Pottnina plačana t joto vi ni Lelo XIX Naročnina aa Jugoslavije: oeloletno 180 Din, aa '/« lata 90 Din, aa ■/« leta 46 Din, maeečno 18 Din; aa Inozemstvo: 310 Din. — Plača in toži aa v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrllo. obrt In denarništvo Številka 48. Uredništvo in upnenUta* Ja t Ljubljani v Gregov*. Cevi ullel 33. — Rofcepfca* ne vračamo. — Račun prt podi. hranilnlol v LJaMJaaS St. 11.953. — Tli Sfe Izhala tor*k> ** •auoiif trtA ta Mboto Liubliana, četrtek 23. aprila 1936 Cena po“meBn‘ Številki Din rw Slovenska trgovina najbolj udarjena Te dni je bil občni zbor združenja trgovcev v Novem Sadu. Na občnem zboru je bilo ikonstatira-no, da je število trgovin v Novem Sadu naraslo od 1545 v 1. 1934. na 1572 v 1. 1935, število trgovin v okolici pa od 451 na 467. Skupno se je torej število trgovin povečalo od 1996 na 2039. Kje so tisti srečni časi, ko so se tudi na občnih zborih naših slovenskih trgovskih združenj kon-statirali podobni napredki. Na občnih zborih naših združenj se nasprotno slišijo samo še konstatacije o nazadovanju trgovine, kakor smo jih baš v marcu in aprilu slišali posebno mnogo. Tako je moral tajnik ljubljanskega združenja konstatirati, da se je število trgovin v Ljubljani, kljub ustvaritvi Velike Ljubljane in kljub priključitvi 157 okoliških trgovin od 1. 1930 znižalo za 268. Na občnem zboru mariborskega združenja je moral tajnik združenja konstatirati, da niti industrializacija mesta in silen razvoj tekstilne industrije v Mariboru ni mogel zadržati nazadovanja trgovskih obratov, ki so se dejansko znižala od 580 na 546. In če pogledamo statistiko zbornice za TOI o gibanju trgovine, potem vidimo, da ni nikjer trgovina tako zelo nazadovala ko v Sloveniji. Za nič manj ko 976 se je znižalo število trgovin v dravski banovini samo v letu 1935., v zadnjih štirih letih pa je padlo število trgovin za 4131. Tako nevzdržno propada trgovina v Sloveniji, dočim more združenje v Novem Sadu konstatirati celo dvig Članstva. V Vojvodini pravijo, da nobena druga pokrajina ne plačuje tako visokih davkov kakor Vojvodina. Dokazano je 9icer, da Slovenija Vojvodino v tem pogledu daleč prekaša, dasi se z bogastvom Vojvodine ne more niti primerjati. Bilo bi zato le naravno, če bi Vojvodina tudi v resnici plačevala najvišje davke, saj je skoraj vsa država odjemalka njenega žita in koruze. Vendar pa je Vojvodina manj obremenjena od Slovenije in njeno davčno breme še vedno dopušča, da se njena trgovina razvija in napreduje, dočim se slovenska ne more več razvijati, temveč že peto leto konstantno nazaduje in propada. Ta sicer majhna primera jasno dokazuje, da od težkih gospodarskih razmer in od davčne obremenitve ni niti ena pokrajina v državi tako udarjena ko Slovenija. To pa na drugi 9trani dokazuje, da ni v državi pokrajine, ki bi bila tako Potrebna državne podpore ko Slovenija. Ali pa se Sloveniji ta pomoč tudi nudi? Ko je zadela Vojvodino katastrofa nizkih cen za žito, je takoj prišla državna pomoč. Ustanovila se je Privilegirana izvozna družba in na umeten način so se dvignile cene pšenici. Okoli 800 milijonov je morala takrat prispevati vsa država, da so se cene žita zvišale in da se je pomagalo Vojvodini. Še neprimerno večja katastrofa je zadela lani Slovenijo s sankcijami. Ves njen lesni izvoz je bil ustavljen, izvoz, ki je donašal Sloveniji največ denarja in ki je bil največja njena aktivna postavka. In kaj se je storilo, da se od sank- cij težko udarjeni Sloveniji pomaga? Na drugem mestu objavljamo izjavo osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trgovskih združenj, iz katere kaT obupno jasno doni, da se ni nič storilo. A ne samo, da se ni nič storilo za tako silno udarjeno slovensko gospodarstvo, se zahtevajo od tega gospodarstva še nove in povišane davščine, državne in samoupravne. Samo Ljubljana naj da za 10 milijonov dinarjev več mestnih davščin. Ali se je čuditi, da je v Ljubljani vedno več hiš na prodaj, da je vedno več lokalov praznih, da je zaposlenost prebivalstva vedno manjša! Leta in leta nismo ugovarjali, ko se nam je reklo, da mora naša pokrajina plačevati relativno nekaj več kakor pa ji gre po številu prebivalstva, ker je relativno tudi gospodarsko najbolj razvita in ker tudi od vojne ni tako trpela ko nekatere druge pokrajine. Toda, kar je veljalo za druge, mora veljati tudi za našo pokrajino in če ni bila niti ena od krize in sedaj od sankcij tako prizadeta ko Slovenija, potem ima tudi Slovenija pravico, da zahteva v skrajni stiski pomoč od drugih pokrajin. Slovenija ima zato pravico do kompenzacij za sankcije in do tem večjih kompenzacij, čim dalje trajajo sankcije. Ce ne morejo njeni delavci več dobiti zaslužka v gozdovih, pa naj povečane železniške dobave slovenskih premogovnikov povečajo število delavstva v rovih. Če ne more dati več lesna industrija delavcem zaslužka, potem naj jim dajo kruha velika javna dela. Slovenija pa mora dobiti te kompenzacije, ali pa mora njeno gospodarstvo popolnoma propasti. Svoije posebne kompenzacije pa mora dobiti tudi slovenska trgo- ustreznih odredb in odlokov, ki vina, ki je od vseh gospodarskih, bi ublažili vsaj deloma gospo- panog, kakor kaže veliko število propadlih