Aktualno Slovenija • Zavarovalnice z ogromnimi dobički dražijo dopolnilna zavarovanja O Stran 3 Podjetništvo Ptuj • Za najem Rance 3.000 evrov, Ljudski vrt ostal brez gostinca O Stran 2 i i i o tajerski Ptuj, torek, 11. aprila 2023 Letnik LXXVI • št. 29 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Podravje • Zanimanje za socialna letovanja Rdečega križa marsikje upada Staršem zmanjkuje denarja za otroško letovanje Območna združenja RK že zbirajo prijave za zdravstveno in socialno letovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok v Punatu. Toda veliko mest ostaja prostih, saj marsikateri starši enostavno ne zmorejo več doplačila, da bi lahko otroka poslali na letovanje. Več na straneh 6 in 7. Danes priloga Varna starost Aktualno Podravje • Velika mesta umikajo e-skiroje iz prometa O Stran 3 Podravje Videm • Zaradi prostorske stiske potrebna selitev lekarne O Stran 5 Politika Podravje • Spet zaprta vrata krajevnih uradov O Stran 9 Črna kronika Ormoško • Od pisanja kazni gostincem do skoraj 6.500 alkotestov O Stran 24 Šport Nogomet • Za Kidričane najslabši v . v 1 možni žreb O Stran 13 i.!-*- . > i- .cA ■ S JS , T* ->*• - j^agKfj H "M/ «K ■ > -i ' h Kidričevo • Sivo naselje, ki je obtičalo v preteklem času Tujci brez znanja slovenskega Za zidarja v Nemčijo po status v Slovenijo > NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX m. fr Štajerski TEdSTI ^DioPTÜlM pripravili privlačno nagrado. Vse za zunanjo ureditev Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 11. aprila 2023 Kidričevo • Naselje, kije obtičalo v preteklem času Sivina 70 let starega blokovskega naselja Medtem ko se v občini Kidričevo radi pohvalijo z visokim razvojnim indeksom, ki jih v slovenskem merilu med vsemi 212 občinami uvršča na 25. mesto, je v lokalnem okolju slišati negodovanje, da vse ni tako lepo in idilično, kot se to želi prikazati v javnosti. Marsikoga moti neurejen in shiran videz naselja Kidričevo, kije občinsko središče. Dejansko ima le redkokateri blok v Kidričevem novo fasado, a to ni stvar občine, temveč lastnikov stanovanj. Lokalna skupnost lahko pri obnovi blokov pomaga s sofinanciranjem po razpisu, ni pa tista, ki bi bila investitor ali iniciator obnove. Kidričevo je ujeto še v lastno past, saj je celotno blokovsko naselje in območje do železnice - nekdanje kopališče, Mercatorjeva trgovina, park generacij - pod kulturno--varstveno zaščito. To pomeni, da brez soglasja „spomeničarjev" ni možno čisto nič spremeniti ali zgraditi. Seveda bi se verjetno območje, tako kot se je zaščitilo, lahko tudi 'odščitilo', če bi le bila volja. Razvojni načrti le na papirju Za razvoj naselja Kidričevo so izdelali že več načrtov. Občina je organizirala delavnice s študenti, arhitekturne natečaje, javne razprave ... Nazadnje so predstavili idejno zasnovo, ki v Kidričevem predvideva celo gradnjo stolpnic, kulturnega centra, še enega doma upokojencev, podzemnih garaž, zunanjega prireditvenega prostora. Skratka, Kidričevo bi v prihodnje postalo mesto, a do tega cilja je še dolga, dolga pot, če ga bodo sploh kdaj uresničili. Kot tudi niso nikoli udejanjili velikopoteznih načrtov o gradnji vadbenega športnega centra s hotelom, bazeni in površinami za rekreacijo, ki bi omogočale treninge vrhunskim športnikom, ciljali so na nogometaše. Pogovori z investitorji za gradnjo blokov obstali Jasno je, da vizija Kidričevo mesto s skiciranimi infrastrukturnimi presežki v nekaj letih, niti desetletju, ne more zaživeti. Župan Anton Leskovar je dejal, da bi v skladu z načrti strategije lahko najprej uredili nov park z drevoredom med občino in naseljem, za katerega so pridobili (kupili) zemljišča. Začeli bodo pripravljati načrte za novogradnjo kulturnega doma. Gradili bi ga na lokaciji nekdanjega kopališča, kjer je lastnik zemljišč Talum. Pogovori z investitorji, ki bi gradili bloke, so po Leskovarjevih besedah zastali, razlog pa so nego- tove razmere na ravni globalnega dogajanja. Če bi jim v občino uspelo pripeljati intermodalni center in še kakšnega novega delodajalca, se bo po mnenju župana pojavila potreba po dodatnih stanovanjih. Vendar so tudi te ideje še leta in leta daleč do realizacije. Podoba osrednjega trga občine obstala v letu 1960 Današnji pogled na Kidričevo res ne kaže nekih presežkov, izstopa sivina 70 let starih blokov, ki so jih za delavce gradili vzporedno s tovarno. Večino blokov so zgradili do leta 1956, opremljeni so bili z vodovodom in s centralnim ogrevanjem, kar je bilo za tiste čase novost. In v tistih časih je večina blokov tudi ostala. V 70 letih se videz naselja ni bistveno spremenil, samo postaral se je. Župan Lesko-var sicer pravi, da očitek, da naselje Kidričevo ne dohiteva razvoja drugih krajevnih središč v občini, na primer Lovrenca, ni utemeljen. „V obdobju, ko vodim občino, smo v Kidričevem zgradili nov zdravstveni dom, športno dvorano, Starši otrok v parku med bloki pogrešajo več igral. Stanovanjsko naselje je staro toliko kot tovarna. pred bloki smo asfaltirali parkirne prostore, sedaj rešujemo vprašanje ogrevanja, začeli smo z organizacijo dogodkov, zgradili krožišče, ob njem je zasebnik zgradil novi blok, sedaj gradi drugega, v načrtu je tretji. Kupili smo zemljišča in uredili park generacij. Začeli bomo komunalno opremljati območje, kjer je po OPN možna gradnja stanovanjskih hiš v Njivercah, za novimi bloki. Odkar sem župan, imamo osrednjo proslavo izključno v Kidričevem, prej se je selila iz kraja v kraj. Organiziramo decembrske dogodke, bile so prireditve ob martinovanju, veliki noči ..." Mlade družine pogrešajo park in igrala za otroke Krajani, predvsem družine z majhnimi otroki, so nezadovoljni z igrali v naselju. V Parku mladosti, kjer je v zimskem času drsališče, so igrala zastarela in zdesetkana. Nova so sicer postavili v Parku generacij pri Mercatorjevi trgovini in ob šoli, ne pa tudi v glavnem parku med bloki. Župan obljublja, da jih bodo letos namestili tudi na tej lokaciji, ob tem pa poskrbeli za urejen videz zelenih površin. „Če si krajani želijo kaj posebnega, pa naj se s pobudo obrnejo na občino. Lahko se dogovorimo za kakšno zasaditev, ocvetličenje, vključijo se Talum lastnik polovice Kidričevega Glede prihodnjega razvoja Kidričevega bo v veliki meri imelo škarje in platno v rokah vodstvo podjetja Talum. Čez palec rečeno je Talum lastnik polovice zemljišč v Kidričevem. Koliko točno imajo zemljišč in kakšnaje njihova namembnost (stavbna, kmetijska, industrijska), v Talumu niso povedali. Dokler je Talum državni in vodstvo v dobrem odnosu z županom, se kaj nepričakovanega z zemljišči verjetno ne more zgoditi. Doslej je uspelo občini po zmerni in dostopni ceni od Taluma kupiti vse nepremičnine, ki jih je želela oziroma potrebovala. Če pa se lastništvo in vodstvo podjetja zamenjata, pa je vprašanje, kakšni bodo novi pogoji sodelovanja na ravni tovarna - lokalna skupnost. „Glede zemljišč smo že večkrat povedali, da bomo sledili načrtom občinskega prostorskega načrta," so navedli v Talumu. Njihovo je denimo zemljišče nekdanjega kopališča z okolico, ki je po OPN primerno za poslovno-stanovanjsko gradnjo in športno infrastrukturo, kar sledi smernicam strategije širitve mesta Kidričevo. Tudi v sami industrijski coni je na voljo več deset hektarjev površin, kjer bi še lahko zrasel kakšen obrat. Za parcele iščejo kupce, ponudba je objavljena tudi na spletni strani podjetja. lahko prostovoljno, kot je to zunaj po vaseh." Leskovar je dodal, da za letos načrtujejo ureditev trim steze do gramoznice Strnišče (učilnice v naravi), kjer je nameščen fitnes na prostem. Še enega bi uredili v Kidričevem na začetku trim steze. Prvi mož občine je prepričan, da gredo občanom naproti tudi na področju cenovne politike. „Cen za kanalizacijo nismo spreminjali, iščemo možnosti cenejšega ogrevanja. Kupili smo kurilnico, s katero bi po nadgradnji tehnološke opreme lahko ogrevali naselje in s tem imeli absoluten pregled nad stroški. Prav tako smo od Taluma kupili zemljišče za Jagrovo trgovino, kjer so vrtički" Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Ptuj • Izbran gostinec za najem lokala ob Dravi Za Ranco dobrih 3.000 evrov, Ljudski vrt brez najemnika Podjetje ZA-AZ, kije doslej izvajalo gostinsko dejavnost na Ranči, bo to opravljalo tudi naslednjih pet let. Ponudili so kar 3.033 evrov mesečne najemnine. Na javno zbiranje ponudb za oddajo objektov za izvajanje gostinskih storitev v pristanišču Ranca ob Ptujskem jezeru sta prispeli dve ponudbi. Najvišjo najemnino je ponudilo podjetje ZA-AZ, drugi prijavitelj je bilo podjetje KOMABOMA, oba iz Ptuja. Neto vrednost najvišje ponujene najemnine (brez davka), ki jo je ponudil Matej Ašenbrener, lastnik podjetja ZA-AZ, je precej višja, kot so jo plačevali doslej. Dobre tri tisočake mesečno bo odštel za to, da bo še naprej lahko izvajal gostinsko dejavnost na eni najlepših ptujskih lokacij. To je za polovico več od doslej določene najemnine. A očitno je gostinec na podlagi do- sedanjih izkušenj ocenil, da je tudi bistveno višja najemnina profita-bilna, sicer se gotovo ne bi prijavil s takšnim zneskom. Na občini so - razumljivo - zadovoljni, saj bodo sodelovali z zanesljivim partnerjem, s katerim imajo dobre izkušnje, pa tudi najvišja najemnina je za kar 500 evrov višja od minimalno določene. V Ljudskem vrtu ostali brez najemnika Potrdili pa so tudi informacije, da bodo morali v naslednjih dneh najti novega najemnika za lokal v Ljudskem vrtu: »Pripravljamo dogovor o sporazumni prekinitvi Na Ranci je občini uspelo dobiti novega starega gostinca, v Ljudskem vrtu pa so ostali brez najemnika lokala. najemne pogodbe z dosedanjo najemnico. V naslednjih dneh je pred- videna objava novega razpisa za oddajo objektov v Ljudskem vrtu." Razlog, da se dosedanja najemnica umika, so težave pri iskanju kadra, z njimi se srečujejo mnogi gostinci. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 11. aprila 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje, Slovenija • Dražje dopolnilno zdravstveno zavarovanje Zavarovalnice s polnimi žepi dobičkov Podražitvam ni videti konca. V enem letu po izbruhu ukrajinske vojne so cene na vseh segmentih zblaznele. Najprej skokovita rast cen hrane in energentov, nato vseh storitvenih dejavnosti ter oskrbe z osnovnimi dejavnostmi, kot so varstvo otrok v vrtcih, pitna voda, čiščenje odplak, odvoz smeti... Foto: Pexels Vladajoča koalicija je obljubljala ukinitev dopolnilnega zavarovanja, a se zdaj dogaja prav nasprotno - podražilo se bo, in to kljub milijonskim dobičkom, ki jih zavarovalnice kujejo na zdravstvenih zavarovanjih. Namesto zdravstvene reforme, od katere so državljani pričakovali nadzor nad javnim denarjem in omejitev korupcije, je prišla boleča zaušnica v obliki zvišanja cene na položnici za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zavarovalnica Generali je suvereno napovedala dvig premije za dobrih deset evrov, z zdajšnjih 34,5 na 44,9 evra od maja naprej, razlog pa zvišanje cen zdravstvenih storitev. Deset evrov več pomeni 30-odstotno podražitev. Glede na dosedanjo prakso usklajenosti cen dopolnilnega zavarovanja med zavarovalnicami gre v prihodnje pričakovati podražitev še pri ostalih dveh: Vzajemni in Triglavu. Od kod bomo vzeli, se V • • I« I« sprasujejo ljudje Ob novici, da bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje dražje, je verjetno marsikomu zaledenela kri. Številne družine s predšolskimi ali šoloobveznimi otroki in upokojenci bodo finančno še težje prišli skozi mesec. 235.000 upokojencev, kar je skoraj polovica vseh, jih ima pokojnino nižjo od 800 evrov. Manj kot 600 evrov pokojnine prejema 67.000 slovenskih upokojencev. Si predstavljate, kaj za te ljudi pomeni mesečna položnica z zneskom 45 evrov? Ob tem pa še drugi, za življenje nujni stroški - dražja elektrika, voda, kanalizacija, smeti, hrana, higienski pripomočki ... Osnovni življenjski stroški so se v zadnjem letu dni povišali za nekaj sto evrov. Plače v gospodarstvu medtem ne rastejo in pokojnine tudi ne. Od kod vzeti, se sprašujejo ljudje. Reforme iluzija, stari sistem kot valjar naprej Zanimivo je tudi, da se že nekaj let veliko govori o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar se ni zgodilo niti v Šarčevi niti v Golobovi vladi, Janševa pa tega tako ni predvidevala. Če bi prostovoljno dopolnilno zavarovanje ukinili, bi ga nedvomno nadomestili z obveznim. Izpada nekaj sto milijonov evrov, kolikor je vreden trg dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, si zdravstvena blagajna ne more privoščiti. Bizarno je tudi, da je vlada obljubljala reformo, stari sistem medtem melje dalje in zahteva še več. Ne moremo tudi mimo zdrsov zdravstvene stroke. Nekaj jih je javno znanih, nedvomno se jih je nekaj (ali pa veliko) pospravilo še pod preprogo. Odmeval je primer zamenjave bolnikov v celjski bolnišnici z napačnimi podatki o umrlem, konec marca je umrl bolnik v Velenju, ki je zaprosil za reševalno vozilo, a mu ga niso poslali. V četrtek je odjeknila informacija, da so v Slovenski Bistrici napačno cepili dijake, v petek je sledila vest, da so v Brežicah živo pacientko razglasili za mrtvo. Ne pozabimo tudi na tisoče ljudi, ki so brez izbranega osebnega zdravnika. Po drugi strani pa so pri koritu nenasitni, ki več ne vedo, kje in kako trošiti izobilje denarja. Zavarovalnice z milijardnimi prihodki in milijonskimi dobički Pomenljivo je dejstvo, da nobena od treh zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nima slabega poslovnega rezultata. Vzajemna je v 2021 pri okoli 340 milijonih evrov prihodkov ustvarila blizu 7,5 milijona evrov dobička. Pri Triglavu so v 2021 prodali za skoraj 200 milijonov evrov zdravstvenih zavarovanj in pri Generaliju za 124 milijonov evrov. Skupina Triglav je v 2021 ustvarila skupaj 1,4 milijarde evrov prihodkov in 113 milijonov evrov dobička. Generali je pri slabe pol milijarde evrov prihodkov prigospodaril 24 milijonov evrov dobička. Od premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so imeli 2,7 milijona evrov dobička, lahko preberemo v poslovnem poročilu. Podražitev je pričakovati tudi pri Vzajemni in Triglavu Očitno so zavarovalnice, opogumljene z dejstvom, da bodo dopolnilno zavarovanje lahko pobirale vsaj še dve leti, sklenile, da je čas, da se pridružijo valu podražitev. Medtem ko je Generali svojo odločitev javnosti že sporočil, v Vzajemni o povišanju premije še razmišljajo. A kot lahko razumemo, je to le še stvar izračunov, ki jih trenutno izvajajo. Kot so dejali, je dopolnilno zdravstveno zavarovanje v celoti odvisno od gibanj v obveznem zavarovanju. „Višji odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pomenijo višja doplačila k zdravstvenim storitvam in posledično višjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovalnice nimamo vpliva na dejanske stroške zdravstvenih storitev, za katere doplačujemo iz naslova dopolnilnega zavarovanja. Vsaka odločitev zakonodajalcev o spremembah cen storitev in plač v zdravstvu pa ima neposreden vpliv na stroške zavarovalnic, ki izvajamo dopolnilno zavarovanje," so navedli v Vzajemni. V zavarovalnici Triglav zdravje so pojasnili, da zaznavajo nadaljevanje visoke rasti skupnih odhodkov v okviru zdravstvenega sistema. „Stalno se povečuje obseg odhodkov za doplačila k zdravilom in zdravstvenim storitvam, s katerimi zavarovanci prek prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja sofinancirajo razliko do celotne vrednosti zdravstvenih storitev." Povedali so tudi, da so zavarovalnice presežke (dobičke), ki so jih na dejavnosti zdravstvenih zavarovanj ustvarile med epidemijo, zaradi rasti cen že potrošile. Zato bo verjetno tudi pri Triglavu podražitev premije neizbežna. MZ, ŽK Foto: pexels „Ob rastočih življenjskih stroških bo napovedano zviševanje cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dodatno omejilo dostop do zdravstvene oskrbe, saj bo ta zaradi 125 evrov letno višjih stroškov vse težje dosegljiva za revne upokojence, kmete, zaposlene z nizkimi plačami, samozaposlene in prekarce z nizkimi dohodki," so poudarili v Levici. Zavarovalnicam gre le za ohranjanje dobičkov V Levici so prepričani, daje trditev zasebnih zavarovalnic, daje dvig premije nujen zaradi rasti življenjskih stroškov, zgolj izgovor, namenjen ohranjanju rekordnih ravni dobičkov. „Gre jim le za večmilijonske dobičke, ki poniknejo v žepih lastnikov, čeprav bi morali v javno blagajno. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje kljub zavajajočemu imenu ni stvar izbire, je pogoj za dostop do zdravstvenih storitev. Poleg tega je za razliko od obveznega gluho in slepo za socialni položaj ljudi. V Levici smo prepričani, daje takšno zdravstveno zavarovanje nepravično, zato je zdaj pravi čas, da ga odpravimo." Slovenija, EU • Nevarna uporaba e-skirojev Velika mesta jih umikajo iz prometa Medtem ko so pri nas e-skiroji še komaj prav zaživeli, velika evropska mesta že omejujejo njihovo uporabo. Foto: CG Vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič V Parizu so v zvezi z uporabo e-skirojev izvedli referendum, na katerem je bila sicer skromna, io-odstotna udeležba. A na referendumu izglasovana odločitev o omejitvi rabe e-skirojev bo avgusta obveljala: po mestu se več ne bo dovoljeno voziti z izposojenimi e-skiroji, ki jih je 15.000. Razlog za takšno odločitev je veliko nesreč zaradi nepravilne in nepremišljene uporabe. Število prometnih nesreč z udeležbo voznikov e-skirojev se je občutno povečalo, čeprav so najvišjo dovoljeno hitrost vožnje v mestu omejili na 20 km/h. Vožnja z e-skirojem je lani v francoskem glavnem mestu zahtevala tri življenja in 459 resnih poškodb, je pred dnevi poročala nacionalna televizija. O ukrepih umika izposojenih e-skirojev iz prometa podobno kot Pariz razmišljajo tudi nekatera druga evropska mesta. Vsako izgubljeno življenje je preveč Predstavnik Evropskega sveta za varnost prometa Antonio Avenoso je v pogovoru za Odmeve poudaril, da razmere v zvezi z uporabo e-skirojev po vsej Evropi postajajo skrb vzbujajoče, saj se število e-skirojev povečuje, vzporedno pa tudi število smrti in poškodb. „To povezavo želimo pretrgati, ni razloga, da bi s številom uporabnikov raslo število smrti. Želimo varno obliko uporabe e-skirojev. Z njimi opravimo poti, ki bi jih sicer peš ali s kolesom. Vsekakor je uporaba Foto: CG Parižani so izposojo e-skirojev uvedli pred petimi leti, da bi zmanjšali število vozil na bencinski in dizelski pogon. Zgodba se je očitno obrnila v drugo smer in prinesla neljube posledice, tudi izgubo življenj. kolesa z zdravstvenega, okoljskega in varnostnega vidika še vedno boljša. Menimo pa, da e-skiroji niso nujno slabi. Je pa pomembno, da so varni in jih varno uporabljamo. To med drugim pomeni poznavanje cestnoprometnih predpisov, uporabo čelade, prepoved slušalk in telefonov med vožnjo, omejitev hitrosti, ničelno toleranco do vožnje pod vplivom alkohola in upoštevanje drugih udeležencev v prometu, zlasti pešcev in kolesarjev." Dvigniti starostno mejo in popraviti ceste V Sloveniji sta lani umrla dva voznika e-skirojev, 30 jih je bilo hudo in 166 lahko telesno poškodovanih. Vozniki e-skirojev so bili udeleženi v 231 prometnih nesrečah, v 66 odstotkih nesreč so bili povzročitelji. Letos je bilo z e-skiroji v Sloveniji že 20 prometnih nesreč, čeprav se toplo vreme še ni niti začelo. Vodja medobčinskega redarstva občin Spodnjega Podravja Robert Brkič meni, da bi bilo dobro voditi evidenco števila e-skirojev, ki so v prometu. „Nekatere zadeve, tudi zakonske podlage, bo treba konkretizirati. Med drugim urediti vprašanje zavarovanja, sploh pa da bodo v prometu le certificirani e-skiroji. Sedaj nimamo popolnoma nobene evidence, koliko jih je v prometu. V severovzhodnem delu Slovenije jih je po moji oceni veliko, tudi na podeželju, saj je to zadnja leta priljubljeno darilo birmancem. Večji poudarek bo treba dati izobraževanju otrok. Po veljavni zakonodaji se za voznike e-skirojev uporabljajo enaka zakonska določila kot za kolesarje. Tako sme e-skiro voziti otrok z vozniškim dovoljenjem za kolo pri starosti 12 let oziroma vsaka oseba po 14. letu starosti. Uporaba varnostne čelade je obvezna do 18. leta starosti. Če se bodo pogoji zaostrili, bi bila uporaba čelade predpisana za vse voznike, ne glede na starost. Pobuda je, da bi e-skiroje smeli voziti mladostniki, starejši od 15 let (ko lahko naredijo izpit za moped), prav tako se omenja omejitev hitrosti vožnje na 20 km/h. Seveda bo treba izboljšati tudi pogoje prometne infrastrukture," je izpostavil Brkič. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Podravje torek • 11. aprila 2023 Središče ob Dravi • Ob 67. občinskem prazniku Ključen je razvoj gospodarstva V občini Središče ob Dravi praznujejo že 67. občinski praznik. Vrhunec praznovanja bo potekal ta konec tedna, v petek, ob 19. uri, ko bo v osrednji kulturni dvorani Sokolana na sporedu občinska proslava s podelitvijo priznanj zaslužnim občanom. Vodenje občine je po 16 letih decembra lani prevzel novi župan Toni Jelovica. Kot je povedal, se je na županski stolček sedaj že navadil. »Delo je v primerjavi z mojim prejšnjim precej drugačno. Je zelo raznoliko, pestro, kar sem tudi pričakoval. Vsak dan se dogaja nekaj novega,« je dejal. Na občini glede občinske uprave z direktorico na čelu do sedaj ni bilo nobenih sprememb, tudi v prihodnje jih ne načrtuje. Župan tako skupaj z že utečeno ekipo nadaljuje projekte, ki jih je začelo staro vodstvo. Največji ta hip je prav gotovo komunalno opremljanje poslovne cone Lipje, ki se počasi približuje h koncu. Občini je za 700.000 evrov vreden projekt uspelo pridobiti nekaj več kot 442.000 evrov nepovratnega denarja. Do konca maja bo zgrajena kompletna infrastruktura. Cona je sicer že razprodana. »Spreminjamo podrobni občinski prostorski načrt za območje PC Lipje, ki bo sprejet predvidoma konec junija. S tem bodo izpolnjeni tudi vsi pogoji, da bodo investitorji lahko začeli pridobivati gradbena dovoljenja.