Neodvisne politično glasilo za Slovence Izhaja vsako soboto, ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 vin. brez priloge, s prilogo po 16 vinarjev. t s _ . .. Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našesa Lista" L ID6S6CDO pril0o0 |jij v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v _ ir1 ,. , isti Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in rekla- Slovenska llOSPOdinja. J|l macije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3 krat. za večkrat izdatno znižane cene. Vsebina: Koga bomo volili? — Volilni shod v Kamniku. — Slovenski klerikalizem in učitelji morilci. Politične vesti. — Iz slovenskih dežel. — Kranjsko: — Raznoterosti. — Skupni občevalni jezik vseh Slovanov. Podlistek: Gospod Seljak. )toga bomo volili? Velikokrat smo že naglašali, da mora biti poslanec predvsem radikalnonaroden, napreden, za svoj posel sposoben in politično izkušen. Za vsako delo je treba izkušenj, prakse, zanesljivosti. Z začetnikom in nespretnim teoretikom ni nikjer in nikdar stvari pomagano. Teoretičar je v praktičnem poslu okoren in ubija večkrat sam svoj napor. Učiti se šele sedaj, za to pa danes ni časa. Zatorej je edino pametno, da volimo izkušene, praktično izvežbane kandidate, ki so politično vsestransko poučeni ter poznajo vse poti in vsa sredstva, ki vodijo do uspeha. Izdajalec svojega naroda bi bil vsak Slovenec, kdor bi iz kateregakoli vzroka volil nemškutarja ali Nemca. Ako bi bil slovenski kandidat celo moj osebni sovražnik, bi vendar nikdar ne volil nemškutarja ali Nemca I Pri volitvi ne gre za mojo osebo, a tudi ne za osebo kandidata ; tu gre le za narodne koristi, za narodna načela, za narodno čast. Osebnosti se izpreminjajo; danes brat, jutri sovražnik, a pojutrnjem ali vsaj kmalu zopet dober prijatelj. Gorje narodu, v katerem odločajo osebne simpatije ali antipatije! Volitve odločajo le o načelih in o programih. V vojni se ne vpraša, ali vsi vojaki ljubijo generala, ali je bil general z vsemi vselej sladkoprijazen; vojaki se bijejo za narod in državo brez ozira na osebnost generala. Isto velja za volitve. Kaj me briga, ali je ta ali oni kandidat osebno sladak Gospod Seljak. Povest. Spisal Ivan Lah. (Dalje.) Poslovil sem se pozno zvečer. Bilo mi je čudno pri slovesu. Pl. Vallan in Silva sta se poslovila zelo ljubeznivo; obstala mi je roka v Silvini roki vpričo njega in govorila mu je o najinem prijateljstvu s takim smehom, ki se navadno izpremeni v jok. Bil je nekak težak trenotek v mojem življenju. Odšel sem hitro in sem bil vesel, ko sem stopil v jasno, mrzlo jesensko noč. Burja je šumela okoli pristave po drevju. Pred vhodom me je srečal Sir. Kla-verno je stal ob poti in se prijateljsko pritisnil k mojim nogam, ko sem ga pogladil, a kazal ni nikakega veselja. Spremil me je in se vrnil s povešeno glavo k dverim. Stopal sem počasi domov. Človek je zmiraj kolikor toliko egoista. Če še tako lahko pustiš kako stvar, ti je vendar žal, če jo dobi drugi. Tako se je oglasil v meni tisti čut iz prvih dni, ko sem prišel na pristavo. Pomislil sem trezno. Uvidel sem, da ga Silva ljubi, da ga je že dolgo ljubila in da so prihajali vsi tisti trenotki iz otožnosti, iz ljubezni do njega, ko ni imela človeka, da bi bila govorila o tem. Tiste otožne melodije in pesmi so bile le odmev neskončnega hrepenenja ali osebno malobeseden, tiho samsvoj! Ali bom morda volil le tistega, s katerim sem pil bratovščino, ki se mi odkriva na ulici do tal, ki me zgovorno vprašuje po zdravju moje boljše polovice in šolskih uspehih svojih otrok? — Politični boj ni domača zabava, ni nikak jourfixe, ni igrača ničnih ljubosumnosti in občutljivosti. Politični boj je vojna idej in njih zastopnikov. V bodočem deželnem zboru pa treba naprednjakom celih mož, vsestransko sposobnih in praktično spretnih politikov. Začetniki in teo-retičarji ne opravijo proti presili pretkanih klerikalcev in nasilnih Nemcev prav ničesar, nego bodo smešna žoga dr. Šušteršiča in dr. Eggerja. Zato pa so postavili naprednjaki za kandidate izvežbane parlamentarce, ki so kazali vse svoje življenje, da so radikalnonarodni, odločno napredni in resnično sposobni. Le take može bomo torej volili, ker le ti morejo danes koristiti narodni in napredni ideji! Fantastne utopiste in teoretičarje pa pustimo, da jih življenje še izuči in da jim izjasni sedanje idealistične sanje! Mi jih ne zaničujemo, niti jih ne napadamo, saj je idealizem zmeraj lep, toda v politiki je — neraben in celo škodljiv. Zato bomo volili po naprednih mestih brez ozira na eventualne osebnosti in ničnostne za-merice le tiste može, ki so jih postavili zaupniki narodnonapredne stranke! Ne dajmo se begati! Dokažimo, da smo disciplinirana vojska, ne pa tolpa zmešanih duhov in anarhističnih spletkarjev, ki le razdirajo, ne da bi znali zidati! Volilni shod v Kamniku. Na soboto zvečer je sklicalo politično in gospodarsko društvo „Zora" shod volilcev, po njem. Da sta se ljubila, se je videlo, a zakaj se vedeta, kot da sta si tuja, kot da sta se videla prvič in se v nesrečnem trenotku zaljubila . . . Drugi dan zjutraj sem dobil vizitko od pl. Vallana, v kateri me je prosil, da me sme popoldne obiskati. Bil sem precej radoveden; zanimalo me je vse. „Kaj mi neki hoče?" sem se vpraševal in čudno se mi je zdelo . . . Popoldan je prišel Vallan k meni v lovski obleki. Nisem si mogel kaj, da ne bi bil občudoval lepega človeka, dasi ne dam na zunanjost. Njegovo vedenje je bilo prijetno, neprisiljeno . . . Sedela sva v sobi in sva začela pogovor, kot da sva si že z mladega prijatelja. Pripovedoval je o svojem zadnjem bivanju na Dolenjskem in celo omenil, da je nosil seboj večno željo vrniti se v to lepo domovino. Pripovedoval je, a za vsem je tičalo nekaj, kar ni hotelo na dan. Nestrpno sem čakal, kdaj začne pogovor o tem, kar ga je privabilo k meni . . . Povdarjal je, da najbrže doma ne bo take družbe, kakor jo je imel v tujini, in da je to zanj nedostatek v domovini. Govoril je o naši na kojega je povabilo tudi naprednega kandidata g. dr. V i 11 a n a. Prostorna čitalniška dvorana je bila popolnoma zasedena. Shod je otvoril predsednik „Zore" g. J. Močnik, predstavil kandidata g. dr. V i 1-fana (Burno ploskanje in živio-klici) in pa ljubljanskega župana g. Ivana Hribarja, in dal besedo kandidatu g. dr. Vilfanu, (Dolgotrajna ovacija), ki je govoril takole : Častiti gg. volilci! Ko so me sklicani zaupniki na shodu v Ljubljani postavili kandidatom narodno-napredne stranke za mestno skupino Tržič-Radovljica-Kamnik, sem se branil prevzeti to kandidaturo in želel sem, naj bi to prevzel kak drug, morda kak obrtnik ali trgovec iz Tržiča ali iz Kamnika. Na splošno željo in prigovarjanje volilcev samih sem se končno le odločil kandidirati in tako stojim danes pred vami kot kandidat za bodoči deželni zbor. Kar se tiče mojega programa, mi bodi dopuščeno omenjati, da se strogo ujema z narodno-naprednim programom. Da sem narodnjak in naprednjak, naj vam služi v dokaz moje župansko delovanje v Radovljici, kjer sem kot župan vpeljal popolno samoslovensko uradovanje. Zastopam stališče, da, ako zahtevajo Nemci zase samonemško uradovanje, zakaj bi se teh pravic ne posluževalo popolnoma slovensko mesto. (Ploskanje). Zato so me pozdravili nemški časopisi s „Hetzer" in „Wuhler." Tudi na gospodarskem polju sem storil za Radovljico veliko, kar glasno priznavajo vsi Radovljičani, ko sem kot župan dal napraviti vodovod in izposloval državno in deželno podporo za njegovo izpeljavo. Prehajam tedaj k vprašanjem, ki so za vas Kamničane življenjskega pomena, in ki jih bom moral kot deželni poslanec — ako me po- družbi in sodil resno. Domišljavost in blazira-nost se družita v njej. „Sicer je Slovencem vse moderno, kajti malomestni so in mnogokrat omejeni," je govoril zamišljeno in gledal v jasni dan. „O svobodi imata družba napačen pojem, zato je težko živeti med njimi. Vedno sem si zelo želel ven in proč iz te neiskrene okolice. Toda živeti se mora. Žalostno je, da je zdaj zima in da je vse pokrito s snegom . . . Težko je pomisliti, da je minilo, kar je bilo lepo, in vendar je prav, ker je to vtemeljeno v večnem izpreminjanju, in nekaj velikega je v tem, da iz tega vstane novo življenje. Hodil sem po svetu in od vsega je ostalo nekaj težkega v meni, kot pri človeku, ki je truden in zaspan od veselice ..." Meni se je zdelo to vprašanje čudno pri njem, kajti, kaj takega radi vprašajo ljudje, ki se delajo interesantne ter zastavljajo visoka, kje naučena vprašanja. Razpravljajo o njih, da bi se pokazali, kot veliki misleci; govore v dolgih frazah in definirajo v neizrečeno dolgih definicijah, vsako stvar, da bi se pokazali ve-ščake v filozofiji. „Hm, zakaj bi ne veroval? . . . Rešil sem se precej idealizma do njih ter mislim resno, trezno, sodim strpno." Odgovoril sem jasno, častite s svojim zaupanjem — zastopati in vsestransko izpeljati. Eno teh glavnih vprašanj za vas je šolstvo. Zakon pravi, da naj ima vsaj vsak političen okraj eno meščansko šolo. Toda če se ozremo po teh na Kranjskem, najdemo pravzaprav samo eno, ta je v Postojni, ki pa se je šele otvorila. Ce pa pogledamo v druge dežele, n. pr. na Koroško, vidimo že za vsakim oglom meščansko šolo. Dolžnost vašega bodočega deželnega poslanca bo, da tako šolo preskrbi in pribori vam Kamničanom. (Burno odobravanje.) Drugo vprašanje. Cestna zveza s sosednjimi Lučanil (Dobro! Živioklici in dolgotrajno ploskanje). Ta cestna zveza se mora na vsak način doseči, če naj se promet v Kamniku razširi. Ta cestna zveza bi vam privajala mnogo dohodkov, trgovina in obrt bosta bolje uspevala. Tretje vprašanje: Podaljšanje va- šega vodovoda. Za kraj, kakoršen je Kamnik, kjer je vse odvisno od tujskega prometa, je neobhodno potrebno, da je skrbljeno vsestransko za dobro pitno vodo. Vašega bodočega poslanca dolžnost bo, preskrbeti vam za tako delo podpore, in to bom tudi storil, če bom izvoljen. (Odobravanje). Istotako bo potrebno, da se gleda pri podaljšanju sedanje železniške proge pri Polzeli, da dobite železnico II. vrste. Če boste imeli potem ugodnejše zveze in hitrejšo vožnjo, se bo promet tujcev gotovo povečal, kar pomenja za vas blagostanje. Tudi v tem oziru bom storil vse potrebne korake, če mi izkažete svoje zaupanje. Sejmi v Kamniku so zelo redki. Zatorej bo dolžnost vašega poslanca skrbeti za to, da dobite več živinskih sejmov. Kmet bo pripeljal v mesto živino na prodaj, skupiček pa bo puščal vašim trgovcem in obrtnikom. Tedaj ako bom izvoljen, hočem tudi temu vprašanju posvetiti vse svoje moči. Zelo pereče vprašanje je vprašanje o r e -gulaciji reke Bistrice. Regulacija je potrebna, a z delom naj se prične tam, kjer je najprvo potrebno, ne pa za regulacijo po nepotrebnem denar v vodo metati. To bi bila nekako ona življenska vprašanja, ki zahtevajo mnogo dela in energičnega poslanskega nastopanja, ki pa so za vas Kamničane dalekosežnoga pomena. če pa imate gospodje volilci še kakšne želje, prosim, da mi jih poveste, da se bodem vedel v slučaju izvolitve na nje ozirati in se v pravem času ter na pristojnem mestu zanje potezati. (Odobravanje). Preostaja mi sedaj še, da se, kakor je to v navadi pri volilnih shodih, dotaknem še nekoliko osebe svojega protikandidata. kot sem mislil. Takoj pa sem se sramoval svojega priznanja in zdel sem se majhen proti njemu. Vsi negativni duhovi se imajo pri nas za velike duhove, in poznamo občudovalce zanikujočih duš ... Toda zanikanje samo že jemlje silo; zato je tako žalostno z narodom in je tako v naši domovini. Včasih mi je ugajal major Hugo, ker je zanikoval vse; a sčasoma se pristudi tak večni nič in človek zahrepeni po novih silah in po življenju, po delih, ki se dvigujejo iz njega, iz življenja. Pričakoval sem, da se bo pomilovalno nasmehnil ter začel govoriti zaničljivo o ljudeh, ki se imenujejo idealisti. To zelo ljubijo ljudje, ki se nazivajo moderne. Njegov obraz pa je bil resen in nasmeh skoraj otožen na ustih. „Človek zelo potrebuje človeka, ki mu more zaupati.“ Naposled sva se spomnila Silve. Govoril je o nji čisto mirno in se spominjal časa, ki ga je prebil ob nji. „Ženska izjema, kot cvetka nedotaknjena od sveta," je rekel, „in zato zasluži spoštovanje. Silva je sploh bitje, ki je vredno višjega čuvstva. Vidva sta bila prijatelja, gotovo jo dobro poznate." „Da, harmonirala sva precej in njej je bilo treba človeka. Bila je osamela in to ni dobro za take ljudi." Kdo je ta protikandidat? Politični uradnik in okrajni glavar Detela! (Klici: Škandal!) Prav čisto nič nimam proti osebi svojega nasprotnika, ali drugo vprašanje je, ako se sklada njegov stan s kandidaturo. Zelo važno vprašanje je, ali bi mogel on kot politični uradnik v slučaju, da bi bil izvoljen, (Klici: Ne bo!) kaj dobrega storiti za volilce? Jaz mislim, da ne! Vzemimo, da pridete volilci z neko zahtevo, ki bi bila za vas jako važna in v socialnem ali kulturnem oziru silno potrebna, vladi pa skrajno neprijetna. Kaj more storiti tak poslanec, ki mora biti kot uslužbenec politične uprave ponižni sluga vsakočasne vlade? Čisto naravno je, da pojde vprašat za svet svojo vlado, in vlada, ki bi ji taka zahteva ne bila po godu, bo rekla: Ne! Zadeva, ki naj bi bila vam po vaših željah rešena in pomagala do blagostanja, bo šla rakom žvižgat. (Res je!) Da pa Detela, kakor kak drug političen uradnik, nikakor ni samostojen, nego je vezan na svojega šefa barona Schwarza, naj vam dokazuje dejstvo, daje moral iti najprej k Schwarzuin potem celo na Dunaj prosit dovoljenja, da sme kandidirati. Prosim, vas ali ni to jasen dokaz, da bi moral taka dovoljenja iskati vselej, kadar bi hotel za volilce kaj dobrega storiti? (Res je!) Kar je pa najlepše, je pa dejstvo, da je g. okrajni glavar Detela vladni nemčur! (Proč ž njim! Mi ga ne maramo!). Njegovi pristaši pripovedujejo, da je sin slovenskega očeta in sam tudi dober Slovenec. Res je, da zna slovensko, še bolj resnično pa je, da ima za ženo Nemko in da se v njegovi družini ne izpregovori niti ena sama slovenska beseda. (Škandal! Tak Slovenec je, kakor dr. Šušteršič, zato se pa ž njim pajdaši!) Še eno je, kar dokazuje jasno dovolj, da je Detela nemčur! Komu niso znane jeseniške razmere? Tam ta okrajni glavar noče, dasi bi lahko, če bi ganil le z mezincem, napravil red v občini. Vsa njegova dejanja kažejo, da ne mara Slovencev, potem pa naj že bodo liberalci ali klerikalci, marveč gleda vedno na to, da bi obdržal nemštvo na površju, da bi iz slovenskih Jesenic napravil močni steber za nemški most do Adrije. (Škandal!) če naj tak človek zastopa slovensko meščanstvo, — tu se neha vse. (Nas ne bo!) Jaz mislim, da pošten Slovenec, naj že pripada tej ali oni stranki, ne more voliti takega nemčurja, četudi je njegovo kandidaturo obljubil na shodu v „Unionu" podpirati sam dr. Šušteršič (Klic: Žlindra) s svojo stranko. Sicer pa Detela sam pravi, da mu je vseeno, če je izvoljen ali ne, kajti ako bode izvoljen, postane deželni glavar, če ne pa pride v ministrstvo, ali vsaj za deželnovladnega svetnika, „Težko je živeti med svetom sam, kajti vrsti se prevara za prevaro in nazadnje se človek utrudi," je dejal. „Zato je prijetno priti v domovino, pa ne tja, kjer je že vse tuje..." Pomislil je . . . „Da, prijetno bi bilo, ko bi ne bilo tu nekaj groznega. Živimo, kot da imamo Slovenci že vsega preveč. Vse je trhlo, vse megleno. človek zamiži od strahu, kadar pada proti globokemu propadu, da ne vidi, kako bo pal. Tako se mi zdi, je pri nas. Verjemite, da me zaboli, ko se zavedam tega, dasi vem, da ne pomaga nič. Imamo dosti inteligentnih moči, a vse gredo v nič. V nedeljo sem šel v vaško cerkev in sem blagroval in občudoval kmetski narod. Vi gotovo ljubiti narod ..." „Da, ljubim ga," sem mu odgovoril in premišljeval njegove besede. „Vidite, skoraj sram je nas govoriti te besede, ker jih govori toliko lažnjivih sleparjev, da se bojimo, da bi že s tem, da rečemo „domovina", „narod", ne trdili nekaj čisto nasprotnega. Skoraj ostudna je postala ta beseda! Včasih je bila sladka, sveta — danes je laž, komedija. Mnogi namreč žive od tega in se ne zavedajo, da so največji sleparji. Meni je mladost minila brez domovine; vzgajali so nas tuji ljudje v tujini; bili so ljudje brez pojma svobode in so nas vzgajali hlapčevski in to mi jemlje moči." zato tudi ne bo prirejal shodov. (Se boji sodbe!) Jaz mu privoščim deželnovladnega svetnika. Volilci, slovenski meščani kamniški! Dostikrat ste že pokazali svoje slovensko lice. Pokažite je tudi sedaj, in zato prosim, da dne 28. svečana oddaste svoje glasove meni! Govoru je sledilo frenetično ploskanje in živio-klici so doneli po dvorani. Nato je g. I. Hribar, župan ljubljanski, govoril takole : Cenjeni volilci, vrli Kamničani! Jaz bi sicer ne smel tu govoriti, ali kot predsedniku narodno - napredne stranke mi je dolžnost, da tudi jaz dvignem svoj glas za kandidata, ki pripada naši stranki. Volilna borba, pri kateri so se vrgli naši nasprotniki z vso silo na skupino Tržič-Radovljica-Kamnik, je velikanskega pomena. Na vas, Kamničanje, je ležeče, kako izidemo iz te borbe. Kandidat dr. Vilfan je izšel iz naroda, in odkar je stopil iz univerze med svet, je vse njegovo življenje posvečeno samo delu za njegov narod. Delo, ki nas čaka v deželni zbornici, zahteva celega moža. Tak mož je dr. Vilfan. Volilna reforma, ki se ima tu rešiti, in sicer na tak način, da se dene slovenskemu meščanstvu vrv okrog vratu, zahteva energičnega zastopnika, in tak je dr. Vilfan, zato ga volilcem toplo priporoča. Kaj pa nasprotni kandidat? Sin slovenskega očeta — panemške matere. Oče kandidata Detele se je poročil z Nemko in njej na ljubo je pripuščal, da je vcepljala v nežna srca nežne svoje dece duh nemški. Tak človek, ki je ves prepojen že od nežne dobe z nemškim duhom, pač ne more biti zastopnik tako vrlih Slovencev, kakor so ravno kamniški meščani, ki so že v prejšnjih časih stali vselej na braniku in je morda tu še kdo navzoč, ki se je udeležil boja zoper Kecelna in za dr. Samca. Kamničani imate ključ do tega mandata in ne pozabite, da bode 28. t. m. g 1 e d a 1 a na vas vsa Slovenija. Zatorej oddajte svoje glasove g. dr. Vilfanu, odvetniku in županu v Radovljici, kajti izvolitev Detele bi bil res škandal vseh škandalov. (Dolgotrajno ploskanje). Nato je govoril kamniški župan dr. Kraut, ki je mnenja, da bi Detele kot Nemca ne smeli voliti niti katoliški volilci. Saj imajo klerikalci na svoji zastavi slovenski trak in enakega nosi tudi zastavonoša. Apeluje na volilce, naj delujejo na izvolitev dr. Vilfana. Kandidatura g. dr. Vilfana je bila sprejeta soglasno in z velikim navdušenjem. Oglasili so se še drugi govorniki ki so v vznesenih besedah priporočali kandidata dr. Vilfana in ga opozarjali tudi še na druge potrebe mesta Kamnika. Nisem mogel vedeti, ali