trgovin, še posebej udarjena. Zato naj se že enkrat začno upoštevati in izvajati zalite-’ £astr6f0) M je sedaj tudi nasto- ve slovenske trgovine, in če že ne druge, vsaj one, ki države nič ne veljajo in ki se tičejo le njenih neupravičenih daril raznim pod-; jetjem, ki z nelegalno konkurenco uničujejo trgovstvo. Vsaj to pomoč mora najbolj udarjena slovenska trgovina na vsak način dobiti ali pa se bo morala država zbog popolnega poloma slovenske trgovine odreči tudi onim milijonom, ki jih še vedno plačujejo slovenski trgovci državi in samoupravam. Stiska slovenske trgovine je pri-kipela do viška — in vsako odlašanje pomoči pomeni nepopravljivo škodo. Spoznanje Srbski glas proti tlemontail naše Industrlie Znani so boji, ki so jih morali voditi slovenski industrialci, proti predsodku, da je treba demontirati slovensko industrijo, ker da je preblizu meje. Naj so navajali slovenski industrialci še tako teht-: ne razloge proti temu predsodku, naj so navajali še tako zgovorne primere, kako je na meji tudi industrija velikih narodov, vendar tudi ti nad vse tehtni razlogi niso dosti pomagali. Predsodek je ostal in kadar je le bilo mogoče, se je škodovalo slovenski industriji. Upati pa je, da se bo sedaj ta nesrečni predsodek vendarle premagal in v podkrepitev te svoje trditve moremo navesti članek, ki ga je objavil beograjski »Privred-ni Pregled«, ki zavzema v beograjskem gospodarskem življenju zelo ugledho stališče. Ta njegov članek se glasi: »V zadnjih dneh se čujejo ostri protesti zastopnikov raznih industrij iz dravske banovine, odnosno iz Slovenije. Napredek naše industrije po vojni je bil kolosalen, a v tem pogledu je zlasti prednjačila Slovenija. Ta del naše države ni niti agrarni niti živinorejski. Slovenija mora iz drugih krajev uvažati pšenico, koruzo, živino itd. Razen sadja, hmelja, in nekaterih kultur industrijskih rastlin nima Slovenija nič drugega. Rudarska, kovinska in tekstilna in lesna industrija tvorijo danes dve tretjini gospodarstva v Slovenili. Od vsega števila industrijskih podjetij v državi odpada na Slovenijo nad 20%. Zato je logično, da mora vse gospodarstvo dravske banovine občutiti, kadar se njena industrija nahaja v krizi. Lesna industrija Slovenije danes tako rekoč sploh ne dela, ker je zaradi izvajanja sankcij proti Italiji veliko število lesnih podjetij v Sloveniji zaprtih. — Slovenija je najbolj zadeta od sankcij. Druga, morda najvažnejša panoga industrije v Sloveniji, je proizvodnja premoga. V Sloveniji je nad 20 premogovnikov, ki zaposlujejo nad 15.000 rudarjev, skupno s kovinsko pa nad 30.000 delavcev. Danes preživlja ta industrija silno krizo. Vse pa kaže, da se bo ta kriza še poostrila. Ta kriza je morala priti, ker je tudi naše gospodarstvo občutilo posledice valov gospodarske depresije na svetu. Toda ostrine te krize ne bi Smele biti tako hude pri nas kakor so. Bilo je dosti načinov, da se kriza ublaži. Kriza v premogovni industriji v Sloveniji se bo še bolj poostrila zaradi stališča, ki ga zavzemajo odgovorni činitelji v tem vprašanju. Trdi se, da leži slovenska industrija na meji in da se zato ne bi smela pospeševati. Če je to vzrok, zaradj„ katerega se zmanjšuje kontingent premoga, ki se jemlje iz slovenskih premogovnikov, potem se ta razlog le težko razume. Ali morda ni renska industrija na meji, ali ni šlezijska industri- ja na meji, ali ni' prav tako velik del češkoslovaške industrije na meji? Ali morda nista Dresden in Leipzig največ dve uri oddaljena od državne meje? Končno, ali so premogovniki v vzhodni Srbiji bolj oddaljeni od meje ko slovenski? Takšna motivacija je brez vsake podlage in samo logično je, če se vsa industrija dravske banovine revoltira proti demontira-nju slovenskega gospodarstva.« K temu članku bi le še dostavili, naj zagovorniki demontiranja slovenske industrije še pomislijo na socialne in fiskalne posledice, ki bi jih takšno demontiranje neizogibno imelo, in mislimo, da bi se sami ustrašili teh za državo in za V9e prebivalstvo usodno nevarnih posledic. Iziava lesnega Odklanja vsaka odgovornost in se ne udeleži nobenih sej, dokler se našemu lesnemu gospodarstvu dejansko ne pomaga V sredo dopoldne je Imela Osrednja lesna sekcija Zveze trgovskih združenj pomembno sejo, na kateri je bila soglasno sprejeta naravnost dokumenta-rična izjava o obupnem stanju našega lesnega gospodarstva. Izjava pa tudi potrjuje, da so naši gospodarski krogi zaradi stalnega in doslednega omalovaževanja njih zahtev že izgubili vsako upanje na zboljšanje sedanjih razmer. Preje tako aktivni lesni odsek, bo opustil svojo aktivnost, ker nima več vere v uspeh te svoje aktivnosti, ko pa se prav nič ne stori za zboljšanje položaja našega lesnega gospodarstva. Zato odklanja vsako odgovornost, a tudi vsako soudeležbo na sejah centralnega odbora lesnega gospodarstva v Beogradu. Da je prišlo do te težke demonstracije, pač ni krivda na lesnem odseku, temveč pada vsa krivda samo na one, ki so z neverjetno vztrajnostjo prezirali tudi najbolj resne opomine o obupnem stanju zlasti slovenskega lesnega gospodarstva. Upamo zato, da bo vsaj ta zadnja demonstracija obupa napravila svoj učinek in da se bo že enkrat nehalo z ubijajočim