plačana V gotuviui. IZHAJA VSAK T011EK, CKTRTEK IN SOBOTO. (Jena posamezni številki Din 1 '50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. Industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. leto X. Telefon št. 552. LJUBLJANA, 17. marca 1927. Tolelon št. 552. ŠTEV. 31. Pogledi na gospodarsko leto 1926. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je izdala pod gornjim naslovom obširno, po vsebini bogato in dragoceno knjigo. Je to v kratkih mesecih že drugo večje delo, koje je izdala zbornica. Pred meseci je izšla knjiga »Naše pomorstvo«, najlepše pozdravljena in zelo laskavo ocenjena zlasti s strani hrvaških in srbskih gospodarskih krogov, a ta teden je zbornica izdala novo delo, ki bo za našo strokovno literaturo brez dvoma prav .dragocena pridobitev. Zbornica izdaja detajlna poročila 0 svojem delovanju običajno o priliki plenarnih sej. Delo pa, ki ga je pravkar izdala, ni običajno poslovno poročilo. Zbornične akcije se tu omenjajo le mimogrede, kjer je to potrebno^ da^ se označi stališče zbornice v važnejših vprašanjih, sicer pa je to, *ar je te dni izdala zbornica, zaokroženo delo, ki nudi v celoti verno in zanimivo sliko gospodarskega življenja v naši pokrajini, so to pravi, živi Pogledi na prošlo gospodarsko leto. Zanimiva publikacija vsebuje naslednje odstavke: Uvodna beseda, finančna vprašanja, socijalna politika, trgovinska politika, železnice, carinstvo, poštni in ^efonski promet, gospodarska zako-0 aK stanovska organizacija, stro-' šolstvo, trgovski in obrtni na- 1 af;<'a.L kreditna vprašanja, pregled o Potrdilih in svedočbah, katere je izdala zbornica leta 1926., trgovski in zadružni register. Šef zborničnega urada g. dr. Fran VVindischer, ki je knjigo uredil, je napisal na čelo dela uvodne besede, koje moramo, tako z ozirom na vsebino, kakor tudi na res izbran slog, dobesedno priobčiti, ker morajo zanimati vsakega naših bralcev; Ker se po razpisu zborničnih voli-l(:v “iso v.e? vršile plenarne seie in r,nJwnpnllke zva. običajna pregledna umnot U P°r°čila, smatramo za nro ^a Podamo ob pričetku leta < n-v! - P°r°čilo o najvažnejših dogodkih in o svojih prizadevanjih v preteklem letu. Pri tem se omejujemo na najvažnejše pojave, pa objavljamo v posameznih zaglavjih izkaze in podatke v številkah, o katerih mislimo, da zanimajo vso javnost in zlasti tiste činitelje, ki se morajo po svojem poklicu in svojem delokrogu zanimati za mnogoštevilna vprašanja gospodarske, finančne, socijalne in stanovske politike. Naše poročilo ima pred vsem informativen namen in praktičen cilj. Zbornica za trgovino, nem *n inc*ustrijo po svojem prostrani m^e'oltroSu zasleduje po najbolj-različnih^eoJ86, važnejše pojave v presoja do|odPk0fda.rsklh ?an?gal! ter no in objektlvnoU' Vprasanf,StVf' tesno zastopstvo’in °'a Pf • 1 današnjih časih ko Je otožnogt ZJ -e]a malone vse gospodarske panoge, imeli prav posebno pred očmi praktične Potrebe in varstvo le prečesto ogroženih gospodarskih in stanovskih interesov industrijskih, trgovskih in obrtnih gospodarjev. Praktično dei0 ,n toijno opravljanje naraščajočih dnevnih poslov obširnega zborničnega delokroga zahteva trdo in redno vsakdanje delo, pa je v živem toku vsakdanjega dela le ob velikem naporu skromnega aparata mogoče pripravljati in obdelovati obširnejši ma-lerijal za objavo po tisku. Zbornični posli so mnogostranski in ob neugod- nem stanju gospodarstva takorekoč dnevno naraščajo. Neogibna zastopstva in nepogrešna odposlanstva, pa vzdrževanje najpotrebnejših stikov z vodilnimi korporacijami po drugih delih naše države in intervencije pri centralnih upravnih mestih jemljejo vsled prostranosti paše države in naše oddaljenosti od prestolice mnogo časa in zahtevajo dokaj denarja. Materialne potrebe so velike, pa neogibne, ako hočemo z uspehom in pridom vršiti naloge obsežnega in važnega delokroga ter zlasti preprečiti, da ne ostanemo osamljeni visoko gori na severu. Malokje je tako resnično kakor pri nas v našem delu, da odsotni navadno nima prav, pa moramo zategadelj skrbeti pri vseh važnejših povodih za udeležbo in dobro zastopstvo, ako v trdem trenju naših gospodarskih koristi nočemo izgubiti še več, kakor itak že izgubljamo pri sedanji gospodarski politiki po svoji eksponirani legi in zbog oddaljenosti od glavnih razpečevališč. V težkih prilikah, v katerih živimo v Sloveniji, imajo naši gospodarski krogi pre-važne skupne interese, pa je neglede na posebne stanovske razmere spričo neprimerno važnejših skupnih interesov industrialnih, trgovskih in obrtnih gospodarjev prav pri nas v Sloveniji potrebna strumna solidarnost že zategadelj, ker bi posamezne stanovske panoge ne imele tiste tehtovi-te vpoštevnosti, ki je potrebna, pa bi tudi ne zmogle onih znatnih materialnih sredstev, ki so nepogrešna za uspešno uveljavljanje stanovskega zastopstva. Ob nedostajanju čvrste solidarnosti bi tudi izgubili vsako možnost specijaliziranja, kakor bi tudi odpadla še zadnja prilika, da se po leg praktičnega dnevnega dela v zastopanju gospodarskih interesov posameznikov in gospodarskih panog more odmeniti vsaj nekoliko časa tudi zbiranju materiala in študiju ekonomskih vprašanj, ki preko interesa posameznika