih in novih problemih slovenskih študentov ter celotne fakultete. Računamo na vašo prisotnost.
Sindikat slovenske šole — tajništvo Trst sklicuje v lorek, 18. t.m., ob lf uri na sedežu sindikata v Ul. Filzi 8, redno sejo odbora s sledečim dnevnim redom:
1.	branje zapisnika prejšnje seje;
2.	priprave na občni zbor sindikata;
3.	volitve v deželno komisijo;
4.	zaključna prireditev in razstava ob 200-letnici slovenske šole na Tržaškem;
5.	razno.
Zaželena polnoštevilna udeležba. Deželni kongres SSk bo danes,
15.	novembra 1980, v Gorici, v. deželnem avditoriju, Ul. Roma.
Ob 10: uri se bodo zbrale komisije: za statut in organizacijo, globalno zaščito, javna občila, kulturo, šolo in mladino, krajevne uprave. Skupno zasedanje se bo začelo ob
16.	uri .in bo potekalo po naslednjem dnevnem redu: 1. pozdrav predsednika; 2. umestitev predsedstva: 3. poročilo političnega tajnika; 4 pozdrav gostov; 5. odmor; 6. poročilo komisij: 7.-diskusija; 8. volitve strankinih organov;
Jutri, v nedeljo, 16. novembra, bo družabno popoldne, združeno s podelitvijo odličij in priznanj, na Plešivem (Krmin) pri Gradniku, s pričetkom ob 15. uri.	, ■
.......................................................................*.....
KD PRIMORSKO
vabi na
KULTURNI VEČER
ki bo jutri, 16. t.m., ob 18. uri v občinski hiši v Mačkoljah.
Program obsega nastop ženskega pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline in partizanski miting v izvedbi skupine mla dih društva Primorsko.
LETA 1983 ŠTEVILNE POMEMBNE OBLETNICE ZA PRIMORSKO
PRIPRAVE NA PROSLAVO 40-LETNICE USTANOVITVE 9. KORPUSA NOB
Včeraj je bil v Novi Gorki sestanek političnega in vojaškega vodstva te partizanske enote, na katerem so sprejeli pomembne odločitve
Spet vrsta zanimivih člankov v reviji «11 Territorio»
SPDT	SK DEVIN
DAN PLANINCEV -
JESENSKI POHOD
SPDT in SK Devin vabila jutri, 16. novembra, na tradicionalni planinski pohod.
Zbirališče v Saroatorci od 9. do ,10. une„j»,,j^l)od in ob 13 30 .ga poligon.
Za jeda^p,, iji, pijačo poskrbljeno
V Ljudskem domu v Trebčah ho danes, 15. novembra,
MLADINSKI PLES
v organizaciji vaške mladine. Začetek ob 20. uri.
(4 Čestitke |
Danes praznuje v Doberdobu 72. Rojstni dan ERNEST FRANDOL1Č. Vse najboljše mu želijo svojci.
Danes praznuje rojstni dan papii Boris iz Ricmanj. Vse najboljše mu želita hči Martina in sin Da
Včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 15. novembra
LEOPOLD
Mice vzide ob 7.05 in zatone ob >.34 — Dolžina dneva 9.29 — Lu-l vzide ob 13.06 in zatone ob 23.26.
Jutri, NEDELJA, 16. novembra
ALBERT
čeme včeraj: Najvišja temperatu-t 8,2 stopinje, najnižja 5,1, ob 18. *i 6 stopinj, zračni tlak 1021,4 mb. trašča, veter vzhodnik severo-diodnik 21 km na uro s posamez-imi sunki do 37 km na uro, vlaga fodstotna, nebo jasno, morje re-fibano, temperatura morja 13,8 ■opinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Michele Borgo-na, Fabrizio Ortolani, Alexander ribaz.
UMRLI SO: 70-letni Giuseppe Ber->cchi, 79-letna Emma Micheieieh d. Flego, 87 letna Maria Volpato d. Tendella, 60-letna Antonia Fon-a por. Rupena, 50-letni Walter Mu-uruana, 85-letna Maria Bilandgia d. Buranello, 88 letna Maria Bor-
KD VALENTIN VODNIK DOLINA
priredi danes, 15. t.m., ob 20. uri v društveni dvorani
VEČET DIAPOZITIVOV
z Damijano Ota o njenem potovanju po Sri Lanki in Nepalu.
Novo Gorico in Trnovsko planoto je včeraj obiskal predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj. Prisostvoval je sestanku nekdanjih vojaških in političnih voditeljev devetega korpusa NOV Jugoslavije, posvečenemu proslavi 40-letnice u-stanovitve korpusa in drugih spo-membnih obletnic, ki jih bo primorsko ljudstvo obhajalo leta 1983. Sestanka v Novi Gorici so se udeležili predsednik republiškega odbora Zveze borcev Slovenije Janez Vipotnik, narodni heroj Stane Potočar — Lazar, član CK ZKJ Miha Ravnik, dr, Joža Vilfan,. Albert Jakopič — Kajtimir, Tine , Remškar ih najvišji družbenopolitični predstavniki severnoprimorskih občin.
Na sestanku, ki ga je vodil predsednik občinskega odbora Združenja zveze borcev NOV Mirko Remec, je predsednik skupščine Jože šušmelj v svojem pozdravnem nagovoru najprej pozdravil politično in vojaško vodstvo devetega korpusa, ki se - je zbralo na sestanku v Novi Gorici, potem pa je dejal, da nameravajo 40-letnico 9. korpusa 1983. leta proslaviti z manifestacijo, objavo monografije ter postavitvijo spomenika. Toda tistega leta, je dejal šušmelj, bo primorsko ljudstvo proslavljalo - še druge pomembne obletnice, in sicer 40-letnico padca fašizma, 40-letnico Goriške fronte, 40-letnico odločitve o priključitvi Primorske k Jugoslaviji in 20-lefni-co najmnožičnejšega zborovanja v zgodovini primorskih Slovencev, zborovanja na Okroglici, na katerem je govoril predsednik Tito.
V cbširni razpravi je najprej spregovorila predstaynica Goriškega muzeja Slavica Plahuta, ki je opisala doslej opravljeno delo te ustanove ter dodala, da je še veliko neraziskanega, kar še je v zvezi z 9. korpusom dogajalo na območju, ki je izven dosega tega muzeja, denimo, na Gorenjskem.	(	‘	'
Lado Ambrožič — Novljan’je'izvodoma'dejal, da sta .9. in 11. kbr-pus izničila rapalsko1 pogodbo. Deveti korpus pa je Imel po kraju, kjer je operiral, in po svojeni'Enačaju celo vrsto specifičnosti: ’ boril se je najbolje v Italiji’ in Nemčiji, proti dvema okupacijskima silama, primorsko ljudstvo se je borilo brez zunanje pomoči ter - vzpostavilo dobre odnose z italijanskim ljudstvom. Deveti korpus je bil med vojno pojem osvobodilnega in revolucidnar-liega^boja "prirhočskega ljudstva in ga je zato 'Opravičeno 'intertfljftj®. fnaš kohpusi;	... i
" Tine RerriŠitA)' 'je opozoril, da bodo
Mali oglasi
'telefon (040) 7946 7?
UcitELJ tUA ZAPOSLENA to šolsko leto, v Trstu nujpo išče v mestu! opremljeno sobo z možnostjo uporabe kuhinje. Telefonirati na štev. 0481 - 882-016.
V GORICI oddamo v najem majhno stanovanje ženski, srednjih let. Pismene ponudbe poslati na u: pravo Primorskega dnevnika v Gorico, pad šifro «Stanovanje*.
50.000 lir plačam za prvomajski lepak iz leta 1947. Telefon 572-734.
17-LETNO dekle išče zaposlitev kot prodajalka ali strojepiska. Telefonirati na št. 823-638.
PRODAM električni harmonij-tiger ero '61 v dobrem rtanju. Telefonirati ob uri kosila na št. 220-397.
IŠČEMO potnika/co za Jugoslavijo z znanjem slovenščine in hrvašči ne. Plača dobra. Telefonirati v delovnem času na št. 793-478.
UGODNO prodam diane 6 letnik 1974 v dobrem stanju. Telefonirati vsak dan od 19. do 20. ure na št. 213233
FIAT 131Š mirafion letnik 77 v zelo dobrem stanju z avtoradiom in priključkom za prikolico prodam takoj. Telefonirati od 16. ure dalje, št. 212-723.
Samo še danes naročila za Jadranski koledar
še danes lahko pri raznašol-t. cu ali neposredno v, upravi našega lista naročite letc.šnjQ| knjižno zbirko Jadranskega koledarja, ki obsega, poleg koledarja, v katerem je enoletni pre-^ gled dogajanja v naši zamejski' skupnosti ter vrsta drugih' zanimivih člankov, še' knjigo 2,J naslovom «Tito*, roman Bena Zupančiča Sedmina ter knjigo ameriškega avtorja Saroyana Prigode Wesleya Jacksona.
Opozarjamo predvsem na obsežno knjigo o Titu, ki obsega, poleg bogatega življenjepis še izbor misli in stališč pokojnega predsednika. Poleg tega bodo naročniki zbirk? prejeli še h-metniški stenski koledar Založništva tržaškega tiska, ki ga je zasnoval Klavdij Palčič ter kji‘. pon, s katerim bodo po žhjžabi ceni lahko* kupili knjigo riz založniške dejavnosti ZTT.
morali v monografiji opredeliti vlogo prostovoljnih garibaldinskih e-not v okviru korpusa, ki imajo prav zaradi svoje prostovoljnosti vse drugačen pomen kot ostale itabjan-ske formacije, ki šo se borile na območju Jugoslavije po letu 1943.
Albert Jakopič — Kajtimir je o-pozoril na operativne naloge korpusa v Beneški Sloveniji in v Reziji ter predlagal čimprejšnjo izgradnjo muzeja 9. korpusa NOV, v katerem bi zajeli tudi predvojno in povojno razdobje Primorske.
Janez Vipotnik je omenil sodelovanje organizacij nekdanjih partizanov Slovenije, Hrvaške in Julijske krajine, da bi objektivno in znanstveno ovrednotili skupne boje proti okupatorju in za osvoboditev, pri čemer je potrebno izhajati iz dejstva, da sq bile vojaške akcije posledica politične akcije KP, OF in množičnega ljudskega gibanja.
Viktor Avbelj je dejal, da zgodovina 9. korpusa ne bo popolna, če
Danes v avditoriju v Gorici tretji deželni kongres SŠk
.:VT
ne bo vsebovala tudi opisa nastanka prvih brigad. Potrebno je osvetliti nastajanje sodelovanja z italijanskimi antifašističnimi in naprednimi silami (primer Tržaške brigade) ter povedati odločitev, da se edinice na območju , ki je sodilo v Jugoslavijo, borijo pod poveljstvom 9. korpusa.
O vseh teh in drugdh vprašanjih so se pogovarjali na včerajšnjem sestanku posvečenem proslavam pomembne obletnice. Ta dogodek bodo proslavili z manifestacijo, z objavo monografije ter s postavitvijo o-beležja. Za vse te tri obveznosti so sestavih pripravljalne odbore, ki jih vodijo Stane Potočar, Albert Jakopič in Tine Remškar. Po sprejetju izhodišč za nadaljnje delo so nekdanji vojaški in politični voditelji 9. korpusa odšli na Trnovo, kjer so položili venec h grobnici padlih. O-gledali pa so si več delovnih organizacij na Trnovski in Banjški planoti, kjer je imel korpus svoj operativni štab.
HIUIIIIMMinMHItlllltMIHIMIIIIIIIIIIIIIMIII
Danes 6b IT, uri se v deželem avdjtoriju v Gorici pričenja tretji deželni kongres Slovenske skupnosti. Po otvoritvenih besedah predsedniki Andreja Bratuža ter izvolitvi predsedstva bo politični tajnik Drago Štoka v svojem poročilu predvsem ocenil dosedanje delu in rezultate delovanja rimske komisije za globalno zaščito Slovencev v deželnem, pokrajinskih ter občinskih svetih. Beseda V njegovem poročilu pa bo tekla tudi o drugih važnih političnih vprašanjih, skozi katere se zrcali položaj te slovenske stranke V ‘specifičnem ddprtem prostoru kakršen jč haš, ter o or-gahizbcijških vprašanjih.
V	razpravi bodo preučili in odo brili tudi dopoldansko1 delo štirih komisij, ki bodo predlagale resolu-čije o zaščitnem zakoriu. o krajev nih Ustanovah, o šolstvu M o statutu' Stranke,
'jSk volitvah novega vbdštva bodo člani sveta prvič izvolili predsednika, tajnika in člane deželnega tajništva.
SSk'je na svoj kongres DovabUa Narodni svet koroških Slovencev, steanker-ki • 'zastopajo narodnostne manjšine v Italiji in s katerimi stranka sodeluje, italijanske demo kratične stranke, slovenske organi zacije ter Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije.
V	nedeljo bodo na ’ Plešivem podelili odličja starejšim, za našo na-rodnostno skupnost v zamejstvu za-
služnitn Slovencem.
. >0 _______________ ' •
V PODPORO TEC FRIULI
Splošna stavka v ponedeljek v Krminu
V	ponedeljek, 17. novembra, bodo
stavkah vsi delavci krminskega področja ter kemični delavci gori-ške pokrajine. Stavka bo od 9. do 12.' ure, ob 10. uri pa bodo v občinskem gledališču v Krminu priredili javno skupščino, na kateri bodo opisali razloge, zaradi katerih stavkajo, t * t	.	:
Že na sarnii odprti skupščini' v kemičnem obratu Tee Friuli v industrijski coni v Krminu, ki se je začela 5. novembra in še. vedno traja! so delavci; &kupnb> s? tovariškim svetortr. enotno sindikalno federacijo ter conskim svetom proglasih za ponedeljek splošno stavko, če de-
tolin vd. Vardabasso, 78-letm Ru: dolph Kos, 83 letna Eufemia Unzzi vd. Avian, 87-letni Antonio Frank.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Corso Italia 14. Ul. Giulia 14, Erta di S. Anna 10, Lonjerska ee
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20 30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna slržba od 71. do 8. ure tel 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica; tel 226 165, Opčine; tel. 211-001; Prosek: tel, 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121, Sesljan: tel. 209197; Žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
BANCA Hi CBEDITO Dl THIESTE TRŽAŠKA'KREDITNA BANKA
S.P.A.
trot - uuica u riLZi to. -	Si-a-ae
14. 11. 1980	
Ameriški dolar	896,—
Funt šterling	2132.—
Irski funt šterling	1760—
Švicarski frank	522.—
Francoski frank	203—
Belgijski frank	28,75
Nemška marka	471 —
Avstrijski šiling	66,25
Kanadski dola-	745—
Holandski Lorin*	433—
Danska krona	152—
Švedska krnna	207—
Norveška krona	178—
Drahma	16—
Mali dinar	26,75
Veliki dinar	27—
SPOŠTOVANJE STARIH TRADICIJ
.-v
Drevi martinovanje v Steverjanu jutri pa na trgu v Sovodnjah
V novogoriškem Park hotelu praznujejo jutri tudi goriški planinci
MENJALNICA
vseh tujih valut
Veselo bo danes zvečer na'- Bukovju v Steverjanu, kjer bo martinovanje prosvetnega društva «Bri-ški grič* v novih društvenih prostorih. Čeprav niso ti precej obsežni prostori še urejeni za novo kulturno dejavnost je v njih precej prostora za družabne prireditve v zimskem času in tako si Štever-janci nadejajo, da pride na nocojšnje martinovanje kar precej ljudi. Seveda bodo imeli na voljo dobro briško vinsko kapljico in za ta praznik primerne jedače, poskrbeli pa so tudi za dobro voljo in kdor bo želel na plesišče, se bo lahko zavrtel ob zvokih zabavnega orkestra.