omalovaževanjem predlogov in zahtev gospodarskih krogov. Niti misliti ni na zboljšanje, če bi pasivnost gospodarskih krogov pri reševanju naše gospodarske stiske postala trajna. Vse, kar smo doslej dosegli, je bilo le plod zasebne iniciative, naj ugasne še ta, potem je popolno mrtvilo neizogibno. Ponovno apeliramo zato na vladajoče kroge, da ta v resnici zadnji opomin našega lesnega gospodarstva v polni meri upoštevajo ter da priskočijo na pomoč našemu lesnemu gospodarstvu, zlasti pa slovenskemu, ki je od sankcij najbolj udarjeno. Izjava lesnega odseka se glasi: »Osrednji lesni odsek Zveze trgovskih združenj Dravske banovine v Ljubljani je na svoji plenarni seji dne 22. aprila 1936 v Ljubljani izvolil svoj novi upravni odbor, in sicer za predsednika Franca Škrbca, lesnega trgovca v Ljubljani, za podpredsednika Matijo Miklavžino, lesnega trgovca in industrij ca iz Preserja pri Celju ter ing. Franca Zupančiča, lesnega trgovca in industrijca v Ljubljani. Ob tej priliki je ugotovil na podlagi vsestranske in temeljite razprave o položaju lesnega gospodarstva Dravske banovine, da ves čas gospodarske depresije in krize od leta 1931 naprej kraljevska vlada ni izdala nobenih darsko mizerljo lesne stroke, In to navzlic temu, da so naše organizacije in njih predstavniki stalno opozarjali na pretečo T pila. Vsi koraki, vse intervencije, vsa zborovanja in resolucije ter vse prošnje in protesti so ostali brezuspešni in neupoštevani. Zato je Osrednji odbor za vse lesne odseke Dravske banovine na svoji današnji plenarni seji sklenil javiti svojemu članstvu in vsemu slovenskemu narodu, da odklanja vso odgovornost za lesno gospodarsko katastrofo in njene težke posledice, ki so na pohodu in za katere edino odgovarja kraljevska vlada,, ker bi po naših predlogih samo ona mogla in morala rešiti situacijo. Ravnotako je sklenil, da se v bodoče ne udeleži nobenih sej in konferenc Centralnega odbora drvarske privrede v Beogradu, dokler kraljevska vlada izvaja samo enostransko zaščito in ne upošteva tudi naših upravičenih zahtev po enaki zaščiti.« Zakaj so se odlašala pogajanja s Španijo Pod tem naslovom smo priobčili v sobotni številki »Trgovskega lista« članek glede pogajanj s Španijo. V članku smo po prejetih informacijah navedli, da je Španija želela pogajanja z nami, da pa smo mi ta pogajanja odlagali ter da je celo Španija zagrozila, da se sploh ne bo pogajala, če so pogajanja ne začno dne 15. t. m. Iz kompetentnega mesta smo sedaj prejeli avtentično informacijo* da je ta vest popolnoma netočna. Iniciativa za pogajanja s Španijo je izšla od naše vlade že meseca januarja t. !., pri čemer je bila od naše strani izražena želja, da naa bi bila pogajanja v Beogradu. Na to našo zahtevo je španska vlada predlagala, da se pogajanja vršijo v Madridu, in sicer meseca februarja. Medtem je španska vlada dvakrat zahtevala, da se pogajanja odgodijo in je končno na zahtevo naše vlade pristala na to, da se pogajanja začno nepreklicno 15. t. m. v Madridu. Uiinek sanktll v številka Odbor strokovnjakov Zveze narodov je objavil statistiko o učinkih sankcij proti Italiji. Njegovo' poročilo navaja 39 -držav, ki so imele živahnejše trgovinske stike z Italijo. Poročilo se nanaša tudi na trgovino Nemčije in Združenih držav Sev. Amerike, čeprav ti -dve državi ne izvajata sankcij proti Italiji. Vse te države so uvozile v januarju 1935 iz Italije blaga za 17,3 milijona zlatih dolarjev, v januarju 1936 samo za fl'3 milijona. Izvozna izguba Italije znaša torej" samo v letošnjem januarju okoli 580 milijonov Din. Zanimivo je,, da so tudi nesankcijske države znižale svoj uvoz iz Italije. Tako se1 je znižal uvoz Nemčije za približno 52, Albanije za 7, Avstrije za 2,8 in Švice za 34,2 milijona Din. Samo Madjarska je povečala svoj uvoz iz Italije, in sicer za 10,8 milijona Din. Od sankcijskih držav so Jugoslavija, Latiška, Estlandija in Portugalska uvozno zaporo tako strogo izvajale, da je italijanski izvoz v te države padel na ničlo. Zelo je skrčila svoj izvoa is Italije Anglija, in sicer od 144 na 5 milijonov Din. Francija je v manjši meri znižala svoj uvoz, a vendar v znatnem obsegu. Italijanski izvoz v Francijo je namreč padel od 67,9 na 11,5 milijona dinarjev. Tudi uvozi Grčije, Turčije, Norveške in Švedske so padli skoraj na ničlo. Zelo znatno se je znižal tudi uvoz Češkoslovaške. Povečale pa so svoj uvoz iz Italije Združene države Sev. Amerike, in sicer za 14y8 milijona Din. Drugačno sliko pa nudi izvoz v Italijo. Avstrija je mogla svoj izvoz v Italijo skoraj podvojiti, Nemčija ga je dvignila za 38 milijonov dinarjev, znatno je povečala svoj izvoz tudi Madjarska in povečal se je tudi izvoz Finske. Češkoslovaška je mogla izvoziti v Italijo samo še tretjino svojega nekdanjega izvoza. Še bolj je nazadoval izvoz Anglije, ki je padel od 151 na 10 milijonov dinarjev. Izvoz Francije je padel za polovico, zmanjšal pa se je tudi izvoz Švice. Popolnoma je bojkotirala Italija Latiško, Portugalsko, Grčijo in Dansko. Ustavil pa se je tudi izvoz Jugoslavije. Najbolj laksno sta izvajalo sankcije proti Italiji Poljska in sovjetska Rusija. Poročilo Zveze narodov navaja nadalje, da se je silno povečal odliv zlata iz Italije v