je njegovo govorjenje tako polno fraz ali tako globoko, premišljeno. V vsem se je kazalo hrepenenje iz teme na jasno, na solnce, kot človek po noči zaželi dneva. „čuden človek," sem pomislil. Znočilo se je že, ko se je poslovil. Spremil sem ga do vrat. Noč se je kazala, lepa in jasna. Stisnil mi je roko in nekaj časa postal pri vratih, kot da ima še nekaj povedati. Pričakoval sem, da pove glavni namen svojega obiska. Poslovil se je na kratko ter hitro odšel proti dolini. VIL Nekoč smo sedeli zvečer pri gospodu Seljaku. Tudi sosed Italijan je bil tam. Sedeli smo pod lipo in pokušali novi mošt. Govorili smo o vinski letini in o bodočnosti dolenjske strani, če ji vrne priroda tiste zaklade vina, ki ga je rodila včasih, ali pa če vzdignemo tiste zaklade, ki spe v njenih tleh. Po dolini je pel veseli pastir, nekje so pela dekleta, vračajoča se s polja. Celo major Hugo se je bil razveselil in je govoril v vznešenem govoru. Silva je sedela poleg pl. Vallana in je bila nenavadno vesela. Italijan je sedel poleg mene in je bil slabe volje. Silva ga ni pogledala. Tudi ko je govo- Z upravičenim ogorčenjem pa se je po-vdarjalo med volilci po dvorani, kako si upa Slovenska Ljudska stranka priporočati Slovencem za kandidata okr. glavarja Detelo. — Slovenec naj voli nemškutarja, ljudstvo naj voli vladnega uslužbenca, ki mu bo vse prej mar, kakor korist slovenskega ljudstva!? To je vendar predrzen atentat na zdrav človeški razum, to je zahteva, ki se ji morajo upreti in se ji bodo uprli tudi pristaši S. L. S. Saj pa tudi ni pomišljati. Vsak zaveden Slovenec, ki bije v njem srce za slovenski narod, oddal bo svoj glas Slovencu dr,ju. J. Vilfanu, odvetniku in županu v Radovljici! Ta je naš kandidat! Druzega ne poznamo; o kakem nemškutarju pa bi še govoriti ne smeli. Slovenski klerikalizem in učitelji morilci. Slovenski klerikalci so napovedali boj moderni šoli in učiteljstvu, boj na nož. Zdaj so slovenski napredni učitelji že tovariši kraljevskih morilcev, zarotniki, anarhisti! Dozdaj so bili le brezverci in frama-soni, zdaj pa so somišljeniki Lucchenija, Moosta, Oberdanka in Baice! Taki napadi na učiteljstvo in šolo med narodom, po cerkvah, v največji meri pa po klerikalnem časopisu, je pognalo učiteljstvo seveda v vrtinec politiške borbe. Znano je, da ni med nami drugovercev. Protestantov in judov ne moremo niti upoštevati, ker jih je jako malo, drugih pa tako ni. Katoličani smo vsi, a mnogo le po imenu. Učiteljstvo deluje torej zgolj med katoličani, upoštevati mora radi tega individualnost našega naroda pri pouku in v javnem življenju. Naše ljudske šole so javne. Kar se uči v šoli, ni nobena tajnost, o tem se otroci vsak dan pogovarjajo doma s svojimi stariši. Učitelj mora strogo paziti na vsako besedo, ki jo izgovori v šoli. Tudi njegovo življenje in delovanje izven šole mora biti vzgledno in neoma-deževano, ker drugače zapade takoj ostri kritiki med ljudstvom v šolski občini. Učiteljstvo ima stroge nadzornike: šolske otroke, starše in ljudstvo sploh. Učitelj, ki bi bil udan pohujšljivim strastem, se onemogoči sam, justifikacija sledi zanesljivo; — ljudstvo ga odstrani potom šolskih gosposk. Takim torej med nami ni obstanka, zato jih med nami nič ni. Razume se pa, da so med učitelji nekateri bolj delavni, vneti za svoj poklic, goreči pri spolnovanju svojih dolžnosti, drugi pa manje. Tako je v vseh stanovih. Vobče pa je naše učiteljstvo širom domovine izborno organizovano in delavno. Naš narod je pod sedanjim šolskim za- konom silno napredoval. Analfabeti so čimdalje redkejši, časopisje se množi kot gobe po dežju, književnost se lepo razvija in s tem omika in napredek. To je sad našega šolstva, našega učiteljstva vzlic vsem oviram, ki jih delajo klerikalci. Toda glejte, naši klerikalci bobnajo in se bahajo, da so ustanovili brezštevilno izobraževalnih društev, časopisov in literarnih del. Njihova je torej zasluga, če so Slovenci napredovali! Prašamo sedaj, ali bi bilo mogoče vse to ustanoviti, ako bi ne bil naš narod po šolah izobražen? Komu gre zasluga v prvi vrsti? Mar ne sedanji moderni šoli in naprednemu učiteljstvu? Pa kako zahvalo žanje učiteljstvo za svoj veliki trud in vestno delo? Naši učitelji so po deželi povsod na čelu društev, delujejo kot odborniki, pevovodje, organisti, načelniki gasilnih društev, vodje posojilnic, raznih izobraževalnih klubov itd. Ako je kje lepo društveno delovanje, povsod je učitelj na čelu! Toda kdo je tisti, ki mu meče polena pod noge in ga silno ovira pri njegovem plemenitem delovanju? Naši brezvestni klerikalci! Učitelj začetnik mora živeti v silni draginji s 66 K na mesec in s tem se mora hraniti, oblačiti, plačevati stanovanje in skrbeti za izobrazbo; ali ni danes bolje plačana vsaka dekla in hlapec od učitelja? Naš klerikalizem je bil gluh in slep radi draginjske doklade neporočenim, začasnim učiteljem. Te sramote se ne bo nikdar mogel znebiti, to je vnebopijoča krivica, ki jo je napravil naš klerikalizem. In ti ljudje se upajo sedaj trditi v obraz našega nerazsodnega naroda, da niso bili omiki in napredku nikdar nasprotni? Sedaj prašamo, čigavo delo je, da je toliko odpadnikov od naše vere? Kdo provzročuje danes kulturni boj na Francoskem? Kdo je pustil, da so Lahi vzeli papežu državo ? Kdo je dovolil, da danes vlada kot župan framason Ernest Nathan v Rimu? — Mi pripisujemo to vse božji volji, kije nasledek greha! Vse se maščuje! Ljubezen do bližnjega je našemu klerikalizmu neznana reč. „Novo zapoved vam dam, ljubite se med seboj!“ je učil naš Odrešenik. Naš klerikalizem pa uči: „Novo zapoved vam dam, sovražite se med seboj!" Sovraštvo, ki ga je zanetil med našim narodom, gre v bujno cvetje. Boj za nadvlado v politiki se bije na verski podlagi. Po naših cerkvah in javnih shodih, po časopisih in drugod na vsej črti se vpije, da je vera v nevarnosti, v nevarnosti pa je le bisaga gotovih lakomnežev! Ce je kdo še takšen hinavec, lopov, izvržek človeštva, ki ne veruje ne v Boga ne v hudiča, samo da je pristaš klerikalne stranke, ta je katoliški mož, poštenjak od nog do glave. Nebroj hinavcev, svetohlincev, brezznačajnežev, obrekljivcev, lažnivcev, potuhnjencev, ki se na videz delajo po- rila z menoj, je bilo, kot da se Silva boji njegovih črnih oči. Naposled se je začel pogovor o grajskih gozdih, ki jih bodo sekali po zimi. Italijan je sam začel pogovor o tem in je govoril glasno, dasi je bil pogovor neprijeten. Težko je človeku, če se govori mrzlo o njegovi nesreči in si misli: tam je bila moja sreča in je ni več! Toda prav zato je govoril Italijan o grajskih gozdih in smeh mu je šinil čez obraz, ko je videl, da je pl. Vallan nehal govoriti s Silvo ter se mračen zamislil. Silvina roka je kot mrtva obstala v njegovi. Tudi gospod Seljak ni hotel govoriti o tem in je gledal na uro. Major Hugo je vstal. „Prosim, gospoda,11 je ponavljal Italijan, „to je bila največja vrednost pri gradu in brez njih je grad brez pomena. Polje ga dandanes ne more rešiti. In zid je zid in vsak ga je sit, če ni nič okoli njega.“ In hvalil je grajske gozde in razlagal je račune ter dobiček in nazadnje je dokazal, kako dobro kupčijo je naredil njegov stric, ko je kupil grajske gozde... „Gledal sem tudi grad," je pravil. „Vrednost ima kvečjemu kot starina. Za stanovanje bi se dalo porabiti komaj še nekaj sob. Srednjeveške znamenitosti nima. Zidovje se ne da jesti, poprava pa bi stala več, kot je vse skupaj vredno. Bilo bi komaj za ljudi, ki imajo denarja na kupu, a taki dan- danes nočejo živeti v taki pušči. Za kako tovarno bi se dal morda porabiti, pa je riskirano. Mi gremo na gotovo. Vinogradi so itak uničeni. Ljudje z denarjem gredo na velika letovišča ali na jug v Italijo ali kam drugam. Sem ne bo nikogar. Gasi so danes drugačni in daleč od lepega gre vse le za koristnim. Velik kapital na podlagi velike kupčije je v malem kraju nemogoč. Kam naj pride Slovenec s svojim jezikom ?“ „Slovenec ostane doma; mi ne potrebujemo nikogar," je rekla Silva in vstala. Videlo se je, da je razžaljena. „Gospodična pač misli po svoje, a razmere kažejo drugače. Življenje in čas zahtevata tako... Vprašanje vseh vprašanj je želodčno vprašanje in vse na svetu se giblje okoli njega, dasi je videti to grdo in prozaično". Italijan je izpil kozarec in se zasmejal. Nekaj grenkega je bilo v tej resnici in tako daleč od vsega lepega! Menda smo to čutili vsi in nihče ni vedel, kaj odgovoriti. Vallan je bil zamišljen in žalosten. „Da," je rekel potem, „in zato se toliko tujcev redi na tej zemlji, ker nebratsko izrabljajo to žalostno vprašanje, in mečejo s posmehom le drobtine onim lačnim, ki trpe in kopljejo zaklad na lastni zemlji ter ga nosijo njim pod noge." pobožne, ker jim to nese, je odgojila že naša klerikalna stranka. Razumništvo se je postavilo tej moderni kugi, ki je in še vedno okužuje naš nerazsodni narod na verski podlagi, po robu. Že pet let traja ta boj, a zdaj je dospel do viška. Na agi-tačnih shodih za deželni zbor se zahteva, naj se otroci uče manje kot doslej ter naj se šolska leta skrajšajo! Javno se zmerjajo učitelji, da so blazni anarhisti, somišljeniki kraljevskih morilcev in framasoni! Učitelji hočejo republiko, odpraviti hočejo cesarja in vreči Boga in duhovnike iz šol, kakor se to danes godi na Francoskem. Razsodni ljudje se zgražajo nad tem, — prepričali so se, da se na verski podlagi z namenom laže. Ali je