zanimajo celo našo Slovenijo in preko te celo državo, pa so vendar za splošno dobrobit neprimerno večje važnosti nego si posamezni podjetnik, presojajoč razmere samo raz ožji vidik svojih potreb, misliti more. Delo v zborničnem delokrogu zahteva resnega dela, zahteva ljubezni do stroke in stvari, pa popolno posvetitev cele osebnosti temu poslu, čigar moči te dejansko vzamejo v sebe. Zbornica se trudi v težkih prilikah dosegati kar najboljših uspehov, skuša izboljšati gospodarske prilike in osobito napenja vse sile, da očuva naše gospodarstvo novih bremen in nove škode. Obvarovati ga želi izsu-sitve. Obrambeno in podporno delo je postalo za gospodarska zastopstva v Sloveniji zadnjo dobo na žalost glavna naloga. V takih resnih prilikah bi bila resnična gospodarska nesreča, ako bi kdaj došlo do cepitve in slabitve zastopstva v skupni Zbornici za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo. (Konec prihodnjič.) NAŠ UVOZ V LETU 1926, V letu 1926 smo uvozili v našo državo 1,241.054 ton blaga -V vrednosti 7631 milijonov dinarjev. Po vrednosti blaga je došlo blaga iz Avstrije za 1532 (20.08%), iz Češkoslovaške za 1427 (18.70%), iz Italije za 1054 (18.82^) in iz Nemčije za 918 (12.03%) milijonov dinarjev; skupaj skoro 2 tretjini (64.63 odstotkov) celotne vrednosti vsega uvoza. Znatne množine blaga smo uvozili nadalje iz Anglije (5.83%), n Ogrske (4.65%), iz Francije (4.68%), iz Runiu- nije (4.35%), iz Severne Amerike (4.05 odst.), i,z Brazilije (2.46%), skupaj iz vseli navedenih držav 90.52%, to je devet desetin celega uvoza. Ako primerjamo vrednost uvoza v te> države z vrednostjo izvoza iz teh držav, vidimo, da je naš izvoz v Avstrijo večji od uvoza za 5.01%, v Češkoslovaško manjši za 34.23%, Italijo večji za 85,92%, v Nemčijo manjši za 21.12%, v Anglijo manjši za 84.58%, na Ogrsko večji za 4.47%, na Francosko manjši za 46.60% od uvoza, iz Rumunije večji za 135.81% (vštet je naš izvoz preko Braile*), v Severno Ameriko manjši za 83.93% in v Brazilijo manjši za 99.62% od uvoza. ZNIŽANJE DRŽAVNE TROŠARINE NA ALKOHOL IN ŽGANJE. Kakor znano, je vlada sklenila, da potom amandmanov v prihodnjem Ji-, nančnem zakonu zniža trošarino na alkohol in žganje za 8 Din pri hektoli-terski stopnji. Vesti o znižanju so povzročile našemili trgovstvu težko skril), ker bi izgubilo izdatne vsote na zalogah, katere je nakuipilo z vkalkulirano višjo trošarino. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je opozorila odločujoče faktorje na to nevarnost in jih prosila, naj intervenirajo v prilog trgovstvu, da se zaloge, obremenjene z višjo trošarino ob znižanju popišejo in preveč plačana trošarina vrne. Na to opozoritev je dobila od ministra za zgradibe g. ing. Dušana Serneca ipis-mo, v katerem jj gospod minister sporoča, da je o zadevi govoril z g. mini-; strom financ, ki 11111 je izjavil, da je ' predvidel takojšnji popis zalog, da se i gospodarstvo obvarje preteče' izgube, i Tudi jugoslovanski klnb Narodne skup-; ščine se je za zadevo zavzel in brzo-| javno obvestil Gremij trgovcev v Ljulb-; ljani, da je finančni minister obljubil, da se bodo zaloge popisale. — Hvaležno | beležimo ta uspeh slovenskih poslan-: cev, ki je obvaroval naše gospodarstvo več milijonov znašajoče izgube. * * * AKTIVNOST NAŠE TRGOVSKE BILANCE. j Naša trgovska bilanca je za lelo 1926 j aktivna s 186'A milijoni dinarjev ali s j 17 milijoni zlatih dinarjev. Povoljni i uspeh je povzročil izdaten izvoz v če-i trte m četrtletju 1926, ki je za 275 mi-j lijonov dinarjev ali 25 milijonov zlatih j dinarjev presegal uvoz v tej dobi. Ugo-[ tovitev tega povoljnega uspeha je ugod-i no vplivala na borzo, ker se. je že dalje časa domnevalo, da zaključimo lan-j sko trgovsko bilanco z izdatnim defiei-1 toni. * * * TRGOVSKI STIKI MED NAMI IN AMERIKO. V svrlio poglobitve trgovskih odnoša-jev z Zedinjenimi državami je naslovil naš generalni konzulat v Newyorku na vse zbornice v državi okrožnico s prošnjo, da se 11111 vpošljejo naslovi in podatki o našiti tvrdkah, ki bi želele navezati poslovne stike s tvrdkami v Zedinjenih državah. Na podlagi dobljenih podatkov namerava konzulat sestaviti poseben register naših tvrdk. Interesenti naj pošljejo podatke o izvoznem predmetu, o j razpoložljivih količinah, in prodajnih po-! gojili Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. * * * Za izvoznike suhih gob. Tvrdka v Bor-■■!■■ > ii m «aočuoarcarvi»«nwwBBwai Štev. 31. rrnTTiwniirii !