Francijo. Samo v januarju je oddala Italijanska banka Franciji za približno poldrugo milijardo Din zlata. Tudi podatki italijanske zunanje trgovine za februar so že znani. Tako so se povečale dobave Avstrije, Madijarske in sovjetske Rusije, dočim je popolnoma prenehal uvoz iz Jugoslavije, Malte, Litve in Latiške. Uvoz iz Italije je padel razen v Madjarski v vseh državah. Uvoz Italije v sovjetsko Rusijo je padel na ničlo. Cisto neznaten je bil tudi uvoz v Češkoslovaško. Kai tare naše Referat industrialca Josip zboru Društva industriicev in veletrgovcev Pri debati o resolucijah, ki jih je predlagala uprava Združenja, se je oglasil k besedi tudi industrialec Josip Lavrič iz Ljubljane ter med napeto pozornostjo zborovalcev imel naslednji referat. Gospodarska kriza, ki se je začela leta 1931., je v večini evropskih držav že prebolena, da se v teh državah že nahaja gospodarstvo v popolni rekonvalescen-ci. V ameriških združenih državah pa je po privatnih informacijah in časopisnih vesteh gospodarsko življenje že popolnoma normalizirano in o bivši gospodarski depresiji govorijo le še v preteklem času. Na žalost v naši državi nismo v tem zavidnem položaju, da bi mogli govoriti sploh o kakem zboljšavanju ali popuščanju krize; nasprotno, obetajo se nam še bolj črni dnevi, ako prav v kratkem ne pride do radikalne spremembe naše državne gospodarske politike. Da ni izgleda na gospodarsko zboljšavanje, je kriva samo popolnoma nesposobna naša centralna državna uprava, ki se spušča v gospodarske eksperimente, ko ji manjkajo za uspeh teh eksperimentov naj elementarne} ši pogoji kakor izkušnje in pa kader uradništva s tradicijo. Sankcije so tu samo epizoda. Prvo naše zlo je etatizem. Vse hočejo podržaviti. Začeli so pri bankah: imamo Državno hipotekarno banko, Državno agrarno banko, državno- Poštno hranilnico, ki tudi že opravlja bančne posle in še druge. Uspeh tega etatizma je pri nas: domači zavodi ali uničeni ali imobilizirani! Preje je dobil denar pri domačih zavodih kmet po 6 °/o* obrtnik, trgovec ali industrialec po 6 °/o do 8 °/o. Danes je za vse najnižja obrestna mera 9 °/o, ako je sploh še kdo toliko dober, da od državnih bank kaj dobi. Nadaljevali so s podržavlje-njem eksportne trgovine in ustanovili privilegirano družbo, ki je začela s proslulim žitnim režimom: uspeh je bil izguba preko 1 milijarde dinarjev, ki jo je morala plačati uboga davkoplačevalska para. Sedaj nam obetajo neko reguliranje uvoza in izvoza. Da to ne bo kaj dobrega, n&m govore 151etne slabe izkušnje. Državni zavodi in ustanove, bodisi gospodarskega ali karitativnega značaja so bili nekdaj v naših srednjeevropskih krajih vzor solidnosti in ustrežljivosti. Kako daleč smo danes od tega renomeja, imamo primer kar pri bolnišnicah, železnici ali telefonu, pri katerih slednjih imamo vsakodnevni opravek, če hočete dobiti n. pr. telefon, ni dosti, da plačate visoke inštalacijske pristojbine, da ste povrhu tega pripravljeni nositi še efektivne izdatke za inštalacijo, vedno najdejo še kak administrativen ali tehničen zadržek. Premog iz trboveljskega revirja je za državne železnice preblizu meje, ker je v prav težkem terenu oddaljen samo 100 km od nje. Pri timoškem premogovnem bazenu pa oddaljenost 25 km od državne meje ne igra vloge. Skoro vse države so že komercionalizirale ali pa imajo v teku komercializacijo tako železnic kakor telefona: pri nas pa vsem v zasmeh uvajamo čim večjo birokratizacijo. Z birokratizacijo in z birokratizmom pa se začenja naše drugo zlo. Imamo tako komplicirano državno upravo kakor malokatera visoko industrijska država. Mi pa smo do 75 °/o agrarna država in vendar gredo 0/4 državnega proračuna za osebne izdatke. Za to nadvse po nepotrebnem komplicirano državno administracijo imamo cele legije mizerno plačanega uradništva, ki mora v večini primerov, če hoče živeti, kupovati na obroke in delati dolgove. Če izvzamemo Slovenijo in del Hrvat-ske, kjer imamo še deloma uradniški kader z uradniško tradicijo (pri davkariji celo s preveliko), je velika večina brez te slednje. Zato se ne moremo čuditi, če vse nejasne in neustaljene zakone vsak drugače interpretira in da celo odloki upravnega sodišča niso za našo centralno upravo odločilni, kakor smo imeli lani primer pri nekem dopolnilnem uslužben-skem davku. V državni bolnišnici mora zdravnik pisati, koliko obvez je porabil pri operaciji. Pri državni železnici porabijo za izdatek recimo 5 Din, gotovo za 10 Din administrativnega papirja. Ako na davkariji vprašate v enem tednu šestkrat, koliko morate še plačati davka, pa slišite šestkrat drugo številko. Tako stanje ni samo za nas publiko mučno, ampak postaja tudi za uradništvo nevzdržno. Ni čuda potem, če vse šepa. Izravnanje in poenotenje ali kakor pravijo Nemci »Gleich-schaltung« je tretje zlo. Tipičen zgled za to je kmečka zaščita. S tem, da se je ta zakon izdal za vso državo, ne oziraje se na prilike pri posameznih pokrajinah, se je pokazal ves gospodarski diletantizem odločujočih. Morda se je s tem pomagalo kmetu v vzhodnih banovinah. Iz našega poštenega in marljivega kmeta pa je ta zakon napravil špekulanta in nepošten jaka, čigar beseda ni vredna nič več. 95 °/o kmečkih dolgov