Na seji predsedstva Republiškega odbora Sindikata delavcev družbenili dejavnosti Slovenije dne 25. Vili. 1985 je bil na dnevnem redu položaj in naloge delovnih organizacij družbenih služb in delovnih skupnosti upravnih organov po gospodarski reformi; bilo je ugotovljeno: Delovne skupnosti družbenih dejavnosti se aktivno vključujejo .v splošna prizadevanja ob gospodarski reformi, čeprav so bile predpriprave na tem področju precej pomanjkljive, kar povzroča določene, težave. Delavci v družbenih službah se zavedajo, da pomeni za družbene službe gospodarska reforma nujno omejevanje izdatkov za splošno potrošnjo, tako da se gospodarstvu omogoči hitrejša stabilizacija. Na seji je' bilo izrecno poudarjeno, da pri tem ne moremo biti kratkovidni. Vse družbene službe niso »režija«, ki jo . je potrebno’ za vsako ceno zmanjšati, ne oziraje se na njihovo potrebo in prispevek v družbenem razvoju. Tu je potrebno ločiti presveto, kulturo, šolstvo, socialno varstvo in zdravstvo od upravnih dejavnosti vseh oblik. Prve dejavnosti so nebbhodno potrebne, če naj tudi gospodarstvo v svojem’ razvoju napreduje. Neusklajen razvoj je povzročil, da', še zmeraj zaostajajo za nujnimi družbenimi potrebami šolstvo, prosveta, kultura in socialno varstvo. Zato se funkcionalni razvoj teh dejavnosti lahko samo širi in predvsem v kvaliteti izboljšuje, za kar so potrjena še večja materialna vla- Izkoriščanje notranjih rezerv v šolstvu je prav tako pomemben faktor, vendar v nobenem primeru ne sme vplivati na ■ poslabšanje kvalitete dela. Nesmotrno bi bilo iskati notranje rezerve v povečanjii števila učencev' v oddelkih, povečanju števila učnih ur prosvetnim delavcem nad pedagoške normative in podobno. Prav tako ne smerno brez temeljitih predhodnih analiz ukini ati in združevati administra-tivno-računovodisikih poslov v šolah, ker .bi to lahko negativno vplivalo na funkcionalno deiav-nost šol. Predsedstvo izrecno opozarja na še vedno neurejen sistem finansiranja šolstva in, poudarja, da )e nujno, da zvezna in republiška skupščina z zakoni uveljavita novi sistem s 1. I. 1968. Na'področju zdrvstva je ugotovljeno, da so se relativno' visoka sredstva, zaradi neurejene organizacije, in usmeritve zdrav-stvenfe službe, večkrat neracionalno trošila in niso dala ustreznih' kvalitetnih rezultatov. Nujno je, da se tudi izven samih delovnih -organizacij pripravi vse, kar bo omogočilo ustrezno organiziranje zdravstvene službe, funkcionalno strokovno organizacijo in, stalno soremljanje rezultatov dejavnosti z ustreznim strokovnim nadzorom. Pospešuje naj se odgovarjajoče dopolnitve republiškega zakona o organiziranju in finansiranju zdravstvene službe. Bančni zavodi, zavarovalni zavodi, zavodi za socialno zavarovanje in podobni zavodi z lastnimi viri dohodkov so pio reformi v relativno ugodnejšem materialnem položaju, to nujno terja od delovnih skupnosti teh za- Današnji številki »Prosvetnega delavca«, s«ko spet priložili poštne položnice. Prosimo vse naročnike, vodstva šol in drugih ustanov, ki še vedno niso poravnali naročnine za prejšnja leta in za tekoče leto, naj to čimprej store. Prav tako prosimo šolska vodstva, naj do konca peptembra poravnajo račune za objavljene razpise. Naročnikom, ki do konc® tega meseca ne bodo poravnali naročnine vsaj za čas do 31. XII. 1964, bomo prenehali pošiljati ča" sepis, neporavnano naročnino pa bomo sodno izterjali. To opozorilo ni namenjeno naročnikom, ki redno plačujejo naročnino. Ti naj izroče položnice svojim poverjenikom ali pa naj jih shranijo, da bodo lahko nakazali naročnino za prihodnje leto. Uprava PD. vodov, da racionalno organizirajo obseg svoje dejavnosti in le v okviru nujnih družbenih potreb, predvsem pa, da stalno izboljšujejo kvaliteto svojega dela. V cilju racionalne organizacije in ekonomičnega trošenja sredstev je treba v teh dejavnostih pričeti z integracijskimi procesi in zmanjševati nepotrebno administracijo v zavodih. Predsedstvo ugotavlja odločno prevelik obseg upravnih dejavnosti na vseh nivojih in tudi v delovnih organizacijah. To pogojuje na eni. strani sam sistem in veljavni predpisi, na drugi strani pa nefunkcionalnost in zastarelost v delu uprave. Zato je nujno, da predstavniški organi, družbeno-politične organizacije in vsi drugi družbeni činitelji, kakor tudi delovne organizacije, odločno prično zmanjševati obseg upravnih nalog, odpravljajo nepotrebne »dvojne tire«, preobsežno administriranje in podobno. Pri tem je nujna organizirana iniciativa delovnih skupnosti uprave in delovnih organizacij. Delovne skupnosti v upravi morajo odločneje napredovati v organiziranju funkcionalne, strokovne uprave, izboljšanju organizacije dela in kadrovske strukture. ^ Gornja, stališča in usmeritev je izredno pomembna prt' sprejemanju rebalansov proračunov družbeno-političnih skupnosti. Nekatere komune žele administrativno — povprek zmanjšati vse proračunske postavke. Nasprotno pa je treba vložiti vsa prizadevanja, da se tako ne obravnavajo šolstvo, kultura in socialno varstvo, ampak da se potrebna 'sredstva za te dejavnosti zagotove. Negativne so tudi težnje 'tistih komun, ki žele ukiniti večino sredstev za medobčinsko finansiranje. Zato je tudi srednje strokovno šolstvo in druge potrebne medobčinske dejavnosti v izredno težkem materialnem položaju. Treba je odpravljati vse tendence, ki žele zmanjšati nujno potrebna sredstva na tem področju. Predsedstvo ugotavlja, da, se ob reformi še ostreje postavlja zahteva po nadaljnjem izpopol’ njevanju sistema dohodka, nagrajevanja po delu in samoupravljanja v družbenih službah. Reforme ne pojmujemo kot kampanjo, ampak kot stalna prizadeva-1 nja, da v sistemu dohodka in samoupravljanja izboljšujemo delo družbenih služb predvsem bo' kvaliteti. Na tem področju si, je treba prizadevati za racionalno gospodarjenje in hitreiše odpravljanje napak. Večji del navedenih nalog je dolgoročnega značaja in predstavljajo stalen proces v družbenem razvoju, za kar so potrebna kontinuirana prizadevanja, načrtno in strokovno delo ter so- cialistična zavest delavcev-uprav-Ijalcev. Poleg tega je nujno, da vse delovne skupnosti družbenih služb takoj izvedejo vse tiste naloge v lastnih delovnih organizacijah, ki zavise izključno od njih samih. Te naloge so predvsem: racionalna organizacija dela, zmanjšanje režijskih dejavnosti in nepotrebnih materialnih stroškov, ponovna proučitev zmanjšanja investicij, zboljšanje kadrovske sestave itd. Predsedstvo opozarja na nujnost nadaljnjega urejanja medsebojnih odnosov, nagrajevanja po delu, organizaciji dela in samoupravljanja v avtonomnih predpisih delovnih organizacij, ki jih je treba stalno izpopolnjevati in dosledno izvajati. Ob spremembah cen so se povečali življenjski stroški občanov; predsedstvo meni, da za delavce družbenih služb, ki opravljajo nujno potrebne družbene naloge, reforma ne pomeni razvrednotenja njihovega dela. Ustrezna razmerja v osebnih dohodkih v gospodarstvu in negospodarstvu, ki so bila v komunah dosežena pred gospodarsko reformo, ne smejo biti porušena. Neposredno funkcionalno odvisnost gospodarstva in negospodarstva je treba še naprej razvijati tudi v politiki osebnih dohodkov, upoštevajoč družbeno potrebo po tem delu, produktivnost in kvaliteto dela v družbenih dejavnostih samih. Prva odkritja učenosti Y' : . ' . ■’ Z . ' : Srednješolski sprejemni izpiti na celjskem območju v juniju 1965 i. Kadarkoli je več interesentov za neko šolo, kot je njena sprejemna zmogljivost, obstajata dve možnosti: prva je, da prepustimo izbor takemu ali drugačnemu naključju, druga pa da odberemo za spredem tiste kandidat^, ki so za nadaljnje šolanje na določeni stopnji najbolj sposobni tako po svoji splošni delovni zmogljivosti kot po nujno potrebnem predznanju. Na področju celjskega zavoda za prosvetno pedagoško službo je že vsa leta več srednješolskih interesentov, kot je sprejemna zrno-, gljivosft srednjih šol. Na ZPPS se zato nikakor'niso'mogli več sprijazniti z dejstvom, da bi še naprej reorganizirano sprejemali srednješolske novince, zato je zavod predlagal vsem srednjim šolam na svojem območju uvedbo enotnih sprejemnih izpitov. Profesorski zbori so predlog ZPPS z odobravanjem sprejeli. ZPPS je nato izbral skupino učiteljev za slovenski, angleški, nemški jezik ter za matematiko iz^osnovnih in srednjih šol, ki so v sodelovanju z zavodom določili učno snov za sprejemne izpite. Vse popolne osnovne šole so bile obveščene o enotnih srednješolskih sprejemnih izpitih,. istočasno pa so jim sporočili tudi okvirno nakazano izpitno snov. II. Tako na ZPPS kot na srednjih šolah pa so se dobro zavedali, da bi bil enoten selektiven poseg pri izbiri srednješolskih kandidatov zlasti v sedanji situaciji šolstva samo po izpitnih ocenah zelo enostranski in zato zgrešen ter v mnogih primerih tudi zelo krivičen. Iz tega razloga, da bi prognostično sodbo o srednješolskih interesentih čimbolj stvarno ih objektivno utemeljili, so izdelali na zavodu poseben vprašalni list, ki so ga za. vsakega prijavljenca izpolnile osnovne šole. Ta vprašalni list je obsegal naslednje podatke: a) natančni pregled ocen iz slovenskega in tujega jezika ter matematike in splošnega učnega uspeha v zadnjih treh letih na osnovni šoli. S tem je dobila sprejemna komisija podrobni vpogled * v triletno delo učenca na osnovni Soli ne glede na veliko relativnost osnovnošolskih ocen; b) ker za uspešno šolanje na srednji šoli ni pomembno samo to, da ima učenec ustrezno predznanje, so osnovne šole okarak-terizirale v okviru petstopenjske ocenjevalne lestvice še naslednje relevantne osebnostne kvalitete 'srednješolskega kandidata: — splošno inteligentnost (ki razumljivo še zdaleč ni nujno istovetna z oceno učenčevega znanja) — niarljivost, odnos do šolskega dela — natančnost — urnost vTj7' — samozavestnost — discipliniranost; c) običajno prezremo pri storilnostnih sodbah v bistvu preprosto, vendar za objektivno presojo človeka zelo pomembno dejstvo, namreč da za zmogljivostno vrednotenje človeka ni važna samo delovna storilnost sama po sebi, ampak da ni nič manj važno, v kakšnih delovnih okoliščinah je bila dosežena. Iz navedenega (Nadaljevanje na 2. strani) Predsedstvo opozarja na raz ličen materialni položaj posameznih dejavnostih družbenih služb, posebno šolstva, kulture, prosvete in socialnega varstva,' kar se odraža tudi v nivoju osebnih dohodkov. Zmanjšanje proračunskih sredstev zato ne more prizadeti življenjskega standarda teh delavcev v primerjavi z zaposlenimi v ostalih družbenih službah in gospodarstvu. Pri tem ne bi bilo družbeno upravičeno, da delovne organizacije, katerih reforma materialno ni toliko prizadela, izkoristijo svoj položaj neodvisno od gibanj v gospodarstvu nea svojem področju. V družbenih službah se pojavljajo viški delovne sile, ki jih zaradi značaja dela in določenega obsega nalog ne bo mogoče v celoti zaposliti v družbenih službah. Nujno je, da se ti delavci zaposlujejo v gospodarstvu in terciarnih dejavnostih. Pri tem morajo delovne organizacije voditi strokovno in humano kadrovsko politiko in pomagati delavcem pri zaposlovanju in po- trebni prekvalifikaciji v sodelovanju z zavodi za zaposlovanje. Predsedstvo meni, da morajo sindikati svojo dejavnost in prizadevanja konkretizirati tako, da stalno analizirajo in kontrolirajo izvajanje sprejetih nalog. Se posebej so občinski odbori oziroma sveti koordinatorji vseh dogajanj na področju družbenih služb v občini, skrbijo za pravočasno sprejemanje potrebnih stališč in sklepov ter njihovo realizacijo. Pri tem je potrebno bolj kot doslej izvajati kolektivno in osebno odgovornost. V delovnih organizacijah je sindikalna podružnica s svojim vodstvom odgovorna, da daje iniciativo in smer v nadaljnjih prizadevanjih za razvoj in kvaliteto • samoupravljanja, nagrajevanja po delu in neposredno seznanja in aktivira kolektiv za izvajanje nalog. Aktivnejša vloga delovnih skupnosti in njihovo se-znanjanje s problemi je še posebej potrebno v novih pogojih poslovanja. Naša prizadevanja se naešmšjujeja Z ukrepi gospodarske reforme je nastopila na področju šolstva in prosvete sploh vrsta novih momentov, ki so prvi hip nekaterim skoraj zmedli pojme. Spričo pojavov, ki smo jim bili priče v preteklih tednih, smo upravičeni tako sklepati. Značilna kratkovidnost nekaterih (odbornikov v občinskih skupščinah in podobno) je spet prav očitno prišla do izraza; če so pripravljeni ob gospodarskih pretresih, kot smo jih doživljali letošnje leto. izjavljati na vrat na nos: »Prišel je čas, da zapremo to šolo in ono šolo, da ukinemo to gledališče in ono knjižnico, ta in ta zavod, ki nam samo zrejo denar...« .