Martinovanja pa ni še konec. Po tistih prireditvah, ki so bile_ že v prejšnjih dneh, so' na vrsti še nekatere druge. V Sovodnjah se bodo tamkajšnji kmetje in tudi drugo prebivalstvo zbrali jutri zjutraj na običajnem kraju in tam ponudili
Obveščamo cenjeno občinstvo iz Goriške, da se predstava KISHONOVE vesele žaloigre BIL JE ŠKRJANEC prenese na PRIHODNJO SREDO,
19. NOVEMBRA
Predstava bo ob 20.30 v gle* dališču Verdi.
žela ter odgovorni politični-in gospodarski dejavniki do tega dne ne bodo našli ali vsaj nakazah takšnega izhod?, iz krize, da Tee Friuli ne bo prisiljen, kot vse kaže, razglasiti stečaja.
Dosedanji- pogovori na deželi niso rodili zaželenih sadov. Doslej se ni pojavil noben nov delničar, ki bi prinesel nov kapital, in dežela ni pripravljena sama kriti izgube podjetja in se, zato ne morejo pričakovati niti novi razvojni, načrti, ki bi .zagotovili boljše čase za ta o brat, ki zaposluje okoli 30 delavcev,
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči jp. v Go rici dežurna lekarna Tavasani, Kori zo Italija 10, tel. 25-76.
t"-" j-*;
‘ Pisali smo že ob izidu prejšnjih treh številk, da je pobuda ustanoviteljev revije «11 territorio» zares hvalevredna, saj najdejo. v njej 'mesto številni članki, ki preučujejo razne aspekte sodobnega življenja in preteklosti m tržiškem po-{hdTočju, v tako imenovani «Bisiaca-ryi», utegne pa postati revija pra-*>n rmagazin» najrazličnejših vesti, ki jih posredujejo najrazličnejši pisci. Morda je tako tudi prav, saj pridejo nekateri članki in razprave v objavo le na tak način, in nam tako razkrijejo vrsto aspektov, ki bi bili sicer ostali neznani. Morda pa bi bilo v bodoče bolje, da bi posamezne številke revije (ta izhaja dvakrat letno) vsebinsko bolj specializirali.
Rinaldo Rizzi. urednik revije, objavlja v tej številki daljšo razpravo, kjer ugotavlja, da je prišlo, tudi po zaslugi občinskih uprav, v krajih tržiškega okoliša do pozitivnega premika na kulturnem področju, saj je prišlo do številnih pobud, ki ne težijo samo k razvoju kulturne, dejavnosti, marveč tudi k obujanju doslej nepoznane ljudske kulture. Iz tega bi lahko izvlekli doberdobsko občino, kjer je bila vedno, kot v drugih slovenskih krajih, Ijudskokulturna dejavnost zelo razširjena.
Silvano Benvenuti, sodelavec tržaškega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja, piše o prvih delavskih borbah v začetnih letih tržiške ladjedelnice. Avtor omenja tudi tu vest, da je bilo prvi ladji, kiti so jo splavili v Tržiču, ime *Split». O prehodu iz avstro-ogrske d itcAijanskb ~ državo piše Francesco Furlani, Giovanni Demeio nadaljuje s svojimi razpravami o katoliškem gibanju v naši pokrajini, Sil-, ni o Domini pa piše o stičiščih med področjem Zagrada in Bisiakarijo. Ravnateljica goričkega sociološkega inštituta Anna Maria Boileau pa ■piše- o anketi, ki so jo izvedli na (ržišlfem -področju. ,
Prav je da se italijanski bralci seznanjajo s slovenskimi vprašanji. Tudi v tej številki se oglašata Karlo Černič in Pavel Stranj s skupnim člankom. Tokrat sta preučila položaj v naših krajih v prvih letih fašističnega raznarodovanja. Z manjšinsko tematiko se ukvarja tudi Giacomo Scotti, ki z Reke poroča o vitalnosti italijanske narodnostne skuvnosti v Jugoslaviji.
Na sedežu večnamenskega kulturnega centra v Ronkah, kr je tudi izdajatelj revije, bodo v prihodnosti
uredili etnografski muzej, ki mu bodo dali naslov sMuseo del lavo-ro». Muzejske zbirke bodo seveda sad več podobnih prizadevanj v raznih krajih na tem področju (Za-graj, Martinščina, Pieris. itd.). O tem poroča tokrat Luigi Faccini.
Revijo zaključujejo fotografije o sodobnih dogodkih, opremljena pa je tudi z dragoceno fotografsko dokumentacijo iz preteklosti. Pa še nekatere ocene knjig in drugih publikacij so v njej. (mw)
Razna obvestila
Na pobudo prosvetnega društva «Oton Župančič* se je pričela v občinski telovadnici v Štandrežu telovadba za otroke otroškega vrtca. Ta je vsak torek in četrtek, od 16. do 17. ure.
Na županstvu v Sovodnjah bo u-službenec goriške hranilnice v četrtek, 20. t.m., od 9. do 11. ure pobiral davke.
Ravnateljstvo nižje srednje šole «Ivan Trinko* sporoča, da se prične tečaj 150 ur v ponedeljek, 17. t.m. Prijavljenci h tečaju naj se zberejo na šoli v Ul. Alviano ob 18. uri;
ŠD Dom (Gorica) je ponovno pričelo s treningi ženske odbojke. Treningi se vršijo v ponedeljkih (od 16. do 17. ure) in četrtkih (od 16. do 17.30) v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Vabljena so predvsem dekleta do 15. leta starosti. Informacije: ŠD Dom (Ul. Malta 2, Gorica, telefon 26-44).
- Slovensko planinsko društvo obvešča, da so zaradi velikega zanimanja sklenili podaljšati rok za prijave za smučarski tečaj, oziroma smučarske izlete. Doslej so oddali vsa razpoložljiva mesta v dveh avtobusih, nove prijave pa sprejemajo z rezervo. Tretji avtobus bo namreč peljal, kolikor se bo nabralo zadostno število interesentov.
MAMILA TUDI ZA ZIDOVI VOJAŠNIC
POSKUŠAL JE PRODATI 1,8 GRAMA MAMILA: PRESEDEL BO 8 MIŠECEV
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 19.30, E. Al-bee: Kdo se boji Virginije Woolf? Abonmajska predstava za red S petek, S petek C v Kulturnem domu v Novi Gorici. Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta!
Kino
Pred sodiščem ^0-letni vojak G. Civita iz kraja Tortcna Valle Pogojna zaporna in denarja kazen zaradi poskusa kraje
vsem domač kruh in vino pridelano v sovodenjskih vinogradih.
Jutri popoldne pa bodo martinovali tudi gorički slovenski planinci. Več sto jih gre jutri popoldne v Novo Gorico, kjer bo martinovanje v Park hotelu. Tam bedo imeli tudi tradicionalne prireditve kot so tombola in druge zabave.
Obsežen program slikarskih razstav
Se danes in jutri bo v goričkem avditoriju odprta razstava solkan ske slikarke Olivije Bregant. Slikarka živi ih' Ustvam v Rimu, imela je že peč razstav v Italiji in širom po svetu. V Gorici razstavlja več kot petdeset oljnatih slik.
Že sedflj opozarjamo naše bralce, da bomb imeli konec novembra v Gorici izreden kulturni dogodek. V galeriji «Lo bottega» v Utici Malta b0 razstavljal eden izmed najbolj znanih slovenskih sodobnih slikarjev Vladimir Makuc. Naše bralce bomo o tej razstavi pravočasno obvestili.
V	galeriji Rubens v Gradišču bo drevi, ob 18.30, odprtje osebne razstave goričkega slikarja Cesara De-vetaga.
V	galeriji rSan Vidah v Benetkah pa razsthvlja v teh dneh gorički slikar Dario Delpin.
O tem, da so mamila že zdavnaj vdrla za zidove vojašnic (na katerih sicer piše «hmite invalicabile»), ni nobenega dvoma. Bolj težko pa je odkriti kanale preko katerih se dvajsetletniki oskrbujejo z drogo. Včasih tudi izsledijo kakega manjšega razpečevalca, velikp ribe pa, kakor je nasploh v navadi, ostanejo nekaznovane.
Zaradi 1,8 grama «trave» bo moral 20-letni Giovanni Civita, ki je sicer doma iz kraja Tortona Valle v Liguriji, odsedeti osem mesecev ter plačati denarno kazen v višini 100 tisoč hr ter stroške procesa. Ker je fant že ime) opravka s sodiščem, zato mu na včerajšnji o-bravnavi niso mogli priznati olajševalnih okoliščin, prav tako pa .je sodišče zavrnilo prošnjo, da bi ga izpustih na začasno prostost. Vojaški rok, ki bi se moral izteči že čez mesec dni, se bo tako za Civito podaljšal še za nekaj mesecev!
Dogodki, oziroma dogodek, ki je vojaka pripeljal pred sodišče, se je pripetil pred kratkim v vojašnici Amadio v Krminu.’ kjer je nastanjena neka inženirska enota. Civita naj bi v veži vojašnice mamilo ponudil vrstniku, Stefanu Piani, ki je doma iz okolice Bologne, vendar do kupčije ni prišlo, menda ker Piani ni imel dovolj denarja, predvsem pa ker jp barantanje opazi! višji oficir, ki je vojaka zaslišal ter nato prijavil orožnikom. Odtod včerajšnja kazenska obravnava po hitrem postopku.
Sodišče je ko£ pričo zaslišalo vojaka Stefana Piano, poveljnika vojaške enote, ki je .vložil prijavo ter orožniškega podčaštnika.1
Javni tožilec je za obtoženca predlagal eno leto in tri mesece zapora ter plačilo kazni v višini 200 tisoč lir, navajajoč pri tem, da je obtoženčeva odgovornost. Oziroma krivda povsem jasna. Sodišče je po kratkem posvetu fanta obsodilo na osem mesecev zapora in denarno kazen, brez olajševalnih okoliščin.
Po hitrem postopku so pred gori-škim okrožnim sodiščen sodili tildi trem drugim vojakom, ki so sedmega novembra letos nameravali ukrasti avtomobilski radijski spre jemnik iz avta Massima Ortallija v Gorici, pri tein pa jim je spodj letelo, kajti njihovo početje je , o,
pazil nekaterih
lastnik sam ter jitj.s popiočjo erih prijateljev > zaustavil do prihoda policije.
Domenjco Sacpp i j _ Caserid, Giuseppe Laboria iz Neaplja in Ste-fano Salerno iz Capue so se tako znašli ža zapahi, včeraj pa so jim sodili ter jih obsodili vsakega na dva meseca zapora ter denarno kazen v višini 50 tisoč lir, skupno pa bodo morah poravnati tudi sodne stroške. Ker še niso bili kaznovani, jim ie sodišče priznalo olajševalne okoliščine. Kazen je pogojna.
Vlom v stanovanje
Za okrog 20 milijonov hr vrednosti. v glavnem dragocenih predmetov. so ukradh v stanovanju 38-letne Annamarie Antoni Sterl v Tržiču, Ulica Giacich 28.
Ženska je odšla iz stanovanja ne kaj po 8. uri, ko pa se je okrog 10. ure vrnila jo je čakalo neljubo presenečenje. Nekdo je med nieno odsotnostjo vlomil vhodna vrata v stanovanje ter ukradel zlatnino. V teku je preiskava. 1
(roricu
VERDI 17.30—22.00 «Non ti conosco piu amore*. M. Vitti in G. Dorelli, Barvni film.
CORSO 17.15-19.45-22.00 «Urban cowboy». J. Travolta. Barvni film.
[ VTTTORIA 17.00-22.00 «Exibition j 80». Prepovedan mladini pod 18. letom.
|	/ rsir
EXCELSIOR 16.30 - 22.00 «Venerdi " 13».
PRINCIPE 17.30-22.00 «Chi vive in quella časa?*
A« iv» (i urica in nknlica
SOČA 18.00-20.00 «Arestanski blues*. Ameriški film.
22.00 »Zakonske skrivnosti*. Angleški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Veliki Jack — javna hiša v Singapuru*. Ameriški film.
22.00 »Profesorica ima lepe noge*. Italijanski film.
DESKLE 16.00 «Tom in Jerry dobra prijatelja*. Risanka.
19.30 »Potepanje pod soncem*. Švedski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, Ul. I. maja, tel. 73-328.
Na sedežu Slovenskega planinskega društva v Ul. Malta 2 bo danes popoldne od 15. do 17. ure tradicionalni
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME
NOV SEDEŽ NA KORZU VERDI 51
Danes svečanost odprtja prostorov Kmečke banke
Naš bančni zavod prične v novih prostorih poslovali v ponedeljek
Na Verdijevem korzu 51, v prostorih, kjer je bila do pred nekaj leti Zaccarellijeva - Zakrajškova trgovina igrač in suhe robe, bodo danes odprh nov sedež Kmečke banke. Ta naš slovenski denarni zavod je namreč kupil celo stavbo, jo docela prenovil, bančni prostori bodo v pritličju in vseh drugih nadstropjih, kletnem in treh nad pritličjem. V zbornični dvorani v tretjem nadstropju so že imeli letos Spomladi redni občni zbor.
Otvoritvena svečanost bo ob 11. uri dopoldne, na vrsti bodo pozdravni govori-. Popoldne, od 17,Šp dalje, bo možen ogled prostorov za
stranke in prijatelje. Banka bo pričela poslovati v novih prostorih v ponedeljek, 17. novembra.
Še včeraj so uradi Kmečke banke poslovali v Morellijevi uhci, od ponedeljka dalje pa bo banka poslovala na najbolj osrednji goriški uhci, na korzu. Na obeh korzih so namreč poslovalnice vseh goriških bank, sedaj se jim je pridružila tu-Kmečka banka.
Prosvetno društvo «Oion Župančič* v štandrežu izreka globoko sožalje svojcem nekdanjega člana moškega zbora IGINA MAREGE.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
čestita
KMEČKI BANKI v GORICI
ob današnji otvoritvi novih poslovnih prostorov.
r.HMORSKI DNEVNIK
15. novembra 1980
^ z yumethbstn ih ga le rij
BAMBIČEVA USTVARJALNOST V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU
Pri nas se verjetno je ni zgo-dilo, da bi kak umetnik priredil razstavo in pri samem njenem odprtju poudaril, da ni na prodaj noben eksponat. To se je menda prvič zgodilo s sedanjo antološko razstavo, ki jo je Milko Bambič priredil v obnovljeni dvorani Prosvetnega doma no Opčinah. Vsi eksponati so namreč ouiorjeva last in so nastali v letih, ki so že precej za nami. To pa je hkrati zadosten razlog, da jih mojster obrani zase. Razstavo je Milku Bambiču pripravilo opensko SPD eTabon. ki je s to prireditvijo začelo novo, letošnjo razstavno sezono.