*>*• se ali eden ali trije ali v zadnjem času celo deset dinarjev. Če pomislimo, kako velika je brezposelnost posebno med trgovskim osobjem, tedaj si tudi lahko predstavljamo, kako veliko je. število prosilcev za tako imenitna mesta. Vsak upa, da bo njega doletela sreča, pa priloži tiste dinarje svoji ponudbi. Znano mi je, da je neka firma na svoj oglas (v katerem pa ni zahtevala priložitve denarja) dobila 259 ponudb in druga celo 322, čeravno sta bili v teh primerih na razpolago le dve skromnejši mesti. Oglasi, s katerimi se ponujajo dobre službe in imenitni zaslužki, zahteva se pa priložitev denarja, so jako sumljivi in dolgoletna izkušnja pravi, oziroma številni slučaji dokazujejo, da marsikateri oglaševalec hoče priti le do denarja na lahki in ceneni način. Že policija in sodnija je imela s podobnimi oglaševalci posla. Še več bi pa imela posla, če bi se zasledovali vsi slučaji. Mnogo slučajev ostane nepojasnjenih in nezasledovanih. Znan mi je tudi slučaj, da je tak oglas dal v časopise tudi vnet nabiralec znamk. Ta najbrže niti mislil ni, da njegov oglas ni pošten. Govoril sem že z osebami, ki so se ponudile na v začetku omenjen oglas, ki je ponujal tako veliko vsoto lir kot plačo. Nobena ni dobila odgovora, čeravno so vsi priložili po tri dinarje. Govoril sem tudi z osebami, ki so se ponudile nekemu Dunajčanu in priložile zahtevanih 10 dinarjev. Ta Dunajčan je bil vsaj toliko vesten, da je odgovoril. Odgovoril je na koščku papirja, katerega je odrezal kar od ponudbe, in sicer se je glasil odgovor: Au! die Dienste des Offeren-ten wird nicht reflektiert. Podpis je seveda nečitljiv in tudi štampiljke ni. In za teh par besed odgovora je zahteval oglaševalec kar sedem dinarjev. Ali ni to dober zaslužek! Praksa nam pravi, da resne in solidne firme ne iščejo uslužbencev s takimi oglasi. Včasih najdemo tudi oglase, v katerih se zahteva, da mora ponudnik priložiti za vzorce, prospekte itd. določen znesek. Taki oglasi so resnejši, in oglaševalec nima namena, da bi naravnost oškodoval prosilca, le tiskovine in prospekte bi mu naj ta plačal. Nekateri oglaševalci izdelujejo »praktične novosti« in zahtevajo od prosilca, da plača vzorce. Taka novost je v vsakem slučaju praktična za izdelovalca, kor vsaj vzorce proda, za iskalca zaslužka pa navadno taka praktična novost ni dosti vredna, ker marsikateri ima več stroškov in truda kot pa zaslužka. Tedaj ne prilagajte denarja niti ponudbam na take oglase, ampak zahtevajte od neznanega oglaševalca, naj pove kdo je in s čim se peča. Če je 'potem kaj za tebe, plačaj prospekte, vzorce ali tiskovine. Posebno previdni pa bodite, ako se zahteva od prosilca kavcija v gotovini. Spomnite se čevljarja v Rožni dolnu> ki je zahteval od svojih uslužbenk kavcijo v gotovini, je pa to kavcijo zapravil in bil nagrajen od sodnije. Či-tali smo pred kratkim v časopisih, da je na Dunaju nek mesar prigoljufal si z kavcijami veliko šilingov. > So službena mesta pri solidnih m resnih firmah, da se mora položiti kavcija, toda take firme zahtevajo kavcijo ali v vinkulirani hranilni knjižici, v depoju pri kaki banki in podobno. Taka kavcija je varna pred poneverbo. V gotovini pa ne dajajte kavcije, pa magari da ostanete še naprej brez službe; boljše je, da sami porabite svo-je pare, kot pa da bi jih drugi. Glede namena kavcije mora biti dogovor zelo natančen, da ne bo pozneje prepira in celo tožb. Dnevnemu časopisju-bi pa priporočal, da ne priobčuje anonimnih »pasov, v katerih se zahteva priložitev denarja ponudbi. Kdor zahteva denar za odgovor in za drugo, naj pove svoje ime, sicer nima poštenega namena. Vsi tisti pa, ki ste delali ponudbe in prilagali denar, pa ste ostali brez odgovora, sporočite to Trgovskemu društvu Merkur' v Ljubljani, ki bo take slučaje zasledovalo in poskušalo dognati, kdo ropa žepe bednih. Gibanje cen v veletrgovini. Beograjski »Privredni pregled« priobčuje v zadnji številki za meseca januar in februar 1925 o gibanju cen v veletrgovini sledeče poročilo: povpr. 1913 povpr. 1925 1508 1890 1639130611749 1244|1745 1188,1708 1050 ipnuar 1926 tebr. 1926 marec 1926 april 1926 maj 1926 junij 1926 julij 1926 avgust 1926 sept. 1926 oktober 1926 nov. 1926 dec. 1926 januar 1927 febr. 1927 _ _ d j2 iSs-S-š-b ° ‘ g.S ' —.18 5. Voznina iz Trsta do Za- greba » —.30 6. Sodi, ki se odprenrljajo iz naSe države .... » —.50 • Bumping. (Poročilo tajnika g. dr. Cvetka Gregoriča na zadnjem zboru Centrale industrijskih korporacij Od strani naše industrije čujeino jako pogosto pritožbe zoper incaemski dum-ping, s katerim se hoče upropastiti delo naših tovarn. Tako se na primer prodajajo pile (avstrijskega kartela) v naši državi za 19%, odnosno za 21.4%, 45.4% in ‘37.3 odst. cenejše nego so cene v Avstriji, kjer se morajo smatrati za normalne, a ine za pretirane, ker so približno enake cenam v Nemčiji. Italijani prodajajo nudro galico po 21 funtov za eno tono franko meja, tiaai se rabi za produkcijo ene tone galice 280 kg bakra, ki stane 65 tuntov 7ji tono. Torej stane sam baker v eni toni galice 18.2 funta, dočim se z ostankom (2.8 funta) ne morejo pokriti vsi ostali stroški produkcije za eno tono in voznina do meje. Posebno ofočutevajo avstrijski dumping tvornice vijakov za les. Velika dunajska finna prodaja vijake gotove vrste loko Dunaj po Din 12.— za kg. Vijaki iste vrste in iste firme stanejo franko skladišče Zagreb Din 5.40 za kg. V ceniku ponuja preprodajalcem za Avstrijo: >Cene po ceniku z 10% pribitkom, 10%, popustom za preprodajalce v Jugoslaviji pa nudi na isti cenik 48% popusta, 10% posebnega popusta in 15% bonifikacije, ako preprodajalec dokaže z listinami, da so vijaki faktično namenjeni v Jugoslavijo. Bosanska delniška družba za elektriko v Jajcu posebno občuteva dumping — cene italijanske konkurence za kav-stično sodo in klorovo apno. Angleška konkurenca z kavstično scdo se opaža tudi v južnih krajih naše države, posebno za tovarne x nepovoljnimi cenami za sodo. Angleška predaja v južni Srbiji sodo baje po Lst. 12.10 za vagonske dobave cif Solun, dočim je bila prodajna cena v Angliji sami glasom nekega članka: »Kemična industrija« z dne 11. decembra 1926 Lst 17.10, v Antwerpnu Lsit 13.10 in v Nemčiji Lst 12.50—13.