— ob takih izjavah smo upravičeni domnevati, kako latentna je še v naših ljudeh marsikje primitivna miselnost, ki ne vidi dal£ ko do prvega vogala. Sele prav zadnji čas so se pojavila odločna stališča družbenih organizacij in predstavnikov naših najvišjih organov oblasti, ki skušajo postaviti stvari na svoje mesto. (Tako npr. podpredsednik Izvršnega sveta SRS Beno Zupančič: »... Nikakršna razlaga gospodarske reforme ne more upravičiti kakšnih zaletavosti, prenagljenih zaključkov glede obstoja kulturnih, izobraževalnih in znanstvenih dejavnosti, saj so le-te nastajale v procesu našega povojnega življenja, kolikor ne že zdavnaj prej. Zato tudi ni mogoče verjeti, da bi bilo možno s kakšnimi nepremišljenimi prenaglimi ukrepi storiti kaj koristnega, smotrnega ali celo pomembnega za splošna prizadevanja v proračunski štednji... Ukrepi v naši gospodarski reformi ne smejo < osiromašiti našega prosvetnega, kulturnega in znanstvenega življenja«) Ni mogoče reči, da bi taka prenagljena in nepremišljena mnenja, kot so se ,tu in tam kaj hitro pojavila, pozitivno vplivala na delo v vzgojno-izobraže-valnih institucijah. Nasprotno. Bojazen prosvetnih delavcev in drugih delavcev v teh ustanovah, češ ali bomo prejeli prvega mesečno plačo ali pa bomo ostali na cesti, se zelo negativno odraža v njihovem strokovnem prizadevanju. Pedagoški vzgojni proces je vse preveč resna in zahtevna zadeva, da bi brez škode lahko prenesel take pretrese — pa čeprav samo v obliki groženj. Zato se nam zdi prav na mestu izjava tov. Slavice Zirkelbachove na nedavni razširjeni seji predsedstva re-nubliškega odbora sindikata delavcev družbenih služb: »Pri nas« tako je rekla, »je zdaj ena najvažnejših nalog na področju šolstva, kako ljudem povedati, da bodo skušali v tej situaciji potrpeti in storiti vse, da ta generacija, ki jim je dana v vzgojo, ne bo prizadeta. Otroci niso krivi, da so naši šolniki <___________ premalo plačani, in ne smejo biti prizadeti!« Skoraj se nam zdi . odveč znova in znova razpravljati o tem, kako je ves nadaljnji gospodarski razvoj naše domovine odvisen pravzaprav od strokovnosti kadrov (ki jih dajejo šole, kdo pa drug?), uspeh gospodarske reforme pa tudi od modernizacije pouka, od izboljšanja učnega procesa v vseh šolah od osnovnih do strokovnih in najvišjih, od izboljšanja delovnih pogojev ljudi, ki v teh ustanovah delajo. Problemi šolstva,' posebno osnovnega in drugostopenjskega — strokovnega, ostajajo še naprej odprti. Šolstvo je pravzaprav ena izmed naših panog, ki je bila doslej in je še v enakem položaju kot nekatere proizvodne panoge gospodarstva, ki jim hočemo zdaj z reformo pomagati do boljših pogojev gospodarjenja. To pa praktično pomeni, da reforma ne more in ne sme materialno prizadeti prizadevanja za napredek našega šolstva. Veselijo nas poročila iz nekaterih občin, ki dokazujejo, da je odnos odgovornih ljudi do šolstva vendarle pozitiven. Te občine bodo storile vse, da se sredstva za šolsko dejavnost ne bodo zmanjšala in da povečanje materialnih stroškov za redno Vzdrževanje šol ne bodo šla na škodo osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. »Kar .zadeva valorizacijo osebnih dohodkov prosvetnih delavcev« tako je bilo rečeno na omenjeni seji republiškega odbora sindikata delavcev družbenih služb, »smo mnenja, da je potrebno začeti s to valorizacijo tudi v družbenih službah, da je nujno takoj valorizirati vse razlike bruto in neto. da je pa za ostalo potrebno videpi položaj v komuni; stanje gospodarstva, osnovni osebni dohodek v gospodarstvu in njegov porast morajo biti tudi merilo za ta gibanja v naših družbenih službah. Ta medsebojna odvisnost, o kateri smo toliko govorili, ostaja nujna tudi sedaj. To pomeni, da mora ta valorizacija zasledovati ista gibanja kot v gospodarstvu in na drugi strani seveda učinkovati dvojno: z izkoriščanjem rezervi in boljšo organizacijo dela ter z dodatnimi sredstvi od strani financiranja« Zmanjšanje proračunske potrošnje torej ne sme v nobenem primeru vplivati na kvaliteto pouka v šolah; še nadalje ostajajo kot najvažnejše naloge nas vseh, ki delamo na. področju vzgoje in izobraževanja, nadaljevati s prizadevanji za modernizacijo pouka, za izboljšanje učnih in 'delovnih pogojev (učencev in učiteljev), za brezplačne šolske malice in učbenike, za nadaljnje izgrajevanje sistema nagrajevanja po delu in podobno. D. H. _______________/ Srednješo lki sprejemni izpiti m celjskem območju v juniju 1965 (Nadaljevanje s 1. strani) celjski zavod za prosvetno pe- matematiki to ^ 'kladje najmanj-razloga so ocenile osnovne šole dagoško službo ni .predlagal krat- še, .ker gre za n^jeksaktnejši učni tudi okoliščine, v katerih se je kovidnega makroselektivnsga po- Predmet, učenec šolal. Sprejemna komisija seSa z enotnimi srednješolskimi Bogat delovni načrt Gostinskega šolskega centra se je mogla tako, upoštevajoč te podatke o učencu, zavarovati pred enostranskimi sodbami, saj je mogla presoditi kandidata iz znatno samo z vidika golih izpitnih ocen; nika kot skupnosti. izpiti, ampak je z vso'možno od- Praviloma bi'moral biti vsak govornostjo skušal najti načine, dobro, prav 'dobro' in , odlično ______ s katerimi bi se ta prognostična ocenjen osnovnošolski absolvent podočnike,V natakarske selekcija opravila kar najbolj ob- potencialno usposobljen za študij jn .s^ivirke. Teh tečajev širšega zornega kota kot' i**™ tako v korist posamez- Sml lahko,^eleŽ?joieLaVcil č) končno so imele osnovne šole možnost, da so navedle v vprašalnem listu tudi okoliščine, v katerih je šola delala. Ce so bile delovne okoliščine neke šole m0!ra;[; slabe, bi bilo namreč skrajno krivično, če bi moral učenec plačati račun za to... Iz vsega navedenega sledi, da jamo izpitne rezultate z ocenami osnovnih šol, ugotovimo, da te Čeprav je bila po splošni sodbi razlike zdaleč presegajo normalno liti izpitna snov prej podpovprečno kot nadpovprečno zahtevna, izpitni rezultati niso bili taki, kot bi Oglejmo si primerjavo zaključnih ocen osnovnih šol in ocen pri sprejemnih izpitih. mejo tolerance. SLOVENSKI JEZIK 1 2 3 4 5 Osnovna šola — 9% 33 % 42 % 16 % Sprejemni izpit 22 % 34% 30 % 13 % 1 % Minus diferenca 22r/c 25 % 3 % 29 % 15% 6enter organizira tudi tečaje Zavod za prosvetno pedagoško za ostale poklice ozkih profilov, službo v Celju je že v preteklem toda le po naročilu gostinskih in letu podrobno in dokumentirano drugih delovnih organizacij in v obdelal sedanje težave prehoda skladu z njihovimi konkretnimi na srednje šole in tudi objavil potrebami. svoje ugotovitve in predloge za V skupini tečajev za strokovno potrebne ukrepe v posebni ciklo- izobraževanje gostinskih delavcev stirani publikaciji »PEDAGOŠKA bodo še tečaji za poklice: ekonom, ANALIZA PREHODA UČENČEV skladiščnik, kletar in obratni bla-NA SREDNJE SOLE«, zato ne bi gajnik, ki bodo imeli obliko stro- ponavljali teh ugotovitev, ki so "briKTedem istočasno interpretacije za take ■);!ml'_TcS1,P°tll.š,:lr^Lat Gostinski šolski center v Ljub- predavanj, praktičnih demonstra-Ijani (Poljanska 28/a) bo orga- cij, strokovnih ekskurzij in ogle-nlziral v novem šolskem letu (65/ dov (v Ljubljani, Novem mestu 66) vrsto tečajev in seminarjev, in na Bledu). V prvo serijo tečajev za stro- Gostinskim delavcem, ki kovno izobraževanje gostinskih skrbe v gostinskih gospodarskih delavcev bodo uvrščeni — med organizacijah za strokovno izo-tečaje za poklice ozkih profilov brazbo ostalih članov delovnega — enomesečni tečaji za kuharske kolektiva, pa bodo namenjeni se- pomoč- minarji za inštruktorje pri izobraževanju na delovnem mestu. Tovrstni seminarji bodo trajali dva do tri dni, obsegali pa bodo strokovna predavanja in praktič» ne demonstracije. ki so že zaposleni v gostinstvu, in tisti, ki se v tej panogj šele želijo zapos- STROKOVNO ŠOLANJE V gostinski šoli (za kuharje in natakarje) se lahko šolajo učenci redno — medtem ko organizira šola za odrasle, že zaposlene delavce pouk splošno izobraževalnih in strokovnih predmetov ter dopolnjevanje praktičnega znanja, ki so si ga pridobili na delovnem mestu. Šolanje traja tri leta. In sicer za učence, ki jim nudi šola celotno poklicno izo- sko. v šolskih prostorih centra, braževanje/učni program pa za-abnoirmalne rezultate pn srednje- u(jejegjj0 p.a Se jih lahko gostin- jema poleg splošnoizobraževalnih šolskih sprejemnih izpitih. Vse te s!cj ^gi^cj (z dokončano osem- in strokovnih predmetov še prak- vzroke za obstoječo .šolsko situ- ietko ali temu ustrezno šplo), ki tičnj pouk in delovno prakso, acijo je najbolj koncizno izrazil so že' zaposleni v teh poklicih, g0ia organizira tudi pouk nimajo pa še primerne strokovne splošnoizobraževalnih in strokov-izobrdzbe. nih predmetov ter dopolnjevanje - V skupini tečajev za strokov- praktičnega znanja, pridobljene- no izpopolnjevanje gostinskih de- ga na delovnem mestu.. Vpišejo lavcev, ki so namenjeni tistim se lahko delavci, ki so že zaposle- delavcem .gostinskih in sorodnih ni v gostinskih in sorodnih de- delovnih organizacij, ki že neko- lovnih organizacijah, ki so stari tj bodo imeli obliko strokovnih najmanj 18 let in so uspešno opravili preizkušnjo .znanja iz slovenščine in računstva v obsegu snovi Osemletne šole. V hotelski šoli, ki jej namenjena za izobraževanje gostinskih tehnikov, traja redno šolanje s seminarji in praktičnimi vajami dve leti. Ob vsem tem ima gostinski brez dvoma predsednik republike Tito, ko je izjavil letos spomladi delegaciji Zveze pedagoških društev Jugoslavije: »Reforma škol-stva nije dala ništa narpčito, ona u stvari tek predštoji ... « Jože Širec Sklenjena črta. označuje % kandidatov, ki jih _je osnovna soočen v Osnov nišoll, prekinjena la iz slovenskega jezika pozitivno črta pa pri sprejemnih izpitih. ocenila, ni uspešno opravila spire-Skoraj četrtina prijavljenih jemnega izpita iz materinščine. : l 5 ■ U :■ 5. eh-. .. ■ i . • lil 11 • .... i/ TUJI JEZIKI 1 2 3 4 5 j . ^ v Osnovna šola — 17 % 29 % 33 % 21 % ■' 1 »«• Sprejemni izpiti 15 % 37 % 30 % 12 % 6 % Sarajevo: Minus razlika 15 % 15 % 1 % 21 % 15 % šolski center v delovnem programu še nekatere druge . oblike strokovnega izobraževanja. Tako organizira med drugim strokovno praksb na delovnem mestu (v šolskih obratih centra) za delavce iz gostinskih in drugih ustreznih delovnih organizacij ter občasna posvetovanja'z demonstracijami in samostojna posvetovanja o važnejših strokovnih zadevah. Pedagogija —2 Prva, dvojna številki Pedago-gije, časopisa zveze pedagoških društev Jugoslavije (lil. letnik), j e. posvečena kongresu jugoslovanskih pedagogov, ki je bil letošnjega 18., 19. in 20. januarja v Zagrebu pod pokroviteljstvom zveznega sekretarja za prosveto in kulturo Janeza Vipotnika. V tem zvezku časopisa sta objavljena osrednja referata s kongresa, ki govorita o dveh osnovnih problemih. Prvi je referat dr. Dra-gutina Frankoviča o vzgoji socialistične osebnosti v naši družbi, drugi — čigar avtor je dr. Vladimir Mužič — pa govori o nadaljnjem razvoju znanstveno raziskovalnih ustanov in kadrov v pedagogiki. Ob vsakem od referatov je več koreferatov in ob koncu le-teh zanimiva poročila. Referata, koreferati, poročila in odlomki iz razprave, to je vsebina te številke Pedagogije. • Glede na pomembnost kongresa in aktualnost ten), ki so jih obravnavali ob tej priložnosti, pomembne zaključke in sklepe, je sklenil uredniški odbor Pedagogije, da objavi celotno gradivo v časopisu in tako podrobno seznani z obravnavanimi problemi tudi širši krog pedagoških delavcev. LEOPOLD PALJK liko obvladajo v tečajih predvideno snov in ki se želijo še nada- Od treh izpitnih učnih pred- pri tujem jeziku še najmanjša, metov so nesorazmerja v ocenah so pa še vedno nenormalna. MATEMATIKA 1 2 3 4 5 Osnovna šola — 15 % 35 % 36 % 14 % Sprejemni izpit 37 % 25% 16 % 14% 8% Minus razlika 37 % 10 % * 19 % 22 % 6 % Največje razhajanje v ocenah Izpitih osnovnih šol in pri sprejemnih čeprav je torej pri matematiki, bi maralo biti prav pri Center za izobraževanje defektologov? Statistični podatki povedo, da je letovalo v letošnjih počitnicah iz štirih sarajevskih občin (Centar. Ilidža, Novo Sarajevo in Vogošča) okrog 1200 otrok, ki so godni šolo, toda nezadostno razviti. Tudi na tern območju bi morali odpreti pri osemletkah nove posebne oddelke, ali pa ustanoviti vsaj dve posebni šoli. Nekatere sarajevske osemletke (Vuk Karad/.ič, Vladimir Nazor, Pavle Goranln, Moša Pijade) so sicer sprejele nezadostno razvite otroke v posebne oddelke kljun temu pa je ostalo 420 otrok, od katerih bo treba nekatere šolati, druge pa poslati v domove. V minulem šolskem letu Je obiskovalo redno osemletko v posebnih oddelkih, ki so bili organizirani pri omenjenih šolah, okrog 370 otrok. Problem pa predstavlja še več kot 350 'otrok ter del tistih od 420 otrok, ki so godni za šolo, pa jih bo treba poslati v posebne domove. Na seji sveta za socialno zaščito, ki je bila pred nedavnim prt občinski skupščini občine Novo Sarajevo, so sprejeli sklep, da bodo odprli za orizadete otroke posebno šolo. Podobno so predlagali tudi organi v drugih občinah. V tej zvezi pa je problematično vprašanje kadrov za te šole. Tako je npr. na področju mesta Sarajeva,, (k! ima več kot 220.000 prebivalcev) le šest defektologov, ki so doslej delali s temi otroki — poleg tega pa nima niti ena od vseh štirih občin svojih štipendistov — bodočih defektologov. Dejstvo je, da je v saj Sredi avgusta smo spremili na Žale pokojnega tovariša Leopolda Palj-ka. Rojen ,1p bil 1392 v Velikih 2ab-Ijah .na Vipavskem. Učiteljišče je obiskoval dve leti v Kopru in dve leti v Vipavskem Križu. Pred prvo sve-v Gorici, kjer je maturiral leta /1911. Njegovo prvo službeno mesto je bilo tovno vojno je obiskoval v Ljubljani tečaje za pouk risanja na obrtnih šolah. Med vojno je bil š.tiri leta v avstroogrski armadi; po sklepu pre-jnirja se* je vrnil na prejšnje svoje