V kratkem zapisu tako rekor m mogoče dati temeljite kritične o-cene razstave, na kateri se nam Bambič kaze kot mojster najrazličnejših načinov upodabljan a, začenši z oljnatimi slikami in pasteli. pa preko temper in voščenk do perorisb in risb z rdečo kredo, od podob obrazov in pokrajin, pa do cvetja, ženskih aktov in še marsičesa drugega. Potrebno bi bio temeljiteje se poglobiti v obdobja, ko je slikar prehajal iz predvojnega realizma v surreali-zem. nato v impresionizem in končno tudi v abstraktno zasnovane tempere, zelo razgibane i-gre nesomermh oblik, barvite eksplozije in struiania štrenastJh prelivov barv v drzno nanesenih krepkih potezah čopiča, ki kažejo, da je Bambič pozorno sledil vsemu, kar se je dogajalo v svetu, seveda m umetniškem področju.
Zares težko je oceniti kompleksno Bambičevo ustvarjanje, saj verjetno ga ni mlajšega likovnega kritika. ki bi sploh ali vsaj izdatneje poznal Bambičevo slikarstvo izpred vojne, saj je bila njegova zadnja razstava tam daleč leta Y'i5 ob slavnostnem odprtju dvorane na stadionu Prvi maj. Kalc r je kustos tržaškega muzeja Rivoltella dr. Giulio Montenero ravnokar napisal, je slikar Bambič odkritje za Trst in ne samo za večino nas. Milko Bambič je naši javnosti znan predvsem kot vodilni ilustrator na Primorskem. Taco je napisal prof. šijanec » svoji knjigi »Sodobna slovenska likovna umetnost*.
Ta njegova dejavnost je bila izčrpneje prikazana predlanskim v Kosovelovi knjižnici p Sežani. Dokaj skrčen mladinski del tega je sedat na ogled tudi na razstavi na Opčinah in služi lahka za dokaz umetnikove novatorske iznajdljivosti. saj je oti prvi uresničil pglnobarvno litografirano knjigo Za mladino (Josip Ribičič: Miklavževa noč, 1933) ih prvo osem-barvno osnovnošolsko berilo (Mlado cvetje leta 1955). Prvi je uvedel barvno zelo učinkoviti IRIS tisk. Primer tega so nekateri raz-
stavljeni izvodi mladinskega mesečnika '<Galeb», ki bi delali čast našemu tisku na katerikoli mednarodni razstavi priodičnega tiska.
Razstava na Opčinah pa je vendarle važna predvsem s slikarskega vidika. Tako je na primer Bambič skušal uresničiti svoj lasten «izem», tako imenovani «om-brizemo, kot ga je imenoval. Takšno je na primer olje, v katerem vidimo igrajočega se otroka, kako začudeno opazuje ljubeči se par, ki pa je nakazan le po senci na peščenem produ. Smo v letu 1949. Iz leta 1935 pa je nekaj elegantno prikazanih- ženskih aktov, naslikanih v olju in z neposrednostjo dela, kakršnega ne srečamo zlepa v naši umetnosti. Bambič jih je naslikal bolj s prsti in lopatico, kot pa s čopičem. Bambič je v teh delih predvsem estet in tak se kaže tudi v aktih, narisanih z rdečo kredo.
More pa Milko Bambič biti tudi Picassovsko sarkastičen, ko deformira določene ženske atribute, črno-beli risbi ostarele lepotice in žvižgajočega brezposelneža sta le dva primera. številnejših bolj sproščeno prikazanih vtisov iz vsakdanjega življenja, ki bi lahko predstavljali jedro večje• razstave.
Za sedanjo Bambičevo razstavo pa bi mogli reči da je malone prepolna različnosti. Bambič pravi, da jo je pripravil takšno zato, da bi svoje italijanske prijatelje in slikarje, ki ga poznajo le kot likovnega kritika, seznanil s svojim umetniškim delom. Zato so tu na posebnih mizah impresionistično podani izrezi Krasa v tehniki voščenih barv. Na mizah vidimo tildi razvrščene portrete z rdečo kredo, ki so narisani z neverjetno lagodnostjo in mehkobo, ki bi v manjšem merilu mogli tekmovati s portreti v tem slovečega mojstra Božidarja Jakca. Pred nami zaživi nestor slovenskih igralcev Danilo Cerar, s cigareto v roki se nam smehlja dekliški obraz danes znane slikarke Cite Potokarjeve, resno zre v daljavo nekdanv tajnik' Dijaške matice dr. Božič. Ti portreti in pasteli cvetlic so po načinu izvedbe edinstveni v naši zamejski u-metnosti, predvsem zaradi Bambičev>e iznajdljivosti v delu.
Posebnost opensice razstave so Bambičevi lepaki, ki so prikazani v osnutkih ali v originalih, s katerimi je zmagal na raznih natečajih Zanimive so razne variacije na isto temo in kažejo, kako temeljito se je naš likovnik dokončno izvedbo.
se ZTČhTi~J>bvb}na" borba demokratizacijo .haiega mesta in za zemljepisno opredelitev naših krajev. Šestnajst tovrstnih lepakov pravzaprav tvori ozadje raz-
stavi. Kot mm je znano, pa niso tu zbrani vsi njegovi lepaki. •Manjka nekaj manjših in pa nekateri pomembnejši, ki jih ni več najti. Posebno se pogreša lepak za partizanski teden, ki je bil prvi slovenski umetniški lepak natiskan v Trstu. Če se te lepake nekoliko bolj pozorno ogledamo, bomo videli, da se ne odlikujejo le po vsebinski sintetizaciji, pač pa tudi po svoji učinkovitosti. Milku Bambiču se pač pozna, da se je tudi pred vojno ukvarjal z umetniško reklamo. O tem priča npr. tudi reklama za >zdravilno radensko vodo, tipični napis s tremi srci, ki izhaja iz dobe 1931 - 1933.
Sicer pa je ob tej razstavi Janez Mesesnel v ljubljanskem »Delu* v zvezi s tem med drugim zapisal:
«Slednji (namreč lepaki, op.ur.) nam izdajajo Milka Bambiča kot družbeno napredno usmerjenega človeka in umetnika, ki zmore slog svoje mladosti, tedaj revolucionaren, funkcionalno premšati tudi v sodobnejše naloge in jih učinkovito reševati*.
d. r.
NOVICE Z V A!A ITN IH TRZISC
1
Med mnogovrstno likovno dejavnost M. Bambiča spadajo tudi lepaki: na sliki lepak za 1. maj 1949
.................
ZACELI 50 V AVGUSTU 1970 KOT «NAŠI MLADI
Deset let živahne dejavnosti openskega ansambla «Galebi»
Letos so bili na turneji po ZDA in Kanadi in so izdali tudi veliko ploščo
Meseca avgusta 1970 je na pobudo Franca Pohajača začel v Finžgarjevem domu na Opčinah svoje glasbeno delovanje ansambel «Naši mladi» (sedanji »Galebi*). že ime samo pove, da so člani te nove glasbene skupine bili mladi, saj je bila njihova srednja starost 8 let. Ansambel so sestavljali brata Marjan in Vinko Škerlavaj, njuna sestra Barbara in, Magda Ferlat.
Isto leto je ansambel imel tri nastope. Leto kasneje se je številčno zelo razširil in poleg že o-menjenih štirih članov pridobil k sodelovanju Suzano Škerlavaj, Sonjo, Tatjano in Mirjam Levstik, Petra Filipčiča, Majo Lapornik, Martino Repinc in Marino Foschi-ni. Imel je sedem nastopov, med Jcaterimi sta važnejša: sodelova-

stop ni prvem festivalu narodnozabavne glasbe v števerjanu.
Leto 1972 je bilo nekoliko manj razgibano, vsekakor pa je bil
Dva načrta za prvomajski lepak za leto 1950
pomemben nastop na drugem festivalu narodno - zabavne glasbe v števerjanu. Število članov se je zmanjšalo, tako da so v ansamblu sodelovali poleg začetnih štirih še Martina Repinc in Maja Lapornik. V letu 1973 je ansambel «Naši mladi* spremenil ime v «Galebi» in s tem hotel poudariti bližino in navezanost na morje. Imel je osem nastopov. Začel je s svojimi samostojnimi koncerti. Sodeloval je na prireditvi Pesmi mladih ter na festivalu v Števerjanu. V svojo sredo je pridobil dva nova člana Petra Kuka in Mileno Rebula.
Leta 1974 ni imel posebnih nastopov razen že ustaljenega sodelovanja na četrtem festivalu v števerjanu. Vese*’ pa je1’bil. daje lahko nastopil na slavilnem popoldneva] v Finžgarjevem domu Ob ■ 70-fetniči <¥6jstv% prof.-"' Staneta Maliča, pri katerem so nekateri člani ansambla dobivali prve osnove glasbenega znanja.
V letu 1975 je ansambel ob proslavitvi svoje petletnice dobil še večji zagon in v svojo sredo dobil, dva nova člana, Marto Fa-bris in Franka Guština. Sodeloval je na ustaljeni reviji Pesem mladih v Trstu ter na festivalu v Števerjanu. Naslednje leto se je njegov delokrog razširil. Tako je nastopil v Ukvah in s tem podprl v boju za pravice Slovencev v tistih krajih župnika Maria Gariupa in prof. Salvatoreja Ve-nosija. Sodeloval je na šestem festivalu v Števerjanu in na srečanju s koroško mladino v Fin- , žgarjevem domu na Opčinah.
Leto 1977 je za ansambel •»Galebi* pomenilo velik skok naprej, saj je imel kar 15 nastopov. V svojo sredo je dobil dva nova člana:	Davida Leniso in Evo
Zaghi. Velik uspeh pa je bil za ansambel nastop na reviji narodno - zabavnih ansamblov Slovenije v Velenju. Prav tu je navdušil žirijo in občinstvo z melodijami, ki jih je istega leta izvajal v števerjanu na sedmem festivalu in kjer niso bile ugodno sprejete. Sodeloval je na slavnostni akademiji ob 10-letnici Fin-žgarjevega doma. V veliko čast pa si šteje nastop na proslavi 10-letnice ŠD »Polet* v Prosvetnem domu na Opčinah.
še bolj pa je bilo razgibano. leto 1978, ko je ansambel imel kar dvajset'nastopov. Med njimi je v sodelovanju s pevskim tercetom -»Mavrica* imel samostojni
koncert za Slovence v Rimu, nastopil je nadalje za mladino v Celovcu in sodeloval na desetem jubilejnem srečanju bolnikov na Brezjah.
Z enakim zagonom je ansambel nadaljeval v letu 1979, ko je imel-osemnajst nastopov. Omembe vreden je koncert ob otvoritvi nove restavracije «Dolina» v Padričah iri sodelovanje'na Radio Trst A.
Lefo 1980 pa za ansamoel »Galebi* pomeni nekaj izrednega. S svojim delovanjem je presegel vse mežne meje. Posnel je skrpaj s pevskim tercetom »Mavrica* svojo prvo veliko ploščo pri TGP Helidort v Ljubljani. Meseca septembra pa se je odpravil na- pettedensko turnejo med naše rojake y Kanado in ZDA. Tako da je v letošnjem letu imel že 50 nastopov, kar pomeru eno tretjino vseh, kar jih jr do'‘secfa.j "imel. Tako plošča, kakor tudi turneja sta bila zamišljena prav zato, da z njima ansrmbe' proslavi svojo desetletnico • delovanja, Oboje pa je pri marsikomu izzvalo mnenje, da gre za tvegan podvig, za izjemen dogodek, za ambiciozno a-vanturo, za preveliko obremenjevanje mladine. Gotovo pa je vse to dokaz, da danes mladi ljudje morajo biti kos tudi takšnim tveganim podvigom. In tisti, ki njihovemu delovanju sledijo, jim tudi radi prisluhnejo, z njimi začutijo ter jih sprejmejo z nepopisanim navdušenjem in iskreno hvaležnostjo. To je doživel ansambel »Galebi* prav med rojaki v Kanadi in ZDA.
Ansambel «Galebi* bo svojo 10-letnico proslavil tudi doma in to jutri, v nedeljo, 16. novembra ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Nastopil bo v novih narodnih nošah, s katerimi se je prvič predstavil v Kanadi in ZDA. Na slavnostnem večeru pa bo Tone Bedfnčič v sliki in besedi prikazal njihovo turnejo, (fp)
Padec dolarja in okrepitev marke
Po nekajdnevnem navdušenju se je dolar pomiril in je v torek vrtoglavo padel kar za tri in pol. odstotka. Očitno se je po Reaganovi zmagi preveč okrepil, pretirane reči pa ne trajajo dolgo. Kot protiutež dolarju se je postavila nemška marka, kar je bilo v preteklosti sicer običajno. Ni bilo pa doslej običajno, da bi skupno z dolarjem padale tudi plemenite kovine, predvsem zlato: tokrat je do tega prišlo. Švicarski frank se je okrepil za dva odstotka, japonski jen za en odstotek. Lira je pridobila en odstotek nasproti vsem valutam, največ seveda nasproti dolarju. Zlato je padlo na 600 dolarjev, a se je potem ustalilo okrog 620 dolarjev za unčo.
Na tržiščih je tudi ta teden prevladoval dolar, ki je dosegel svoj višek predzadnji petek, ko je veljal 921 lir, ’ ,95 marke, 1,75 šv. franka ali 213 jenov. V ponedeljek je dolar padel za pol odstotka, pravi padec pa je doživel v torek, ko je bil vreden le 891 lir, 1,87 marke oz. 1,69 šv. franka. Naslednje dni se je dolar u-stalil pod kvoto 900 lir in je veljal okrog 895 lir ali 1,89 marke. Taka kotacija je sicer še zelo visoka, vendar je treba upoštevati veliko zaupanje poslovnih operaterjev v novega predsednika Reagana
Kaže, da je ovrednotenje dolarja nadzorovala Federalna rezfcrva, ki je tudi vplivala na povišanje obrestne mere na 15,5 odstotka, napovedali pa so tudi možnost nadaljnjega povišanja na 17 odstotkov. Pričakovati je treba zato še veliko živčnosti na valutnih tržiščih, še posebno v prvi polovici decembra, ko bodo zasedale države OPEČ. Vsem je jasno, da se bo petrolej v kratkem podražil, to pa bodo občutile vse zahod ne države, ki niso energetsko neodvisne. Prav to povezavo posameznih držav s potrebo po nafti bodo verjetno upoštevala valutna tržšča pri kotaciji raznih valut. Za dolar ne bi mogli reči, da ne bo občutil energetske krize, verjetno pa se bo tokrat bolje odrezal kot evropske valute (razen funta) in japonski jen.
Britanski funt je padel za 86 lir, kar predstavlja štiri ostot ke. Podobno kot dolar, je bil tudi funt previsoko cenjen in sicer zaradi skorajšnje energetske neodvisnosti ter zaradi visokih o bresti, ki jih nudijo v tej državi.
