SLOVENSKI LIST COEEEO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. Begistro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. ASO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 7 DE OCTUBRE (OKTOBRA) DE 1938 Núm. (Štev.) 90 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6,—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TTSA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. v Češkoslovaška se je morala vdati FRANCIJA IN ANGLIJA STA NA MONAKOVSKI KONFERENCI PRISTALI NA OKUPACIJO SU-DETSKIH KRAJEV PO NEMČIJI — POLJSKA ZASEDLA TEŠEN VZROKI IN POSLEDICE KAPITULACIJE — PREZIDENT BENEŠ ODSTOPIL Ko smo v zadnjem poročilu o raz-yoju dogodkov v Evropi izrazili bojazen glede zaključkov monakovske konference glede češkoslovaške republike, si le nismo mislili, da bosta Anglija in Francija sprejeli prav vse Hitlerjeve zahteve, kakor se je v resnici zgodilo. Ohamberlain in Dala-■ dier, ki sta v Monakovem sedla za zeleno mizo skupno s Hitlerjem m Mussolinijem, sta na poti v Nemčijo Obletnica smrti kralja Aleksandra L V nedeljo 9. oktobra bodo štiri leta, odkar se je po vsem svetu raznesla vest, da je v Marseju, na poti v Pariz, kamor je bil šel z namenom, da brani življenjske interese našega naroda, izgubil življenje viteški kralj Aleksander I., zadet od krogel, ki jih je sprožila roka zločinca, kupljenega po neprijateljih Jugoslavije. Z bridkimi občutki se spominjamo te tragične obletnice tudi mi v izsel-jeništvu, in še posebe izseljenci iz Primorske, katero je pokojni vladar ljubil tako in še bolj kakor ostale dele prekrasne dežele, kjer žive Jugoslovani. ' Marše j ski zločin jepomenil težko zgubo za ves naš narod, vplival pa je najbrž tudi na razvoj dogodkov v Evropi sploh. V današnjih prilikah, ki vladajo na evropskem kontinentu, se mnogi vprašujejo, ali bi se ne bili dogodki drugače razvijali, ko bi bil kralj-diplomat še živ in zdrav. V tolažbo ob taki žalostni obletnici nam je dejstvo, da se naklepi sovražnikov našega naroda, skovani na podlagi marsejskega atentata, niso izvršili in da se ne bodo nikoli, če homo v slogi delali za skupni napredek vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Obljuba, da si bomo vsak po svoji moči prizadevali delati tako, da se naša narodna država ohrani krepka in zdrava, je najboljša koinemo-racija spomina kralja-zedinitelja, kateremu je v zgodovini našega naroda Ugotovljena večna slava. morda res mislila, da bosta dosegla vsaj nekatere olajšave za državo, kateri so Francozi vso povojno dobo, kot zvesti zaveznici, zagotavljali svojo pomoč, popustila pa sta končno prav na vsej črti. Edino na kar je Hitler pristal — in sicer na Mussoli-nijevo prigovarjanje ter "'da pokaže svojo dobro voljo" — je to, da se okupacija sudetskih krajev po nemški vojski izvrši v desetih dneh namesto v enem iamem. Vse druge zahteve sta zastopnika Francije in Anglije sprejela — celo to, da mora Češkoslovaška pustiti nedotaknjena vsa ona velika obrambna dela, ki so jih na prigovarjanje Francije zgradili ob nemški meji in zaradi katerih so se pri Francozih zadolžili za ogromne vsote, ki jih bodo morali odplačevati, dočim bodo utrdbe služile Nemčiji in proti Češkoslovaški... V Monakovem so še sklenili, da se mora tekom treh mesecev rešiti tudi vprašanje poljske in madžarske manjšine. Poljaki, užaljeni, ker niso bili poklicani, da vsaj indirektno sodelujejo pri monakovski konferenci, niso hoteli čakati cele tri mesece, da bi morda šele na intervencijo tujih vlasti dobili nazaj tešenski o-kraj, marveč so v Prago poslali ultimat, ki ga je Češkoslovaška sprejela, ter zasedli kraje, kjer žive Poljaki. Sedaj tudi madžarska vlada predlaga Čehom, naj evakuirajo kraje, kjer so naseljeni Ogri; preveč odločno pa si ne upa postavljati svojih zahtev, ker sta jo Jugoslavija in Ru-munska opozorili, da bosta takoj intervenirali, če bi madžarska vojska napadla češkoslovaško republiko. Verjetno pa je, da bodo v Pragi ustregli tudi madžarskim zahtevam. Ko je šla sekira, naj gre še topo-rišče! Kaj so pa Čehi mogli storiti, ko jih je Francija popolnoma zapustila ter so radi tega tudi Angleži in Rusi bili razrešeni, da intervenirajo? Uklonili so se Hitlerjevim zahtevam, podkrepljenim s podpisi italijanskega diktatorja ter zastopnikov "velikih zaapdnih demokracij". Kar Čehe gotovo še najbolj boli, je dejstvo, da so v Monakovem odločali o usodi nji- hove države na tako brezobziren, na tako — nediplomatski način, kakor da češkoslovaške vlade sploh ni. Zapuščeni od svojih "velikih zaveznikov", so se pač morali vdati, če se niso hoteli sami izpostaviti navalu Nemčije, ki bi ga bili mogli zadrževati morda nekoliko tednov — kakor so zmerom računali, ko so bili še prepričani, da jim Francija in Rusija v sili priskočita na pomoč — a morali bi, prepuščeni sami sebi, prej ali slej podleči, kar bi pomenilo konec sleherne samostojnosti, za katero so toliko žrtvovali. Z bridkostjo v srcu, ki jo je povečala zavest, da so jih Francozi izdali, so sprejeli diktat iz Monakove-ga in ultimat iz Varšave. Nemške čete korakajo v češkoslovaško ozemlje in v nedeljo bo dovršena okupacija vseh onih krajev, kjer živi vsaj 51 od sto Nemcev. V mnogih drugih o-krajih se bo tekom prihodnjega meseca vršilo ljudsko glasovanje, ki bo odločilo o nadaljnji pripadnosti znatnega števila občin. Odločitev monakovske konference pomeni sicer začasno odstranitev vojne nevarnosti, pomeni pa obenem veliko fašistično zmago, iz katere bosta tako Hitler kakor Mussolini črpala novo samozavest in nove apetite. Kdor je preživel veliko vojno, ki je trajala od 1914. do 1918. leta, prav dobro ve, kaj vojna pomeni, in si je radi tega ne želi. Vojna je uničevanje, ki nikomur nič dobrega ne prinese. Kadar pa, kakor se zadnje čase razvijajo stvari v Evropi, se mnogi vprašujejo: ali ni morda še hujše zlo nego vojna ono nasilje, ki se v mednarodnih odnošajih bolj in bolj uveljavlja? Ali bi ne bilo bolje, da se enkrat sile pravice in svobode spopadejo s silami krivice in nasilja ter se končno iztrebi zlo, ki je v Evropi pognalo tako globoke korenine? S takšnimi mislimi so se gotovo ukvarjali tudi Angleži v zadnjih tednih. Sam miroljubni Ohamberlain je tik pred monakovsko konferenco dejal, da se Velika Britanija ne bi nikoli mogla pognati v vojno zaradi "male in skoro nepoznane državice", pač pa da bi se borila proti nasilju, ki bi ga ena država hotela izvajati na evropskem kontinentu v škodo drugih držav. Tak slučaj je bil dan glede Češkoslovaške, pa vendar ni Anglija intervenirala. Zakaj 1 Iz samega strahu — odgovarjajo nekateri. Strah je brez dvoma imel v vsej tej zadevi odločilno vlogo, vendar pa si ni mogoče misliti, da sta se Anglija in Francija bali — Nemčije. V slučaju vojne bi bila Italija najbrž le ostala nevtralna — pravijo da sta bila Viktor Emanuel in maršal Badoglio odločno proti mobilizaciji ter da je kralj celo zagrozil z abdikacijo — Francija in Anglija pa sta mogli računati na pomoč Rusije, Češkoslovaške in Male antante ter na oporo vsega svetovnega javnega mnenja. Vkljub vsemu temu sta pariška in londonska vlada raje popustili napram Hitlerju. Ko sta to storili, sta se prav gotovo zavedali, da stroške tega miru — ali premirja — ne bo plačala samo Češkoslovaška. Kapitulacija pred Hitlerjem pomeni hud udarec prestižu Velike Britanije in razni poslanci in lordi v londonskem parlamentu govore o narodni sramoti. Za imperij, ki sloni predvsem na prestižu, takšna kapitulacija ni šala. Se mnogo večjo škodo pa pomeni mo-nanakovski dogovor za interese Francije. Nemčija, ki bo vkljul Hitlerjevim nasprotnim zagotovilom, prej ali slej hotela poravnati stare Predsednik češkoslovaške republike Dr. Edvard eBneš, ki je te dni odstopil račune s sosedo onstran Rena, se je močno ojačila — šteje svojih 80 milijonov prebivalcev — in njen vpliv se bo močno razširil po Evropi, tako v političnem kakor v gospodarskem o-ziru. Francija pa je izgubila takore-koč vse zaveznike, na katerih pomoč je smela računati doslej. Češkoslovaška bo primorana urediti svoje odnose z Nemčijo, ker po vsem onem, kar se je zgodilo, ne more vztrajati na dosedanji poti. Za preokret praške zunanje politike je bilo potrebno, da je predsednik Beneš, dosedanji prepričan zagovornik prijateljstva s Francijo, odstopil, kar je v sredo storil, in tudi vodstvo zunanjih zadev je v reorganizirani praški vladi prevzel človek, ki velja za prijatelja Nemčije; Chvalkovsky. Na rusko pomoč Francija ne more več računati s preveliko gotovostjo. Rusi ne bodo kar tako požrli grenkega dejstva, da sta Daladier in Ohamberlain brez Li-tvinova sedla k mizi podpisovat usodo Češkoslovaške. Anglija je z Nemčijo dala izjavo, da se njuni državi ne bosta nikoli več spopadli. Kdo pa tedaj pravzaprav še ostane na strani Francije ? Res je s?cer, da je neki skrajni desničar dejal v francoskem parlamentu, da rabi Francija za svojo zunanjo politiko še kaj drugega poleg palače, v kateri ima zunanje ministrstvo svoj sedež, s čimer je pač hotel povedati, da sedanja francoska diplomacija, po njegovem mnenju, ni kos nalogam, pred katerimi stoji. Nikakor pa si ne moremo misliti, da možje, ki vodijo francosko politiko, niso vedeli, kaj in koliko bodo plačali za preprečitev vojne. Če so se torej skupno z Anglijo odločili za bridke žrtve, so morali biti razlogi gotovo zelo težki. In kakšni so bili ti razlogi? Morda se varamo, ampak vse kaže, da sta se Anglija in Francija zbali ruske intervencije v Evropi. Če bi bila izbruhnila vojna, bi Rusija po pogodbi intervenirala. Poslala bi svojo ogromno vojsko preko Rumunske in morda preko Poljske v osrčje Evrope, poslala pa bi najbrž tudi svoje agitatorje. Vrata Evrope bi se bila na stežaj odprla marksistični propagandi, ki bi v kombinaciji z rdečo vojsko mogla brez posebnih težav zanetiti revolucijo v celi vrsti evropskih držav in morda tudi v vsej Evropi. To je bil po vsej priliki oni strah, ki je povzročil, da sta Ohamberlain in Daladier popustila pred Hitlerjem, ki je v Monakovem igral vse za vse. V tem pa je tudi nevarnost, da bosta Francija in Anglija morali še dalje popuščati pred novimi zahtevami fašizma. Edina rešitev iz sedanje situacije je za Anglijo in Francijo veliko oboroževanje, ki bo moglo vsaj krotiti apetit Nemčije in Italije. Zadnji dogodki in Slovani Čisto razumljivo je, da so se naši izseljenci zelo zanimali za politične dogodke, ki so se odigrali prejšni teden s filmsko naglico v Evropi. Do vojne res ni prišlo, kot je bilo predvidevati, a da bodo zaveznice Češkoslovaške na tak nedostojen način prisilile kapitulirati Češkoslovaško, tudi ni nihče pričakoval. . - Če bi Francija, Anglija in Rusija, kot je zadnja tudi hotela, res imele namen nastopiti z orožjem proti nemškemu izzivanju, bi se Nemčija prav gotovo ne vrgla proti vsem, a zgleda, da je Hitler dobro vedel, da' se to ne bo zgodilo, zato je dosegel kar je hotel. Nihče z najbolj povprečno politično izobrazbo ne more verjeti, da sta Francija in Anglija v resnici preprečili vojno v Evropi. Saj se sedaj še bolj oborožujejo nego prej! Pač pa vsakdo razume, da sta se sedaj Francija in Anglija znatno približali fašističnemu bloku, Nemčiji in Italiji. V Angliji se vršijo ta čas velike debate med vlado in opozicijo. A po toči zvoniti je vsekakor pozno. Najpomembnejši nasprotniki sedanje vladne politike so nastopili proti vladi kot George, Churchil, Eden, Attlee in drugi; dva najpomembnejša ministra, mornarice in notranji, sta tudi nastopila proti vladi in prvi je celo odstopil. Zgleda, da je opozicija zelo močna, ki lahko povzroči celo vladno krizo. Prav v nič manjših škripcih ni francoska vlada. Vsled pritiska opozicije in