—. Dokler sirupa in grozdnega sladkorja niso izdelovali doma, se je prodajalo ameriško blago po 16 dinarjev, pozneje pa po 14- Din za kg. Odkar sta dve naši tovarni začeJi izdelovati omenjene predmete, se prodaja pri nas inozemski sirup in grozdni sladkor pod ceno, t° je ceneje nego stane produkcija. Amerika, Belgija in Holandska prodajajo danes .sirup po Din 9.50 do 9.60 za kg franko sod v vagonu, postavljen nem v Zagreb ali Skoplje. Za produkcijo 1 kg sirupa se potrebuje 2 kg koruze, ki notira danes na borzi v Čikagi ali Njujorku Din 169.— za 100 kg. Skupaj Din 6.96 Ako tej vsoti prištejemo še Din 2.75 uvozne carine in Din 2.— državne trošarine, znašajo tiejanski .stroški 11.71 dinarjev za 1 kg. Pri računu smo vse postavke minimalno računali iu zmoremo z gotovostjo trditi, da so stroški produkcije za sirup mnogo znatnejši, če prav v Ameriki posamezne tovarne dnevno izdelajo do 150 vagonov sirupa in grozdnega sladkorja. Cena sirovega blaga in stroški za izdelovanje sirupa in grozdnega sladkorja znašajo pri nas: 1. Cena koruze za 1 kg sirupa k 150.— .... 2. Stroški produkcije: a) gradivo, kemični in tehn. predmeti, plače in mezde ..... b) sodi .....•• 3. Voznina do Zagreba . • 4. Provizija posredovalcem 5. Trošarina ...... Din 8.10 » » > > > 3.50 0.50 0.44 0.18 2,— ministrstva za trgovino, obrt in industri-j ) in ministrstva za poljedelstvo. Vsako ministrstvo odpošlje po dva zastfitpnika v komisijo. Klavzula o dumpingu v našem zakonu o splošni carinskf tarifi (čl. 17) se glasi: »Ministrski svet se pooblašča, da zviša za inozemsko blago, ki uživa v kakoršni-koli obliki ob izvozu premijo ali ka-kOršnekoli druge ugodnosti, carinsko stopnjo najmanj za toliko, kolikor znaša ta premija ali druga ugodnost.« Po našem mnenju je čehoslovaška klavzula o dumpingu mnogo obširnejša in ugodnejša nego naša. Dočim imamo mi samo pooblastila za njeno vporabo, ima čehoslovaška vlada imperativno določilo. Ustanovitev komisije, ki ima nalog, da ugotavlja vse pojave, navedene v klavzuli, dokazuje energično voljo če-hoslovaške zakonodaje, da se klavzula o dumpingu tudi dejansko porablja. Pri nas se hoče uveljaviti mnenje, da se naša odredba proti dumpingu ne more porabljati napram pogodbenim državam glede blaga, za katero ie naSn carina pogodbeno vezana. Ni nam znano, je-li to mnenje ustreza tolmačenju in praksi v inozemskih državah, ki imajo klavzulo o dumpingu, vendar dvomimo, da je Čehoslovaška uveljavila klavzulo leta 1926 brez resne namere, da jo porabi v danem slučaju tudi proti blagu s pogodbeno vezano carino. Dumping se naročito pojavlja pri predmetih, glede katerih imajo države -produeentinje velik interes za svoj izvoz, a baš za take predmete zahtevajo in dosezajo države vezanje carinske postavke od strani države, v katero se ti predmeti prodajajo. Ako bi sc stalo v mednarodnih trgovskih odnošajih na stališču, da se klavzule o dumpingu ne morejo porabljati za blago z vezano carinsko postavko, bi uveljavljenje dumping-klavzule bilo brezpredmetno in bi se jo sploh ne uveljavljalo. Med tem take klavzule obstoje v raznih državah in v zadnjem času se pripravlja, na primer Rumunija, da jo uveljavi. Po našem mnenju je uporaba klavzule napram pogodbenim državam glede blaga z vezano carinsko postavko samo. takrat izključena, ako je to s trgovsko pogodbo izrecno pogojeno. Ker Čehoslovaška in druge države uvažajo v našo državo razno blago po očitih dumping - cenah na veliko škodo naših producentov, od katerih so posamezne panoge ravno vsled dumpinga zašle v nevarnost, da propadejo, je vprašanje dumping - klavzule za našo industrijo velike važnosti in prosimo ministrstvo, da mu posveti največjo pozornost in potrebno ukrene proti takemu dumpingu, v pogodbah z drugimi državami pa naj si ohrani v tem pogledu proste roke. Po našem mnenju bi bilo najumest-nejše, da se tudi pri nas uveljavi klavzula proti dumpingu, ki bi bila slična čehoslovaški klavzuli. SLOVENIJA IN KREDITI NARODNE BANKE. Skupaj Din 9.72 V stroške še niso vračunjeni davki in odpisi od vrednosti inventarja, poslopij in obratnih naprav. Rame tuje države so uvedle v svoje zakone posebne klavzule proti dumpingu. Pred kratkim je Čehoslovaška z zakonom z dne 22. junija 1926 novelirata zakon o carinski tarifi in ob tej priliki uveljavila klavzulo o dumpingu (žlen VIII.), s katero je imperativno določeno, da se mora za zaščito domačih produktov ukreniti vse potrebno, posebno z uveljavljenjem specialnih carin ali carinskih pribitkov, odnosno z omejitvijo uvoza, ako blago, ki se iz tuzemstva uvaža na čehoslovaško, škoduje domači industriji z izredno konkurenco, na primer izvozne in druge ugodnosti, podaljšanje delovnega časa ali drugih nepo-voljnih socialnih pogojev dela, ali vsled devalvacije valute. Za ugotovitev teh pojavov imenuje vlada komisijo, obstoječo iz zastopnikov ministrstva financ, Grosisti, KI Iščejo odjemalcev med trgovci na deželi, morajo