potem čudno, da je čimdalje več verskih indiferentistov? Vera ni od strani framasonov pri nas v nobeni nevarnosti. Mesto framasonov je prevzel pri nas klerikalizem, ki se dela nedolžnega in svetega, a s svojimi deli okužuje naš narod ter šiloma ruva katoliško misel iz ljudstva. Kristus je imenoval pismarje in farizeje, ki so se delali silno pobožni ter so ljudstvo prav in dobro učili: „Vi ste pobeljeni grobovi!" Takšni pobeljeni grobovi so tudi naši klerikalni prvaki. Framasoni so v primeri s temi ljudmi pravi angeli. Framasoni so vneti za omiko in napredek, naši zagrizeni klerikalci so pa napredku nasprotni ter poleg tega gazijo z nogami še temeljne nauke naše lepe vere. Zapomni si, slovensko učiteljstvo, kdo te je imenoval tovariša, prijatelja in somišljenika anarhistov in kraljevih morilcev! Zapomni si in odgovori na to žalitev s tem, da storiš prav sedaj v naj večji meri vse v ta namen, da zmagajo pri bodočih deželnozborskih volitvah vsi kandidatje naprednjakov, možje, ki so vneti za duševno svobodo, za narodno šolstvo, za slovensko učiteljstvo! Učitelji, na boj proti svojim klevetnikom! Politične nesti. Papirnati zakoni. L. 1901 je avstrijski parlament sklenil zakon, s katerim se je dovolilo 750 milijonov za velike vodne ceste, kanale in vodne zatvornice, zveze velikih plavbnih rek i. dr. L. 1904 naj bi se z deli začelo in tekom 20 let naj bi bila dela gotova. A doslej se ni storilo še prav nič! Te vodne ceste bi bile za trgovino in splošni promet ogromne koristi. Zaradi tega zakona so se vršili v parlamentu hudi boji, a zdaj so padli milijoni in kanali v — vodo! Taka je vladna avstrijska politika. Povišanje vojaških plač. V vojnem odseku delegacij je bil sprejet soglasno Latourjev „Povsod je tako; kdor ima denar, je gospod in ima svoje pravice; za denar dobiš vse in lahko živiš dobro. Kdor hoče zaslužiti, se mora ponižati in biti hvaležen. Zakaj pa on nima denarja?" . . . Silva je odšla od mize in gospod Seljak je hotel dokončati ta neprijetni pogovor. „To je morda res," je rekel, „vendar mi ne potrebujemo tujcev ..." „Kupčija je svetovna in denar je sveta vladar,11 odgovoril je Italijan. Smejal se je zmagovito. Bil je že pijan in se mu je to poznalo. Klel je v svojem jeziku poltiho in se posmehoval. Vino je vrelo v njem. Vstal je ter šel čez dvorišče. Silva je bila prišla iz veže in se mu hotela ogniti. Stopil je k nji. Obstala sta, a bil je že mrak okoli. Zbežala je od njega in prišla k mizi vsa razburjena. Prinesla je breskev in smokev ter jih ponudila vsem. Potem pa je sedla k Vallanu. Gledala je vanj kot zamaknjena, kot mokre so se videle njene oči. Italijan se je vrnil k mizi, tresel se je od jeze . . . Zasmejal se je potem surovo in začel italijnasko pesem ... Vallan ga ni maral poslušati, zato je odšel v hišo. Italijan se je zasmejal za njim in rekel: „Vaš gost me je razžalil, kar si bom zapomnil! . . Zaklel je na glas in izginil skozi vrata v noč . . . \ predlog, da se povišajo plače moštva, z večino glasov pa se je sklenilo povišanje plač častnikov. Seveda se je sklenilo tudi nabaviti zopet nove kanone, ki bodo veljali le — 16 milijonov! Bržčas se sklene tudi, da se triletna vojaška služba splošno skrči na dve leti, kar je vsekakor dovolj, ker se itak vrše še orožne vaje z velikimi manevri. Vojni minister temu skrčenju ne ugovarja. Nemški socij. demokratje na Češkem in narodno vprašanje. Stranka nem. socij. demokratov na Češkem je imela shod, na katerem je bila sprejeta resolucija glede pravične rešitve narodnostnega vprašanja. V tej resoluciji zahtevajo socij. demokratje narodno avtonomijo ter splošno in enako volilno pravico za občine, okraje in okrožja. Zahtevajo samovlado in samoupravo za vsak narod. Vsak narod imej v uradih svoj narodni jezik ter vplivaj neposredno pri nastavljanju uradnikov. Sodniki morajo biti sinovi naroda, v katerem služijo. Torej češke uradnike Čehom, nemške uradnike Nemcem. Nepotrebna in celo pomisleka vredna je dvojezičnost uredništva. Nemški notranji uradni jezik za nemške dele Češke, češki notranji uradni jezik za češke dele. V narodnomešanih delih pa je poskrbeti za to, da tudi primernoštevilni zastopniki manjšin dele in najdejo pri uradih in sodnikih pravico v svojem jeziku. — Tak je narodnostni program češkonemških socijalnih demokratov, in nemško časopisje je ž njim vobče zadovoljno, ker gre tu za Nemce, ki so na Češkem v manjšini. Na Koroškem, Štajerskem in celo Primorskem bi pa seveda energično ugovarjali, ker je ondi možno Slovence nasilno majorizirati in teptati. Resolucija zagrebških uradnikov. Mnogoštevilno zbrani zagrebški uradniki so sprejeli sledečo resolucijo: Hrvatski avtonomni in državni uradniki mesta Zagreba, zbrani na sestanku dne 11. febr. 1908 sklepajo, da bodo v smislu zakona o varstvu svobode volitev glasovali pri vseh bodočih saborskih volitvah svobodno, po svojem lastnem prepričanju ter hočejo baš s takim postopanjem pokazati svoje spoštovanje in pokornost svojemu kralju, ki je sankcioniral zakon, po katerem je vsak uradnik popolnoma svoboden državljan. V smislu tega zakona se bodo hrvatski uradniki odločno uprli vsakemu pritisku glede svobodnega izvrševanja volilne pravice, in najsi prihaja ta pritisk od katerekoli strani. Vsak poizkus kakoršnegakoli vplivanja na volilno svobodo uradnikov se bode javil na pristojnem mestu, da se bode proti event. teroristom postopalo sodno. Hrvatski uradniki poživljajo vse uradništvo kraljevine Hrvatske in Slavonije, da uporabi koristi navedenega zakona ter ostane nevstrašno na braniku zakonitih pravic hrvatske domovine. Za vsak morebitni pritisk ter za vsako oškodovanje poedincev zaradi kršenja njihovih svetih domovinskih pravic se zavezujejo, dvigniti se vsi hrvatski uradniki v svojo obrambo in zahtevati od posameznih oseb in od strank kakor od vsega hrvatskoga naroda varstva in zaščite. — To resolucijo naj pazno prečitajo tudi državni in deželni uradniki na Kranjskem! Volitve na Hrvatskem. Deželnozborske volitve se vrše 27. in 28. t. m. za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo. Ban Rauch ima baje pooblastilo, da sme tudi novi sabor razpustiti, ako vlada ne doseže pričakovanega uspeha. Baje bo Rauch imenovan tajnim svetnikom za svoje „zasluge." Gotovo je, da vlada ne doseže pričakovanih uspehov nikdar več. Vseslovanski kongres. Slovanski poslanci avstrijskega parlamenta so sporočili profesorju Borsenku v Odesi, ki je daroval 100.000 rubljev v svrho prirejanja vseslovanskih kongresov, da bodo imeli meseca marca konferenco v državnem zboru, na kateri nameravajo razpravljati o vprašanju vseslovanskega kongresa. Te konference se udeleže baje tudi poljski poslanci. Na tem sestanku se bo tudi sklepalo, kje naj bi se priredil kongres. Bržčas se bodo zedinili za Prago. Srbija. Tekom osmih dni bo na vsak način sklenjena trgovinska pogodba za Avstro-Ogrsko, tembolj ker je to pogoj, pod katerim bo sprejet kralj Peter na dunajskem in ruskem dvoru. Potem se baje kralj Peter odpove vladi, ki jo nastopi prestolonaslednik Gjorgje. Mi tega ne verjamemo. Tudi Pašičev kabinet namerava baje potem odstopiti. —• V Srbiji vlada v splošnem precejšnja potrtost. Vsled dolgotrajne carinske vojne se je naselila na kmetih lakota, na kar je opozoril v skupščini mladoradikalec Lazarevič že tretjič. Več oseb je baje že vsled lakote umrlo! Čudno je, da predlaga ministrstvo višjo apanažo za prestolonaslednika v istem hipu, ko se govori v skupščini o lakoti. Mobilizacija Rusije? Tajno se razširja vest, da se ruska armada skrivaj mobilizira. Ob turških mejah so zbrani na vseh važnejših točkah številni ruski vojaki, pehota in konjeniki. Vojaška cesta v Batum je za civilno prebivalstvo zaprta in dovoljena le takim osebam, ki imajo posebne potne liste. Po tej cesti spravljajo na mejo težko artilerijo. Napetost med Rusijo in Turčijo je tolika, da je odločitev z orožjem baje neizogibna. Turčija je poslala 8 polkov na perz. mejo, proti Rusiji pa mobilizira 84 polkov. Železnica v Novi Bazar razburja vso Evropo. Rusi, Angleži in Francozi vidijo v podaljšanju bosanske železnice do Mitroviče le nemški „Drang nach Siidenu in Avstrija je le orodje Nemčije, ki hoče prodirati do Soluna, zato zahteva Rusija, da se tudi njej dovoli nova železnica od Dunava do albanskoja-dranskega obrežja. Turčija se bo pač morala udati, kar je začetek konca evropske Turčije. Listnica uredništva. G. Sokolov M. S. v S., P. Iskrena hvala! Sprejemamo z veseljem Vašo ponudbo. Oglasite se vsak teden! Na zdar! Jz slovenskih dežel Okrajni zastop brežiški so si končno Slovenci zopet osvojili ter so iztisnili iz zastopa Nemce tako, da imajo zdaj Slovenci večino. Poslanec Mareki se je izrekel v „Grazer Tagblattu" proti slovenskemu vseučilišču. Govori silno zaničljivo in žaljivo. A „Slovenec" dostavlja le: „Zabeležimo kot vestni kronisti.