« Jelovica je v svojem predvolilnem programu obljubljal, da bo pozornost posvetil predvsem razvoju gospodarstva v občini in odpiranju novih delovnih mest, da bi zadržali mlade. Ravno v tem času tako pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za pridobitev novih nepovratnih sredstev za širitev cone. »S širitvijo bomo dali možnost novim investitorjem, da ustvarijo nova delovna mesta. Najraje bi videl, da bi šli v kakšno proizvodno dejavnost, saj bi na ta način lahko ponudili večje število delovnih mest.« Dve info točki Do sredine septembra nameravajo v okviru projekta Drava Natura reka za prihodnost ustvariti dve info točki. Na igrišču na Gradišču bodo uredili leseni objekt s prikazanim hrčkovim rovom ter možnostmi za motorične aktivnosti, kot so hoja bosih nog, ravnotežni poligon, igrala in gugalnice za invalide itd., druga točka pa bo v spodnjih prostorih občinske stavbe, kjer bodo na voljo vsebine v digitalizirani obliki. Občina Središče ob Dravi Ob 67. občinskem prazniku občine Središče ob Dravi vsem občankam in občanom iskreno čestitamo. Župan Toni Jelovica, občinski svet in občinska uprava Župan Toni Jelovica Z zaposlenim preko javnih del bodo kadrovsko okrepili ekipo, saj bodo v celoti prevzeli košnjo in vzdrževanje krajinskega parka ter občinskih zelenic in športnih igrišč. V teh dneh bodo začeli urejati kolesarnico pri šoli. Nadaljevali bodo druga manjša, a pomembna vzdrževalna dela na vodotokih, jarkih, cestah. Poskrbeli so tudi že za prvo novost, saj so uvedli enkratno denarno spodbudo za vse dijake in študente. Prav tako podpirajo razvoj turizma in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Iščejo možnosti za nove projekte in pridobitev nepovratnih sredstev. Ravno sedaj iščejo projektne partnerje in se pogovarjajo o vsebinah, s katerimi bi lahko kandidirali na Interregovih razpisih Slovenija Hrvaška in Slovenija Madžarska. Skupaj s sosednjima občinama pripravljajo dokumentacijo za obnovo vodovoda, druga faza. »Želim si uspešno izvedbo zadanih projektov, v prvi vrsti cono, v nadaljevanju pa, da pridobimo gradbene parcele in jih po ugodnejši ceni ponudimo mladim. Prav tako želimo urediti vrtec, ki je zares potreben obnove,« je še dejal. Monika Horvat Starše • Tudi v tem mandatu je župan imenoval dva podžupana Za dva podžupana 14.000 evrov na leto Stanislav Greifoner, župan občine Starše, ima tudi v tem mandatu pomoč dveh podžupanov. Anej Lukan, član stranke Gibanja Svoboda, je zadolžen za področje negospodarstva, Uroš Smeh, član stranke SD, pa gospodarstva. Oba funkciji opravljata nepoklicno, občino pa bosta v tem letu (10 mesecev) skupaj stala približno 12.000 evrov. Kot so sporočili z občinske uprave, plača podžupana znaša 573 evrov bruto na mesec, kar na leto znese približno 14.000 evrov. Nobeden izmed njiju ne prejema nobenih dodatkov, prav tako jima glede na zakonodajo ne pripadajo sejnine za delo v občinskem svetu. Anej Lukan iz Starš je v funkciji podžupana že drugi mandat. V prvi vrsti si prizadeva za realizacijo gradbenih projektov, ki so si jih zastavili že v prejšnjih štirih letih. Ravno na tem področju je lahko njegov doprinos največji, saj je zaposlen v gradbeništvu. Poleg tega se oba podžupana udeležujeta različnih prireditev in drugih dogodkov. Ker je v Staršah veliko raznih društev, je teh obveznosti kar veliko. Delovnih ur si sicer ne beležita, je pa treba marsikdaj katero izmed njih opraviti tudi v poznih popoldanskih in večernih urah ter ob koncu tedna. Vse delovne naloge usklajujejo sproti skupaj z županom, delovnih področij pa si striktno ne delita. Svoji funkciji opravljata z Foto: osebni arhiv Foto: osebni arhiv Anej Lukan je u vlogi podžupana že drugi mandat. Starški župan je funkcijo drugega podžupana zaupal Urošu Smehu. veliko mero odgovornosti, hkrati pa sta tudi povezovalni člen med občani in županom. Velikokrat se ljudje nanju obračajo z raznimi vprašanji in morebitnimi težavami. Drugega podžupana Uroša Smeha je župan imenoval pred kratkim. Ker je doma iz Trnič, bo med dru- gim zastopal tudi interese občanov iz svoje vasi, pa Brunšvika, Prepolj in Marjete na Dravskem polju. Občina si namreč prizadeva za enakomeren razvoj vseh vasi in povezovanje občanov, ne glede na to, na katerem delu dravskega kanala živijo. Smeh vidi svojo novo vlogo predvsem v povezovanju društev in krajevnih odborov, sodeloval pa bo tudi pri realizaciji projektov, saj ima dolgoletne izkušnje iz gospodarstva. V tem mesecu od imenovanja je že zastopal občino na več prireditvah in občnih zborih. Estera Korošec Foto: MH Ormož • Občina v dogradnjo vrtca in cest Komunali za 2,3 milijona evrov poslov Na občini Ormož so pred dnevi svečano podpisali kar dve gradbeni pogodbi v skupni vrednosti okoli 2,3 milijona evrov, kiju bo izvajalo Komunalno podjetje (KP) Ormož. Foto: KTV Tako sta pogodbi podpisala župan Danijel Vrbnjak in direktorica KP Ormož Pavla Majcen. S podpisom pogodbe so zapečatili začetek težko pričakovane rekonstrukcije in širitve še zadnjega občinskega dotrajanega vrtca v Miklavžu pri Ormožu. Že tako pretesen vrtec pa gosti še nekaj šolarjev, saj je tudi šola premajhna. Obstoječo stavbo bodo preuredili in dogradili. Malčki bodo ob dozidavi dobili sodobno urejene prostore z dodatnimi igralnimi površinami (zunanje in notranje), pokrite zunanje terase, skupni večnamenski prostor, ustrezne prostore bodo dobili tudi zaposleni, v nadstropju pa bosta dve šolski učilnici ter prostor za lokalno knjižnico. Dela bodo začeli konec maja ali začetek junija, trajala pa bodo leto dni, do konca junija prihodnje leto. Letos naj bi opravili dela za približno tretjino vrednosti investicije, prihodnje leto pa dve tretjini. Obnova bo terjala tudi precej prilagajanj. Večja gradbena dela želijo postoriti še v letošnjem poletju, ko je otrok praviloma manj, v jesensko-zimskem času pa bi se lotili notranjih del v prizidku. »Ob obnovi vrtca v Podgorcih smo nadomestne prostore ustvarili v tamkajšnji šolski telovadnici in kulturni dvorani. Verjetno bomo morali tudi tukaj na ta način zadeve začasno urediti, da bo kljub temu poskrbljeno za varstvo otrok. Vsekakor bomo pri tem upoštevali predloge vrtca in šole,« je dejal župan Danijel Vrbnjak. Za vrtec kar osem ponudb Cestno podjetje Ptuj 1.380.833 €* Komunalno podjetje Ormož 1.475.761 €* Lesnina mg oprema, Ljubljana 1.501.105 €* M.Z. Gradbeništvo, Ptuj 1.593.145 € GES, Celje 1.637.563 € Kograd Igem, Šentjanž pri Dravogradu 1.699.427 € Blisk Montaža, Murska Sobota 1.971.580 € GDO, Gornja Radgona 2.224.595 € Vir: Portal javnih naročil *Pri vseh treh so bile ugotovljene računske napake, zaradi česar so bile vrednosti ponudb na koncu višje. Zakaj ni bilo izbrano Cestno podjetje Ptuj Vrednost pogodbe je okoli 1,5 milijona evrov. Dela bo izvajalo domače podjetje, KP Ormož. Na razpis je sicer prispelo skupno kar osem ponudb, najcenejšo je oddalo Cestno podjetje Ptuj. Toda iz dokumentacije, objavljene na portalu javnih naročil, je razvidno, da je bilo pri tej ponudbi ugotovljenih več računskih napak. Prvotni znesek je znašal 1,38 milijona evrov, znesek po popravljenih napakah pa bi narasel na okoli 1,68 milijona evrov. Zaradi računskih napak pa bi prav tako narasla vrednost ponudbe ljubljanskega podjetja Lesnina MG oprema, in sicer s prvotnih 1,5 milijona na 1,8 milijona evrov. Ponudba KP Ormož je bila kljub odpravljeni manjši računski napaki tako najugodnejša. Občina bo investicijo v celoti pokrila z lastnim denarjem, saj državnega sofinanciranja pred letom 2025 oz. 2026 ne gre pričakovati. Monika Horvat Za modernizacijo cest okoli 781.000 evrov Komunalno podjetje Ormož bo skupaj s CP Ptuj kot najugodnejši izvajalec moderniziralo več cestnih odsekov (v krajih Stanovno, Pavlovski Vrh, Litmerk, Strezetina, Novakove ceste ter treh odsekov cest Lešnica-Strezetina) in rekonstruiralo most v Lešnici na tamkajšnji lokalni cesti, in sicer v skupni vrednosti nekaj manj kot 781.000 evrov. Zaradi obnove mostu bo potrebna tudi popolna zapora, urejeni bodo obvozi. Po besedah župana Danijela Vrbnjaka gre v glavnem za obnovo cest, ki so bile poškodovane ob izgradnji daljnovoda. Začetek del je predviden aprila, končanje pa konec avgusta letos. Na razpis je sicer prispelo šest ponudb, razlika med najugodnejšo in najdražjo je znašala dobrih 300.000 evrov. torek • 11. aprila 2023 Podravje Štajerski 5 Videm • Zdravstvo kliče po večjih prostorih Potrebna bo selitev lekarne Prostorska stiska lekarne in zdravstvenega doma v Vidmu je čedalje večja. O rešitvah se je že govorilo, a skrajni čas je, da se besede uresničijo. »Smo v pogovorih za nakup nepremičnine v centru Vidma, kamor bi lahko preselili lekarniško dejavnost,« je povedal župan Brane Kolednik. »Videmska ambulanta je bila sprva predvidena za en tim družinske medicine. Glede na število prebivalcev in povečanje potreb po zdravstveni obravnavi se je tudi število timov povečalo,« je pojasnila Maja Pelcl Veršič, zdravnica družinske medicine v Vidmu. Za zdravje občanov na primarni ravni tako sedaj skrbita dva zdravnika in dodatno specializant, vrata pa je odprla tudi referenčna ambulanta. Seveda so v preteklih letih že pridobili dodatne prostore, in sicer prostore zobozdravstvene ambulante, ki se je preselila v prizidek, vendar pa potrebujejo in si želijo boljše pogoje za zaposlene in paciente. »Naročamo paciente, vendar v času, ko dvakrat tedensko deluje še laboratorij, je v čakalnici res precejšnja gneča, prav tako bi nujno potrebovali večje in ustreznejše prostore za zaposlene,« je povedala Pelcl Veršičeva. Ob tem pa si v Vidmu želijo še odobritev dodatnega programa - torej dovoljenje za zaposlitev tretjega zdravnika družinske medicine. »Novih pacientov žal ne moremo sprejemati, ker smo prepolni. Glede na število občanov bi nujno potrebovali odobritev dodatnega programa,« je dodala. S številom ambulant, povečanim številom pacientov in posledično receptov, so premajhni postali tudi prostori lekarne. »Obrnili smo se na občino, jih seznanili s prostorskimi V Vidmu ambulanta družinske medicine deluje pod okriljem koncesionarke Maje Pelcl Veršič. Foto: Mojca Vtič Ivana Emeršič: »Zadnje leto sem zaradi zdravstvenih težav skoraj tedensko v zdravstvenem domu. Najpomembnejše je sicer, da imamo prijazno osebje, zagotovo pa bi zaposleni potrebovali več prostora za svoje delo.« Majda Polanič: »Na srečo potrebujem storitve zdravstvenega doma enkrat na nekaj let, seveda pa bi bila smiselna preureditev prostorov, če bi tako izboljšali delovne pogoje za zaposlene.« Zdravstveni dom z lekarno se sooča s prostorsko stisko in nujno potrebuje dodatne prostore. omejitvami in jim predlagali, da preverijo možnosti za selitev v druge večje prostore v občini,« je dejal Miroslav Mihalič, direktor Lekarn Ptuj. Ob morebitni selitvi lekarne, ki ima 100 mi prostorov, bi te pridobil zdravstveni dom, kar bi zadostilo potrebam, je zaupala Pelcl Veršičeva, na drugi strani pa Lekarne Ptuj načrtujejo ali torej prenovo obstoječih ali novih prostorov, odvisno od odločitve občine. Scenarijev je in je bilo več: izgradnja prostorov za ambulanto na predvideni lokaciji doma za starejše, preselitve lekarniške dejavnosti v prostore nekdanje pošte oz. gasilskega doma, če bi se ta zgradil na drugi lokaciji. Prostori nekdanje pošte za lekarniško dejavnost niso primerni, gradnje doma starejših ali novega doma gasilcev pa tudi še ni na vidiku. »Smo v fazi dogovarjanj za nakup nepremičnine v središču Vidma, vendar za zdaj še ne morem zaupati nič oprijemljivega. Seveda si želimo novogradnjo, kjer bi bile vse zdravstvene in lekarniške storitve na enem mestu, vendar smo omejeni s finančnimi sredstvi in drugimi nujnimi projekti - kanalizacijo in vrtcem,« je povedal župan. Dodal je, da se poleg iskanja prostorskih rešitev trudijo tudi, da bi jim v Vidmu uspelo pridobiti dodatne programe za zobozdravstvo in ambulanto družinske medicine. »Potreba je izjemna, imamo pa tudi kader.« Mojca Vtič Sveti Andraž • Med zadnjimi občinami podražili vrtec Nova cena le za jaslice Podražitvam vrtca se zaradi vse višjih stroškov dela in materiala niso mogli izogniti niti v Svetem Andražu. Kot je povedala županja Darja Vu- r>, i i a/j. a m. dler Berlak, se jim je s prvim aprilom Stara in nova ekonomska cena Vrtca Vitomarci elektrika podražila za 365 odstotkov, občutno dražji je tudi plin, prav tako so se zvišale plače zaposlenih v vrtcu. Vitomarški vrtec skupaj s podružnično šolo spada pod skupen zavod OŠ Cerkvenjak-Vitomar-ci, zato je v kratkem pričakovati, da bodo novo ekonomsko ceno vrtca potrdili tudi svetniki v Cerkvenjaku. A vitomarški vrtec, ki ga obiskuje 66 otrok, od tega 26 v jaslicah in 40 v skupinah od tretjega do šeste- Stara cena (v €) Nova cena (v €) Podražitev (v %) | Prvo starostno obdobje 454,62 568,80 25 Drugo starostno obdobje 411,59 411,59 0 Vir: Vrtec Vitomarci ga leta starosti, je s prvim aprilom dražji le za prvo starostno obdobje. Ekonomska cena je od avgusta lani znašala dobrih 454 evrov, po novem pa bo skoraj 569 evrov, torej za četrtino več. Za drugo starostno obdobje ostaja cena nespremenje- na, in sicer slabih 412 evrov. Kot je že pred časom povedal ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Mirko Žmavc, starši za vrtec v Vitomarcih v povprečju plačajo 35, v Cerkvenjaku pa 26 odstotkov ekonomske cene. To pomeni, da jih bo vitomarški vrtec za prvo starostno obdobje poslej v povprečju stal slabih 200 evrov oziroma skoraj 40 evrov več, medtem ko bo večina za drugo starostno obdobje še naprej plačevala približno 144 evrov. SD Majšperk • Pol milijona evrov za šest odsekov 30 % več za kilometer asfalta Občina Majšperk bo letos modernizirala 3,37 kilometra cestnih odsekov. Dela bo opravilo podjetje Asfalti Kovač, ki je oddalo najcenejšo ponudbo na razpisu, in sicer v višini 510.000 evrov. Foto: Sta/M24 Že ob potrditvi seznama šestih cestnih odsekov za obnovo v letošnjem letu so svetniki ugotovili, da je asfaltiranje iz leta v leto dražje. Občinska uprava je namreč v začetku leta pripravila natančno izme-ro ter finančno ovrednotila cestne dosežke, predvidene za obnovo. Ocenila je, da bo občina potrebovala okrog 467.250 evrov oz. 140.000 evrov po kilometru. Pri izračunu so se ušteli za 50.000 evrov, saj je najnižja ponudba, oddana na razpisu, dosegla ceno 509.529 evrov, kar pomeni 151.200 evrov za kilometer. Dela bo opravilo podjetje Asfalti Kovač s Planine pri Sevnici, ki so z majšperško občino v preteklosti že sodelovali. Leta 2020 so asfaltirali 11 odsekov, takrat po ceni 117.000 evrov po kilometru, sedaj je cena za 30 % višja. »Višja cena je zgolj odraz vseh podražitev od materialov, energentov do višjih delovnih stroškov,« je dejala Nataša Kovač, direktorica podjetja, ki priznava, da se povpraševanje po gradbenih storitvah (na njihovo srečo) še ni zmanjšalo. Dela naj bi podjetje Asfalti Kovač opravljalo v lastni režiji, torej brez podizvajalcev, obnovili pa bodo šest odsekov Pajnkiher-Jelovice, Sestrže-Stopar, Stoperce-Egartner, Vinkler-Krajni, Stoperce-Fider-ški Vrh ter Kupčinji Vrh 47. Težav na terenu ne pričakujejo, saj da so na tem območju že delovali in da gre za povsem normalna gradbišča, dela pa naj bi končali v štirih mesecih. MV Ormož • Dogradnja vežice in ureditev okolice Naleteli na dodatna dela Pred kratkim so na Kogu v občini Ormož začeli težko pričakovano izgradnjo prizidka in ureditev tamkajšnje poslovilne vežice z okolico. Investicija je težka okoli 60.000 evrov, kot kaže, pa bo zaradi nepredvidenih del treba zagotoviti dodaten denar. Obrisi novega prizidka so že lepo vidni. Na fotografiji predsednik krajevne skupnosti Slavko Bedekovič. »V sami vežici ni bilo prostora, razen za žaro ali krsto. Ljudje so stali zunaj, na prostem. S prizidkom bomo pridobili dodatnih 20 kvadratnih metrov površine,« je dejal predsednik KS Slavko Bedekovič. Obrisi prizidka so že vidni, prav tako je izvajalec odstranil dotrajani podporni zid in zgradil novega, ki je sicer daljši od načrtovanega: »Zid je potreben zaradi terena ob vežici, da se ne bo posedal. Hkrati bo potrebno tudi dodatno tlakovanje ter urediti odvajanje meteornih voda. Tudi pri prizidku smo naleteli na nepredvidena dela. V prvi gradbeni fazi je bilo planirano samo rezanje starega temelja oz. temeljne plošče ter novo temeljenje za zid. Ko smo zadevo odprli, pa smo naleteli na blato in mulj, zaradi česar je bilo treba za celoten del novega prizidka narediti izkop in zgraditi nov temelj. Prav tako bo v obstoječem delu vežice treba dodatno vgraditi nove strojne tlake oz. estrih in položiti ploščice, saj odstopajo.« Dela kot najugodnejši izvajalec izvaja domači podjetnik Franc Škorjanec, ki je podal ponudbo v višini okoli 60.000 evrov - približno 40.000 evrov za prizidek in okoli 20.000 evrov za ureditev okolice s podpornim zidom in tlakovanjem. Zaradi nepredvidenih dodatnih del pa naj bi se investicija podražila predvidoma za okoli 15.000 evrov. Rok za končanje del je konec junija, predvidevajo pa, da bodo dela zaključili prej. V prihodnje si želijo urediti še poti na pokopališču. Monika Horvat Foto: MH Foto: MV 6 Štajerski V središču torek • 11. aprila 2023 Slov. Bistrica, Podravje • Slovenski jezik naj bo pogoj za vključitev v šolske klopi Za zidarja v Nemčijo, po status v Slovenijo Tematika tujcev je zagotovo občutljiva. Tujci namreč prehitro postanejo tema sovražnega govora ali lažnega trkanja po prsih in širjenja patriotizma. Pa vendar ni mogoče zanikati, da težave ali pomanjkljivosti pri vključevanju tujcev obstajajo, še posebej če posameznik ne izkaže interesa oz. želje po integraciji. S to težavo se soočajo tudi v Slovenski Bistrici. »Fantje, ki pridejo, ne kažejo nobene želje, resnično nobene, da bi se integrirali. Tečaja slovenskega jezika se udeležijo, ker se morajo, tudi v šoli so iz enakega razloga,« je brez olepševanj težavo poklicnega programa na slovenjebistriški srednji šoli izpostavil profesor Iztok Utenkar ter državo pozval k iskanju rešitev. Ženske pogosto nimajo časa za učenje zaradi otrok ... Ena izmed predavateljic, kije tujce na Bistriškem poučevala slovenski jezik, jih je v treh oz. štirih letih spoznala okoli sto, predvsem državljank s Kosova. O izkušnji pa je dejala, daje nekaj žensk na tečaje prišlo bolj iz zvedavosti, kaj se na tečajih dogaja, spet druge so se za usvojitev slovenščine resnično trudile. Zaradi veliko otrok (in njihove bolezni, varstva) je marsikatera pogosto manjkala in na urah priznala, da ji ni uspelo ponoviti snovi, narediti naloge ipd.; včasih pa so bili poleg mam na urah tudi otroci, če jim zanje ni uspelo zagotoviti varstva. Nikakor pa ne gre vseh tujcev metati v isti koš. Se pa tujci, ki so se že dodobra vključili v družbo, počutijo čedalje bolj ogrožene, saj zaznavajo, da zaradi vedno novih prišlekov vse več Bistričanov postaja do njih nestrpnih. Število tujcev v slovenjebistriški občini se je v zgolj desetletju povečalo za 250 %, predvsem gre za državljane nekdanje Jugoslavije, ki v Sloveniji ali tujini izvajajo dela v gradbeništvu, torej dela, za katera naj ne bi bilo mogoče dobiti domačih delavcev. Medtem ko se na eni strani gospodarstvo zavzema na hitrejše in enostavnejše postopke za pridobivanje dovoljenj tujim delavcem, pa so nekatere občine do poenostavitev, ki naj bi jih prinašala sprememba zakona o tujcih, zadržane, med njimi tudi slovenjebi-striška. Težav oz. izzivov je namreč vedno več, osrednji kamen spotike pa je neznanje slovenskega jezika oz. ne vključevanje v družbo. Država odgovora nima Minula vlada je v zakon o tujcih vključila zahtevo po osnovni stopnji znanja slovenskega jezika za družinske člane in tiste, ki želijo pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje, ki bi vstopila v veljavo 27. aprila letos. Nova vlada je ro-kohitrsko pripravila spremembe, s katerimi zahtevo po znanju slovenskega jezika zamikajo za leto in pol. Na notranjem ministrstvu »Fantje, ki pridejo, ne kažejo nobene želje, resnično nobene, da bi se integrirali. Tečaja slovenskega jezika se udeležijo, ker se morajo, tudi v šoli so iz enakega razloga,« je brez olepševanj težavo poklicnega programa na slovenjebistriški srednji šoli izpostavil profesor Iztok Utenkar ter državo pozval k iskanju rešitev. so pojasnili, da z odlogom tujcem dajejo dovolj časa, da bodo lahko potrebno znanje tudi pridobili, in sicer na brezplačnih tečajih (ki naj bi državo stali okrog milijon evrov letno), na drugi strani pa podaljšujejo agonijo zaposlenih v šolstvu, zdravstvu in še kje. Predloga ali nasveta za občine, kjer se že soočajo z jezikovnimi izzivi v zdravstvu in šolstvu, ko zaradi ne-integracije tujci ne znajo niti osnov slovenskega jezika, pa na ministrstvu očitno nimajo, saj na to vprašanje niso odgovorili, kot tudi ne na vprašanja glede števila tujcev, ki izpolnjujejo pogoj za združitev družine, prav tako nimajo projekcije glede povišanja stroškov za socialne transferje (plačilo malice in kosila v šoli, otroški dodatki, plačilo vrtca ...). »Želim si, da bi bili muhe« Dolgoletni profesor je v razpravi na bistriškem občinskem svetu orisal potek pouka v poklicnem programu, v katerega se praviloma vpišejo tujci. »Želim si, da bi lahko bili muhe in bi sedli na omare v ra- zredu in prisostvovali pri pouku. Profesorji pripravijo kakovostno učno uro, pa jo dijaki sesujejo, ker nočejo sodelovati, si niti ne prepisujejo. S svojim nedelom iritirajo sošolce in profesorje.