nezadovoljstva ljudstva v splošnem so poverili ministrskemu predsedniku Daladieru diktatorski mandat za nedoločen čas. Poslanska zbornica je sicer odobrila zunanjo politiko francoske vlade, a je bilo razpoloženje* zelo mrzlo, kar pomeni, da premišljujejo, kako bo za v bodoče. Mnogi časopisni poročevalci so mnenja, da sta Francija in Anglija zelo mnogo izgubili na prestižu ne le pri svojem ljudstvu marveč tudi v zamejstvu, posebno pri svojih zaveznicah, Rusiji, Jugoslaviji, Romuniji in Turčiji. Katera država se še more zanesti na zavezniške pogodbe s Francijo in Anglijo? Kot sta v u-sodnem trenutku pustili na cedilu Češkoslovaško, tako bi pustili katerokoli drugo zaveznico. Največja ruska dnevnika "Pravda" in "Izvestja" sta silno napadla Francijo in Anglijo. V Nemčiji in Italiji so zelo veseli, da je vendar enkrat do tega prišlo, kar sta obe fašistični državi že dolgo želeli in tudi na tem ustrajno delali. Do diploma-tičnega preloma med Francijo, Anglijo in Rusijo še ni prišlo, vendar je izjavila Rusija, da če bosta Francija in Anglija sledili politiki, začeti v Monakovem, da bo do tega brez drugega prišlo. Vse pa zgleda, da sta se sedanji francoski in angleški vladi odločili za tesnejšo sodelovanje z Nemčijo in Italijo. Vprašanje je, kot smo v začetku povedali, koliko zaslombe ima v ljudstvu opozicija, toliko angleška kot francoska, ki bi utegnila povročiti padec vlade ter preokreni-ti zunanjo politiko. Če pa do tega ne pride, tedaj se bo fašizem v Evropi silno ojačil ter diktiral svojo osvoje-valno gospodarsko in politično politiko. Proti komu? V prvi vrsti proti Slovanom in proti vsem, ki nimajo dovolj obrambne moči. Že sedaj vidimo, kaj so napravili s Češkoslovaško, ki je bila najizrazitejša demokratična republika v srcu Evrope, ideal velikega Slovana Ma-saryka. Naj takoj povemo, da odce- I Argentinske vesti $ o rJS.s KOMEMORACIJA TRAGIČNE SMRTI KRALJA ALEKSANDRA I. V nedeljo 9. oktobra, ob 5 uri popoldne se bo vršila na Dock Sudu, ulica Viena 1484, Koemmoracija tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. ČLAN KVARTETA "JADRAN" V BOLNIŠNICI Član pevskega kvarteta "Jadran, Tomislav Milostič, katerega tudi naša slovenska kolonija dobro pozna, ker je že večkrat na naših prireditvah sodeloval, je obolel. S prva se je nahajal v bolnišnici Durand, sedaj pa je bil odpravljen v bolnišnico Rawson, dvorana 2, postelja 32, kjer se ga lahko obišče od 3 do 4 popoldne. FRANC ARČON UMRL V Sao Paulo v Brazilu je dne 19 septembra t. 1. za vedno zatisnil oči g. Franc Arčon, doma iz Renč pri Gorici, star 59 let. Naslednji dan so ga ob veliki udeležbi sovaščanov in drugih rojakov pokopali na tukajšnje pokopališče. Predno so dvignili krsto na njegovem domu in potem na pokopališču so mu prijatelji za- peli žalostinko in predno je gruda pokrila njegove zemeljske ostanke je tov. Andrej Mozetič, v kratkih besedah obrazložil pokojnikovo življenje ter ga je izročil v slovenski besedi tuji, a dragi brazilski zemlji. Pokojni Franc zapušča žalujočo soprogo in dva sinova, ki sta že poročena ter hčerko, s katerimi poleg uredništva Slovenskega lista tudi pisec teh vrstic iskreno sočustvuje. Iskreno sožalje pokojnikovi družini izreka tem potom tudi društvo "Ornus", čigar član in soustanovitelj je pokojni bil. pitev sudetskih Nemcev, ni nobena velika škoda za Češkoslovaško, marveč fašistična namera, ki je, da se mora Češkoslovaška popolnoma podvreči njihovemu političnemu in gospodarskemu vplivu ter ločiti od zveze z Rusijo. Nemčija je že pred vojno delala s pomočjo Avstrije, da je držala zapadne Slovane v neslogi in deloma tudi, kot je vsem znano, za svoje suženjske podložnike. Prav isto politiko zasleduje tudi sedanja Nemčija pa s pomočjo Italije. Čeprav se je zapaanim Slovanom posrečilo z velikimi žrtvami ustanoviti svoje lastne narodne države in nima, izven Jugoslavije, nobena večje narodne manjšine v tuji državi, so vseeno gospodarsko in tudi politično še zelo odvisne od držav, katerim so bile svoj čas hlapec. In četudi med zapadnimi Slovani: Jugoslavijo, Češkoslovaško, Bolgarijo in Poljsko ni in nobenega povoda za nesoglasje, vendar ni med njimi prave sloge, za kar skrbita Nemčija in Italija. Tudi med zapadnimi in severnimi Slova-in ni vzroka za nasprotovanje, vendar izven Češkoslovaške nima nobena druga slovanskih držav resničnih prijateljskih stikov z Rusijo. In še to, kot smo prej povedali, hočejo za vsako ceno preprečiti. Zadnje čase čitamo, da bosta barikado med Rusijo in zapadno Evropo tvorili Poljska in Madžarska. Češkoslovaški predsednik republike, dr. Beneš je priporočal vsem manjšim državam, naj usodo Češkoslovaške vpoštevajo ter da naj si začnejo misliti za skupen blok vseh manjših držav, kajti le če bodo zunanje skupno nastopale, je zasigu-ran obstoj tudi vsake posamezne države. Ta ideja bi bila res edino rešilna in zato priporočljiva. Vendar bi morali Slovani še posebej stremeti za medsebojno zbližanje. V kolikor je nam znano, se na tem tudi zelo veliko dela in bo zato do tega prej ali slej prišlo. Največja ovira temu zbli-žanju je fašistično naziranje, ki je tudi v slovanskih državah zavestno ali podzavestno vkoreninjeno in religija, ki je ponekod iz svojega pra- Naznanjamo vsem znancem in prijateljem tužno vest, da je 19. septembra t. 1. preminul v Sao Paulu — Brazilija, v starosti 59 let naš preljubljeni soprog, oče, tast, brat in ded Franc Arčon Pokojnik je bil rodom iz Renč in zapušča tu v Sao Paulu žalujoče: soprogo Pepeo, sina Oskarja in Vinkota, hčerko Valerijo, sinahi Pepeo in Katarino in štiri vnuke, v Ilirski Bistrici pa žalujočega brata Jakoba in svakinjo Marijo. Naj mu bo lahka tuja zemlja! smo dobili! Lansko leto smo bili v Rio Tercero, morda pridemo še kdaj. Pozdrave vsem tamošnjim Slovencem ter obilo sreče! A. C. Mar del Plata. — Bomo spet pošiljali kot želite. Pozdrav! A. B. Darregueira. — Izgubljene številke bomo dostavili. Pozdrav! K. F. B. Blanca. — Naročnine nismo prejeli. Reklamirajte na pošti. Naslov bomo sedaj spremenili. Pozdrav ! A. B. Entre Rios. — Zaostale številke vam bomo po pošti dostavili. Sprejmite naše pozdrave! F. C. Brasil. — Slike bomo ob priliki vrnili. Sprejmite naše iskrene pozdrave! J. S. Capital. — Naslov bomo spremenili. Ko se malo privadite ttreči sitni gospodi, menjajte službo, ker boste lahko več zaslužili. Mnogi primorski Slovenci ne moremo gojiti podobne ideje kot jih lahko vi. Bodočnost jugoslovanskega in sploh slovanskega naroda je na svoji zemlji, ki jo imamo dovolj, in ne v tujini. — Škoda, da me ni bilo doma. Najiskrenejši pozdrav! S. K. D. "Ornus" — Ker smo dobili že prej poročilo o smrti vašega člana nam ne kaže objavljati dveh. Pozdrav! Zahvala Družina umrlega se globoko gi-njena zahvaljuje vsem Slovencem v Sao Paulu, ki so na tako lep in blag način spremili k večnemu počitku ljubljenega pokojnika, ter vsem tistim, ki so se udeležili maše zadušni-ce. Hvala za tople besede izgovorjene pri odprtem grobu in za mile zvoke nagrobnice, s katero ste se poslovili od njega. Iskrena hvala tudi društvu "Ornusu", ki se je skoraj s celotnim članstvom in lepim vencem poslovilo od dolgoletnega člana. Nepozabljeno bo ostalo v naših srcih razumevanje, ki ste ga nam izkazali v teh težkih urah trpljenja in žalosti. Žalujoča družina Arčon. DELEGACIJA SOKOLA DOCK SIJD - BOCA PRI ČEŠKOSLOVAŠKEM MINISTRU Te dni je posetila delegacija Sokola iz Dock Suda, obstoječa iz 8 članov, češkoslovaškega ministra gosp. dr. Františeka Kaderabeka ter v imenu Jugoslovanskega sokolstva v Argentini izrazila svojo bol nad težko izgubo, ki je zadela češkoslovaški narod ter simpatije katere goji jugoslovanski narod in sokolstvo do bratskega naroda. Gosp. minister se je ginjen zahvalil deputaciji za izraze bratske solidarnosti ter se s člani dolgo prijazno razgovarjal. KDOR IŠČE DELA Ta teden je bilo več ponudb za ženske službe, pa se ni nobena priglasila. Rojaki, če ve kdo za kakšno delo. naj javi nam. I11 če kdo išče dela, naj vpraša najprej pri nas. Pomagajmo si medsebojno! Delo dobi poročena kuharica z dobro plačo, hrano in stanovanjem za moža, brez otrok. Istotam tudi sobarica. OBJAVA KR. POSLANIŠTVA Charcas 1705 —■ Bs. Aires Kr. jugosl. poslaništvo želi izvedeti kje se nahajajo in poziva, da se pri njem zglase naslednji naši izseljenci : Barač Ivan. Zadnji njegov znan naslov je bil: Necochea 1283, Buenos Aires. Jurčič Djuro. Javil se je 1937 leta iz Bs. Airesa, ulica Cotagaita 1811. Jankovič Fabijan iz Sv. Marije. Imenovani se menda nahaja v neki tukajšnji norišnici. Če bi pa kdo od rojakov vedel za naslov katerega zgoraj imenovanih, je naprošen, da ga javi poslaništvu. Franc Sežon iz Martinjaka pri Cerknici, srez Logatec. V Argentino se je priselil 1928 leta. Zadnjikrat se je zglasil 1931 leta. Boncelj Franc iz Dupelj pri Kranju. Dospel je v Argentino 1927 leta. Leta 1932 se je zadnjikrat javil. Kovačevič Franjo. Star je okrog 66 let. v Argentino je prišel leta 1928, pa se od leta 1932 ne javlja več svojcem. IZ REDNIŠTVA IN UPRAVNI-ŠTVA T. K. Chaco. — Misel je lepa, zato smo nekoliko popravljeno vašo pesnitev priobčili. Pišite kaj o tamkajšnjih gospodarskih razmerah, posebno Slovencev. Pozdrav! F. K| Pcia. Córdoba. — Kot pišete ste tamošnji Slovenci zadovoljni 7. delom in da ste zdravi, česar tudi nam želite. Hvala! Naročnine ni- vela poslanstva prešla v politiko. <<♦> <♦> •:«• •:♦> •:♦> <♦> •:♦> •:♦> <♦> :♦> <♦:• •:♦> •»> ;•:«», $ AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI g ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO * ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno $ S I I 8 § perilo. $ I S Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO 1 5 reumatične KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 <» •<♦> <♦> :♦> <♦> »> '♦> ¿FOTOGRAFIJA r\A MODERNA" ■ C*« CALLE 4M .>:♦> •:♦> . -se- . >' CANGALLO : .-ase >»>: >a»: >»' >x< >»>": 42 v Kje je dvorana? KJER SE BO VRŠILA PRIREDITEV PRAKTIČNE ZVEZE IZ VSEH DELOV MESTA DO DVORANE: Tramvajska zveza po Riveri. — 87 Cnacarita-Tetiro, 94 Chacarita-Plaza Mayo, 95 Chacarita-Chacabuco y Moreno, 96, 97, 87. Omnibusi po Riveri. _ Buenos Aires Villa Pueyrredón-Pl. Mayo, 4, Ciudad de Buenos Aires V. Pueyrredón-Chacarita P. Mayo. General eBlgrano Chacarita-Constitución. 87 ki vozi Retiro-Lope de ; Vega-Palomar. Colectivos po Riveri. — 13 V. Pueyrredón-Aduana, 15 V. Puey- rredón Chacarita-P. Mayo. Tramvajska zveza po Canning. — 89 Plores-P. Italia. 87 Chacarita-Retiro. Omnibusi po Riveri. _ Buenos Aires Villa Pueyrredón-Pl Mayo, 4 Chieago-Pl. Italia-Retiro, 12 de Octubre, Puente Alsina-Pl. Italia. Unión Comercial, Flores-Pl. Italia, 89 Honduras-Caballito-Flo-res-Pl. Italia-Retiro. Colectivos po Canning. — 23 Lacara-Retiro. NOVI NAROČNIKI NAROČNIKE PRIJAVILI t. 171. Vidmar Angela Št. 172. Lakner Franc M 173 Beučič Lojze „ 174. Švagelj Josip yy 175. Sulič Paulina 176. Krševan Fani yy 177 Pahor Franc 178., Brišar Anton yy 179 Flander Jakob >> 180. Flander Jakob yy 181. Ščurk Lojze 182. Ščurk Lojze yy 183. Brenči Juan 184. Turin Ludvik y> 185., Cigoj Milena 186. Toplihar Edvard yy 187. Poravan Ljudmila 188. Duša Karlo yy 189 Kodelja Tomaž j, 190. Kodelja Tomaž 191 Blokar Lojze 192. Piščanc Veronika 193. Pucelj Lojze »» 194. Adamič Lojze 195. Paulovič Ivan 196. Adamič Lojze »1 197 Špel ar Anton 198. Lakner Franc yy 199. Turk Rafael 200. N. N. 201. Salvador Ema 202. Salvador Ema 203 Gleščič Franc 204. Mozetič Anton 205 Mozetič Ivan 206. Mozetič Anton 207 1 Berginc Silvester 208. Volarič Andrej 209. Zvankovič Štefan 210. Devetak Janko 211 Dekleva Karlo 212. Merkel R. 213 Boštjančič Anton >> 214. Mozetič Anton 215 Zupančič Feliks »» 216. N. N. 217 Špacapan Maria 210. špneapan Maria j> 219. Kralj Margarita n 220. Kralj Margarita Naročniki in naročnice! Pridobite nam vsaj vsak enega novega naročnika. Odločite se, da napravite to še ta mesec., ta teden , takoj ob prvi priliki. Če napravite vi vašo dolžnost bomo brez nadaljnega tudi n'1 našo obljubo izpolnili ter izplača*1 obljubljeno nagrado. Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji Sporočam slovenski naselbi- § ni, da bom ob priliki 25 letnice . moje fotografske obrti, vse * preuredil ter razstavil moje de- ^ lo, kjer se bo lahko vsak pre- v pričal o mojih neprekosljivih $ izdelkih. VELIK POPUST PRI 9 FOTOGRAFIRANJU g i Ne pozabite A a FOTO "LA MODÉRNA" * S. SASLAVSKY $ $ Av. SAN MARTIN 2579 $ Telefon: 59-0522 - Bs. Aires v ? >«0»> im X:<+>M»:<&-Xs> i | i !¡í ú R v ¡ 1 >¿ 1 « 'S ú <«• <♦> <« Ü <♦> •:«• •:♦> •:♦> <«• •:♦> •:«• KROJAČNICA m mw wM t "PRI ZVEZDI" 1i IrilF , 'fíV T il i' I i ir 2 f-J Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam STANISLAV MAURIč DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires mam a» «K>t» MtmaMtimamem Núm. (štev.) 90 SLOVENSKI LIST Str. 3 5? I i i Vesti iz organizacij :>5K-,.x«- >:♦>.. ^m.yjmom. smomc sammt m mz ymsm& -¿memsm: m:« msom^M^mm IZ BRAZILIJE Kako je s slovenskimi tečaji je tako ali ni? Vedno smo bili mnenja, da med izseljenci ni in ne sme biti nasprotovanja, bodisi ideološkega ali verskega. Slovenski izseljenci smo vsi brez izjeme delavci. Zato med nami ni in ne sme biti razlike. Se pa še vedno dobijo med nami taki, ki so mnenja, da če ni nasprotovanja, sploh ni napredka, da je pravzaprav pravi napredek ravno v nasprotovanju. Teh misli morajo seveda biti samo ljudje, ki nimajo v bodočnost nobenega določenega vpogleda. Radi priznamo, da Slovenci kulturno, gospodarsko in politično ii-smo še dozoreli. Kako neki, saj smo bili vedno le hlapci tujim gospodarjem, vedno podrejeni, bodisi kulturno, gospodarsko ali politično. Vendar se v vseh primerih ne moremo sklicevati na našo podrejeno preteklost, kajti čestokrat si naši ljudje namenoma škodujejo in nasprotujejo iz gole zavisti in škodoželjnosti ter menda že prirojene nesloge. Da ,]e naše mnenje pravilno, nas navaja tudi dejstvo, da dobimo več iskreno-nosti in vzajemnosti med tistimi ljudmi, ki jih po mnenju "nrosvitiene-j-šil)" ni posegla "kultura" v tolikšni meri kot njih. Torej koristi nekaterim takozvana "izobrazba" samo zato, da lažje škodujejo svojemu bližnjemu! Kot smo že v začetku povedali, smo izseljenci izključno samo delavci. Zato med nami ne more biti no-hene načelne razlike. Vsi se trudimo, da si kolikor mogoče ¿boljšamo položnj in zagotovimo boljšo bodočnost. Seveda, če pa kdo misli, da oni delavec, ki javno izpoveduje, da ljubi svojo domovino in drugi, da veruje v Boga in tretji, da ne veruje niti v Boga niti v hudiča in da je za delavca ena sama mednarodna domovina, ne more biti sprave, da je med delavci vsled tega kaka bistvena razlika, ki se ne da premostiti, tedaj to med ljudstvom vedno nasprotovanje, kajti mi ne verujemo, da bodo kdaj vsi ljudje na svetu enako mi-slijj, izvzemši, če se vklonimo fašizmu, kjer kot vidimo v Nemčiji in Italiji, ?amo eden ali nekaj ljudi misli, vsi drugi so samo slepo orodje. Kot vidimo postane tak narod kot od gospodarja naščuvan pes: daj ga, daj ga. In ko bi enkrat vse sosede ogri-zel in morda vse poklal, kaj pa potem? Treba bi bilo pač začeti misliti! Med delavci ne more biti nobene razredne razlike, četudi bi se delili na prej omenjene ideologije. Vsaka ideja in misel je lepa, če prihaja iz srca in je nesebična. Žalostno je samo, da se čestokrat na čelo lepih idej postavljajo ljudje, ki zato niso najmanj sposobni ali pa iščejo samo osebnih koristi. Kaj takega pa ti se ne moglo nikoli dogajati, če bi bili ljudje, kot smo v začetku rekli, kulturno, gospodarsko in politično «reli. Kar se tiče kulture je v bistvu in resnici samo ena, če je kultura, če ne pa kultura ni, a moti se kdor misli, da ima morda kultura od koga določene meje. Kultura je brezmejna ter jo imajo ljudje pravico iskati na vse strani. Nekateri trdijo, da imamo danes več kultur in najmanj pa tri: delavsko, kapitalistično in versko. 6e morda misli kateri delavec, da je hujskanje proti svojemu sotrpinu kulturno delo, če ni njegovega politič nega prepričanja, potem je tak delavec po našem mnenju vse prej kot kulturen, če kapitalisti gojijo posebno kulturo, da proletarjat spada v nižjo vrsto ljudi, potem to tudi ni kultura. In prav tako, če cerkev, vzemimo katoliška cerkev, blagoslavlja gorilna orožja ter vojake, predno Jih pošljejo v% klanje in smrt, tudi cerkev ne stremi k kulturi, marveč Daš nasprotno. A kultura ni tega kriva, če se zlorablja v nekulturne namene. Tudi o socialnem ali zadružnem gospodarstvu ima ljudstvo zelo medle pojme. Mnogi so mnenja, da je politična svoboda tudi gospodarska, kar ni nič res. Zato tudi v takozva-nih demokratičnih državah ali fašističnih ni velike bistvene razlike, a J® v prvih možnost socialnega napredka, do resničnega demokratične-** sistema, če bi se delavstvo hotelo in znalo organizirati, medtem ko v zadnjih ni nobenega upanja. Nešteto je vprašanj, za katere bi se morala naša društva in tudi vsak posameznik zanimati, a tega mnogim niti na um ne pride. Pač pa ne pozabijo nobene prilike, da bi ne ščuvali zoper naš list, ki se trudi kolikor more, da bi prišlo v naši naselbini do treznega, kulturnega, gospodarskega in političnega delovanja, ki bi nam vsem samo koristilo. Rojaki in rojakinje! Oklenite se še trdneje našega lista in naše organizacije "Slovenskega doma", kajti samo v medsebojni strpnosti in razumevanju bomo kaj večjega dosegli. Vemo, da je velika večina našega iz-seljenstva naših misli, a ne zamudite nobene prilike, da pritegnete še ostale v naš krog. NEDELJSKA RADIO - URA V nedeljo je spet pel zbor Slovenskega doma na Jugoslovanski radio-uri. Petje tega zbora vsem zelo ugaja, ne le Slovencem, Srbom in Hrvatom, marveč tudi tujcem. Posebno je bila na mestu "Slovan na dan", ki jo je moški zbor dovršeno podal ter je bilo marsikatero oko, kot so nam sporočili mnogi, solzno doma pri svojem aparatu. V nedeljo pa boste imeli priliko slišati zbor na prireditvi v ul. Ace-vedo 1353. Pridite vsi v določeni uri in ne zamudite lepe prilike. Prireditev "Slovenskega doma" V nedeljo dne 9. oktobra se bo postali žrtev sovražnikov Slovanske- vršila napovedana prireditev Slovenskega doma. Ni nam treba pov-darjati, da bo ta prireditev zelo skrbno pripravljena in bo nekaj posebnega, kot že dolgo nismo imeli prilike videti v naši naselbini. Mešan pevski zbor Slovenskega doma šteje čez trideset oseb ter sta oba zbora, mešan in moški, skrbno izvežbana pod vodstvom tov. Treb-šeta. Tudi dramatični odsek je pod režijo Joškota Živec dobro pripravljen,, ter bo drama "Veleja" brez-dvoma vsem kar najbolj ugajala, o tem smo prepričani. Ker so ravna na ta dan pred štirimi leti v Marselli ubili jugoslovanskega kralja Aleksandra, ki je bil žrtev italijanskega in nemškega fašizma, o čemer smo svojčas in tudi pozneje večkrat obširneje poročali, se bomo ob tej priliki spomnili in počastili spomin tudi te žrtve, kot počastimo spomin vsako leto bazoviških žrtev. Vsi, kot nešteti drugi, so ga naroda. Pri tem je popolnoma po stranskega pomena, kaj je bil kdo, kralj, študent ali delavec in tudi ni važno, kakšnega političnega prepričanja je bil vsak posameznik. Važno je, da se je boril in žrtvoval za našo stvar in da je zato moral od sovražnikov našega naroda nasilne smrti umreti. To se nam je zdelo potrebno pojasniti, da bodo vsi naši izseljenci znali ustvariti pravilno mnenje o organizaciji "Slovenski Dom", ki se bori za resnično kulturno, gospodarsko in politično izobrazbo našega izseljenca. "Rojaki in rojakinje! Pridite vsi na to prvo prireditev Slovenskega doma in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje in znance. Ne smemo pozabiti omeniti, da je bila pesem, ki jo je pel mešan zbor, Noč na Adriji, nagrajena s prvo nagrado. Torej na svidenje v nedeljo! M 99 SLOVENSKI DOM PROSVETNO, GOSPODARSKO IN PODPORNO DRUŠTVO Gral. Cesar Diaz 1657 Buenos Aires VABI — NA — Veliko prireditev KI SE BO VRŠILA V PROSLAVO 9 OBLETNICE OBSTOJA DRUŠTVA 1929 - 1938 V NEDELJO 9 OKTOBRA V ARMENSKI DVORANI V ulici ACEVEDO 1353 tri kvadre od križišča Canning-Rivera Začetek točno ob 16 uri Spored: 1. Otvoritev: Godba. 2. Nagovor 3. Skok: "BORI" (Moški zbor) 4. F. Venturini: "KAM" (Moški zbor) 5. V. Vodopivec: "NOČ NA ADRIJI" (Mešan zbor) 6. Drama v treh dejanjih: "VELEJA" Spisal Anton Novačan OSEBE : Martin Velej, delavec-kočar (35 let) ................ Joško Živec Lenta, mlad kmet (29 let) ...................... Stanko Lisjak Bogatin, bogat vdovec (50 let) .................. Stanko Rijavec Peter, njegov mlinar (18 let) .......................Emil Lozej Daves, razuzdani starec .......................... Janko Koron šiba, drugi razuzdani starec ........................ Franc C%oj Veleja Ana, Martinova žena (25 let) ................Marija šonc Mati Veleja, Martinova mati (65 let) .......... Jelica špacapan ReŽIJA: JOŠKO ŽIVEC PO KONČANEM SPOREDU BOGAT SREČOLOV, PLES IN PROSTA ZABAVA S V I R A SL OVENSKI ORKESTER Vse Slovence iz mesta in okolice vabimo, da se te prireditve udeleže v obilnem številu Odbor Sao Paulo, .17«. septembra 1938. .. I z j a v a. Z ozirom na dopis v reviji "Duhovno Življenje" št. 129 z dne 1. septembra 1938, izhajajoči v Buenos Airesu, izjavljamo spodaj podpisani starši otrok obiskujočih Slovenski tečaj v S. Paulu - Brazilija sledeče: "Da je navadna laž tukajšnega poročevalca revije "Duhovno Življenje" glede pouka v tukajšnjem slovenskem tečaju, češ: "Da je tej deci zabranjeno, da bi smela kaj slišati o jugoslovanskem ali krščanskem duhu". V zadoščenje resnici prilagamo kopje gotovih lekcij, ki se poučujejo v tem slovenskem tečaju in katere so bile podane na prireditvah o-trok tega tečaja, iste se tudi nahajajo prepisane kot naloga v šolskih zvezkih ter so vsakemu na vpogled. Da bo slovenska javnost točneje po-učend o delovanju tega skromnega tečaja materinščine, katerega se skuša že ocl prvega dne njegovega obstoja obmetovati z neresničnim natolcevanjem, naprošamo cenjeno 17-redništvo, da bi priobčilo predstoje-čo izjavo in priložene kopje lekcij. Ker se je z omenjenim dopisom skušalo osramotiti ta edini slov. tečaj v Brazilu pred našo izseljensko in domovinsko javnostjo, je bila poslana ta izjava na sledeča mesta: Kraljevemu Poslanstvu v Buenos Airesu — Uredništvu "Slovenskega Lista" — Uredništvu "Duhovnega Življenja" — Konsorciju "Zvončka" — Rafaelovi Družbi v Ljubljano — U-redništvu "Slovenca" — Uredništvu "Jutra". (Sledijo podpisi staršev.) ** Prepiši lepo v zvezek in se nauči! Razlaga pesmice: "BODI ZDRAVA DOMOVINA" Kdo je spesnil to pesmico? — To pesmico je spesnil Dr. Jakob Razlag. Kje se nahaja pesnik? — V tujini. Koga pozdravlja iz tujine? — Domovino. Kako nazi vi j a on svojo domovino? — Mili slovenski kraj. Katera je torej naša domovina, oziroma naših staršev? — Slovenska zemlja. Kaj je in kje se nahaja ta zemlja i _Slovenija je del samostojne države, ki skupno s Hrvaško in Srbijo tvori močno in ugledno državo: JUGOSLAVIJO. Je vsa Jugoslavija svobodna? — Ne, vsa Jugoslavija ni svobodna. La-komni tujci so podjarmili gotove dele te države in tako je tudi del naše Slovenske in Hrvaške zemlje, najlepši del, vso solnčno Primorsko podjarmila Italija. Bomo mi zato pozabili našo narodnost in naš jezik? — Ne, mi bomo vseeno ljubili in spoštovali domovino naših staršev, svobodno ali pa zasužnjeno, govorili bomo s ponosom jezik naših