“ Vraga, ali sega pogodba z Nemci celo že na Štajersko? Isti „Slovenec" poroča prav reklamno tudi o predavanju prof. Belarja na Dunaju, a molčal je in molči o koncertih „Glasbene Matice" in slovenskih predavanjih. Čudno! -J- Simon Janežič, bivši ravnatelj Družbe sv. Mohorja, c. in kr. nadporočnik v p., je 18. t. m. v Celovcu nenadoma umrl. Bil je 67 let star. Pokojnik je bil brat slavnega sloven. slovničarja Janežiča. Dunajska „Slovenija" je priredila 13. t. m. veliko Trubarjevo slavnost s koncertom. Toda slavnostni večer našega prvega književnika Primoža Trubarja je minil brez dunajskih slovenskih literatov in umetnikov in brez ogromne večine dunajskih Slovencev. Menda se vsi boje — Trubarja! ? Prišli pa so Čehi in drugi Slovani, celo minister Prašek. „Slovenija" ima seveda deficit! Koroški slovenski učitelji. Ni čudno, ako učiteljstvo, ki služi dalje časa med koroškimi Slovenci, polagoma izgubi narodni čut. To se pravi: razumljivo je, ali pravilno seveda ni. V zadnjih letih ni bilo menda slovenskega shoda, kjer bi se ne bilo zmerjalo šolo in učitelje. Tudi „Miru" niso učitelji prav nič pri srcu. Vedno jih je zmerjal z „liberalci", „brezverci" in jih delal odgovorne za slabe šolske razmere, da si je učiteljstvo samo nedolžno na slabih šolskih razmerah koroških. Slovenske občine, krajni šol. sveti so se borili leta in leta za jezikovno izboljšanje šol, in kako malo se je še doseglo! Kaj pa naj stori učitelj, ki je v službi nam nasprotne deželne šolske oblasti in pod strogim nadzorstvom toliko in toliko „špicljev" ?! Če ga pri tem pa še lastni rojaki dolže, da je kriv neuspehov v šoli, če ga napadajo in sovražijo, potem je seveda razumljivo, da se ne more navduševati za one, ki ga tepejo in jih ljubiti. Tako odganjajo Slovenci šiloma svoje ljudi od sebe ter jih tirajo v nemški tabor ali jih vsaj napravijo mlačne, indiferentne! Ali vkljub tej nemili usodi je ostalo mnogo učiteljev zvestih svojemu ljudstvu in svoji narodnosti. In te bi morali Slovenci le navdu- ševati ter jih bodriti v delu za narod. Toda „Mir" se je nedavno zopet spravil na slovenske učitelje, kijih dolži, da izkušajo „poliberaliti" še trezno in narodno misleče koroško ljudstvo. Komaj je nekaj slovenskih učiteljev na Koroškem, že se dvignejo proti njim lastni bratje. Ne vidijo pri tem trnjeve poti slovenskega učitelja, zadošča jim, da ni klerikalec. Torej najprej klerikalizem, potem narodnost. „Mirov" galgenhumor ali pa skrajni cinizem. Tako mimogrede omenja „Mir" v predzadnji številki tudi, da se bo vršil letošnji občni zbor „nemškega šulferajna" ob Binkoštih v Celovcu. Namesto da bi list stvar ali kratkomalo zabeležil ali v par vrsticah opozoril na škodljivo delovanje tega društva in vzpodbujal k živahnemu delovanju za našo „Ciril in Metodovo družbo", dostavlja k naznanilu shoda še: joj-mene, to nas bodo bolela ušesa 1 Gospoda, to je ali „galgenhumor" ali pa cinizem. Slovenski koroški učitelj. Dvojna mera. Ni še dolgo tega, ko je vlada podržavila zasebno nemško ljudsko šolo v Skednju pri Trstu, pa je že iznova pokazala vlada svojo pristranost na drugem, še bolj kričečem slučaju. 2000 duš broječi nemški goriški koloniji podari vlada sedaj zopet kar 6razredno ljudsko šolo. Država prevzame namreč v svojo oskrbo goriško schul-vereinsko šolo ter prideli dvema učiteljema še štiri učne moči. če pomislimo, da je pri slovenskem oz. italijanskem učiteljišču v Gorici že 6 dekliških in 8 deških razredov vadnice, ki so, počenši od 3. razreda, vsi nemški, potem treba priznati, da vlada res vzorno skrbi za — nemško šolstvo. Neprijetno pa mora dimiti vsakega pravično mislečega človeka dejstvo, da ista država ne privošči v Trstu tisočem in tisočem slovanskega ljudstva niti enega razreda ljudske šole. Tudi goriškim Slovanom je vlada tako brezsrčna mačeha, saj si morajo Goričani — Slovani vzdrževati na svoje stroške 19 razredov ljudske oz. meščanske šole. Takisto ljubezniva se kaže država Koprčanom. V Kopru je za jako važno praktično izobrazbo učiteljiščnikov le e n o-razredna slovenska vadnica, za Hrvate, ki imajo tam na učiteljišču še vedno zadnja dva tečaja, pa sploh ni hrvatske vadnice. Tako se deli v Avstriji pravica Slovanom in Nemcem. Boj, neizprosen boj Beckovi vladi! Shod „Narodne delavske organizacije." V nedeljo 9. t. m. se je vršil v tržaškem „Narodnem domu" impozanten shod „Narodne delavske organizacije." Shod je bil sklican v namen, da se pojasnijo neznosne razmere, ki vladajo že dalje časa v prosti luki. Vlada daje tu namreč gotova dela v zakup raznim zadrugam. Med temi sta najvažnejši „Cooperativa Zollia" in „Consorzio del Lloyd.“ Ti dve zadrugi imajo v rokah socijalisti, ki na svojo roko oddajajo dela težakom ali dninarjem. Odkar se je pojavila na političnem pozorišču „N. D. O.," pa ste postali ti dve zadrugi popolnoma politična domena soc. demokratov. Ker postaja „N. D. O." vedno močnejša, izkušajo zdaj socijalisti s silo vplivati na slovenske delavce. Odslavljajo jih, kjer jih le morejo. Da to ni socijalistično, to je gotovo. Tako postopanje je terorizem naj hujše vrste, če misli socijalna demokracija na tak način pridobiti si nazaj slovenske delavce, se pač kruto moti. če noče in noče spregledati, potem pa zanjo sploh ni pomoči. Delavstvo je tega terorizma sito in je to pokazalo tudi na nedeljskem shodu „N. D. O." Na tem shodu je bilo navzočih tudi par zastopnikov jugoslovanske socijalne demokracije, a so se s svojim nastopom, češ, da bi moralo slovensko delavstvo prositi zadrugi „odpuščanja," le blamirali. Slovensko delavstvo je soglasno svečano protestiralo proti takemu nesoči j lističu emu početju in storili se bodo, kakor je to vodstvo „N. D. O." obljubilo, tudi primerni koraki, da se takemu strahovanju enkrat za vselej v okom pride. — čudno, čudno vlogo igra tu jugoslovanska socijalna demokracija v družbi z italijanskimi socijalisti! Slovenski trgovci v Trstu. Pred nedavnim se je vršilo v Trstu zborovanje zadruge trgovcev in jestviničarjev. Polovica zborovalcev je bila slovenska. Ker pa Italijani v svoji ošabnosti Slovencem niso dopustili niti slovensko govoriti, so jeli Slovenci hrupno obštmrirati, da je bil vladni zastopnik primoran, shod razpustiti. Vedenje italijanskih trgovcev, ki živijo tudi od slovenskega denarja, vzbuja splošno ogorčenje. Italijanski listi silno napadajo slovenske trgovce. Umestno bi pa bilo, da bi vsi tudi izventržaški Slovenci jeli izvajati primerne konsekvence in se vendar enkrat tudi praktično zavedli gesla: „Svoji k svojim." To bi bil najboljši odgovor laški ošabnosti in prenapetosti. Kranjsko. Slovensko uradništvo in kandidatje. Še nikdar se niso razni kandidatje toli jasno zavedali odločilne moči uradništva kakor pri bodočih deželnozborskih volitvah. Vse špekululira danes na uradniške glasove in na veliki vpliv uradnikov pri volilcih. Toda slovensko uradništvo ve, kaj ima storiti, saj ne more nikdar pozabiti besed dr. Šušteršiča v kranj. dežel, zboru, da uradniki le žro, žro in žro ter da so naj večji lenuhi, uši, parasiti, biriči sloven. kmeta i. t. d. Slovenski uradniki ne bodo nikdar pozabili nesramne, po maščevanju do neba kričeče interpelacije posl. Gostinčarja in tovarišev v drž. zboru, ki so pred vsem svetom oblatili slovensko uradništvo, v prvi vrsti slovenske sodnike, da so sleparji, krivoprisežniki in podkupljene!, ki spadajo v kriminal! Kandidatov stranke dr. Šušteršiča in Gostinčarja slovenski uradniki, ako imajo le trohico samospoštovanja in ponosa, ne bodo nikdar volili! Možje, katere podpira uradništvu skrajnje sovražna in besno krivična klerikalna stranka, niso kandidatje slovenskih uradnikov. Dr. Šušteršič je zopet pred 14 dnevi grozil, da pomete iz deželnega odbora kranjskega vse neljube mu uradnike. Klerika lei hočejo torej slovensko uradništvo iztrebiti iz vseh uradov, kjer imajo moč. Uradniki 1 Tovariši! Vsi za enega, eden za vse! Kar se obljublja danes deželnim uradnikom, isto se more zgoditi vsem drugim! Vsi slovenski uradniki pa moramo biti napredni in svobodomiselni, saj služimo svoji domovini, ki ne sme pasti pod absolutno krutovlado klerikalnih sovražnikov slov. uradništva! Izdajalec, ostuden Efijalt svojih kolegov je oni uradnik, ki voli kandidata protiuradniške in nenarodne stranke! Na dan z imeni takih izdajic! Priobčimo jih v naših listih, da jih spozna domovina ter jih izključi iz vseh narodnih družb. Sloven. učiteljstvo klerikalno in nem-škutarsko? To ni mogoče! „Učit. Tovariš," „Naš list,“ „Sloven. Narod" i. dr. listi so že v neštetih člankih dokazali, da so naši klerikalci in Nemci najbesnejši sovražniki učiteljstva. Klerikalci so odločno proti šolstvu, proti zavednemu učiteljstvu; klerikalci so odločno proti povišanju mizernih učiteljskih plač ter so svoje grdo sovraštvo proti vrlemu učiteljstvu na prav gnusen način pokazali že neštetokrat s takimi psovkami in očitanji, ki jih učitelji ne morejo pozabiti nikoli več. Kdor ni morilec lastne družine, kdor ni svoj najhujši sovražnik, kdor ljubi napredek in želi narodu višje duševne prosvete, gospodarsko in politično srečnejših in svetlejših časov, tisti bo odklonil klerikalne in nemškutarske kandidate! Ljubljansko učiteljstvo bo soglasno volilo na-rodnonapredna kandidata, dr. Ivan Tavčarja in dr. Karla Trillerja, dolenjsko učiteljstvo g. notarja Ivana Plantana, gorenjsko mestno učiteljstvo pa voli soglasno župana dr. J. Vilfana. To so iskreni že velikokrat preizkušeni prijatelji šolstva in učiteljstva, neumorni delavci za napredek in svobodo našega naroda! Slovenski meščan, ali si res samomorilec? Slovenski trgovec, slovenski obrtnik, slovenski hišni posestnik! Prišla je ura, ko dokažeš, ali si resnično inteligenten in ali znaš misliti z lastnimi možgani. Klerikalnonemška zveza hoče uveljaviti za deželni zbor tako volilno reformo, ki vzame meščanskim slojem vso moč in ves vpliv na deželno upravo in dežel, finance. Mesta hočejo pomešati s kmeti-škimi