pri nas je pri hranilnicah, kjer je 100 °/o samo kmečki denar. Torej je bil faktično kmet kmetu dolžan in nobeden ga ni preganjal. Sedaj živi kmet v fiksni ideji, da sploh ne bo dolgov nič plačal. S tem je uničeno naše 501etno zadružno denarstvo, ki je bilo naš ponos in naš temelj za boljšo bodočnost. In kaj smo dobili v zameno: državne banke, ki nam samo denar in kapital odjema j o. Zadnje čase je že nekoliko izgledalo, da se bo ta stvar umirila in da bo morda v kakih 6—12 letih prišlo zopet do normalnejšega poslovanja. V včerajšnjih listih pa čitamo ponovno o prolongaciji zaščite. To dobrega konca imelo ne bo! Ge sta etatizem In birokracija bolj splošno državnega značaja, Je pa nadaljnje zlo demontaža, problem, ki zanima posebno nas Slovence. Pod demontažo je razumeti željo centralnih vladnih krogov, vso našo važnejšo in znatnejšo industrijo preseliti na vzhod, in to pod pretvezo na-rodno-obrambnih ozirov. Da je to slednje samo pretveza, navajam naslednji konkretni primer, pri katerem je baš velik del slovenske industrije in obrta ter trgovine prav v živo prizadet in tudi zapisan poginu. 26. februarja t. 1. je bila v ministrstvu trgovine anketa v zadevi Batfe, katero je sklical g. minister Vrbanič po enoletnih intervencijah in prošnjah domače avtohtone čevljarsko-usnjarske obrti in industrije. Ta anketa je nad vse poučna in pokaže vso gnilobo naših razmer. Kakor znano, je podjetje Bat’a ogromen kolos svetovnega slovesa, ki dela s kapitalom baje 2 milijard čeških kron. Doma na Češkem je to podjetje uničilo v 10 povojnih letih 90 % čevljarske in 80B/o usnjarske industrije, in to deloma s svojim posebnim načinom eksploatacije in. deloma z ogromnimi finančnimi sredstvi. Večina evropskih držav temu podjetju vstopa sploh ni dovolila zbog njegovih monopolnih tendenc, n. pr. Avstrija, Italija, Madjarska, Romunija, Bolgarska, Anglija itd. Druge pa, kjer je bilo podjetje že notri, so bile prisiljene s posebnimi zakoni omejiti razmah tega podjetja, ako so hotele rešiti še ostanke domačih industrij, tako n. pr. Švica in Francija. 10 let se je to podjetje trudilo, | dekretirati diletantskim in biro prav čudno je, da še to niso postavili na črto Valjevo—Sarajevo, kamor zahtevajo, da se mi preselimo. Ta anketa tudi ni ostala brez politične note. K besedi se je oglasil tudi g. ing. Gjorgjevič v svojstvu sekretarja srpskih ze-mljoradničkih zadrug, dasiravno na anketo ni bil vabljen niti on niti njegove zadruge. Poudarjal je, da govori v imenu 1,200.000 članov zadrug in 9,000.000 ljudi, ki še baje nosijo opanke in povzdigoval to podjetje kot rešitelja teh bosih ljudi. Po naših srednjeevropskih pojmih je neverjetno, da bi kak nepovabljen brez osebnih koristi držal poluren govor v prilog tujega podjetja. 14 dni po tem govoru je postal ravno isti g. Gjorgjevič minister, kar je še danes. Pri anketi je nadalje sedel poleg ministra g. Vrbaniča tudi načelnik tega ministrstva g. Lazarevič, ki je vodil anketo de facto. Ta gospod se je pri neki priliki v nekem beograjskem društvu izrazil sam, da je on tisti, ki je dovedel Bat’o k nam. Da je v taki atmosferi anketa ostala negativna, ni čuda in edini pozitivni rezultat je, da so v novi finančni zakon vnesli še prometni davek na surove kože v višini 6,2 Vo, menda, ker se nam predobro godi. Sedaj se predmetno podjetje poteguje za koncesijo za ustanovitev tovarne usnja. V aktu, ki je bil na anketi prečitan, je bilo proti naši domači avtohtoni industriji iznesenih toliko neresnic, da bi se tega tudi firma sama morala sramovati, ako bi bila ona to, za kar jo smatramo. Pri anketi je bilo ugotovljeno, da je v njeni bilanci med drugimi postavkami ona za maziva izredno visoka. Kljub temu, da naše tovarne usnja stojijo prazne in so naprodaj, sem prepričan, da bo tudi ta koncesija prej ali slej našla svojega podpisnika. Ako analiziramo vse te žalostne pojave, moramo z obžalovanjem ugotoviti, da se razmere od leta do leta slabšajo, od leta do leta v našo škodo. Naši bratje na vzhodu nočejo ali pa ne morejo razumeti, da se gospodarstvo, ki ima svojo lOOletno tradicijo in bolj ali manj značaj industrijske pokrajine, ne da da bi dobilo koncesijo pri nas, a vedno brez uspeha. Okoli leta Gospodovega 1930 pa se je našel minister trgovine, ki je podpisal akt za koncesijo naprave tovarne gumastih čevljev v Borovu, čeprav so njegovi predniki skozi 10 let ta podpis odklanjali. Omenim naj, da je ta podpis dal še minister Slovenec. V zvezi s tem ne smemo pozabiti, da ležita 2/s usnjarskega in čevljarskega obrta in industrije na slovenskih tleh in da je ista do 100 %> v domačih rokah in da so to podjetja s tradicijo, ki neredko presega čez 100 let z investiranim kapitalom 200 milijonov in z nad 10 tisoč delavci in družinskimi kratskim potem in tudi ne s prazno politično frazeologijo, ki posebno cvete v vzhodnejših banovinah. Dokler se bomo mogli boriti na legalnih tleh, moramo pač prositi našo parlamentarno delegacijo vseh strank in struj, da zastopa korporativno interese slovenskega gospodarstva, in to učinkovito ali pa jih sploh ne. Zahtevati moramo in tudi dobiti takšno avtonomijo, da bo konec sedanje eksploatacije. Slovenci imamo nesrečo, da smo bili z