« Srž problema pa je, ker iz svoje domovine pridejo neposredno v razrede, torej v prvi, drugi ali tretji letnik, ne da bi znali besedo slovensko. »Komunikacija posledično ne gre, nisem pa pooblaščen, da bom predaval v angleščini, glede na to, da učim v slovenski šoli. Na drugi strani pa je tukaj otrok, ki ni nič kriv in ne Spodnje Podravje • Zanimanje za socialna letovanja Rdečega križa marsikje upada 200 evrov prispevka za otroško kolonijo je za marsikaterega Območna združenja RK že zbirajo prijave za zdravstveno in socialno letovanje pred- Število otrok v koloniji Punat po letih šolskih in osnovnošolskih otrok v Punatu. Za t. i. kolonije pa ni več tako velikega zanimanja kot pred leti. V kar nekaj krajih le stežka zapolnijo vsa prosta mesta. Nekateri starši se ne želijo ločiti od svojega otroka, drugi nimajo dovolj denarja za lastni delež in nakup vseh potrebnih stvari za letovanje, tretji pa menijo, da njihov otrok pač ne potrebuje počitnic na morju in ga s tem sploh ne seznanijo. Po drugi strani pa so omejeni tudi osebni zdravniki, ki letovanja predpisujejo. OO RK 2018 2019 2020 2021 2022 Skupaj Ptuj 64 33 / 32 28 157 Ormož 71 63 / 43 39 216 Slov. Bistrica 106 120 / 74 91 391 Osebni zdravniki so tisti, ki odločajo, kateri otrok je upravičen do zdravstvenega letovanja in kateri ne. Kriteriji so precej strogi - eden izmed pogojev je ta, da otrok vsaj trikrat v letu obišče zdravnika zaradi raznih obolenj ali da je vsaj tri dni hospitaliziran. Nekateri prostovoljni delavci RK so mnenja, da bi morali kriterije prevetriti in jih na novo definirati. Med drugim poudarjajo, da bi lahko v Punat poslali tudi »malo bolj zdrave otroke«. Tako bi večino prostih mest lažje zapolnili, hkrati pa bi razveselili vse tiste, ki bi radi šli na morje, pa sedaj ne morejo. Otroški zdravniki in pediatri so že prejeli letošnje obrazce za zdravstvene napotitve na letovanje v Punat. Izpolnjene bodo poslali na najbližje Območno združenje RK, kjer starši uredijo prijavo. Zdravstveno letovanje v višini 60 odstotkov sofinancira ZZZS, pre- ostalo pa morajo zagotoviti starši sami. Ponekod jim sicer še tega ni treba. Polna cena za deset nočitev je letos 500 evrov in je za okoli 50 evrov višja v primerjavi z lanskim letom. Strošek staršev torej ni zanemarljiv in znaša 200 evrov. K temu je seveda treba prišteti še ustrezna oblačila, obutev, pripomočke za osebno higieno, žepni- no ... Glede na to, da smo se znašli v letu nenormalnih podražitev, bo marsikdo verjetno zelo težko našel denar za letovanje, ki bi sicer pripomoglo k izboljšanju zdravstvenega stanja otroka in imunskega sistema. Bivanje v Punatu je namreč še posebej primerno za otroke s LETOVAIN/JEVPOIS/ATO OB MOČ NO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ^ARIflOfi PARTIZANSKA 15 T EL,;03/a3UUO-06;FA?i:OiP3U-UO-07; E-MAIL; letovanje^ rhmb 1 .. ■ KDO? OTROCI ÓD 4 f)(> 15 1 I I VSI \KQ.S I KJE? MLADINSKO POČ ti Mškl 1 FRANKOl'A.N V PUNATl \ A OTOKI kit Starši vse težje najdejo denar, da bi lahko otroka poslali na letovanje RK. kroničnimi obolenji dihal, astmo, okvarami lokomotornega aparata, raznimi alergičnimi obolenji kože in drugo. V Območnih združenjih RK se zato na različne načine trudijo, da pomagajo staršem pri plačilu lastnega deleža. Letovanja v Punatu se vsako leto udeležijo tudi otroci iz socialno ogroženih družin, sicer v manjšem deležu. Nekaterim sredstva zagotovijo s pomočjo donacij ali pa krajevnih organizacij RK, ponekod letovanja sofinancirajo tudi občine. Letovanje od leta 2015 traja samo deset dni, prej so bili otroci v Punatu kar tri tedne. Ker so imeli vse več težav zaradi domotožja, so število nočitev zmanjšali, izmen pa povečali. Iz Ptuja in okolice gre na letovanje vse manj otrok Na Območnem združenju RK Ptuju zadnjih nekaj let opažajo, da je zanimanje za letovanje v Puna-tu v upadu. Eden izmed razlogov je po mnenju sekretarke Marjane Vir: Območna združenja RK Cafuta višina doplačila k stroškom letovanja, ki ga marsikdo ne zmore zagotoviti. Na združenju žal nimajo na razpolago sredstev, s katerimi bi lahko staršem še dodatno pomagali. Tudi donacije se za ta namen iz leta v leto zmanjšujejo. Kljub temu gre vsako leto v Punat tudi nekaj otrok iz socialno ogroženih družin, potrebna sredstva pa prispevajo krajevne organizacije RK. Opažajo sicer, da so se številke začele zmanjševati po epidemiji, takrat so izgubili kar nekaj otrok iz občine Kidričevo, ki so letovali s pomočjo tamkajšnje občine. Nekateri so se preusmerili k Zvezi prijateljev mladine, ki prav tako organizira počitnice za otroke. Nekaj pa je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da se socialne stiske poglabljajo. Marsikatera družina se za letovanje ne odloči, saj nimajo dovolj denarja, da bi lahko otroka na počitnice poslali tako oblečenega ali s takimi stvarmi, da mu ne bi bilo ob tem neprijetno. Pred časom so Foto: CG torek • 11. aprila 2023 V središču Štajerski 7 Število tujcev v slovenjebistriški občini se je v zgolj desetletju povečalo za 250 %, predvsem gre za državljane nekdanje Jugoslavije. Foto: Lidija Markelj dolžan, ker se mu je družina preselila.« Dodal je, da šola dijakom omogoča tečaj slovenskega jezika, ki pa se ga dijaki (predvsem fantje) ne udeležujejo ali pa ne sodelujejo. »Dekleta so bolj vestna in tudi po letu ali dveh že govorijo slovensko, fantje pa ne znajo ali nočejo. Eden izmed fantov, ki je v Sloveniji že dalj časa, mi je pojasnil, da nimajo interesa, ker vedo, da bodo zidarji in da bodo šli na delo v Belgijo ali v Nemčijo, tukaj pa so zaradi statusa.« Začasna in stalna prebivališča po narodnosti za leto 2022 Državljanstvo Slovenska Bistrica MO Ptuj Slovenija 26.084 23.200 Kosovo 949 469 BiH 463 1119 Srbija 219 288 Severna Makedonija 70 125 Skupaj tuji državljani 1968 2396 ^Posameznik s stalnim prebivališčem ima lahko hkrati prijavljeno tudi začasno prebivališče. V tem primeru je lahko zajet v obe statistiki. Lani je v Sloveniji bivalo 172.500 oseb s tujim državljanstvom iz 162 različnih držav. Največ je bilo državljanov BiH, in sicer 81.741, sledijo državljani Kosova - 23.806, srbskih državljanov je bilo v Sloveniji 16.897, državljanov Severne Makedonije dobrih 14.000 in sosednje Hrvaške okrog 10.000, nato državljani Rusije, Bolgarije, Italije ... Rešitev jezikovne uganke obstaja, so se strinjali bistriški svetniki. Od države pričakujejo, da bo sistemsko zagotovila učenje slovenskega jezika za otroke tujcev pred vstopom v šolo in da bo njihova redna vključitev v šolsko delo omogočena, ko bodo ti razumeli slovenski jezik. Namreč trenutna ureditev povzroča škodo tujcem, ki poslušajo snov, ki je ne razumejo, učencem, ki jezik razumejo, ampak zaradi motenja drugih težko sledijo snovi, navsezadnje pa tudi profesorjem, menijo svetniki. »Če država tukaj ne bo nekaj naredila, ne vem, kam to pelje,« je še dodal Utenkar. Z velikimi izzivi se srečujejo tudi v zdravstvenem domu. Na lanski okrogli mizi je direktorica ZD Slovenska Bistrica Urška Sedmak zgovorno prikazala stisko zdravstvenih delavcev. »Težko je opraviti ginekološki pregled ob prisotnosti otroka, ki mora prevajati mami,« je ponazorila. »Če nekdo nekaj dobi, je prav, da nekaj tudi naredi« Jezik je prepreka, ki pa jo je mogoče premagati, če seveda obstaja želja. Druga skrb občin pa postajajo zlorabe socialnih transferjev. »Tukaj ne govorimo samo o tujcih,« je poudaril bistriški župan Ivan Žagar. Eden izmed svetnikov je tako predlagal, tudi v luči pomanjkanja delovne sile, prevetritev seznama čakajočih na delo na zavodih za zaposlovanje in oseb, ki prejemajo socialno denarno pomoč. Občinski svet pa je med drugim sprejel sklep: sistemsko je treba urediti obveznost družbeno koristnega dela za vse prejemnike denarno socialnih pomoči. »Če nekdo nekaj dobi, je prav, da nekaj tudi naredi. Marsikateri problem okrog zgodb na centrih za socialno delo bi bil drugačen,« pa je še dodal Žagar. Mojca Vtič Francoske šole ne sprejmejo otroka, ki ne zna francosko Vlada pripravlja veliko šolsko reformo, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je že ustanovilo delovno skupino, ki bo pripravila Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje, vzporedno pa poteka prenova učnih načrtov. Do leta 2025 načrtujejo spremembe kurikulov v osnovnih šolah, omenja se na primer uvedba obveznega prvega tujega jezika v prvem razredu in drugega tujega jezika v sedmem razredu. Predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan dva tuja jezika v osnovni sicer označuje kot absolutno nujnost, vendar pa nekateri ravnatelji opozarjajo, da je v osnovnih šolah veliko otrok, ki ne govorijo slovensko in bi imeli tako dejansko tri tuje jezike. »To je upravičeno opozorilo, saj se v naših šolah neznanje slovenščine že kaže kot problem: lahko si predstavljate, kaj pomeni imeti v oddelku dva učenca, ki ne razumeta slovensko in še vsak svoj jezik govorita. Kako lahko potem poteka pouk za vse druge učence? Tu moramo ne nazadnje gledati na pravico vseh do kakovostnega izobraževanja. A to bi morali reševati na neki drugi ravni, ne pa v šolski reformi. Te ne moremo osnovati na najšibkejših ali najsposobnejših. Treba je natančno določiti standarde znanja in pri njih tudi vztrajati,« pravi Pečan in omeni primer Francije. »Francoske javne šole ne sprejmejo otroka, ki ne zna francosko, ker imajo enormen pritisk tujcev in vedo, kaj to pomeni.« MTV Vir: MNZ starša preveč V Punatu so večinoma otroci, ki jih pestijo zdravstvene težave. se sestali tudi z otroškimi zdravniki in skupaj z njimi iskali rešitve, da bi kaj več otrok lahko poslali v Punat. Do danes nekega večjega učinka tega srečanja ni bilo. V Ormožu vedno težje prepričajo starše, da bi svoje otroke poslali na letovanje Območno združenje RK Ormož bo imelo letos za zdravstveno le- tovanje otrok v Punatu na razpolago okoli 55 prostih mest. Točno število bo znano, ko bo tudi uradno potrjeno od ZZZS. Po besedah sekretarke Bože Antolič je mest dovolj. Če bi se slučajno zgodilo, da bi imeli več otrok, kot je kvota, bi poiskali druge rešitve. V preteklih letih so v takih primerih koristili proste kapacitete drugih območnih združenj ali letovanje financirali s sredstvi, ki jih za sofinanciranje tovrstnih letovanj namenja ormo- ška občina. »Vsako leto nam nekaj mest za letovanja ostaja, prihaja tudi do odpovedi. Ugotavljamo, da je najtežje prepričati starše, ki se preživljajo z denarnimi socialnimi pomočmi, da pa so najbolj hvaležni za brezplačna letovanja zaposleni starši z minimalnimi dohodki. « je povedala Antoličeva in dodala, da je največ odvisno od zainteresiranosti staršev. Tistim, ki se na njih obrnejo, v veliki večini letovanje tudi omogočijo in uredijo. Prav tako priskočijo na pomoč staršem, ki ne zmorejo plačati prispevka za zdravstveno letovanje. Letovanje pa omogočajo tudi otrokom iz socialno ogroženih družin. »Velike napore vlagamo v to, da njihove starše prepričamo, da jih pošljejo na brezplačno letovanje. Organiziramo tudi druge počitniške aktivnosti, kot je na primer tabor na Treh kraljih. Slednjega smo morali zaradi premajhnega zanimanja staršev in otrok zadnja leta odpovedati. Staršem bi načeloma pomagali tudi pri nakupu oblačil in drugih stvari, ki jih otrok na takem letovanju potrebuje, vendar večine tudi to ne prepriča. Hojnikova: »Starši se ne želijo ločiti od otrok« Statistika Območne organizacije RK Slovenska Bistrica je nekoliko bolj spodbudna. V zadnjih petih letih so v Punat peljali 391 otrok. Letos imajo na voljo 90 mest, kar je za zdaj dovolj. Otroke iz socialno ogroženih okolij vključujejo na letovanja v Zdravilišču RKS Debeli rtič, nekaj tudi v Punatu. Letovanje omogočijo s sredstvi, zbranimi v raznih solidarnostnih akcijah, in donatorskimi sredstvi podjetij. »Velikokrat se zgodi, da starši vedo za možnost letovanja, otrok pa ne prijavijo. Običajno je razlog, da se ne želijo ločiti od otrok. Včasih pa se tudi zgodi, da otrok ne želi na letovanje,« je povedala sekretarka Petra Hojnik. Po njenem mnenju so taka letovanja še posebej po- Dva milijona evrov za sofinanciranje letovanj Za sofinanciranje zdravstvenega letovanja otrok in šolarjev je letos na voljo nekaj manj kot dva milijona evrov. ZZZS bo sofinanciral zdravstveno letovanje za 6.648 otrok in šolarjev oziroma skupaj 66.480 dni s trajanjem letovanja največ 10 dni na posameznega otroka ali šolarja. Cena na dan znaša 30 evrov. Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo otroci in šolarji od dopolnjenega 5. do dopolnjenega 19. leta starosti. RKS - Območno združenje Maribor izvaja zdravstveno letovanje otrok na morju v Punatu na otoku Krku že od leta 1955. Tam imajo svoj mladinsko-počitniški dom s 440 ležišči. Prijave že potekajo, še posebej pa vabijo prostovoljce, da se prijavijo na prostovoljno delo vzgojiteljev na teh letovanjih. Cena organiziranega letovanja otrok v letu 2023 je 50,3 evra na noč. membna za otroke z zdravstvenimi težavami in otroke iz socialno šibkih družin. »Pomembno je, da so otroci v družbi sovrstnikov, da širijo krog prijateljev, da skozi različne aktivnosti razvijajo svoje potenciale. Otroke usmerjamo v igro ter gibalne in socialne aktivnosti. V časih, ki niso enostavni, so nasmeški na obrazih otrok, ki jim Rdeči križ omogoči letovanje, zagotovo največje darilo. Med njimi so tudi otroci, ki sicer počitnic ob morju ne bi nikoli doživeli,« je še dodala Hojnikova. Estera Korošec hoto: ¿rM Foto: CG 8 Štajerski Podravje torek • 11. aprila 2023 Lenart • Stela Haus - najperspektivnejše podravsko podjetje Gradijo domove, ne zgolj hiš Slovenija, zlasti njen štajerski del, slovi po tradicionalni proizvodnji montažnih hiš. Kljub precejšnji konkurenci na tem področju pa ekipa mladega podjetja Stela Haus dokazuje, da se za dobre zmeraj najde prostor pod soncem. Stela Haus hiše so začele nastajati šele pred šestimi leti, in to z zgolj dvema zaposlenima. Danes jih imajo že okrog 30, hiše pa nastajajo v najeti proizvodni hali v lenarški industrijski coni. Kot pravi direktor Mitja Žlajpah, jih začnejo montirati že kar v hali, velikos-tenska proizvodnja pa traja od dva do tri tedne. »Delovni proces je tako bolj kontroliran, kakovost pa zmeraj enaka. Že takoj vgradimo tudi inštalacijsko ravnino, v katero so skrite vse inštalacije, s folijo pa zagotovimo zrakotesnost, zaradi česar so nato naši kupci upravičeni do subvencije Eko sklada.« Ne ponujajo tipskih modelov Ena od značilnosti podjetja je ta, da kupcu ne ponuja tipskih hiš, pač pa arhitekt vsakega vodi povsem individualno skozi vse faze projekta hiše na ključ. Ker za zdaj nimajo Na gradbišče pripeljejo že cele stene, tako da je vgradnja čim hitrejša. Lenarški župan selitev obžaluje Selitev hitro rastočega in uspešnega podjetja pomeni udarec za lokalno skupnost, saj izgubi davčni prihodek in dobrega zaposlovalca. »Žal nam je, da Stela Haus odhaja iz našega mesta, a podjetje tu ni našlo primernega zemljišča, z lastnikom tistega, ki si gaje podjetje želelo kupiti, pa niso našli skupnega jezika. Vodstvo občine tu ni imelo kaj storiti, gre za poslovne odnose, v katere ne moremo vstopati,« je slovo graditeljev montažnih hiš iz Lenarta komentiral lenarški župan Janez Kramberger. Glede na to, da sta v petih kategorijah najboljših podravskih podjetij, ki jih je izbirala Štajerska gospodarska zbornica, dve iz Slovenske Bistrice, pridružuje pa se jim še Stela Haus, očitno postaja bistriško okolje podjetniško zelo stimulativno. Impol je bil namreč izbran kot najboljše veliko podjetje, Aluminium Kety Emmi pa kot najboljši zaposlovalec. razstavnega prostora svojih hiš, so lani organizirali zelo dobro obiskane dneve odprtih vrat na štirih lokacijah po Sloveniji: v Murski Soboti, Vrhniki, Sežani in Kopru. Hiše Stela Haus stojijo po vsej Sloveniji, poleg tega je podjetje prisotno še na švicarskem, nemškem, avstrijskem, luksembur-škem in pravkar tudi na hrvaškem trgu. Kot poudarja Žlajpah, njihov cilj ni količina, pač pa kakovosten in individualen pristop do vsake stranke. »Veliko pozornost namenjamo detajlom, radi bi ostali bu-tični ponudnik montažnih hiš, ne pa serijski proizvajalec.« Večina njihovih hiš je ogrevanih s toplotno črpalko zrak-voda, stene so dobro izolirane, v ceno so vključeni kakovostno stavbno pohištvo, parket Foto: Stela Haus Mitja Žlajpah: »Veliko pozornost namenjamo detajlom, radi bi ostali bu-tični ponudnik montažnih hiš, ne pa serijski proizvajalec.« Foto: Stela Haus in keramika, poleg toplotne črpalke pa tudi centralna rekuperacija. V Lenartu niso našli lokacije za širitev Štajerska gospodarska zbornica je podjetju za odlično delo podelila priznanje za najperspektivnejše podravsko podjetje v letu 2021. Proizvodna hala pa je postala kmalu pretesna za naročene projekte, zato je bilo treba začeti razmišljati o širitvi. »Hoteli smo dokupiti sosednje zasebno zemljišče v velikosti 4.000 m2 za gradnjo nove hale z razstavnim prostorom in pisarnami, a žal neuspešno. V Lenartu nismo našli nobene druge primerne lokacije. Ustrezne pro- store smo slednjič dobili v Slovenski Bistrici, kjer smo za 15 let najeli veliko halo, kamor prav te dni selimo celotno proizvodnjo.« Iščejo tudi strokovni kader, s katerim se želijo okrepiti in še bolj zasidrati na tržišču montažnih hiš. »A pri tem ne hitimo, saj imamo iz preteklosti nekaj slabih izkušenj. Saj veste, kako pravijo: težko je dobiti slabega delavca, dobrega pa še težje. Iščemo preverjen kader, najraje nekoga iz panoge ali pa mladega, ki se zaveže, da se bo pri nas učil in tu vsaj nekaj časa tudi ostal, ne pa da ga izučimo in potem takoj izgubimo.« Tudi lansko leto so zaključili z dobičkom, večino ga bodo vložili nazaj v proizvodnjo. Senka Dreu Ormož • Svetniki skorajda brez razprave potrdili višje cene Vrtci dražji od 15 do kar 90 evrov Skorajda brez razprave je večina ormoških svetnikov na zadnji seji med drugim potrdila višje cene vrtcev. Te se zvišujejo različno, od 3 do 21 %, kar v Vrtcu Ormož pomeni zvišanje polne cene za drugo starostno obdobje za kar 90 evrov. Hkrati so potrdili tudi dodatno subvencijo, ki jo staršem otrok s stalnim prebivališčem v občini pri plačilu vrtca namenja občina in s tem nekoliko omilili višje cene. V3 Večina občinskih svetnikov se je strinjala z višjimi cenami. Cene se od vrtca do vrtca dvigujejo različno, najbolj v največjem vrtcu Viz Ormož, pod katerega spada tudi vrtec pri Veliki Nedelji. Cena za prvo starostno obdobje se bo povišala za 74 na 646 evrov, za drugo pa za 90 na 518 evrov. V Vrtcu Podgorci bo cena narasla za 62 evrov na 579, za drugo starostno obdobje za 35 evrov na 429. V Miklavžu pri Ormožu bo nova cena za prvo starostno obdobje 637 evrov oz. 49 evrov več, za drugo pa se bo povišala za 37 evrov na 445 evrov. Najmanj se bo cena zvišala v vrtcu Ivanjkovci, ki bo poleg podgorskega vrtca tudi najcenejši, in sicer za prvo starostno obdobje za 37 na 582 evrov, za drugo za 26 na 425 evrov. Hkrati je občinski svet potrdil tudi subvencijo in s tem za starše nekoliko omilil višje cene. Subvencionirana polna cena za prvo starostno obdobje v vseh ormoških vrtcih bo tako za občane namesto dosedanjih 470 evrov znašala 530 evrov, za drugo starostno obdobje 410 ter za kombinirani oddelek 440 evrov. To bo občino na letni ravni stalo predvidoma dodatnih 70.000 evrov. Večina z najvišjim nazivom ... Cene bodo začele veljati različno, najhitreje v Ormožu in Podgorcih, in sicer že prihodnji mesec, v Miklavžu pri Ormožu junija, v Ivanjkovcih pa septembra. Kot so na zadnji seji poudarili ravnatelji vseh vrtcev, so višje cene posledica predvsem naraslih stroškov dela in se od vrtca do vrtca razlikujejo zaradi različne starostne strukture zaposlenih. »V Vrtcu Ormož je večina zaposlenih že v zrelih letih. Večina, razen dveh pomočnic, je ob zadnji spremembi zakona napredovala v najvišji naziv svetovalec. Tudi med vzgojiteljicami sta samo dve, ki sta mentorici, vse druge so napredovale v naziv svetovalec, pet ali šest jih ima naziv svetnik. Za vzgojiteljice je povprečni plačni razred od 42. do 45., za pomočnice vzgojiteljic pa od 33. do 36.,« je pojasnila ravnateljica Simona Meško. Monika Horvat e za nove in dosedanje naročnike našega časopisa! I S prihodom pomladi v Štajerskem tedniku začenjamo novo naročniško akcijo. Za j nove naročnike smo v sodelovanju s trgovino Živex pripravili priročna darila - & komplet vrtičkarskega orodja, semena in rokavice. Nagrade pa smo pripravili tudi za obstoječe naročnike, ki boste na naslov uredništva poslali spodnji kuponček. Kupončke zbiramo do naslednjega petka, vi 14. aprila, ko bomo izvedli žrebanje in pet zvestih naročnikov obdarili. Zakaj se splača postati naročnik najbolj branega in odmevnega časopisa v regiji - l Štajerskega tednika boste naslednji teden lahko spremljali tudi v Štajerski budilki Radia Ptuj. Naročniki, ne pozabite izrezati in poslati kupončka! Morda vam bo žreb naklonjen in bo komplet za vrtičkanje vaš. KUPON ZA NAGRAD | Ime in priimek: ji ji Naslov: ll | Telefon: | Številka naročnika: I _ ' Kupone pošljite po pošti na naslov: Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj ' ali jih prinesite v tajništvo do 14. aprila. V - : E-naslov: Podpis: ZIVEX V« m luiunjo uredit Foto: M H torek • 11. aprila 2023 Podravje Štajerski 9 Podravje • Kadrovski primanjkljaj Upravne enote Ptuj najbolj občutijo podeželani Dunaj odprl pošto, Beograd matični urad - Ljubljana pa vse zapira Vrata krajevnega urada v Podlehniku in tudi v drugih manjših občinah na območju UE Ptuj so bila v začetku aprila ponovno zaprta. Razlog enak kot lani - kadrovske težave. »Smo zelo razočarani in nezadovoljni. Zato ne le, da pričakujemo, temveč zahtevamo, da se bo ptujska upravna enota kadrovsko izpopolnila in da bodo krajevni uradi delovali v skladu z urnikom,« je jasen župan Podlehnika Sebastian Toplak. Upravna enota Ptuj poleg matične povezuje še deset krajevnih uradov, ki pa so zaradi kadrovskega primanjkljaja v aprilu v večini ostali zaprti. »Delujejo le največji krajevni uradi, Kidričevo, Videm, Gorišnica in Majšperk. Trenutno imamo na razpolago samo eno uslužbenko, ki opravlja te naloge. Kadrovske težave so nastale zaradi odhodov uslužbenk, zaradi upokojitve in zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu,« je pojasnil načelnik UE Ptuj Metod Grah. Dodal je, da so vrata krajevnih uradov zaprta tudi zato, ker uslužbenci, ki naj bi službovali na krajevnih uradih, nadomeščajo odsotne uslužbence na sedežu upravne enote. »V letu 2022 smo pri uslužbencih, ki opravljajo naloge na področju matičnih zadev, osebnih izkaznic, potnih listin in prijave prebivališča, zabeležili 200 delovnih dni bolniške odsotnosti, v celotnem Oddelku za upravno notranje zadeve pa 947 delovnih dni bolniške odsotnosti. Zaradi večjega števila strank ima opravljanje nalog na sedežu upravnega organa prednost pred krajevnimi uradi.