Nemška marka je poskočila za dobre tri cdstotke nasproti dc» larju, čeprav tudi pri nemškem gospodarstvu ne gre vse v najboljšem redu. Posebno septembrska zunanjetrgovinska bilanca ni bila za Nemčijo nič kaj ugodna.
Švicarski frank se je okrepil za dva odstotka nasproti dolarju. Zanimivo je bilo^.da se frank ' v zadnjem valutnem pretresu ni naslonil na marko, ampak jp u-bral svojo pot, ki se je vila ne* kje v sredini med dolarjem in marko,.	-
Lira se je okrepila nasproti ,do- v larju in funtu ter se nekoliko oši:“ bila nasproti marki in švicarskemu franku. V odnosu z vsemi valutami skupaj se je ovrednoti la za en odstotek. Kupčije z liro je nadzorovala Banca d’Italia, ki je skoraj vsak dan prodajala do larje iz svoje rezerve.
Zlato je prejšnji petek padlo pod 600 dolarjev (596), v pone. deljek pa je že veljalo 620 do larjev. V torek je spet padlo na 598 dolarjev, a je v sredo spet zlezlo na 620 dolarjev. Kaže, da predstavlja psihološka prelomnica 600 dolarjev nekako trdno o snovo, pod katero rumena kovina verjetno ne bo več padla. Ob bližnjih podražitvah petroleja pričakujejo tudi podražitev zlata, ver jet.no za 100 dolarjev (petrolej naj bi poskočil od dosedanjih 3? na 38-40 dolarjev za sodček).
(srs)
NAKUPNA	CENA	TUJIH	VALUT	
	Trst	Celovec	Ziirich	Beograd
	14.11.	13.11.	13.11.	14.11.
Ameriški dolar	890.—	13,20	1,70	27,83
Kanadski dolar	742,—	11,10	1,44	
Nemška marka	470.—	699,—	90,19	1473,93
Holandski florint	431 —	643,50	83,10	1360,79
Belgijski frank	28,50	43,10	5,62	90,04
Danska krona	151,—	226.—	29,30	481,31
Švedska krona	207,—	306,50	39,90	653,88
Norveška krona	177,—	263,—	34,14	557,06
Francoski frank	209,—	300,40	38,94	636,45
Italijanska lira	—	1,43	1,90	3,12
Angleški funt	2130,-	31,66	4,-13	67,7o
Irski funt	1750.—	• 		—				
švicarski frank	520,—	778,-		r-	1637,47
Avstrijski šiling	66.—	—	12.69	209,04
Japonski jen	3,90	6,15,	0,82	12.90
Avstralski dolar	1000,—		—	- -	—rrr	31,96
Španska peseta	11,—	17,30	2,25	36,32
Portugalski eskudo	15,50	22,-	3,31			
Jug. dinar mali	26,50	38.-	. 5,70	—%{
veliki	26,50	38,-	5,70	
Grška drahma	18.-	26.-	‘	CO.IO
j'
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE
V TRSTU 14. 11. 1980	
Sovjetski rubelj	260,—
Poljski zlot	6,—
Češka krona	32,50
Madžarski forint	25,-
Romunski lej	25,50
Bolgarski lev-	320,—
Turška lira	8,-
DRAGOCENE KOVINE		
13. 11. 80	Nakup	Prodaja
ZLATO Milan (g)	17.800	18,000..
ZLATO London (unča) SREBRO	619	' 'H dol. 62l 545.500'
Milan '(kg)	533.100	
PLATINA Milan (g)	18.100	18.400

mmm
w
Kmalu jugoslovanski električni avto
BEOGRAD — Pred kratkim so na vojvodinskih cestah preizkusili prvi jugoslovanski električni avto, ki je dosegel hitrost 60 km na uro, akumulatorji pa mu o-mogočajo, da prevozi približno 120 km z enim polnjenjem.
K realizaciji jugoslovanskega električnega avta so prispevali
tehniki in znanstveniki beograj skega univerzitetnega inštituta za elektrokemijo, tovarne akumula torjev iz Trepče in mehanskih obratov iz Scmbora. Rezultati preizkusne vožnje so bili, po o ceni strokovnjakov, zadovoljivi in avto naj bi začeli serijsko proiz vajati čez dve leti.
Vladimir Gradnik
Primorski prostovoljci v obrambi severne meje
1918-1919
14.
Akcijo, ki jo je nameraval opraviti major Lavrič, so takoj za tem pričeli Nemci, seveda v nasprotno smer. že 4. januarja so presenetili slovensko posadko v Podkloštru. Naslednjega dne so nemške čete, zbrane na področju Beljaka, neovirano prešle Dravo pri Rožetu in nadaljevale pohod proti vasi Sv. Jakob. Tu so Nemci zajeli šibko slovensko posadko ter prodirali proti Podrožci. S štirimi bataljoni, opremljenimi s strojnicami in z 12 topovi, so usmerili napad na položaje Martinčičevih enot, ki so branile dostop h karavanškemu predoru. Po tridnevnih bojih so Nemci obkolili in prebili slovensko obrambo, katere posadka se je umaknila proti predoru. Pri tem so se mnogi branilci razpršili in razgubili po hribih in gozdovih. Položaj je bil kritičen, vendar je tretji dan boja slovenska posadka Nemce zadržala in jih v nenadnem protinapadu pregnala iz zavzetih postojank in položajev.
Zanimiv prispevek iz tega boja nam je dal udeleženec v njem, tedanji prostovoljec - borec Vladimir Gradnik, ki pravi:
»Bili smo na položaju gore Gračenice med vasjo Po-
drožco in karavanškim predorom. Nič kaj natanko nismo vedeli, kaj se okrog nas dogaja. Pokalo je z ene in druge strani. Sovražnik je izzival, da bi tako ugotovil, kje smo in kakšne so naše moči. Mi smo o njem prav malo vedeli. Tretji dan zvečer je na obeh straneh vse utihnilo. Ostala je nema noč, tako zapeljiva za dremež. V gosti megli in smrečju nismo videli nikogar okoli sebe, a” tudi glasno klicati se nismo upali, da ne bi izdali svojih položajev, čeravno premražen in utrujen sem se bal zaspati, vedel sem za to nevarnost in nazadnje, kje naj bi spal, na snegu ni bilo ravno priporočljivo. Začel sem brskati po spominu. Bilo mi je devetnajst let. Vrnil sem se iz Ukrajine (Odese), kamor sem prišel kot avstrijski vojak 97. pešpolka. Vrnil sem se v domovino kot pripadnik prvega slovenskega polka v slovenski zgodovini, katerega smo že v Ukrajini poimenovali Slovenski pešpolk Nanos. Ta je bil namreč u-stanovljen po uporu v Ukrajini in zaprisežen jeseni 1918 v mestu Tiraspol. Po vrnitvi v domovino se je večina mlajših in zdravih priključila v Mariboru Tržaškemu bataljonu. Jaz sem se prijavil v Ljubljani v Koroško legijo in sedaj sem tu na braniku naše severne meje. O tem in podobnem sem se s seboj nemo pogovarjal. Utrujene oči so se že zapirale. Snežilo je. Zavit v šotorsko krilo sem zlezel pod košato smreko, kjer ni bilo snega, potegnil sem iz čutare dober požirek ruma in trdno zaspal.
Nekaj me je prebudilo, prvi hip se nisem zavedel, kje sem in kaj se okrog mene dogaja. Občutil sem, da sem premražen, pa sem se začel razgibavati. Ob drugem požirku ruma sem občutil po žilah toploto. Zdanilo se je že. Priplazil sem se k svoji postojanki, toda tam ni bilo niko-
gar. Po steptanem snegu in nekaj zapuščenih stvareh sem sklepal, da se je nekaj zgodilo in spremenilo, toda kaj, kako in zakaj? Bilo mi je tesno pri srcu. To ni bil strah, temveč neprijeten občutek samote in negotovosti. Sam v zasneženi planini, kjer morda nekje za drevesom ali skalo preži naperjena puška. Vse je tiho. Le tam zadaj proti predoru se v presledkih slišijo streli...
V bližnji smrekovi gošči nekaj rahlo poka, kot bi se lomile suhe smrekove veje pod nogami. S pripravljeno puško sem opazoval gibanje vej. Nekdo je bil tam. »Stoj, kdo je tam?», sem zavpil. «Naši smo», je bil odgovor. Tedaj je iz gošče zlezel eden naših, prostovoljec od nekod s Krasa. »Kje so naši?», sem ga vprašal. «Kaj ne veš, Nemci so ponoči napadli, najprej tam doli za hrbtom proti predoru in pred nami. -Naši so se od tukaj umaknili, nekateri so se razpršili po hosti, med njimi tudi jaz. »Kje si pa ti bil, da tega ne veš?», me je vprašal. »Zaspal sem tu pod smreko, nič nisem videl niti slišal, malo prej sem se zbudil», sem odgovoril. Razširil je oči in odprl usta, beseda mu je ostala v grlu.
Od predora so se še vedno oglašali streli, dokaz, da se je naša borbena črta res pomaknila proti predoru in da sva midva tedaj bila sama na nemški strani. In če niaju tu zalotijo? Sklenila sva, da kože ne bova dala kar tako poceni. Streliva in bomb sva imela, torej se bova prebila skozi nemško črto proti predoru. Po kraju in strelih sva ugotovila približno položaje naših in Nemcev. Previdno sva se spuščala z gor.e in v skokih med skalami in smrečjem prišla do proge in železniške stražarnice, v katero sva tudi stopila.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Rifiuti della metropoli, TV film
11.10	Risanke
11.30	Veliki dirigenti
12.30	Pred 40. leti: Vojna v svetu
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Idealna žena, kom. v 3 dejanjih
15.30	Skupaj s . .. Riccardom Cocciantejem
16.10	Los Angeles: ospedale nord Čuvaj, TV film
17.00	DNEVNIK 1 — Flash
17.05 V soboto popoldne
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50 Posebna oddaja iz parlamenta	,
19.20	Corri e scappa, Buddy, 4. nadaljevanje
19.45 Almanah
Vi ElLftBka* SWMr**,>»1»'
20.00	DNEVNIK
20.40	Scacco matto
Oddaja povezana z loterijo Italija. .	.
Vmes TV film iz serije: -■»Fermate il colpevole*
22.00	Josephine Beauhamais Ob koncu DNEVNIK
Drugi ‘kanat
10.00	Uomini e idee del '900
11.00	Sangue e arena, film
12.35	Black Beautyjeve dogodivščine, TV film
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.25 DNEVNIK 2 - Lepa Italija
13.55	šolska vzgoja — Odprta šola
14.20	Nogometna tekma: Italija-Jugoslavija, prenos iz Turina
17.00	DNEVNIK 2 - Flash Program za mladino
17.05 II barattolo
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	DNEVNIK 2 - Dribbling Vremenska napoved
19.45 DNEVNIK 2 —' Odprti studio
20.40 Alla conquista del West, TV film
22.15 Corbari, film
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.30 in 20.35 Gianni in Pinotto 19.35 II Pollice
20.05 Zapiski o kmetijskem prazniku
20.40 Vlak v gozdu. 1. del
21.25	I padri del rinascimento
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00 Poročila
8.05	Minigodci v glasbeni deželi 8.15 Zbis - S. Makarovič: Vrček se razbije
. 8.30 Dimnikarček se potepa po svetu
8.40	Zadnja dirka, otroška serija	!'	...
9.10 Poletavček, otroška oddaja
9.40	A. Haley: Korenine — na ■ slednje generacije
11.15	Delaj z glavo
11.45	Zelena zima sredi Južne ga “Pacifika
12.15	Poročila
14.25	Nogomet: Italija - Jugosla vija
IG. 15 Poročila
16.20 Elektric light orchestra — glasbena oddaja
17.15	Košarka:
Rabotnički - Gibona
18.50 Naš kraj: Brkini
19.05	Zlata ptica
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK
20.00	J. Dietti:	Bolnišnica na
koncu mesta. TV nad.
20.55 Sobotna križanka 22.25 Poročila
Koper
15.45	Nogomet:
Italija - Jugoslavija
17.10	Košarka:
Rabotnički - Cibona
18.40 Sovje društvo — Komika
19.00	Odprta meja — Risanke
19.30	Visoki pritisk — Glasbena oddaja
20.15	TVD - Stičišče
20.30	Lovec na medvede, film
22.05	TVD - Danes
22.15	27 kanal — programi tedna 22.25 Posebno dekle, film
TRST A
7.00; 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 310 Jutranji almanah: Koder teče. ondod moči;
9.00	Glasbena matineja; 10.10 Orkester «Pro musita* iz Beograda; 11.30 Beležka, sledijo Folklorni odmevi; 12.00 »Bom naredu sfzdice, čjer so včas’ b'le», glasnik Kanalske doline; 12,30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 O-troški Kotiček; Tomi na obisku;
14.30	Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do Ž; 15.30 Prenos 2. polčasa nogometne tekme med Italijo in Jugoslavijo: 16.30 Poslušali boste; 17.10 Slovenski zbori na ploščah: 17.30 Na goriškem valu: 18.00 Marodič: »Upor jezne gospodinje*, ladijska komedija; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Hi-fi magazine; 10.00 Lucianovi dopisniki;
11.00	Mozaik; 11.35 Vrtiljak motivov; 12’05 Glasba po željah; 14.00 LP tedna; 14.33 V prijčtni družbi; 16.00 Istrski akvareli; 16.32 Crash; 17.32 Glasbeni weekend.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	- 7.30 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji servis; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospo-red — objave; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov;
13.00	Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo in zaigrajmo: 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Glasba po željah; 16.00 Ra-
dijski izletnik; 16.15 Jugoton; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba — objave.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10,00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00; 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 9.00 Week end; 10.03 Black-out; 11.15 Glasbena oddaja, ki jo vodi Mina; 12.03 Pošasti; 13.30 Rock glasba; 14.15 Radijski prenos nogometne tekme; 16.35 Mi kot vi; 17.05 Radio 1 jazz; 17.30 Objektiv Evropa; 19.30 Glolietrotter; 21.03 Cab-musical; 22.15 Radio 1 - jazz;
23.00	Telefonski klic.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 16.30,
19.30	Poročila; 6.00 - 8.45 Sobota in nedelja 11.00 LP plošče; 13.41 Sound-track; 17.32 Radijski oder; 19.50 Vsi skupaj: Lucio Dalla, Loredana Berte, Gil Ventura in Bee Gees.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
19.00	Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Pionirski tednik; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Zapojmo pesem; 11.20 Po republikah in pokrajinah; 11.40 Zapojte z nami, 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli do mači napevi; 13.30 Priporočajo vam..,; '4.05 Glasbena panorama: 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Zabavna glasba; 15.50 Ra dio danes, radio jutri!: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 škatlica za godbo; 18.30 Mladi mladim; 18.55 Minute za EP; 19.35 Mladi mostovi; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za razvedri-, lo; 21.30 Oddaja za izseljence; 23.05 Lirični utrinki
PRIMORSKI dnevnik
PORT ŠPORT ŠPORT
X -4*
15. novembra 1980
f ................