mirovnimi pogodbami razdeljeni politično na tri države in nikdo nima povrhu še pravice od nas zahtevati, da radi geografične lege gospodarsko člani. Kapaciteta te industrije propademo ali pa zapustimo je, vsaj usnjarske, za dve Jugoslaviji, čevljarska pa je bila tudi toliko močna, da ni bil nihče pri nas bos. Leta 1930 so začeli obratovati na Borovem in leta 1931, ko sem bil tam, so že izdelovali tudi usnjate čevlje na tekočem traku (brez koncesije) kakor še danes). Bilanca vsega tega je, da so samo do danes v Sloveniji tri tovarne usnja in dve čevljev ustavljene, še preostale pa delajo z 20 do 30 °/o kapaciteto. Pa povrnimo se k naši anketi! Do te ankete sem občudoval podjetje Bat’a kot tehnično dovršenost in smatral kot lojalno konkurenco. Na anketi pa se je moje mnenje radikalno izpre-menilo, tako v neprilog podjetja kakor tudi državne uprave Na anketo so bili vabljeni poleg interesentov tudi zastopniki trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic, ki so vsi bili za domačo industrijo in proti načinu dela firme Bat’a. Ugotovilo se je, da dela tvrdka že vsa leta brez koncesije za usnjate čevlje, kljub temu, da so bile oblasti na to že ponovno opozorjene. Torej imamo le države v državi. V obrambo Bat’e so bili iznešeni vojno-obrambni oziri, češ Peko je samo 10 km od meje, pa glej ga spaka, Borovo se je naenkrat znašlo samo 50 km od meje in grudo, na kateri prebiva naš rod že nad 1000 let. Ce plačujemo v skupno gospodarstvo procentu-alno največ davkov, nazaj pa v obliki javnih del najmanj dobimo, moramo pač zahtevati, da se to že enkrat neha! (Glasno odobravanje.) Že v 24 urah barva, plesira in kemično s naši obleke, klobuke itd. Skrobj in evetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. šelenburgova ul. 8. Telefon št. 22-72. Merkantilni tečaj za strokovno naobrazbo učiteljev na strokovnih nadaljevalnih šolah bo na tehniški srednji šoli v Ljubljani v dneh od 6. julija do vštetega 1. avgusta. Število udeležencev za ta tečaj je določeno na 30. Ce bi se prijavilo 50 ali več udeležencev, bo od 3. avgusta do 29. avgusta drugi tečaj. Prijaviti se je treba s 5 Din kolkovano prošnjo najkasneje do 31. maja in prošnjo nasloviti na VIII. oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani. , Zasedanje Sveta Zveze narodov je bilo zaključeno v ponedeljek ponoči s sprejemom resolucije, v kateri se obžaluje, da posredovalna akcija odbora trinajsterice ni imela uspeha. V resoluciji se nadalje ugotavlja, da je bila Etiopija pripravljena na pogajanja, kakor jih zahteva pakt o Zvezi narodov in da je Italija izjavila svojo načelno pripravljenost za pogajanja. Končno se v resoluciji apelira na Italijo in Etiopijo (!), da upoštevata konvencijo, ki prepoveduje uporabo strupenih plinov. Z resolucijo je bil etiopski delegat nezadovoljen ter vprašal, če naj bo ta resolucija edina podpora, ki jo dobi napadena Etiopija od Zveze narodov. V Rimu pa so z resolucijo zelo zadovoljni ter pravijo, da je v Ženevi zmagal hladni razum in da se je spoznalo, da ne more voditi Zveza narodov protiitalijanske politike. Popoln neuspeh Zveze narodov v etiopsko-italijanskem konfliktu je silno omajal avtoriteto Zveze narodov in Francozi se boje, da bi mogla začeti Zveza narodov razpadati. Da ni ta strah prazen, dokazuje namera ameriških držav, ki nameravajo izstopiti iz Zveze narodov in ustanoviti svojo lastno samo-ameriško unijo. A tudi azijski narodi nameravajo ustanoviti svojo zvezo. Opaža pa se tudi že prizadevanje za ustanovitev evropske unije. Italija predlaga sedaj, da se sklice posebna konferenca Italije, Anglije in Francije, ki naj bi razdelila Etiopijo v interesne sfere teh treh velesil in s tem tudi rešila vojno v Etiopiji, ki bi se slepo morala pokoriti sklepom te konference Anglija je ta predlog Italije odločno odklonila. Adis Abebo so etiopske čete že izpraznile. Tudi večina prebivalstva je mesto zapustila. Po nekih vesteh se zbirajo na obronkih mesta razbojniki, ki hočejo mesto opleniti po odhodu etiopske in pred prihodom italijanske vojske. Etiopske čete so zasedle višine, ki zapirajo pot v Adis Abebo. Tu se bodo odločili zadnji boji za posest etiopske prestolnice. Italijani poročajo, da so dosegli tudi na južni fronti zmago in da so odločili bitko tanki in letala. Etiopske čete se umikajo, vendar pa ni vojska rasa Nasibuja uničena, kakor se je prvotno poročalo. Izgube Etiopcev v tej bitki so bile baje silno velike. Položaj na severnem bojišču se je za Etiopce nekoliko zboljšal. Maršal Badoglio je forsiral pohod proti Adis Abebi, da bi njegove čete že do 21. aprila, ko se praznuje ustanovitev Rima, zasedle etiopsko prestolnico. Zato ni mogla artilje-rija slediti in približno 125 km pred Adis Abebo so Etiopci v dobro utrjenih položajih čakali na italijansko vojsko. Po ogorčeni borbi in posrečenem nočnem protinapadu so vrgli Etiopci italijansko vojsko daleč nazaj. — Na južni fronti pa se kljub silnim viharjem in deževni dobi prodiranje italijanske vojske nadaljuje ter so baje Sasaba-ne obkoljene. Odpor etiopske vojske pa tudi na tej fronti še ni zlomljen. Notranja politična situacija na Poljskem postaja vedno bolj napeta, ker je tudi polkovniška liga nastopila