službeno mesto. Leta 1920 ,je nasto-Ue strokovno izpopolnjevati bo p« Glgamziramh v letObnjGim sol ’kler ga niso pregnali fašisti ob koncu skem letu fdoset izpopolnjevalnih leta 1928; odšel je v Jugoslavijo in tečajev iz kuharstva, štirje izpo- ^ ^ polnjevalm tečaji iz strežbe m sk0vcu pri Krškem.,od koder je pri- štirje izpopolnjevalni tečaji iz g(H £el nazaj v Llubljano na osnovno šolo sHnskptzn nVimtnvnnin Ea vsake- ith Grabnu. V. Ljubljani je služboval stin-Kega onraiovanja. z,a vsane do svoje upokojitve leta ista. Po upokojitvi pa je delal honorarno še skoraj poldrugo desetletje kot vodja in učitelj na vajenski šoli ter pozneje na dopisni šoli. . Po naravi nadarjen je z vztrajnim študijem in zgledno pridnostjo dose-: gel poglobljeno znanje in veliko razgledanost. Široko psihološko in pedagoško znanje mu' je omogočalo, da tje kot dober metodik žel pri pouku in vzgoji lepe uspehe, saj je znal gvpje duševno bogastvo in življenjsko izkustvo podajati učencem tako živo in neposredno, da so sledili vsaki njegovi besedi Pokojniku -moramo priznati, da je bil močna, borbena pedagoška osebnost, ki je oblikovala nov rod ne samo .z besedo pri pouku V' šoli. temveč z vsem svolim delom in vedenjem. Njegovi težnji po udejstvovanju ni bjlo dovolj delo v šoli, ga od. tečajev je predvidenih več uf praktičnih vaj. Več tečajev in seminarjev bo tudi za gostinske delavce na strokovno zahtevnejših delovnih mestih. Tako so npr. predvideni februarja in marca dvomesečni strokovni tečaji za šefe kuhinj, šefe strežbe in šefe recepcij.. • Za vodstvene, delavce v gostinskih obratih (direktorje gostinskih podjetij, upravnike in poslovodje samostojnih gostišč, poslovodje obratov v sklopu podjetij itd.), so predvideni de^ setdnevnj strnjeni seminarji. Le- Jesenice med vso svojo službeno dobo je aktivno posegal tudi na druga prosvetna področja. Najbolj mu je bilo pri srcu delo z doraSčajočo mladino; v Lokavcu je »ustanovil kmečko nadaljevalno šolo za fante in može ter gospodinjsko Solo za dekleta in žene. Imel je veselje do glasbe; vodil je pevski zbor v Lokavcu in v Križu; v Dobravljah in v Leskovcu je vadil tamburaški zbor, v Lokavcu je poučeval v dramatskl družini; sam je bil član učiteljskega pevskega zbora. Poleg šolskega dela z doraščajočo mladino je v Lokavcu opravljal še posle občinskega tajnika in tajnika pri posojilnici. V učiteljski organizaciji /a Julijsko krajino je bil član politično-organizacijskega odseka. V času svojega službovanja v Ljubljani je poučeval na obrtni šoli risanie. Zelo aktiven je bil v organizaciji rejcev malih živali, kjer . je večkrat predaval. Veliko dela in časa je žrtvoval za urejanje revije »Mali gospodar«. Pri vsej zaposlenosti pa je našel še časa, da je spisal za mladinsko knjižico »Kolački«. Poln življenja je bil dobrodošel član v krogu tovarišev. Njegovo življenje je končano, ostane pa nam njegovo delo: njegovi učenci in ljudstvo v krajih, kjer je služboval, ga bo ohranilo v hvaležnem in trajnem učit spominu. Bil je res ljudski učitelj. V. C. Umrl je Stane Pišljar Delo 'ZPPS v preteklem šolskem leta Zavod za prosvetno pedagoško nate. Delovni program so službo na Jesenicah je v minulem štirje stalni strokovni . sodelavci, no delul letu opravljal naloge ki sta jih enajst sodelavcev pa je bilo zu- bar>ie vse ra je vikih šolah večJ kot osemdeset potrdila sveta za šolstvo jeseniške nanjih. V delovnem, načrtu so bili ;]ano in gaB zapru'v šoh na Viču, . . 1 A 1 ~ . MmAnAA CZ o 4- »•> ari 1 ■ _________ a; T--V _ i _1-. 1 1 .-V 1^; v, -i . 1. .. ^1 - .... 4 .. I A 1 4 .. „ Letošnjega 12. julija je umrl Stane Pišljar, pomočnik direktorja Ekonomske srednje šole v Ljubljani. Stane Pišljar se je rodil 7. oktobra 1908 v Trstu. Osnovno šolo je obiskoval v Gorici, realno gimnazijo pa v Ljubljani. L. 1923 se je vpisal v podoficirsko šolo, nato pa v nižjo vojno akademijo ter postal 1. 1927 p-?, šadijski podporočnik. Aktivni oficir je ostal vse do zloma Jugoslavije aprila 1. 1911. Tedaj se je takoj povezal ? OP ih sodeloval pri pripravah za oboroženo vstajo. Julija 1. 1941 je hotj.l oditi k partizanom, a ga je Glavn* štao partizanskih odredov za Slovenijo zadržal v Ljubljani. Marca l. 1942 so ga Italijani odpeljali v inter-• „ *ni: nacijo v Gonars in nato v Chiese izvajan j;uovo prj Padovi. Tudi tu je aktiv-narodnoosvob€Kiiino gi-do kapitulacije Italije. Nemci so ga tedaj pripeljali v Ljub- p redi a izobra • Gornja Radgona Proračun za šolsko leto ne bo zmanjšan Osrednja točka dnevnega rede- lovne organizacije branijo jemati v feje obeh zborov skupščine občine uk ali zaposlitev. Gornja Radgona je bila razprava o Mimo borbe za zboljšanje učne-delu in problemih sveta za šolstvo, ga in vzgojnega procesa si svet Iz obsežnega poročila o delu za šolstvo že nekaj let prizadeva, sveta za šolstvo v minulem obdob- kako zagotoviti sredstva za najnuj-ju je razvidno, da je svet temeljito nejše investicije. Letos so z na-razpravljal o doseženih učnih uspe- porno in revolucionarno akcijo do-hih šoloobveznih otrok. Od 3320 segli, da so začeli graditi novo šolo učencev je razred izdelalo 2683 na Kapeli. Letošnja sredstva bodo učencev ali 83,33 odstotkov. Manj razveseljiv pa je podatek, da je na nek.1 toli dovršilo osemletko komaj 54 odstotkov učencev. Ugotavljali so, da je vzrok - slabim uspehom pripisati slabim pogojem, kakor so: pouk v treh izmenah, primer na Kapeli in Negovi, preobremenjenost zadostovala, da bodo šolo spravili pod streho, drugo leto pa bo verjetno že služila svojemu namenu. Tudi generalna obnova šole v Stogovcih zasluži vso pozornost. Mnogo šolskih staVb bi bilo še potrebnih obnove, posebno pomanjkljiva pa je šolska oprema. Od 78 v številu učencev v posameznih učilnic jih je le 47 popolno oprem ------ ..k—j.—. -------Ijenih, toda finančnih sredstev za obnovo in opremo in še marsikaj drugega potrebnega ni. Za šolstvo ip bilo lpfo«5 nlDrnrr-':i~ ono —4iji~ razredih, prevoz učenčev, premalo borbe za posameznika, nerazumevanje .staršev in še kaj. Nastaja vprašanje kam z otroki, ki šole niso končali, ko niti vseh otrok z dovršeno osemletko ni moč spraviti »pod streho«. V zvezi s tem vprašanjem so načeli tudi problem zaposlovanja duševno prizadetih otrok, ki končajo posebno šolo je bilo letos planiranih 309 milijo nov dinarjev ali 46 odstotkov celotnega občinskega proračuna. Prvotni občinski proračun bodo morali zmanjšati za 86 milijonov dinarjev, vendar, je poudaril pred sednik skupščine, za sedaj še ni Vodno poudarjamo, da so ti otroci bojazni, da bi bil okrnjen oziroma po končanem Šolanju enakovredni, zmanjšan proračun šolstva. Vendar ugotavljamo, da se jih de- IKA aičlteljev preveč. Zato so' gali ustanovitev centra za ževanje defektologov, v katerem bi predavali profeš&rjl višje šole za socialne delavce in sarajevske VPA Občine so to zamisel, sprejele z razumevanjem, pri uresničenju tega načrta pa bodo oomagale tudi družbeno politične in delovne organizacije z območja mesta. Božo Blažič Presenečenje v domu počitka Okrog 100 podmladkarjev Rdečega križa osnovne šole Radenci je v počastitev 20-letnice osvoboditve obiskalo ostarele in onemogle v domu počitka v Lukavcih pri Križevcih. Ob tej priložnosti so podmladkarji stanovalcem priredili pester kulturni spored. Nastopila sta pionirski pevski zbor pod vodstvom Olge Grosičarjeve ter mladinski pevski zbor pod vodstvom Manka Golarja in zapeli presenečenim ostarelim ljudem vrsto na-' rodnih, partizanskih, umetnih in prleških pesmi, vrh tega pa jih razveselili še s folklornim nastopom, Po in radovljiške občine. Delovno problemi in naloge,* ki so najpo- koder pa je zbežal in sc zopet po str &&&?£&& -H s sebni in dve.fgtasbenj šoli, sedem sodelovali poleg tega še pri šte- i. 1849. za njegovo delo m zasluge strokovnih šol, devet vzgojno vilnih organizacijskih, kadrov- v NOV 111 JLA sa Je prezidij ijud- NOV ske skupščine FLRJ 1. 1946 odlikoval varstvenih ustanov jn tri inter- skih, finančnih, materialnih in z re(jom in. stopnje za zasluge za splošno družbenih nalogah. Vse narod. uslannvp ki sodiio v nristoinost L' 1949 bl! stane pišUar ime-ustanove, ki sodijo v prisaojiiusi, n(xvan za prosVetnega inšpektorja prt zavoda, so bile povprečno dva- Komiteju za fizkuituro LRS, Nato krat splošno informativno-pregle- Je dve leti poučeval predvojašio dane. Razrednih svetovanj v' ^ojo na goz_d_ar?ki srednji OBVESTILO V uredništvo in k Republiškem odboru Sindikata družbenih služb pošiljajo prosvetni delavci in šole vedno več vprašanj v zvezi z uporabo določil temeljnega Zakona o delovnih razmerjih v šolstvu. Pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je v sodelovanju z Republiškim odborom Sindikata družbenih služb in Sekretariatom za kulturo in prosveto osnovana skupina, ki bo sproti spremljala problematiko delovnih razmerij v šolstvu in kulturi, iskala rešitve problemov . v 1954 je bil imenovan za prosvetnega osnovnih šolah so imeli povprec- inšpektorja pri mestnem Ljudskem no 12 na oddelek, za predmetna 'odboru Ljubljana, 1. 1955 pa za pro- cootevmin na so imeli 122 hosoi- svetnega inšpektorja v tajništvu za svetovanja pa so imen t ^ , t šolsko in izvenšolsko izobraževanje tacijskih\ ur. Na vseh šolah so pri okrajnem ljudskem odboru Ljub-onravilT 353 svetovanj. Za stro- Ijana. Tu je ostal do 1. 1959. kovno izpopolnjevanje učnega plslJar,e^3V1^1 ^rglLariji6 pouki kadra so imeli 17 strokovnih ak- piedvojaške vzgoje v Ljubljani in tivov, ki so organizirali več se- nato v vsem ljubljanskem okraju, zs Stankov, večernih in večdnevn.h 7ni^fvIanl3uspm1n%lnpr&T'?epub: seminarjev, ki se jih je udeležilo ijke flrj podelil i. 1953 medai.10 za 569 učiteljev. Prav tako so prire- vojaške zasluge, 1. 1956 pa še odli-.... , , ., , , kovanje III. stopnje za vojaške za- dih tudi pet enodnevnih ekskur- siuge. zij, enomesečni tečaj angleščine udejstvoval se je tudi kot stro- v Riminiju, trinajstdnevni med- kPY,,)i pisec na področju vojaške aip-J ’ J - - nisttke in orientacijskega športa ter izdal 1656 knjigo »Orientacijski šport«. narodni seminar za‘ tuje jezike , okrogrt80 Sosta?emiIauud?lzObombonl,' in posredovala stališča in toltna-/ na dunajski univerzi ter enain- L.^Me^bil Stane Pišljarjmeno- pecivom, cigaretami in vinom. Ob . slovesu so stanovalci doma poudarili, da si želijo še več takih obiskov, upravnik doma pa Jo menil: -Na mariborskem, ljutomerskem in radgonskem področju, s katerih so naši stanovalci, ie veliko , šol S podmlad-karji in če bi vsaka druga ali tretja 'poskušala posnemati radenske pud-mladkarje. ki že nekaj let redno obiskujejo naše stanovalce, bi bili tukajšnji obiski bolj pogostni in ne samo enkratni naši stanovalci pa večkrat deležni prijetnega razvedrita.« Ika čenja. Na osnovi zbranega in obdelanega gradiva bo ista skupina še pred koncem letošnjega leta izdelala teze zn sestavo pravilnika o delovnih nazmerjih za šole. Prosimo šole in posameznike, da nas še vnaprej seznanjajo s problemi in nejasnostmi zato, da bodo teze čim popolnejše in delo čim hitrejše in uspešnejše. rlvnisptfinpvrii seminar za aglešči- van za Pomočnika direktorja na Eko-avajsetanevni seminar za agiesm ncmskl srednji šol iv Ljubljani, kjer HO V Londonu. je ostal do smrti. Svoje delo je op- Pol^g tega je posvetil zavod rnvljal z veliko vnemo in čutom od-mnogo časa študijsko proučeval- £ ni dejavnosti, raznim analizam in vari št v a ga je vzljubila mladina in strokovnemu izpopolnjevanju uč- učiteljski zbor. npera kadra Gpnrnv ip fiplal za- Zahrbtna bolezen ga je strla ž*? nega Rama. cepiav je aeiai za . v Fn letll starostl. z n)eg(>vo smrtjo vod štiri mesece brez dveh stal- je izgubila Ekonomska srednja šola nih strokovnih sodelavcev, je bil v Ljubljani nesebičnega tovariša, nn nbspo,! realiziran vestnega in skrajno delavnega člana, program po opsegu realiziran čigar lzgubo b, eutila Se dali časa. 120-odstotno. Branko Blenkuš Pavle Urankar PROSVETNI DELAVEC RADIO IN ŠOLA PKOGRAM RADIJSKE ŠOLE ZA LETO 1965/66 Z novim šolskim letom začenja svojo novo sezono, že devetnajsto po vrsti, tudi radijska šola pri RTV Ljubljana. Kakor doslej, bo njeno delo potekalo po treh tirnicah, se pravi — psihofizičnemu razvoju otroka Prilagojeno: za nižjo, srednjo in višjo stopnjo, tako da obsega nižja stopnja prve tri razrede, srednja četrte in pete razrede, višja pa šeste, sedme in osme razrede obvezne osemletne šole. Kakor doslej, se želi radijska šola vključiti kot pomožno sredstvo v učnovzgojni proces, in sicer kot ilustracija, poglobitev ali razširitev določene šolske tematike. Kakor doslej, bo tedensko na programu za posamezno stopnjo po ena oddaja (s ponovitvijo), ker razmere, v katerih RŠ dela, še ne dovoljujejo, da bi se število oddaj pomnožilo. Uredništvo je sestavilo program oddaj za vso leto in pri izbiri tematike ter časovni razporeditvi upoštevalo zahteve šolskega učnega načrta. Ker ■ pa je število oddaj v primerjavi z obsežnostjo snovi, predpisane po šolskem učnem načrtu, pičlo, (že glede na vsak posamezni razred in na stopnjo, ki obsega dva do tri razrede, na še posebej), si je uredništvo prizadevalo, da izbere tista snovna jedra, ki se dajo dobro oblikovati za zgolj slušno dojemanje, ki bodo bogatila šolarjevo splošno znanje in njegovo razgledanost in bodo