« Na upravni enoti načrtujejo, da bodo v roku enega meseca usposobili novo sodelavko, ki bo prevzela delo v kra- Vera Svenšek: »Ne razumem, zakaj je krajevni urad zaprt, če imamo prostore zanj. Seveda lažje in hitreje uredimo uradne zadeve v domačem kraju, skrbi pa me tudi napoved o zapiranju in omejevanju nalog na Ptuju, kar pomeni, da bomo potem morali še dlje, v Maribor.« Franc Arnuš: »Dokumenti mi še niso potekli, tako da za zdaj še ni bilo potrebe, da bi obiskal krajevni urad. Glede na okoliš in oddaljenost pa menim, da bi moral biti krajevni urad v Podlehniku odprt.« Foto: Črtomir Goznik Večina krajevnih uradov je ponovno zaprta, razlog naj bi bila kadrovska stiska. jevnih uradih, na tretje sistematizirano delovno mesto pa predvidevajo zaposlitev še v tej polovici leta. Toda pojasnila načelnika upravne enote Metoda Graha župana Podlehnika ne prepričajo. »Osnovno kadrovsko shemo je upravna enota poznala in za zaposleno, ki je pokrivala našo občino, se je več let vnaprej vedelo, kdaj se bo upokojila. Občani pa so se tudi navadili, da lahko urejajo upravne zadeve v domačem kraju, kjer so marsikdaj kaj hitreje rešili, kot bi na Ptuju,« je dejal Toplak. Ob tem je izposta- vil tudi cilj, ki naj bi ga zasledovala država - to je uravnotežen razvoj. »Če želimo uravnotežen razvoj, potem morajo biti usluge in storitve vsaj približno enakomerno na voljo. Konec koncev vsi plačujemo davke.« Dodal je še, da se strinja z državo, da mora biti javna upravna ekonomična. »Težko pa razumem argument varčevanja v luči višanja števila javnih uslužbencev na eni strani, medtem ko največji potencial za prihranke začuda vidijo na podeželju. Tega pa ne morem razumeti.« Država se odmika od državljanov Razočarana nad potezo upravne enote oz. javne uprave je tudi županja Cirkulan Antonija Žum-bar. »Zaprtje krajevnega urada v Cirkulanah je nedopustna poteza. Cilj državne uprave naj bi bil, da bi bila ta bolj prijazna do občanov. S tem ko pa zmanjšuje dostopnost podeželja in manj razvitih območij do storitev, pa se država odmika od državljanov.« Da skladnega regionalnega razvoja in idej o decentralizaciji ne zdrži več niti papir, pa meni žetalski župan Anton Butolen. »Zapirajo se krajevni uradi, pošte, umikajo se banke in bankomati. Podeželje je deprivi-legirano.« Ob tem pa je izpostavil še en absurd, in sicer bližje kot je JURIJ JUHANT DRAGICA MIRNIK SILVA FERLETIČ BOZO KOSTADINOVSKI KATARINA PRAZNIK GLASOVNICA GLASUJEM ZA KANDIDATA: Vaše ime in priimek: Glasovnice sprejemamo vključno do 17. 4. 2023 na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. ČASTNI POKROVITELJ: Po kruhu se dan pozna. Pz\ DOLENJSKI UST VESTNIK štajerski TEDNIK II novi tedniki REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA SOLIDARNO PRIHODNOST primorske novice /Mj^^ Za deset krajevnih uradov imajo na UE Ptuj predvidena tri delovna mesta in skupaj na leto 600 delovnih dni, ki pa so doseženi samo v primeru, če ni nobenih bolniških odsotnosti, je pojasnil načelnik UE Ptuj Metod Grah. Lani so bili krajevni uradi na območju UE Ptuj zaradi pomanjkanja kadra vse od sredine maja do sredina septembra zaprti, kar odsevajo tudi številke obiskov in delovnih dni v uradih. Dejansko opravljeno število delovnih dni v vseh krajevnih uradih skupaj na leto: • 2020*: 452 dni • 2021*: 445 dni • 2022:241 dni Število opravil - obiskov strank v vseh krajevnih uradih skupaj na leto: • 2020*: 10.870 • 2021*: 10.385 • 2022:6.679 *Epidemija covid, ko so krajevni uradi in upravne enote delovali v omejenem obsegu državna prestolnica haloškim podeželskim občinam, več storitev se umika. »Pred 2.000 leti je bil center države v Rimu in je tod mimo šla rimska cesta, ko je bilo glavno mesto na Dunaju, so nam odprli pošto, ko je bila prestolnica Beograd, smo dobili matični urad. Zdaj nam je glavno mesto najbližje - pa se vse umika.« Nerazumnost odločitev pa je podkrepil še v luči tako opevane trajnostne mobilnosti in zmanjšanja izpustov iz prometa. »Namesto da bi en človek prišel v Žetale, se naši ljudje vozijo na Ptuj. Počnemo torej ravno obratno, kot govorimo, da bi morali početi.« Mojca Vtič Destrnik • Obnova regionalke še ni v planu Pokrpali le največje luknje Tisti, ki se vozijo mimo Destrnika proti Lenartu ali Ptuju, dobro vedo, kako uničena je tam državna cesta. Državna cesta mimo Destrnika je zelo dotrajana, da dobi voznik občutek, da mu bo avto na njej razpadel. Vozišče je namreč zlasti med Doličem in odcepom za Levanjce tako slabo, da dobi voznik občutek, da mu bo avto na njej razpadel. Pred kratkim so se na tem odseku pojavili cestni delavci, pripeljali stroje in zavarovali del ceste, zato je promet potekal izmenično enosmerno. Nič ne de, so si gotovo rekli vozniki, končno se je začela obnova. Ki pa ni dolgo trajala, so razočarani ugotovili, saj so cestarji očitno le pokrpali najhujše luknje in odšli. Zaradi tega zdaj tam vožnja ni nič prijetnejša, videti pa je kot krpan-ka s svetlimi in temnimi zaplatami asfalta. Kakšne načrte, če sploh, ima s tem odsekom Direkcija za infrastrukturo, nas je zanimalo. »Marca smo na omenjenem odseku v sklopu rednega vzdrževanja pokrpali in popravili poškodovani rob vozišča. Na najbolj dotrajanih delih načrtujemo preplastitve vozišča, dinamika nadaljnjih aktivnosti in ukrepov pa bo prilagojena glede na proračunska finančna sredstva,« so bili kratki na DRSI. Kaže, da temeljita rekonstrukcija še ne bo tako kmalu prišla na vrsto. SD Foto: SD 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 11. aprila 2023 Dornava • Srečanje obrtnikov in kmetov T • . 1 V . . 1 V . Izmenjava izkušenj in druženje V občini Dornava so se nedavno srečali obrtniki, podjetniki in kmetovalci. V formalnem delu dogodka jih je pozdravil župan Matej Zorko, sodelavci ZRS Bistra Ptuj pa so predstavili podporne dejavnosti, kijih izvajajo za podjetnike. Uradnemu delu srečanja je sledil družabni. Župan Zorko je dejal, da v okviru občine deluje odbor za gospodarstvo in infrastrukturo, ki letno razpolaga s 5.000 evri za spodbujanje gospodarstva in 4.000 za spodbujanje kmetijstva. Za ta denar v glavnem organizirajo dogodke s koristnimi vsebinami. V preteklosti so bili to tečaji za delo z motorno žago, ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, organizirali so tudi strokovne ekskurzije. Letos so se podjetniki in kmetje srečali v domači dornavski dvorani. „Verjamem, da bo odbor smotrno porabil sredstva, s katerimi razpolaga. Sicer pa so vrata občine za vse, ki ustvarjajo v naši občini, ne samo podjetnike in kmetovalce, ampak tudi druge, odprta ... Trenutno smo na vezi z Regionalno razvojno agencijo Podravje, preko katere bi lahko dobili sredstva za zagon mrežnega podjetniškega inkubatorja, v katerega bi se vključile manjše občine. Pričakujem njihov obisk, kjer bomo izmenjali stališča, potem pa bomo videli, ali se mladi podjetniki želijo vključiti," je pojasnil župan. Poleg župana sta se srečanja podjetnikov in kmetovalcev kot predstavnika občine udeležila tudi podžupan Srečko Kondrič in predsednik odbora za gospodarstvo in infrastrukturo Marko Mernik. Prireditev ima v Dornavi že večletno tradicijo, pobudnik zanjo je bil podjetnik in nekdanji občinski svetnik Franc Vrabl. Sedaj je iniciativo prevzel kmetovalec Dejan Cigula, ki je tudi mladi prevzemnik kmetije. Zbral je nekaj somišljenikov, idejo o organizaciji srečanja so predstavili županu, ki jo je brez pomisleka podprl. S potekom in organizacijo srečanja je bil Cigula zadovoljen. „Okoli 120 se nas je zbralo, kar je lepo število. Želimo obdržati to tradicijo. Odzivi udeležencev so pozitivni. Srečanje je priložnost za neformalne pogovore o resnih temah, naših uspehih in tudi težavah, s katerimi se srečujemo. Izmenjamo izkušnje, tako negativne in pozitivne," je povedal Cigula. MZ Slovenja vas • Center kartinga in moto športa Za ljubitelje vonja po bencinu 1. aprila se je na dirkališču v Slovenji vasi začela letošnja sezona adrenalinskih voženj. 10-minutna rekreativna vožnja s kartingom stane 17 evrov, za Člane AMZS je cena 14 evrov. Novo karting progo, ki so jo namenu predali pred petimi leti, upravlja AMZS. Dober kilometer dolgo dirkališče s 13 ovinki in z vso potrebno infrastrukturo služi tekmovanjem v kartingu in drugih moto športih, pa tudi rekreativnemu ljubiteljskemu dirkanju. „Naša ekipa je pripravljena, neizmerno se veselimo pozdraviti prve letošnje ljubiteljske dirkače," je povedal Domen Kerman, vodja AMZS Centra kartinga in moto športa, ki za prihodnje mesece obljublja pestro dogajanje. „Vabim vse, ki si želijo s pravo dozo adrenalina popestriti svoj prosti čas, da nas obiščejo, prav tako že sedaj vabim gledalce, da pridejo navijat za svoje favorite na dirke državnega prvenstva, pa tudi vsa podjetja, ki si želijo nepozaben 'team-building' za svoje zaposlene." Karting ima na Ptuju dolgoletno tradicijo. Prvo dirko so v Hajdoš-ah izvedli leta 1968. Staro karting progo so zaradi dotrajanosti zaprli, Dravske elektrarne Maribor so na bližnji lokaciji v Slovenji vasi zgradile novo. Celoten kompleks leži na 6,5 hektarja velikem območju ob kanalu Drave. Dirkalna steza je dolga 1.005 metrov ter ustrezno zaščitena z ograjami. Proga služi dirkam državnih prvenstev: konec junija se bodo merili vozniki mini mota, mini gp, skuterjev in supermota, v začetku junija in konec septembra pa bosta na sporedu dirki državnega prvenstva Slovenije v kartingu. MZ Središče ob Dravi • S poniji do Kopra Kolesarili bodo za dobrodelen namen Štirje prijatelji Domen Borko, Miha Rakovec, Denis Novak in Matjaž Šef so se po uspešno opravljeni lanskoletni turi z legendarnimi kolesi Pony do Splita letos odločili za nov podvig - prekolesarili bodo Slovenijo počez in povprek od Središča ob Dravi do Kopra, med samo potjo pa bodo obiskali še deset največjih slovenskih mest Tokratni izziv pa ima tudi dobrodelno noto. Po lanski uspešni avanturi, ko so v zgolj petih dneh s svojimi retro kolesi brez prestav prekolesarili 470 km, so frajerji letos zopet strnili glave in sklenili, da je čas za nov, še večji podvig. Odpravili se bodo na 520-kilometrsko pot od rodnega Središča ob Dravi do Kopra. »Ta pot bo težja. Daljša bo za 50 km, poleg tega pa bomo premagali kar 1.500 več višinskih metrov,« je dejal Borko in dodal, da nameravajo s podvigom opraviti v šestih dneh. Pedale bodo pognali 21. aprila ob petih popoldne izpred občinske stavbe: »Prvi dan se bomo zapeljali do Maribora, naslednji dan do Celja in nato Velenja, tretji dan do Novega mesta, vmes se bomo ustavili v Trbovljah, četrti dan iz Novega mesta proti Ljubljani, peti dan do Kranja s postankom v Kamniku, nato pa naslednji dan od tam do Kopra. Točno določene poti sicer nimamo, morda nam bo kak domačin razkril kakšno bližnjico. Ra- čunamo, da bomo za celotno pot potrebovali šest dni, tako da predvidevamo priti v Koper 26. aprila popoldne. Naredili bi povprečno od 80 do 100 kilometrov na dan.« Pot bo sicer izjemno naporna, a Borko pravi, da posebnih priprav nimajo. Pred podvigom naj bi vsak član odprave prekolesaril približno 200 kilometrov na tem kolesu: »Bolj pomembna je psihična priprava. Morda smo malce preveč samozavestni, ker nam je lani šlo vse po planu.« mm | , t V III V* V Zbrati želijo cim vec denarja Tudi letos jih bosta s kombijem spremljala Žan Kocuvan in Meta Ivanuša. Prvič doslej pa tudi domačin, prleški gostinec Aleš Žganjar s premičnim gostinskim obratom, ki bo skrbel, da fantje ne bodo lačni, prav tako pa bo svoje kulinarične specialitete ponujal tudi v nekaterih mestih. Ob tem so se fantje od- Foto: zasebni arhiv Fantje bodo za dobrodelen namen letos kolesarili znotraj državnih meja. ločili, da bo dogodek dobrodelno obarvan. »Projekt bo humanitarne narave z namenom pomagati društvu za cerebralno paralizo Sonček, Ptuj-Ormož, zato nas proti cilju ne bo gnala želja po kakršnem koli dokazovanju, temveč da pomagamo pomoči potrebnim. Ve- selimo se poti, druženja, predvsem pa, da zberemo čim več denarja,« je še povedal. Svoj delež lahko prispevate tako, da pošljete sporočilo s ključno besedo SONCEKPTUJ5 na številko 1919 in darovali boste 5 evrov. Monika Horvat Slovenija, Srbija • Sonček in Radio-Tednik na potepu Polni trije avtobusi veselih ljudi Prvo apribko sobotno jutro so se poslušalci Radia Ptuj in bralci Štajerskega tednika podali na dvodnevno potepanje po Hrvaški in Srbiji. Najprej so se ustavili v mestu Osijek, kulturnem in industrijskem središču Slavonije in Baranje. Sprehodili so se po mestu, pravzaprav po starem mestnem jedru. Nekoč je bilo razdvojeno, sedaj pa je med seboj povezano kot Gornji Grad, Tvrda in Spodnji Grad. Sremske Karlovce, ki ga krasijo ogromne baročne palače, nastale po zaslugi odličnega trgovanja z vinom, so si ogledali kar iz avtobusa zaradi dežja. Sledila je pokušina medu in domačih vin s prigrizkom. Nato so nadaljevali svojo pot do Zrenjani-na, kjer jih je pričakalo gostoljubno osebje hotela Vojvodina. Po kratkem oddihu in osvežitvi so se odpeljali še na večerjo v lokalno restavracijo oz. salaš, kjer so jih pričakali tudi domači muzikanti. Naslednje jutro jih je po obilnem zajtrku pot vodila na ogled znamenitosti Novega Sada - Trga svobode, katedrale, Mestne hiše, Zmaj Jovinove ulice, Dunavske ulice z zanimivimi zgradbami iz 19. st., Saborne cerkve in kasneje še vzpon na Petrovaradinsko trdnjavo, ki jo imenujejo tudi Gibraltar na Donavi. Od tu se odpira čudovit pogled na mesto Novi Sad, Donavo in ravninsko Vojvodino. Po ogledu so nadaljevali pot na Fruško goro. Ustavili so se pri samostanu Krušedol, ki je zapuščina srednjeveške dinastije Brankovič in v samostanski zakladnici hrani mnoge pomembne ikone ter druge dragocene predmete. V bližnjem gostišču so se okrepčali s kosilom, nato pa nadaljevali v smeri Hrvaške in Slovenije proti domu. Karavana treh avtobusov veselih ljudi je pot zaključila na Ptuju okrog pol dvanajste ure zvečer. Marjan Nahberger Ormož • Uspešno delovanje GZ Ormož Izvoljeno staro novo vodstvo Tudi v prihodnjem petletnem obdobju bosta ormoško gasilsko zvezo na ključnih položajih vodila Dejan Jurkovič kot predsednik in Tonček Lisjak kot poveljnik. Na nedavni skupščini GZ Ormož so izvolili nove funkcionarje ali bolje rečeno staro novo vodstvo. Predsedniško funkcijo bo namreč že tretji mandat zapored opravljal Jurkovič, poveljniško pa že četrti mandat Lisjak. Znana so tudi imena predsednikov in poveljnikov posameznih gasilskih društev. Približno tretjina se jih je zamenjala. Novi predsedniki so: Simon Vajda PGD Ključarovci pri Ormožu, Boštjan Kosajnč PGD Miklavž pri Ormožu, Leon Antolič PGD Ormož in Žan Prejac PGD Velika Nedelja. Medtem ko pri ostalih društvih ostajajo dosedanji predsedniki. To so: Janez Marin - PGD Cvetkovci, Dušan Horvat - PGD Hardek, Gorazd Potočnik - PGD Hermanci, Tadej Trop - PGD Lo-peršice, Sandi Munda - PGD Podgorci, Andrej Kosi - PGD Senešci, Marjan Anderlič - PGD Trgovišče, Mitja Mlinarič - PGD Vitan-Kog, Marjan Vogrinec - PGD Žerovinci, Natalija Fajfar - PGD Ivanjkovci in Željko Kukovec - PGD Bresnica. Po besedah Jurkoviča so se z novimi predsedniki nekoliko pomladili, nji- Dejan Jurkovič je od leta 2013 predsednik GZ Ormož. hova povprečna starost je namreč sedaj 41 let. GZ Ormož sicer združuje okoli 2.000 članov iz kar petnajstih prostovoljnih gasilskih društev. MH Foto: MZ Foto: MN Foto: CG Foto: MZ torek • 11. aprila 2023 Kultura Štajerski 11 Ptuj • Festival Vizije Mladi gledališčniki z družbeno aktualnimi temami Festival Vizije je vsakoletno srečanje mladinskih gledaliških skupin, lutkovnih skupin, likovnikov, fotografov in filmarjev, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Na Ptuju je 01JSKD gostila regijsko srečanje, na katerem so sodelovale mladinske gledališke skupine in lutkovna skupina, ki so bile za udeležbo izbrane na območnem nivoju. V celi Sloveniji in zamejstvu je bilo skupaj prijavljenih 59 predstav. Na območju koordinacije Ptuj, Maribor in Pomurje pa enajst predstav, ki si jih je ogledal skupni regijski selektor Nenad Nešo Toka-lič, ki je izbral šest gledaliških predstav, od katerih so se štiri predstavile na regijskem srečanju, pri dveh bo ogled individualen. Dodali pa so še eno lutkovno predstavo društva Koruzno zrno, ki je tudi srednješolska skupina, ki se poteguje za državno srečanje v Novi Gorici. Za udeležbo na državnem srečanju je selektor pri gledaliških skupinah Dejan Spasič, pri lutkovnih skupinah pa Nika Bezeljak. Predstave v MG Ptuj so si ogledali ptujski srednješolci in nekateri gostje. Vodja OI JSKD Ptuj Iva Brajovič je povedala, da je kovid najbolj prizadel gledališko dejavnost, kar se tudi pozna pri številu predstav na letošnjem festivalu. S Ptujskega žal ni bilo nobene prijave, ena je bila iz Velike Nedelje. Sicer pa se tradici- Foto: Črtomir Goznik Z regijskega srečanja mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin v MG Ptuj onalno prijavljajo I., II. Gimnazija Maribor, odlično dela tudi ljutomerska gimnazija. V Murski Soboti je aktiven Zavod za turizem, kulturo in šport, ki ima eno skupino. Gre za izjemno kakovostno produkcijo, tudi mentorji so odlični, je ob ptujskem delu Festivala Vizije izposta- vila Iva Brajovič. Tudi teme, ki se jih lotevajo, so nekaj povsem drugega kot npr. na Linhartovem srečanju odraslih gledaliških skupin, družbeno kritične, aktualne, tako kot so mladi. Na Ptuju že omenjeni festival organizirajo z velikim veseljem, saj mladinska gledališka dejavnost z ukinitvijo Teatra III kar malo zamira. Ni več neke te produkcije, zato se v OI JSKD Ptuj trudijo, da bi bil ta festival tudi neke vrste spodbujevalec novega zagona na tem področju. Za začetek morda na Gimnaziji Ptuj. MG Zavre • Nova mlada predsednica KUD Maksa Furjana Na kulturnih dogodkih je še vedno premalo obiska Vodenje Kulturno umetniškega društva (KUD) Maksa Furjana Zavrčje lani prevzela komaj 25-letna domačinka Ana Ropič, sicer diplomirana andragoginja in pedagoginja. Njena želja je, da bi svoje znanje in bogate gledališke izkušnje delila med domače ljudi. K sodelovanju želi privabiti predvsem mlade, hkrati pa ohraniti društvo dovolj privlačno tudi za starejše generacije. Obstoj kulturnega društva v Zavrču je bil lani pod velikim vprašajem. Veliko članov je ostarelo, vmes sta bili še dve zatišni leti zaradi epidemije, dolgoletna predsednica Milena Potočnik pa se je želela umakniti. Po naključju so srečali Ano Ropič, ki se je nedavno iz študija v Ljubljani vrnila v Zavrč. Predlagali so ji funkcijo predsednice, ki jo je po tehtnem premisleku tudi sprejela. »Kot igralka sem z raznimi predstavami nastopala že po vsej Sloveniji, sodelujem tudi z drugimi občinami, zato se mi je zdelo nekako prav, da sem aktivna tudi doma. Čas je, da začnemo na našem odru pisati novo kulturno umetniško zgodbo,« je povedala Ana in dodala, da želi dati večji poudarek na medgeneracijskem druženju, ki ga je v Zavrču premalo. V društvu so dobrodošli vsi, ki imajo veliko pozitivne energije ter veselja do umetnosti in kulture. »Moje vodilo je, da smo v društvu prav vsi člani enakovredni, tudi posebnih sposobnosti nobeden izmed njih ne potrebuje. Dovolj je, da se povezujemo, družimo in skupaj kaj lepega ustvarimo,« je dejala sogovornica, ki svoj največji doprinos vidi v gledališki umetnosti. V okviru društva je že zaživela gledališka šola Že od osnovne šole naprej se Ana aktivno izobražuje na tem področju, udeležila pa se je tudi ra- Foto: osebni arhiv Nova predsednica Ana Ropič bo poskušala na novo vzpostaviti gledališko dejavnost. Jabolčni zavitek v Štajerskem tedniku Ana Ropic seje nedavno preizkusila še v svoji prvi monodrami z naslovom 5 - 4 = 2. Tekst je napisala sama, njen mentor pa je gledališki igralec Petja Labovic. Premiera je bila v Mariboru. Sredi marca pa je bila na ogled v Skladovnici v Ljubljani. Gre za predstavo v okviru ŠtudenTeatra, programa za študente negledaliških programov, ki želijo nadgraditi svoje gledališko in ustvarjalno znanje in živeti oder. Predstava govori o Halozah, Zavrču in Štajerskem tedniku, ki ga povezuje s svojim otroštvom. Dedek ji je namreč vedno prinesel jabolčni zavitek zavit v Štajerski tednik. znih delavnic in predavanj priznanih slovenskih igralcev. Do danes je zaigrala že v več kot desetih gledaliških predstavah. Hitro po prevzemu funkcije je v okviru društva začela delovati gledališka šola, ki jo vodi, trenutno pa jo obiskuje 12 osnovnošolcev in osem srednješolcev. Konec lanskega leta so v okviru Miklavževanja pripravili otroško predstavo z naslovom Čudežno pletivo, ki je bila med občinstvom zelo dobro sprejeta. V prihodnje si Ana želi, da bi jim uspelo vzpostaviti še odraslo gledališko skupino, v Zavrč pa bi lahko povabili tudi druga gledališča in igralce. »To se sicer vse zelo lepo sliši, vendar se morajo naši občani bolj vključiti. Naša dvorana je namreč ob raznih kulturnih prireditvah še vedno preveč prazna. In ravno tega se najbolj bojim. Da bomo pripravili lepe in zanimive dogodke, pripeljali v Zavrč znane igralce, ki bodo nato nastopili za maloštevilno publiko.