proti Nemčiji prijazni politiki Poljske. A tudi dogodki v Lvovu so zelo razburili javnost. Kot novi ministrski predsednik se imenuje general Stinkovski, kot novi predsednik republike pa sedanji kmetijski minister Poniatovski. Predsednik poljske vlade Kosci-alkowski je vendarle odpotoval v Budapešto, čeprav se notranjepolitični položaj na Poljskem ni niti najmanj zboljšal. Avstrijski kancelar Sušnik odpotuje v kratkem v Italijo, kjer se bo sestal z drž. podtajnikom Su-vichem. Baje mu bo poročal o svojih razgovorih z bivšim angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom, ki je bil za velikonočne praznike na Dunaju in ki je nato odpotoval v Prago, kjer bo gost predsednika Beneša. Chamberlain je baje zahteval od Avstrije, da vodi bolj samostojno politiko in da tudi demokratizira svojo upravo. Baje mu je Sušnik obljubil, da bo avstrijska vlada razpisala volitve, ce bo tudi Anglija vojaško Jamčila za neodvisnost Avstrije, kakor jamči to Italija. Azana je prevzel kandidaturo levičarske fronte za predsednika republike. Španska desnica izjavlja, da se nedeljskih volitev 72 delegatov ne bo udeležila, ker da sedanji volilni red favorizira levico. Novi japonski zunanji minister Arita je zahteval v svojem ekspo-zeju, da sovjetska Rusija odpokliče vsa svoja vojaška ojačenja na Daljnjem vzhodu, ker je to pogoj za zboljšanje odnošajev med Japonsko in Rusijo. Denarstvo Dalmatinski denarni zavodi Delo Udruženja bančnih in zavarovalnih podjetij za področje Trgovinsko-indu-strijske zbornice v Splitu v letu 1935. Na občnem zboru itega Udruže-nja, ki je bil dne 8. aprila, je taj nik Udruženja dr. I. Rafaeli podal obširno poročilo, ki popisuje naše splošne gospodarske razmere, sicer pa poslovanje denarnih zavodov omenjenega področja. Obširno je govoril o poslovanju Narodne banke, tki naj bi sredstva, s katerimi razpolaga, dala na ratz-polago za ureditev privatnega de-narsitva, hranilnic in zdravega zadružništva. Poudaril je potrebo definitivne ureditve vprašanja kmečkih dolgov pri privatnih denarnih zavodih, ker so 'ti zavodi z enostranskimi ukrepi raznih uredb ogroženi v svojem nadaljnjem razvoju. Privatni denarni zavodi so izvršili maksimum napora. Sedaj je treba odstraniti tudi vse druge neugodne okoliščine, ki onemogočajo ureditev tega vprašanja. Zdrave privatne banke in hranilnice niso za inflacijo, želijo stabilnost denarja ter vztrajno pričakujejo ureditve razmer pri denarnih zavodih. Pričakovalo se je, da se bo Narodna banka na svojem zadnjem občnem zboru jasneje izrazila glede predlogov, o ukrepih, s katerimi naj bi se uredilo vprašanje denarnih zavodov, ker se tiče vprašanje privatnega denar-stva emisijske banke. Državni denarni zavodi so prevzeli funkcijo privatnega denar-stva samo glede zbiranje hranilnih vlog, ne pa glede kreditiranja narodnega gospodarstva. V interesu narodnega gospodarstva je treba najti »modus vivendk med državnimi denarnimi zavodi na eni in hranilnicami na drugi strani, ker so bile te institucije neprecenljivega pomčna za gospodarstvo v krajih, kjer so se mogli ti zavodi razvijati v interesu krajevnega gospodarstva. Za pravilno delovanje teh zavodov je treba končno izdati zakon o hranilnicah, ki se že dolgo obljublja, obenem pa je potrebno novelirati zakon o ureditvi Državne hipotekarne banke, ker njegova napačna interpretacija onemogoča nadaljnji razvoj hranilnic. Združenje je imelo dovolj prilike za sodelovanje pri reševanju vprašanj, ki tangirajo interese njegovega članstva, in sicer s podajanjem predlogov iz lastne iniciative ter z oddajo mnenj na zahtevo uradov. Izdelalo je obširne pripombe k načrtu hranil-niškega zakona. Združenje je sodelovalo nadalje pri sestavi dveh resolucij vseh bančnih zvez, s katerimi se je zahtevalo za denarne zavode izplačilo njihovih terjatev proti kmečkim dolžnikom v gotovini na individualni bazi. Izdelalo je pripombe k načrtu zadružnega zakona. Združenje vodi evidenco in statistiko bančnih in zavarovalnih podjetij svojega področja ter zbira gradivo o kmečkih dolgovih. Doseglo je kotiranje obveznic dalmatinskega agrarja na borzah. Stopilo je v stike z ostalimi združenji denarnih zavodov v državi. Posebno poudarja, da Trgovinsko-industrijska zbornica v Splitu ni rešila nobenega vprašanja tičoče-ga se denarstva brez predhodne konsultacije Udruženja. Sicer se peča poročilo zlasti z devizno politiko, turistiko, nakazili izseljencev in vprašanjem Predvojnih avstrijsko-ogrskih ter deželnih posojil. Vloge pri včlanjenih denarnih zavodih so znašale 1. 1930. 