očetov in pradedov in nikdar ne bomo zatajili njih narodnost. Kako nazivlja še pesnik svojo domovino? — Prekrasni zemeljski raj. Jo je on pozabil v tujini med tujim ljudstvom? — Ne, njemu so tujci prijatelji ali bratje ne. Kaj ji poklanja v dar? — Zvesto srce, ki je ne bo nikdar pozabilo. ** * Govor, ki ga je imel učenec Slovenskega tečaja v Sao Paulu, ob priliki javnih izpitov, ki se vršijo v navzočnosti občinstva Staršev sem slovenskih sin iz domačih pokrajin---- Da, otroci smo slovenskih staršev, samo domačih pokrajin pa ne poznamo..... Toda, dasi smo povečini vsi rojeni v tej gostoljubni brazilijanski deželi, katero je res vsakdo izmed nas vzljubil prav iz srca... vendar vemo, da obstoja onkraj morja košček grude, ki je sveta našim staršem in na katero niso pozabili, dasi šteje njih izseljništvo že desetletje. Istočasno čutimo in razumemo, kako si naši starši prizadevanjo, da bi mi, izseljenski otroci, spoznali in govorili naš materin jezik ter potom njega dobili dostop v vse kulturne zaklade, na katerih je tako bogat... Polagoma, polagoma smo se podali na to pot! In glejte: naš prvotni besednjak se je znatno pomnožil, z lahkoto teče pero, ko prepisujemo slovenske spise in materina govorica ne zveni več tuje... Potom zemljepisa in zgodovine si prizadevamo ustvariti vsaj duhovno sliko domovine naših staršev in prvič stopamo v dotiko s slovenskimi pisatelji in pesniki ter poizkušamo se seznaniti vsaj s trohico njihovih del. Tovariši in tovarišice, razumevajoč usodo naših staršev, ki so raje zapustili domovino, kakor pa da bi zatajili svojo narodnost... prizadevajmo si izpolniti jim njih največjo željo in ta gotovo je: "Da bi njih otroci obvladali materinski jezik".. * * Pri izpitih je govoril učenec III. raz. Slovenskega tečaja sledeče: "To je pač kratek in zelo pomanjkljiv popis enega koščka zemlje, ki bi morala bki naša domovina. A ker nam ni dano, da bi ga osebno poznali, si bomo prizadevali, da ga vsaj dobro spoznamo potom učenja. Iz spoštovanja do materinega jezika, iz spoštovanja do naših staršev, iz spoštovanja do njih rodne grude, moramo \in hočemo spoznati, kaj rodijo naša uolja, naši griči in vrtovi. Vedeti moramo za vsa bogastva, ki jih hrani ta zemlja v sebi. Spoznati hočemo njeno slehei'no goro, reko in mesto ... do se ne bomo morda nekoč vrnili kot tujci... marveč "kot o- troci v materino naročje"... ** * Prvi December. Vsakega 1. decembra obhaja država Jugoslavija svoj rojstni dan. Po končani svetovni vojni, po razpadu Avstrije, so se Slovenci enodušno izjavili za združitev s Hrvati in Srbi. Ustanovljen je bil 16: augusta 1918 v Ljubljani "Narodni svet", katerega je vodil Dr. Anton Korošec in v katerem so bili zastopani vsi Slovenci razen Prekmurcev. 3. novembra 1918 je bila objavljena zgodovinska listina "Narodnega veča", v katerem javlja, da prevzema politično vodstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvega decembra 1918 se je sklenilo zedinjenje: Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so spadali pod bivšo Avstrijo, z državo Srbijo in Črno goro v skupno državo, ki je dobila ime: Jugoslavija in kateri je zavladala dinastija Karadjordjevicev. Njen prvi kralj je bil Peter I. -Osvoboditelj. Ves narod je sprejel to združitev z velikim navdušenjem, katero pa ni bilo popolno, kajti velik del domovine ni bil deležen te svobode. Slovensko Primorje je pri poznejši Rapalski pogodbi pripadlo Italiji in Koroška je pripadla Avstriji. Prvi december je največji jugoslovanski narodni praznik. * E. Gangl: PESEM SLOVENSKE MLADINE Na mesta njih, ki so živeli, za nas čutili in trpeli, in pa umrli so za nas, zdaj kliče nas usodni čas. Vsi zdaj hitimo, da bo delo, : <«• <«v <♦> •:«• ar ¡KROJACNICA MOZETIČ če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! O S O RIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires NOV JUGOSLOVANSKI ŠAHOVSKI MOJSTER Novega jugoslovanskega šahovskega mojstra smo dobili. To je Slovenec Lešnik, ki je na zadnjem osje-škem turnirju dosegel enako število točk kot njegov najnevarnejši tekmec Rabar. Zato ta turnir še ni odločil, kdo zasluži naslov novega jugoslovanskega šahovskega mojstra. Po PRAVOSLAVNI ŠKOF VIKTOR UMRL Skadrski pravoslavni škof Viktor je umrl v visoki starosti v Peči. V ta samostan se je umaknil na stara leta. Prej je bil dolgo časa eparhij-ski škof v Skadru in je zastopal pravoslavno cerkev v Albaniji. Zadnje čase je bil tudi član pravoslavnega sabora. FRANCOSKI BOJEVNIKI V JUGOSLAVIJI Bivši francoski bojevniki, ki so se udeležili borb za osvobojenje Srbije na solunskem bojišču, so po kratkem obisku Ljubljane prišli v Beograd. Tam so najprej obiskali vojnega ministra, nato pa so se šli poklonit pred spomenik neznanemu vojaku na Avali. 10. septembra pa so odpotovali v Opienac in položili venec na grob pokojnega kralja Aleksandra. OTVORITEV JESENSKEGA VELESEJMA Jesenski beograjski velesejem so odprli 10. septembra v Beogradu vpričo kraljevega zastopnika ter ministrov Dušana Letice, Mila Simono-viča in trgovinskega ministra mz. Kabalina, ki je sejem odprl. Glavna sejmska razstava je ribiška razstava. Istočasno je turški poslanik na našem dvoru odprl tudi poseben turški paviljon. V Beograd je prispel tudi bivši francoski trgovinski minister Paul Bastide, ki je odpri posebno francosko razstavo. DEKLE UKRADEL Trgovina z "belim blagom" še vedno cvete po naših južnih krajih. Pa ne samo trgovina, pač pa celo tatvine tega "blaga". Tako ie te dni ukradel harmonikar Agjelkovic iz Varvarina 16-letno dekle v Vrnječki banji. Da, enostavno jo je ukradel. RAVNATELJI BATOVIH TOVARN V BOROVU 80 ravnateljev Batovih tovarn p« vsem svetu je sredi meseca septembra obiskalo Batovo tovarno v Bo-rovu. Ravnatelji se bodo na čelu r-glavnim ravnateljem dr. Janom Bato pripeljali s posebno jugoslovansko ladjo iz Bratislave v Beograd. V Borovu si bodo ogledali vse oddelke tovarne, ki je za zlinpko največja v Batovem koncernu. Sáe- sonc um: >»>:>:«': mg. xm mec :<«< mk met anc . •»> •:♦> «hm sok •»> y»x CA.CENTRAL EUROPEA 469 SAN MARTIN 469 / ■■ . ■ ■ m. UMi .V'ti..,.i Kfj ■ <". ■ NOVI IDRIJSKI DEKAN Naslednik nepozabnega msgr. A. Arka je postal msgr. Lojze Filipič, župnik in dekan v Grgarju. Ko novemu idrijskemu dekanu čestitamo in mu želimo obilo božjega blagoslova na odličnem a težavnem novem mestu, moramo s priznanjem pohvaliti objektivno zadržanje rudniškega oblastva. PROTIŽIDOVSKA AKCIJA V ITALIJI Kazno je, da bo šla tudi v Italiji protižidovska akcija do skrajnosti. Časopisje se zelo pridno peča z judovskim problemom. Polemizira tudi s cerkvenim stališčem v današnjem sporu o rasi, ter navaja iz sive starodavnosti cerkvene zakone in na-redbe glede Judov. Izšla je že nared-ba, da se izključijo od uporabe vse šolske knjige, ki so jih spisali profesorji judovskega pokolenja. Kadar gre za knjige, ki imajo več avtorjev in med temi kakega Juda, se mora vprašati za mnenje ministrstvo. Veliko judovskih profesorjev bo izključenih od poučevanja. Zdi se, da se bo vpeljal tudi "dokaz arijskega pokolenja" za tri rodove nazaj po nemškem vzorcu. Govori se, da so Judje po deputaciji prosili varstva na najvišjem mestu. Mnogo Judov je že zapustilo Italijo, drugi pa se pri svojih podjetjih omejujejo na tekoča opravila, opuščajoč vse nove načrte in investicije. V Trstu je bil prvi protijudovski udarec odstavitev Salema, ki je kristjan, a sin Izraeli-tov. Bil je dober župan. Še večji udarec je bila tiha razlastitev časopisnega podjetja "II Piccolo", ki je bilo last družine senatorja in finančnega referenta v senatu Mayerja, podjetje je prevzela novoosnovana družba, kateri predseduje dolgoletni glavni urednik Alessi, v ozadju pa je baje grof Ciano. Slovenci imajo na Mayerja zelo grenke spomine, zato jih te zadeve puščajo hladne. Ker je bil pa list povrh tega v enem mesecu trikrat zaplenjen, je notranji minister nadaljnje izhajanje lista prepovedal. Eden izmed lastnikov bratov Sokičev je bil do lanske pro-tikonkordatne borbe član poslanskega kluba JRZ. Pozneje pa je nastopil proti vladi ter v to smer preokre-nil tudi pisanje lista. NENAVADEN DOGODEK ZA BEOGRAJČANE Prvo prenašanje slik na daljavo so predvajali v Beogradu na vele-sejmu te dni. Znana tvornica radijskih aparatov "Phillips" je razstavila televizijski aparat, s katerim so potem prenašali slike in zvoke nekaterih beograjskih pevcev in pevk. Dogodek je pomenil za Beograjčane nekaj nenavadnega. TABOR V ČRENSOVCIH 11. septembra je bil v Črensovcih v Slovenski Krajini veličasten tabor, katerega se je udeležilo 18.000 Prek-murcev. Slovenska Krajina je na ta dan dala duška svojim patrijotičnim čustvom in svoji ljubezni do slovenskega naroda. Tabora so se udeležili minister dr. Korošec, ban dr. Marko Natlačen in številni drugi odličniki. Na taboru so govorili vodja Prek-murcev Jožef Klekl, minister dr. Korošec, ki je govoril prisrčno o Slovenski Krajini in njenem voditelju Kleklu, bitn dr. Natlačen pa je orisal delo države in samoupravnih o-blasti za gospodarstvo in kulturno povzdigo Slovenske Krajine v zadnjih letih. Govoril je tudi prelat dr. Matija Slavič, kateremu se moremo zahvaliti, da poteka meja napram Madžarski tako, da nismo izgubili preveč naše krvi. Tabor je bil v celoti najbolj veličasten, kar smo jih doživeli in je korakalo v slavnostnem in pestrem sprevodu 8.000 ljudi, dočim je bilo okrog 10.000 ljudi v gostem in nepreglednem špalirju. O "pogubnosti" socialnih zakonov BEOGRAJSKI LIST "PRAVDA" USTAVLJEN Beograjski dnevnik "Pravda" katerega lastniki so znani bratje So-kici, je notranje ministrstvo ustavilo. Povod za ta ukrep so bili razni letaki, ki so se v Beogradu širili in ki so vsebovali žaljive napade na vodilne državne funkcionarje. Ko je policija naredila v prostorih uredništva "Pravde" preiskavo, je našla precejšnje število imenovanih letakov. Poleg tega je oblast ugotovila, da je list prejemal visoke denarne zneske iz tujezemstva. Tako se je na primer ugotovilo, da je samo v petnajstih dneh list dobil iz tujine cele tri milijone in pol dinarjev podpor. ZGRADBA GIMNAZIJE V TREBI-NJU V Trebinju so 11. septembra na zelo svečan način ob prisotnosti ministrskega predsednika dr. Stojadi-noviča, ministrov dr. Miha Kreka, Stošoviča in Magaraševiča položili temeljni kamen za novo gimnazijsko zgradbo. Prosvetni minister Magara-ševič je imel pri tej priliki govor, v katerem je poudarjal junaško zgodovino Trebinja in bližnjih krajev in poudaril skrb vlade, da se tudi v teh krajih dvigne prosveta in kultura. Da se rtiora vlada posvetiti z vso pozornostjo tem vprašanjem, je vzrok v tem, da si je država uredila mir na svojih mejah po zaslugi pametne zunanje politike, ter pomirila razfrete duhove navznotraj. Po nje- (Glasilo krščanskega delavne» ga ljudstva "Delavska pravica", ki izhaja v Ljubljani je v zadnji štev. prinesla spodaj napisani članek, ki nazorno prikazuje, da krščansko delavno ljudstvo vendar le noče več biti'' ponižna in pookrna ovčica", kot bi nekateri navrhu hoteli, ki se tudi ogrinjajo s plaščem krščanstva. O. ur.) Nekateri slovenski meščanski listi se veselijo, da je spet nastala v Fran ciji vladna kriza. Gojé pač tiho upanje, da bo propadel sedanji režim in da bodo prišli na njegovo mesto gospodje od desnice. Sicer so taki listi pravični, hočejo veljati za ljudske prijatelje, vendar pa jim včasih le uide, da pokažejo pravo barvo: ljubezen do kapitalostično usmerjenih nosilcev javnega in družabnega življenja in stran pred zmago deloy-nega ljudstva. Drugače ne moremo oznameno-vati takih pojavov, kajti trditi, da so krivi morebitne gospodarske krize v Franciji socialni zakoni, predvsem 40urni delavnik, se pravi za vestno trditi neresnico. Vseh težav v Fraiciji namreč niso krivi social ni zakoni, ampak borba dveh svetov za oblast. V Franciji so namreč pripadniki delovnih stanov .