okraji tako, da bodo meščanje ostali povsod v manjšini ter bodo zmagovali poslej le klerikalni kmetje ali delavci. Političen samomorilec je tisti meščan, ki podpira klerikalne in nemškutarske kandidate, kajti klerikalci in Nemci hočejo meščanstvo politično popolnoma ubiti! Kmet skrbi zase, toda meščan se ne more sam izročati vladi kmetskim in nemšku-tarskim slojem. Mesta in trgi, ki plačujejo največ davkov, ne bodo tlačanila kmetom, ki vendar od mest in trgov žive. Gorje našim trgovcem in obrtnikom, ako jim bodo gospodarili klerikalni kmetje in njih klerikalnonemšku-tarski voditelji! Meščanje, mislite na svoje otroke in vnuke ter volite može, ki branijo vaše naj-svetejše pravice! Naš kandidat je župan dr. Janko Vilfan. Dr. Vilfan je sin slovenske matere, sin naše Gorenjske; že od deških nog se je vedno kazal odločnega rodoljuba, že kot mladenič je stal vedno v prvih vrstah delavnih domorodcev ter je kot zrel mož povsod neumorno deloval zasebno in v narodnih društvih za napredek in svobodo svojega naroda. Vedno je bil živahno delaven na čelu najzvestejših prvoboriteljev, povsod demokratičen, prijazen, vljuden in vslu-žen ter nesebično požrtvovalen. Odkar je župan v Radoljici, pa je še posebno dokazal, daje mož uspehov bogatega dela. V treh letih je vzlic ogromnim težavam dogradil izvrsten vodovod. Toli znamenito delo je dovršil v 3 letih, ko bi pač marsikdo rabil za to desetletje! Radoljica, še nedavno zanemarjeno mestece, se danes vedno lepše razvija, in lepe hiše rastejo drugo za drugo. Povsod je vplival župan dr. Vilfan, da naglo procvita mesto Radovljica. Zdaj deluje z vso energijo zopet na to, da dobi Radoljica kmalu tudi električno luč. Dr. Vilfan je bil oni vrli mož, ki je pri radoljiški občini vvedel samoslovensko uradovanje ter se je s tem za večne čase vpisal v politično zgodovino slovenskih mest. Dr. Janko Vilfan je kremenit značaj, vse življenje železno dosledno naroden in napreden, povsem nesebičen in vzorno požrtvovalen. Vedno je zvesto pozoren na gospodarske, politične in kulturne koristi svojega naroda. Dr. J. Vilfan je Sokol kristalnočistega imena, neomadeževanih rok, velenadarjen, izboren govornik in kakor mravlja marljiv delavec. Kot slovenski napreden odvetnik je obenem povsem neodvisen na levo in na desno ter more brez strahu z vso odločnostjo zastopati vse meščanske sloje. Skozinskoz demokratične duše, ne pozna dr. Vilfan nobene ošabnosti, nego je ljub brat vsakemu Slovencu. Tak mož je naš kandidat! Volili ga bomo vsi z navdušenjem in zaupanjem, ker vemo, da ne najdemo v svojih vrstah sposobnejšega kandidata, kakor je dr. Janko Vilfan. „Neodvisni" kandidat pl. Detela je suženjsko odvisen od c. kr. dež. vlade, od Nemcev in klerikalcev. Detela je aktiven drž. uradnik, ki mora misliti, govoriti ter delati le to, kar mu dovoljuje nemški dež. predsednik baron Schwarz. Da pa je Schwarz zelo nenaklonjen slov. narodni politiki, je pokazal tekom kratke dobe svojega delovanja v Ljubljani že večkrat. Kakoršen gospodar, tak njegov uslužbenec! Detela ne bo smel in ne bo mogel zastopati narodnih interesov Slovencev, nego bo pred vsako vladno sapico zlezel pod klop. Toda Detela je tudi odkrit nemškutar. Zdaj se pač dela Slovencem pravičnega, a ko je bil še v Kočevju, je podpiral nemške nacionalce proti Slovencem, se je bratil z naj hujšimi sovražniki naše narodnosti ter je javno heilal. V Jesenicah je podpiral ves čas le tovarniško nemško stranko ter je odločal vedno le na škodo Slovencev. Njegov komisar Sehitnig je pripomogel Nemcem na Jesenicah do sedanje moči proti Slovencem, in glavar Detela je Schitni-gove odredbe odobril. Glavar Detela je kriv sedanjih, za slovenski narod sramotnih in žaljivih razmer na Jesenicah; Detela je po navodilu Schwarza glavni krivec tega n e-odpustnega greha ter je izdajalec slovenskih interesov na Jesenicah! Detela govori v svoji rodbini izključno nemški, vzgaja svoje otroke čisto v nemškem duhu ter se kaže povsod odvisnega služabnika nemške deželne vlade. Odvisen pa je tudi od klerikalcev, ki so mu kandidaturo ponudili in ki so dobili od njega obveznih zagotovil, da bo v deželnem zboru delal po klerikalnem programu. Župnik Špendal je to priznal na volilnem shodu klerikalcev v Ljubljani, zato ni nobenega dvoma več, da je Detela odkrit klerikalen kandidat. Detela pa je tudi kandidat Nemcev; kar je priznal župan Mally in kar priznava vse gorenj s k o nemškutarstvo in nemštvo. Detela je torej na vse strani odvisen kandidat, ki ima že danes zvezane roke ter ima na ustih tako veliko torbo, da si ne upa stopiti javno pred slovenske volilce. Kdor ni izdajalec svoje slovenske matere, kdor noče nakopati največje sramote svoji domovini, ne bo nikdar volil Detela, nego delavnega naprednega slovenskega župana — dr. Janka Vilfana! Nova impertinenca barona Schwarza. Veriga Sehwarzovih impertinenc je vsak dan daljša. Ako bi bila klerikalna stranka le še za silo narodna, bi moral bučati ves klerikalni gozd katoliškonarodne žurnalistike proti Schwarzu, ki hoče igrati na Kranjskem pravcatega Hederva-ryja. Seveda klerikalci svojega sobojevnika proti naprednjakom ne morejo napadati, zato molče na vse kričeče žaljitve slovenskega naroda in na vsa Schwarzova izzivanja slovenske zavesti. Da hoče Schwarz ponemčiti vse c. kr. državno uradništvo, da je poročal osrednji vladi, kako nezanesljivi so slovenski uradniki za vladne urade, da je ukazal dežel, sodišču dopisovati slovenskim uradom le nemški ter da izkuša slovenske sodne uradnike uničiti, to vse klerikalcem ne zadošča. Tihi so, kakor bi bilo vse v najlepšem redu! Ali ni tudi to očividen dokaz, da so naši klerikalci zvezani z nemško deželno vlado in z Nemci ? Ali ni dokaz te zveze odredba Schwarzova, da se vrše deželnozborske volitve tudi v „Unionu", ker so to želeli klerikalci? Ne, ničesar nimamo proti temu podjetju, nasprotno, veseli smo, da je baš najlepši in naj večji hotel v Ljubljani slovenski; toda dr. Šušteršič s svojimi oprodami je z demagoškimi shodi, žal, ta hotel toli bedasto kompromitiral, da naprednjaki nikakor ne morejo pozabiti, kakšne psovke so letele baš iz hotela „Uniona". V sedanji bojni dobi določati tak prostor naših naj krutejših in najkrivič-nejših žalitev za volišče, je čisto nepotrebna provokacija naprednih volilcev. Tu nam ne gre za „Union", nego ugovarjamo le proti izzivanju barona Schwarza. Da „Union" danes res ni več neutralen prostor, je dokazal tudi sam neodvisni dr. V. Gregorič, ki ni priredil svojega shoda v hotelu „Union", nego v — neutralnom „Mestnem domu". Neodvisni kandidat dr. Gregorič torej sam ni smatral „Uniona" primernim lokalom za shod neodvisnih volilcev, baron Schwarz pa sili celo naprednjake na volišče v „Union"! A Schwarzu še to ni dovolj. Zdaj je izdal volilne glasovnice, na katerih se ščeperi nemščina v debelih črkah na prvem mestu, slovenščina pa stoji ponižno na drugem. V slovenski deželi taka provokacija je res škandal vseh škandalov. Klerikalci pa vendar molče! Lepi časi gredo v deželo. Volilni shodi v Ljubljani. V soboto se je vršil volilni shod neodvisnega kandidata dr. V. Gregoriča in narodnogospodarskega kandidata dr. V. Ravniharja. Prvi je na-glašal, da je „na levo in desno neodvisen demokrat", drugi pa da je „naprednjak protikle-rikalec". Shoda se je udeležilo okoli 350 oseb, večinoma radovedni pristaši narodnonapredne in socijalnodemokratske stranke. Večina je molčala. Nasprotniki narodnonapredne stranke pa so govornikoma pritrjevali. Socijalist Kocmur je izvajal, da ima vtisk, kakor bi stal shod pod pokroviteljstvom knezoškofijstva. V nedeljo dop. pa se je vršil istotam shod narodnonapred-nih volilcev, katerih je bilo nad 400. Kandidata dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Triller sta ob navdušenem pritrjevanju persiflirala nasprotna kandidata, ki obljubljata praznih rok svojim volilcem zvezde in solnce z neba ter trosita okoli sebe milijone, katerih nimata. Velike obljube so ceneno slepilo; „neodvisnost" je dokaz politične bojazljivosti in neodkritosrčnosti. Slepomišenje pa je burka, nedostojna za kandidata in za volilce. Oba govornika sta dostojno in stvarno pobijala germanizatorja Schwarza in klavrnost Sclrsvarzove vlade, ki ni nič druzega, nego izvrševalni organ S. L. S. dr. Susteršičeve. Oba govornika sta se izrekla za pošteno splošno in enako volilno pravico, ki je v svoji čisti izvedbi vzor vseh volilnih sistemov. Naj se le predlaga v dežel, zboru, kandidata bosta za njo prva glasovala. Toda klerikalci take splošne in enake volilne pravice nočejo, nego hočejo le prikrajšati volilno pravico meščanstva ter nedotaknjen ohraniti privilegij 81 veleposestnikov, ki volijo 10 nemških poslancev. Oba govornika sta naglašala, da sta neustrašena naprednjaka svobodomisleca, ki bosta zastopala vse mestne sloje z vso vnemo. Vo-lilci so kandidatoma viharno ploskali. V nedeljo pop. sta ista dva kandidata priredila volilni shod na Opekarski cesti za volilce trnov, in krakovskega okraja. Tudi ta shod je bil izvrstno obiskan ter so volilci navdušeno odobravali trezni in resnobni program obeh kandidatov. Ribnica hoče imeti svojega kandidata. Napredni Slovenci v Ribnici zahtevajo, da postavi napredna stranka v tej skupini svojega kandidata. Ribniški klerikalci so namreč sklenili, da bodo pri deželnozborski volitvi v skupini Kočevje-Ribnica glasovali za zagrizenega nem-ško-nacionalnega kandidata dra. Eggerja. Prijateljstvo slovenskih klerikalcev in kranjskih nemških nacionalcev postaja čimdalje večje, kar seveda jasno priča, koliko je klerikalni stranki za slovenski narod. Stranka, ki podpira fa natičnega Nemca, ubija samo sebe. Kandidatje narodnonapredni v volilnem okraju Mokronog-Radeče-Litija-Trebnje-Žužemberk-V išnjagora so sledeči gg.: Fran Prijatelj, posestnik v Tržišču, Josip Pehani, posestnik v Žužemberku in Viljem Tomič, posestnik in trgovec v Trebnjem. 