razvijala in bogatila njegove moralne kakovosti. Tako pripravljen okvirni program so na posebnem sestanku skupno z redaktorji pregledali in predebatira-li zastopniki pedagogov — praktikov in pedagoških služb ter ga z majhnimi popravki odobrili in sprejeli. Program za prvo polletje priobčujemo, da seznanimo z njimi pedagoge že vnaprej (morebitne spremembe; ki bi nastale iz objektivnih vzrokov, naj nam, prosimo, oproste). S tem jim dajemo možnost, da ga bodisi v celoti vključijo v svoj delovni načrt bodisi izberejo samo tiste oddaje, za katere sodijo, da bodo uspešno dopolnile-njihovo šolsko de- lo. MLADINSKA. RADIJSKA IGRA’ (vsako nedeljo ob 8,05) 5. sept. — Mtrčo Šušmel: RE" ZERVIRANO ZA BABICE (prva izvedba) 12. sept. — Friedrich Feld: NEPOTRPEŽLJIVI IBRAHIM (ponovitev) 19. sept. — Svetislay Ruškuc: KRAVA V STOLPNICI (prva izvedba) 26. sept. — Miro Jevtovič: KJE JE ROBOT (ponovitev) 3. okt. — Smiljan Rozman: MOST (ponovitex) 10. okt. — Milivoj Matošec: IN BIL JE PES (prva izvedba) 17. okt. — France Bevk: DEČEK S PIŠČALKO (ponovitev) Nižja stopnja: 10. in 11. septembra: GOLI PALEC 17. in 18. septembrar URA Z VOZIČKOM 24. in 25. septembra: GLASBENA ODDAJA 1. in 2. oktobra: UGANITE IN POVEJTE 8. in 9. oktobra: PRAVLJICA O MARJETICI 15. in 16. oktobra: O LISTU, KI NI HOTEL ODPASTI -Srednja stopnja: 7. in 8. septembra: ŠOPEK SVEŽIH ROŽ 14. in 15. septembra: MOJA POT IZ ŠOLE 21. in 22. septembra: NOVA KNJIGA GRE V SVET 28. in 29. septembra: LIZIKE ZA VSE 5. in 6. oktobra: ŽIVALI NA PREŽI 12. in 13. oktobra: RAZGLEDNICE IZ DALJNJIH MEST Višja stopnja: 7. in 9. septembra: PRAVLJICA ZA ALEŠA 14. in 16. septembra: TUNIZIJA 21. in 23. septembra: VČASIH BOBNI, DANES TELEVIZIJA 28. in 30. septembra: SREDI NOČI IN LEDU 5. in 7. oktobra: ŽIVLJENJE CELO SPRT, NESTALEN 12. in 14. oktobra: POTOVANJE V DEŽELO ŠPORTA IN TISOČERIH JEZER Radijska šola želi biti sredstvo, ki pomaga učitelju pouk poživiti, dopolniti ali poglobiti; delavci ob radijski šoli zasledujejo torej iste učno—vzgojne cilje kakor pedagogi v razredih, zato redakcija prosi za sodelovanje, ki naj se kaže zlasti v konstruktivni kritiki oddaj, tako po tematiki, kot po metodični in izvedbeni plati. Radijska šola bo na sporedu: srednja stopnja: v torek ob 8.55 vsredo ob 14.05 višja stopnja: v torek ob 14.05 v četrtek ob 8.55 nižja stopnja: v petek ob 14.05 V soboto ob 8.55 RADIJSKA ŠOLA ZA NIŽJO STOPNJO I. polletje 10. in 11 VX.: GOLI PALEC — (Vrednost tovarištva) 17. in 18. IX.: URA Z VOZIČKOM (Smotrna razdelitev časa) 24. in 25. IX.: GLASBENA ODDAJA 1. in 2. X.: UGANITE IN POVEJTE (Sodelovanje razreda na temo: jesen) 8. in 9. X. IZ LEPE KNJIGE: PRAVLJICA O MARJETICI 15. in 16. X.: O LISTU, KI NI HOTEL ODPASTI (Jesenska narava). 22. in 23. X.: DA BO ZEMLJA. RODILA (Razvoj v obdelovanju ze-miie' do danes) 29. in 30. X.: OB DNEVU MRTVIH (Primerna zgodba i? NOB). 5. in 6. XI.: IZ LEPE KNJIGE: JU — JU (Priredba Kuprinove pripovedke o muci) 12. in 13. XI.: GLASBENA ODDAJA 19. in 20. XI.: ZA TOPLO PEČ (Po čigavi zaslugi in delu se grejemo) 28. in 27. XI. PREHOD ČEZ REKO (Zgodba iz NOB ob 29. XI.) 3. in 4. XII.: NAŠA SLIKANICA 10. in 11. XII.: KO PADE NA ZEMLJO TIHA NOČ (Govori o ljudeh, ki opravljajo svoje delo ponoči). (ali: S POŠTARJEM OD VRAT DO VRAT (Oddaja s sodelovanjem poslušalcev) 17. in 18. XII.: DARILO (Pravilni in pošteni odnosi med ljudmi) 24. in 25. XI.: GLASBENA ODDAJA 31. in 1. I. — oddaja odpade 7. in 8. L: ŠTIRJE LETNI ČASI 14. in 15. I.: KAKO JE PRAV (Jezikovna oddaja) ali: SNEŽNA ODEJA RADIJSKA ŠOLA ZA SREDNJO STOPNJO I. polletje 7. in 8. IX.: ŠOPEK SVEŽIH ROŽ 14 in 15. IX.: MOJA- POT IZ ŠOLE ' 21. in 22. IX.: NOVA KNJIGA GRE V SVET 28. in 29. IX.: LIZIKE ZA VSE (Oddaja predstavi mladinsiko pisateljico Branko Jurca) 5. in 6. X.: ŽIVALI NA PREŽI 12. in 13. X.: RAZGLEDNICE IZ DALJNIH MEST (Slike o življenju otrok po svetu) 26. im 27. X.: GLASBENA ODDAJA 2. in 3. XI.: MESTO OB DRAVI (Maribor nekoč in danes) 9. in 10. XI.: ELEKTRIKA PRED SODIŠČEM (Osnovno znanje o elektriki) 16. in 17. XI.: ANDERSEN IN NJEGOVE 'PRAVLJICE (Pogovor o tem velikem pravličarju) 23. in 24. XI.: ZGODBE IZ MUZEJA NOB 6. in 7. XII.: HIGIENA 13. in 14. XII.: LJUDSKA PRAVLJICA 20. in 21. XII.: SREDNJEVEŠKO MESTO 4. in 5. I.: CAR SALTAN (Ruska pravljica kot prijeten uvod v novo leto) 11. in 12. I.: KAKO SO IZUMRLE ŽIVALI 18. in 19. I.: ILUSTRATOR MLADINSKE KNJIGE RADIJSKA ŠOLA ZA VIŠJO STOPNJO I.Polletje 7. in 9. IX.: PRAVLJICA ZA ALEŠA (Radijska priredba iz povesti J. Kozaka »Aleš«) 14. in 16. IX.: TUNIZIJA 21. in 23. IX.: VČASIH BOBNI, DANES TELEVIZIJA (Pot modernih obveščevalnih sredstev) 28. in 30. IX.: SREDI NOČI IN LEDU (Nainsenova odprava na severni tečaj) 5. in 7. X.: ŽIVLJENJE CELO SPRT, NESTALEN... (O življenju in delu pesnika Murna—Aleksandrova) 12. in 14.X.: POTOVANJE V DEŽELO Športa in tisočerih JEZER (Finska) 19. in 21. X.: IMELI SMO LJUDI (Ob 21. oktobru spomin kragu-jevškim žrtvam) 26. in 28. X.: PESNIK BOŽANSKE KOMEDIJE (Ob 600 letnici Danteja Aligherija) 2. in 4. XI.: POVEDI MRAČNI ME GROBAR ... (Življenje in delo Dragotina Ketteja) 9. in 10. XI.: V DŽUNGLAH NOVE GVINEJE 16. in 18. XI. KRIŠTOF KOLUMB 23. in 24. XI.: NARODNA PESEM (Glasbena oddaja o nastanku, razvoju, pomenu narodne pesmi) ali OZN O PREBIVALSTVU SVETA 6. in 8. XII.: DOMOVINA, GLEJ, UMETNIK! (Življenje in delo Ivana Cankarja) 13. in 15. XII.: NIZOZEMSKA ali: VESELA TEMATIKA 20. in 22, XII.: VASCO DE GAMA (Druga oddaja o odkriteljih). 26. in 28. XII.: O LAHKI GLASBI (Glasbena oddaja) 4. in 6. I.: ZABAVNA NOVOLETNA ODDAJA ali ALKIMISTI (Od srednjeveških alkimistov in neuspelih poskusov pri pridobivanju zlata do sodobnih uspehov na tem področju) 11. in 13. ,!•: TI KONDOR TI SONCU BRAT... (O življenju in delu Otona Zupančiča) 18. in 20. I.: KAKO STARA JE NASA ZEMLJA (Odgovor na naslovno vprašanje) Srednja stopnja: 7. septembra ob 8.55 8. septembra ob 14.05 ŠOPEK SVEŽIH BOŽ Za naše prvo srečanje v novem šolskem letu smo vam pripravili prijetno uro, v kateri boste slišali pesmi pesnikov iz najrazličnejših dežel (iz Španije, Anglije, Italije, Nemčije, Čehoslovaške, Sovjetske zveze in naše domače od Ljubljane do Beograda). Vse skupaj je povezano v prijetnem pripovedovanju kakor šopek svežih rož. Mlad zajec iz ene izmed pesmi je mislil drugače. Ni imel preveč v čislih šopkov rož: Mlad zajec bi kupil nevesti cvetjaj pa misli in misli in si govori: »Saj cvetje je drago, bom kupil solato; solata veliko lepše diši.« Je kupil in šel, potem se je usedel in celo glavo solate pojedel. Želim vapi torej prijetno poslušanje. Oddajo sta nam pripravila Miro Košuto in Niko Grafenauer, . 7, septembra ob 14.05 9. septembra ob 8.55 Srednja stopnja: ZA ALEŠA MOJA FOT U ŠOLE Višja stopnja: 14. septembra ob 8.55 drug drugega s pločnika, se objestno 15. septembra ob 14.05 podimo, prek cestišča tik pred vozili. Pri vsem tem se prepričujemo samo, da se- nam ne more nič zgoditi, \ ker se nam pač še ni doslej. Ta Nihče ne more trditi, da o pro- Po vsem tem najbrž zaskrbljeno tolažba je pa zelo varljiva. Za Uvoano oddajo radijske šole m®t.u ne mislimo in ne govorimo opozorilo mamice razposajenemu šo- k za višfb sto-'vin smo izb- ali orired- vellko> zares veliko. V časopisih larju, ko se odpravlja v solo, namreč m.Kaj malega Do o vsem tem bo pravljice^iii'povesti"jusa 'Kozaka vsak dan prebiramo o prometnih njen: . »Pazi na cesti!« ni niti naj- spregovorila naša oddaja. Skušala Aleš. Pravzaprav je naša oddaja nesrecah !n 0 ureditvi prometa, o manj konvencionalna fraza. bo biti navzven vedra, čeravno gre “ " ‘ ‘ V gruči se pripodimo skozi šolska 'za resne stvari, ki jih pač ne' smemo nekakšna dramatizacija enega izmed *-em Pripoveduje vsak dan posebna poglavij omenjene ...povesti, in sicer eno.urnr radijska oddaja, o tem sne- vrata naravnost na cesto, suvamo podcenjevati, tistega o AJeševi bolezni'. Tako spo- ma-io fllme- znamo Aleša, njegovo mamo, očeta in sosedovo Agato, vendar to le mipiogrede. v okviru, zavoljo prav Veselimo se- nenehnega naraščanja cestnega prometa. Kar vzkliknemo od začudenja vselej, kadar Nižja stopnja: ijice some, sodobne-pravljice o treh . vifmo Posnetek, kakšne prometne bratih ki io oče nove Alešu, velemestne ulice in marsikdaj nam uide vzdih: »Le kdaj bo tudi pri nas Ona«-;a. je za višjo stopnjo lahka, tako?« Res smo še daleč za prene- 17. septembra ob 14.05 18. septembra ob 8.55 PRH Z VOZIČKOM Tudi druga oddaja Piš, namenjena zadel. In ko mu je zvečer še •sar^TT^srit, Mai&srag*« ?“ ^ r" n« - le. itene oSMla nraviiiro' Cp Tmdo 7 p0 lzdelala let°s 4z00 potreben; vsega tega pa oddaja ne naslednjega jutra popeljala v svet, ? ..^,HPn- • Ros us težkih vozil tovarna osebnih avto- pripoveduje in ne uči s strogo dvig- v vozičku, ki je narisan na njenem' t J* ' .Ja.1?loUl> kopcem, mobilov v Kragujevcu blizu 30.000 njenim prstom, marveč je te - ohišju. _»ac,ZffhKnT^-g°*0V1-’ ^ f°..r-es n3 avtomobilov, y promet pa sodijo tudi -včasih manj prijetne, a potrebne " Naslednjega dne res potujeta in ‘ k" ZZ h3^13^6’ pac motorna, kolesa, mopedi, pa ne na- nauije _ avtorica zavila v štorijo, stara ura spodbuja spotoma Blažeta, Sjirn - in. morebiti tudi tistim sta- ^ k? da se bodo mali“ šola«e* kar tako <3a to in ono napravi. Tako pomaga 'rejšim od njih. Naprošamo vse pedagoge, da nam ob tej oddaji kakor tudi o drugih, pišejo svoje ftmenje in morebitne jim delali krivico ko bi nanj'e kar mimogrede vsedli v uho in — upa- tuji ženi spraviti otroke v vrtec, pozabili — a . kolo ima vendar v mo — tudi v zavest. branjevki na trgu pobere razsuti. človek13' ZS Sk°ra:ida vsak odrasel Štorija se suče okrog Blažeta, krompir, konjem na travniku od- fantiča, ki pojde že v šolo, a je tak Sanj3 brenclje, da kmet laže naloži v.......v , Naraščajoči promet prizadeva zaspanec, da se zjutraj odpočiva od otavo, in staremu pastirju ulovi pripombe na naslov: RTV Ljubljana, sxrbi vsem, se posebno pa tistim, ki spanja, opoldne-od kosila, zvečer gre kravo, ki mu je zbezljala. Sprva Tavčarieva 17 I iubliana s nrinisom f-° d°iZm skrbeti za normalno ziv- pa tak0 spat. Doma so skušali na spodbuja Blažeta k dejanjem ura. »M^račhjrico šolo« ^rednStvb^bo ,Urbanistom> t PromeJ_ vse mogoče načine Blažeta »zbuditi« Nazadnje se fant sam domisli. vZ nrispovke honoriran mm^stroKovnjaKom, prometnim mi- in ga tako vpreči v kakšno delo, a kaj bi lahko storil. Ljudje, ki jim ‘' ‘ ''' ' u ’ ličnikom m tudi vzgojiteljem. vsak poskus je sproti spodletel. Fan- pomaga, so seve navdušeni nad ■ tovo »>bolezen« so poznali tudi otroci ustrežljivim fantičem, saj Arenijo, da in radi so se seveda ponorčevali iz je nasploh tak, in ga zato hvalijo ». . ■ 10. septembra ob 14,05 njegove počasnosti in zaspanosti, na' vsa usta. Blažetu je ob vsakt "IZ,a stopnja: ' 11. septembra ob 8.55 Tako sb mu nekoč ponagajali z novi pohvali topleje in nazadnje je zbadljivko: »Blaže, Bliže gre počasi, resnično srečen. GOLI PALEC ker s podplati cesto maže; pravi, da In ko se zvečer spet na samem ' se bo svetila, a se laže, leže Blaže.« pogovarja s staro uro, ni več sledu »September je~tu in šolski zvonec vsa na preži in nasršena. In ko fant Fanta ni Zlepa kaj spr&vilo v slabo o prejšnjem mlahavem fantu, ampak kliče šolarje' spet v šolo.« Tako se uvidi, da ji ne more blizu, ji zaluča yp9°»! ne mamina jeza in ne njena slišimo Blažeta, kako je ves prero-začenja oddaja, ki smo jo namenili tudi od v obraz: »Goli palec!« Na- za^osti posmeh pa ga je hudo pri- jen in poln lepih načrtov, za uvod v novo sezono. Zvonec kliče nika plane -nadenj z vso silo svojih -šolarje 'spet v šolo, da bodo sedli drobnih pesti, potem zbeži, fant pa drug kraj drugega v šolski klopi, za njo. Ko jo dohiti, ji pove, da je. da se bodo kolektivno lotili dela — s svojim obnašanjem sama izzvala vsak zase in hkrati zaykolektiv, da žalitev, da bi jo zdaj tudi on lahko bodo tovariši med sabo, da si bodo pretepel, ker je močnejši 'od nje, a prijatelji za vse leto, za več let, kot fant ne bo pretepal deklice, morda za vse življenje. Taka je Višja stopnja: 21. septembra ob 14.05 23. septembra ob 8.55 VČASIH DANES TELEVIZIJA želja, tak je namen vzgoje; zato smo tudi mi šolarjem pripravili za popotnico v novo leto oddajo o tova- Oddaja o zgodovinskem razvoju oddaje' ostro določa predmet, o ka-„ , ... . , telekomunikacijskih sredstev — na- terem bo govora; o- »mačku« med niKa tistega dne ni sla v solo. pjsai j0 je sodelavec inštituta Jožef Beogradom in Nišem, o sredstvih, ki Doma je malone ves dan prejokala. Stefan ing. Jože Dolničar — se zač- so ljudem služila nekoč in danes za Ko pa je naslednjega dne v šoli ne z anekdoto o humoristu Brani sla- sporazumevanje med oddaljenimi fšsjzžz irsvsffi-S35 s-ss 'auz n«, ^ »*.