NOGOMET
V DRUGI IN TRETJI AMATERSKI LIGI
ZARJA-VESNA ZA TOČKI A TUDI ZA PRESTIŽ
Za vse druge slovenske enajsterice precej težke ovire
Jo«oslo’
■Vani včeraj med zadnjim treningom pred današnjo tekmo
(Telefoto AP)
2. AMATERSKA LIGA
Bo tudi jutri vreme oviralo reden potek devetega kola? To je vprašanje. ki krati spanje vsem ljubiteljem nogometa. Saj je skoraj vsako nedeljo prav muhavost vremena glavni protagonist prvenstva, upajmo torej na boljše. V jutrišnjem zavrti ja ju imamo spet na sporedu derbi, tokrat v Bazovici med Zarjo in Vesno, Kras in Breg pa igrata pred domačim občinstvom.
Zaria — Vesna
VOJKO KRIZMANČIČ (Zarja): « Jutri računamo na eno točko in če do te pridemo pomeni, da kar smo do sedaj dosegli ni le naključje in lahko z optimizmom gledamo naprej. Verna je nedvomno močna ekipa, ki je upravičeno na prvem mestu in prav zaradi tega bi točka za nas predstavljala pozitiven nastop. Glede postave v nedeljo bom ponovno imel na razpolago Žagarja in Danno, medtem ko je Fonda še vedno poškodovan. Verjetno bo torej
M1>1l"iiii im iniMimu Mumnn ,,,1,,,!!,,n lllltt,tHli„,H,i ,n MiiuittetiiiMiiiiiiiitiiumiuitM m imutuiti mi itn iitiiiuiMiiiini mi .....
BBB33—— KVALIFIKACIJSKA TEKMA 5, SKUPINE ZA SP 82 V ŠPANIJI
DVOBOJ DVEH NOGOMETNIH ŠOL IN TRADICIJ V ZNAMENJU PREMOČI ITALIJE NAD JUGOSLAVIJO
Televizijski in radijski prenos tekme, ki jo bo sodil Klein (Izrael)
»ITALIJA: Zoff, Gentile, Cabrini, Marini, Collovati, Scirea, Conti, reli- Graziani, Antognoni, Bettega (12 Bordon, 13 Oriali, 14 Zacca-u. 15 Altobelli, 16 Pruzzo).
n«v,- GOSLAVUA: Pantelič, Z. Vujovič, Krmpotič, Simonovič (Jova-č). Primorat-, Jerolimov, Šestič, ZI. Vujovič, šalov, šečerbegovič, Jivo (12 Ljukovčan, 13 Hrstič, 14 Jovanovič ali Simonovič, 15 Klin-*****. 16 Haiihodžič).
bODNIK: Abraham Klein (Izrael).
k?URlN — Danes ob 14.30 bosta I-dpn k 'n Jugoslavija v- zgoraj navedi™1 Pust&vah igrali v Turinu kva-'kacijsko srečanje pete skupine svetovno prvenstvo v Španiji le-
SKUP1NA 5 Dosedanji izidi:
Luksemburg - Jugoslavija 0:5 Jugoslavija - Danska 2:1 Luksemburg - Italija 0:2 {Janška - Grčija	0:1
Ita|lja - Danska	2:0
,	LESTVICA
Jugoslavija	2	2	0	0	7:1	4
{Janja	2	2	0	0	4:0	4
{"•čija	1	1	0	0	1:0	2
Danska	3	0	0	3	1:5	0
Luksemburg	2	0	0	2	0:7	0
PRIHODNJA SREČANJA:
Danes Italija - Jugoslavija; *• H. Danska - Luksemburg;
12. Grčija Italija; 28. ja [Juarja 1981 Grčija Luksem-?®rg; 11. 3. Luksemburg - Gr-,3a; i. 5 Luksemburg - Daneua; 2. 5. Jugoslavija - Grčija; 2: 6. Danska - Italija; 9. 9. Danska - Jugoslavija; 14. 10 Dvčija - Danska; 17. 10. Jugo {Javija - Italija; 14. 11. Italije -{•fčija; 21. H. Jugoslavija -Luksemburg; 29. 11. Grčija --Jugoslavija; 12. decembra Ita-uJa . Luksemburg.
r-^a današnjo tekmo vlada v Tu-Uu veliko zanimanje, saj narašča "Vpraševanje za vstopnice iz ure s Dr°. Italijanski časnikarji pa so . , « dni enostavno razpisali za to krno in nekateri časopisi, so, ne tfm° o jugoslovanski reprezentanci, JOveč vsej jugoslovanski stvarno-a Posvetili tudi po dve celi strani.
Italija - Jugoslavija, dvoboj dveh UJJNjUhetnih šol in ‘radicij, ki se objete iz leta v leto. Doslej sta se ,. Ptezentanci že trinajstkrat sreča seboj. Uspešnejši so bili »az-
zurri* (6 zmag in štirje porazi), gre pa omeniti, da so Italijani igrali kar devetkrat doma. To pa je tudi lepa prednost.
Azzurri bodo tudi danes igrali doma in so že zato v prednosti. Sicer pa ne samo za to. O težavah jugoslovanskega zveznega trenerja Miljaniča pri sestavi reprezentance smo že pisali, vseeno pa tudi tokrat ne moremo mimo ugotovitve, da bo danes Jugoslavija le bleda slika tiste »nogometne sile*, ki jo premore. Plavi bodo na treh ključ-nič mestih reprezentance igrali brez
•*	.1*	. TDtK/o	';r x ilv '	.
treh ključnih nogometašev. V o-brambi ne bo igral Buljan, v sredini igrišča ne bo Vladimira Petroviča, napad pa bo brez Safeta Susiča. Če k temu dodamo, da bo zelo težko igral tudi Jovanovič, ki se še ni opomogel po poškodbi, da je reprezentanca še brez Zajca, Šurjaka, Sliškoviča itd. potem je jasno, da so Miljaničeve težave dokaj . velike. Pod silo razmer bodo torej »plavi* igrali s tremi debitanti. Le-ti so Krmpotič, šalov in skoraj gotovo Simonovič. Reprezentanca se bo zvrstila po sistemu 4 - 3 -3, s tem, da bo Frimorac prevzel Grazianjja, Zoran Vujovič, kot desni branilec pa naj bi izkoristil svojo napadalno moč, saj bodo domačini na levi strani igrali brez pravega krila (Bettega bo verjetno v večji meri igral kot vezni igralec).
Po drugi strani pa težav s sestavo reprezentance italijanski zvezni
trener Enzo Bearzot nima. Na razpolago ima vse najboljše nogometaše. Dvom glede OriaMja je že rešen. Italijanski tisk neizprosno na- Softič. Njegove sheme igre se pošto-
nn rl ra Dofiorfn Trtfln irtro co T r	_____ ____1 • l •	•_	•	______*v________
prišlo do nekaterih sprememb, vse pa bo seveda odvisno od suhega ali pa blatnega igrišča.*
RUGGERO MANDANICCI (Vesna): »Ker igramo v gosteh in če pomislim na derbi bi se zadovoljil tudi z eno točko in prav na to računam. Seveda bi bil bolj vesel celotnega izkupička, s čimer bi se še bolj oddaljili od zasledovalcev. Iskreno vam priznam da sem si več pričakoval od Costalunge in Staran-zana, dobesedno pa so me presenetile ekipe Čampi Elisi, posebno pa Kras. Nič čudnega če nam je prav ta ekipa, s katero smo igrali prejšnjo, nedeljo vedno za petami. Glede postave za derbi ne bo večjih problemov in sprememb. Edino Zuc-ca je poškodovan in nadomestitev bo skoraj nujna.*
Kras — Costalunga
Trd oreh za Kras, česar se zaveda tudi nogometaš MILIČ; «Tudi tokrat je naš glavni cilj, da ohranimo nepremagljivost, čeprav se dobro zavedamo, da Costalunga ne bo lahka ovira. Čeprav so Tržačani v začetnem delu morda nekoliko razočarali, so brez dvoma močna in homogena ekipa, vendar bodo morali prav jutri Tržačani na igrišče brez svojega najboljšega nogometaša to je Persija, ki je diskvalificiran. Prav zaradi tega upravičeno upamo na točko, čeprav je moja skrita želja zmaga, ki bi predstavljala res izreden podvig za našo ekipo.*
rreg — Čampi Elisi
MAURIZIO LOVRIHA, vezni igralec Brega, niti jutri ne bo zaradi poškodbe igral, vendar za jutrišnjo tekmo nima dvomov: «Prepričan sem. da bo Breg osvojil obe točki. V zadnjih nastopih smo jasno pokazali. da postopoma začenjamo predvajati tisto igro, ki jo hoče naš trener
pada Bettego. Toda igra se v Turinu in Bettega je član torinskega Ju-ventusa. Pred dvema dnevoma se je porajalo vprašanje nagrad reprezentantom v primeru zmage ali remija v današnjem srečanju. Tudi to težavo pa kaže, da je predsednik italijanske nogometne zveze Sordil-lo srečno premostil.
Vse je torej nared za današnjo pomembno tekmo. Azzurri so danes nesporni favoriti in v, njihovem taboru je razpoloženje dokaj optimistično.
Ponoviti napako danske reprezen-tanče v Rimu, ko je podcenjevala začetno napadalno moč «azzurrov», bi bilo slej ko prej tudi za Jugoslavijo usodno in predvsem pogubno.
Branko Lakovič

ODBOJKA
SEDEM TEKEM V ŠTIRIH LIGAŠKIH PRVENSTVIH
Borovci prvič pod lastno streho
V skupini mladink in deklic dva slovenska derbija
Ta konec tedna bo na naših od bojkarskiti igriščih precej živahno. Danes in jutri bo odigranih sedem tekem, med katerimi bosta dva derbija in sicer pri mladinkah in deklicah. Osrednje srečanje na -bo nedvomno deželni derbi v moški B ligi med Borom JIK Banka in Vol-le.v iz Vidriia.
MOŠKA B LIGA
Vsak derbi ima svoj čar. toda drevišnje srečanje med ekipo Bora JIK Banke in Volley Ballom in Vid ma bo takrat zgodovinski. Po več kot petnajstletnem igranju v italijanski B ligi bo slovenska šesterka prvič igrala v lastni dvorani. Poleg tega, da se je le končala dolgoletna nomadska selitev, bodo naši fantje prvič igrali in trenirali v usti dvorani. Če se povrnemo k srečanju, moramo omeniti, da so v lanskem letu borovci slavili doma. v Vidmu pa so morali priznati premoč do
*>..........................................................
Milja n it in Bearzot
in mnenje Pan telica
tV‘Ha Sassi*. z bajnim vrtom, izven mestnega hrupa mi ropota.
»Torej Miljanič, vaše predvidevanje za tekm0* 'j,/* reči ri »Za nas je srečanje zelo pomembno, a ne odločilno. Odveč je č .
bomo igrali z zelo okrnjeno postavo. Recimo, da smo v Pf^a3u da bi Italija igrala brez Gentileja. Antognomja, Graziamja Beltephe,* t »Malo pa nas preseneča, da niste uvrstili v enajste
Glede obrambne igre naj povem, da bomo igrali kot običajno, "tokor ne obrambno, temveč budno.*
»Kaj pa menite o Italiji?*	,	..	, ,wVnu>rimi
, , «Italija je zelo močna reprezentanca, oprana celota z "e™'eri dobrimi posamezniki. Nevarna je. favorit v tej skupim. Poleg tega
'SeS verjetno marsikaj o uspehu jugoslovanske reprezentance ^visno od vratarja Panteliča. Radničkov vratar igra v zadnjem času čredno. Vaše mnenje o srečanju z Italijo?*	....
»Kaj naj vam rečem. Težko bo. Prepričan pa sem, da ne bom dobil «Wa.»
V vseh pogovorih,
tfSovor je bil enak ---------- ,
^več smo zdesetkani, vseeno se bomo zelo_ borili.*	tvtoenn
n • V italijanskem taboru je vzdušje med .J««?«*1“n‘LTekateri ° sporu glede nagrad je časnikarjem promsnilo dokaJ ™aU)-P® menijo, da je spor izredno oster. Sicer pa poglejmo kaj rečanju meni zvezni trener Bearzot. -	„ai-niprih
»Vsi pravijo, da je Jugoslavija zdesetkana, da lebrez ,nrTcCv lačnih nogometašev. Res je. Miljanič je brez vrste odhčnth Bralcem lr°m svetovnih asov. kot so Buljan. Vladimir Petrpvič m Su^Moč POoslovanske reprezentance r ~ P° mojem mnenju m v g l ■
H temveč v skupni igri. Jugoslavija je bila za nas vedno trd oreh m
ud> v tem srečanju bo tako.*	,	, . ■	.n
■ Nedvomno je Bearzot velik diplomat, a prav tako ^
H sami njegovi izbranci, Saj so vsi opozordi na težavo tega sr^ama. Jjneli pa smo jasen občutek, da so »azzurri* pred današnjo tekmo optimi in prepričani o zmagi.	'
a*
mačina. že sam nastop in to krstni v lastni dvorani je tako velik motiv, da točki ostaneta doma. Poraz v novi domači areni Da bi bilo precejšnje razočaran.je. V prvem kolu sta oba drevišnja nasprotnika izgubila.
MLADINKE
V	konkurenci šesterk treh višji! lig bo jutri v Nabrežini slovenski derbi med Sokolom in Borom. Tržačanke so zaenkrat še neporaženo in so tudi to pot favoritinje Prvo srečanje se je končalo s 3:1 v korist Bora. Zastopnice Kontbvela so doslej odigrale samo dve tekmi. V derbiju s Slogo so izgubile, med tednom pa so odpravile s tesnim 3:2 Breg. Z Interjem pa imajo en kratno možnost za osvojitev izkupička. Slovenski derbi med Bregom in Slogo pa bo na sporedu v sredo.
MLADINCI
V	tej konkurenci se bo drevi pri čel povratni del prvenstva. Mladi odbojkarji Bora bodo gostili Inter. s katerim so v prvem srečanju gladko izgubili s 3:0. To je bil prvi nastop slovenskih odboikarjev. ki so v naslednjih nastopih pokazali velik napredek. Za povratni obra čun pa jim je žal sreča obrnila hrbet, saj so ‘se med tednom po škodovali kar štirje odbojkarji Za danes bo izredno težko sestaviti e-kipo, kaj šele misliti na oddolžitev za poraz.
DEKLICE
V	tej konkurenci bo slovenski der bi na Proseku med Kontovelom iti Sokolom. Po našem mnenju so fa voritinje domačinke, ki so v sku pini A kot edine doslej odvzele še neporaženi prvi postavi Sloge dva seta. Pri vsem tem pa velja orne niti. da so imele Kontovelke velike težave s treningi in njihova icra bo v prihodnje vse boljša. Mladi zastopnice Bora pa bodo imele na stadionu «1. mai* na drugi strani mreže ekipo Oma, ki je prav tako
Atalanta - Piša	X
Catania - Taranto	1
Cesena • Monza	X
Foggia - Rimini	X
Genoa - Varese	1
Viccnza - Verona	1
Lazi« - Bari	1
Lecce - Sampdoria	X
Milan - Spal	1
Pescara - Palermo	1
Trtestina - Forll	1
Arezz« - Ternana	X
Lucchese - Alcssandria 1
X 2
2
X
2 X
kot Bor izgubila samo eno tekmo z Interjem in povrhu še z istim izidom 3:2. Tako Sloga B kot tudi Volley club doslej še nista zmagala. Neposredni obračun bo izredno izenačen in gostje niso brez mož nosti za prvi uspeh, ki bi seveda izredno dobrodošlo darilo. (G.F.)