50-letnica Viktorja Parme. Odlični slovenski skladatelj, ljubeznivi in velesimpatični avtor „Urha, grofa Celjskega,u „Ksenije," „Stare pesmi," „Caričinih amaconk," „Nečaka" in nebroja občepriljubljenih pevskih, orkestralnih in klavirskih skladb. Viktor Parma je slavil 20. t. m. svoj 50-letni jubilej. Zaslužni mož zre lahko s ponosom in zadovoljstvom na svojo preteklost, saj je Viktor Parma prvi slovenski skladatelj, čegar dela so se proizvajala z velikim uspehom tudi po drugih slovanskih odrih. Velika, da, ogromna in izredno popularna je baš glasbena literatura, ki jo je tekom svojega življenja podaril našemu narodu Viktor Parma. Ta beloglavi jastreb slovenske glasbe je ponosno vzletel do naj višjih višin sočasne slovenske muzikalne umetnosti; podal nam je najfinejše, najrafiniranejše orkestralne umotvore, naj dovršenoj še opere in najelegant-nejše plesne točke; napisal je najvspešnejše koračnice ter krasne pesmi, ki so danes že last vsega naroda. Glasba V. Parme k narodnim igram „Rokovnjači" in „Le gij onarj i“ je veleprilj ubij ena križem vse Slovenije, in njegove „Zdravice" se prepevajo povsod, kjer so le veseli rojaki. Zato pa moramo biti od srca hvaležni gosp. jubilarju in ponosni na njegovo delo. Bog ga živi v čast slovenske glasbe še mnoga, mnoga leta! — Slovensko gledališče, slovenska pevska in glasbena društva ter slovenske orkestre pa opozarjamo na ta jubilej dičnega slovenskega umetnika. Narod, ki svojih zaslužnih mož ne časti, jih vreden ni! Ali mora res biti organizacija slov. di-jaštva politična? Iz krogov dijaštva smo pre-jeli tale dopis : Ko se je lani tam na Štajerskem pojavila nova napredna dijaška struja in se je obenem ustanovilo tudi njeno glasilo „Svoboda", se nam je zdel ta pojav kot tak z ozirom na neznosne razmere, ki so vladale po štajerskih šolah, le simpatičen. Pozdravili smo „Svobodo" celo kot novo boriteljico proti klerikalnemu terorizmu in strankarskemu fanatiziranju sloven-venskega dijaštva. Znamenja, ki se zadnji čas pojavljajo pri dijaštvu okrog „Svobode," pa nas nič kaj ne morejo razveseliti. Vse kaže, da so voditelji te struje izgrešili svoj pravi cilj in da jih v vsem vodi bolj ali manj samo animoznost proti takozvani narodno-radikalni struji, ki mora biti vsakemu slovenskemu naprednjaku simpatična po njenem res odločnem in odkritem nastopanju ne samov narodnih vprašanjih, marveč tudi v vprašanjih svobodomiselstva. Struja, kakor narodno-radikalna, je pač vsestranske podpore vredna. Vzpričo tega moramo le obžalovati vedenje „Svobode." Je-li res pametno, na ta način izrabljati moči naprednega slov. dijaštva? Nikakor ne moremo odobravati, da se dijaška struja proglaša za politično organizacijo. Smo in hočemo biti odkritosrčni napram „Svobodi," zato pa moremo le tem iskrenejše obžalovati tako delo. — Zadnja „Omladina" priobčuje o vprašanju političnega strankarstva med dijaštvom zanimiv članek izpod peresa „Korotanskega," članek, kojega tendenci se tudi mi pridružujemo. Tudi mi mislimo, da bi bilo koristneje za di-jaštvo, da bi se v prvi vrsti zanimalo bolj za kulturna vprašanja in bi tudi politična vprašanja raje nepristransko in brez predsodkov proučevalo, kakor da bi se udajalo slepemu strankarstvu. Cenimo previsoko slovensko mladino, da bi jo hoteli zavajati v politično strankarstvo in mislimo, da bi se tudi trezni ljudje v narodno-napredni stranki lahko premislili, igrati se na tak način z usodo in ekzistenco slovenske mladine. In s tega stališča moramo tudi obsojati, če se ta ali oni slovenski list ne ženira tako politično strankarstvo med dijaštvom še podpihavati. „Svoboda" naj nam ne zameri naše odkritosrčne sodbe. Vse, kar je prav! In drugim merodajnim faktorjem kličemo i mi: Ne zavajajte in ne zastrupljajte slovenske mladine s slepim strankarskim fanatizmom! Mladina je le prevečkrat prevročekrvna in lahkomišljena, tako da bi bila odkrita svarilna beseda marsikje bolj na mestu, nego pa neumestno podpihovanje. Naroden radikalec. Velika Sokolova maskerada v Ljubljani se vrši pod naslovom „N ap oleo n v Egi p tu" Priprave so ogromne. jtaznoterosti. Družba sv. Mohorja bo letos po številu članov zopet napredovala. Odbora zlasti veseli, „da naročuje ogromna večina vezan molitvenik"! Mi pa smo toli neverni Tomaži, da pripisujemo večje število Mohorjanov veselemu dejstvu, da izda družba pesmi Simona Gregorčiča! Te pesmi bodo celo ilustrovane. Sl. odbor naj bi po zgledu društva sv. Jeronima v Zagrebu poskrbel antologijo slovenskih pesmi. Prepričani smo, da bo potem število Mohorjanov vztrajno raslo. Slovansko delo med Nemci. Srečka Albinija opereta „Baron Franjo Trenk" je dosegla v Lipsiji s svojimi hrvatskimi narodnimi kostumi ter s hrvatskimi motivi najlepši uspeh. Zadovoljna publika je izpremenila v drugem dejanju oder v pravi cvetličen vrt in več tujih gledaliških ravnateljev si je zagotovilo pravico uprizarjanja krasno uspele hrvatske opere. Albinija poznamo Slovenci po njegovi operi „Maričon", ki se je uprizorila pred leti na ljubljanskem odru ter je imela najlepši uspeh. Tako je zmagal med Nemci Slovan s slovansko glasbo in slova n, vsebino operete. Nemci so pač glupih nemških in francoskih pajacad že siti. Renegat Lehar je z „Lepo vdovo", kjer je snov črnogorska in glasba večinoma češkoslovanska, tudi dosegel velikanski uspeh. Želeti bi pač bilo, da bi tudi naš V. P a r m a prišel na kak tuj oder s svojo opereto „Amaconke carice". Gotovo bi tudi dosegel uspeh spričo banalnosti in šablonske bedarije nemških operet! Tolstojeva dela dramatizovana. Nedavno so igrali na Dunaju v dvornem gledališču dra-matizovani roman „Ana Kar eni n a". Glavni prizori so: konjska dirka s pravimi konji iz dvornih hlevov in s pravimi jokeji ter grmenje resničnega brzo vlaka, ki povozi Ano Karenino! Dramatizacijo sta spisala dva Francoza. Zdaj pa se igra na Dunaju „Kreutzer-jeva sonata," ki sta jo tudi spisala dva Francoza in sicer zopet sila brutalno. Kakor znano, se je igrala tudi v Ljubljani Tolstega dramatizovani roman „Vstajenje," ki sta ga takisto dramatizovala dva Francoza. Tako je danes Tolstoj na vseh evropskih odrih. Pravda H. Sienkiewicza. Z Dunaja poročajo, da se ima vršiti pravda, ki so jo naprtili nekateri ruski dijaki Poljaku H. Sienkie-wiczu na vrat zaradi njegovega odgovora na članek Bjornsona. Zastopnik ruskih dijakov je baje vložil obširno tožbo zoper Sienkiewicza; v tej tožbi se nahajajo rezki napadi na poljsko upravo v Galiciji. Zagovornik H. Sienkievncza je vložil ugovor zoper to tožbo, trdeč, da pisma H. Sienkievvicza ne obsegajo kakega razžaljenja. Višje sodišče je zares odklonilo tožbo in naročilo dijakom, da morajo tožbo vložiti v nemškem jeziku. Dr. Rosenblatt, zagovornik H. Si-enkiewieza, je izjavil, da dospe H. Sienkiewicz, goječ popolno spoštovanje do avstrijskih sodišč, sam pred porotnike na Dunaj. Razbojnik v vreči. Na pusti grofa Ka-rolya Mateszalke na Ogerskem se je zgodil nedavno jako romantičen slučaj. Zvečer je bila mlada gozdarjeva hčerka sama doma. Nekdo potrka nakrat na vrata in v sobo je vstopil raztrgan berač z vrečo na rami. Prosil je dekleta, da bi smel prenočiti v hiši. Toda deklica mu je odrekla gostoljubje, češ, da ne more sprejeti tujca pod streho, ker je čisto sama doma. „Pa mi vsaj dovolite, da spravim tole vrečo v vašo kuhinjo; vse, kar imam na svetu, je v njej: nekaj cunj, malo kruha in žita. Sam pa pojdem v kak skedenj". Dekle je dovolilo in berač je postavil vrečo v kot kuhinje ter odšel. Toda nakrat se je začela ta vreča premikati in iz nje se je pokazala roka z nožem. Ali gozdarjeva hči ni izgubila prisotnosti duha. Zgrabila je hitro za puško, ki je visela na steni, namerila v vrečo in ustrelila. Vreča se nilveč premikala, iz nje pa je tekla kri. Deklica je hitela v bližnjo vas ter je pripeljala seboj orožnike, ki so razvezali vrečo. V njej so našli mrtvega človeka, nož, revolver in piščalko. Eden izmed orožnikov je zapiskal pri oknu in prileteli so triji neoboroženi ljudje-razbojniki, ki so jih orožniki zvezali. Roparji so hoteli ustreliti gozdarjevo hčer ter potem oropati vso hišo. Toda pogumna gozdarjeva hči jim je prečrtala račune. Skupni občevalni jezik vseh Slovanov. Že Hrvat Jurij Križanič je uvidel nujno potrebo skupnega občevalnega jezika. Živel je ta mož pred 300 leti! Ako bi se bila takrat ta misel uresničila, kje bi bili že danes Slovani! Živo so se zanimali za rešitev vprašanja o skupnem občevalnem jeziku v preteklem stoletju veljaki raznih slovanskih plemen, kakor Kollar, Jungmann, Herkel, Majar Ziljski, Šafafik, Oreš-kovič, Polit- Desančič, Vorončič, Surowecki, Macejewski, Dobrjanskij, Lamanskij, Hilferding, Linde, Hattala, F. Podgornik, Budilovič, Štur ter še mnogo drugih. Nekateri so se zavzemali za umetni jezik, drugi so zopet bili zato, da se jedno slovansko narečje izvoli za posredovalni jezik slovanski. Tudi na začetku tega stoletja