že .toliko dozoreli, da so se zedinili na skupen program, s tem programom stopili v javnost in z njim tudi zmagali. Pri uvajanju tega programa sodelujejo tudi katoličani. Če bi bilo to drugod, bi proglasili take katoličane za komuniste in jim hoteli na ta način onemogočiti sodelovanje. V Franciji pa to ni mogoče. Do nastopa sedanjega režima je vladalo in vodilo francosko državo dvesto družin. Ta mala peščica je vladala, prav za prav še danes vlada Francijo. Zaradi teh družin so nastale in še nastajajo vladne krize. Ti bogataši so vod, v katerem so korakali predsednik vlade dr. M. Stojadinovič z vsemi ministri ter ban zetske banovine in drugi odličniki. OBDAROVANJE OTROK Kakor vsako leto, tako je tudi letos na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. g. ban dravske banovine obdaril vse one nižje državne uradnike pri kr. banski upravi, ki imajo šoloobvezne otroke. Vsi ti uradniki prejmejo za vsakega takega otroka po 250 din. Vsega skupaj je g. ban v ta namen razdelil 25.700 din. ' govem govoru se je razvil dolg spre- ZLATK0 BADEL Calle Agüero 2151 U. T. 44 - 3317 BUENOS AIRES VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO BREZPLAČNO • STARA SLJIlfOlflCA BADEL JVOZENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH K PELINKOVEC BADEL 1936 1,21 3.96 10,95 7,3 8,6 V 1,236 0,72 24,135 H stopili v odločilni boj proti zastopnikom delovnega ljudstva. Dobro vedo, če se poizkus združenega nastopa delovnih stanov posreči, če bodo program izvedli in če bodo tudi v prihodnje tako nastopali, potem bo konec njihove oblasti. V borbi za svojo dosedanjo oblast so brezobzirni, tudi državnih koristi jim ni mar. N. pr. beg kapitala iz države ni bil nujen. To je bilo le eno izmed mnogih sredstev, da bi prisilili režim na kolena. Če kdo prebira meščanske liste, bi menil, da se podjetnikom v Franciji zelo slabo godi pod sedanjim reži mom. Bilance pa govore drugače. Na razpolago imamo bilance rudnikov za leto 1936 in 1937. Te nam dajejo tole sliko čistih dobičkov (v milijonih frakov): Rudnik 1937 De la Loire...... 11,87 Carmaux ........ 5,039 Blanzy .......... 14,48 Courrieres .......24,55 Otricourt ........ 11,66 Grand-Combe ____ 5,5 Liévin........... 6,185 Charboun des Bouches d. Rhone. 1,79 Sarre et Moselle .. 33,7 Lens ............. 29,78 Ta slika dokazuje dovolj nazorno, v kako "težkem" položaju so francoski kapitalisti. Dokazuje le eno, da ni bil režim dovolj močan, da bi prisilil kapitaliste, da bi v resnici tudi oni plačali. Kajti dokler imajo podjetja dobičke, ne bi smele rasti cene raznim produktom, kar je primer v Franciji. Porast cen je v korist le produeentom in v breme konsu-mentov. Nastop meščanskih listov osvetljuje tudi njihovo čudno socialno pojmovanje. Pri napadu na sedanji francoski vladni režim se sklicujejo tudi na to, češ vsepovsod delajo celo po 12 ur, le v Franciji je 40urnik. Čudno logika! Ako primorajo drugod, da dela ljudstvo prekomerno in pod slabimi pogoji, ne bi smeli obsojati v konkurenčnem boju naprednejše in so-cialnejše francoske vlade, ampak razmere drugod. Razmere drugod so namreč krive nereda in anarhije v gospodarstvu in v javnosti. Seveda. Drugod imajo besedo ljudje od desnice in polnih žepov. Meščanstvo ni šlo in ne gre mimo kriz vlade delovnega ljudstva v Franciji. Tudi delavstvo ne sme iti. Iz tega se moramo marsikaj učiti. Spoznali smo, da ne pozna kapitalizem ljubezni do države. Državo priznava le toliko in tedaj, če vlada on. Kapitalizem hoče vladati za vsako ceño. Če govori o evoluciji (razvoju) in da mote le po njej priti delavstvo v javnosti do besede, seiljlini. S tem hoče le zadržati naravni razvoj.' Vedno namreč upa, da bo ta prihod še hud in trd. Tudi evolucija ne vodi delavstva po gladki cesti nasproti njegovi prihodnosti. Za to borbo se mora delavstvo dobro pripraviti. Se mora izobraziti, zjekleniti, zostriti svoj razum in pogled v vse javno življenje. Predvsem pa okrepiti svojo zavest in svojo voljo. Visoka šola za to je svobodna m neodvisna delavska strokovna organizacija. KROJACNICA "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) m^lmmmmmmmmmmmsamm ZALOGA DOBREGA VINA Franc Kurinčič Ne pozabi GARAY 3910 — telefon 61-5384 BUENOS AIRES Pozor Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4351 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer. LIMA 1217, I nadstr. TT. T. 23, Buen Orden 3389 Buenos Aires PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE. yswMMMWfflWfflwwsi mswmwm PRVA VELIKA KAMPANJ za „SLOVENSKI UST PRVA NAGRADA Vozni listek za Evropo in naza Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno sreč ko plača naročnino za celo leto. Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje. Kadar govoriš s prijateljem ali prijateljico, ali jim pišeš, loži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naročijo na "SLOVENSKI LIST" Naročniki in naročnice! če le vsak enega naročnika pridob pa je zadeva rešena. Če dobiš več naročnikov, dobiš več srečk in s tem več; možnost, da zadeneš glavni dobitek. NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIS Uprava (Nadaljevanje s strani 3) Kdo izvršuje do tedaj kraljevo o-blast? — Do tedaj izvršujejo "kraljevo oblast" — "kraljevi namestniki". Kdo so kraljevi namestniki? — Kraljevi namestniki so-. Nj. Vis. Knez Pavel Karadjodjevic, Dr. Ra-denko Stankovié in Dr. Ivo Perovié. Kdo je določil te namestnike? — Te namestnike je določil kralj Aleksander I. v posebnem pismu. Kako se pripravlja kralj Peter II. na prihodnji poklic? — Kralj Peter II. se pripravlja na težki poklic, ki ga čaka, s tem, da se pridno uči, u-kvarja se z vsemi potrebnimi vedami, peča se tudi veliko s telesnimi vežbami. Njegova najljubša veda je tehnika v kateri pravijo, da se je izkazal pravi talent. Z vsemi močmi se skuša dobro pripraviti za težak in odgovoren poklic, ki ga čaka v bližnji prihodnosti. ** * Besednjak rojstni dan — aniversario umoriti — assasinar kraljeva oblast — poder real izvrševati — executar mladoleten — menor de edade polnoleten — maior de edade namestnik — regente določiti — nomear pripravljat — prepar-se veda — cienscia odgovoren — responsavel poklic — cargo ** s= Vidov dan: 28. junija. Vidov dan je jugoslovanski narodni praznik. Ves jugoslovanski narod in zlasti Srbi proslavljajo obletnico njihovega poraza pri bitki na Kosovem polju, kjer so se udarili leta 1389 Srbi in Turki. Turkom je načel je val sultan Mu-rat I., Srbom pa knez Lazar. Oba ta voditelja sta padla v boju. Toda srbska vojska ni bila takrat dovolj močna v razmerju s turško in poleg tega je vladala med Srbi velika nesloga kar je bil glavni vzrok, da so bili Srbi v tej bitki kruto poraženi, in sicer 28. junija 1389 — na Vidov dan. Srbi so ohranili svet spomin na to bitko, saj jim je bila v pravi pouk, da: sloga jači — nesloga tlači. V naprej so se skušali složno oja-čiti ter se pripravljati za velik dan — ki naj bi jih rešil turškega jarma. In res je napočil ta dan — ko so leta 1912 v balkanski vojski v bitki pri Kumanovem Srbi strašno porazili Turke in se tako rešili suženjstva. V svetovni vojni so se Srbi osvobodili še drugih tlačiteljev in si po končani zmagi ustanovili skupno^ s Slovenci in Hrvati svobodno državo: JUGOSLAVIJO. ** * Besednjak narodni praznik — feriado nacional proslavljat — comemorar obletnica — aniversario poraz — derota bitka — bataglia nesloga — desuniáo glavni vzrok — principal causa ohranit — conservar svet spomin — lembran^a sagrada napočil dan — raio o dia zmaga — victoria Za III. razred Slov. Tečaja. Frančišek Hušpaur DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR izvršuje vsakovrstne krtnične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klljentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino! FACUNDO QUIROOA 1441 D O O K S 0 D Pesnitev slovenskega delavca Tu v tujini zdüj trpim, i,... u trdo delam, da se živim. A, moj duh tja k domu plava, kjer prve slušal sem besede: Ajatutaja... Stopim na Sveto Goro, od kjer prelep je razgled na vse strani, kot lepšega gotovo ni, kdor ni za lepoto naše zemlje slep. Pred mano Krn, velikan stoji. Pod njim naš slavček mirno spi... Tiran mu pač bil grob je razkopal, njemu, ki usodo nam in njim je prerokoval... Tam na desni tolminske so goi'é, od kjer prihajali veliki naši so možje... A na zapad razprostira se ravan, od kjer prišla je tema k nam. — Zrem za soncem, ki zahaja, čuvstvo čudno me obhaja, kot da v mrak pogreza se tiran, in iz groba ustaja naš Primorjan, ki kliče združen ga Slovan! Pričajo o tem s krvjo oblite gore, Kalvarija, Sabotin in Doberdob, ki naših fantov je slovenskih grob. Nizko pod mano Solkan leži, naš steber iz nekdanjih dni. In dalje tja Gorica draga, po njej duh Antona Gregorčiča se sprehaja, ves žalosten in ves potrt, ko vidi kako trud njegov je uničen, strt. Od druge strani tam prihaja naš Gabršček Andrej, čuvar naših južnih mej. Oba nevstrašena sta bila borca za pravo našo, od začetka do konca. A močno me v srcu zaskeli, ko pogledam tja čez mejo k bratom, ki se obmetavajo z neslogo blatom, namesto, da svobode bi bili veseli, ter si vsi složno v roke segli! Na sveto Goro množica prihaja, trudna sklepa roke in goreče moli: Daj Marija, pomagaj nam v naši boli! Doma otroci lačni želijo kruha, a mati sama lačna ga jim ne more dati, ko ves očetov trud je treba tujcu dati, da spet ogenj na nedolžno ljudstvo bruha. Čuj me Soča, Sava, Drava, Drina, ko na osveto bo klicala domovina in ko bo mati Volga svoje sine zbrala ter jih nam v pomoč poslala: Prestopite vse bregove, sovragov poderite vse jezove. Naj se jeza na sovraštvo zlije, tujca lačnega po zemlji, ubije. Naj se združi vse Slovene pod streho hiše ene! ,< Tomaž Kodelja, Chaco. (Op. ur. Že ime zgorajšnje pesnitve pove, da je notranje čustvo v verzih spisal preprost delavec, ki ne prikazuje nikak izpiljen umotvor, a nazorno prikazuje, kako tudi preprost človek dojmuje slo-vanstvo, kar je pravzaprav zasluga naših velikih pesnikov, ki so svojimi preprostimi besedami, a globoko izkrenostjo prodrli v dušo slehernega našega človeka.) Pozor Rojaki! Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za Bvatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal Obiščite KROJAČNICO LEOPOLD UŠAJ (S* ZA POMLAD tram nudim najmo- . v dernejšega blaga iz " j angleških' tovarn. J Cene nizke, zato jj | v- obiščite me in se bo- j^J . j ste prepričali. OARMENDIA 4947 La Paternal — Buenos Aires Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. boljiici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo ©d 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADAU Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK S U D Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54 - 5172 — 54 - 2094 Korčula Slovo od doma Ko sem odšel iz domače hiše,, kjer | šanim čustvom sem zrl zgodovinske-sem zagledal luč sveta ter sem bil j hribe : Sv. Gabrijel, sv. Marko, sv_ vzgojen pod skrbnim varstvom stare-, Gora, Sabotin itd., kjer so se vršili materinega očesa in kjer sem vsa o- krvavi boji in je umrlo toliko naših troška leta preživel v brezskrbnih j fantov in mož v službi tuje doinovi-sladkih sanjah, se mi je srce krčilo v ne. Oj Doberdob, slovenskih fantov bolesti, ko moreni zapustiti rodni krov. Hotel sem premagati notranje čuvstvo, pa mi je bilo nemogoče. Solze so se mi vlile po licih. Ah, dragi domači krov, morda te ne bom videl nikoli več. Take in podobne misli so se mi vrstile v glavi. S solzami v očeh sem se poslavljal od travnikov hribov in gozda ter sem vse povrsti še enkrat z ljubečim pogledom objel. Vsak grm in vsak kotiček mi je budil toliko lepih spominov in kratke sreče, ki je tako hitro minula. Nikoli nisem mislil, da se bo treba od tako dragih krajev kdaj ločiti, kjer je zakopana vsa sreča mojih mladih let. Četudi je tujina lepa, a tako lepa ni nikoli, kot je domovina. Naši predniki so jo s svojo krvjo branili ter s trudom obdelovali in rahljali trdo zemljo, da bi dala boljšega sadu svo- gro!