*. književnik Aleksander Tudi učitelj ni n^esar zvedel, ko je ftavljajte si mačka, ki ima rep v prastare načine v prenašanju nolic. dob^soSTv T pri?aSev!elS ^ ^ ^ beograjski Popovič. Otroci zbrani na šolskem 'dvorišču. Glasno in vsevprek hite pripovedovati zgode in nezgode iz počitnic. Le mala Na-nika stoji sama ob dvoriščnem Židi Nova je v tej šoii. zato nikogar ne pozna. Skuša se smehljati, da bi jd deklice opazile, a nekatere jo samo premerijo od glave do peta, potem staknejo glave, se zahihitajo in zbeže. povprašal učence. Pač pa hodi Nani- Nišu’ glavo Pa v Beogradu. Poteg- ki so se v tej ali oni obliki ohranili vse do ne tako daljnje preteklosti ali pa so kljub modernejšim sred- ----------------— stvora še danes v uporabi. Našteva ste zgodbe okoli golega palca pa Razlaga je vsekakor bistra in predvsem prenašanje pošte s sli — ne vzame nihče nikoli več v misli, duhovita, hkrati pa v začetku naše peš ali na konjih — ki so hiteli.iz kraja v kraj.. Med »sle« posebne vrste štejejo gosi; te so podobno kot __________________še pred nedavnim pri nas golobi Višja stopnja: ig. septembra ob 8.55 prenašale zavoje s pismi na Kitaj- skem. V visoko razvitih starih kul-TDHIZUA turah pa so vse do srede preteklega stoletja sporočila pošiljali tako, da Oddajo o Tuniziji je napisal no- novo Kartagino, pa še to in ono, 80 ali potovali od postaje do postaje, 14. septembra ob 14.05 ko n'ca ol rok ^ vnH p fn1 Tr n n vinar • Rajko Ranfl. Svojčas se je seznani pa ga tudi z nekim našim kier _so menjavali konje, ali pa so ssr^asrs jsr.™«»«-*» »o. -»0«» ^ «v „ *«, ^ <« *« hujejo, potem se spet prav tako na televizije. Prijetno lahkotno nas po- d®kaJ cuden poklic un.cevalca NoVO dobo v razvoju telekomu-lepem razbeže. pelje s svojo Caravello onstran ..orcev* ^K0ici so namreč za Tuni- nikacijskih sredstev je uvedlo od- Nanika je pretresena »Karso Sredozemskega morja, v samo glavno f ^ Prava nadloga, veliko hujša kritje elektrike in njeno prenašanje to S?. J Pogleda jo sebi m 3ld» ™s.o Tonls. Med o„,»vodjemgest. g” , K*”»'h i=l» ■» Privodnltlh - iicah. Prvi »oral. , . , & . , , ’ , . požre vse do tal, saj jih je tudi do v svet v takem obveščanju na dalja- da ji pa ec na nogi kuka iz noga- mh značilnost, naleti na domačega 15Q na kvadratni’ m^r, ^ njim vo je naredil leta 1844 sJamuel MPr. vice. To torej! Jezna je. Ko bi imela človeka kje vse ne najdeš Slo- se b0rjjo tak0? (5a z letalom trosijo se- ameriškim kongresom je šivanko in nit, bi brž spravila ne- venca!, inženirja nekega našega pod- mednje strun.’Domačini na iih lo- P°kazal svoj telegraf. Potem je šlo marni palec kamor spada. Ze hoče steči domov, ko stoji spet pred njo eden izmed fantov. Ni sikaj zanimivega o tej deželi. Seveda Sef jih ‘pSS TŽ jetja, ki dela v Tuniziji. Iz njunega dvogovora zvemo mar. videti zloben, a deklica je vendarle mu inženir razkaže tudi staro in oskubene... sosednje planete. Stran S Srednja stopnja: 21. septembra ob 8.55 22. septembra ob 14.05 MCVfl KIJJSGil GRE V SVET V oddaji pod naslovom »Nova knjiga gre v svet« vas bomo povedli skozi tiskarno. Ta pot bo opisana tako, kot jo doživlja mladi tehnični urednik,1 in zopet tako, kot njegov odgovorni urednik in na dčugi strani pisatelj, ki nestrpno čaka izida svoje prve knjige. Z njim vred bomo nevsiljivo zasledovali tiskarniški proizvodni proces. Ta se začenja z rokopisom, pripravljenim za tisk. Nadaljuje se v strojni stavnici, kjer se tekst preliva v svinčeni stavek. V. ročni stavnici ta čas postavljajo naslove, v klišarni pa izdelujejo klišeje za-ilustrirane strani. Ves ta material se steka v. ročni stavnici, kjer ga lomijo po straneh. Dalje spremljamo proces v strojnici, kjer se tiskajo bele pole. Naposled smo v knjigoveznici: pole zlagajo, vežejo v snopiče, obrezujejo, obdajajo s platnicami in ovijajo z ovitki. In nova knjiga gre v svet. Poleg tehnologije tiska skuša oddaja podati še nekatere obrobne misli. Tako misel o ljubezni do dela, misel o posebnosti tiskarskega dela, ki nikdar ne more' postati zgdlj avtomatizirana industrija, marveč najbolj zahteven. Oddaja, bo dosegla svoj pravi namen, če se bo pedagog po njej, odločil,' da obišče katero naših tiskarn. V oddaji je obravnavano tiskarstvo po postopku knjigotiska, ta postopek je razmeroma najpreglednejši in ga je laže razložiti kot npr. litografijo. Postopek je opisan tako, kot je to v naših tiskarnah običajno, znano pa je, da naše tiskarne niso na zavidljivi tehnični in organizacijski ravni. Višja stopnja: 28. septembra ob 14.05 30. septembra ob 8.55 SREDI NOČI IN LEDU Leta 1881 je pred Novosibirskimi otoki zdrobil led ameriško polarno ladjo Jeanette. Tri leta nato so našli Eskimi na jugozahodni obali Grenlandije ostanke s te potopljene ladje: jedilni list s kapitanovim podpisom, spisek čolnov, nepremočljive hlače in senčnik mornarske čepice. Vse to je v treh letih prepotovalo z ledom od kraja nesreče na Grenlandijo, torej 2900 morskih milj daleč (1 morska milja je 1,832 km). Iz tega so sklepali, da mora gnati vetrni morski tok led povprek čez Severno ledeno morje od vzhoda proti zahodu. ■ Tudi druge najdbe so potrdile to domnevo, saj so našli na Grenlandiji na primer, tudi les iz sibirskih gozdov. Fridjof Nansen, znani norveški . polarni raziskovalec,, tudi Nobelov nagrajenec se*je zanimal za te najdbe in izračunal, da teče vetrni morski tok s sibirske obale .gotovo prek Severnega tečaja. Sklenil je, da to izkoristi in doseže tako najbolj severno točko. Zemlje. — Nansenov načrt so imeli znanstveniki in raziskovalci za neizvedljiv, toda norveška vlada ga je podprla. Nansen je~vedel, da mora imeti predvsem primerno ladjo, če noče doživeti ^ usode Jaenette. Grajena mora biti tako, da bodo stiskajoče se. gmote ledu zdrsnile ob zaokroženem ladijskem trupu navzdol; s tem bi ladjo dvignile in jo pustile nepoškodovano. • Tako so naredili po Nansenovem načrtu ladjo »Frani« (po naše »Naprej), dolgo 34,5 m in 10,4 m široko. Zunanje stene so bile sestavljene iz treh plasti in bile 70 do 80 cm debele. V notranjost so vdelali številna Srednja stopnja: LISICE m ¥££ 28. septembra ob 8.55 29. septembra ob 14.05 Branka Jurca je mladinska pisateljica, ki si je pridobila med mladino velik ugled. Njene knjige so med najbolj branimi slovenskiaai mladinskimi knjigami. Še prav posebej imajo za otroka svoj čar, ker opisuje pisateljica njihov današnji dan, npr. v knjigah: Ubač, Hišnikov dan. Lizike' za vse in seveda še v drugih njenih delih. V naši radijski šoli vam bomo pisateljico Branko Jurca predstavili v oddaji z naslovom: Lizike za vse. Prebrali vam bomo_ nekaj najznačilnejših odlomkov iž njenih del, ob njih bo vpleten pogovor o nastanku posameznih knjig, še posebej pa vas bomo seznanili s pisateljičinim življenjem'. Ko se boste v razredu pripravljali na poslušanje naše oddaje, naj preberejo šolarji naslednje knjige Branke Jurca: Lizike za vse, O bratcu in sestrici, Uhač ih njegova druščina, Okoli in okoli in Hišica ob morju. V kratkem bo izšla Čebelica Gregca Kobilice, ki je dobila posebno nagrado. Branka Jurca živi v Ljubljani. Po poklicu je učiteljica, vendar že nekaj let več ne uči. Otroška leta in mladost je preživela v Mariboru. Ko se je začela vojna, je zbežala pred Nemci v Ljubljano. lijani in jo odpeljali v Gonars. Po osvoboditvi se je srečno vrnila in prevzela najrazličnejše naloge v Mariboru v Ajdovščini in tudi v Beogradu je bila, končno pa je prišla v Ljubljano učit. Poznate jo tudi kot urednico Cicibana, v zadnjih letih pa je urednica revije Otrok in družina. Branka Jurca piše največ iz življenja otrok. V svojem razredu je preživljala vesele in lepe ure in otroci so ji nehote pripovedovali zgodbe iz svojega domačega življenja. Te nam je v svojih zbirkah pisateljica ohranila in naslikala z njimi podobe današnjih šolarjev. Oddajo nam je pripravila Neža Maurer. bruna in opore, ki naj bi porazdelila silo, s katero bi pritiskal led na ladijske stene. Leta 1893 je zapustila Fram norveško pristanišče Vardo in zaplula proti vzhodu. V zahodnosibirskem pristanišču Charbanowa so »vkrcali« 34 polarnih psov. * 18. septembra je dosegla Fram Novosibirske otoke. Potem je prepustil Nansen ladjo vetrnemu morskemu toku, da jo. je gnal proti severu. 2e po tednu dni je bila ladja sredi ledenih gmot. Pritisk ledu je naraščal, toda Fram se je obnesla in obležala nepoškodovana sredi ledu. Posadka se je lahko zdaj pripravljala na zimo. Nastopila je polarna noč. Vetrni morski tok je nosil poslej ladjo proti severozahodu. 2e. poleti ' naslednjega leta 1893 pa se je Nansen zbal,'aa ladje najbrž ne bo neslo prek tečaja, temveč daleč mimo. V enem letu jadranja je Fram s tokom večkrat menjala smer in prišla le 350 km naprej. To je bilo . Nansenu prepočasi. . Tudi drugo leto ni bil tok nič hitrejši. Razen tega je bil Nansen zdaj že čisto prepričan, da ne bo Fram s tokom nikoli dosegla Severnega tečaja. Sklenil je torej zapustiti ladjo in z enim, samim spremljevalcem doseči tečaj peš. Vedel je sicer, da Fram, ki jo bo gnal. tok dalje, ne bo mogoče več najti, upal pa je, da se bo mogel pri povratku prebiti do Spitbergov-aii -do Franc-Jožefove zemlje. V drugem polarnem poletju sa je mirno pripravljal na to drzno pot. Za spremljevalca si je izvolil poročnika Jobansena. 14. marca 1895 sta se odpravila moža s tremi sanmi in 28 psi prek ledu. S seboj sta imela tudi dva kajaka (s tjulenjevo kožo prevlečen eskimski čoln), znanstvene instru-mentej strelno orožje in hrano (predvsem z mastjo mešano stisnjeno moko, moko sploh, sladkor, surovo maslo in čokolado). Po Nansonovem računu bi lahko prehodila 660 km, kolikor je bila Fram takrat oddaljena od severnega tečaja, v 445 dneh, in sicer bi morala odbiti nekako 15 km na dan. Toda pot je bila mnogo slabša, kakor se je Nansen nadejal. Visoke ledene pregrade, široko odprte struge in prikrite razpoke so ovirale njun Srednja stopnja: žimi im preži 12. oktobra ob 13. oktobra ob 8.55 14.05 Z oddajo Živali na preži bomo odšli na sprehod v gozd. Vodila nas bosta zgčvorna lovca, ki sicer ne bosta kdo ve kaj ujela, ker bosta preveč razpravljala in nam razlagala o življenju v gozdu. Pripovedovala bosta svoje izkušnje in opisovala srečanje z živalmi. Srečali bomo zajca, srno, lisico, šojo, veverico, medveda in ptice, med njimi kragulja, orga in fazana. Skozi vso oddajo se razpleta misel o neprestani pripravljenosti velikih in majhnih gozdnih živali na borbo za življenje, na njihovo ne-Tu so jo kmalu zaprli Ita- prestane previdnost, na njihovo za-in jo odpeljali v taborišče vezništvo pa tudi zvijačnost in napadalnost. Vedno morajo biti na preži. Ali niti ne bi vedel, kakšna je bila srna, kakšna lisica, kakšno glavo je imel volk, jelen z rogovjem in kakšne so bile druge živali. Nikoli bi se ne mogle obdržati in razširiti po svetu. Če bi živali ne imele svojih čutil, ki jih opozarjajo na nevarnost, bi jih bili zasledovalci že davno iztrebili. Njihovo življenje je težko in ostanejo le tiste, ki so zdrave in 'jim služijo vsa čutila. Naj jedo ali počivajo, njihova čutila so vedno budna in obrnjena na vse strani. Nevarnost preži nanje, a tudi one prežijo na nevarnost. Ker bodo v oddaji opisane značilnosti prej naštetih živali, ki jih srečujeta lovca v gozdu, boste uro lahko vključili v program spoznata pazljivost je pač del njihove divje vanja narave. narave. Če ne bi bilo tako, bi jih že Oddajo je pripravil Ernest Ada-zdavnaj iztrebili. Dandanes nihče mič. prehod, snežni viharji in megla so slabšali vidljivost. Napredovala'sta s silo in napori. 2e po desetih dneh sta morala ubiti prvega psa in vsak dan opravila manj poti. , Spoznala sta, da se led pod njunimi nogami neprestano pomika proti jugu. Tako sta se kljub neizrečnemu trudu svojemu cilju le malo približala. 