« Ana je zelo ponosna, da je v društvu že vrsto let aktivna skupina ljudskih pevcev Trta, prav tako še vedno prepevajo ljudske pevke. »Njihov trud, delo in zagon moramo zelo ceniti in spoštovati. Pri taki starosti naših pevcev je to res pohvale vredno. Bi pa si seveda želeli, da bi nam uspelo tudi za obe pevski skupini najti podmladek.« Letos so sicer organizirali že dva literarna večera, do konca leta pa se bo zvrstilo še več raznih dogodkov. Estera Korošec Kidričevo • Glasbeni talent Leo Ogrizek Poje, igra trobento in kitaro Leo Ogrizek je osemletni fant iz Apač v občini Kidričevo. Glasba mu je zlezla tako pod kožo, daje že posnel dve svoji pesmi, nastopil na več mednarodnih glasbenih festivalih in v televizijski oddaji V petek zvečer. Nasmejan fantič pa ni samo glasbenik, ampak tudi nogometaš. Foto: zasebni arhiv Nastop na lanskem mednarodnem otroškem pevskem festivalu v Brežicah, kjer je po izboru strokovne žirije osvojil prvo mesto in tretje mesto po izboru publike. Leov glasbeni talent so opazili, ko je bil star štiri leta. Nastopil je v izboru Bumbar talenti in pometel s konkurenco; zapel je Oliverjevo Cesarico. Takrat se je tudi začelo sodelovanje z glasbenim producentom Slavcem Kovačičem, ki je avtor Leovih pesmi. Prva nosi naslov Moja mama je carica, druga pa Moja žena bo pevka; za obe je posnel videospot. Osemletnik igra kitaro in trobento, obiskuje zasebno glasbeno šolo B.A.S.E. na Ptuju, prepeva v šolskem zboru. Igranje inštrumentov vadi redno, večkrat zaigra skupaj s starejšim bratom Luko. „Doma imamo inštrumentov za cel ansambel," se je nasmejal dečkov oče. V minulih letih se je predstavil na več festivalih doma in v tujini (Hrvaška, Bosna, Srbija ...), s katerih se je domov vrnil tudi s pokali za prvo mesto. Lani jeseni je nastopil v živo v televizijski oddaji V petek zvečer, kjer je zapel skupaj s hišnim bendom Diamanti. Nastop v tej oddaji mu še danes veliko pomeni, posebej je bil vesel pevskega nastopa, ko so ga v živo spremljali prekaljeni glasbeniki skupine Diamanti. „To je bila super izkušnja, nepozabno. Srečen sem bil, da sem jih spoznal in so igrali z menoj, res sem bil navdušen," je z žarom v očeh povedal mladi glasbeni talent in dodal, da si želi še več tovrstnih nastopov. Nedvomno ga bo glasba spremljala še naprej v življenju, morda se bo z njo ukvarjal tudi profesionalno. Želi si postati pevec, imel bi svoj ansambel. Lea na nastope povabijo tudi v domači občini. Poje in igra na šolskih proslavah, prireditvah občine in društev, enkrat mesečno učenci nastopajo v kidričevskem domu upokojencev. Med vrstniki in širše v okolju je nedvomno prava mala zvezda. Pred dnevi je gostoval na Radiu Ptuj v oddaji Na mladih svet stoji. Obiskuje drugi razred OŠ Kidričevo. Njegov najljubši predmet je slovenščina, rad ima tudi matematiko. Poleg glasbe je njegov hobi še nogomet, igra v selekciji U8 pri nogometni šoli Golgeter Hajdina. Tudi nogometne treninge obiskuje z veseljem, skupaj z ekipo se udeležuje tekem in turnirjev. V ekipi ima vlogo napadalca, zadel je že toliko golov, da jih niti več ne šteje. Njegov najljubši nogometaš je Lionel Messi, ker je enostavno najboljši. MZ Videm • Poseben poklon mamam Vrtec TV Videmski vrtec je bil prizorišče posebne prireditve ob materinskem dnevu, ki je nosila naslov Vrtec TV. Vzgojitelja Polona Huzjan in Uroš Prelog sta namreč pripravila inova-tiven in poseben nov televizijski program Vrtec TV. Obiskovalci prireditve so si tako lahko preko »televizijskega sprejemnika« ogledali nastope skupin videmskega vrtca. Na odru so se predstavili otroci iz folklorne skupine na programu Hojlarija TV, otroci iz skupine Kapljice na programu Razposajene tačke, otroci iz skupine Mavrica na programu Muri TV, otroci iz skupine Oblaček na programu Mi Amor, otroci iz skupine Luna na programu Delovna akcija, otroci iz skupine Snežinke na programu Plesalko TV, otroci iz Zelene skupine na programu Kuhna TV, otroci iz skupine Sonček na programu Karibi TV, otroci iz skupine Zvezdice na programu Vreme bo ter otroci iz pevskega zbora na programu Akord TV. Prireditve se je udeležil tudi župan občine Videm Brane Kolednik, ki je bil nad programom navdušen. Tudi ravnatelj Robert Murko je pohvalil otroke in organizatorje, seveda pa otroci niso pozabili na mame, ki so jim pripravili majhna presenečenja. Valentina Jurko 12 Štajerski Križem kražem torek • 11. aprila 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Na Borneo Z Melake sva našla direkten prevoz na letališče v Kuala Lumpurju, kjer sva si že doma omislila notranji let na otok Borneo. Borneo je razdeljen na malezijski in indonezijski del, en delček pa zaseda tudi majhen sultanat Brunei. Otok je znan po naravnih lepotah, jamah, živalih in morskih aktivnostih, midva pa sva načrtovala ogled zgolj južnega dela otoka, imenovanega Sarawak. Na otok sva prispela pozno popoldne, in ker sva bila omejena s časom, sva hotela še isti dan priti čim dlje. Imela sva rezerviran avto, a so bili pogoji tako nejasni, da nisem čisto točno vedel, kaj za eno samokolnico nama bodo podtaknili. Moram reči, da sva se kar spogledala, ko so nama pripeljali avto znamke Proton in še nekaj, ki pa ni bil čisto brezhibnega videza. Ko je prišel en poba popisat stanje avta z označevanjem prask in vdrtin, mu je Jernej izmaknil papirje in mu obkrožil kar celi avto. Jaz sem se kar strinjal. Preko interneta sva naštima-la navigacijo in se podala na pot proti Sarawaku. Tam je namreč lepo izhodišče za obisk džungle, kakšnega otoka, rezervata ali kaj podobnega. Zagotovo sva se vozila kakšne tri ure in ugibala, kje po poti bi lahko našla kakšno prenočišče, pa ni bilo nič na vidiku. Hec je bil namreč v tem, da je bila cesta čisto razruta po vsej poti, da je bilo zelo težko najti odcep za večje kraje, ki jih tu pravzaprav ni bilo. Na cesti so v resnici zijale metrske Foto: Dani Zorko V ubožnem kraju je bil res zelo soliden hotel. Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Če bi najin avto pustila kje v koruzi, nama nihče ne bi zameril. Notranji leti v Maleziji so izjemno poceni. NIZOZEMSKI SLIKAR SPRAVIM IMENOM JAN GOSSAERT DLAKA ANGORSKE KOZE, MOHER STILISTIČNI OKRAS BARIJEV SULFAT, TEŽEC MEJNA REKA MED BOSNO IN HRVAŠKO SLAVOJ ŽIŽEK ANGLEŠKI GROFOV-SKI NAZIV IGRALCA BR0DYIN SANDLER MESTO VJUŽNI TURČIJI DOPUSTITEV (ESA PRIJETJE KOGA SOCIOLOGINJA JOGAN PSIČEK RJAVA ŽIVAL REŽISER JAMNIK SLIKARKA PLES-TENJAK IZRAELSKI PEVEC OFARIMST. ST. RUSKA D01ŽINSKA MERA (70011) PLATO FRANCOSKI IGRALEC DELOM RISOVA SAMICA ANGLEŠKI REŽISER MENDES VIC, DOVTIP NAGLAVNI ZAJEDAVCI HRV. KARIKATURIST VOLJEVICA METULJ ZOČESCI NA KRILIH MORSKA RIBA Z BODICAMI NA HRBTNI PLAVUTI NAS SLIKAR IN GRAFIK (VENO) KORDILJERE ZAHODNOINDIJSKI PRAKRT VAROVALNI NASIP IZ ZEMLJE STAVBA ZA ŽITO THOMAS 7 EDISON MUSLIMAN. VERSKA STAVBA REKA V ROMUNIJI NASELJE ZAHODNO OD MENGŠA VAŠ PRILJUBLJEN JE SALOMONOV? STREHA NAD GLAVO PEVKA DEŽMAN ŠKOTSKA PEVKA (SHEENA) DELAVEC V LIVARNI ZNAK ZA KOSITER FR. SLIKAR (CAMILLE) NEMŠKI IGRALEC (KLAUS) ELEKTROTEHNIK (FRANCE) PREMIK PO ZRAKU MEDVEDJE? S snnuc (DAIKI) SO UŽITNA GOBA TOVARNA NA IZLAKAH NAJVIŠJI VRH KILI-MANDŽARA PRITISK NA MIŠKO NASELJE PRI PTUJU Z DVORCEM 1. PROGRAM NEMŠKE TV SVEDSKI SMUČARSKI TEK ZNAK PRED NASLOVOM V E-MAILU NAŠ SKLADATELJ (BOR) ČUTNA LJUBEZEN FORDOV MALČEK PRETEPAČ (KNJIŽNO) PLOŠČATA RDEČKASTA MORSKA RIBA ZNAKZA BIZMUT TONE FORNEZZI PAPEŠKA DRŽAVICA V ZAHOD. DELU RIMA NADAN PLAČANO DELO Je alegorično rimsko božanstvo, ki predstavlja človekovo ljubezen in čut dolžnosti do bližnjega, svojcev, prijateljev, bogov in pozneje cesarskega genija, katerega je postala mogočen simbol. Boginja ima dva atributa, ki ponazarjata: izobilje (rog izobilja s sadjem ali cvetjem) in zvestobo (štorklja). COROT, Camille - francoski slikar in grafik, KIBO - najvišji vrh pogorja Kilimandžaro in najvišja gora Afrike, MABUSE -nizozemski slikar luknje, tu in tam so bile nametane betonske plošče, drugače pa nekega obvoza niso uredili. Avta se mi sicer ni zdelo škoda, ne bi pa rad že prvi večer menjaval gume. Ko sva končno našla neki odcep, sva se vozila med njivami in gozdovi, dokler nisva na neki vratarnici zagledala luči in se ustavila. V njej je bivakiral že malce narejen možakar, ki nama je pojasnil, da se morava za nočitev peljati še kakšne pol ure naprej in potem nama je imenoval celo kraj, kjer naj bi se dalo tudi spati. Že super, ampak midva sva bila kar utrujena od celotnega dneva, pa še v avto so nama nalili prav za vzorec goriva, da je neljuba rumena lučka že nekaj časa svetila. Sklenila sva, da poskušava doseči še predlagani kraj Betong, ki sicer ni bil tako daleč, le zaradi razruva- ne ceste se je pot vlekla. Ko sva prispela, sva ugotovila, da naju možakar ni nalagal, saj je bil v kraju res hotel, kjer so naju brez težav sprejeli. Takoj čez cesto je bila še gostilnica, kjer niso znali čisto nič angleško, pa tudi glede na preplašene obraze niso bili vajeni turistov. Suvereno sva navalila na hladilnik in nedvoumno pokazala, kaj nama ta trenutek paše. Kljub vsem sva se od začetka počutila malo nelagodno, saj so naju vsi gledali približno tako, kot bi pri nas gledali kakšnega Azijca pri ličkanju koruze. Dan je bil res dolg, v naslednjih dneh pa se nama je obetal tudi dež, tako da sva si pripravila nekaj variant za oglede in tudi za prenočišča. Počutila sva se ok in kmalu naju je pobral spanec. Foto: Dani Zorko Cena je bila proti luksuzu minimalna. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Rokomet Pokalni Final 4 bo na Hardeku Stran 14 Kolesarstvo Rekordna udeležba in dve domači zmagi Stran 14 t Nogomet Učinkovitejšim Podvincem derbi z Dravo Stran 15 Futsal Robert Grdovic: »Prelepo je biti v polfinalu« Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik (Poílu.íajt¿ naí na íuitounün íjilztu! RADIOPTUJ «a afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Pokal Pivovarna Union Za Kidričane najslabši možni žreb Kako pomembno je, da so vodilni pri NZS pokalno tekmovanje po korenski redukciji na zgolj 12 klubov v sezoni 2021/22 znova razširili na prejšnji model z vsemi slovenskimi klubi, se lepo vidi v letošnjem tekmovanju. To je izjemno zanimivo in nepredvidljivo in s sabo prinaša številna presenečanja in situacije, ko najvišje rangiranim klubom na zgolj enieni izločilni tekmi ne uspe unovčiti svojih kakovostnih prednosti. Samo največji stavni hazarderji so v letošnji sezoni uganili, da bosta v polfinalu kar dve ekipi iz 2. lige... Ena izmed teh je Aluminij, ki je na poti do zaključnih bojev izločil Grajeno, Bukovce (oba ptujska Super liga), Idrijo (Primorska liga), Fužinar (2. liga) in Koper (1. liga). Zmaga proti slednjemu še odmeva in bo zagotovo ostala zapisana v srcih navijačev kot ena izmed najboljših tekem šumarjev v letošnji sezoni. Za ta uspeh pa Kidričani na žrebu polfinalnih parov niso bili „nagrajeni", saj jim je ples kroglic določil najslabšo možno različico: tekmo z Olimpijo, za nameček še v gosteh ... Če pomislimo, da bi se lahko npr. Nogomet • 1. SNL Foto: Črtomir Goznik Že z uvrstitvijo v polfinale Pokala Pivovarne Union so Kidričani zagotovo presegli vsa pričakovanja, žreb pa jim tokrat ni bil naklonjen ... v najboljši varianti pomerili z Bistrico na domačem igrišču, kjer bi bil finale objektivno na dosegu roke, ali z Mariborom, ki bi v športni park privabil množico gledalcev, potem je tekma v Stožicah zanje res ... kazen. „Vsi v klubu smo upali na ugodnejši žreb polfinalnega para. Ljubljančani so v letošnji sezoni zares superio- Maribor na večni derbi z zmago Šest krogov pred koncem sezone so igralci Olimpije tik pred formalno potrditvijo naslova prvakov, a jih do konca čaka še nekaj pomembnih tekem. Ena od prvih bo prihajajoči večni derbi z Mariborom (v nedeljo ob 17.30 v Ljubljani), potem pa še zaključek Pokala Slovenije (polfinale z Aluminijem in morebitni finale). Za Maribor velja zelo podobno, a si lahko vijoličasti v borbi za Evropo vmes privoščijo manj spodrsljajev od zmajčkov. So pa z zmago proti Kopru naredili velik korak k osvojitvi drugega ali vsaj tretjega mesta, saj imajo pred četrtouvrščenimi Koprčani in petouvrščenimi Domžalami že osem oz. deset točk naskoka. Proti Kopru so Mariborčani zaigrali brez prvega strelca ekipe Žana Vipotnika (manjkala sta tudi Repas in Sikošek), na drugi strani pa so imeli še večje težave z odsotnimi igralci Koprčani (Barišič, Kotnik, Palčič, Osuji ...). Na tekmi se je jasno opazilo, da ima domači trener Damir Krznar bistveno večji nabor kakovostnih igralcev, saj so vijoličasti odigrali zares dobro tekmo. Vse niti igre so držali v svojih rokah, ob tem pa so bili tudi učinkoviti. Najpomembnejši je bil prvi zadetek, tik pred polčasom, s katerim so prešli v rezultatsko in še večjo psihološko prednost. V polno je ob odsotnosti najboljšega strelca tokrat merila trojica Hrvatov, Marko Tolic, Marin Laušic in Ivan Brnic. Koper je v nekaj dneh na Štajerskem doživel dve boleči zaušnici, verjetno jih še bolj od te boli pokalni poraz z Aluminijem. Da ima forma Kopra v spomladanskem delu padajočo krivuljo odlično opisujejo tudi Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Maribora so v drugem delu sezone dvakrat ugnali Koprčane, v prvem so dvakrat izgubili. 1OLIMPIJA 2. MARIBOR 3. CELJE 4. KOPER 5. DOMŽALE 6. MURA 7. KALCER RADOMLJE 8. BRAVO 9. GORICA 10. TABOR SEŽANA 29 21 3 5 30 1B B S 29 13 9 T 30 13 T 1O 3O 11 11 S 29 1O 12 T 30 B 1212 29 T B 1B 30 4 1O 1B 30 3 1215 2. SNL: Krško se vključuje v boj za obstanek Ker sta imeli vodilni ekipi lige svoje tekme v ponedeljek, sta imeli Krka in Ilirija možnost, da vsaj do takrat znižata zaostanek za Rogaško in Aluminijem. Kot že nekajkrat v spomladanskem delu sezone pa se to ni zgodilo. Bližje zmagi so bili Novomeščani, ki so v Biljah z golom izkušenega Hrvata Josipa Krznarica vodili vse do 90. minute, nato pa je s svojim drugim golom v sezoni točko domačinom priboril 19-letni Nik Preradovič. To je bila edina sobotna tekma, na kateri sta bila dosežena dva zadetka, na ostalih treh so gledalci videli le po enega. Za Triglav in Jadran sta bili zmagi proti Nafti in Iliriji izjemno dobrodošli v boju za obstanek, saj sta za korak dlje iz nevarne cone. rni, vendar se istočasno zavedamo, da je bil tudi Koper proti nam izrazit favorit, pa se mu ni izšlo po načrtih. V tekmo z Olimpijo bomo zagotovo lahko šli bolj sproščeni od domačinov, saj od nas noben ne pričakuje napredovanja proti - po vsej verje- Najpomembnejša tekma v boju za obstanek pa je bila tokrat odigrana v Dobu, kjer sta se merili dve zadnje-uvrščeni ekipi lige (o pomembnosti tekme priča dejstvo, da jo je vodil Matej Jug ...). Domačini so z morebitno zmago upali na priključek z ekipami pred njimi, še v težjem položaju pa so bili Krčani, ki so lovili zadnjo rešilno bilko za podaljšanje upanja na srečen razplet sezone. Uspešnejša je bila združena ekipa Krškega (po nekaj letih razdvojenosti sta se ekipi Krško in Krško Posavje - ta je tekmovala v 3. ligi - znova združili pod eno streho), ki jo vodi Rok Zorko. Z zmago Krškega si je za kratko oddahnila tudi Bistrica, ki je pred Dobom ohranila pet točk prednosti ... REZULTATI 24. KROGA: Triglav Kranj - Nafta 1903 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Okocha (62.); Vitanest Bilje - Krka 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Krznaric (31.), 1:1 Preradovic (90.); tnosti - novim državnim prvakom. Zakaj pa ne bi pripravili še enega presenečenja,« je nekaj besed o žrebu polfinala podal kapetan Aluminija Nik Marinšek. V drugem polfinalu se bosta pomerila Bistrica in Maribor, kar bo v Roltek Dob - Krško 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Zakrajšek (10.); Jadran Dekani - Ilirija 1911 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Bilič (44.). Tekme Beltinci Klima Tratnjek -Rogaška, Kety Emmi & Impol Bistrica - Aluminij, Fužinar Vzajemci - Brinje Grosuplje in Rudar Velenje - Primor-je eMundia so bile odigrane v ponedeljek. I ROGAŠKA 23 16 4 3 39:18 52 2. ALUMINIJ 23 15 5 3 45:17 50 3. KRKA 24 12 8 4 37:20 44 4. ILIRIJA 1911 24 11 6 7 39:23 39 5. BELTINCI TRATNJEK 23 10 6 7 36:34 36 6. VITANEST BILJE 24 9 6 9 34:42 33 7. NAFTA 1903 24 9 5 10 42:37 32 8. JADRAN DEKANI 24 6 11 7 21:22 29 9. PRIMORJE EMUNDIA 23 6 10 7 31:33 28 10. FUŽINAR VZAJEMCI 23 8 4 11 33:39 28 II BRINJE GROSUPLJE 23 8 3 12 22:29 27 12. TRIGLAV KRANJ 24 8 3 13 23:42 27 13. RUDAR VELENJE 23 6 8 9 32:38 26 14. K. E. BISTRICA 23 6 7 10 25:31 25 15. ROLTEK DOB 24 4 8 12 31:46 20 16. KRŠKO 24 5 4 15 29:48 19 Slovenski Bistrici zagotovo označeno kot praznik nogometa, sploh v primeru, če bo Bistričanom uspelo obstati v ligi. Polfinalni tekmi bosta odigrani 26. aprila, finale pa bo 6. maja odigran v Celju. JM medsebojne tekme z Mariborom: jeseni so obe dobili, spomladi obe izgubili . V spodnjem delu lestvice je še najprej uspešna ekipa Kalcerja. Tokrat je z dvema goloma kapetana Sandija Nuhanovica ugnala Gorico in je vse dlje od nevarne cone izpada. Trener Oliver Bogatinov je očitno preporodil ekipo, le en poraz v desetih spomladanskih krogih (4 zmage, 5 remijev - 17 točk) jo uvršča med najuspešnejše ekipe drugega dela sezone, takoj za Mariborom (21) in Olimpijo (18, tekma manj). Uspešen je tudi Tabor, a ima za pobeg iz dna enostavno preveč remijev - samo spomladi so jih vpisali kar šest). Ta z Domžalami je bil zanje zagotovo pomemben, a jim ni prinesel dviga na lestvici . REZULTATI 30. KROGA: Maribor - Koper 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Tolic (43.), 2:0 Laušic (54.), 3:0 Brnic (72.), 3:1 Edomwonyi (90, z 11 m); CB24 Tabor Sežana - Domžale 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Šušnjara (17.), 1:1 Brecl (44.) Kalcer Radomlje - Gorica 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Nuhanovic (35., z 11 m), 2:0 Nuhanovic (72.). Tekmi Bravo - Olimpija in Mura -Celje sta bili odigrani v ponedeljek. 51:2S BB B3:35 54 39:32 4S 39:29 4B 42:34 44 4O:34 42 2T:49 3O 2T:33 2T 24:4T 22 25:5B 21 JM 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 11. aprila 2023 Rokomet • NLB liga Brez čvrste obrambe ni in ne bo točk Slovan Ljubljana -Jeruzalem Ormož 32:28 (19:16) LL GROSIST SLOVAN: Selakovič, Krbavčic, Čauševic, Soršak 10, Ser-dinšek Ekart, Jakše 5, Stojnic 2, Tufe-gdžic 8 (4), Ranisavljevic 5, Lipovac, Stopar 1, Pirnat, Šebalj, Sankovic, Peric 1. Trener: Boris Denič. JERUZALEM: Skledar (2 obrambi -1 x 7 m), Zemljič (1 obramba), Balent (9 obramb - 2x7m); Munda, Bogadi 2, Pungartnik 2, Vincek, G. Hebar 1, Šulek 2, Kosi 11 (7), N. Krabonja, Či-rovic 5, S. Krabonja 3, Kolmančič 2, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Slovan 7/4; Jeruzalem 7/7. IZKLJUČITVE: Slovan 8; Jeruzalem 8 minut. IGRALEC TEKME: Jaka Soršak (Slovan Ljubljana). POTEK REZULTATA: 2:0, 3:3, 5:3, 10:7, 13:9, 17:16, 19:16, 21:17, 25:23, 27:23, 31:25, 32:28. Ljubljanski Slovan je še drugič v tem prvenstvu premagal Jeruzalem, ki na tekmi niso vodili niti enkrat. Domačini so bili boljši skozi celotno tekmo, le tu in tam je sledil kašen preblisk Ormožanov, ki pa ni trajal Pokalni Final 4 bo na Hardeku Rokometna zveza Slovenije (RZS) je po prejetih prijavah odločila, da bo zaključni turnir pokalnega tekmovanja v moški konkurenci v tej sezoni gostil Ormož. Tekmovanje na Hardeku bo potekalo 6. in 7. maja. Poleg domačega kluba Jeruzalema Ormoža se bodo za pokalno lovoriko borili še Celje Pivovarna Laško, Koper in Krka. Polfinalna dvoboja bosta na sporedu 6. maja, tekmi za tretje mesto in naslov pokalnega zmagovalca pa dan pozneje. Branilci naslova iz prejšnje sezone, rokometaši Gorenja Velenja, so letos nastope končali v četrtfinalu, ko so klonili proti Celjanom. Koprčani so za uvrstitev med najboljšo četverico premagali Kočevje, Krka mariborski Branik, Ormožani so bili boljši od trebanjskega Trima. dolgo. Predvsem je Prlekom šepala igra v obrambi, in ko v enem polčasu prejmeš kar 19 zadetkov, lahko v elitnem razredu le sanjaš o uspehu ... V 28. minuti je najboljši strelec Jeruzalema na tekmi Tilen Kosi zadel za -1 (17:16), a so rokometaši iz glavnega mesta hitro odgovorili z zadetkoma Jaka Soršaka in Aleksa Tufegdžica za izid polčasa 19:16. „Naša igra v obrambi je bila daleč od takšne, kot bi morala biti - praktično je Slovan zadel skoraj v vsakem napadu. Tudi v napadu smo se mučili, in ko smo dosegli zadetek, smo ga v številnih primerih takoj prejeli Kolesarstvo • Pokal Poli 2023 Rekordna udeležba in dve domači zmagi V soboto je med Hajdošami in Slovenjo vasjo v organizaciji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj potekala tradicionalna dirka Pokal Poli 2023. Na štartno-ciljnem prostoru pri dvorani Goja in ob nogometnem igrišču v Hajdošah se je od ranega jutra trlo mladih in njihovih spremljevalcev iz Slovenije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Srbije. Skupna številka je presegla 350 nastopajočih, kar je za začetek sezone rekordna udeležba na podobnih tekmovanjih! Udeleženci v najmlajših kategorijah, ki so se na progo podali prvi, so tekmovali v najlepših vremenskih pogojih, kasnejše nastopajoče so spremljale občasne kaplje dežja, ki pa v nobenem trenutku niso ogrozile izvedbe dirke in varnosti nastopajočih. Glede na lansko dirko, ki je potekala v res močnem dežju, je bilo letošnje vreme pravi balzam ... Ob organizacijskem vidiku so se člani domačega kluba izkazali tudi v tekmovalnem smislu, saj so dvak- Foto: Črtomir Goznik Anej Resman (KK Perutnina Ptuj, v sredini) je zmagal v kategoriji dečkov B. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Utrinek s prve sobotne dirke Pokal Poli 2023, ko so bili na štartu dečki C ter deklice C in B. Skrajno levo je Živa Bohak (KK Perutnina Ptuj). nazaj iz 'hitrega centra'. Vračanje v obrambo je bilo slabo in posledično s tem smo prejeli kar 19 zadetkov. Res smo odigrali slab 1. polčas," je pošteno priznal Tilen Kosi. V 2. polčasu je Slovan počasi in vztrajno višal svojo prednost. Pred pravim polomom je Jeruzalem reševal vratar Tomislav Balent, ki je na koncu tekmo končal pri devetih obrambah. V 49. minuti je Miha Kolmančič iz polprotinapada zadel za ormoško upanje (25:23), ki pa sta ga hitro pogasila z zadetkom iz sedemmetrovke Tufegdžic in po samostojnem prodoru Soršak za +4 rat stopili na oder za zmagovalce, v obeh primerih na najvišjo stopničko. Pri deklicah C je to uspelo Živi Bohak, pri dečkih B pa Aneju Resmanu. Precej smole je imela Kaja Adam, ki je v kategoriji deklic B zaradi padca ostala brez odličja. Perutninarji so nanizali še nekaj dobrih tekem in uvrstitev v bližino zmagovalnega odra, kar je zelo vzpodbuden začetek tekmovalne sezone. Pokal Poli 2023, rezultati: - starejši mladinci (34 nastopajočih, 48 km): 1. Maj Flajs (KK Kranj), 2. Nicolas Eder (Avstrija), 3. Tristan Ketiš (Tropovci) ... 9. Nik Golob, 12. Matic Erjavec, 14. Ino Grojanc, 15. Jure Majnik, 17. Jon Pritržnik32. Mitja Dovnik (vsi KK Perutnina Ptuj) ... - starejše mladinke (13 tekmovalk, 40 km): 1. Dominika Štrukelj (Meblo-jogi)... - mlajši mladinci (84 nastopajočih, 40 km): 1. Bastian Petrič (Pogi team), 2. Mai Prevejšek (Adria mobil), 3. Bor Berlak (Tropovci) ... 6. Nik Muršec, 8. Miha Bošnik, 25. Luka Lupša, 61. Jakob Gomšek (vsi KK Perutnina Ptuj)... - mlajše mladinke (18 nastopajočih, 20 km): 1. Taja Mehle (BTC City Ljubljana)... - dečki A, U15-2 (41 nastopajočih, 20 km): 1. Rok Bajželj (Kranj), 2. Oskar Mernik (KD Knežjega mesta Celje), 3. Jure Jovanovič (Pogi team), ... 5. Maj Bohak, 9. David Adam, 23. Tai Nahberger, 28. Mark Šteharnik, 29. Jernej Bomšek, 33. Nik Vidovič (vsi KK Perutnina Ptuj)... - deklice A (9 nastopajočih, 16 km): 1. Lara Mehle (Adria mobil) ... - dečki B, U-15-1 (42 nastopajočih, 16 km): 1. Anej Resman (Perutnina Ptuj), 2. Urban Hvastija, 3. Franci Krajnc (oba Pogi team) ... 16. Luka Lampret, 17. Matija Lačen, 25. Miha Kirbiš, 29. Miha Gramc, 34. Andraž Mahorič (vsi KK Perutnina Ptuj) ... - deklice B, U15-1 (8 nastopajočih, 12 km): 1. Iza Božner Prosen (Kranj) ... 4. Kaja Adam, 6. Gaja Muršec, 7. Hana Štumperger (vse KK Perutnina Ptuj) . - dečki C, U-13 (46 udeležencev, 12 km): 1. Daniel Szilasi (Madžarska), 2. Alexander Walcher (Avstrija), 3. Bernard Jalen (Kranj) ... 9. Gal Hrastnik, 26. Anej Vinkler, 36. Maks Nahberger, 39. Nikola Mika Marin (vsi KK Perutnina Ptuj) . - deklice C, U13 (4 nastopajoče, 12 km): 1. Živa Bohak, 2. Vivi Oblak, 3. Zoja Jančič (vse KK Perutnina Ptuj) ... Jože Mohorič Tilen Kosi je 100 % izvajal kazenske strele, a je bilo to premalo za uspešen ekipni izid. NLB liga REZULTATI 21. KROGA: LL Grosist SLovan - Jeruzalem Ormož 32:28 (19:16), Dobova - Krka 23:24 (12:11), Koper - Gorenje Velenje 25:29 (13:13), Riko Ribnica Krško 36:33 (18:15), Trimo Trebnje - Slovenj Gra- dec 37:27 (21:15), Sviš Ivančna Go- rica - Maribor Branik 30:26 (18:12), Urbanscape Loka - Celje Pivovarna Laško 23:31 (10:17) 1. CELJE PIVOVARNA LAŠK021 20 0 1 40 2. TRIMO TREBNJE 21 18 0 3 36 3. GORENJE VELENJE 20 17 1 2 35 4. KRKA 21 14 0 7 28 5. RIKO RIBNICA 21 13 1 7 27 6. SLOVENJ GRADEC 21 11 2 8 24 7. KOPER 21 8 2 11 18 8. URBANSCAPE LOKA 21 7 4 10 18 9. SVIŠ IVANČNA GORICA 21 5 5 11 15 10. JERUZALEM ORMOŽ 20 6 2 12 14 11. LLGROSIST SLOVAN 21 6 2 13 14 12. DOBOVA 21 4 1 16 9 13. MARIBOR 21 2 3 16 7 14. KRŠKO 21 2 3 16 7 (27:23). Obenem je Staš Krabonja zapravil lepo priložnost po odprtem metu iz desnega krila, Nik Čirovic pa je zaključil prehitro iz povsem neizdelanega meta. Ljubljančani so v 57. minuti povedli že za šest zadetkov (31:25) in končnica tekme pred prazno dvorano Kodeljevo ni bila niti malo dramatična, kot so v preteklosti znale biti tekme Slovana in Jeruzalema. „Enostavno smo preveč grešili v napadu in obrambi. Nikakor nismo mogli povezati vsaj pet minut dobre igre. Skozi celotno tekmo smo nihali gor in dol, bistveno več je bilo padcev kot vzponov. Obramba je bila tudi v drugem delu tekme slaba, čeprav je prejela le 13 zadetkov, kar je posledica zgolj in samo odličnih obramb vratarja Balenta. Čestitke Slovanu za povsem zasluženo zmago, resnično so bili boljši od nas, tudi bolj so si želeli zmago. Nas zdaj čaka težka domača tekma proti Dobovi, ki lovi točke obstanka. Pričakujemo lahko nabritega nasprotnika, in če ne bomo pravi, se nam znova slabo piše," je zaključil Kosi, strelec enajstih zadetkov na Kodeljevem. Pri Slovanu je blestel mladi Soršak (10 zadetkov), strelsko uspešen je bil tudi Tufegdžic (8 zadetkov). S porazom so Ormožani padli na 11. mesto, Slovan pa je z istim izkupičkom točk mesto pred njimi. V soboto, 15. aprila, ob 19.00 na Hardek prihaja dva-najstouvrščena Dobova, ki se krčevito bori za obstanek v ligi. Uroš Krstič Futsal • 1. SFL, končnica »Prelepo je biti v polfinalu« Dobrepolje - Meteorplast Sic bar 2:8 (0:4) STRELCI: 0:1 Alen Ruis (7.), 0:2 Lidan (8., ag.), 0:3 A. Goznik (12.), 0:4 Kneževič (17., z 10 m), 1:4 Lidan (22.), 1:5 Alen Ruis (26.), 1:6 Alen Ruis(35.), 1:7 A. Goznik (37.), 2:7 Blatnik (38.), 2:8 Kosec (40.). METEORPLAS ŠIC BAR: Anžel, Lo-vrenčič; A. Goznik, M. Goznik, Kneževič, Trstenjak, Pihler, Aljaž Ruis, Kosec, Tkalčič, Horvat, Šnofl, Alen Ruis. Trener: Robert Grdovič. Nogometaši Meteorplasta so tudi v drugem četrtfinalnem srečanju potrdili vlogo favoritov in so se z novo visoko zmago proti Dobrepo-lju uvrstili med štiri najboljše ekipe v državi, kar je zgodovinski dosežek. Ljutomerčane v polfinalu čaka vrhniški Siliko, drugi par pa sestavljata Dobovec in Bronx. V finale se bosta uvrstili ekipi, ki bosta prvi dosegli tri zmage. Ljutomerčani so po zmagi na prvi četrtfinalni tekmi (5:1) tudi na drugi prikazali odlično predstavo in povsem zasluženo napredovali. Gostitelji so bili v svoji dvorani, pred okoli 200 gledalci, konkurenčni le v prvih petih minutah, nato pa so jih gostje s svojo kakovostjo povsem nadigra- Foto: Črtomir Goznik Igralci KMN Meteorplasta so tudi v povratni tekmi četrtfinala slavili zmago. li. Mrežo domačega vratarja Mateja Babnika je v 7. minuti načel kapetan slovenske reprezentance U19 Alen Ruis, ki je v polno zadel še dvakrat v drugem polčasu (26., 35.). V prvem polčasu so si gostitelji en zadetek zabili sami (Sifet Lidan, 10.), za vodstvo 0:4 pa sta bila do odmora strelca še Aljaž Goznik (12.) in Denis Kneževič (17.), ki je bil uspešen iz kazenskega strela z 10. metrov. 1. SFL, končnica, četrtfinale (povratni tekmi): FK Dobrepolje - KMN Meteorplast Šic bar 2:8 (0:4); 0:2 v zmagah; KMN Bronx Škofije - KMN Oplast Kobarid 6:5 (2:2, 2:0); 2:0 v zmagah. Para polfinala: Dobovec - Bronx Škofije (prva tekma 21. 4.) Siliko Vrhnika - Meteorplast Šic bar (prva tekma 20. 4.) Drugi polčas je bil le še formalnost, za goste sta zadnja zadetka na tekmi dosegla Aljaž Goznik (37.) in Niko Kosec (39.), ki se je tako podpisal pod svoj prvoligaški prvenec. »Tekma je bila po rezultatu lahka, v igri pa ni bilo povsem tako. Tekmec nas je kar namučil, ampak smo s svojo kakovostjo večkrat zadeli in smo zasluženo zmagali,« je po tekmi dejal Kosec. Robert Grdovič, trener Meteorplasta: »Prelepo je biti v polfinalu. Prvi cilj, ki smo si ga zadali pred sezono, smo tako izpolnili. Uspelo nam je v dveh tekmah premagati Dobre-polje, ki je bilo konkurenčno na prvi tekmi, tokrat pa so se z nami kosali le prvih pet minut. Zdaj nas čakajo tekme z Vrhničani, ki so favoriti, a bodo to morali dokazati na parketu.« UR Tenis • Zidanškova z dramo do četrtfinala Na turnirju v Kolumbiji, kjer je v preteklosti že dosegla nekaj lepih uspehov (lani je igrala v finalu in tesno izgubila proti domačinki Camili Osorii Serrano), se je Tamara Zidanšek tudi letos prebila do četrtfinala. Po gladki zmagi v uvodnem krogu, ko je z rezultatom 6:0, 6:1 deklasirala Madžarko Reko Luco Jani (130.), se je v drugem pomerila z Mirjam Bjorklund (133.). Dekleti sta se pred tedni že pomerili v kvalifikacijah Miamija, takrat je slavila 24-letna Švedinja. Tokrat sta na visoki nadmorski višini - Bogota leži več kot 2500 metrov visoko - odigrali pravo dramo s srečnim koncem za Slovenko ... Bjorklundova je v prvem nizu vodila že 2:5 in imela - reči in piši - kar štiri zaključne žogice, od tega tri na svoj servis (pri 2:5 in 4:5). Tami je vse ubranila, nato pa niz suvereno zaključila v podaljšani igri s 7:3. Zgodba se je ponovila tudi v drugem nizu, pri izidu 5:6 je bila Švedinja znova zgolj točko oddaljena od izenačenja v nizih, a je tudi to priložnost naša igralka ubranila. Podaljšana igra je bila tudi v drugo v domeni Zidanškove - 7:3 . Z uvrstitvijo v četrtfinale se je Tamara znova približala najboljši stoterici (v ponedeljek je skočila na 102. mesto), nadaljnji skok pa ji je preprečila 21-letna Američanka Peyton Steanrs (116.), ki je trenutno v dobri formi in je z zmago v treh nizih (3:6, 6:2, 2:6) prišla do karierne uvrstitve. „V zadnjem obdobju sem vse bolj konstantna. Uspelo mi je odigrati več dvobojev, kar je bil cilj zadnjega obdobja. Igrala sem dovolj dobro, da sem dobila priložnost za to. Prišla sem v nek ritem ter do nekaj pomembnih zmag, kar me zelo veseli. Takšen ritem sem si želela celotno lansko sezono," je iz Kolumbije sporočila Zidanškova. Naslednja postaja za najboljše slovenske igralke je Koper, kjer se bodo konec tedna v odločilnem srečanju za uvrstitev na zaključni turnir najboljše dvana-jsterice Pokala Billie Jean King merile z Romunkami. „S formo pred začetkom dvoboja v pokalu BJK sem zelo zadovoljna, zato se tega dvoboja in igranja pred domačimi navijači zelo veselim. Upam, da bomo vse punce lahko prikazale vrhunski tenis in da nam bo domače okolje prineslo srečo," je še dodala Zidanškova. JM, sta torek • 11. aprila 2023 Šport, rekreacija Štajerski 15 Nogomet • 3. SNL - vzhod Učinkovitejšim Podvincem derbi z Dravo, Zavrč z novim trenerjem Največ pozornosti je minuli konec tedna med ljubitelji tretjeligaškega nogometa požel »ptujski derbi« med Podvinci in Dravo. Na igrišču Podvin-ci si ga je ogledalo kar 350 gledalcev, ki so videli dinamičen obračun in zmago domačih nogometašev. Izmed drugih ekip z našega območja so enega od derbijev kroga dobili igralci Vidma, pričakovano so si rane z visoko zmago »polizali« tudi igralci Zavrča, medtem ko so bili nepričakovano v derbiju ekip z začelja poraženi igralci Cirkulan. Ob rezultatih naših ekip sta v ospredju še zmagi Rač nad vodilno Dravinjo in Šampiona v gosteh nad Brežicami. Prvih devet ekip na lestvici deli le šest točk razlike, kar obeta izjemno zanimivo končnico tekmovanja. Podvinci - Drava Ptuj 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Ziko Zajko (26.), 1:1 Mlakar (49.), 2:1 Petrinec (62.) PODVINCI: Gorenjak, Gojkošek, Ramšak, Petrinec, Orovič, Ziko Zaj-ko (od 91. Markovic), Modrič, Oman (od 88. Kocbek), Anžel, Kolenko, Zamuda Horvat (od 77. Pihler). Trener: Robert Hojnik. DRAVA PTUJ: Janžekovič, Buran, Drevenšek, Vogrinec (od 66. Blaj), Šalamun, Erhatič, Mlakar, Lovenjak, Marot, Jadric (od 80. Kokic), Jadric (od 74. Miličic). Trener: Simon Dvor-šak. Ptujski tretjeligaški ekipi sta na obračunu v Podvincih odigrali zanimivo tekmo, v kateri so »mladci« Drave diktirali tempo igre in so si priigrali več priložnosti za zadetek, medtem ko so Podvinčani z zelo borbeno, pametno in organizirano REZULTATI 19. KROGA: Cirkulane - Šmartno 1928 1:2 (1:1), Zavrč - Koroška Dravograd 5:0 (3:0), Podvinci - Drava Ptuj 2:1 (1:0), Rače - Dra-vinja 2:1 (1:1), Brežice 1919 Terme Čatež - Šampion 2:5 (2:1), Premium Dobrovce - Bosch Bračič Videm 1:2 (0:1). Prosta je bila ekipa Avto Rajh Ljutomer. 1. DRAVINJA 18 10 4 4 30:15 34 2. B. BRAČIČ VIDEM 19 10 4 5 35:24 34 3. RAČE 18 9 5 4 41:25 32 4. ŠAMPION 19 9 4 6 42:26 31 5.ZAVRČ 18 9 3 6 38:21 30 6. PREM. DOBROVCE 19 9 3 7 28:26 30 7. DRAVA PTUJ 18 7 7 4 33:19 28 8. PODVINCI 18 9 1 8 31:26 28 9. BREŽICE ČATEŽ 19 9 1 9 41:39 28 10. A. RAJH LJUTOMER 18 8 2 8 33:27 26 11. CIRKULANE 19 7 4 8 17:25 25 12. * POSAVJE KRŠKO 13 6 2 5 28:23 20 13. ŠMARTNO 1928 19 2 1 16 16:61 7 14. K. DRAVOGRAD 19 2 1 16 20:76 7 igro ter z doseženima zadetkoma v pravih trenutkih srečanja odnesli prestižno zmago. Gledalci so videli pravi »moški« obračun in več akcije ali zaključnih strelov v prvem kot v drugem polčasu. Po začetnem tipanju so tokrat gostje v beli športni opremi prevzeli pobudo na igrišču, ki so jo imeli večino tekme. Iz te pobude so si ustvarili nekaj priložnosti, ki jih niso realizirali Niko Šalamun, Marko Domagoj Jadric (njegov najnevarnejši strel iz dvajsetih metrov je zelo dober vratar Patrik Gorenjak odbil čez prečko), Nikola Danijel Jadrič in Klemen Mlakar. Na drugi strani sta za Podvince najprej izpeljala nevarni akciji z zaključnima streloma Jernej Orovič in Jan Ziko Zajko, ki sta zrežirala tudi prvi zadetek na tekmi. Kapetan domačih je pobegnil po desni strani in je s podajo našel Zika Zajka, ki je s približno šestnajstih metrov s strelom po tleh premagal nemočnega Luko Janžekoviča - 1:0. Slednji je imel na tekmi bistveno manj dela kot vratar domačih Patrik Gorenjak, ki je tudi v nadaljevanju bil velikokrat na pravem mestu. Takoj v nadaljevanju je prejel zadetek, saj je Nejc Buran poslal uporaben predložek, ki ga je z zahtevnega položaja z diagonalnim strelom v mrežo poslal Klemen Mlakar - 1:1. Po izenačenju je Drava še bolj stisnila Podvinčane na njihovo polovico, a so se slednji v pravem trenutku z doseženim zadetkom izvili iz težkega položaja. Predložek iz prostega strela z desne strani je v kazenskem prostoru spretno izkoristil Luka Petrinec in je zadel s strelom iz kakšnih trinajstih metrov - 2:1. Domačini v modri opravi so se zelo razveselili vodilnega zadetka, nato pa so se do konca tekme silovito branili. Zdržali so vse nalete dravašev, pri katerih sta nevarno streljala Luka Lovenjak in iz indirek-tnega prostega strela Klemen Mlakar - brez učinka. Podvinci so tako na koncu z nepopustljivo igro vseh devetdeset minut prišli do zmage in so z boljšo realizacijo v napadu pobrali tri pomembne točke na težkem srečanju proti Dravi. Ekipi sta sedaj točkovno poravnani. Zavrč - Koroška Dravograd 5:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Predikaka (2.), 2:0 Lazar (6.), 3:0 Potočnik (15.), 4:0 Koren (57.), 5:0 Predikaka (79.) ZAVRČ: Maroh, Mihalic, Romih, Županic, Predikaka (od 89. Jambri-ško), Potočnik (od 78. Anžel), Lazar Foto: Črtomir Goznik V ptujskem derbiju so bili nogometaši Drave boljši v igri v polju, glede doseženih golov pa Podvinčani. (od 89. Kadiric), Šket (od 65. Kajzer), Bojnec (od 78. Vočanec), Koren, Dra-škovič. Po nepričakovanem porazu proti Šmartnemu 1928 so se v Zavrču na sporazumen način razšli s trenerjem Gorazdom Šketom. Uradno pri našem haloškem »tretjeligašu« še nimajo trenerja, tako da je tekmo proti Koroški vodil direktor kluba Sandi Petrovič. Gledalci so videl dinamičen začetek tekme, saj so gostje že v prvi minuti zapravili svojo eno in edino priložnost, nakar je Zavrč v petnajstih minutah prišel do vodstva s tremi zadetki. Prvega je dosegel zelo razpoloženi Gregor Predikaka, ki je naprej preigral dva igralca in je nato učinkovito z levo nogo zaključil akcijo s strelom z 22 metrov - 1:0. Strelec prvega zadetka je pri naslednji akciji za zadetek nastreljal vratarja Matijo Pajenka, odbito žogo pa je poslal v mrežo Dražen Lazar - 2:0. Na 3:0 je po diagonalni podaji Alena Romiha povišal Denis Potočnik. V nadaljevanju so gledalci videli izjemen zadetek Marcela Korena s približno 17 metrov, nato pa je konč- Nogomet • Lige MNZ Ptuj Topič spomladi že štirikrat v polno, Lešnik trikrat V prazničnih dneh so svoje tekme igrali tudi klubi v ligah MNZ Ptuj, tokrat v sobotnem in ponedeljkovem terminu. Žegen je zaradi uspešnih nastopov zagotovo še toliko bolj teknil igralcem Gerečje vasi, Boča in Stojncev. Gerečja vas je slavila tudi v drugem spomladanskem obračunu, po Apačah so svoje orožje pred njimi položili še igralci iz Središča. Vijoličasti so obe dobili z identičnim izidom 4:1, pri čemer je tri zadetke od osmih prispeval Miha Lešnik (dva je dodal še Marko Drevenšek). Na „visokih obratih" še naprej vztrajajo tudi Stojnčani, ki so tokrat zmagali na vročem gostovanju v Grajeni. Do odločilne prednosti so prišli že v prvem polčasu (znova je zadel Dominik Blažkovič), še posebej je bil pomemben gol tik pred odmorom, ko je iz penala zabil Silvo Meznarič. Odlično so v spomladanski del vstopili tudi igralci iz Poljčan, še vedno aktualni prvaki Super lige; po remiju z Markovci v gosteh so tokrat na domačem igrišču ugnali Apače. Junak srečanja je bil Miha Topič, ki je dosegel klasični hat-trick. Dva od treh golov je zabil iz penalov, pri drugem so gostje ostali na igrišču samo z deseterico. Topič je skupno sedaj že pri sedmih zadetkih, več kot polovico jih je dosegel v dveh spomladanskih tekmah ... Boč Poljčane - Apače 3:1 (1:0); strelca: 1:0 Topič (26.), 2:0 Topič (53., z 11 m), 3:0 Topič (74., z 11 m), 3:1 Ko-lar (83., ag.). Rdeči karton: Pašic (52., Apače); Gerečja vas - Središče 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Drevenšek (29.), 2:0 Lešnik (45.), 2:1 Jakl (60.), 3:1 Lešnik (63.), 4:1 Kraševec (70.). Tekmi Bukovci - Hajdina in Go- 1. liga MNZ Ptuj REZULTAT 10. KROGA: Tržec - Skorba 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Mlakar (4.), 1:1 Gril (27.). Rdeči karton: Fridl (Skorba, 62.). Tekme Hajdoše - Pragersko, Ro-goznica - Ormož in Makole - Pod-lehnik so bile odigrane v ponedeljek. rišnica - Markovci sta bili ponedeljek. odigrani v 2. liga MNZ Ptuj 1. MARKOVCI 10 7 3 0 19:6 24 REZULTATA 10. KROGA: 2. GEREČJA VAS 11 8 0 3 31:20 24 Zgornja Polskava - Oplotnica 3. STOJNCI 11 6 4 1 23:14 22 Senčila Senica 2:2 (2:2); strelca: 1:0 4. HAJDINA 10 6 2 2 18:9 20 Ramot (6.), 1:1 Leskovar (25.), 2:1 Ra- 5. GORIŠNICA 10 4 3 3 15:16 15 mot (30.), 2:2 Leskovar (42.); 6. APAČE 11 3 2 6 23:27 11 Polskava avtop. Grobelnik - Le- 7. BOČ POLJČANE 11 2 4 5 14:17 10 skovec 0:0. 8. SREDIŠČE 11 2 2 7 14:25 8 Tekma Dornava - Slovenja vas je 9. GRAJENA ANPRO 11 2 1 8 11:21 7 bila odigrana v ponedeljek. Ekipa Lo- 10. BUKOVCI 10 2 1 7 10:23 7 vrenca je izstopila iz lige. Super liga REZULTATI 11. KROGA: Grajena ANpro - Stojnci 1:3 (0:2); strelci: 0:1 Blažekovič (18.), 0:2 Mez-narič (45., z 11 m), 1:2 Pauko (65., z 11 m), 1:3 Šegula (76.); Foto: Črtomir Goznik Nogometaši iz Stojncev so zmagali v Grajeni in se učvrstili pod vrhom lestvice. Veteranske lige +35 vzhod REZULTATI 8. KROGA: Markovci - Rogoznica Gostilna Muršič 0:3, Go-rišnica - Dornava AAS 2:0, Grajena -Podvinci 1:9, Središče - Borovci 4:1. Prosta je bila ekipa Cirkulan. 1. PODVINCI 7 6 1 0 28:5 19 2. CIRKULANE 7 5 11 12:6 16 3. SREDIŠČE 7 5 0 2 20:9 15 4. MARKOVCI 7 4 12 19:11 13 5. GRAJENA 7 3 1 3 13:24 10 6. GORIŠNICA 7 3 0 4 23:16 9 7. DORNAVA AAS 7 2 0 5 7:13 6 8. ROGOZNICA MURŠIČ 7 2 0 5 9:20 6 9. BOROVCI 8 0 0 8 5:32 0 +35 zahod REZULTATI 8. KROGA: Podlehnik - Skorba 3:4, Apače - Hajdina 0:3, Gerečja vas - Tržec 2:3. Prosta je bila ekipa Pragersko. 1. HAJDINA 7 5 11 19:8 16 2. SKORBA 7 5 0 2 33:16 15 3. PRAGERSKO 6 4 11 21:10 13 4. APAČE 7 3 13 13:18 10 5. TRŽEC 7 2 1 4 11:22 7 6. GEREČJA VAS 7 2 0 5 12:21 6 7. P0DLEHNIK 7 1 0 6 12:26 3 +40 REZULTATI 8. KROGA: Hajdoše -Zgornja Polskava 5:4, Videm - Maj-šperk 3:1, Mladinec Lovrenc - Ormož 6:4, Pohorje Oplotnica - Spodnja Polskava 3:1. 1. VIDEM PRI PTUJU 8 7 1 0 26:8 22 2. MLADINEC LOVRENC 8 4 2 2 15:14 14 3. HAJDOŠE VETERANI 8 4 2 2 14:14 14 4. POHORJE 0PL0TNICA8 3 2 3 12:10 11 5. SPODNJA POLSKAVA 8 3 1 4 11:13 10 6. ORMOŽ 8 3 14 12:17 10 7. MAJŠPERK 8 2 0 6 11:15 6 8. ZGORNJA POLSKAVA 8 1 1 6 12:22 4 M ni rezultat postavil spretni Gregor Predikaka, ki je odvzel žogo vratarju in jo potisnil v gol - 5:0. Končni rezultat bi lahko bil še bistveno višji, saj si je Zavrč med tekmo v valovih priigral še številne zrele priložnosti, pri številnih se je z obrambami izkazal tudi vratar Koroške Matija Pajenk. Cirkulane - Šmartno 1928 1:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Golub (14.), 1:1 Pranjič (45.), 1:1 Pranjič (92.) CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Tursa-novic (od 48. Popovic), Šenkiš (od 67. Galun), Lipavšek, Borna, Kuko-vec, Travnikar, Ljubec, Golub, J. Cesar. Trener: Damjan Vogrinec. Nogomet je ena redkih športnih iger, v kateri na koncu ni nujno, da zmaga boljša ekipa. Ta trditev se je tokrat uresničila tudi na dvoboju med Cirkulanami in Šmartnim. Pred tem krogom zadnjeuvrščena ekipa lige je bila v vseh statističnih kazalcih veliko slabša od domačinov, ki so bili boljši v igri in so si priigrali bistveno več priložnosti. Znova je šepala realizacija, hkrati pa je svoje delo zelo dobro opravil vratar Šmartnega Rok Grašič. Cirkulane so povedle v 14. minuti, ko je Keča Borna po lepi akciji poslal predložek z leve strani, žogo pa je Sven Golub preusmeril v mrežo - 1:0. Gostje so ves čas čakali na protinapade in napako domačih nogometašev. Po eni takšnih situacij je v zadnji minuti prvega polčasa izenačil Darko Pranjič - 1:1. Globoko v sodnikovem podaljšku drugega polčasa so igralci Šmartne-ga domačinom odvzeli žogo na sredini kazenskega prostora, v polpro-tinapadu pa je podajo s strelom z glavo v zmagoviti zadetek pretvoril Darko Pranjič - 1:2. Gostje so že pred tem zastreljali enajstmetrovko, ki jo je zapravil Luka Danijel. Skozi tekmo so se igralci Šmartne-ga krčevito in srčno borili ter so se na koncu veselili zmage proti tokrat premalo konkretni ekipi Cirkulan. Premium Dobrovce -Bosch Bračič Videm 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Zdovc (6.), 0:2 Krajnc (60.), 1:2 Polak (73.) BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Mesarič, Kelc, Zdovc, Šegula (od 90. Kokol), A. Rogina, Krajnc, S. Rogina, P. Vidovič, Ž. Vidovič, A. Plajnšek (od 18. Čuš), Ž. Plajnšek (od 84. Šeliga). Trener: Luka Gajšek. Videmčani so ponovno ujeli zmagovalni ritem in so se izkazali na kakovostni tekmi v Dobrovcah. Ekipa Premiuma je bila na derbiju kroga „tekmec po meri" in gledalci so spremljali zares zelo zanimiv obračun. Gostje so hitro povedli, potem ko je po podaji s kota z glavo dosegel zadetek Žiga Zdovc - 0:1. Po zadetku je goste nekoliko „presekala" poškodba Alena Plajnška, a tudi brez tega pomembnega člena ekipe so dobro nadaljevali tekmo. Bili so čvrsti v obrambi, organizirani v sredini igrišča in nevarni v napadu. Tudi domačini so težili k ofenzivni igri in so ves čas iskali priložnost za zadetek. Na obeh straneh se jih je med tekmo nabralo nekaj in gledalci so v drugem polčasu videli še dva zadetka. Prvega je za povišanje vodstva za Videm dosegel Sergej Krajnc, ki je natančno streljal s približno šestnajstih metrov - 0:2. Igralci iz Dobrovc so natančno „skopirali" prvo akcijo za zadetek Videmčanov, saj je po strelu s kota znižal rezultat Anej Polak - 1:2. Do konca tekme so nogometaši Premiuma napadali, a so gostje uspešno odbili vse njihove nalete in poizkuse za izenačenje. Po tekmi je trener Vidma Gorazd Černila čestital obema ekipama za prikazano predstavo in je bil zelo zadovoljen z igro ter zmago svoje ekipe. To je bila že njihova deseta v tem prvenstvu, s katero so se na vrhu prvenstvene lestvice točkovno izenačili z vodilno Dravinjo. David Breznik Športni napovednik Rokomet • NLB liga ZAOSTALA TEKMA 20. KROGA: Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož (v torek, 11. 