>. Kjer ste kri prelivali, za svobodo domovine.... Tako poje pesem. A naša domovina še vedno ni svobodna! Ozrl sem se na sv. Goro, kamor roma naše- ljudstvo, da potoži naši nebeški Materi o svojih težavah in ne: sreči; da bi jih rešila suženjstva ter jim vrnila svobodo. Edino nebeški Materi še lahko naše nesrečno ljudstvo molče potoži svoje gorje, brez da bi se balo izdajstva. Prispel sem v Gorico, nekdanjo našo slovensko Gorico. Soča preroško šumi mimo nje, kot ji je naročil nje prerok, Simon Gregorčič, ki spi pod sivim Krnom, a duh njegov je v srcih našega ljudstva. Sedel sem na vlak, ki me je p» dolgih urah pripeljal v Genovo, kjer jim potomcem. Prišlo je drugače, j frm j50 vkrfal na francoski parnilc Zagospodaril je nad našo zemljo in nad našim ljudstvom tujec, ki dela z vsemi sredstvi, da zabriše vsako sled za našim narodom. A naši dedje so vtisnili v to nam posvečeno zemljo trd pečat, ki se ne dá zbrisati nikoli. ČloVek se oklepa zemlje in zemlja se oklepa človeka. Nerazdruž-ljiva sta. Čimbolj nas zatira tujec, tem več odpora je v nas. Prišel pa bo tudi čas osvete. Take in podobne misli so se mi bliskovito vrstile, kot bi gledal preču-dežen film, medtem kor se je poštni voz spuščal navzdol. Še enkrat sem se ozrl na drago domačo vas, predno se mi je skrila za ovinkom in v duhu sem ji izročil zadnji vroč pozdrav: Zbogom Trnovo. Ali te bom še kdaj videl, ali morda nikoli več? Upanje imam, da še! Vlile so se mi solze, dasi sem jih z vso silo zadrževal. Razjokal bi se na glas, zakričal od bolečine, če bi bil sam. Poštni voz je drvel dalje. Z me- Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. CENE ZMERNE • TINOGASTA 5231 Villa Devoto Meudozo, ki je odplul proti Buenos Airesu. Zdelo se mi je, da sem kot ptiček, ki ga izpustijo iz kletke in odleti neznanokam. Brez velikih dogodivščin sem prispel v to zemljo, kjer sem po devetih letih spet objel mamo, ki me je bila ostavila, ko sem imel devet let. Sedaj ko se mi je srce nekoliko u-mirilo, sem moje notranje doživetje skušal spraviti na papir. Vem, d;» moje pisanje ni umotvor, a je bežen srčni utrip mladeniča, ki je kot tisoče drugih moral zapustiti rodno-grudo in se podati v tuji mrzli svet. In slutim, da so vsi oni tisoči, podobno občutili kot jaz. S' tem seveda nisem povedal nič novega, sem le tudi jaz podpisal na pergament z onimi tisoči našo tragedijo. Ivan (Op. ur. Zgornji članek je napisat za naš list neki naš mladenič, ki je pred kratkim prispel iz zasužnjenega Primorja. Zanimivo je, da je fant študiral v Alo.jzijevišču v Gorici, kjer je, kot smo sv«j čas poročali v Slov. listu, škof Margotti prepovedal slovensko besedo, dasi so skoro vsi dijaki sinovi slovenskih staršev. Vkljub temu, kot. imamo ravno v tem fantu lep primer,-"goreči škof za sveto fašistično stvar" ni dosegel onega, kot je nameraval, marveč baš nasprotno. V takšnih razmerah se ni čuditi odpornosti našega ljudstva proti cerkvi, ki pa morajo vse posledice s krvavečim srcem prenašati naši slovenski duhovniki, ki so povečini pošteni ter čutijo z našim ljudstvom. Saj so prišli iz ljudstva, trpijo iti umirajo z njim.) i Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO "LA ESTRELLA" kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne. Priporoča se cenj. rojakom IVAN GAgPARISIÓ Av. Alcorta 2363 Bs. Aires S-se* >»> •;♦> >;♦> <»:■ <♦> § restaurant recreo «"EL CANON V V m-'¿ I * ■i w Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. ■— Krogljišče. Postrežba točna. ■i Se priporoča lastnik PETER BASSANESE JUAN B. ALBERDI y Gral PAZ — Buenos Aires ¿' <«* men xm >m< •:♦> mu w Kako je Tone živel in umrl Ostro je urezal zvonec v jutranjo tišino. Kakor vsak dan, vsake štiri ure, po noči in po dnevi. Kakor ra-belj, ki nemilo vrši svoje neželjeno delo. Na delo Tone, to so pomenili oni udarci, ki so vsako jutro pretrgali trudno spanje nekaterim desetoii-cani delavcev. Daleč tam zunaj je zrastla tovarna. Noč in dan so se vrtela kolesa, grmeli stroji, dimniki usipali oblake dima, delavci pa so delali, so trpeli, so kleli, so zabavljali, se smejali, se norčevali, si med seboj pomagali in nagajali... Kakor vsi, tako tudi Javorjev Tone. Navadil se je življenja v tujini. Vse mu je bila vsakdanje. Le v nedeljo, in to vsako drugo nedeljo, ko je imel prosto, ga je prevzelo nekaj posebnega. Tesno mu je bilo v sobi, in če je stopil ven po poti, če se je umaknil tja v stran naselbine, kamor je le od daleč še prihajal hrum tovarne, ni se mogel izogniti oni tesnobi. Tiste ure mu je kar na vso silo prihajala v misel nedelja od doma. Kako je sekal vipavske pomaranče v jerbas, kako je imel za orgli sestanke z drugimi fanti, kako je pogledoval po dekletih... Toda ne! Tudi to ni bila prava misel. Sram ga je bilo onih mladostnih negodnosti, katere je iz dalje bolj pravilno znal oceniti. Tiste nedeljske ure, ki jih je v tujini preživljal sam s seboj, ko je življenje težilo nanj z vso težo in ga ni raztresala niti pijača niti smeh in ne delo, tiste nedelje so bile njegove misli resne in trezne. Tudi njemu se je včasih zamajalo in so ga osvajale misli, ki so jih vsak dan sipali pro-svetljeni tovariši, ki so večnost prepustili pobožnim devicam, nebesa pa vrabcem. One nedeljske ure je pa v njem vrtal oni nemir večnosti, kateri se kot zadnja božja milost še trdovratno oglaša v vseh, ki niso daru svete vere naravnost zavrgli in vere nevredni postali. Težko je bilo Tonetu, in skoro mu je bila taka nedelja neljuba. K maši bi šel. Toda kam? Saj je ni bilo hiše božje ne daleč ne blizu. Deset ali dvajset legev daleč.... Dolge so bile tiste nedeljske ure in nazadnje jih je le treba s čim okrajšati. V kovčku, v istem, ki ga je spremljal v vojaških letih, je hranil svoje spomine. Tja se je zatekel tudi ob nedeljah, da prežene dolg čas. Prav na dnu je hranil bukvice, ki mu jih je rajna mati dala na pot. "Življenja srečen pot" mu je voščila draga mati in tudi knjižico s tem naslovom mu je za spremstvo podarila. Tone je to knjižico v takih urah duhovnega nemira rad v roke vzel. In ko je knjižico odpiral, mu je oko vedno obstalo na prvih besedah, ki jih je mati podčrtala: "Moj sin, vse svoje žive dni imej Boga pred očmi, in varuj se v greh privoliti". In malo naprej je spet mati potegnila okvfr iz katerega je bral Tor:e; V nebesa le en pot pelja le ozki pot zveličanja. kdor hoče priti v sveti raj, za Kristusom le hodi naj. Takele so bile Tonetove nedelje, one ure, ko se je v njem oglašal božji klic. Ono trkanje, o katerem beremo v Skrivnem Razodetju, kjer pravi sv. Janez: Mimo prihaja dobri pastir in trka na vrata srca in prosi: '' odpri duša draga!" in čaka... blagor mu, ki ni gluh za ta klic! In Tone? Pač ni vedel, kakšna so pota božje Previdnosti. Da tudi Bog dela tako kot mizar, ki ima oblič in rašpljo, pa ima tudi žago, ki v živo ureže in škrtaje vrši svoje delo in neusmiljeno razkosava desko in jo prikroji določenemu namenu. ** * 45 let je imel Tone, ko je ostro-potrkalo na vrata njegovega srca; glasno, trdo, krepko, boleče. Huje kakor tedaj, kadar zareže mizarjeva žaga v desko, da jo razkosa v potrebne dele. Saj se Tone ni mogel več spominjati, pa tudi ne bi hotel tega, ko je jeknil zvoncev klic ono jutro. Bilo je pregrozno. Stroj ga je zgrabil in ga bliskovito pognal med kolesje. Bil je grozen trenutek, ki so ga pa bolj doživeli drugi, kakor pa Tone sam, zakaj objela ga je tema. Šele zvon ga je poklical spet v zavest. Prevzela ga je pekoča bolečina. Kakor ogenj je začutil na vse strani. Ni se mogel ganiti. Kdo ve zakaj se je spomnil groznega prizora ko je nekoč videl na cesti strto človeško truplo, ki ga je 1 razmesaril kamijon. Brez glave in noga je ležala tam ob strani... In on? kdo ve, če ni tale trenutek na robu groba. Saj ni v njem nobene sile več. Ne more ganiti ne roke ne noge... Kaj pa če je nima? ga je v hipu obšla groza. Spet ga je zagrnila noč. Telo je bilo preslabotno, da bi moglo prenesti strašno resnico: da je ena noga odtrgana, druga zlomljena, roke razmesarjene in vse truplo poškodovano. Ko se je Tone drugič zavedel, je bil drugje. Pristopila je usmiljenka. Globoko vprašanje je bilo v njegovih očeh. Usmiljenka mu je ponudila kapljo okrepčila. Ves onemogel je bil Tone in za- vedel se je ta hip, da je trenutek resen. Zavedel se je, da večnost sedaj zanj ni nikaka deveta dežela in ne uganka, temveč kaj verjetno, da stoji že na njenem pragu. Kaj če mu je ta hip stopiti vanjo. V dno duše ga je zagrabila misel, toda močno je stisnil ta hip zobe, da bi se ohranil pri zavesti in pomislil do kraja. Da, večnost! In če mi je čez pol ure ali še prej pogrezniti se vanjo? Če mi bo stopiti pred Boga? Trezno je skušal misliti in tedaj se je domislil in poprosil sestro, če bi mogla poklicati duhovnika. Mraz ga je oblil. Saj niti ne ve, kaj je z njim. Da vidi, da misli, da se ne more ganiti, da ga vse telo boli, to je čutil. V roki usmiljenke je opazil malo knjižico. Razveselil se je Tone, kot da vidi prijatelja, ki mu more pomagati. Saj to je prav njegova knjižica: Življenja srečen pot. Malo je pomislil Tone in prosil, naj mu odpre stran... ni se mogel domisliti. Prosil je sestro, naj pred njegovimi očmi lista in je obstala tam kjer je bilo s svinčnikom označeno "O Jezus, po svojih smrtnih težavah, ki si jih prestal zame, prosim te, da mi daš lahko in srečno umreti, in po smrti priti k tebi v sveti raj, in pri tebi se veseliti vekomaj!'' Prenaporno je bilo vse to. Zatis-nil je oči in sam zase dalje mislil: Jezus Marija Jožef vam izročim svoje telo in svojo dušo, naj z vami združen mirno izdihnem svojo dušo... Sprijaznil se je s to mislijo, da bo treba odpotovati v večnost. Toda brez svete popotnice le ne bi hotel. Spet je oprl oči in ob njem je stal duhovnik. Ubogi Tciie. Ves je bil ena sama bolečina, pa vendar ga je prevzela globoka tolažba, ko je zapazil duhovnika. Ta trenutek je začutil globoko hvaležnost da se v življenju nikdar ni postavil med tiste, ki so veri in njenim služabnikom sovražni. It> še drugo tolažilno misel je imel: Nikdar nisem klel Kristusa. Molitev je postala njegova misel: Glej, Gospod Jezus, ob petkih ob treh popoldne sem prav redko pozabil na Tvojo smrt. Prav gotovo te dovolj nisem 'jubil, moj dobri Odrešenih, pa vendar zaupam, da mi boš usmiljen, ko si mi naklonil to zadnjo milost, da se lahko na smrt srečno pripravim, ko si mi dal, da bom mogel še enkrat, po tako dolgem času, spet prejeti Sveto Rešnje Telo... Pa saj veš o Gospod, da nisem mogel, in to veš, da sem si mnogokrat lo zaželel.... Kaj pa če sem sam tega kriv?