'Tudi .hrana bi jima zadoščala komaj do tečaja. Na SG0 13,6 severne, širine sta se Nansen in Jobansen 8. aprila 1895 obrnila. Bila je to sicer najbolj severna točka, na katero je do takrat stopila človeška noga, toda kaj, ko je bilo do severnega tečaja še vedno 420 kilometrov! — Po prav težavni poti sta se moža prebijala zdaj proti jugu. Pse sta morala postreliti -drugega za drugim,, njiju je reševalo lakote meso belih medvedov in tjulenjev. Dvajset tednov potem, ko sta zapustila Fram, torej 7. septembra 1895, sta prišla oba potnika na severno otočje Franc-Jožefove zemlje. Toda še vedno nista bila na varnem. Vreme jima ni dopuščalo, da bi bila s kajaki odveslala na južno obalo te kopnine. Morala sta spet. misliti na prezimovanje. Postavila sta kolibo iz kamenja- in mrože vib kož ter se založila s hrano,' dokler sta našla kaj za pod strel. Šele 19. maja 1896 sta se napotila dalje. Štiri tedne pozneje, 23. junija 1896, sta naletela prvič spet na človeka, in sicer-je bil to vodja angleške ekspedicije Jackson; ta je s svojimi ljudmi prezimoval na Franč-Jožefovi zemlji. Z britansko ladjo sta se oba raziskovalca končno spet vrnila v Verdd.. In kako je bilo s Fram? Ves čas jo je nosil tok vklenjeno v polarni led s seboj: gnalo jo je južno od tečaja med polom in Spitzbergi. Dosegla je 85 stopinj severne širine. Ledu se je rešila šele 13. avgusta 1896 in priplula v luko Tromspll, nekaj dni potem, ko sta pristala Nansen in Jobansen. Nižja stopnja: 1. oktobra ob 14.05 2. oktobra ob 8.55 UGANITE IN POVEJTE Ze naslov nam izdaja namen oddaje, da želi poslušalca aktivirati. Tokrat otroci ne bodo zgolj poslušali, marveč se bodo tudi sami oglašali, izražali svoja brnenja, odgovarjali bodo na glas — seveda ne ob naši, marveč ob vzgojiteljevi kontroli. Ker so bile podobne oddaje že v prejšnjih letih dobrodošle, kot so povedala poročila, jih bomo tudi letos vključili nekaj v program. Tokratna oddaja ima temo: jesen. Tudi to npr. morajo otroci sami uganiti iz pogovora med Lojzkom in očetom. Potem se zvrsti uganka za uganko v obliki realnih zvočnih efektov, v obliki opisov, pesmi in podobno; vmes teče seveda besedilo, ki oddajo vodi, tu pa tam je vpletena tudi podrobnejša razlaga, ki je predvsem mestnemu otroku najbrž potrebna. Prosimo pedagoge, da otroke spodbudijo k sodelovanju, posebno v začetku oddaje, dokler se ne navadijo, poleg tega prosimo, naj bi imel že pred oddajo vsak otrok pri roki košček papirja ali zvezek in svinčnik, ker bo treba nekatere odgovore narisati. Višja stopnja: 5. oktobra ob 14 05 7. oktobra ob 8.55 ŽIVLJENJE CELO SPET, NESTALEN Srednja stopnja: tiste zanimivosti, ki bodo otrokom 12. oktobra ob 8.55 dosl°Pne in id jim bedo v pomoč 13. oktobra ob 14.05 pn predaVanju 0 teh mestlh' Kadarkoli govorimo o drugem velikem vzponu slovenske književnosti po Prešernu, se naša misel ustavi ob štirih imenih, ki se združujejo v enoten pojem: slovenska moderna. Beseda moderna, ki smo jo prevzeli po dunajski literarni šoli z enakim naslovom, nam v slovenski književnosti predstavlja čas okoli preloma stoletja, bolj določno: nastop Ketteja, Cankarja, Župančiča in Murna. Sprva je pojem moderna zajemal več literarnih tokov, kasneje pa se "je uveljavila omejitev, ki pod tem imenom razume le tako imenovano evropsko novo romantiko, to je dekadenco, simbolizem in impresionizem. Vsi trije tokovi, ki se med seboj seveda prepletajo, so se porodili iz odpora zoper tedanje družbene razmere in še posebej zoper stanje v umetnosti, kjer sta prevladovala realizem in naturalizem. > Pojem dekadenca označuje smer, ki teži k poudarjenemu raziskovanju človekove notranjosti, izvirajočemu iz nezadovoljstva z zunanjim svetom in družbenimi razmerami. Iz tega izhaja miselna in čustvena neurejenost, ki razkraja nekdanjo enotnost in preprostost pogleda na svet. Zato so to gibanje nasprotniki imenovali dekadenco, njegove predstav- nike pa dekadente. Dekadenca namreč pomeni razpad, propad, razkroj. Nekatere lastnosti dekadence so se razvile v samostojno smer, imenovano simbolizem. Simbolizem s pomočjo simbolov, to je pesniških Znamenj in podob, prikazuje zapleteni svet občutij, sanj, slutenj in misli, ki jih neposredna vsakdanja beseda večkrat ne more izraziti. Ta smer skuša odkriti za posameznimi pojavi čutom nedostopni svet, nekakšno globljo resničnost. Obema opisanima slogoma se v dobi moderne pridružuje še impresionizem, ki se najprej pojavi v slikarstvu. Impresionizem želi čimbolj neposredno posredovati čutne vtise, predstave in razpoloženja. V književnosti dosega to predvsem s tem, da uporablja vsa možna jezikovna in glasovna sredstva. Impresionizem zavrača sklenjen in dosleden opis zunanjega dogajanja, kakršen je značilen za realizem in naturalizem, in beleži le trenutne vtise. To grobo oznako pojmov, ki bo podana tudi v oddaji, naj skušajo pedagogi sami že pred poslušanjem razširiti in pojasniti tako, da bodo pač lahko otroci kaj razumeli. Zavedamo se nanireč, da jim bo sicer šlo mimo ušes, vendar pa je to nujno kot uvod v oddaje o slovenski moderni, ki jih bomo imeli na sporedu v tem polletju. Prva oddaja govori o Josipu Murnu-AIeksandrovu. Pripravil pa jo je Niko Grafenauer. EAZGLE3NICE IZ DALJNIH MEST Naša oddaja je pripravljena za mlade radovedneže, ki se veselijo lepih razglednic iz daljnjih mest, ki si znajo v domišljiji naslikati življenje v teh mestih in si tiho žele, da bi nekoč videli od blizu vse te lepote in zanimivosti, kot jih srečujejo po knjigah, revijah, v televizijskih programih itd. Naša pripoved je zelo lahkotna. Metka, enajstletna deklica, dobiva pošto iz Pariza — od tam ji piše Mihec, iz Varšave — od tam ji piše Irena, o Kairu pa so se pogovarjali v šoli. Ker je v Kairu za Metko najbolj nenavadno in najbolj privlačno, se ji o Kairu še sanja. V teh sanjah zelo živo doživlja sprehod po ulicah v Kairu, sreča Alija in kamelo in pozneje nikakor ne prizna, da se ji je vse samo sanjalo. Zgodbo je za radijsko šolo napisal Rajko Ranfl. Izbral je predvsem Višja stopnja: 12 oktobra ob 14.05 14. oktobra ob 8.55 POTOVANJE V DEŽELO ŠPORTA IN TISOČERIH JEZER To je druga oddaja iz tako imenovanega zemljepisnega cikla. V njej nam bo Boža Smagurjeva predstavila Finsko, to deželo športa in tisočerih jezer, pa gostoljubnih ljudi, kakor jo doživlja naš človek. Spoznali bomo njena mesta, njene ljudi, mimogrede bomo slišali kaj o njeni umetnosti in umetnikih, ogledali si bomo sauno, za katero avtorica pravi: »Šport in sauna sta dva pojma, ki sta s Finsko neločljivo povezana. Pravijo, da je v sauni skrivnost njihove odpornosti proti ostremu mrazu, v športu pa vzdržljivosti in trdoživosti. Finci so znani po teh lastnostih .. .« Avtorica nam bo pripovedovala tudi o nekaterih svojih značilnih srečanjih s finskimi odraslimi ljudmi in z otroki. Nižja stopnja: lo. oktobra ob 14.05 16. oktobra ob 8.55 0 LISTU, KI NI HOTEL ODPASTI Nižja stopnja; 8. oktobra ob 14.05 9. oktobra ob 8.55 PMVIJICfl 0 MARJETICI Pod skupnim naslovom Iz lepe knjige je v naš letošnji program vključeniji nekaj več priredb otroške literature. Te oddaje naj otroka že na začetku šolanja znova in znova opozarjajo na knjigo in ga tako navajajo, da bo tudi sam vse raje segal po njej, bogatijo naj njegov besedni zaklad in mu s tem pomaga, jo pri izražanju, privajajo naj mu uho na lepo, čisto slovensko besedo ter ga vedno znova in znova čustveno razgibijejo. dolgo mimo, ker je postal med tem že koštrun — vodnik. Na domačo livado se marjetica ni več vrnila. Na planinskem pašniku se je vrasla v zemljo in cvela v pozno jesen. Ko ji je jesenska slana snela cvetne listke, je stisnila k srcu prgišče drobnih zrnc, prgišče semen. Pod snegom se je seme zarilo v zemljo in tam bo počakalo pomladi, da bodo zrasle iz njega drobne marjetice in prekrile gorski pašnik s snežno belo preprogo. Na vrtu rase breza. .Njeni listi so zlatorumeni, ker smo že daleč v jeseni. Ko zapiha veter, listi odpadajo drug za drugim. Še malo in naša breza bo gola. Čakala bo na sneg. Veter je pobral brezi že vse liste, le eden edini, sam samcat še -trepeta v vrhu. Zakaj ne odpade tudi ta? ... Gotovo se še ni vse zgodilo, kar se jeseni mora zgoditi — pa brežin listek čaka. Otroci rešujejo uganko in dedek jim pomaga. »So jablane in hruške že obrane? So pobrali kmetje že vse- pridelke, s polj? So klopotci v goricah-že klicali na trgatev? So pobrali gobarji vse gobe? So se mogoče ptice selivke zamudile? Morda pa druge živali še niso pripravljene na zimo?« Vse je opravljeno, nič ni pozabljeno. Listek pa še vedno trepeta tam v vrhu ... Tisti večer je prenehal jesenski dež in nebo se je zjasnilo. Bilo je zelo hladno. »Počakajmo na jutri,« je dejjil dedek, »jutri bomo gotovo zvedeli, zakaj listek ni hotel odpasti.« Naslednjega jutra je ležala na vrtu bela slana in od nje je na gredi še zadnja krizantema omrtvičena zaspala. In ko se je to zgodilo, je v lahnem pišu vetra odpadel z. breze še tisti poslednji list. Takšna je v glavnem vsebina oddaje, ki jo je s svojim literarnim peresom napisala Ela Peroci. Otroku bo nanizala spremembe v jesenski naravi, hkrati pa ga z lepo, prisrčno besedo tudi čustveno razgibala. Iz tega cikla je letos kot prva na sporedu Pravljica o marjetici. To je sicer ponovitev izpred nekaj let, a po svoji prisrčnosti je ta pravljica vredna, rda jo otroci ponovno slišijo. Nekateri jo morda v osnovi poznajo, saj je izšla v Čebelici, doda v naši oddaji je prirejena v ra-rijsko igrico in bo zato mladim poslušalcem šla tembolj do srca. Marjetica z livade se odloči, da pojde iskat koštrunčka, ki ji je na pomlad, ko je bil še čisto- majhen, objedel dva listka. Vsi ji branijo, češ da je pot polna nevarnosti in da Itoštrunček, ki ji je objedel dva listka, ni vreden, da bi hodila za njim. Ona pa, da pojde, ker ima koštrunčka rada, saj mu je svoja dva listka celo sama ponudila, in da hoče vedeti, kakšen je zdaj. Pot je bila res dolga, naporna ter polna zapletov in kos, ki jo je spremljal, ji je venomer prigovarjal, naj se vrne. Marjetica pa ni odnehala, še posebno ne, ko je zvedela, da preti koštrunčku nevarnost: opozoriti ga mora. Končno res pride na‘ planino, kjer je koštrunček na paši; Oba sta vesela snidenja .in koštrunček jo potolaži, da je zdaj zanj nevarnost za TELEVIZIJA IN SOLA 13. septembra ob 11,0C 27. septembra ob 11.40 16. septembra ob 16.10 30. septembra ob 16.10 PRIMOŽ PETELIN, PRETKAN KU OBEDIH GRADOVI NA SLOVENSKE Uvodna ura v novem šolskem letu je prenos iz Mladinskega gledališča. Neznani francoski avtor je v svojo farso vnesel .toliko pristnosti in neposrednosti, da je zamikalo prof. Avguština Pirnata preliti jo v trubarščino; s tem je delo za naše gledalce pridobilo nov čar. Naši osmošolci, pa tudi drugi, jo bodo s pridom uporabili pri študiju narečij. Delo je režiral France Jamnik. 20. septembra ob 11.40 23. septembra ob 16.10 ZRAČNI PRITISK IN VREME Naša oddaja ima namen razložiti vplive atmosferskih sprememb na vreme. Pri tem se bomo dalj časa zadržali pri pomenu in določanju zračnega pritiska, temperaturnih spremembah, vlagi' itd., skratka pri trenutnem stanju atmosfere iz kate- re meteorologi računajo in sklepajo na vreme. Kakšno je delo meteorologov, bo. verjetno zanimalo tudi starejše učence, čeprav je po snovi oddaja uvrščena po učnem programu že v četrti razred osnovne šole. Po 16. stoletju so na Slovenskem prenehali zidati gradove, saj je nevarnost pred Turki zahtevala drugačno obrambo. Premnogo naših gradov je danes že . razpadlih, vendar razvaline še vedno pričajo o življenju takratnih časov tistemu, ki jih zna opazovati. V naši oddaji bomo prikazali nastanek oz. oblikovanje trdnjavskih stavb od obrambnega stolpa pa do stanovanjske uporabnosti. Uro bodo pedagog, lahko uspešno uporabili za skupinsko raziskovalno delo. Ura sama pa je zastavljena kot dodatek pouku zgodovine, ki obravnava to snov v šestem razredu. SAVA FILM JE VSEBINSKO Mladini nove knjige Kondorja IN TEHNIČNO IZPOPOLNIL ZBIRKO DIAFILMOV Sleherna estetska vzgoja zahteva gradivo •— umetniška dela, kajti uspešnost estetske vzgoje je prvenstvena v tem, da se dijaki seznanjajo s konkretnimi deli. Zaradi tega je pri eni osnovnih vej estetske vzgoje — pri literar- oziroma pri intenzivnejši organizaciji tozadevne svetovalne službe. Vemo, da ddafilm sicer ne more povsem nadomestiti drugih, bolj neposrednih učil, vendar je zaradi svoje cenenosti, vsebinskega bogastva, ki ga lahko učencem posreduje, in drugih odlik postal na vseh šolah nepogrešljivo sodobno učno sredstvo, ki ima zlasti na povprečne in manj razvita učence močan vpliv. Učiteljem olajšuje metodično in vsebinsko pripravo na pouk s spremnim besedilom v posebni brošuri, učencem pa omogoča hitro in jasno spoznavanje zlasti tiste učne snovi, ki jim je sicer po času in prostoru odmaknjena ali pa sploh nedostopna. Vse' to ustvarja v učencih tudi poseben čustven odnos in aktivno zanimanje za pouk, predvsem pa solidno osnovo za samostojno opazovanje, skepanje in razumevanje tudi abstraktnih dejstev. Zato ni čudno, če o uporabi diafilmov vse češče razpravljajo na šolah ne samo učitelji, ampak tudi prizadeti učenci v razrednih skupnostih in njihovi starši na roditeljskih sestankih ter zborih volil-cev. Sodobna družba pač zahteva večjo storilnost tudi v šolah. Kakor je razvidno iz zaključnih pripomb novega seznama diafilmov, lahko zavod Sava film posoja šojam in drugim interesentom tudi poučne in igrane filme iz svoje bogate zaloge za niško izposojnino in na osnovi posebnega seznama, ki je v pripravi; nudi pa tudi strokovno pomoč pri organizaciji avdiovizualnih tečajev. Seznam diafilmov bodo prejele vse šole brezplačno. Z materialno podporo republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS, ob strokovnem sodelovinju z zavodi za prosvetno pedagoiiko službo in ravnatelji sol ter ob sodelovanju številnih šolskih praktikov in strokovnjakov iz univerzitetnih ustanov je republiški zavod Sava film uspel vsebinsko im tehnično izpopolniti svojo dosedanjo zbirko diafilmov, ki ji vsako leto dodaja po 60 do 80 novih naslovov. Vse to še premalo izkoriščeno bogastvo predstavlja dragoceno SevaTneTnu S"- pomoč šolam pri hitrejšem in ™ ‘n d?IU prijetnejšem posredovanju učne- in Sivi Kondor skrbi za to, da ga gradiva učencem, kakor ga predpisujejo čedalje bolj zahtev- e ^ , klop in da m učni načrti m vse hitrejši tem- £ sredn,1ešolSlkemu učen- po sodobnega življenja. cu -pri spoznavanju besednih Juš Stante umetnin. Doslej še Slovenci ni- Zavod Sava film je pravkar izdal nov seznam diafilmov. Hi bo koristno služil vsem šolam kot. sistematičen pregled čez vse do~ , slej izdelane diafilme tega zavoda, ki ustrezajo naraščajočim potrebam po sodobnih učilih in. izbMjšanih metodah sodobnega pouka, kakor jih predpisujeijo zakoni, učni načrti in normativi šol. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije je v smislu 24. člena zakona o osnovni šoli potrdil v novem seznamu navedene diafilme in priporočil njihovo uporabo na osnovnih šolah in šolah druge stopnje. S tem je uporaba teh diafilmov na vseh ustreznih šolah dobila zakonito podlago, na katero. so šole lahko sklicujejo, .kadar terjajo potrebna materialna sredstva od svojih ustanoviteljev. Po prizadevanju prosvetno pedagoške službe in šolskih vodstev je večina šol kljub materialnim težavam že doslej uporabljala diafilme kot eno najcenejših učnih pripomočkov v šoli, vendar je še vedno nekaj šol, ki v tem pogledu predstavljajo nezaželeno izjemo. Vzroki za tozadevno zaostajanje nekaterih šol niso vedno samo materialnega značaja, ampak navadno izvirajo iz nepoznavanja kvalitete in načina uporabe novih diafilmov in iz svojevrstne miselnosti, ki še prevladuje pa takih šolah, oziroma pri odgovornih činiteljih. Taki pojavi ovirajo dejansko izvajanje šolske reforme in uveljavljanje sociali-/ stičnega načela o enotni šoli, ki bi morala biti vsaj v osnovnih potrebah oskrbovana tudi z enotno opremo in učili, kakor jih predpisujejo zakoni. Iz novega seznama veje skrb in prizadevanje zavoda Sava film, da bi z izboljšano kvaliteto in z ohranitvijo izredno nizke dosedanje cene diafilmov omogočil vsem šolam, da si izpolnijo svoje zbirke učil, dokler ne poide -sedanja zaloga. Pri pripravi nove zaloge namreč že nastopajo težave zaradi zvišanja cen materiala In uslug. Kot smo že poročali, je v no-Veni seznamu pri vsakem nasJra-vu navedena tudi stopnja, za katero je diafilm prvenstveno namenjen, ime avtorja, način izdelave č črno-beli ali v barvni tehniki in matična številka, ki že sama zadostuje pri naročilu namesto naslova diafilma. To omogoča šolam hiter pregled, katerih če upoštevamo skromni fond Avtor je skoraj ~50 strani interakcije dednosti, okolja in ak-diafilmov še potrebujejo. Hkrati strokovne psihološke literature v. obsegajoče gradivo razdelil na pet tivnosti človeka samega govori bo novi seznam lahko služil pri slovenskem jeziku, je knjiga N.'večjih poglavij. četrto poglavje, sistematični urditvi diateke in Rota »Psihologija osebnosti« lep V prvem je »risal pojem oseb- V zadnjem poglavju nam avtor evidence na šolah in zavodih prispevek, ki smo ga resnično lah- nosti in njene karakteristike ter pod naslovom »Diagnoza oseb- PPS, pri zbiranju podatkov o ko veseli in smo ga že dolgo podal osrtovne tri teorije oseb- nosti in .osebnostne lastnosti« niza Praktični uporabi AV sredstev, pogrešali. npsti: biologistično Freudovo, Al- glavne tipologije osebnosti in'kri- Iportovo personalistično in Ad~ tično presoja . njihovo vrednost, lerjevo socialno. Vsako od teh je. prikaže pa nam tudi osnovne podrobno razčlenil in ocenil po- metode in tehnike, katerih se men njihovega prispevka v za- današnja psihološka znanost pos-kladnico psihološke znanosti, ka- lužuje pri raziskovanju osebnosti, kor tudi njihove šibke strani in Knjiga je napisana razumljivo pomanjkljivosti. brez odvečnih tujk in je kot ta- Drugo poglavje je posvečeno ka — v skoraj poljudno znanst- Društvo za pomoč duševno ne- sana knjižica Moj otrok je dni- predvsem strukturi osebnosti; tu veni obliki —dostopna tudi šir-7adostno razvitim osebam Slove- gačen, ki jo je v prevodu dr. 1. avtor točno opredeljuje p'jma šemu krogu bralcev. Brez dvoma bije je izdalo knjigo, ki ne pome- Arkove in F. Flerinove izdalo temperarhent in karakter, govori bo močno koristila vsem, ki jim bi le novosti v naši vzgojni li- Društvo za pomoč duševno neza- pa tudi o Inteligentnosti ter o poklicno delo nalaga nenehen stik ------- - --—T-J- dostno razvitim osebam. motoričnih in senzoričnih zmož- z ljudmi, posebno še z mladino. Ni slučajno, da je društvo iz- nostih osebnosti, kakor tudi o. Zato jo pedagogom toplo prlpo-dalo prav to knjigo, saj jo je na- njenih telesnih karakteristikah, rtfcarho. Pojav duševne prizadetosti ni pisala svetovno znana švicarska Tretje poglavje zajema širo- Tekst, ki žal ni ilustriran, je bič manj star, kot je stara člove- psihologinja dr. Marija Egg, ki ko področje človekovih 'motivov, v lepo slovenšči prevedel B. ška družba; duševna prizadetost že dolgo let vodi zavod za de- zmožnost prilagajanja osebnosti Borko, založila pa Cankarjeva zase je v preteklosti tako kot v se- lovno usposabljanje težje duševno in obrambne mehanizme. ložba v Ljubljani. Spomin na počitniška potepanja ... Prof. Igor Pieško: Stari Ulcinj (tempera) N. Rot. »Psihologija osebnosti« Knjiga zd starše in vzgojitelje »Moj otrok je drugačen« teraturi, ampak je s tem izpolnje-ba vrzel, ki so jo najbolj občutili starši prizadetih otrok. smo 'imeli tako dobrega izbora, številčno tako zaokroženega in obsežnega cikla knjig in tako primerno komentiranih izdaj, kot so prav izdaje Kondorjev. Kljub temu pa je potrebno le dopolniti nekaj stvari, da se izpolni naša skupna želja: še večji izbor in še hitrejše izdajanje leposlovnih del. Iz teh pobud se je Mladinska založba odločila, da pripravi serijo novih izrednih Kondorjev in namen tega članka je zgolj ta, da seznani šole in profesorje s pomenom te izdaje, ki je le dopolnilo rednemu Kondorju in Sivemu Kondorju. Serija novih knjig obsega dvajset del. Dela so izbrana tako, da dopolnjujejo sedanja Kondorja in učni načrt za literarne vede. Tako so uredniki upoštevali več kriterijev: — knjige naj zajemajo več literarnih obdobij, ( — obseg naj ne bo preširok, a tudi ne preojek, — poleg Svetovne književnosti je potrebno poudariti domačo, slovensko in srbohrvaško in — knjige naj bodo komentirane tako, da bodo komentarji pomagalo dijakom pri študiju, pri seminarskih nalogah itd. Knjige zajemajo več literarnih obdobij. To načelo lahko ilustriramo samo z dvema knjigama. Na začetku izdaje je izbor iz stare egipčanske proze. Ta izbor pa v resnici obsega stara dela, saj so tu prvič v slovenskem jeziku objavljeni tisti prozni sestavki, ki so bili napisani v najzgodnejših dneh človeške kulture. Proti temu najstarejšemu tekstu pa lahko postavimo onstran tiste besedne umetnine, katerih večina ustvarjalcev še živi in se je še komaj dodobra posušilo črnilo, s katerim so bile zapisane te besede. Tairšen je izbor novel sodobnega zapadnoevropskega sveta. Te novele so napisali pisatelji, ki še vedno opozarjajo nase z novimi deli. Izmed, vmesnih obdobij pa je zastopana antika - Platonovo Apologijo, renesansa 's Sha’ kespearovim Julijem Cezšrjem, srednji vek s kompletno Dantejevo Božansko komedijo, naturalizem z novimi prevodi najznačilnejših Ibsnovih dram itd. Obseg neaj ne bo preširok, a tudi ne preozek: to načelo se je uresničevalo na več načinov. Doslej še ni bilo zbrane slovenske partizanske dramatike in slovenske ekspresionistične enodejanke. Ti dve deli jemljem zgolj za primer. V partizanski dramatiki so objevljeni vsi najpomembnejši poizkusi partizanske dramatike, od priznanih del Mateja Bora do prvePcev raznih piscev skečev. Ekspresionistična enodejanka pa obsega tista dela slovenskega ekspresionizma, ki so dovolj interesantna > za mladega radovedneža, da ne-rečem, da so vsa dela skoraj pozabljena. Pri teh dveh izdajah in še pri drugih (Ekspresionistični liriki, pri izboru iz Finžgarja), je bilo potrebno pri urejevanju upoštevati obseg, ki ga je narekovala snov. Poleg svetovne književnosti je potrebno poudariti domačo, slovensko in srbohrvaško literatura: Večina del je iz naše literarne preteklosti, Tako objavlja izredni Kandčrf izbor iz Iga Grudna, Kreftove Celjske grofe, Govekarjev roman V krvi, Preglja Tolmince, Krleževe Glembajeve, Ma-tavuljevega Bakonja fra Brne, Cankarjevega Martina Kačurja, Linhartovega Matička in Micko idr. Kdor samo preleti ta imena, lahko spozna, da domača literatura ni samo številčn" močno zastopana, temveč da je tudi po kvaliteti izbor dragocen in koristen. Knjige bodo komentirane tako, da bodo komentarji pomagalo dijakom pri študiju, pri seminarskih nalogah: v tej zahtevi se skriva kopica metodoloških načel. Nedvomno pa je, da ne moremo izdajati knjig mladini, ki ne bi bile opremljene z nekaj komentarja. Komentar namreč omogoča mladini, da spoznava dela v vsej razsežnosti nastajanja in oblikovanja. Komentar odpira vrata v svet zakonitosti besednih umetnin. Zaradi tega je študijsko pomagalo, ki širi literarno obzorje in ki vzbuja pri dijaku prizadevanje, da hiterama dela spoznava v globino, ne samo v širino. Komentarji pa so prvenstveno pripravljeni tako, da sicer ohranjajo osebne lastnosti komentatorjev, njihove poglede na umetnost, njihovo metodo podajanja idr., a se vendar soglašajo v enotnem prizadevanju, da seznanijo mlade bralce z osnovnimi. podatki o pisatelju in njegovih delih, potem pa pronicajo v strukturo dela, ki ga obravnavajo. Način je skoraj pri vseh komentatorjih tak, da precej prepušča tudi dijakom, komentator mu daje le trdna izhodišča za nadaljnje razglabljanje in delo. Upam, da bo izredni Kondor opravil svoje delo pri .še večji skrbi šol za literarno vzgojo mladine. —c Obveščamo vse osnovne šole SR Slovenije, da bo jeseni izšel priročnik ZBIRKA NALOG IZ RAČUNSTVA ZA 5. RAZRED OSNOVNIH SOL Priročnik je namenjen učencem in učiteljem 5. razreda za utrjevanje nove snovi, zelo pa bo koristil tudi v 6. razredu, za ponavljanje snovi iz prejšnjega leta. Naročila za priročnik sprejema Zavod za prosvetno pedagoško službo Vič, Ljubljana, Dolenjska c. 47. »OTROK IN DRUŽINA« ST. 5 IN 6 Uredništvo revije nas tudi neposredno pred koncem šol. leta 1964/65 ni razočaralo. V obeh številkah smo našli nemalo dragocenega gradiva z aktualno učno-vzgojno in socialno problematiko. Naj omenimo samo najbistvenejše članke. V 5. št.: M. Dcrnikova je objavila intervju z mladinskim sodnikom J Vodopijo, ki je podal svoje poglede na mladinsko prestopništvo in nasvete glede ukrepov za njegovo preprečevanje. O izpopolnjenem zakonu o osnovni šoli je napisal informaliven članek M. Lužnik, o koedukaciji pa tehtne besede V. Cvetko. Zanim*v je sestavek D.* Golli j e ve o disciplini v šoli in delu v razrednih skupnostih. V tej številki je objavljeno tudi •nadaljevanje (in obenem konec) zanimivega članka E. Kennedyjev-►»•Duševno nezadostno razvitim se obetajo boljši časi« v prevodu M. Menceja. V 6. št.: Odgovori dr. M. Bergantove na vprašanja J. Valentinčiča glede sodobne družine in njene vzgojne vloge. M. Mencej je prispeval informativen članek o poklicnem usmerjanju duševno nerazvitih otroK. Poljudnoznanstven je sestavek dr. T. 7.ela o poškodbah oči pri otrocih in o nreventivnem ravnanju, da ne bi prišlo do takih neljubih in nevarnih nesreč. O televiziji in njenem vplivu na otroka je napisala članek H. Puhar. Poleg navedenega vsebujeta številki tudi obilo drugega gradiva v obliki krajših sestavkov in ustreznih beletrističnih prispevkov ter pravni in vzgojni posvetovalni kotiček. Ljubke so nekatere fotomontaže. Upajmo, da bosta uprava in uredništvo vkljub sedanjim prehodnim ekonomskim težavam znala obdržati dosedanji nivo revije tako v oblikovnem kot v vsebinskem pogledu in si pridobiti še širši krog strokovnih sodelavcev in seveda — tudi nove naročnike, -hj- O razvoju osebnosti v okviru -hj- Sanjosti lahko, pojavila v »vsaki prizadetih in ima v tem pogledu družini, prav tako kot sladkorna bogaite izkušnje. Zato tudi prav bolezen, gluhosit, otroška paraliza dobro ve, kaj je treba povedati Sli pa kakšna koli nesreča; pojav- staršem in vzgojiteljem v zvezi Ija se pri bogatih prav tako kot z duševno prizadetimi. &ri siromašnih, pri guvernerjih, Ni pa knjiga pisana samo za senati:rjih, Nobelovih nagrajencih, tiste, ki imajo v družini prizade- advokatih, pri genijih, predsed- tpoa otroka amnhit ie n amen le Zadnjo Številko Sodobne pedago- Janeza Sagadina o proizvodni de,jav Pikih -o-^ih tega - otroka, ampam je namenje- glke (št. 5-6, letnik xv> začenja pri- nosti učencev v osnovni šoli, članek Kin raznin žaru zen j in prea- na vsem, ki se na kakršen Roli spevek dr. Milice Bergantove Način Antona Skale pa govori o usposob- s^aniku ZDA«, kakor je to lepo način bavijo S prizadetimi pred- šolske uprave in njen vpliv na kve- ijanju in oblikovanju otrok, ki c-o ^ pošteno povedala sestra biv- vsem pa seveda za široki krog se- V razv<>iU- ega predseamka ZDA Kennedy- danjih ip bodočih mater in vzgo- razvoju sodobnih šolskih služb. V. Petkovšek in Ivan Stanič: GOBE Sodobna pedagogika 5-6 kjer so imeli v družini du- jiteijev. števno prizadeto sestro. Ce vzamemo evropsko povprečje 2,5 - 3% splošne populacije, Večji del rubrike Doma in po Tončka Metelkova pa piše o pr oble-, svetu zavzemajo odlomki s posvet o- , knjiga le risan, rojjudno i„ 5S JfSSZJSiSJSi. vsakemu razumljivo, prevod je goli s posvetovanja Zveze pedago- z blejskega seminarja o vzgojno ne . . - - - • zelo dober. Nizka cena knjige skih društev Slovenije (29. in 30 tn mem je pn naa^semo med mla* omogoča vsakem« nabavo. ’ marca v Ljubljani) je objavljen m dino v starosti ‘5 do 18 let čez •^0.000 duševno nezadostno razvi-t^Vki pa so lahko v pretežni ve-^nl spodobni za produktivno za-^cslitev in samostojno vzdrževale, če so pravočasno in pravilno hČ n o vzgojno ter zdravniško o.bra-Vnavani. Ko se ob otrokovem rojstvu sprevrže splošno družinsko vesel-3e v zaskrbljenost in g.enke sol« *e ob spoznanju, da z otrokom ni Vse v redu, iščejo navadno starši ob spoznanju, da z otrokom ni pomoči in nasvete pri zdravniku. ugotovi stanje, predpiše morda fcako zdravilo, mati pa potem v . ®°lzah bdi nad otrokom in obu-JJ^je, ker si ne zna pomagati. Jakšen je navadno potek vse do današnjih dni. Se je^pa v novejši debi stanje v tem pogledu pre-CeJ spremenilo. Kljub temu pa bo ^ Zgodnji mladosti tudi