Inserlratl v »TRGOVSKEM LISTU«! V predzadnji številki našega lista smo članku pod gornjim naslovom med drugim poročali tudi 0 stanju meničnega eskonta pri podružnici Narodne banke v Ljubljani. Po informacijah, koje smo prejeli, niso bile navedene številke popolnoma točne, in jih s tem izpopolnjujemo, da ne bi 'bili naši interesenti napačno informirani V našem Članku navedene menice od kom. 388 Din 48,876.090.70 ne predstavljajo stanje eskonta podružnice v Ljubljani na dan 31. decembra 1926, ampak je to stanje podružničnega port-felja menic na imenovani dan. (Mestne menice in tukaj plačljive rimese, eskon-tirane na drugih mestih). Stanje eskonta podružnice v Ljubljani na dan 31. decembra 1926 pa je bilo sledeče: Mestnih menic . kom. 379 Din 46,648.900-70 odposlanih rimes t. j. rimes, es-kontiranih pri nas, a plačljivih na drugem mestu) • • kom. 278 Din 12,411.195'29 torej skupno stanje eskonta na 31. dec. 1926 . kom. 657 Din 69,060.095'99 Štev. 31. %: "-ntAn iiMV wcr i TRGOVSKA POGODBA MED RUSIJO IN TURČIJO. Pogajanja o trgovski pogodbi med Turčijo in Rusijo so se po štiriletni dobi in opetovanem prekinjenju sedaj zaključila Končala so se zlasti zato, ker so Turki odjenjali. Turki so pristali na omejitev svojega izvoza v Rusijo, dočim je ruski izvoz v Turčijo neomejen. Dalje prizna Turčija eksteritorialnost ruske trgovske delegacije. Del turške trgovine z Rusijo .smejo po pogodbi prevzeti zasebne tvrdke, brez posredovanja uradnega trgov skega zastopstva. Turški izvoz v Rusijo so omejili za prvo leto na ca 3.5 milijona dolarjev. * * * RUMUNSKE TOVARNE USNJA. Velike usnjarske tovarne Stare Rumu-nije so se strnile v sindikat, da bi na ta način laže zagospodovale na domačem ligu in da bi velike državne dobave laže razdelile med posamezne tovarne. Usnjarske tovarne v Erdeljski in v Vojvodini so bile presenečene, ko so slišale o tem sindikatu in skušajo doseči sedaj katerokoli približanje na sindikat, ker bi bile sicer izključene od državnih dobav in bi morale svoje obrate reducirati. * * * ČEŠKA STROJNA INDUSTRIJA. Vse češkoslovaške strojne tovarne se dogovarjajo o omejitvi konkurenčnega boja in o olajšanju prodajnih razmer, kakor so se o tem sporazumele že druge industrijske panoge in bo dogovor deloma tudi že z uspehom izvedle. O končni ureditvi sedaj ni mogoče še nič poročati, ker so pogajanja še v začetnem štadiju. Najprvo bodo pač prišla na vrsto tehniška vprašanja, poenotenje dobavnih pogojev, racionalno specializiranje itd., šele pozneje dogovori o cenah itd. Zanimi-Wo je, da so vsa večja podjetja izrekla svojo pripravljenost za sporazumno rešitev vprašanj. Trgovina. Za izvoznike deželnih pridelkov na Moravskem. Češkoslovaška tvrdka želi prevzeti konsignacijsko skladišče deželnih pridelkov za Moravsko. Interesenti, ki bi želeli stopiti v stike e tvrdko, naj prijavijo svoja imena Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Trgovski io mednarodni semenj y Li-Uu. V Lille se vrši pod protektoratom predsednika francoske republike od 1. do 18. aprila t. 1. trgovski in mednarodni semenj. Da omogoči tudi izvoznikom iz Jugoslavije čim cenejšo udeležbo na semnju, je uprava semnja dala na razpolago vsem Zborhicam naše države prostore v svrho ureditve kolektivne razstave vzorcev, grafikonov itd. Stroški bi znašali samo 25 frankov za tvrdko. Naslovi tvrdk bi se objavili v oficijelnem Katalogu. Interesenti, dobijo o tem informacije v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Industrija. Koncentracija v svetovni industriji železne rude. Švedska svetovna družba Grangesberg je osnovala s holandskim koncernom Miiller Co. konzorcij za izkoriščanje Miillerjevemu koncernu pripadajočih železnih rudnih skladišč v Al-geriji in Francoskem Maroku. Napravili bodo novo švedsko d. d., koje delnice bosta prevzeli imenovani dve družbi. Se-veroafriška ruda je španski glede vse-enaka, letna produkcija Miillerje-rudnik a v v Algeriji in Maroku dosege na lato že ca 1 milijon ton. Poleg teh rudnikov ima ipa Miillerjev koncern v Francoskem Maroku še druge in jih bo tudi začel izkoriščati. — Družba GrSnges-berg kontrolira danes že približno polovico svetovnega izvoza Železne rude; naj. novejša poročila pravijo, da hoče združiti ta družba vse druge eksporterije železne rude v kartelu; s tem hoče nastopiti z uspehom zlasti proti ruski konkurenci, uski eksport železne in manganove ru- j® v rokah ameriške skupine Harri-nemške tvrdke Rawack und Griinfeld. Carina. Carinski dohodki. V tretji desetini meseca februarja t. 1. so naše carinarnice pobrale 36,903.721 Din carine. Po cen-tralnih carinskih blagajnah se donos raz- deli sledeče: Beograd 8,365.247 Din, Zagreb 9,228.181 Din, Novi Sad 7,145.338 Din, Ljubljana 0,587.452 Din, Dubrovnik 2,157.267 Din, Skoplje 2,110.522 Din in Split 1,309.714 Din. V celem mesecu februarju t. 1. se je pobralo 124,446.140 Din carine, od 1. aprila 1926 do konca meseca februarja 1926 pa 1552 milijonov, to je za približno 39 milijonov dinarjev več nego je bil ta donos proračunjen. Davki In takse. Avtonomne doklade za leto 1926. Finančna delegacija uradno objavlja, da izide v Uradnem listu štev. 30 z dne 18. marca t. 1. statistika avtonomnih doklad k direktnim davkom za leto 1926. Iz te statistike so razvidni posameznim avtonomnim zastopom za leto 1926 odobreni odstotki in na podlagi teh tudi predpisani zneski doklad. Avtonomne doklade se odmerjajo na podlagi čistega predpisa dokladam podvrženih direktnih davkov brez vsakih državnih pribitkov. Za leto 1926 je znašala za vso Slovenijo odmer-na osnova za avtonomne doklade (čisti državni davek) 17.4 mil. Din, celokupen predpis doklad od te osnove pa 43.5 mil. dinarjev. Skupno z naknadnimi predpisi za prejšnja leta je v letu 1926 znašala odmerna osnova 18,354.500 Din in je bilo v tem letu predpisanih doklad vsega skupaj 45,541.300 Din. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev v Celju razglaša: Na Jožefovo v soboto dne 19. t. m. morejo biti trgovine po sklepu občnega zbora z dne 26. avgusta 1922 odprte do 12. ure opoldne. To odpiranje ni obvezno, tgm-več prepuščeno strokam, katere želijo ta dan obratovati. — Gremij trgovcev v Celju. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da morajo biti trgovine v soboto 19. t. m. na praznik Sv. Jožefa celi dan zaprte. Načelstvo. RAZNO. Listnica uredništva: Sobotna številka »Trgovskega lista« radi praznika odpade. — Uredništvo. Stanje posevkov v februarju. Splošno stanje ozimine je v bitoljski, bihački, baški, kruševaški, užiški, skoipljanski, raški in šumaddjski oblasti zelo dobro, v mariborski in dubrovniški med dobrim in zelo dobrim, v zagrebški in splitski, mostarski, vranjski, bregalniški, tuzlanski, timo-ški, kosovski, niškt, valjevski, sremski, moravski, beogradski, primorsko-krajiški in podrinj3ki dobro, v pedunavski pa slabo. Vreme je bilo v februarju zelo spremenljivo. Ponekod je zapadel sneg, ki se pa ni dolgo držal. Deževalo je skopo v vseh oblastih. Mraz ozimini ni škodoval, izvzemši skopljansko in bregalniško oblast, kjer je uničil mnogo maka. Poplav in drugih elementarnih nezgod ni bilo. Stanje živine je dobro. Krme je dovolj, samo da je v onih krajih, kjer so bile poplave zelo slaba. Borza dela v Mariboru. Od 6. do 12. marca t. 1. je iskalo dela 120 moških in 42 ženskih, 46 moškim in 35 ženskam je bilo delo ponujeno, 26 moških in 17 ženskih je dobilo delo, 67 moških je odpadlo, odpotovalo jih je pa 26 moških in 3 ženske t. j. 29 oseb. Od 1. januarja do 12. marca pa je dela iskalo 1622 oseb, 850 je bilo delo ponujeno, 550 jih je dobilo delo, 544 je bilo črtanih iz evidence in 214 jih je odpotovalo. Pri borzi dela t Mariboru dobijo delo: 24 hlapcev, 17 viničarjev, 10 majarjev, 1 kovač, 1 čevljar, 1 zidar, 2 žagarja, 2 krojača, 1 tesar, 3 vajenci (ključavničar- ske, krojaške in kleparske obrti), 27 kmečkih dekel, 4 sobarice, 7 kuharic, 8 služkinj, 2 vzgojiteljici, 1 hotelska sobarica, 3 postrežnice, 1 šiviljska vajenka in 1 trgovska agentinja. Plače bančnih uradnikov v Avstriji. Državna zveza bančnih >in hranilničnih uradnikov v Avstriji je priobčila sledeče podatke o plačah: 18% uradnikov dobiva do 300 šilingov, 32% do 400 šilingov, 22% do 500, 11 H % do 600, 16K% nad 600 šilingov na mesec. Nasproti temu je Zveza avstrijskih bank in bankirjev ugotovila, da je v devetih dunajskih bankah od 5500 uradnikov in uradnic dobivalo 1. oktobra 1926 do 300 šilingov samo 54%, od 300 do 375 12%, 375 do 450 27%, 450 do 525 16%, 525 do 600 10%, nad 600 šilingov pa 35%. Mednarodna donavska komisija. V soboto 19. t. m. se bo vršilo v Strassburgu, izredno zborovanje mednarodne donavske komisije. V načrtu pogajanj je drugo branje predloga o dogovoru med komisijo in med obema donavskima obrežnima državama, Ruinunijo in Jugoslavijo, tičo-čem se pravilnika Železnih vrat. Prvo branje se je vršilo v januarju v Rimu. Velik uspeh angleškega lista. List »Daily Mail«, ki je dne 8. t. m. povišal število svojih strani na 20, je izšel včeraj v skoro dva milijona izvodih. List pripisuje v uvodnem članku ta uspeh tehnični preuredbi tiskarne in prostorov. >Daily Mail, je s tem prekosil naklado vseh ostalih angleških časopisov dn dosegel svetovni rekord. K temu uspehu so čestitali listu tudi razni zunanji listi in dostojanstveniki, med katerimi je tudi Mussolini. — • štrajk na Poljskem. Po varšavski brzojavki »Berliner Tageblattac je bil proglašen na Poljskem 8. t. m. splošni štrajk v tekstilni industriji. Prizadetih je 130.000 delavcev, v tej industriji zaposlenih. Na dnigem mestu govorimo o prizadevanju poljske tekstilne industrije, da se zavaruje prati češkoslovaški konkurenci, ter o splošnem štrajku v industriji stekla. Melioracijo na Ogrskem. Ogrsko poljedelsko ministrstvo objavlja poročilo, da je bilo v zadnjih dveh letih osušenih 150.0C0 oral, ogromna vsota. Z obdelovanjem bodo pričeli že v letošnji spomladi in upajo doseči produkcijski plus enega milijona met. stotov pšenice oziroma eksportni plus 32 milijonov pen-gii. V proračunu 1927/28 je za melioracije določenih 20 milijonov pengo. Vsega skupaj mislijo izboljšati 1 milijon oral. Gospodarske vesti. V zadnjem času se prekomorske države na vso moč trudijo«, da bi držale cene žita na dosedanji višini. O Indiji beremo, da je letina slabo izpadla in da bo potreben celo uvoz žita. To pride žitnim eksporterjem seveda zelo prav. — Londonska