LEGOVINI ŠPORT
TRST
se priporoča ob priliki II. SEJMA
SMUČARSKE OPREME
V KRIŽU
ki ga organizira ŠD MLADINA
poma uveljavljajo in prepričan sem, da bomo čez dve ali tri nedelje lahko pokazali česa smo zmožni. Glede jutrišnje postave mislim, da ne bo večjih novosti. Samec je še diskvalificiran, tudi jaz zaradi poškodbe ne bom igral, vendar sem prepričan, da bodo moji tovariši napeli vse sile, da dosežejo zastavljeni cilj.*
3. AMATERSKA LIGA
Odigrali bodo tekme sedmega kola, v katerem igra Primorje doma, Primorec in Gaja pa gresta v goste.
Aurlsina — Primorec
Primorec gre ponovno v Nabrežino kjer je pred tednom dni premagal Sistiano. Vendar to zmago so Tre-benci precej drago plačali. Franko Kralj, jn Walter Milkovič sta bila izključena in zato jutri ne bosta igrala, ker sta diskralificirana. Kljub okrnjeni.-postavi pa vseeno Trebenci računajo na celotni izkupiček.
Inter TS — Gaj‘a
Po dveh prisiljenih počitkih upajo, da bo Gaja vendarle stopila na igrišče navijači pa seveda upajo tudi na zmago. Če upoštevamo, da nasprotnik, to je Inter TS, do sedaj ni dosegel vidnih uspehov, mislimo, da Gaja ne bi smela imeti težav za dbsego obeh točk.
Primorj'e — S. Luigi F.Y.
Po porazu s Sistiano in prisiljenem počitku je na vrsti ekipa San Luigi, ki je do sedaj osvojila le dve točki (premagala je Ca ve 5:2). To jasno dokazuje, da nasprotnik ne bi smel delati velikih preglavic Primorju. Vendar spodrsljaj proti Si-stiani jasno dokazuje, da v nogometu lahko vedno pride do presenečena.	B R.
Cibic, Elena in Elizabeta Prašek Regent, Nataša in Mariza Danev, Starz, Ban.
Slovenski derbi med Bregom in Kontovelom ni izpolnil pričakovanj. Obe ekipi znata bolje igrati od tega kar sta pokazali. V prvem setu so bile Kontovelke precej »zaspane* in so Brežanke zmagale s precejšnjo lahkoto. Drugi set pa so domačinke popustile in so jih nasprotnice presenetile in povedle.
V odločilnem setu so Kontovelke vodile s precejšnjo razliko, ko so se domačinke nekoliko zbrale in i-zenačile pri 13. točki. Od tedaj je prevladovala na igrišču domačink velika napetost in zaradi nekaterih napak v ključnih trenutkih so izgubile set in tekmo. (MRS) DEKLICE
Breg — Sloga «A»	0:3
(9:15, 14:16, 10:15)
BREG: Maver. Ota, Salvi. Smo-tlak, Žerjal, Kocjančič, Mauri, Alberti.
SLOGA «A»: Križmančič, Grgič, Benčina, Vidali, Elena in Ana A-dam, Kovačič. Petaros, Leuz.
Slovenski derbi med Bregom in Slogo so zmagale Slogašice. Domačinke niso bile kos nasprotnicam, ki so bile tehnično boljša ekipa. Brežanke so stopile na igrišče že prepričane v zmago nasprotnic in se zato niso preveč zagrizle v i-gro. V drugem setu so vodile kar s 14:7 in na set točki zgrešile servis. Številne napake domačink so izkoristile nasprotnice, ki so začele odločneje igrati in si osvojile set z minimalno razliko. (MRS)
HOKEJ NA KOTALKAH
SAN ilAGO — Italija si je z zmago 9:1 nad Avstralijo zagotovila nastop v četrtfinalu svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah, kamor so se uvrstile tudi reprezentance Argentine, Holandske, Španije, Portugalske, ZDA, Brazilije in Čileja.
V MALEM NOGOMETU
Neodločeno 4:4 Car. Koper - ZSŠDI
V četrtek je bite na rokometnem igrišču v Izoli prijateljsko nogometno srečanje med izbrano vrsto ZSŠDI in Carinarnico Koper. Tekma v malem nogometu se je vseskozi odvijala v prijateljskem vzdušju, čeprav v mrazu, po tekmi pa so se predstavniki koprske carinarnice in zamejskih športnih društev zbrali na skupni večerji. Upravnik carinarnice Lovrenčič je v priložnostnem nagovoru naglasil, da je treba organizirati še več takih srečanj, ki utrjujejo prijateljstvo, predstavnik ZSŠDI Vremec pa je prisotnim . orisal delovanje združenja in izročil gostiteljem spominsko plaketo.
Pa še nekaj o športnem delu srečanja. Moštvi ZSŠDI in Carinarnice Koper sta se razšli pri rezultatu 4:4. Medtem ko so domačini prevladovali v prvem polčasu in vodili s tremi goli razlike, pa so se naši fantje razigrali v drugem polčasu in pokazali boljšo kondicijsko pripravljenost: ZSŠDI je nastopila v postavi: Gersinich, Grizonič, Ten-ce. Gregori L., Albertini, Peroša, Mikuš, Samec, Jez, Milkovič W. in Softič. Carinarnica Koper:	Strel,
Paliska, Bertok, Brenko, Arizano-vič, Ambrožič, Kezunovič.
MiiiiiiiHiiiMiminiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiviiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimtiiiimiiiittimiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiHiiiimiiiiiiiitiiimiiiiiiitiiiiiiiiiimMi
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA NA GORIŠKEM
Dve točki za doberdobsko Mladost?
Težji oviri za Juventino in Sovodnje
Šesto kolo v 3 amaterski ligi na Goriškem je bilo za naše enajsterice precej neugodno, saj so v treh srečanjih zbrale le 1 točko, kar je precej manj od predvidevanj.
Edini pozitivni rezultat je dosegla Juventina v Romjanu, kjer je remizirala s tamkajšhjo enajsterico. Po tem pa, kar so štandrežci pokazali na igrišču, je treba povedati, da bi si zaslužili celoten izkupiček. Naj ob tem še omenimo, da je Juventina igrala v nedeljo gotovo najboljšo letošnjo tekmo in to tudi v oceni trenerja Borghesa. Očitno je torej, da bodo štandrežci, ko bodo dosegli še večjo uigranost, postali trd oreh za vsako ekipo.
Poraz Doberdobcev v Koprivnem precej preseneča, saj je furlanska ekipa med slabšimi v tem prvenstvu. Kje iskati razloge za prvi neuspeh Kraševcev, je težko reči. Vsekakor ekipi ne gre vse tako lahko od rok, kot smo bili temu priče v lanski sezoni.
Če moremo govoriti o problemih pri Sovodenjcih, bomo tudi tokrat ponovili že staro stvar: pomanj-
kanje prave sredine igrišča. In prav vzeli na tem delu igrišču je treba pripisati poraz, ki so ga So-vodenjci doživeli v nedeljo doma proti Farri, ko so v zadnjih desetih minutah prvega polčasa dopustili gostom, da so prevzeli vajeti igre v lastne roke in dvakrat zatresli Ur-šičevo mrežo. K temu pa dodamo še dejstvo, da je domača ekipa v začetku drugega polčasa zapravila 11-metrovko, kar ji je vzelo moralne moči, da bi odločno zaigrala do konca.
V jutrišnjem kolu bodo naše enajsterice igrale takole:
Audax - Sovodnje Juventina - Brazzanese Mladost - Azzurra Za mnenje smo se tokrat obrnili na predsednika športnega društva Sovodnje Davorina Pelicona.
«Kar zadeva naše ekipe, moram reči. da bo imela proti vodečemu Audaxu zelo težko natego. Drugo dejstvo pa je, da proti močnemu nasprotniku naši fantje dajo vse od sebe, tako da predvidevam, da bo Audax jutri imel precej preglavic

OBVESTILA
Odbojka
MLADINKE Kontovel 15:17, 15:11,
2:3
5:15,
Breg —
(15:9,
15:17)
BREG: Franka in Daniela Žerjal, Slavec, Martinelli, Stepančič, Peče-nik. Kocjančič, Ota, Salvi. KONTOVEL: Valnea in Tatjana
SK Devin
bo imel danes, 15. t.m., od 14. do 20. ure in jutri, 16. t.m., od 10. do 20. ure sejem rabljene smučarske opreme. Na ogled bo tudi nova. Sejem bo na sedežn v Praprotu št. 20.
• » •
V ponedeljek, 17. novembra 1980. sklicuje Športna šola Trst občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem roku z naslednjim dnevnim rednm:
1.	Pozdrav in izvolitev delovnega predsedstva
2.	Predsedniško poročilo
3.	Tajniško poročilo
4.	Blagajniško poročilo
5.	Razprave o poročilih
6.	Razrešnica staremu odbori
7.	Volitve glavnega in nadzornega odbora.
Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul sv. Frančiška 20/11.
• *. *
Sekcija minibasket ŠZ Bor
obvešča, da so treningi prve skupine ob sredah oh 17. uri in ob
petkih ob 16.30; treningi druge skupine pu ob torkih ob 17.30 in ob četrtkih ob 16.30.
Vsi, ki bi radi gojili minibasket (dečki letnikov 1969 in mlajši), se lahko vpišejo ob urah treningov ali lahko telefonirajn v večernih urah trenerju Massimu Raseniju na št. 763079.
Odbojkarska sekcija Bor
sporoča, da so treningi za začetnice in začetnike na stadionu 1. maj ob ponedeljkih od 14. do 15.30
in ob četrtkih od 15.30 do 17. ure. • « *
ŠD Mladina
organizira predsmučarsko telovadbo. Telovadba bo v občinskem rekreatoriju v Križu vsak torek
in četrtek, od 20. do 21. ure.
* • «
ŠD Dom v Gorici
obvešča, da je prostih še n'kaj mest v sekciji moderne ritmične gimnastike in orodne tein vadbe. Zato prosi vse deklice, ki obiskujejo 2., 3., 4. in 5. razred osnovne šole. da se javijo ''ar na treningu in to ob sredah s pričetkom ob 15. uri v telovadnici v Ul. Brass.
za zmago. Za nas bi točka pomenila že veliko.
Za srečanje med Juventino in Brazzanesejem predvidevam delitev točk. Juventini bo uspelo tudi zmagati, za to pa se bo morala pošteno potruditi.
Najraznimivejša tekma kol? bo vsekakor v Doberdobu, kjer se bo domača Mladost pomerila z goriško Azzurro. Gostje, po mojem, se bodo na majhnem doberdobskem igrišču slabo znašli, kar bo omogočilo Kraševcem, da bodo uspešno zaključili srečanje * (pr)
KOŠARKA
BOR MLADINCI -BOR KADETI 97:47 (40:11)
BOR MLADINCI: Čok 24, Gerdolj 9, Škerlj 8, Don 4, Švara 2, Devetak 6, Merku 3, Schillani 15, Corbatti 26, Kosovel 0.
BOR KADETI: Semen 2, Furlan Petar 1, Kozlovič 2, Furlani 0, Volk 4, Poljšak 2, Langan 18, Pregare 0, Sancin 6, Maver 8, Luka Furlan 4.
Včeraj sta v telovadnici na stadionu «1. maj* ekipi borovih mladincev in kadetov odigrali prijateljsko tekmo. Po predvidevanju so krepko zmagali starejši košarkarji, vendar pa rezultat sploh ni bistvene važnosti, saj je bila to trening tekma v okviru priprav na bližnji prvenstvi obeh ekip. (B. Bajc)
Danes Olimpija — Kvarner
Danes bo na sporedu 4. kolo prve jugoslovanske košarkarske lige. Ljubljanska Olimpija se bb pomerila s reškim Kvamerora, ki je v prejšnjem kolu le za točko, zgubil proti drugouvrščeni beograjski Cr-veni zvezdi. Srečanje . med Rabot-ničkim in Cibono, pri kateri letos igra tudi, Krešimir čosič, pa bo prenašala tudi jugoslovanska televizija s pričetkom ob 17.10.
MABA ŠPCRT
iz TRŽIČA
se priporoča ob priliki II. SEJMA
SMUČARSKE OPREME
V KRIŽU
ki ga organizira ŠD MLADINA
«iaiia»4iaaiti<i>»a>*iii*>*9|<*i*if iinifai«iiiaiiiiiii«aaiiii«a>*B«>aa«l>i»iiiiMiiaaaM«ii>Biu*i>iitiaiMit«tiiMaiaiiiiiMMi«iitiiigaiiMiiiiiiaiM«ii«itVV|iiaiitt|||||||l||aia,|ia|i|||avia|||,aa«aat|f,j|aaaa(|t|M|a|V,>a,|a|||at|aa||,|aa|a|,|t||t|,|||||ai|,a||a|a|,ataBta|,avt,aaa|,|||t||a||tfaitii1|,ittViliii,agltaaiiava,aii,it9aa,t|B9
DANES
SOBOTA, 15. novembra 1980
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
16.00	v Nabrežini Sokol - Bor B
PROMOCIJSKA LIGA
20.30	v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Barcolana
KADETI
19.00	v Trstu, Istrska ul.