še naprej 'Prepuščena glavna skrb materi in Prav zanjo je v prvi vrsti napi« nrilagojeni mladini (O agresivnost) in poročilo o načrtih in delu mari- KMALU BO IZŠEL skrajšani obliki drugi del referata dr. borskega pedagoškega društva, To številko Sodobne pedagogik-zaključujejo ocene knjig, ki so 'namenjene prosvetnih delavcem kot pr) moč pri njihovem delu ter — ko J vedno — obvestila o novih knjigah in časopisih. Prof, dr. Viktor Petkovšek in sodelavec Ivan Stanič sta oripravila knjigo z naslovom GOBE ki jo je izdala založba Mladinska knjiga s sodelovanjem Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva. O gobah res lahko rečemo, da nismo imeli knjige. Leta 1923 je Ante Beg izdal prvo knjigo 0 gobah v slovenskem jeziku, leta 1952 smo jo dobili le v malo spremenjenem ponatisu. Novo knjigo, ki obsega 295 strani in 60 strani barvnih tabel, sta avtorja razdelila v'.tri večja poglavja. Prvo poglavje nas na kratko seznanja z gobami na splošno, daje napotke o morebitnih zastrupljanjih z gobami in pove nekaj o zgodovini in gospodarski pomembnosti gobarstva. Drugo poglavje podaja jedrnate in podrobne opise najvažnejših rodov in vrst gob, ki .rastejo po naših gozdovih, z oz- ■ nakami, ali so užitne ali strupene. Treti e poglavje pa obravnava gobe v v; ohrani. To poglavje je precej ob- sežno in prinaša navodila za pripravljanje pri nas tudi manj znanih vrst gob. Nekaj strani pa pripovednic o konzerviranju gob. Poglavje gobe v prehrani je pripravil Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Temu poglavju sledijo abecedni seznami slovenskih imen gob. posebej srbohrvatskih imen in latinskih. Oh koncu knjige je na 66 tabelah upodobljenih v barvah 80 različnih gob. Podobe morda niso tiskarsko do. končno najboljše, vendar kolikršna ie pri nas možnost, papirja in barv, da-t el o celotno sliko posameznih gob in področje, kier rastejo, je posrečeno vkomponirano z nakazano podrastjo, da je naznačeno okolje, kjer goba raste. Oprema arhitekta Branka Simčiča je lepa in razporeditev snovi v knjigi zelo pregledna, tako da je po dolgo pogrešani primerni knjigi o go-bnh pričujoča knjiga res lepo zapolnila vrzel. Darinka Petkovšek Priročnik za prosvetne delavce nepogrešljiv pripomoček učiteljem, profesorjem In vzgojiteljem pri njihovem delu Kdor ga še ni naročil, naj stori to čimprej. Naročite ga lahko v vseh knjigarnah in pri CANKARJEVI ZALOŽBI Ljubljana, Kopitarjeva 2/H »PROSVETNI DELAVEC« List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 313-722, int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII — Letna naročnina 600 din, za šole in ustanove 12G0 din — St. tek. računa 600-14/60B-1C — Tiska CZP »Ljudska pravica« * ♦ : j Z X ♦ ♦ z ♦ * ♦ : ♦ ♦ X ♦ ♦ ♦ • 4 <; t m 11 m«m Pomladna obleka ALMA v vseh velikostih in dveh barvah -simio 3800 dinarjev \ PRODAJNI SDRVIS /dief LJUBLJANA • MARIBOR RAZPISI DELOVNIH MEST Skupščina občine Kočevje razpisuje naknadno naslednja prosta delovna mesta': Vzgojno varstveni zavod Kočevje — 1 ravnatelj, VZG; 1 računovodja; 2 vzgojiteljici, VZG; 1 negovalka, šola za otroške sestre. Osnovna šola Mirko Bračič Kočevje, podružnica Kočevska reka — 2 učitelja, U, samska stanovanja. Osnovna šola Jože Šeško Kočevje, podružnica Koprivnik — 2 1 učitelja za razredni pouk, U, družinsko stanovanje, primerno za zakonski par. Osnovna šola Jože Šeško Kočevje, podružnica Željne — 1 učitelj za razredni pouk, U, sam-' sko stanovanje. Osnovna šola Jože Šeško Kočevje, podružnica Stari log — 1 učitelj za razredni pouk, U, samsko stanovarije. Osnovna šola Jože Šeško Kočevje, podružnica Poloin — 1 učitelj za razredni pouk, U, samsko stanovanje. Gimnazija Kočevje — 1 učitelj za slovenščino, P; 1 učitelj za liziko in matematiko. P; 1 učiteljica za telesno vzgojo, P; 1 tajnik z najmanj srednješolsko izobrazbo. Plača po pravilniku. Dom Dušana Remiha Kočevje — 2 vzgojitelja (ženska, moški). U, STU, PRU ali P, samski stanovanji v domu. Svet Osnovne šole Brdo Šentvid, p. Lukovica, občina Domžale razpisuje nasledijja delovna mesta: Osnovna šola Brdo Šentvid, podružnica Zlato polje — 2 učitelja za razredni "ouk, zaželen učiteljski zakonski par. V šoli je novo družinsko stanovanje ali dve samski stanovanji. Osnovna šola Brdo Šentvid, podružnica Češnjice — 1 učitelj za razredni pouk. V šoli je novo samskb stanovanje. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Nastop službe takoj. Osnovni šoli Domžale razpisujeta naslednja prosta delovna mesta: I. osnovna šola Domžale — 2 učiteljici za razredni pouk. Osnovna šola V. ?erka Domžale — 1 učiteljica za razredni pouk in 1 tajnik šole. Osnovna šola Videm pri Ptuju razpisuje naknadno za šolsko leto 1965/66 naslednja delovna mesta: i 1 učitelj za angleščino in nemščino, PKU; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za mate-' matiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za slovenščino, PRU. Prosta je ena samska soba. Možen je prevoz iz Ptuja. S 1 I g .KOMPAS, O BUDIMPEŠTA, 2-dnevni izlet ob sobotah in nedeljah. Po želji 3-dnevni izlet z obiskom šol. © KOROŠKA; enodnevni avtobusni izleti z obiskom CELOVCA, GOSPE SVETE, BELJAKA ali na BELOPESKA JEZERA, OSOJ-SKO in KLOPINSKO JEZERO. © BENETKE-TRST, 2-dnevni avtobusni izlet. ® RIM z ogledom najlepših italijanskih mest, avtobusno potovanje v oktobru. ® Po želji organiziramo šolske izlete po domovini s posebnim popustom. Prijave sprejemajo vse poslovalnic« Kompasa. Podrobne programe Vam lahko pošljemo tudi po pošti. ««t«a?49»«'<>T?4eCS?««S9S3l?S90C43«0C?2< Osnovna šola Videm pri Ptuju, podružnica Sela — 1 učitelj, U ali PRU. stanovanje trenutno ni. Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja Posebne osnovne šole v Zagorju ob Savi razpisuje delovno mesto ravnatelja. Osnovna šala »■Borisa Kidriča« Kidričevo razpisuje prosto delovno mesto predmetnega učitelja za —* zemljepis in zgodovino. Na razpolago so samske sobe. Razpis velja do zasedbe deli lovnega mesta. Pogoji: absolvent Višje pedagoške šole z diplomo na oddelku za defektologijo, strokovni izpit in najmanj 5-letna praksa v delu na posebnih osnovnih šolah ali njim podobnih zavodih. Predpisano kolkovane prošnje z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi naslovite do 12. septembra 1965 na razpisno komisijo Posebne osnovne šole Zagorje ob Savi. Razpis velja 'do zasedbe delovnega mesta. Gimnazija Ptuj razpisuje naknadno naslednja prosta delovna mesta: 1 učitelj za sociologijo in zgodovino, P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, P; 1 učitelj za fi-ziko in matematiko, P; 1 učitelj za telesno vzgojo (moški), P; 1 učitelj za telesno vzgojo (ženska), P. Razpisna komisija .Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Murski Soboti razpisuje na osnovi odločbe direktorja zavoda štev.. 82/6 z dne 3. VII. 1965 naslednja prosta delovna mesta: 1 psihoilog-pedagog, visoka izobrazba: psihologija — pedagogika ali pedagogika — psihologija, 10 let šolske prakse; 1 pedagoški svetovalec za srednje šole, visoka izobrazba: peda|ogika — psihologija, 10 let prakse; 1 pedagoški svetovalec za srednje šole, visoka ali višja izobrazba, 10 let šolske prakse; 1 pedagoški svetovalec za likovni in tehnični pouk, visoka ali višja izobrazba, 10 let prakse; 1 pedagoški svetovalec za telesno vzgojo, visoka ali višja izobrazba, 10 let*prakse. Osebni prejemki za vsa navedena mesta po Pravilniku o osebnih prejemkih. Selitvene stroške krije zavod po tozadevnih predpisih. POPRAVEK V naknadnem razpisu prostih delovnih mest za učno in vzgojno osebje v 1. 1935, ki je bil objavljen v 13. številki Provsvetne-ga delavca, je bilo' pomotoma navedeno, da' razpisuje: Tehnična šola za kemijsko stroko Ruše naslednja delovna mesta: — 1 upravnik doma, U ali PRU, stanovanja ni, 3 vzgojitelji, VZG ali U, samska soba ... pravilno: 1 učitelj za matematiko in fiziko. P, stanovanja ni; 1 elektrotehnik, srednja izobrazba, stanovanja ni. Ščetkajte svoje zobe in dlesni pravilno in to že po zajtrku, po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR« * rt Državna založba Slovenije priporoča za šole in prosvetne delavce naslednje knjige: O Cene Kopčavar, Kako je prav. Pravopisni priročnik, 700 din Izbrana poglavja iz pedagogike, 1900 din ® Mihajlo Rostohar, Osnove obče psihologije, 3000 din © Boris Stevanovič, Pedagoška psihologija, 660 din ^ © Leon Žlebnik, Psihologija o.troka in mladostnika II, 1800 din & Leon Žlebnik, Izbrani teksti pedagoških klasikov, 330 din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost v Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26 3 S lasi iRnauaaflMaiBt«4ati«>->MHaaai iBBaaaaaaai S A F ljubij«t na s-mki šoisk® mladino • na poučne izlete z ogledom spomenikov iz NOB v okviru 20. obletnice osvoboditve: bolnica Franja, Begunje, Kočevski Rog idr.; • na ostale poučne izlete z ogledom kulturnih spomenikov, zemljepisno-zgodovinskih in ostalih turističnih zanimivosti: Muljava, Kostanjevica, Otočec; Bela Krajina; Cerkniško jezero, Rakov Škocjan; Idrija; Škofja Loka; Brniki, Žičnica Krvavec; ® na zaključna šolska potovanja in izlete po domovini in v inozemstvo: področje Slovenije, Jugoslavije in zamejstva (Koroška, Benečija). PROSVETNE DELIVCE ® na izlete po domovini in v inozemstvo; • na ogled naše nove poslovalnice v Ljubljani in na razgovor o možnostih medsebojnega sodelovanja. Nudimo poseben popust za šole. Zahtevajte programe izletov v naših poslovalnicah: © Ljubljana, Titova 38 (palača Slovenija ceste) tel. 315-S52, 315-353, 315-342 © Trbovlje, tel. 80-247; Zagorje, tel. 81-018; Hrastnik, tel. 81-630, Idrija, tel. 76-037'; Piran, tel. 73-410; Portorož, tel. 73-138 , IBaBSaBBBBBBBBBtBBBSE m m s i šfi! II i n n i fe II I I H m $ I « I I i i ip p n p '# I I i St ti i# 5» m »žba Mladinska knjiga ILJgiMJtana, Titova, 3 je pripravila za šolsko leto 1965/66 naslednji program; KNJIŽNICI ČEBELICI PASTIRČEK. Slovenska narodna. Ilustracije Ančka Gošnik-Godec PALE SAM NA SVETU,-Jens Sigsgaard. Ilustracije Rudolf Sablič PARTIZANSKE PESMICE Z NOTAMI. Janez Bitenc GREGEC KOBILICA. Branka Jurca. Ilustracije Ive Seljak-Copič ČEBELICE IN ČEBELICE. Ela Peroci. Ilustracije Marlenka Stupica CICIBAN BERE 1966. Zbral Cveto Zagorski. Ilustracije Marija Koren NAŠE CVETJE. Tekst in ilustracije Vlado Ravnik VELIKAN IN KROJAČEK. Brata Grimm. Ilustracije Bernhard Nast GOBE. V. Petkovšek. Ilustracije po knjigi Gobe. Cena zbirki: broširana 1350 din, vezana 3150 din KNJIŽNICI SINJEM GALEBI ČRNI SIMBOL. A. E. Johnson. Ilustracije Aco Mavec SAMOTNI VOJŠČAK. F. Havrevold. Ilustracije Aleksander Horvat TOJON. N. Kalašnikov. Ilustracije Aco Mavec KLICALI SO ME LENI. Zdenka Bezdekova. Ilustracije po originalu ČUDEŽNI PISALNI STROJČEK. Smiljan Rozman. Ilustr. Božo Kos PRED ADAMOM. Jack London. Ilustracije po originalu Cena zbirki: broširana 1800 din, vezana 3900 din KNJIŽMCI KONDOR NESMILECNO ŽIVLJENJE. L Potrč. Spremna, beseda Mitja Mejak PESMI. Dragotin Kette. Izbral in uredil France Koblar KANDID. Voltaire. Prevedel Oton Zupančič. Uredil Bogo Stopar IZBRANO DELO. Mihail J. Lermontov. Prev. in uredil Mile Klopčič DRAME. Ivan Cankar. Uredila Dušan Moravec in Boris Merhar SLOVENSKA LJUDSKA PRIPOVED. Izbral in ur. Franček Bohanec SODOBNE ČEŠKE NOVELE NOVELE. Cehov Cena zbirki: broširana 3200 din, vezana 5600 din IZREDNI KONDOR ŽUPANOVA MICKA. MATIČEK SE ŽENI. A. Linhart, Uredil Alfons Gspan TOLMINCI/ Ivan Pregelj. Uredil Bogo Pregelj PODOBE IZ ŽIVLJENJA. Frapc S. Finžgar. Uredil J. Toporišič ' UPORNIK. Slovenska ekspresionistična enodejanka. Izbral in uredil F. Zadravec APOLOGIJA KRITON. Platon. Uredff Kajetan Gantar JULIJ CEZAR. W. Shakespeare. Uredil dr. Vladimir Kralj ISKANJE IZGUBLJENEGA ČLOVEKA. Sodobne novele. Izbral in ■ uredil Frknček Bohanec PROZA STAREGA EGIPTA. Prevedel Mirko Avsenak. Uredil Franček Bohanec TEŽKA URA. Partizanske igre. Uredil Ferdo Fišer PESMI IGA GRUDNA. Uredil Igor Gedrih Cene zbirki bodo določene naknadno M0JR KNJIŽNICI Zbirka knjig, ki so določene za šolsko čtivo na osemletki. Za vsak razred — od 3. do 8. razreda — bo izšlo 8 del, skupno 48 knjig. Cena zbirki: broširana za 3., 4., 5. in 6. razred , 2600 din, broširana za 7. in 8. razred 3400 din V prodaji bodo tudi posamezne knjige. Tem bo cena posebej določena in znatno višja. ZBIRKI GLOBUS DJAMBO RAFIKI. T. Sekelj. Prevedla Tita Sojer. S fotografijami ANATOLSKA OBALA. Roman Vlach. Prevedel Božidar Borko. S fotografijami SODOBNA ITALIJA. J. Jeri PO /PRAGOZDOVIH JUŽNE AMERIKE. Fawcett Cena zbirki: kaf tonirana plastificirana 8100 din ZBIRKI ZLITI PTICI ROMUNSKE PRAVLJICE UKRAJINSKE PRAVLJICE SLOVENSKE BASNI POLJSKE PRAVLJICE Cena zbirki: vezana 6200 din Zaradi nepredvidenih tehničnih ovir se je nekoliko spremenil prvotni program v zbirki SINJEGA GALEBA. Namesto predvidenih 8 knjig, bo izšlo v letošnjem šolskem letu samo 6 knjig. Založba si pridržuje pravico, da vrstni red knjig v posameznih zbirkah spremeni, če bo nujno potrebno. Vse knjige lahko naročite pri poverjenikih na šolah, pri zastopnikih založbe, v vseh knjigarnah ali direktno pri Prodajnem oddelku založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3. Ž/Ž5 m is v' s #■ ■89 '/AS 1' fes i fi š§ * p $3 'Jui č ir t/ M If K H II P« P !# Hi 1 II n I! sm s«/' m « I /f3