M&reonijeva družba ima nad šest milijonov funtov zgube! Krivo je (vodstvo družbe, ki je denar na prav brezvesten način zapravljalo in ki je uporabljalo denar delničarjev v špekulacijske kupčije. — Izvoz ogrske moke zelo nazaduje. Leta 1913 je bilo od eksportirane količine žita 58 odstotkov moke, lani pa samo 26 odstotkov. Iz teh dveh številk se uvidi vsa težka kriza ogrske mlinske industrije. — Coolidge je povabil Anglijo in Japonska, da razmotrivajo vprašanje razorožitve na morju. — Kriza industrije stekla je na Slovaškem dosti večja kot na Češkem. Pred prevratom je delalo na ozemlju današnje Slovaške 2000 delavcev v 19 tovarnah, danes je 7 tovarn in niti 800 delavcev. — Obtok bankovcev pri češkoslovaški Narodni banki se je znižal za 230 milijonov Kč na 6895 milijonov. Menično stanje je padlo na nenavadno nizko število 78 milijonov Kč; ves kredit je padel na 117 milijonov Kč, kar tudi še nikdar ni bilo. Kovinsko in devizno kritje je znašalo 46%. Drobne vesti. Sloviti automobilist Thomas Parry se je smrtno ponesrečil. Od leta 1924 naprej je imel svetovni rekord, 175.527 indiciranih kilometrov na uro. Rekord je izgubil, ga je dobil spet nazaj in ga zopet izgubil; nazadnje mu ga je vzel major Campbell v 281.386 tem. Parry si ga je hotel spet priboriti in je napravil 3. t. m. več poskusov; veriga pri zadnjem kolesu se je odtrgala, auto se je prekopiceval in je dirjal naprej, veriga se je zadrgnila Parryju okoli vratu in niu je odtrgala glavo od telesa, — Najnovejši Zeppelin, LZ 128, bo prva oceanska zračna ladja. 136.000 m* bo vseboval in 150 km na uro bo vozil, akcijski radij mu bo 14.000 km. Vozil bo 750.000 pisem ali 15 ton, pozneje tudi do 40 potnikov. — Bilanca avstrijske zunanje trgovine za leto 1926 bo za ca 20 odstotkov bolj pasivna kot je bila. v letu 1925. Trgovsko statistični urad v Avstriji se je zelo preustrojil in dela z uspehom na tem, da bo rok priobčanja statistike skrajšal in da bo mesečne rezultate kolikor mogoče hitro objavil. Upajo, da bodo že v letošnjem poletju tako daleč, da bodo v avgustu zvedeli natančne številke trgovine za prošlo leto že okoli 10. januarja prihodnjega leta. Kje smo še mi! In vendar gre tudi pri nas na bolje. — Angleški mornariški krediti za prihodnje leto znašajo 58 milijonov funtov. — V Nemčiji bodo pomnožili število finančnih uradnikov za 2000; to bo stalo samo 10 milijonov mark, dočim se bodo davčni dohodki pomnožili za 200 milijonov mark. — Naše poljedelsko ministrstvo je v svrho olajšanja pri uvozu hmelja posredovalo pri finančnem ministrstvu za odpravo izvoznih tehniških težkoč. — Vladimir Arko v Zagrebu je dobil dovoljenje za zgradbo sladkorne to-varune v Zagrebu. Delajo .poskuse z nasadi sladkorne pese, da bi predelovali samo domači pridelek. — Vidne zaloge sladkorja na svetovnem trgu znašajo okoli 89 milijonov metersk ih stotov. Po svetu. Na koncu leta 1925 so znašale hranilne vloge na Nemškem 1630 milijonov mark, na koncu leta 1926 pa 3090 milijonov, so se torej v enem letu skoraj podvojile. — Italija je prevzela jamstvo za albansko posojilo v znesku 70 in pol milijona albanskih zlatih frankov. To obligacijsko posojilo je najela italijanska družba za gospodarski dvig Albanije, da financira razna javna dela. Ce albanska vlada ne bo mogla plačevati zneskov za obrestovanje in za amortizacijo, bo prevzel odplačevanje italijanski zakladni urad. — Tudi Rumunija je začela kovati zlate novce. Finančno ministrstvo je določilo, naj se iz zlatih palic Narodne banke kujejo novci po 20 in po 25 lejev. Na novcih bo podoba kralja Ferdinanda. — Na Češkem se pripravlja velika akcija za tehniško in strojno rekonstrukcijo zadružnih špiritovih žga-njarn. — Poljski premogovni dogovor so podaljšali do 1. aprila t. 1. Vlada je bila za to, da se dogovor podaljša. — Tri poljske tvrdke so se združile v zvezo, koje cilj je pospešitev razvoja poljske aviatič-ne industrije. — V letošnji sladkorni kampanji na Poljskem je delalo 70 tovarn, 2 manj kot v lanski. Skupna sladkorna produkcija je znašala 5,144.000 met. stotov, za 80.000 stotov več kot v prejšnjem letu. — Ogrske strojne tovarne so v dobri konjunkturi, število delavcev se je v zadnjih tednih dvignilo. Vendar pa izrabljajo strojne tovarne samo 66 % svoje kapacitete. Železna industrija zaposluje sedaj 87.200 delavcev, ob polni izrabi kapacitete bi jih pa lahko zaposlila 56.700. — Poljsko trgovsko brodovje znaša sedaj 20.000 register ton, nekako tretjino enega od velikih modernih parnikov. — Vrednost angleškega uvoza v februarju je znašala 93,852.000 funtov, vrednost izvoza 52,937.000 funtov; trgovska bilanca v februarju je bila torej zelo pasivna. — Indijski zakonodajni zbor v Delhiju, glavnem mestu Indije, je sklenil, da se rupija stabilizira na poldrugi šiling. — De Pinedo je odletel iz Montevideo in nadaljuje svoj veliki polet proti severu Južne Amerike. — Tečaj lire se neprestano dviga. Nadaljevanje italijanske deflacijske politike sili trgovce, da oddajajo inozemska plačilna sredstva. — Ko bo nemška plovbna družba Hapag izvršila svoj gradbeni program, bo imela 1,030.000 ton ladijske vsebine; leta 1914 je imela 1,360.000 ton, po vojni skoraj prav nič. Se torej zelo hitro dviga. — Belgijsko stabilizacijsko posojilo v znesku sto milijonov dolarjev je pred podpisom. — Budimpeška manu-fakturna trgovina B. Kohn in sinovi je postala insolventna, pasiva znašajo 130 tisoč pengfi, aktiva 50.000. Interesirane so dunajske in češkoslovaške tvrdke. — »Karntner Bank« je umaknila svojo poravnalno kvoto 80 odstotkov in ponuja sedaj 60 odstotkov, 40 odstotkov takoj, 20 odstotkov pa v obrokih iz likvidacijskih sredstev. — Jugoslovenski prometni minister je dobil pooblastilo, da nabavi na Poljskem večje število tračnic in drugega železniškega materijala. — Da- TRGOVSKI LIST, 17. marca 1927 TRŽNA POROČILA. Mariborski trg dne 12. marca 1927. 