se zopet oglašajo možje s predlogi glede skupnega občevalnega jezika vseh Slovanov. Tako je n. pr. lani izdal J. H o š e k v Kromefižu knjigo: Gram-matik der neuslavischen Sprache (einer Vermit-tlungs-Sprache der Slaven der Osterreichisch-Ungarischen Monarchie). Hošek predlaga umetni jezik. Letos pa je objavil v pražski reviji „Osveta" slavni dr. Hermenegild Jireček članek: „Beseda o skupnem občevalnem jeziku vseh Slovanov," v katerem predlaga za tak jezik srbsko-hrvaško narečje, katero govore Hercegovci in Dubrovčanje. On pravi, da je staroslovenščina mrtev jezik, umeten jezik sestaviti je zelo težko tako, da bi ugajal vsem zahtevam, ruski jezik je sicer razširjen, toda Malorusi, Čehi in Poljaki bi ga ne sprejeli, ker bi se bali za svojo individualnost, vrhu tega pa ima isto lastnost, kakor češki ali poljski jezik, namreč, da se težko izgovarja in težko uči. Bil bi torej edini srbsko - hrvatski jezik, ki je najkrasnejši izmed vseh slovanskih jezikov, ter ima vse lastnosti za občevalni jezik vseh Slovanov. Obenem je nekakoršen neutralen jezik med slovanskimi jeziki. Jireček konča svoj članek z besedami: V resnici veličastna perspektiva: Skupni občevalni jezik za stopetdeset milijonov slovanskega ljudstva, ne da bi se s tem prekinila ali preprečila samostalnost in daljši razvoj vsakega, doslej se izobražujočega jezika posameznih plemen slovanskih! O tem članku pa piše Adolf Černy v „Slovenskem Pfehledu." Ta simpatični predlog bo imel ne samo postati predmet važne diskusije v vsemslovanskem časopisju in vsem slovanskem znanstvenem svetu, nego imel bi biti na programu nameravanega vseslovanskega shoda. Ako se posreči iz tega shoda napravili podjetje, simpatično vsem Slovanom in od vseh priznavano, bi bil primerna institucija za rešitev tako važnega in v predlogu Jirečkovem tako zelo enostavnega in jasnega vprašanja, če bi shod predlog sprejel, morala bi v vseh slovanskih deželah nastati živa propaganda te misli in realnega dela za njegovo hitro uresničenje. Mi mislimo, dajeta misel sposobna življenja in da bi ji naša brezbrižnost ali nevoščljivost in ljubosumnost ne imela dati zaspati.11 Volitev skupnega občevalnega jezika ne izgine preje z dnevnega reda, da se ali uresniči ali pa da izginejo Slovani tako, kakor so izginili Polabski Slovani in kakor ginejo Slovani na Pruskem, Dol. Avstrijskem in Ogrskem. To vprašanje je pa tudi eminentno socialnega ter kulturnega pomena, ter bi se ga morali lotiti delavci, obrtniki in trgovci. Ti najbolj čutijo usodo malega naroda. 300 let se to vprašanje rešuje, in še vedno ni blizu svoje rešitve. Treba je ubrati drugo pot. Dolžnost inteligence je, iti med vse sloje naroda, ljudstvu razložiti in pojasniti ta problem. Prepričani smo, ako bi se na tak način postopalo pri vseh slovanskih plemenih, bi kmalu imeli Slovani skupno kulturno vez, svoj občevalni jezik, kar bi bilo v tem stoletju epohalnega pomena. Vprašajmo se, ali je treba čakati, kaj sklene nameravani vseslovanski shod. Kaj pa, ko bi ta shod predloga glede skupnega slovanskega jezika ne sprejel? Ali če bi se shod vobče ne vršil? Ali je ta shod kompetenten odločevati v tako važni stvari? Vse je na takih shodih odvisno od slučajno prisotnih in posameznih udeležencev, ki se izdajajo za zastopnike svojih narodnostij. Ko bi se tak shod izjalovil radi osebnih malenkostij posameznikov, mar naj zopet preteče doba 300 let, ko se bo hotelo spet resno o tem vprašanju razmotrivati ? Kakor je že preje bilo omenjeno, naj o tem vprašanju odloči ljudstvo z glasovanjem. Nekdo pa mora začeti delati, kajti teroriziranje ne pomaga nič. Baš Slovenci kot najmanjši slovanski narod, ki najbolje živo čuti usodo malega naroda, ima storiti začetek. Naj se izvoli nekak „Narodni odbor za uvedbo skupnega občevalnega jezika vseh Slovanov med Slovenci," kateri bi vodil propagando za realizacijo te misli med vsemi sloji vsega naroda. če store Slovenci začetek, gotovo Čehi in drugi ne izostanejo. Zatorej na delo! V Pragi, 16. II. 1908. Kazimir Osojski. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, kateri so nam došli ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, odnosno starega očeta, tasta, brata, strica in svaka, blagorodnega gospoda Peter Majdič-a posestnika Valjične£a mlina na par in turbine izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se ob jednem najtopleje darovateljem krasnih vencev ter mnogobrojnemu spremstvu na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, slavnim občinskim zastopom iz Jarš in Mengša, slavnemu krajnemu šolskemu svetu v Jaršah, slavnemu učiteljstvu, slavni Mengeški godbi, slavnemu Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Mengšu, slavnemu Kršč. slov. izobraževalnemu in podpornemu društvu v Mengšu, slavnemu pevskemu zboru, kakor tudi slavnemu slovenskemu trgovskemu društvu „Merkur" v Ljubljani. Z£. Jarše, 13. svečana 1908. ŽclIujOČ’l OStalL C -1-3 0 Ai • r-H ti a ctf cd ti C |co m • >o 2 .o E a? 2 Ti fl l N U) d) ti O N ti >o O h o •S->0 O Sh i<"-n;L t-a.čunica. (II. natis) cena 1 K, po pošti 10 v. več. X" o v«l Iv 111 )i knjiga, ali hitri računar za trgovce z lesom, po novi decimalni ali meterski meri. V platno vezana 5 K, po pošti 20 vin. več. T T T T T T i Veronika tfendct JL)ubijana, Dunajska cesta 20 Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin Glavna ^aloga }oS- Petričevih juej^ou poljedelskih strojev, Oglejte si - naj večjo zalogo preš za grozdje in sadje, grobnih križev itd. pri FR. STUPICU slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, gepelnov in štedilnikov, peči, železnih na- $ V LJUBLJANI na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu 6, nasproti Križanske cerkve. * Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po naj nižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete. Velika zaloga zlatih in srelmih žepnih ur, stenskih ur, vsakovrstnih optičnih predmetov. Zlatnine in sre hrnine. Cene nizke. Cenovniki zastonj in franko. © Julija Štor <51 v Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne huanilnice -----------Največja zaloga---------- mošhili, mislili ii iz najboljših tovaren, domačih in tujih. Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje Zmerne cene. /-n. Solidna postrežba. jk)c-------------------------------cOj Ljubljana, Prešernove ulice Največja izbera izgotovljene obleke za Drogerija^ ANTON KANC Ljubljana, Židovske ulice I. priporoča: drogve, kemikalije, ustne vode in zobni prašek; redilne in posipalne moke za otroke, dišave, toaletne predmete, fotogra-fijske aparate in potrebščitne, obvežita sredstva za desinfekcijo, pase in vosek za, tla, čaj, rum, konjak, mineralne vode in soli za kopel. Zaloga karbida. Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov. Kupuje vsakovrstna zelišča (rože) semena, korenine, cvetje, lubje itd. Priporočajte povsod ,Naš List’ Zakonito zavarovano, j52^gSS8ž$SZ&S8SSra8&S5SSgSS Vsako ponarejanje kažnjivo. Edino praVi je le Thierrg-jev balzam z zeleno znamko z nuno. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.—. AlleinechterBalsam US dcf SchuLtensel-Apctheki A.Thierry l« Pregrada W ■•blt>k-Snwlinim. za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3.1)0. Razpošilja le proti predplači ali po povzetju. Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljši splošno znani in svetovno slavni. Naročila je nasloviti na Leka« L Tini i Pregradi pri Rogaški Slali. Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. S52SB2S«2S5aS5aSB2S5gSgaSB2 Žene! A ko trpite na zastajanju krvi ali na podobnih boi leznih, pišite pod naslovom: P. Ziervas, Kalk 245 pr-Kolu ol) Renu. Nekaj izmed več sto zahvalnih pisem: Gospa B. v W. piše: „Najtoplejša zahvala, Vaše sredstvo je učinkovalo že po 5 dneh.“ Gospa L. v M. piše: „Vaše izvrstno sredstvo bom vsakomur priporočala, ga meni ne sme nikdar zmanjkati.“ Arhitekt S. v M. piše: „Za izvrstno in točno postrežbo moji ženi se Vam iskreno zahvaljujem. Učinek se je pokazal že po 3 dnevni vporabi popolnoma in vse se je izvršilo brez bolečin.11 Proti vposlatvi 1 marke (K r20, tudi v znamkah) razpošiljam knjigo: „Motenje perijode11 (Die Storungen der Periode) od dr. med. Lewis. Prospekt zastonj, poštnino je plačati. Brezskrbno družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, postnih ^znamkah ga.A. Kaupa, Berlin S. W. 296 Lindenstrasso. 50. <€ S 6. ti > ti Jg ti JE am C® o BI $ □ ti ti ti ti N Priporoča izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodili in steklenicah ------------------6NJ b/2 m A U ^ registrovana zadruga z neomejeno zavezo r ^ Ustanovljena leta 1882 V Ljubljani Ustanovljena leta 1882 Podrejena skontraciji „Zadružne zveze" v Celju na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic otor-esslmj e hranilne vloge po Poštno-hraniln. urada ^ štev. 828.406. j at j O brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Ifradne ure od 8. do 12. in od J. do U. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Telefon štev. 185. Stanje hranilnih vlog K 11,060.929-20 v----------------%. Upravno premoženje kmetske posojilnice 31. dec. 1906 6C 10,325.728-62. Denarni promet K 50,486.935-04 Varnost hranilnih vSog je tudi zajamčena po zadružnikih. Posojuje na zemljišča po SVV/o z IVsVo na amortizacijo ali pa po 51///,, brez amortizacije; na menice po 6°/o- Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.