Don Bosco A Polet
NOGOMET
CICIBANI
15.30	na Proseku Primorje - San Vito
KADETI
14.30	v Dolini Breg - OSC
NAJMLAJŠI 15.15 v Gorici Picdinrnte - Juventina
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNI TURNIR
15.00	v Cecini
Nastopa tudi Kras
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
18.00	v Trstu, stadion «1. maj*
Bor JIK - Volley Bali Videm MLADINCI
19.00	v Trstu, stadion »l.maj* Bor - Inter 1904
DEKLICE
18.30	na Proseku Kontovel - Sokol
15.00	v Trstu, stadion tl. maj* Bor OMA
• » »
15.30	v Trstu, telovad. Zandonai Volley club - Sloga B
DOMAČI ŠPORT
JUTRI	9.45 na Opčinah Stock - Vesna
NEDELJA. 16. novembra 1980	
	9.30 v Štandrežu
NOGOMET	Juventina - Cormonese
2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu Kras - Costalunga	NAJMLAJŠI 8.30 v Žavljah Zaule - Breg • * «
14.30 v Bazovici Zarja - Vesna	12.15 na Proseku Primorje - Rolanese • • «
. 14.30 v Dolini Breg • Čampi Elisi * # •	10.30 v Bazovici Zarja - Triestina ZAČETNIKI
3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Nabrežini	9.15 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Breg « • «
Aurisina - Primorec • « »	13.00 v Žavljah
11.45 v Trstu, U! Flavia	Ponziana B - Gaja « « «
Inter TS • Gaja « « *	9.30 na Proseku
10.30 na Proseku	Primorje - SLFY
Primorje - SLFY « « «	KOŠARKA
14.30 v Gorici	MOŠKA C-2 LIGA
Audax - Sovodnje	11.00 v Trevisu
« « »	Pagnossin - Jadran
14.30 v 'tandrežu	DEČKI
Juventina - Brazzanese	8.30 v Trstu, stadion «1. maj*
14.30 v Doberdobu	Bor - Jadran
Mladost - Azzurra	* * *
• ft #	9.00 v Skednju
NARAŠČAJNIKI	Alabarda - Kontovel
10.30 v Repnu	KADETI
Kras - Mimpia	10.00 v Trstu, Čarbola
« ff «	Ricreatori - Bor
10.30 v Trebčah	PROMOCIJSKA LIGA
Primorec - CGS	11.00 na Kontovelu
« • •	Kontovel - SGT
8 00 na Proseku	11.00 na Opčinah
Primorje - Don Bosco	Polet - GM
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Trstu, stadion «1. maj*
Bor A - Inter 1904
ODBOJKA
MLADINKE
10.30	v Nabrežini Sokol - Bor
• « «
9.30	na Proseku Kontovel - Inter
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNI TURNIR
9.00	v Cecini
Nastopa tudi Kras

L — prvi drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
1
1
X
X
X
2
1
X
X
1
1
ŠD MLADINA Križ
organizira 15. in 16. novembra v prostorih bivšega slovenskega vriea
II. SEJEM
SMUČARSKE OPREME
URNIK: OD 9. DO 21. URE
Na razpolago bo nova in rabljena oprema znanih tovarn DYNA-STAR, BLIZZARD, VICTOR TUA, ELAN. ROSSIGNOL, FISCHER, HEAD, TECNICA, NORDICA, S. GIORGIO, DYNAFIT, KOFLACH, ELLESSE, KOALA, SILVYE - TRICOT, LOOK, SALOMON, COBER, ROTTEFELLA, MARKER, TYROLIA.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80.00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
15. novembra 1980
Oglasi
SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADITs DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, sozai|a 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlaniie-Juh|S*« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih a v Italiji pri SPI.
. i	član italijanske tj
Izdaja^^ZTT	zveze časopisnihjf
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj
založnikov FILG
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Prvi pozitivni učinki sprostitve tržnih cen
Gospodarsko politiko v Jugoslaviji dokaj pogosto — in tudi dokaj ostro — kritizirajo zlasti ekonomisti. Ta kritika je uperjena neposredno na zvezni izvršni svet oziroma njegove službe. Očitek je prazvaprav dvojen. Na eni strani lete očitki na izvršilne službe, ker kar naprej sprejemajo nekakšne predpise. Ti predpisi, pravijo očitki, premalo temeljijo na natančnih proučevanjih gospodarskih tokov in zato cesto zgrešijo želen namen. Dokaz za to je dejstvo, da gospodarstvo takih predpisov često niti ne spoštuje in celo izigrava, ker je zaradi obilice predpisov nadzor skorajda nemogoč. Na drugi strani pa očitajo gospodarski politiki, da ne zna reagrati takrat, ko bi bilo nujno. Najznačilnejši primer je napoved, da bo zvezni izvršni svet po devalvaciji dinarja sprejel tri svežnje ukrepov za ustalitev gospodarstva, pa je od tega sprejel le nekaj, po mnenju večine, dokaj parcialnih ukrepov.
Gospodarski politiki štejejo ekonomisti v dobro — pri tem je mogoče najbolj .izrazito mnenje ljubljanskega profesorja na pravni fakulteti Aleksandra Bajta — da je omejila rast plač, povečala cene izdelkov iz nafte, prepovedala konsignacijsko prodajo in ukinila depozite za posojila. Hkrati pa ji očitajo, da se preveč zateka v prepovedi in omejevanja in ji svetujejo, naj okrepi dinar, naj prepove prodajo za devize s popustom, naj zmanjša olajšave za tisti uvoz, do katerega imajo pravico delavci, ki so na delu v tujini, naj še podraži naftne izdelke, naj zdaj ne sprosti cen ter da naj plače veže na rast življenjskih stroškov in storilnost.
Zanimivo je. da je nekakšen skupen imenovalec vseh teh kritik ugotovitev, ki jo poudarjajo zlasti v političnih krogih, da uprava preveč močno posega v gospodarske tokove in da zanemarja tržna gibanja in zakonitosti.
Gospodarstvo se mora zaradi tega prilagajati predvsem zvezni administraciji, ne pa trgu. Zaradi tega tudi tako težko steče sporazumevanje o bistvenih gospodarskih t#obJermh, čeprav je jugoslovanski gospodarski sistemnaravnan tako;- da bi morali s sporazumevanjem in dogovarjanjem reševati glaiina vprašanja. Posegi gospodarske politike delujejo zdaj navadno prav proti temu glavnemu načelu.
Nesporno dejstvo ob vseh teh kritikah je, da se gospodarstvo ne odziva povpraševanju in ponudbi. Najbolj poučen primer za to so cene. Zvezni in republiški izvršni sveti neposredno nadzorujejo cene za osem desetin vseh izdelkov. Po dokaj zapletenem postopku lahko neko podjetje podraži svoj izdelek šele, ko to dovoli zvezni (ali republiški) zavod za cene. Temu zavodu je seveda treba prijavljati cene tudi za vsak nov izdelek, vendar pri teh zahtevkih navadno zvezne službe nimajo nobenih pripomb. Glavna naloga tega zavoda je namreč, da cene statistično ne bi pretirano rasle, cene novih izdelkov pa statistično nič ne vplivajo na rast.
Ker je tako, je prišlo do različnih absurdov. Tovarne so začele opuščati izdelovanje posameznih izdelkov, katerih proizvodnja ni bila donosna, čeprav je na trgu po njih veliko povpraševanja. Spreminjale so proizvodne programe, da so lahko začele izdelovati povsem -nove izdelke, za katere so laliko same določile cene. Ker je tako zamenjevanje izdelkov drago (v pohištveni industriji 2 do 10 milijonov dinarjev), so bili tudi novi izdelki v primerjavi s prejšnjimi dražji, ceno pa jim je povečala tudi praksa tovarn, da so v ceno dodali nekaj rezerve, kajti čez čas bodo proizvodni stroški narasli, administracija pa ne bo dovolila podražitev takrat, ko bi bilo treba.
Kljub neprestanim dokazovanjem, da pod takimi pogoji ni moč dobro gospodariti, zvezna administracija ni hotela popuščati. Kljub tej nepopustljivosti, katere namen naj bi bil, da cene ne bi pretirano rasle, se je zgodilo prav nasprotno. V enem letu, če upoštevamo letošnji Oktober, so cene v Jugoslaviji poskočile za nekaj več kot 35 odstotkov, v Sloveniji pa celo za več kot 36 odstotkov, kar je menda povojni rekord.
Zdi pa se, da so vsi ti dokazi in podatki vendarle nekoliko omajali zvezno upravo, da je prvega novembra sprostila cene nekaterim izdelkom, tako da zdaj nadzoruje samo sedem desetin vseh cen. Če rečemo sprostitev, to pomeni, da tovarne lahko same določajo cene z.a svoje izdelke. Med pomembnejšimi izdelki, ki imajo zdaj sproščene cene, so avtomobili, pohištvo in tekstil. Vendar si je zvezni izvršni svet tudi poslej spletel nekakšno varovalno , mrežo, da bi lahko cene ulovil. Cene, ki jih določijo tovarne, bodo namreč lahko začele veljati šele čez 30 dni. če zvezni izvršni svet ne bo imel nobenih pripomb.
Zanimiva je napoved gospodarstvenikov ob tem ukrepu. Pravijo, da se bodo izdelki v začetku res podražili, morda celo občutno, toda ker bo začel delovati zakon ponudbe in povpraševanja, se 'bodo cene začele celo zniževati, kajti cene so sproščene prav za tiste izdelke, katere v Jugoslaviji izdeluje veliko tovarn.
Prvi znaki kažejo, da bo ta napoved obveljala. Znano je že, da se bo pohištvo podražilo za manj, kot so tovarne pohištva pred nedavnim še zahtevale. Enako se dogaja pri avtomobilih, saj so prejšnje želje tovarn pristale na dokaj trdih tržnih tleh.
Kot se zdi, zdaj tako potezo gospodarske politike odobravajo na več koncih. Kupec bo res moral za te izdelke dati več denarja (kar pa bi se zgodilo tudi sicer), toda vrste za izdelke se bodo skrajšale, ponudba pa izboljšala. Tovarne se ne bodo več spuščale v nepotreben boj z zvezno upravo, ampak bodo morale dokaj odgovorno nositi svoje breme, kajti vsak nepreviden korak lahko zamaje proizvodnjo. Več veljave so torej debile tržne zakonitosti in te bodo lahko lažje uravnavale stvari, pred katerimi je bila uprava nemočna in zaradi česar je tudi bila često kritizirana.
JOŽE PETROVČIČ
MEDTEM KO STARI IN NOVI ADMINISTRACIJI NI JASNO, KAJ HOČE OD MADRIDA
Washington skuša razčistiti odnose s svojimi zavezniki v zahodni Evropi
Republikanci ostro kritizirajo zahodnonemško politiko do Sovjetske zveze le nekaj dni pred uradnim obiskom zahodnonemškega kanclerja Schmidta v ZDA
Pogreb Renata Briana
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
NEW YORK — Zamenjava ameriške administracije v nobenem primeru ne služi pri razčiščevanju vprašanja, kaj si sploh želijo ZDA na madridski konferenci za varnost in sodelovanje, razen da se z Moskvo prepirajo o človeških pravicah in Afganistanu.
Vsaj na papirju v ZDA do 20. januarja ni brezvladja. Poraženi predsednik še nadalje vodi državniške posle, kot da se ne bi nič zgodilo. V resnici pa je položaj popolnoma drugačen. Stara administracija sploh nima volje, saj bi bilo brez haska, da bi sprejela nove pobude, če se celo izmika starim obveznostim. Prevladuje namreč tristranskega ameriško-egip-nistracija ne bo izvedla napovedanega tristrankega ameriško - egiptovsko - izraelskega vrha. Do zamenjave 20. januarja stara garnitura le opravlja rutinske tekoče posle. Edina izjema so samo ameriški talci, za katere ni bivšemu predsedniku vseeno, če bo prešel v zgodovino kot predsednik, ki ni poskusil vsega, da bi rešil svoje državljane iz ujetništva.
Madridska konferenca pa ni na spisku poslov, za katere bi si morala Carterjeva administracija beliti glavo ali vlagati izredni napor. Toliko bolj, ker so v Washingtonu prepričani, da je le od Moskve odvisno, če se bo konferenca nadaljevala ali ne. Med drugim so bile dosedanje Reaganove izjave precej protislovne. V začetku volilne kampanje je zbadal Carterja, da je pripravljen žrtvovati šport in kmetijstvo, ne pa diplomatov, da lahko skvari odnose z Moskvo. Pro-'i koncu kampanje pa je Reagan spremenil svoje stališče v prepričanju, da ne bi bilo prav tako slabo, <sče bi se v Madridu razpravljalo z Rusi*.
Tak položaj ima sam po sebi vidne posledice. Glavni ameriški predstavnik, bivši pravosodni minister Griffin Bčll se je pojavil samo na otvoritvi konference, napovedano prisotnost ameriškega državnega sekretarja Muskija pa so preklicali. Navsezadnje osebnosti niso problem. Bodoča republikanska administracija nima nič proti, da jo v Madridu zastopa osebnost, ki spada h krogu privržencev senatorja Henryja Jacksona, najverjetnejšega kandidata za šefa Pentagona. Glavni problem je, kaj si sploh želi bodoča ameriška administracija od madridske konference, ki naj bi jo zavlačevali vse do umestitve novega ameriškega predsednika.
Po vsej verjetnosti pa bodo morali v Washingtonu pred ugotovitvijo svojih ciljev o Madridu razčistiti položaj z evropskimi zavezniki. Celo Carterjeva administracija je poslala v Madrid svoje predstavnike predvsem iz strahu, da bi a-meriška odsotnost še poglobila prepad. ki je nastal z zavezniki preko Atlantika ob vprašanju, kako odgovoriti na invazijo v Afganistanu.
Z desnega političnega prizorišča, ki sedaj prihaja na oblast, obtožujejo Carterja, da je kapituliral
pred Evropejci in na koncu pristal, da se pridruži njihovi liniji v «postafganistauskih» odnosih z Moskvo. Zameril jim je, pravijo kritiki, da so se sestali s sovjetskim voditeljem, a sam je dopustil, da je njegov zunanji minister storil isto. Najprej je povezoval vprašanje sporazumevanja o jedrskem orožju z afganistansko krizo, kasneje pa je razdrl to vez, ko je pristal na pogovore o jedrskem orožju v Evropi.
Prva priložnost za tako razčiščevanje med novo oblastjo v VVashing-tonu in evropskimi zavezniki bo že prihodnji teden, a do sedaj še vedno trdijo, da se Ronald Reagan ne bo sestal z zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom, ko bo ta prispel na uradni obisk v ZDA. Sinoči pa je Harold Baker, bodoči vodja republikanske večine v senatu poslal kanclerju Schmidtu dobrodošlico «neobičajne ostrine*.
V svojem posegu o položaju v a-tlantskem zavezništvu je senator Baker med drugim rekel, da je «e-notni odgovor na sovjetsko intervencijo v Afganistanu ogrožen zaradi skrajno različnega pojmovanja detanta v Evropi*. Najbolj kritičen
pa je bil do Bonna, ki mu je očital, da ima ■•.drugačne poglede do odnosov s Sovjetsko zvezo*. Nemci grešijo, ker ne ocenjujejo sovjetsko invazijo v Afganistanu kot dovolj važno grožnjo, da bi zaradi nje morali poslabšati druge odnose z Moskvo. Bodoči vodja republikanskih senatorjev torej očita zahodnim Evropejcem, da nočejo kvariti svojih trgovinskih odnosov z vzhodno Evropo.
Kot kaže so tudi za odhajajočo administracijo odnosi z zavezniki prednostne narave. Carterjev posebni svetovalec Brzezinski je svetoval republikancem, naj zaveznike prepričajo, da se neposredno angažirajo pri obrambi «svojih življenjskih interesov* na Bližnjem vzhodu.
Položaj je torej skrajno nejasen. V trenutku ko so že bili ameriški opazovalci prepričani, da se bo zahodna Evropa sprla s Sovjetsko zvezo zaradi poljskih dogodkov in najnovejših pobud Nemške demokratične republike, se je položaj ponovno spremenil. Razne zahodnoevropske države so celo sklenile, da ne bodo povečale izdatkov za
oljorožitev, kot zahteva nedavni sklep NATO pakta. Zvezna republika Nemčija pa je precej jasno namignila, da niso ZDA pripravljene strpati svoje mladine v uniforme. Vse to je povzročilo v \Vashingto-nu pravi gnev, da je moral general Haig, bivši poveljnik NATO pakta miriti senatorje, s trditvami, da so evropske države pred ZDA povečale svoje izdatke za oborožitev.
Ostri opomini zahodnim zaveznikom in ugotovitev, da razni bivši funkcionarji v imenu nove admini stracije «neformalno» ctipajo pulz* sovjetskim voditeljem, so zgovoren dokaz, da je nova administracija prevzela pobudo še pred ustoličenjem. Glavni cilj pa ostaja zahteva, naj se evropski zavezniki razjasnijo in opredelijo, dokler Washington gleda in čaka, kakšne odnose bo sprejela do druge velesile.