---- Bridko ga je zabolelo ta trenutek, ko je doumel, kako slabo je izpolnjeval tisto, kar je največja dolžnost življenja: Kako malo je ljubil Boga, kako malo je ljubil Odrešenika, kako malo mu je bil hvaležen za Odrešenje in za dar zakramenta svetega Rešnjega Telesa. In za tisto malo, kar sem imel srca za Boga, tolikokrat žaljenega, sem vreden, da prideš Ti moj gospod Jezus, da me okrepčaš v tem mojem zadnjem boju. Take so bile Tonetove misli, ko je boril svoj poslednji boj. Če si mi naklonil to neprecenljivo milost, da si mi dal te poslednje trenutke preživeti tako, da morem še prejeti sveto popotnico, si mi pač s tem pokazal, da mi hočeš biti usmiljen, moj dobri Jezus, tako je ponižno izročil Jezusu svoje telo in svojo dušo, ko je poslednjič molil: "Gospod nisem vreden, da greš pod mojo streho ampak reci le z besedo in ozdravljena bo moja duša". Ves miren je obležal Tone in božji mir se je razlil čez njegovo obličje. Nikdar ni nehal ljubiti Jezusa, zato pa mu je izpolnil tudi prošnjo, ki jo je Tone molil sleherni večer: Jezus, Marija, Jožef, naj z vami združen mirno izdihnem svojo dušo. Hladnik Janez CERKVENI VESTNIK 9. okt. je maša na Avellanedi za Marijo Gomboc. Molitve na Paterna-lu ob 4 uri, kjer se pridružimo ev-haristični procesiji, potem pa se zberemo v salonu, ki je pri vhodu v zavod. 16. okt. Maša na Paternalu za Ro-zalijo Ušaj, ki je umrla pred mesecem v Batujah in zapušča tukaj enega sina in eno hčer. V dneh od 9 do 12 okt. se vrši ev-haristični kongres. Da bomo nekoč vredni združiti se z Jezusom v večnosti, kjer bo ravno to združenje popolna sreča in pomiritev vseh želja, moramo imeti do Jezusa že sedaj ljubezen, živo in resnično, ki nas vodi pred tabernakelj in k božji mizi. Tisti, kateremu tega ni mar, bo slišal od sodbi besedo: Ne poznam te! Uporabite torej to priliko in izpriča jmo Jezusu svojo udanost. Priliko za spoved imate v cerkvi svetega Jožefa v Floresu po slovensko. Pri polnočnici med 11 in 12. okt. na Plaza Mayo bo skupno sveto obhajilo za možke. 12. okt. popoldne se vrši slovesna procesija na Plaza Mayo, katere se vdeležiino skupno. \ Hladnik Janez KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPEOIALIZIRAN1MI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdnavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Veliki zavod "RAMOS MEIIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost. RE VMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. CREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAIISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me- OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 108 Mirovič je odhitel k umivalniku, prinesel čašo vode in ulil nekaj kapljic v Natalkina usta. Sedaj jc Mirovič opazil, da ima v žepu nekaj, kar bo boljše delova, kakor voda. Pri slovesu mu je Natalka sama dala steklenico najfinejšega francoskega konjaka. S trepetajočo roko je vzel Mirovič steklenico iz žepa, jo odprl in dal Natalki nekaj kapljic. Ni minilo pet minut, ko je začela Natalka mirno in pravilno dihati in kmalu je dvignila glavo. Oh, Bog! — vzklikne Natalka, — torej niso bile samo sanje — nisem sanjala? Moj brat, moj lastni brat? Med tem ko je govorila to besede, se je malo dvignila s svojega ležišča, potem pa je zopet omahnila in ihte skrila svoj obraz v blazine. Miroviča skoraj ni pogledala. Sramovala se je svojega brata — žrtev s»' je sramovala svojega morilca. Mirovič pa ji je jel govoriti z bla-Rim glasom. Pripovedoval ji je, kaj je privedlo nazaj, kako jo prišel Rko/, okno v spalnico, da bi poiskal listek,"ki ga je Olga zgubila. Povedal ji je, kako jo je našel v postelji, skoraj mrtvo s črno vrvico krog vratu. potem pa jo je drgnil in tnko zo-Pet oživel.. Lepo Na talkino telo jo drhte pod svileno «dejo, Postajalo ji jp vedno kdlj jasno, da ni sanjala, temveč se .le to strašno dejanje zares zgodilo. —• Ob, Mirovič, za joči Natalka, ■ kako sem nesrečna, da sem se zopet vrnila v življenje. Zakaj me niste pustili — zakaj ste me zbudili, kajti sedaj ne bom nikdar mogla pzabiti, da me je hotel umoriti moj lastni brat! Odslej bom ljudi samo prezirala, radi tega edinega človeka, — ki je moj brat. — Ta človek ni več vaš brat! — vzklikne Mirovič. — Kneginja, ta človek vam ne sme biti več brat, — tega zločinca se morate odreči. — Oh, tega ne morem, čeprav je mojo sestrstko ljubezen strašno raz-žalil. — Kneginja, ne smete biti obzirni. Poslušajte me — ne oklevajte — prijavite zadevo policiji, — jaz vam zagotavljam, da pod solncem ni večjega zločinca, kakor je vaš brat. Natalka pa reče tiho: — Če bi ne bil moj brat, če bi ne bil sin moje pokojne matere! Otroka enih staršev sva, moji starši so mu poklonili življenje — mar mu ga smem .jaz vzeti? — Kneginja, o tem boste še pozneje odločali, -— odvrne Mirovič, — sedaj pa vam svetujem, da takoj odidete iz tega dvorca. — Da bi odšla iz tega dvorca — iz moje lastne hiše? — Kneginja, — odvrne Mirovič odločno, — tukaj niste več na varnem. Sedaj veste, kakšen je vaš brat. Nocoj se mu zločin ni posrečil, toda kdo ve, če vam bo Bos tudi drugič zopet pomagal. Kneginja, rotim vas, nc obotavljajte se, temveč pojdite tja, kjer se bomo skrili tudi mi, od tám pa so mu boste lahko maščevali in ga kaznovali. Natalka se vzravna. — Mirovič, vi imate prav, — reče Nntalka, — najprej moram oditi iz tega dvorca, pozneje pa — pozneje bom razmišljala, kaj mi je sto- riti. Sedaj pa bom odšla z vami tja, kjer sta Olga in Elizabeta. — Kneginja, — vzklikne Mirovič, — srečen sem, če vam morem pomagati! — Bodite tako prijazni in odidite za trenutek v sosednjo sobo. Hitro se bom oblekla, ta čas pa me počakajte v sosednjem salonu. V tem trenutku, ko je Mirovič hotel stopiti čez prag, je zagledal na tleh majhen zložen papirček. Mirovič se «sklone in pobere papir. To je bila čudna oporoka, katero je Aron Katz izročil svoji hčerki. To je bil listek, katerega je Olga zgubila. Zgubila? — Morda slučajno — ne — sedaj je Mirovič vedel, da ni bil to samo goli slučaj, temveč božja previdnost. Če bi ne bila Olga zgubila tega listka, bi se Mirovič ne bil vrnil v dvorec in Natalka bi ne bila rešena, kajti čez neakj trenutkov bi bila u-mrla radi pomanjkanja zraka. Mirovič pobere dragoceno listino, ki ni bila vredna samo težkih milijonov temveč je tudi rešilo dragoceno življenje, in jo jc spravil v žep. Čez nekaj trenutkov je prišla v salon tudi Natalka. — Pojdiva, — reče Natalka, — pripravljena sem, kakor vidite! Natalka se ogrne s plaščem. Njen obraz je bil bled, oči pa polne solza. — Vi jočete? — vpraša Mirovič ganjeno. — Ob, kako bi ne jokala, — odvrne Natalka, — ko moram svoj lastni dom zapustiti skrivaj. — Kako naj bi ne jokala, ko sem nocoj spoznala strašno resnico, da moram prezirali svojega lastnega brata. — Mirovič, pred vsem pa ne pozabite nase! Če vas kozaki najdejo tu- kaj, ste izgubljeni. Radi tega morava takoj oditi! — Kneginja, oprostite, — odvrne Mirovič, — če mislim v tem trenutku tudi na vas. Ali ste si priskrbeli potreben denar, ker boste morda potrebovali večje svote, razen tega pa ne smete pustiti tukaj ničesar, kar bi imelo za vas kako vrednost. — Mirovič, imate prav, tam je moja pisalna miza. Natalka stopi k pisalni mizi in odpre skrit predal, ki je bil nabito poln ne samo denarja — zlata in novča-nic — temveč tudi dragocenega nakita obitelji Soltikov. — Pojdite v mojo spalnico, — reče Natalka Miroviču, — in bodite tako prijazni ter mi prinesite kov-čeg iz usnja. Mirovič ji prinese kovčeg. Natalka pa ga napolni z dragocenostmi in z denarjem. — Sedaj imava vse, — reče Natalka. — Nimava še vsega — s seboj morate vzeti tudi svojo oporoko, ki ne sme priti zločincu v roke. Natalka odpre tudi drug predal, v katerega je spravila oporoko, toda naenkrat krikne prestrašeno: — Oporoka je izginila! Ukradena je! — To je torej jasen dokaz, — odvrne Mirovič, — kaj je vašega brata napotilo k temu koraku. — Tem bolj, — odvrne Natalka, — ker sem ga hotela preizkušati, pripovedovala sem mu namreč, -da sem ga razdedinila. Sicer je pa itak vseeno. Oporoka brez sodnijskega potrdila ne volja ničesar. Natalka vzame še majhno sličico svoje matere, jo spravi v kovčeg, katerega je potom izroči?". Miroviču s prošnjo: — Ali bi mi hoteli to nesti? — Kneginja, zelo rad. — Pojdiva! Natalka je hotela oditi proti vratom, "Mirovič pa je stopil k njej in jo pridržal. — Po tej poti ne smeva oditi. Lahko bi se zgodilo, da bi srečala vašega brata. — Kod naj torej odideva? — Po poti, po kateri sem jaz prišel semkaj. Skozi okno! — Skozi okno? Mirovič pa je odhitel v spalnico, raztrgal odejo na tri dele, katere je pote mzvezal in vrv pritrdil k oknu. — Poglejte močno vrv, po kateri bova splezala navzdol — ali pa se morda bojite? — Če se bojim? Kako naj bi se vendar bala, ko sem pa bila pred pol ure že skoraj mrtva. Medtem ko je to govorila, je odhitela k oknu, stopila nanj in se je-la spuščati v globino. Mirovič je šel za njo, v eni roki je držal kovčeg, z drugo pa se je oprijemal vrvi. Begunca sta prispela na «verando. Prijela sta se za roki in odšla po stopnicah v park. Tako jo morala lastnica tega dvorca pobegniti iz svojega lastnega doma. « Mirovič je našel konja na istem mestu, kamor ga je prej privezal. Odvezal ga je in se obrnil k Natalki. ' »i- — Kneginja, jezdili boste pred menoj v sedlu, ta' ¿vesta in dobra žiyal pa naju bo prinesla skupaj k cilju. Mirovič je pomagal Natalki na konja, potom pa skoči še sam nanj in K SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "N0VE6A LISTA" MATI (Po L. N. Tolstoju.) V daljavi se je raztezala borova šuma, pred njo pa se je razprostirala zelena livada. Sredi livade je stala revna koča, pokrita s slamo in mahom. Nad njo so šumele bele ^reze. Na bližnjem hrastu je v svojem gnezdu čepela štorklja, v sadovnjaku pa so kokoši brskale za črvički. Skozi odprta vrtna vrata je stopil popotnik in. pozdravil starko, ki je sedela na hišnem pragu: "Mir tej tihi hišici in tudi vam, mamica!" Starka je prisrčno odzdravila in rekla: "Čakaj, popotnik, kruha ti prinesem in mleka. Sedi in odpočij se, vidim, da prihajaš od daleč." "Da, kakor lastovka prihajam od daleč in vam nosim prozdrave od vaših otrok", je odgovoril popotnik. Starki so od radosti zasijale oči in hitro je vprašala: "Ali si govoril tudi z mojim sinom Ivanom?" "Njega omenjate najprej — ali ga imate najrajši?" se je začudil popotnik in nadaljeval: "Eden izmed vaših sinov, mamica, dela v šumi, drugi je pastir, konje pase, žalostne pesmi poje, gleda v zvezde in vzdihuje po domu, tretji pleza po gorskih strminah, prenočuje z ovcami in sliši samo krik orlov v višinah. Vsi pa hrepenijo po vas, mamica in vas od srca pozdravljajo." "Kaj pa je z Ivanom?" je zaskrbljeno vprašala starka. "Na koncu vam moram povedati žalostno vest. Ivanu je hudo. Toča mu je uničila vse pridelke, beda in glad sta se naselila v njegovi koči. V hudih skrbeh mu potekajo dnevi. V svoji bridkosti je pozabil na vas, mamica. Pozabite tudi vi njega!" Starka je odvedla popotnika v hišo, vzela s police hleb kruha in ga izročila popotniku, rekoč: "Nesi to Ivanu!" Potem je vzela iz skrinje srebrn kovanec in med jokom rekla: "Revna sem sama, a nesi tudi to Ivanu!" Popotnik se je še bolj začudil in vzkliknik: "Mamica, mnogo sinov imate, zakaj daste enemu izmed njih vse?! Ali imate Ivana najrajši?" Starka je dvignila proti nebu svoje velike žalostne oči, oblite s solzami, in odgovorila: Mladinski kotiček "Vsem skupaj moj pozdrav in blagoslov, dar pa samo njemu, kajti mati sem, on pa, moj Ivan, je najbolj nesrečen izmed vseh!" (Prevedel M. K.) Soča Soča jaz slovenska reka sem, ki v tujo oblast zdaj prišla sem. Iz naših gor vsa bridka priihtim, kot ogromna solza k morju se valim. Tam onkraj Triglava imam sestrice tri: Ime jim je Sava, Drava in Drina. Svobodna njih pesem šumi, govori: Domovina, domovina, domovina!... Potožila sestricam sem svoje gorje. Razkrila sem materi, Volgi, srce. Sestrice in mati obljubile so vse, da iz suženjstva rešijo kmalu me té! Tomaž Kodelja, Chaco Vladko Klemenčič: POMLAD SE VRAČA Ptiček mi na črešnji poje, da odmeva po gorici, na srce potrka moje v svoji sladki govorici. Zemlja rjava me pozdravlja, kliče na zeleno polje: zdaj naj časa ne zapravlja, kdor ima kaj dobre volje. Ptiček s črešnje je odletel, drugim, da pomlad oznani, kjer je bil, je vrh zacvetel in zadišal na vse strani. MODROVANJE 1. Kar lahko storiš danes ne odlašaj na jutri! 