52 slaninarjev je pripeljalo 169 zaklanih svinj na trg, ki so prodajali meso in slanino po Din 10.50 do 25 za kg na drobno ter Din 15 do 17 na debelo; domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 600 komadov. Cene so bile piščancem 25 do 32.50 Din, kokošim 30 do 50, racam in gosem 60 do 80, puranom 75 do 100, domačim zajcem 8 do 25 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, cvetlice, sadike. Krompirja je bilo 6 voz, ki se je prodajal po Din 6.25 do 7 mernik (7 in pol kg) oziroma po 2 do 2.25 Din kg, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2, grah v stročju 18 do 20, čebula 5 do 6, česen 12 do 18, med 35 do -10, maslo surovo 44 do 46, kuhano 45 do 48, čajno 55 do 65 Din kg. — Solata in motovilec 1 do 2 Din kupček, glavnata solata, endivija, ohrovt 1 do 2 Din, karfiol 3 do 10 Din, sveže zelje 2 do 5 Din komad. Mleko 3 do 3.50, smetana 12 do 14, oljčno olje 26 do 36, bučno olje 15 do 24 (po trgovinah tudi 16 Din liter), jajca 1.25 do 1.50 Din komad. Sadje: jabolka, hruške 4 do 10, suhe češplje 7.50 do 10 Din kg, datelji 24 do 36 Din kg, limone 0.75 do 1.25, pomaranče 1 do 3 Din komad. Cvetlice: 1 do 5, z lonci vred 10 do 50 Din komad: sadike (jabolka, hruške, marelice, črešnje, višnje, breskve, rože) 10 do 25 Din komad. Lončena in lesena roba 1 do 100 Din komad, brezove metle 2.25 do 6, leseni ročni vozički 150 do 300 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 9. I. m. so kmetje pripeljali 12 voz sena, 4 vozove slame, v soboto 12. t. m. pa 7 voz sena in 10 voz slame na trg. Cene so bile senu 80 do 100, slami pa 35 do 55 Din za 100 kg, slama se je prodajala tudi v snopih po 1 do 1.50 Din komad. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 11. III. 1927 se je pripeljalo 130 svinj, 1 koza. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad Din 100—112, 7 — 9 tednov stari 150 — 200, 3 — 4 mesece stari 250 — 350, 5 — 7 mesecev stari 400 — 450, 8 do 10 mesecev stari 500 — 550. 1 kg žive teže 9.50 — 10, 1 kg mrtve teže 15 —16. Prodalo se je 82 komadov. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. marca t. 1. ponudbe glede dobave hoquetta, 20.000 kg portland - cementa, 400 komadov poljskih tračnic ter glede dobave azbestnih vrvic in fiber. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 21. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 2000 komadov' sklopkinih mufov zn vakuumske trombe. — Dne 24. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 590 komadov skledic za ležaje, dne 2. aprila t. 1. glede dobave 250.000 kg cementa; dne 5. aprila t. 1. glede dobave 50.000 komadov opeke; dne 6. aprila t. 1. glede dobave 150.000 kg negašenega apna; dne 8 aprila t. 1. pa glede dobave bakrenih cevi. — Dne 28. marca t. 1. pri Gl. Sa-uitetskem Slagalištu v Zemunu glede dobave 500 tornister za Rudeči križ dne 12. aprila t. 1. pa glede dobave raznih sandelskih šotorov. — Dne 2. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotir ci glede dobave signalnih naprav. — Dne 8. aprila t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu glede dobave bencina, olja za av-tomobile in konzistentne masti. Ije so v ministrskem svetu določili vsoto za podporo naših paroplovnih družb. Kakor smo že poročali, so družbe zagrozile s prenehanjem obrata, če ne dobijo podpore. — Pri Zvezi narodov se pogaja Bolgarija za veliko posojilo v znesku 300 milijonov zlatih frankov. — 116 članov znamenite ameriške univerze Princeton zahteva, naj se vprašanje vojnih dolgov na novo preštudira. — Po Italiji je potovalo leta 1920 320.000 tujih turistov, leta 1921 500.000, nato 600.000, 700.000 in leta 1925 že 1,100.000. Tujski promet torej zelo hitro narašča. — Promet v solunskem pristanišču v lanskem letu 1926 izkazuje 1708 parnikov z vsebino 1,453.000 netoregisterton; leta 1925 je bilo ladij 1985, vsebina pa 1,661.000. Promet torej hira. — Podaljšanje zveze nemških eksporterjev sladkorja za jesensko kampanjo je zasigurano. Zveza obsega vseh 300 nemških sladkornih tovarn, kampanje se jih bo udeležilo 280. — Ru-■aunski producenti petroleja so se izrekli za stabilizacijo leja ter za znižanje ek športnih tarif in izvoznih pristojbin. Ogrska strojna industrija forslra prodajo v Bolgariji. ■a motka, Bana in otrolca, j volna a raaoik barvah, rokavic«, ; nogavica, dokolonlce, nahrbi- j nlkl u iolarfa bi lovce, deZnlkl, ; UoU,U(onl,l«pnl robci, palica,ullicc,nori, ♦ Ikarja, potrebtCln« -indu»trlj«ko d. d. >MEBKUR> kot isdajatelja ln tiskarja: A. 3EVER, Ljubljana