4.). 1. B DRL (m) 22. KROG: Velika Nedelja - Sevnica (v sredo ob 19.30). Nogomet • Veteranske lige MNZ Ptuj +35 vzhod RAZPORED 9. KROGA, V ČETRTEK OB 17.00: Dornava - AAS Grajena, Cirkulane - Markovci; V PETEK OB 17.00: Podvinci - Središče, Ro-goznica Gostilna Muršič - Gorišnica. Prosta je ekipa Borovci. +35 zahod RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 17.00: Gerečja vas - Podlehnik, Tržec - Pragersko, Hajdina - Skorba. Prosta je ekipa Apače. +40 RAZPORED 9. KROGA, V ČETRTEK OB 17.00: Mladinec Lovrenc -Spodnja Polskava, Ormož - Videm; V PETEK OB 17.00: Majšperk - Haj-doše, Zgornja Polskava - Pohorje Oplotnica. JM 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 11. aprila 2023 Kikboks • DP v Ormožu Dobre uvrstitve na domačih tleh tu/ON «¡K KMOm^ i , spi*»T v Planinski kotiček Koroška planinska pot 15. 4. 2023 ODHOD: ob 6. uri - parkirišče pod gradom. VRNITEV: ob 19. uri - parkirišče pod gradom. OPIS TURE: Koroška planinska pot(KPP)je 230 km dolga krožna planinska pot, povezuje pa tri koroške doline: Mežiško, Dravsko in Mislinj-sko ter pogorja od Karavank, Pohorja, Kozjaka in Savinjskih Alp. KPP je speljana skozi 32 kontrolnih točk prek vrhov vseh pomembnejših gora in hribov koroške regije, kot so dvatisočaka Peca in Raduha ter Pohorje, Uršlja gora, Kozjak, Smrekovec in Olševa. Ob poti so tudi številne koče in postojanke, kjer se lahko okrepčamo in tudi spočijemo. Šesto etapo KPP bomo pričeli pri HE Ožbalt, kjer bomo začeli s strmim vzponom na Rdeči breg (KT10) ter nato nadaljevali v smeri proti Koči Pesnik (KT11). Po počitku bomo nadaljevali proti Ribniški koči na Pohorju (KT12), kjer je zaključek etape. ZAHTEVNOST TURE: lahka (približno 8 ure hoje). Prijave na www.pdptuj.si do zapolnitve mest. Strošek izleta: 20 €. Priporočamo plačilo naTRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: Sloo 20230415, namen »koroška pp«. Informacije: 040 458 320 (Matjaž). Izlet vodi Matjaž Petek. Fotozapis • NŠ Ormož Dober nastop in osvojena nagrada za fair play Mladi ormoški nogometaši Nogometne šole NK Ormož so se sredi marca udeležili 11. mednarodnega turnirja Umag trophy 2023. Gre za enega izmed največjih podobnih turnirjev v tem delu Evrope, na katerem so sodelovali številni »velikani« iz sveta nogometa. V selekciji U-9 je sodelovalo kar 61 klubov. Fantje iz Ormoža so se kljub majhnosti več kot odlično in enakovredno kosali z nasprotniki in pustili dober vtis na samem turnirju. Končni vrstni red: 1. FC Juventus, 2. AC Milan, 3. Crvena zvezda,4. MTK Budapest FC. Mladi Ormožani so največje presenečenje doživeli ob samem zaključku turnirja, saj so prejeli nagrado za Fair play. UR 1 v % Elena Hudin in Leja Trstenjak (KBV Ormož) na 1. in 3. stopnički Člani Kluba borilnih veščin Ormož so v Športni dvorani na Hardeku ob 40-letnici delovanja kluba organizirali državno prvenstvo v disciplinah light contact in kick light. Na odprtju tekmovanja so po uvodnih besedah predsednika kluba Danila Korotaja, župana Danijela Vrbnjaka ter predsednika Kickboxing zveze Slovenije Vladimirja Sitarja prejeli plakete Kickboxing zveze Slovenije,Občine Ormož in KBV Ptuj ob 40-letnici delovanja. Tekmovanja se je udeležilo 188 tekmovalcev iz 26 slovenskih klubov. Ormožani so pod vodstvom trenerjev Milana Korotaja in Žana Tomažiča nastopali v light contactu in so dosegli naslednje odlične uvrstitve: 1. Elena Hudin; st. kadetinje do 50 kg in 55 kg, 3. Leja Trstenjak, st. kadetinje do 55 kg in 60 kg, 2. Ana Hudin, mladinke do 55 kg, 3. Ana Hudin, mladinke do 60 kg, 3. Kimi Ozmec, mladinci do 69 kg, 5. Kimi Ozmec, mladinci do 63 kg, 3. Dejan Kociper, člani do 74 kg, 2. Žan Tomažič, člani do 84 kg, 3. Mitja Rozman, člani do 89 kg, 2. Nejc Korotaj, člani do 89 kg. Ormožani se sedaj pripravljajo na državno prvenstvo v point fightingu, ki bo potekalo 15. 4. v Trebnjem. Nejc Korotaj Športni napovednik Odbojka • 7. Pokal Urban V Destrniku bodo letos pripravili 7. turnir za Pokal Urban. Tekmovanje v dvorani OŠ Destrnik bo potekalo v nedeljo, 16. 4., od 9. ure naprej. Prijavnina znaša 5 evrov na igralca, 30 evrov na ekipo. Žreb bo v petek, 14. 4., ob 21.30 v Piceriji pri Mici. Prijava ekip na mail: sandis-potrc@gmail.com. Ekipe sestavlja najmanj šest igralcev, od tega morata biti dve dekleti. Igra se po pravilih dvoranske odbojke, 6 na 6. Organizatorji bodo poskrbeli za hrano, pijačo, sadje in nagradne igre, za najboljše tri ekipe pa bodo pripravili še pokale in dodatne nagrade. u - h m Fotozapis • Skupščina MNZ Ptuj L ii^L. .1:" ir L' L_ J UMAG TROPHY1 laLCH AMPIONS Fotozapis • FC Drava Ptuj Dravkov nogometni dan Častni član je postal Jože Klinc Kasaške dirke v Ljutomeru odpovedane Tradicionalni začetek tekmovalne kasaške sezone na velikonočni ponedeljek je bil tokrat odpovedan, saj je prireditelj dirk KK Ljutomer prejel premajhno število prijav kasačev, ki bi omogočili izvedbo predvidenih osem točk sporeda. Nadomestni datum še ni določen. NŠ Medobčinska nogometna zveza Ptuj je v začetku aprila izvedla redno letno skupščino, ki se je je udeležilo 25 delegatov. Ob rednem pregledu opravljenih aktivnosti v preteklem koče leto so podelili prestižni naziv častni član MNZ Ptuj, ki ga je prejel dolgoletni vodja ptujske sodniške organizacije Jože Klinc. Podelili so tudi plaketo in šest pri- plaketo je prejel Danilo Levačič, priznanja pa Janez Cimerman, Marko Matic, Mihael Vantur, Matevž Pleteršek, Marjan Narat in Ljubo Zagoršek. V prejšnjem tednu je na pomožnem igrišču Mestnega stadiona Ptuj v organizaciji Nogometnega društva FC Drava Ptuj potekal prvi Dravkov nogometni dan. Zbralo se je kar 53 otrok osnovnih šol Ljudski vrt, Trnovska vas, Mladika, Breg in Destrnik. Po ogrevanju s pomočjo maskote Dravko so se otroci razdelili v skupi- ne in odigrali krajše tekme. Turnir je bil zelo uspešen in vsi prisotni - otroci, starši, navijači in tudi organizatorji - so uživali v sončnem vremenu in se zabavali ob igranju nogometa. Dogodek bo ponovno junija, ko se bodo pridružili tudi predšolski otroci. UR letu in sprejetem načrtu dela za te- znanj zaslužnim športnim delavcem: PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV IZiVALSKoJZ (TfJDiEJiOo^ J UBOmVIHt I ">l*™hr JHEKis» www.reporter.si ŽIVALSKO KRALJESTVO TINE GABER Salonski aktivizem partnerke premierja Goloba za pravice živali INTERVJU: MATEJ ARČON, minister in podpredsednik Gibanja Svoboda Dobil sem celo več glasov kot Janša in Golob OZADJE IZGONA IZ DOMOVINE Obračun kardinala Rodeta s pokojnim nadškofom Alojzom Uranom INTERVJU: JURE GODLER, TV-voditelj in pisatelj Moji liki so parodija, ki bazira na stereotipih ; (g. PISANA > ZABAVNA ■ AKTUALNA i oddaja TOREK 11. april 7:30 Glasbeni osmica (slo.l 8:05 Otroški kotiček 9. oddaja 8:30 Utrip Ormoža 9:15 Pomurski tednik 9:45 Bralni razgledi 10. oddaja 10:00 Tete M ^ 1:15 Tadej Tofln odpadki 2:00 Ptujska kronika 2:25 Cista umetnost - april 3:00 Glasba 2a vse 3:30 Pogled nazaj 4:05 Tele M 4:35' " ' 18:25 Gl^bena osmič; 9:00 Iz dežele ob Mun1 9:45 Art Stays 2022 ¿0:00 r- • ' ' • ; 20:25 ( 21:00 fcoetovio Cup <___ 21:35 Cista umetnost - april 22:00 Ptujska kronika 22:25 Utrip Ormoža 23:10 Pomurski tednik 23:45 Pogled nazaj 00:40 Videostrani ČETRTEK 13. april 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:05 Otroški kotiček 9. oddaja 8:30 Naša Drava 9:25 Cista umetnost - april 10:00 Tele M 10:25 70 let dr. Liudevrta Pivka 11:15 li dežele ob Muri 47. oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:25 Glaibazavse 12:55 Pogled nazaj 13:30 Bralni razo1 1 13:45 Poenoviot 14:05 Tele T 14:35 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Portal 18:35 Obzornik TV Dravograd 19:10 Iz dežele ob Muri 48. oddaja 19:40 Poetovio Cup 2022 20:00 Ptujska kronika 20:25 Glasbena osmica (tuja) 20:55 Cista umetnost-ap ' 21:30 Futsal magarin 22:00 Ptujska kronika 23:00 Utrip Ormoža _ 23:45 Pomurski tednik 00.40 Videostrani SREDA 12. april 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 9. oddaja 8:25 Koncertni cikel 9:25 Cista umetnost - april 10:00 Tele M 10:25 Koncertni cikel 11:251 12:00 Ptujska 12:25 iz dežele ob Muri 47, oddaja 13:10 Glasba za vse 13:40 Bralni razgSedi 10. oddaja 13:55 Tele M 14:2S Vidaostiani 13:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (sloj 19:00 Otroški kotiček 9. oddaja 19:25 Bralni razgledi 10. oddaja 19:40 Poetovio C up 2022 20:00 Ptujska kronika 20:25 Obzornik TV Dravograd 21:00 Pogled nazaj 21:35 Dobrote sJovenskšh kmetij 2022 21:50 Kdo? 22:00 Ptujska kronika 22:25 Utrip Ormoža 23:00 Pomurski tednik 23:45 Čista umetnost - april 00:40 Videostrani giea nazaj ilni razgledi 10. oddaja etoviotup 2022 e M ^Mv^W^WWH^i^aiHVMv f telcmach ..............1 »e jf.'. ■ na bomklim v jmiadoiti Mlajši prej na trg dela, starejši pa kasneje z njega t a rti s t Pred kratkim je bil na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) izveden posvet glede načrtovane pokojninske reforme, na njem pa so delodajalci v prvi vrsti izpostavili, da so proti morebitnemu dvigu prispevne stopnje za delodajalce v prvem pokojninskem stebru. So pa udeleženci izpostavili nekaj drugih zanimivih možnosti. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je npr. pojasnil, da je v državnem zboru že predlog zakonodaje, s katero bi z migracijsko politiko zagotovili približno 5.000 zaposlenih. Letno se jih namreč s trga dela umakne 22.000, nanj pa jih pride le 17.000. V skladu s pokojninsko reformo bo imel vsak zaposleni v starosti 50 let sestanek s svojim nadrejenim o tem, kako si predstavlja svoje zadnje desetletje v aktivni dobi in kako bi zagotovili prenos svojega znanja na mlajšega delavca, ki bi ga sčasoma nadomestil. Mlajši bi morali po ministrovih besedah prej vstopati na trg dela, starejši pa kasneje izstopati iz njega. Po njegovi oceni bi bilo treba imeti obvezen drugi steber, da bi v njem zbrali več sredstev. Sam je namreč prepričan, da je mogoče s t. i. mehkimi ukrepi doseči celo večje učinke kot z zelo ostrimi. Ključna sta večje število delovno aktivnih in povečanje plač Po besedah glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca sta večje število delovno aktivnih in hitrejša rast plač ključna pri povečanju vplačil za pokojnine. Zaradi slabšanja naravnega prirastka prebivalstva pa se bo potreba po priseljevanju v naslednjih letih zelo povečala, je napovedal. Aleš Berk Skok z ekonomske fakultete v Ljubljani pa velik potencial pri zviševanju sredstev za pokojnine vidi v pokojninskih skladih. V Sloveniji imamo v njih samo tri milijarde evrov, medtem ko jih ima Hrvaška 14 milijard evrov, je dejal. Minister Mesec je na okrogli mizi med štirimi izhodišči za razpravo o reformi navedel vprašanje, koliko smo pripravljeni dodatno prispevati v pokojninsko blagajno, pa naj gre za obvezni drugi steber ali za višje prispevke vanj, ter vprašanje, koliko časa smo pripravljeni delati za pokojnino. Gre tudi za vprašanje solidarnosti. Nujno finančno opismenjevanje Direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Mira K. Veljic je menila, da drugi in tretji steber ne bosta zares zaživela brez davčnih spodbud, pri čemer to ne bo dovolj. Zato je po njenem nujno finančno opismenjevanje. Vendar je državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič opomnil, da davčne spodbude niso vsemogočna rešitev. Številni namreč teh spodbud, ki že obstajajo, sploh ne izkoristijo. Predsednica uprave v Pokojninski družbi A Karmen Dietner je povedala, da je drugi steber v Sloveniji zaživel, potrebuje pa nadgradnjo. Vanj je vključenih blizu 60 odstotkov delovno aktivnih, kar je primerljivo s številnimi drugimi državami. Kolofon Priloga Varna starost 11. april 2023 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov in fotografij: Majda Goznik, sta, Črtomir Goznik Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Jože Mohorič Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj Aktivno življenje je polno življenje Aktivno življenje je polno življenje, vsak dan in v vseh letnih časih. Cvetko Dopli-har je eden tistih Ptujča-nov, ki je pri skoraj 96 letih še vedno zelo aktiven, v gibanju. Dokaz več, da leta niso nobena ovira, da bi se človek odpovedal različnim oblikam rekreacije oz. gibanja. Ne gre samo za telesno aktivnost, gre tudi za vzdrževanje mentalnega zdravja, pove. Človek mora ne glede na starost ostati v družbi, si poiskati tista področja, kjer si bo polnil baterije na najboljši način, da bo zadovoljen, srečen, med prijatelji in razmišljal pozitivno. Zdrav duh v zdravem telesu je izjemnega pomena za vsakega starejšega. Gibanje ne preprečuje samo fizičnega upada, temveč tudi kognitivno pešanje. „Zelo dobro je, da je človek aktiven. Gotov si, če pristaneš na kavču in ob gledanju televizije," je prepričan Cvetko Doplihar s partnerko Marijo. Resnično živita polno jesen življenja. Rekreacija in športne aktivnosti jima izjemno veliko pomenijo, saj je to tudi pot v središče življenja. Zmerno in brez pretiravanja Veliko aktivnosti je v njunem življenju, vsega po malem, povesta, zmerno in brez pretiravanja. Že deset let igrata bovling v ptujskem bovling centru. Če ne bi bilo korone, bi v tem času zabeležila že krepko čez 900 obiskov. Zdaj jima le malo manjka do te številke. Še posebej sta navdušena, ko pade kakšna desetka. Zgled sta tudi zelo mladim igralcem bovlinga. V Termah Ptuj redno plavata, občasno tudi v Radencih in Mo-ravcih. Pred bovlingom sta devet let obiskovala fitnes v Domu Cvetko Doplihar je pri skoraj 96 letih še vedno zelo aktiven. Skupaj s partnerko Marijo uživata v igranju bovlinga, plavanju, druženju, na plesih, sprehodih, izletih. upokojencev na Ptuju. „Človek se lepo sprosti, vzdržuje kondi-cijo, povrhu pa se še zabavava, vsak mesec pa tudi zapleševa na plesu upokojencev. Ne glede na vreme greva vsak dan na kavo, obiščeva restavracijo Gastro ali Tarok bar, tudi zaradi lažjega parkiranja. Redno se udeležujeva izletov DU Grajena. Vsak mesec kam potujemo. Tudi kulturne dogodke rada obiščeva, veliko je razstav, festivalskih dogodkov. V mladosti sem igral nogomet, od- bojko in smučal. S smučanjem sem prekinil, saj bi se še peljal, iz previdnosti pa sem raje nehal. Vozim pa še tudi avto, tako na kratke razdalje," še pove Cvetko Doplihar, ki že 69 let živi na Ptuju, kamor je prišel aprila leta 1954. Ponosen na priznanje GZS V mestu ob Dravi je preživel tudi vsa svoja aktivna leta. Zaposlen je bil v Živinorejsko-veterinar-skem zavodu Ptuj in Kmetijskem kombinatu Ptuj. En mandat je bil tudi predsednik SO Ptuj. Vi-zionarska pa je bila njegova odločitev o tem, da je Kmetijski kombinata Ptuj prevzel zahtevno investicijo gradnje toplic. To je bila odločitev za turistični razvoj Ptuja. Osebno bi si želel, da bi terme že pred časom dosegle nadgradnjo, obstoječi del pa kakovostno prenovo in vsebinsko dopolnitev. Leta 1975 je prejel priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za pozitivne rezultate v gospodarstvu. S svojim delom se je trajno zapisal med zaslužne občane v MO Ptuj in v širšem okolju, v Gospodarski zbornici Slovenije se tega zavedajo in ga še danes vabijo na podelitve priznanj uspešnim gospodarstvenikom. Z veseljem se vsakokrat odzove, tako ostaja v stiku z gospodarskim in družbenim življenjem. Tudi to so dogodki, ki človeka polnijo s pozitivno energijo in lepimi občutki, da dobro delo ostane cenjeno. Najpomembnejša je življenjska popotnica, ne zmage Ela Zgonc Divjak, upokojena učiteljica: „Uživala sem v svojem poklicu, v otrocih sem iskala znanje." V Bevkovi na Ptuju, kjer živi skupaj s hčerino družino, smo obiskali Elo Zgonc Divjak, upokojeno učiteljico, ki je 13. marca letos praznovala svoj 96. rojstni dan. Svojih let sploh ne kaže, za recept o dolgosti življenja pa ima priročen odgovor: „To je kar moja življenjska zgodba." Veliko je bilo vsega, lepih in manj lepih zgodb, tudi žalostnih. Pripoveduje pa jih, kot bi se zgodile danes, ne včeraj, tako trdno jih hrani v svojem spominu. Hvaležna je, da je zdrava in bistrega uma. Uri ga tudi tako, da zvečer ponovi vse, kar se ji je dogajalo čez dan. Njenih spominov je toliko, tako zanimivih, da bi jih še Partljič z veseljem popisal. Rodila se je v Ormožu, ponosna je na svoj Ormož, še danes ga nosi v srcu. Veliko časa je v svojih prvih letih preživela pri dedku in babici, priznanem krojaču in šivilji. Šnaj-daraj je bil njen vrtec v zimskem času, rada pove. Igrala se je na tleh, zbirala cunje, ki so ostale od rezanja in krojenja blaga, jih zbirala in iz njih delala punčke, igrače. Z ročnimi spretnostmi se je izkazala že zelo zgodaj, veliko se je naučila o blagu in o umetnosti oblačenja. Že od nekdaj se je rada lepo oblačila. Ko je bila stara šest let, se je s starši odselila v Makedonijo. Samo prleško je znala govoriti, njen materni jezik je bila prleščina, to vedno pove. V šoli v Makedoniji se je govorilo srbsko. V razredu so bili otroci različnih narodnosti, ona pa edina Slovenka s prlešči-no. „To je neverjetno, kako se otrok hitro nauči jezika. V razredu smo se pogovarjali srbsko, na dvorišču otroci med seboj makedonsko, mama me je skozi okno poklicala po slovensko, z dvorišča sem ji odgovorila makedonsko, ko pa so se vrata našega doma zaprla, pa se je govorilo strogo slovensko. Po vrnitvi v Slovenijo smo bivali v Rogaški Slatini. Morala sem izpopolniti svoje znanje slovenskega jezika. Sprejemne izpite za gimnazijo sem delala v Celju, kjer so takrat ustanovili prvi klasični oddelek, prej je bila samo realna gimnazija. To je bilo leta 1938. Ob izbruhu II. svetovne vojne smo živeli na Ponikvi, v tistem času sem se z vlakom vozila v tretji letnik klasične gimnazije v Celju. Okupator je kmalu potrkal tudi na naša vrata, še danes mi odzvanjajo besede nemškega vojaka, da moramo takoj zapustiti hišo. Odpeljali so nas v zbirni center v Bjelovar na Hrvaško. Dodelili so nas k revni srbski družini, ki nas je morala preživljati. Po osmih mesecih se nam je po nekem srečnem naključju uspelo vrniti na Ig pri Ljubljani, kjer pa smo kot zavedni Slovenci še naprej živeli v strahu. Naša družina je zaradi fašizma veliko prestala. Oče se je že zgodaj priključil OF. Vojne grozote je preživljal v italijanskih taboriščih na Rabu in v Gonarsu, do konca vojne pa na prisilnem delu v Nemčiji," se spominja svojega otroštva in vojnih let gospa Ela. Od uslužbenke do učiteljice Po vojni je bila najprej uslužbenka in aktivistka občine v Ormožu, kjer je oče dobil službo komandirja milice. Imela je tri razrede klasične gimnazije, tri realne in skoraj dva letnika trgovske akademije. To je bilo za tisti čas, kot da bi imela fakulteto. Ljubezen ji je preprečila - osvojil jo je aktivist Kukovec, oba sta se borila za boljši jutri -, da ni nadaljevala šolanja. V tem času je tudi že aktivno igrala, vedno glavne vloge, blestela je v recitaciji. Še danes, kot da bi trenil, zrecitira svojo prvo recitacijo. Skoraj bi se raztrgala na odru, tako doživeto jo je takrat izvedla. Tudi v tečaj režije je hodila. Na občini je bila zaposlena tri leta, ko je dobila priložnost, da se udeleži izobraževanja za učiteljico. Ko je prišel poziv za tečaj, je bila že tri mesece noseča. „Seveda bom šla, skrila bom nosečnost. Tako je tudi bilo. Uspelo mi je, na koncu pa so le ugotovili, da sem noseča, zato sem tudi prej končala šolanje na Gorenjskem kot druge udeleženke. Sa- ma sem se odpeljala domov v Ormož. Štiri tedne po rojstvu Iztoka sem dobila službo. Dodelili so mi kar dva razreda, med odmori sem domov hodila dojit. V razredu je bilo 42 oz. 43 otrok, z njimi nisem imela nobenih težav. Niso bili razvajeni kot danes. Učila sem nekatere znane Slovence, tudi igralko Zvezdano Mlakar, ki je že v rosnih letih imela izredni socialni čut. Uživala sem v svojem poklicu, v otrocih vedno iskala znanje. Danes pa se vsi pehajo za prva mesta na najrazličnejših tekmovanjih, za najboljšo šolo. Pomembnejše od vsega tega je življenje na sami šoli, kakšno popotnico daje mladim," poudarja. „Začela s Titom, končala s Titom" Šele v tretje ji je uspelo s prošnjo po premestitvi iz Ormoža, ko se je razšla s prvim možem. Premestili so jo v radgonsko občino, Apače. Od tam je šla v Orehovski Vrh nad Radgono, kjer je bila sama na šoli s 60 otroki, hčerko in sinom ter pomočnico Pavliko. V tem času je srečala Jakoba Divjaka, o katerem bi lahko napisala roman, bil