2. Kdor mlad vino pije, olje na ogenj lije. 3. Voda je najboljša pijača. 4. Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne. 5. S kakršno mero boš meril, s tako bodo tebi merili. 6. Vsak je svoje sreče kovač. 7. Lastna škoda ga izuči, komur povedano ni. 8. Kdor s svojimi stariši lepo ravna, častno in večno srečo ima. 9. Zunaj lepota, znotraj praznota. 10. Le tam se naseli, kjer pesmi doné, — kjer cvetejo rožce in ptički zgolé; — tam veduo boš našel najboljše ljudi, — hudobnim pa cvetja in petja mar ni. A. Pin. MATI (Iz zbirke: "Tolminske pesmi") Vse noči, vse noči, vse leto dni kot nad vode so sklonjene vrbe, nad posteljo mati sloni in dete doji. Vse dni, vse dni od pomladi do jeseni dela na polju, ječi pod bremeni, da dete živi. Vse dni, vse dni, odkar je mati, žena trpi, a ko dete doraste, drugega nima, da bi mogla mu dati, kot trpljenje in bremena, vse dni, vse noči. KER NI PUSTIL PTIČKOV V MIRU Ko so začeli prvi pomladni dnevi in je drevje pognalo prve liste, je že bil Vrtačev Lojzek v logu pod dre-vesi, katere je neusmiljeno stresal, da so popadali na tla vsi hrošči, kateri so do tedaj mirno jedli sladko listje. Oče ga je za tako delo večkrat pohvalil; prav je, da stresaš ta nadležni mrčes, saj drugače nam lahko vniči vse drevje!" Hrošče je potem Lojzek dal v , s t, ««Str iWW ¡.m SMEŠNICE ZA OTROKE Katehet: "Kje si bil rojen, Alfonz?" Alfonz: "Doma." * Profesor vpraša otroke v šoii: "Kakšno obleko nosimo pozimi ko nas zebe?" Francek, ki se je na tako dobro razumel: '' Raztrgano.'' * Mati: "Anica, kako, da si danes tako dolgo spala?" Anica: "Sanjala sem, da sem izgubila punčko, pa sem jo povsod iskala." * Učiteljica: "Francek, povej mi, kako je ime tvojemu očetu!" Francek nekaj pomišlja in reče: "Mojemu očetu je ime tata." * Učiteljica: "Jožek, če ne boš priden, bom povedala tvojemu očetu." Jožek: ' '.Tega pa ne smete, saj ste rekli, da ni lepo, če se tožimo med seboj." Učenjak Učitelj: "Zakaj se dviga živo srebro, če denemo toplomer v vročo vodo?" Učenec: "Ker ga spodaj peče." Naša in argentinska dekleta, ki so nastopala v igri "Dve materi" V šoli Učitelj reče Janezku, ki mu na noben način ne zna odgovoriti na stavljeno vpraašnje: "Meni se zdi, da ti moje vprašanje dela hude težave?" "Vprašanje ne, pač pa odgovor!" se odreže Janezek. škatljice in jira zmagoslavno govoril: "Zdaj boste videli, kaj bom napravil z vami, kar kokošem vas bom straesel! Zakaj po ste prišli na naše drevje, lumpi!" Kadar je pa zmanjkalo hroščev, se je Lojzek odpravil na ptiče in njihova gnezda. Lučal je kamenje za njimi in iztikal za gnezdi. On ni nič vedel, da dela s tem krivico koristnim živalicam in svojemu očetu, oziroma njegovemu imetju. Saj so ravno ptice tiste, ki največ nadležnega mrčesa pojedo. Oče mu tega ni povedal, sam pa do tega ni prišel, ker ni znal citati. Mislil pa si je, da mora tudi ptice uničiti, ker ga je oče pri hroščih tako pohvalil. Nekoč ga je dobil sosed, ko je ravno razbijal iz nekega gnezda pobrana .ja.jeka. Povedal mu je, naj tega nikar ne dela, ker so ptice dobre pevke in nam delajo s tem kratek čas, obenem pa se hranijo z mrčesom, kateri je nam ljudem in drevju škodljiv. Lojzek pa ni ubogal, ampak kar naprej drl za gnezdi. Nekega dne je spet plezal na drevo in se že veselil, kako bo iz gnezda pometal jajčka ali mladiče. Ko je bil ze pod gnezdom, je z desno roko segel vanje, brez da bi videl kaj je v njem. V tem trenotku pa se grozno preplaši in malo je manjkalo, da se ni zmuznil na tla. V gnezdu je namreč udobno ležala velika kača, katera je prišla pred njim na kosilo. Pojedla je vse mladiče, sedaj pa se je hotela na njihovi posteljici odpočiti. Ko jo je Lojzek zbudil, ga je z debelimi očmi pogledala, pri tem pa začela s svojim jezikom sika-ti, kot bi ga hotela pičiti. Lojzek ni od strahu vedel, kaj se z njim godi. Roke in noge so mu odpovedale, zato je štrbunknil na tla. K sreči ni bilo prav visoko, zato se je le malo pobil. Ko so ga nekateri udje zaboleli, se je zavedel, kaj se z njim godi. Navzlic bolečinam se je dvignil in v največjem diru zbežal iz tega strašnega kraja. Ko je bil že precej daleč, se je obrnil in pogledal, ali ne teče za njim tista gnusna kača. Ni jo Več ugledal. Vseeno pa je vnovič začel teči in se je ustavil šele prav blizu doma. Tu se je odpočil, da bi ga domači ne videli takšnega, ker se je zdel sam sebi čuden. Nato je pa sklenil, da ne gre nikdar več iskati ptičkov, kateri so se mu začeli smiliti. konj je oddirjal v noč. Natalka se obrne. Velike solze so ji tekle iz oči, njene ustnice pa so trepetale. — Zbogom, lepi dvorec mojih staršev — zbogom, nekdanji moj dom! Moj brat te je oskrunil. Hotel je u-moriti svojo lastno sestro. Čez eno uro sta prispela Mirovič in Natalka do ostalih beguncev, ki so Miroviča že s strahom pričakovali. Zelo so se začudili, ko so videli, da jezdi z Mirovičem tudi neka ženska. — Vsemogočni Bog, kaj pomeni to? — vzklikne Lebrun. — To je vendar moja gospodarica! Kaj se je zgodilo, da je sredi noči odšla iz dvorca in prišla z Mirovičem semkaj? — Bog — tukaj ni nekaj v redu! Ko so čez nekaj minut slišali, kaj se je zgodilo, so začeli preklinjat morilca. Posebno stari Lebrun se je komaj premagoval in se je hotel na vsak način takoj vrniti v grad in poklicati morilca na odgovor. — Ubil ga bom. — vzklikne Lebrun jezno. — S sabljo ga bom predrl! llotel je ubiti tega angelja. — — Ne izgubljajmo časa, — reče Mirovič, — posvetujmo se kaj bi storili. Sklenili so, da bodo odšli v najem-nikovo hišo in to čimprej, kajti kdo ve, če ne bo poročnik poskusil vsega, da bi zopet ujel begunce. — Naprej — samo naprej! — vzklikne Natalka. — V bližini tega dvorca se me loteva strah. Prej sem ga ljubila — sedaj pa mi povzroča strah! Nikdar, nikdar več ne bom prestopila njegovega praga! Konji so oddirjali po cesti, tedaj pa je Lebrun zavil na desno in jib vodil po velikem travniku. Prispeli so že skoro do sredine nepreglednega travnika, ko Mirovič naenkrat zakliče svojim tovarišem: Poglejte, kako čuden in velik o-blak se je prikradel na nebu. In Mi-rovcič pokaže z roko v smer, od koder so prišli. — — Čudno! — odvrne Lebrun. — Nebo je bilo vendar še pred nekaj trenutki čisto jasno! — To ni oblak, — reče stari Vo-roncov, — to je požar! Sedaj so zagledali tudi že plamene, strašno se je zasvetilo in krvava zarja je prevlekla nebo. — Da, to je požar! — je potrdil Lebrun. Tedaj pa se Lebruti naenkrat zdrzne — opazil je, kako je Natalka trepetala po vsem telesu, pogledal jo je z iskrenim sočutjem. Približal se je mladi kneginji, ki je sedela pred Mirovičem v «edlu, kakor da bi oka-menela. — Jaz vem, kaj pomeni ta požar! — reče Natalka zamolklo. Tu gori moj dvorec! Moj brat je opazil beg, da pa bi skril svoj zločin, je zažgal dvorec — dom mojih staršev, zibelko najinega detinstva. Sedaj je dvignil stari Voroncov stisnjene pesti k nebu in vzkliknil s strašnim glasom: — Bog daj, da bi tudi njega požrli plameni, kakor je on uničil spomin svojega detinstva in svojih staršev! Če je v nebu še kaj pravice — naj se sedaj uresniči in izvrši ono: Kdor prelije kri, naj tudi sam umrje kot žrtev morilca! Smrt in pogin morilcu in požigalcu Soltikbvu! Krog njih je vladala tišina. Tedaj pa je Mirovič dal znak in povorka je krenila, da bi čimprej prispela do najemnikove hiše, ki je bila Natalkina last. Nebo pa je postajalo vedno bolj krvavo. To je bil stražmojster Sergij! Nesrečnežu se je posrečilo, da je prišel sem iz svoje sobe. Lasje in brada so mu popolnoma zgoreli, lice po mu je postalo črno od dima, a obleka je bila čisto uničena. Oči so se mu jezno svetile. Pavel ga je zagledal in v strahu je buljil v njega. — Sergij! — vzklikne naposled — oh, stražmojster, ali ste vi to? — — Da, jaz sem! — odvrne Sergij in ne odvrne pogleda od popačenega ubijalčevega obraza. — Oh, moj dragi Sergij, — moj dragi Sergij — kako sem srečen, da ste zopet pri meni! Pomislite, ta strašna nesreča — moj dvorec, dvorec mojih prednikov — bo pogoltnil o-genj — nesrečen slučaj, neprevidnost kakega sluge. — Pavel umolkne. Solze so ga dušilc in smrtni strah mu je stresal telo. — Pridite, Sergij — nadaljuje tre-petaje Pavel — pridite, morava se rešiti. Vsaka minuta nama lahko prinese smrt — oh, recite mi, kod naj greva — vse je že v plamenih, skozi okno pa bi bilo nevarno. — — Vendar bova skočila — odvrne stražmojster in se približa Pavlu. Pavel stopi korak naazj. Na straž-mojstrovem obrazu je opazil nekaj, kar ga je plašilo, kar sc mu je zdelo nevarnejše, kakor pa pot skozi plamen in skok v globino. — Zakaj ne govorite? — vpraša Pavel stražmopstra. — Recite mi le eno besedico — hvala Bogu — da vas je rešil iz vaše sobe. Gotovo ste le z veliko muko in težavo dospeli semkaj. — Da, zelo težko sem dospel — odvrne stražmojster in stopi še bliže k Pavlu. Pavel je stal kakor okamenel. Ni se upal niti premakniti, ker se je bal, da ga kozak pobije na tla kar z udarcem pesti. Mirno je stal in je poozrno zasledoval vsaki stražmojstrov pogled. — Res, zelo težko sem prišel iz sobe — odvrne Sergij, ki se mu je poznalo po glasu, da se trudi, da bi ostal miren. — Neki prokleti pes je zaklenil moja vrata od zunaj in jaz slutim, da je to bila ista roka, ki je zažgala to hišo. To je bila ista roka, ki je prinesla spm slamo in olje in ki je zaklenila kozake v četrtem nadstropju ! — — Nesrečneži! — vzklikne Pavel licemerno. — Pomislite samo, moj dragi Sergij — dvorec mojih očetov. — Ste sami zažgali! — zakriči kozak. V tem trenutku plane stražmojster na Pavla. Zgrabi ga za p rs a in ga vzdigne visoko v zrak. — Sergij! — vzklikne ubijalec — kaj delate? Ali ste znoreli? — — Znorel? To res ne bi bilo čudno! Toda nisem znorel'in to bom tebi prokletnjk takoj doknzal! Stražmojster vrže Pavla Soltiko-va z vso močjo na tla. Trenutek pozneje že plane na Pavla in mu poklekne na prsa. — Misliš, da verjamem, da je naši al ta požar pooplnoma slučajno? Mar misliš, da bom verjel tvojim čenčari jam 1 — Da, nor sem bil, ko sem se obvezal, da bom umoril tvojo sestro. Deset tisoč rubljev si mi hotel plačati? Prijatelj, daj mi jih sedaj! Kje jih imaš? Priznaj, da mi jih nisi na- meraval izplačati. Sklenil si, da me ugrabi smrt. — Če bi bil mogel spati tako kakor drugi kozaki, bi ne bil slišal, da je nekdo zaklenil moja vrata od zunaj. Takoj sem skočil na noge in pohitel k vratom, ker sem slutil, da nameravaš nekaj podlega. Nisem pa seveda mislil, da boš žrtvoval svoj dvorec. , — Toda prišel sem prepozno! Bil sem ujet kakor miš v past — naposled pa se mi je vendarle posrečilo, da sem se osvobodil in glej sedaj sem tu in ti bom dal zasluženo plačilo! — — Umakni koleno — je stokal Pavel — za vraga, stražmojster, mar se ne bova midva sporazumela? —-V tej hiši je mnogo denarja — poglejte v pisalno mizo, ki sem jo razbil — prisegam vam, da bo polovica vsega denarja vaša, samo če mi pomagate, da najdem skriti denar. Ne — kaj govorim — še več boste dobili! — — Če bi mi tudi vse poklonil — ne bi sprejel — ker me obhaja groza pred denarjem one nesrečnice, ki sem jo zadušil — ne, prijatelj, končano je s teboj, pa tudi z menoj! Nocoj bova svoja lastna krvnika! — Ne, ne boš sedaj umrl — nočem te zadaviti — ne, določil sem zate drugačno smrt! — Pavel zapre oči — groza ga obide — lasje se mu naježe, čelo pa mu oblije hladen znoj. — Rešil sem se zato, da se Tebi maščujem. — — Stražmojster — za jeclja Pavel — ali se nočete več pokoravati svojemu poročniku? — Stari kozak se nasmehne. (Dalje prihodnjič)