Kako bo tak start vplival na zaveznike in na nadaljevanje madridske konference je sedaj mogoče le ugibati. Vsekakor bo po 20. januarjem marsikatero vprašanje raz-rišrpno
DRAGIŠA BOŠKOVIČ
PO IZJAVAH IRANSKIH DIPLOMATOV V ALŽIRU
Washington baje noče izpolniti pogojev iranskega parlamenta
Iraški predsednik Husein napoveduje dolgotrajno vojno, ee Teheran ne bo pristal na njegove «mirovne pobude» - Manjši uspehi iranskih protinapadov
ALŽIR, TEHERAN, BAGDAD — Iranski diplomatski viogi v alžirskem glavnem mestu so mnenja, da skušajo ZDA s svojim nedavnim odgovorom na pogoje iranskega parlamenta namenoma zavlačevati pozitivno rešitev tega problema. O sami vsebini ameriškega odgovora pa iranski diplomati prav tako kot ameriški strogo molčijo. Vseeno politični opazovalci domnevajo, da je Carterjeva administracija pristala na politične pogoje, zaprosila pa za razumevanje glede pogojev, ki so
.................................
VČERAJ URADNA PREDSTAVITEV KNJIGE V KOPRU
«Primož Trubar rodoljub ilirski» velikan slovenske politične misli
Humarjevo zanimivo poljudnoznanstveno delo sta objavila koprska «Lipa» in Založništvo tržaškega tiska
KOPER — Primož Trubar je bil velikan slovenske politične misli in akcije, bojevnik, ki mu do Kidriča in Kardelja v slovenski zgodovini ne vidim podobnega, je na današnji predstavitvi svoje knjige v Kopru povedal Jožko Humar. Njegova poljudnoznanstvena razprava, ki že zdaleč ni suhoparna in strogo znanstvena študija o prvem slovenskem pisatelju, nosi naslov tPrimož Trubar rodoljub ilirski». Izdala sta jo v 4.000 izvodih koprska založba Lipa in Založništvo tržaškega tiska. Predstavitve v prostorih koprske Medobčinske gospodarske zbornice so se udeležili kulturni in družbeno politični delavci, dijaki in novinar ji z obalno-kraškega območja.
Najprej je iz knjige igralka Mira Sardočeva prebrala nekaj značil-nejših odlomkov, potem pa je o njej spregovoril tudi sam avtor, ki je za pisanje tega zanimivega dela porabil celih sedem let. Pri zbiranju gradiva in pri študiju Trubarjevih del, je povedal Jožko Humar, se mu je vse bolj utrjeval občutek, da vsa dosedanja pisanja in razmišljanja o pisatelju prve slovenske knjige, le niso povsem dojela in dovolj točno razložila Trubarje tega dela in misli.
Humar je želel v tej svoji knjigi odgovoriti na tri temeljna vpraša
nja. 1. Kako se je Trubar vzgajal, kako je pravzaprav oblikoval svoj življenjski nazor. Pri tem je opazil velik vpliv tržaškega škofa Bono ma in Erazma Roterdamskega, ki je slovel kot eden največjih humanistov tedanje Evrope. 2. Katera ideja ga je gnala v ljubezen do Slovencev (Lubi Slovenci) in kako je prišel do ideje o združitvi vseh juž-
nih Slovanov. Pisatelj Humar je s tem odkril povsem novo tezo, da je bil namreč Trubar tudi «prvi Ju-goslovan». 3. Trubarjev odnos do kmetov in kmečkih puntov. Doslej so slovenskemu protestantskemu humanistu očitali, da je nasprotoval kmečkim puntom.
BORIS ŠULIGOJ
Umrl je igralec Jože Zupan
LJUBLJANA - V Ljubljani jg. umrl znani gledališki in filmski igralec Jože Zupan, eden tistih priljubljenih umetnikov, ki so dolga leta oblikovali našo povojno odrsko kulturo in se z mnogimi vlogami vtisnili v zavest in spomin kar najširšega kroga gledalcev. Zupah se je rodil v Ljubljani leta 1909. Pred vojno je nastopil kot odličen a-mater, po vojni pa je leta 1947 napravil avdicijo v Ljubljanski drami SNG, kjer je igral velike karakterne vloge in ustvaril galerijo dramskih likov, V spominu bo ostal kot Margetič v Krleževem Volčjaku. Jerman v Cankarjevih Hlapcih, Osip v Gogoljevem Revizorju, Koprivec v Cankarjevem Kralju na Batajnovi, Moebius v Diirren-mattovih Fizikih. Odigral pa je tudi več filmskih vlog, med njimi nam bodo ostali v spominu mnogi liki v prvih povojnih celovečernih filmih — Na svoji zemlji, Tistega lepega dne, Minuta za umor. Samorastniki, Še bo kdaj pomlad, Amandus in Po isti poti se ne vračaj. Jože Zupan je za radio priredil več proznih del, sicer pa sodeloval tudi pri televizijskih igrah in nadaljevankah ter radijskih igrah za otroke. Najmlajšim gledalcem, ki Jožeta Zupana niso več utegnili gledati in njegove svojske igre podoživljati na gledaliških odrih, se je približal s svojim neposrednim in človeško toplim podajanjem znanih pravljic na televiziji.
M. Z.
v strogi pristojnosti ameriških sodišč. Kljub temu pa tudi na tem področju beležijo prvi uspeh. V San Franciscu je sodnik Pecham «za-mraiil* za tri mesece vse sodne obriivhave proti iranskemu premoženju v ZDA. Vse to pa ne bo zadostovalo za teheranske «jastrebe», ki se že pripravljajo na odločilen spopad z zmernimi silami. Vseeno pa je treba pripomniti, da bi se tudi islamski integralisti radi znebili amdriških talcev. Nihče, niti pristaši predsednika Banisadra, niti privrženci ajatulaha Homeinija pa ne smejo pristati na osvoboditev talcev, ne da bi ZDA prekinile svoje spnkcjje proti Iranu, ki so ..jih uvedle' po zasedbi ameriškega vele poslaništva.
Kljub navideznemu mrtvilu pa se vsepl mudi. Predsednik Carter bi rad rešil talde pred svojim odhodom iz Bele hiše, iranski voditelji pa krvavo potrebujejo nadomestne dele za svojo ameriško oborožitev. Iranska ofenziva je baje Dožela prve uspehe, a ti so manjši kot so pričakovali iranski generalštabi. Obroča okoli Abadana niso strli, nekoliko več uspeha so imeli na osrednji in severni fronti, kjer pa ni bilo predvidenega proboja.
Izčrpujoča vojna med državama se torej nadaljuje. Iraški predsednik Husein je na svoji tiskovni konferenci izjavil, da je Irak priprav ljen nadaljevati vojno tudi nekaj mesecev in celo let, «dokler ne bo Iran priznal iraških neodtujljivih pravič nad Šat-el-Arabom». Tuji dopisniki s fronte potrjujejo take Huseinove izjave. Iraški pionirski poi ki mrzlično urejujejo nove poti in objekte v pričakovanju dolgotrajne pozicijske vojne.
Iz poročanja tujih dopisnikov pa je tudi razvidno, da sta si državi s spopadom zadali težko popravlji vo materialno škodo. V Iranu- je zasebna poraba goriv strogo omejena, cene so vratolomno poskočile, racionirali so tudi razna živila. Nekoliko boljši je položaj v Iraku, a tudi tu pričakujejo, da bodo zaloge prej ali slej pošle, saj ni Irak nri-čakoval dolgotrajne vojne. Husein je na svoji tiskovni konferenci tum zagotovil, da bo nadaljeval voina do strmoglavljenja sedanjega teheranskega režima, če ne bodo iran ski voditelji pristali na njegove mirovne predloge*.
Politični opazovalci pa ugotavljajo, da se teheranski režim ni zru
šil po prvih hudih porazih v začetku iransko-iraškega spopada in se bo le s težavo zrušil kasneje, še več, medtem ko lahko Iranci prenašajo v dolgotrajni vojni marsikatero pomanjkanje, bo to težko sprejemljivo za večino iraškega pre bivalstva. V Iraku trenutno vlada pravo navdušenje med prebivalstvom, ki je ponosno nad zmagami in zadovoljno, da ima na razpola go več dobrin kot jih je imelo v miru.
MILAN — Velika množica ljudi je včeraj v Milanu pospremila na zadnji poti Renata Briana, ravnatelja urada za osebje pri tovarni «Ercole Marelli* v Šesto S. Gio-vanni. V sredo mu je mlad zločinec v milanski podzemni železnici izstrelil v glavo tri izstrelke in ga pri priči ubil. Odgovornost za zločinsko dejanje so si poldrugo uro po atentatu prevzeli pripadniki RB.
Danes pa je bila poslednja pošlo vitev od šele 42-letnega funkcionarja, ki je prav pred dvema tednoma pozitivno speljal pekoči sindikalni spor. Posmrtne ostanke Briana so prepeljali iz njegovega bivališča v milansko cerkev «Preziosis-simo sangue*. Na tisoče demokratov je zbrano sledilo žalnemu sprevodu. Med njimi so bili tudi njegova vdova Elide ter njegovi trije mladoletni otroci Italo, Maria Ade-laide in Andrea. Veliko je bilo tudi delavcev iz tovarna «Marelli», ki so se pripeljali z avtobusi, da bi se poslednjikrat poklonili njegovemu spominu.
Preiskave pa so še vedno na mrtvi točki. Nobenih bistvenih novosti ni prišlo na dan v zadnjih dveh dneh. Preiskovalci pa kljub vsemu sumijo, da zločinca nista Milanča na. Domnevajo celo. da so umor organizirali v Genovi, četudi je bilo misliti, da so po številnih aretaci jah iz preteklih mesecev v ligurij-skem mestu teroristično organizacijo bistveno razmajali.
Na sliki (telefoto AP); Italo Bria-no, sin umorjenega Renata.
kratkem naj bi ustanovili v ta ni' men posebno komisiio.
ZAGREB — Delegacija izvršnega odbora hrvatske skupščine, ki ji načeluje predsednik za zunanje zadeve Emil Vlačič se je včeraj vrnila z obiska v Emilijo - Romagno. S krajevnimi oblastmi so se predvsem pogovarjali o ustanovitvi mešanih italijansko - jugoslovanskih podjetij za ribištvo v Jadranskem morju. V
Na Reki razstava Carla Carraja
REKA — Včeraj popoldne so » reški galeriji sodobne umetnosti odprli razstavo italijanskega slikarja polpretekle dobe Carla Carraja-Razstava, ki sta jo organizirala jugoslovanska komisija za kulturno izmenjavo s tujino in italijansko Ministrstvo za kulturne dobrine, je ze doživela velik uspeh v Zagrebu ® jo bodo v kratkem priredili tudi V Beogradu.
35. obletnica procesa v Nurnbergu
BERLIN — Včeraj je potekla 35. obletnica niirnberškega procesa P1'0" ti nemškim nacističnim vojnim zločincem. Takrat je mednarodno vojaško sodišče najprej sodilo vodilnim ljudem nacistične Nemčije zaradi vojnih zločinov ter zločinov proti miru in človečnosti. Večina obsojencev na smrt ali na dolgoletne zaporne kazni, SS, gestapo m druge nacistične organizacije, pa s* razglasili za zločinske.
Kot poroča vzhodnonemški dnevnik «Tribiine* so v NDR vse do danes sodili in obsodili 12 861 vojna* zločincev med katerimi tudi števu-ne zdravnike in ostalo bolniško d" sebje, ki so uresničevali Hitlerjev načrt «evtanazije». «Tribune» dodaja, da je število obsojencev v ZRN dejansko neznatno. Uvodni članek se konča z ugotovitvijo da je *® stalno preganjanje vojnih zločincev, ne da bi upoštevali rok zapadanja, edina učinkovita obramba proti obnavljanju nacizma.
KAZEN ZA GOLJUFE KAZINOJA V PORTOROŽU
PIRAN — Veliki senat peterice temeljnega sodišča enote v Piranu je včeraj pod predsedstvom sodnika Mirka Lokovška obsodil krupjeja 32-letnega Andreja Horvata iz Strunjana in italijanskega državljana Lucia Giassija, ki ju je obtožnica bremenila kaznivih dejanj in goljufanja za zelenimi igralnimi mizami v portoroški igralnici Kazino. Ta primer seveda ni edini v zgodovini te igralnice. Marsikoga, ki meša karte, meče kocko ali deli žetone z velikimi vsotami, bi zasrbeli prsti. Andreja Horvata so obsodili, ker je izročal italijanskemu državljanu Luciu Giassiju žetone, ki jih ni priigral.
Verjetno v splošni gneči in zave-
rovanosti v igro, spretnemu krupjeju ni bilo težko z grabeljcami suniti temu ali onemu kateri žeton več. Tako je Horvat od pomladi 1977 do aprila 1979 dal Giassiju žetonov v vrednosti deset milijonov in 500 tisoč lir, S tem je kot krupje in odgovorna oseba zlorabil svoj položaj in bil zaradi kaznivega dejanja gra-beža obsojen na tri leta zapora, ter na denarno kazen 150 tisoč dinarjev.
Poleg tega bo moral portoroški igralnici Kazino povrniti 157 tisoč dinarjev škode in stroškov in pet let ne bo smel opravljati dejavnosti s katero je povezano razpolaganje z družbenim premoženjem. Luciana Giassi je Horvatu držal vrečo. Spre-
jemal je namreč žetone, jih vnovčil in izročil vrednost teh žetonov v lirah dve tretjini Horvatu, zase pa obdržal eno tretjino. To je kaznivo dejanje pomoči pri grabežu, zato so ga v Piranu obsodili na dve leti zapora in na dodatno denarno kazen 100 tisočakov, portoroškemu, kazino-ju pa mora izplačati 78 tisoč dinarjev škode. Zanj so tudi odredili izgon za dobo desetih let.
Poleg obeh je bil obtožen tudi krupje Ljubomir Svetina, ki pa so ga v razpravi oprostili, ker so mu lahko dokazali samo manj kot 10 tisočakov prekrška. Po razpravi nam je predsednik senata, sodnik Mirko Lokovšek povedal, da so odkrili še vrsto pomanjkljivosti predvsem v
pravilniku poslovanja TOZD igralnice Kazino, ni bilo nikjer zapisano, da so krupjeji dolžni drug drugega nadzorovati, če kateri od njih goljufa, ali narobe izplačuje žetone. Sodnik Lokovšek nam je pa tudi zatrdil. da sta za goljufanje pri ruletah potrebna vsaj dva krupjeja. Zato se zadeva ni končala pri, tem, ampak imajo v preiskovalnem postopku še dva krupjeja iz iste igralnice. Zanimivo je tudi to, da so lani, ko so prijeli te krupjeje, nekateri drugi kar zapustili delo v portoroški igralnici in šli na delo v tujino. Od takrat dalje pa ima portoroško igralnica. začuda, 510 milijonov mesečno večji prihodek.
BORIS ŠULIGOJ


J*
&	r\


ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
si ze naročen •