je nekaj posebnega, pove. V zakonu z njim se jima je rodil sin Darko. Naslednja njena postaja je bil Miklavž. Tudi tu je veliko igrala, režirala, vsa se je predala izven-šolskemu delu. Pot jo je nato vodila v Veliko Nedeljo, Kidričevo, Grajeno in na Ptuj, kamor je z družino prišla leta 1962. Upokojila se je leta 1980, ko je že učila na OŠ Ljudski vrt. „S Titom sem začela in s Titom končala," ilustrira svojo pot do upokojitve. Na Humu (MO Ptuj) sta si z možem Jakobom v letih od 1972 do 1984, uredila vinograd. Sprva je želela imeti na tej izjemni legi le lep razgled, mizico, morda drevo za senco in nekaj trsov. Po prodaji vinograda je raj družine Divjak postala Novalja. Še lani je tam plavala, se srečala z družino Dušana Kolariča, znanega pediatra, ki je tudi poskrbel za svojevrstno presenečenje ob njenem 96. rojstnem dnevu, da se je vrnila na začetek svoje učiteljske poti. Najboljšo kolegico ima v domu, Pavlo Rajšter Gambač. Dolge debata imata, po uro in pol, po telefonu in ko jo obišče. „Največ se ukvarjava s slovenščino. Ona razčlenjuje besede, sestavljava nove skovanke, tako se včasih na-smejiva, da tečejo solze. Pri svojih 36 letih sem prebolela raka na žlezah, zaradi obsevanja sem izgubila vse zobe. Najhuje mi je bilo zaradi otrok, ki niso bili preskrbljeni. To mi je dalo moč, da moram živeti, že zaradi otrok, da ne bi bili komu v napoto, ko mene več ne bo. Nisem tarnala, na obsevanje v Maribor sem hodila sama," pove Ela Zgonc Divjak o svoji hudi življenjski izkušnji, ki jo je le še bolj utrdila. Hvaležna, da je zdrava in bistrega uma Vse spremlja, kaj govorijo levi, kaj desni, želi biti na tekočem. Včasih se razjezi, ko je govora o dogodkih med II. svetovno vojno, zločini so se dogajali na eni in drugi strani. Tudi pri letošnji Planici, na katero jo vežejo prav posebni spomini, se je ujezila. Prvo leto svojega učiteljevanja je 30 otrok iz Ormoža sama peljala v Planico, kjer so uživali ob skokih Janeza Polde, danes ga nihče več ne omenja. Trenutno si želi, da bi bilo poletje lepo. Toplo ji je pri srcu, da ima njena rojstna hiša v Ormožu novo stanovalko, sorodnico. Zelo rada ima sorodnike, sama je bila edinka. Ponosna je na svoje otroke, Radico, Iztoka in Darka ter na tri vnuke in štiri pravnuke. Še vedno sama skrbi zase, da bi le tako ostalo, si želi. Hvaležna je, da je zdrava in bistrega uma. „Moja življenjska zgodba je polna spominov, tako zanimivih, da bi jih še Partljič popisal." VARNA STAROST, oglasna priloga Štajerskega tednika 3 Promocijsko sporočilo Pravočasno do višje pokojnine Na nedavnem dogodku, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije, je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavil usmeritve prihodnje pokojninske reforme. Spremembe pokojninskega sistema bodo v Državnem zboru predvidoma sprejete do konca leta 2024. V dobrih dveh desetletjih bo to že druga korenita sprememba pokojninskega zavarovanja. Preden bodo predstavljeni konkretnejši predlogi, bo gotovo potrebnih precej zahtevnih izračunov in razprav, vendar so razlogi, ki spremembe narekujejo, že dolgo znani: staranje družbe in upadanje razmerja med plačniki v pokojninsko blagajno in prejemniki pokojnin. Za vzdržen pokojninski sistem, ki bo plačnikom prispevkov prinašal zaupanje, prejemnikom pokojnin pa primerne pokojnine, bo treba odločitve sprejemati z razumom. Odgovornost do prihodnjih generacij, otrok in vnukov, ki so danes že rojeni, zahteva pravočasno odločitev. Od tega, kdaj bomo ukrepali, bo odvisno, kako intenzivne bodo potrebne spremembe. Demografska slika Demografske projekcije so v ekonomiji ena bolj gotovih stvari. Prihodnjo demografsko sliko prebivalstva v Sloveniji lahko orišemo z zadnjimi dostopnimi podatki v leta 2021 objavljenem poročilu o demografskih projekcijah za države članice EU (The 2021 Ageing Report: Economic and Budgetary Projections for the EU Member States (2019-2070)). Struktura prebivalstva Slovenije se bo v prihodnjih dobrih dveh desetletjih pomembno spremenila. Iz spodnjega grafikona je vpliv demografskih sprememb na pokojninski sistem nazorno prikazan s tremi krivuljami. Sloveniji govorimo o »stebrnem pokojninskem sistemu«. Prevladujoč je prvi steber - obvezno pokojninsko zavarovanje (»ZPIZ«). Temelji na načelu medgenera-cijske solidarnosti, kjer aktivno zaposleni s plačanimi prispevki zagotavljajo izplačevanje pokojnin upokojeni generaciji. To družbeno vrednoto bo pokojninski sistem ohranil tudi v prihodnje. Zaradi upadanja deleža tistih, »ki plačujejo«, in naraščanja deleža tistih, »ki prejemajo«, se veča razkorak med tem, kaj »je mogoče«. Vrzel v pobranih prispevkih že danes v dobršni meri pokriva državni proračun. Vsi upokojenci danes prejemajo pokojnino iz obveznega zavarovanja. Drugi pokojninski steber postopno oblikujemo zadnji dve desetletji. Temelji na prihrankih posameznika. Na podlagi varčevanja v času zaposlitve drugi pokojninski steber zagotavlja dodatno pokojninsko rento. Tako kot za pokojnino iz prvega stebra velja, da se ta izplačuje do konca življenja. Približno 10 odstotkov upokojencev na podlagi varčevanja prejema dodatno pokojninsko rento in s tem višjo pokojnino. Nadgradnja pokojninskega sistema Upokojitvena starost se postopoma zvišuje in normativno znaša 65 let. Pokojnine lahko zato povišamo z višjimi prispevki za pokojninsko zavarovanje (višjo obdavčitvijo) ali Očitno oženje prostora med delovno aktivnimi (oranžna barva) in starejšimi (siva barva) pomeni: postajamo stara družba z vse manjšim deležem delovno aktivnega prebivalstva. Že do leta 2050 se bo delež tistih, ki v prvi pokojninski steber »vplačujejo«, znižal s sedanjih 60 na 51 odstotkov. Delež »upokojenih« se bo s sedanjih 20 povišal na 31 odstotkov. Tudi demografska skupina starejših se vse bolj stara: delež starih nad 80 let med starejšimi (torej nad 65 let) se bo do leta 2050 povečal za več kot tretjino. To predstavlja izjemen pritisk na vzdržnost sistema obveznega pokojninskega zavarovanja, kot ga poznamo danes. Pokojninski sistem Pokojninski sistem smo v preteklosti že nadgradili, tako da danes v ustvarjanjem namenskih prihrankov v času aktivne dobe. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so primerljivo že sedaj med višjimi, zato ukrepanje v tej smeri ni predvideno. Ta smer bi tudi zgrešila pomemben cilj pokojninskega sistema - vključenost in zaupanje aktivnega prebivalstva. Nadgradnja pokojninskega sistema, ki bo vzdržen v naslednjih desetletjih, bo morala temeljiti na pospešenem razvoju 2. stebra. Pri- hranki v drugem stebru danes dosegajo približno 5 odstotkov BDP, vanj pa je vključenih približno 60 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Manevrskega prostora za nadgradnjo je še precej. Varčevanje z davčno olajšavo Varčevanje za dodatno pokojnino je lažje, kot se zdi. Država varčevanje v drugem stebru vzpodbuja z davčno olajšavo. Višina davčne olajšave je navzgor omejena s 5,844 odstotka posameznikove bruto plače ali v letu 2023 največ 2.903,66 evra. Velja omejitev, ki je izpolnjena prej. Večji del tistih, ki danes varčujejo za dodatno pokojnino, je v to obliko vključen preko delodajalca. Delodajalec namreč lahko za svoje zaposlene plačuje premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pri premijah delodajalcev se država odreče plačilu prispevkov in davkov, kar je podobno, kot če bi delodajalec lahko zaposlenemu na transakcijski račun nakazal celotno bruto plačo. Zaposleni tako (pri-)varčuje precej višji znesek. Pogosto delodajalci in zaposleni pokojninski načrt oblikujejo na način, da nekaj prispeva delodajalec, nekaj pa posameznik sam. Tudi na ta način je mogoče povišati zneske varčevanja. Za vplačila, ki jih plačuje posameznik sam, se prizna davčna olajšava pri dohodnini. Primer: Posameznik z 2.000 evri bruto plače se uvršča v 26-odstotni dohodninski razred. Za vplačanih 50 evrov na svoj osebni varčevalni račun pri dohodnini prihrani 13 evrov. Varčuje 50 evrov in zanje »plača zgolj« 37 evrov. Če ste uvrščeni v višji dohodninski razred, je olajšava višja. Vrnjenih lahko dobite tudi do 50 odstotkov vplačane premije. Varčevanje s privlačno naložbeno politiko Varčevanje v drugem stebru ponuja starosti prilagojeno naložbeno politiko: primerno za mlade ali starejše, za tiste, ki jim varnost pomeni največ, in tiste, ki pričakujejo še kaj za povrh. Posameznik izbere in lahko vmes tudi spreminja svojo odločitev glede upravljanja prihrankov. Naložbena politika življenjskega cikla zavarovancu omogoča, da se ta prepusti načrtovanemu varčevanju, ki v vseh obdobjih njegovega življenja ustreza primernemu prevzemanju naložbenih tveganj: od bolj tveganega in, po pričakovanjih, donosnejšega delniškega sklada v mladih letih, preko uravnotežene naložbene politike, do manj tveganega in temu primerno donosnega sklada z zajamčenim donosom pred upokojitvijo. Varčevanje po načelu življenjskega cikla zasleduje cilj višje donosnosti ob starosti primernem prevzemanju tveganj. Logika je naslednja. Mlajšim varčevalcem do upokojitve manjka še precej let. Zato lahko varčujejo tudi v bolj tveganih naložbenih oblikah - delnicah, s ciljem, da bi privarčevali več. Z dopolnitvijo mejnih starosti (47 oziroma 57 let) se zbrani prihranki prenesejo v pričakovano varnejši sklad. Bolj ko se posameznik približuje trenutku upokojitve, bolj v ospredje prihaja skrb za varnost prihrankov. Z upokojitvijo dosežemo svoj varčevalni cilj - začnemo prejemati dodatno pokojninsko rento. Sklad Dinamični Uravnoteženi Zajamčeni Starost zavarovanca do 47. leta do 57. leta nad 57 let Naložbena politika delniška mešana obvezniška Zajamčen donos ne ne da Ne glede na starost se lahko vsak odloči, da ves čas varčuje le v skladu z zagotovljeno zajamčeno donosnostjo. Prihranki določajo višino pokojnine Ne glede na kombinacijo ukrepov, ki bodo predstavljali »paket« pokojninske reforme, bo gotovo obveljalo to, kar drži že danes. Življenjski standard, kot si ga posameznik lahko privošči v pokoju, je v pomembnem delu odvisen od lastnih, dodatnih prihrankov, ki mu jih je uspelo ustvariti v času delovno aktivne dobe. Številni delodajalci zaposlenim že dvajset let in več plačujejo premije na osebne varčevalne račune. Varčevanje je prostovoljno, zato tega zaposlenim ne nudijo vsi delodajalci. Tisti posamezniki, ki te možnosti nimajo, lahko za dodatno pokojnino varčujejo tudi sami. Varčevanje z davčno olajšavo je lažje in donosnejše, kot se sprva zdi. Varčevanje v drugem stebru je prilagojeno življenjskemu obdobju varčevalca. Mlajši varčujejo v skladu z delniško naložbeno usmeritvijo. S starostjo se spreminja tudi naložbena politika - z leti se varčevanje usmerja v sklad z vse večjim deležem obvezniških naložb in tudi zajamčene donosnosti. Na ta način se privarčuje več. Ni več redek primer, ko upokojenec prejema dve pokojnini - poleg tiste iz obveznega zavarovanja tudi dodatno pokojninsko rento. Njegova pokojnina je tako višja - v povprečju okrog 10 odstotkov. Če v varčevanje še niste vključeni, velja to storiti pravočasno. Vir: The 2021 Ageing Report: Economic and Budgetary Projections for the EU Member States (2019-2070) izračuni, predstavljeni v besedilu, so poenostavljeni. Namen je bralcu v številkah približati vsebino besedila. 4 VARNA STAROST, oglasna priloga Štajerskega tednika Promocijsko sporočilo Pametno izberimo pametni telefon Ko se odločamo za nakup pametnega telefona, je dobro vedeti, zakaj ga želimo uporabljati. Potrebujemo dobro kakovost zvoka in slike za video klepet z vnuki? Pregledno tipkovnico za pošiljanje sporočil prijateljem? Ali želimo zgolj hitro preveriti vremensko napoved ali preveriti sveže novice? Ne glede na to, kaj iščemo, bomo hitro ugotovili, da sodobni pametni telefoni ponujajo vse to in mnogo več - velik zaslon in vrhunski fotoaparat po dostopni ceni sta le začetek. Najpomembnejše pa je, da so pametni telefoni postali popolnoma enostavni za uporabo. Vsestranski pripomoček za življenje Pametni telefon je pravzaprav postal naš mali prenosni računalnik, ki ga imamo vedno v žepu. Z njim lahko kadarkoli in kjerkoli opravimo video klepet in tako tudi vidimo svojega sogovornika. Posnamemo fotografijo in jo že naslednji hip delimo s svojimi bližnjimi. Telefon je naša navigacijska naprava, ura, koledar, dostop do interneta in še mnogo več. Prednosti sodobnih pametnih telefonov so praktično neomejene. #2 Večjizaslon in prilagodljiva velikostpisave Pametni telefoni imajo v večini primerov večji zaslon, ki nam olajša branje in tipkanje. Prav tako imajo možnost prilagajanja veli- Obiščite prodajna mesta Al, kjer lahko preizkusite različne telefone in skupaj s prijaznimi svetovalci poiščete najprimernejši telefon zase. Lahko pa tudi enostavno pokličete na telefonsko številko 040 40 40 45 za več informacij o neomejenih paketih MIO. podlagi katerih vam lahko bolje pomagajo v nujnem primeru. Najboljši paket za najlepša leta Svoj pametni telefon opremimo z mobilnim paketom, ki nam omogoča popolnoma brezskrbno uporabo vseh mobilnih storitev, tako doma kot tudi na počitnicah v tujini. Pri izbiri paketa preverimo, da vključuje neomejene klice na mobilne in stacionarne številke, pa tudi neomejen prenos podatkov, saj se bomo tako zavarovali pred nepričakovanimi dodatnimi stroški, hkrati pa bomo lahko brezskrbno uporabljali vse prednosti, ki nam jih nudi sodoben pametni telefon. Preverite ponudbo neomejenih mobilnih paketov pri Al, ki so upokojencem na voljo že za 7,99 € na mesec. Z neomejenimi paketi Al ne bomo nikoli prekoračili zakupljenih količin ali ustvariti nepričakovanih dodatnih stroškov. kosti pisave in možnost povečevanja spletnih mest, fotografij ipd. #2 Spremljanje telesne pripravljenosti Svoj pametni telefon lahko uporabljamo tudi kot sledilnik svojega dobrega počutja. Večina naprav ima funkcije, ki omogočajo beleženje korakov ali prehojenih stopnic v dnevu. Fitnes sledilnik lahko beleži tudi srčni utrip, analizira vzorce spanja ter preverja vnos in proizvodnjo kalorij v telesu. Vse to nas bo spodbudilo, da bomo bolje spoznali delovanje svojega telesa, tekmovali s samim seboj ali z drugimi za še boljše počutje. #3 Enostavna komunikacija Poklicati ljubljeno osebo je s pa- metnim telefonom tako preprosto kot izbrati njegovo ali njeno fotografijo. Prek video klica lahko preprosto pokličemo svoje otroke in vnuke ali pa stik z njimi ohranjamo preko aplikacij za klepet kot so Vi-ber ali Messenger. Skupinska sporočila, v katera lahko vključimo vse družinske člane, lahko marsikdaj olajšajo načrtovanje družinskega kosila. #4 Shranjene informacije za nujne primere Današnji pametni telefoni imajo pogosto ključavnice, ki zahtevajo prstni odtis ali kodo za vstop v telefon. Vendar pa imajo tudi gumb za nujne primere, dostopen vsem - tam lahko shranite svoje zdravstvene in osebne podatke, na I » à Najboljši mobilni paket za najlepša leta torek • 11. aprila 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Podravje • Iz studia Radia Ptuj Živahna in radodarna pomlad na Radiu Ptuj Pomladni dnevi so v studiu Radia Ptuj živahni, pestri in polni pozitivne energije. Veseli pa smo tudi, ko lahko našim poslušalcem in bralcem Štajerskega tednika ponudimo lepe nagrade. Foto: arhiv Radia Ptuj V tem času namreč poteka velika naročniška akcija, ki jo vsak dan v Štajerski budilki predstavlja namestnica odgovorne urednice Mojca Zemljarič. „Časopisno uredništvo se bo do konca tedna preko radijskih valov družilo s poslušalci Radia Ptuj, ki so seveda tudi bralci našega časopisa. Odkrivali bomo »zakulisje« nastajanja časopisa. Govorili bomo o vsebinah, ki jih obdelujemo v Štajerskem tedniku: kako nastajajo članki, kje, pri kom in kako iščemo informacije, kako nastajajo zgodbe, portreti zanimivih in ustvarjalnih ljudi, reportaže, članki z analitičnimi vsebinami ... Potrudili se bomo na čim bolj slikovit način prikazati delo novinarjev in ustvarjalcev osrednjega regijskega časopisa v Spodnjem Podravju -Štajerskega tednika. Morda bomo razkrili še kakšno pikantno podrobnost ali pa tudi katero od naših ustvarjalnih anekdot. Vsekakor pa je treba poudariti, da je Štajerski tednik časopis, ki se mu verjame, s kredibilno vsebino in verodostojnimi informacijami. Bralci pa so tisti, zaradi katerih vsebine ustvarjamo," je pojasnila. Naročniška akcija bo vsem, ki se boste v času trajanja akcije (do konca maja) naročili na Štajerski tednik, prinesla izjemno lepo nagrado podjetja Živex. Vrtnarski paket sestavljajo zložljiva vrtna žaga, škarje za rezanje, cvetlični lonec, rokavice, male grablje, mala lopatka, ročna pršilka, - zalivalka z razpršilom, semena, čebulice in dišavnice. Nagrado lahko novi naročniki prevzamejo v trgovini Živex (Mariborska cesta 3, Ptuj). Pogoj za prevzem nagrade je potrdilo, ki vam ga bomo priporočeno poslali po pošti na dom. Nagradili pa bodo tudi svoje zveste, že obstoječe naročnike Štajerskega tednika. Tudi njih v Štajerskem tedniku čakajo kupončki, s katerimi lahko prejmejo lepo nagrado podjetja Živex. Z veseljem pa v radijskem studiu pozdravimo tudi glasbene goste. Prejšnji teden nas je obiskala Ivana Kovač, ki v aprilu skupaj z Draže-nom Zečičem v dvorani Golovec v Celju pripravlja veliki koncert. Gostil jo je Marjan Nahberger, ki pravi, da je bil klepet z njo zelo prijeten, saj Ivana izžareva veliko pozitivne energije, čeprav tega navzven ne pokaže tako, kot bi si morda žele- li. „Vesela je in ponosna, saj ve, da jo imajo slovenski poslušalci zelo radi. Ob vprašanju, kako jo spremlja njen oče, se je nasmejala in dodala, da jo večkrat pokliče po telefonu, ko je na poti in ji tako pokaže, da je v skrbeh zanjo. Z nasmehom je povedala tudi, da, tako kot vse ostale glasbenike, tudi njo po televiziji spremlja brez zvoka in samo gleda in ocenjuje njen videz in nastop. Je pa zelo ponosna tudi na svojo skoraj petletno hčerko Eleno, za katero pravi, da je pravi mali vragec in da ji lepša njeno življenje na vsakem koraku," je vtise strnil Marjan. Ob koncu pogovora, ki si ga lahko ogledate na Facebook profilu Radia Ptuj, pa je podarila tudi dve vstopnici za koncert v Celju. Kmalu se bodo njenim številnim uspešnicam pridružile tudi nove skladbe, ki jih že pripravlja - tako sama kot v duetih. NŠ Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 1 8 2 3 2 4 1 8 4 9 1 8 8 7 3 2 8 5 6 1 5 9 2 6 4 1 7 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 9 5 1 2 3 4 7 8 9 2 9 1 3 6 2 8 1 8 7 7 8 5 6 9 2 2 1 3 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljjubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© €€ ooo Bik Vf €€€ OO Dvojcka ¥¥¥ ©© € O Rak ©©© €€€ O Lev ©© € OOO Devica ©©© € OOO Tehtnica €€€ OO Škorpijon ©© € OOO Strelec V © €€€ OO Kozorog ¥¥ ©©© € OOO Vodnar V ©© O Ribi ©©© OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 11. do 17. aprila 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah In nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dlo-Tednik, d. o. o., Osojnlkova 3,2250 Ptuj, do ponedeljka, 17. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) In jo pošljete na elektronski naslov: tednlk@radio-tednlk.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden Izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvlca, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni Izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Davor Grglec, 2241 Sp. Duplek Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 11. aprila 2023 KiMijtfcMflas-llmÉmsIlafr ZAKAJ JE SLIMNSM „ KRH DFlAtJA I DDNtMŠKE? ff J Luka Jezeršek ftjieíWonaprüItimntU Q piíKÚTWStl s if. Dušanom Plu , Pfl SAJ SMO OK I Oft TO DOPUjCAN jmmmm p nidias! H m . tocer HAS' II' i »oprti* winflS D"1""1" mlMfíHs&iwli MI 11 opCítwm svelii i» ogramio nidtejjjwrofl Hasvirtl Ml Lončar Hftčai ilomaf.e »nraje ssifik [ovanje dobička s ilovečnostjo krvodajalcev Zakaj je slovenska kri draž a od nemške? VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 3,59 EUR v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. Pomlad v KZ Ptuj! LENART-ZADRUZNIK-GORISNICA-MARKOVCI-MAROF-VIDEM M* 11.-15. APRIL DNEVI UREJANJA VRTOV IN OKOLICE DOMA 24.-29. APRIL DNEVI KUMARIC, NOVOSTI -1(k NA VOLJO TUDI NASVET STROKOVNJAKA! SMO POOBLAŠČENI TRGOVEC 5TIHL SERVIS IN TRGOVINA KOSEC-MAROF, V SERVISU KOSEC, KVALITETNO IN PO UGODNI CENI POPRAVI VAŠO VRTNO KOSILNICO, MOTORNO KOSO, MOTORNO ŽAGO A TOREK. II. april PROGRAMSKI NAPOVEDMK 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Ob materinskem dnevu v Sestržah 10:30 Utrip Ormoža 11:20 Ljudski pevci 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina ■ v živo 18:00 Revija OFS v Majšperku, l.del 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Zapojmo prijatelji 21:10 Nogomet 3. SNL - vzhod 22:50 Starpoint prodajno okno 23:50 Video strani SREDA. 12. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš-zdravstvena oddaja 09:30 Mat. dan v Skorbi in Siov. vasi 10:30 Polje, kdo bo tebe ljubil 13:30 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:00 Tzredna seja sveta Markove! — v živo 18:00 2 glasbo v veseli december 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Mat. dan v Hajdošah in Dražencih 21:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 22:00 Starpoint prodajno okno 23:10 Video strani S P a TV program v živo Utrli preko spleta www.siptv.st Urednišlvo: Dornava 116d. 2252 DOKNAVA: into@s tb« o 'co w >„-c> _ Kadar murva brsti, slane se več bati ni Danes bo zmerno do pretežno oblačno, največ sonca bo na Primorskem. Zvečer bo ponekod v severnih krajih rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, najvišje dnevne od 13 do 17 °C. OBETI V sredo bo prevladovalo oblačno vreme. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. V četrtek bo oblačno s padavinami. Meja sneženja se bo spustila pod 1000 m nadmorske višine. Napoved za Podravje Vir: ARSO