517,8 milijonov dinarjev, 31. decembra 1935 pa 370,4 milij., kar je obenem dokaz, koliko so ti zavodi izplačali svojim vlagateljem. Občni zbor Priv. agrarne banke v Beogradu je bil v nedeljo. Na občnem zboru je bilo 27 delničarjev, ki so zastopali 569.038 delnic s 5.638 glasovi. Zbor je vodil predsednik dr. Markovič, ki je po odobritvi pozdravnih brzojavov kralju in knezu namestniku ter predsedniku vlade in finančnemu ministru prešel na dnevni red. V kratkih potezah je podal 'nato direktor Jefrcmovič poročilo o poslovanju banke. V debati. Se je kot prvi oglasil k besedi vinogradar Ilič, ki je grajal, da ni uprava predložila zboru računskega zaključka. Drugi govornik je bil učitelj Milanovič, ki je najprej govoril o prezadolženosti kmeta. Nastopil je proti onim, ki vedno govore o tej prezadolženosti, ker ni ta tako velika, kakor se govori. Prezadolženosti niti ni, temveč gre le za zadolženost. Banka naj zato obrestno mero zniža, da s tem prisili tudi druge denarne zavode k znižanju obrestne mere. To stori tem laže, ker itak niso delnice banke več v prvotnih rokah, temveč so bile kupljene od sedanjih lastnikov za polovično* ceno in se zato obrestujejo po 12, ne pa po 6%. Tudi dividendo bi bilo treba znižati, ker banka ni ustanovljena zaradi čistega dobička zasebnikov, temveč iz splošnih interesov. Njemu je odgovarjal ravnatelj Jefre-movič. Nato se je prešlo na volitve. Na predlog vlade se imenujeta v upravni svet grof Kul-mer in bivši ban Mihalovič, mesto dosedanjih članov Ljotiča in Stojanoviča. Občni zbor je izvolil še pet drugih članov, od Slovencev zadružnega revizorja Vladimirja Pušenjaka iz Maribora. Stanje Narodne banke Izkaz banke z dne 15. aprila navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din): Skupna zlata in devizna podloga se je zmanjšala za 0,14 na 1506. Zlato v blagajnah se je po- večalo sicer za 2,5 na 1.450,6, zato pa je devizna podloga padla za 2,6 na 12,5. Posojila so se skupno zmanjšala za 18,02 na 1609,9, in sicer so padla eskontna za 16,9, lom-bardna pa za 1,1. Razna aktiva so se zmanjšala za 0,3 na 533,9. Prejšnji predjemi državi so se povišali za 0,045 na 1.672. To so plačane obresti za izdane blagajniške zapiske. Obtok bankovcev se je znižal za 82,19 na 4.811,9, zato pa so se povečale obveznosti na pokaz za 77,7 na 1.562,7. Obveze z rokom so se zmanjšale za 4,3 na 75,6. Skupno zlato in devizno kritje se je povečalo od 30,34 na 30,36%, samo zlato kritje pa od 29,17 na 29,24%. • Kmečka zaščita je podaljšana, in sicer so še nadalje zaščiteni vsi oni kmečki dolžniki, ki niso obnovili menic. Do 1. oktobra pa se odlože vse eksekutivne prodaje nepremič- nin zaščitenih kmetov. Kakor smo informirani, se namerava na jesen definitivno rešiti vprašanje kmečke zaščite, da bi bilo sedanje podaljšanje zaščite zadnje. Ustanovna skupščina Združenja bank za vrbasko banovino bo v nedeljo. Avstrijska narodna banka je določila obračunski tečaj lire za čas od 20. do 25. aprila za vsa medsebojna izplačila s 42.25 šilinga za 100 lir. Zlato še nadalje odhaja iz Francije. Po izkazu Francoske banke z dne 10. t. m. se je zmanjšala njena zlata podloga za 945 milijonov frankov, skupno z odtokom prejšnjega izkaza pa za 2615 milijonov frankov. Zlati zaklad se je s tem zmanjšal na 62,97 milijarde frankov; v enem letu je padel za celih 18 in pol milijarde frankov. Po izkazu Caisse de Depots et Consignations, vodilnega francoskega kreditnega zavoda, so znašale v času od 1.—15. aprila nove vloge 26 milijonov frankov, dočim so znašali v istem času dvigi 301 milijon frankov. Zlata podlaga U. S. A. je od konca marca do srede aprila narasla od 10.177 na 10.200 milijonov dolarjev. Kontrola za plačevanje Narodna banka je izdala v zvezi s sklepom finančnega ministra o kontroli plačevanja uvoza z dne 6. aprila naslednja navodila in pojasnila: 1. Ob vsakem plačilu uvoženega blaga, ki izvira iz Nemčije ali Francije, je uvoznik začenši z 20. aprilom t. 1. dolžan izročiti pooblaščenemu zavodu duplikat izjave, ki jo je predložil dotični carinarnici ob carinjenju blaga. Ta obveznost izročitve duplikata navedene izjave se nanaša na plačilo blaga, ki je bilo uvoženo po 20. aprilu. 2. Ob opravičenju obveze uvoznika, ki jo je dal pooblaščenemu zavodu pri plačilu v naprej, morajo zavodi zahtevati od uvoznika duplikat navedene izjave, ki mora v vsakem primeru biti potrjena od carinarnice, kakor hitro se iz deklaracije vidi, daje bilo blago uvoženo po 20. aprilu. 3. Vse izjave, ki jih prejmejo zavodi ob plačilu blaga od uvoznikov za njih račun, morajo še isti dan s posebnim pismom sporočiti Narodni banki (z označbo: Narodna banka kr. Jugoslavije — devizni oddelek II). 4. V primeru, da uvoznik ne plača celotne vrednosti uvoženega blaga po posameznih prijavah naenkrat, zadrže zavodi duplikat izjave o uvozu blaga pri sebi, Narodno banko pa morajo samo obvestiti, da izjava obstoji ter sporočiti številko in datum, ki ga je na izjavi zapisala uvozna carinarnica. Zadržani duplikat dostavijo zavodi Narodni banki ob priliki sporočila o izplačilu poslednjega obroka, ki se nanaša na ta primer. 5. Zavodi morajo na primeren način seznaniti uvoznike — svoje komitente z vsebino tega sklepa in z danimi navodili. Poleg tega jih morajo pozvati, da naj kasneje do 20. aprila prijavijo Narodni banki stanje svojih dolgov iz blagovnega prometa proti svojim upnikom iz Francije in Nemčije, a eventualno tudi proti upnikom iz drugih držav, če so tem dolžni za blago, ki izvira iz obeh navedenih držav. V prijavah se mora naznaniti stanje dolgov dne 20. aprila t. 1. V teh prijavah Narodni banki se mo rajo navesti ti podatki (po kro nološkem redu); ime in biva hšče tujih upnikov, in sicer vsa Posebej, znesek dolga po-tujemu upniku in v OhrnY uti ter plačilni roki.. izda fE* za izjave uvoznikov ni li v»i ,f°tministrstvo (bančni ln valutni oddelek) ter