številka 25 * leto XU • cena 250 din	_Celje, 25. junija 1987
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Konec
šolskega
leta
v osnovnih šolah so
danes sklenili šolsko le-
to. Jutri dobijo učenci
spričevala. Kako je v
srednjih šolah, nihče
natnačno ne ve. Ponekod
so šolsko leto zaključili
14. junija, drugje nekaj
dni pozneje, ponekod so
še ta teden imeli pouk.
Skratka, zmeda v sred-
nješolskem koledarju
ostaja še naprej. Nič bolje
ne bo ob prenovi. Nekate-
ri pravijo, da še slabše, saj
se bo število tednov razli-
kovalo od letnika do let-
nika in od smeri do smeri.
Kakorkoli že, v ponede-
ljek zagotovo ne bo več
pouka. Pričele se bodo
dolgo pričakovane, zaslu-
žene a zato nič manj na-
porne počitnice saj bo
treba nadoknaditi vse le-
pe, med šolskim letom za-
nnujene stvari. Celo kakš-
no oceno bo moral še kdo
popraviti.
Najlepše, a tudi najtežje
je prav tem, ki jih vidimo
na fotografijah tako vese-
le ... Poslavljajo se. Eni
od vrtca, drugi od sred-
njeŠ9lskih klopi, marsi-
kdo bo le še to poletje
med svojimi prijatelji in
sošolci.
Tistim, ki imajo poklic
v roki želimo le še srečo
pri zaposlitvi. To bo sicer
prvi, a vsekakor najpo-
membnejši korak pri osa-
mosvojitvi. Fotoaparat je
ujel najlepše trenutke,
naj potraja vsaj še eno po-
letje ... in če bo šlo, še
bistveno dlje ...
VVE
Foto: EDI MASNEC
Poletje na Celjskem
Novi tednik vam v prilogi predstav-
lja regijsko turističo-gostinsko po-
nudbo. Strani 13-18.
Metinarodna letalska razstava v Parizu
Reportaža z največje tovrstne evropske prireditve. Stran
12.
Lestvica NNP
Novi tednik pričenja akcijo izbire najbolj priljubljenih
politikov na Celjskem. Stran 19.
Kandidat je Celjan
Srečko Cigler za predsednika ZSMJ
Med tremi kandidati za
bodočega predsednika jugo-
slovanske mladine je repu-
bliška konferenca mladine
na svoji volilni konferenci
izvolila Celjana Željka Ci-
glerja. O zapletih in zakulis-
nih igrah pri teh volitvah je
bilo doslej že marsikaj na-
pisanega in povedanega.
Kakorkoli že, zmagal je Žel j-
ko Cigler, kar smo mnogi
napovedovali že pred voli-
tvami.
V oceni dela, ki so jo sesta-
vili na repubhški konferenci
za vse tri kandidate, so zapi-
sali, da je Željko Cigler, kije
diplomirani politolog, rojen
1958. leta v Celju, s svojim
delom prispeval k uspešno-
sti in vsebinsko bogatemu
delu že v celjski mladinski
organizaciji. Najprej je delo-
val pri marksističnem izo-
braževanju, nato pa seje po-
svetil družbenoekonomski
problematiki mladih. Pri-
speval je k premikom v sta-
novanjski problematiki,
družbenoekonomskem polo-
ž^u učencev, kadrovski po-
litiki ... Leta 1984 so ga izvo-
lili v predsedstvo republiške
mladine in družbenopolitič-
ni zbor republiške skupš-
čine.
Vsi trije kandidati so morali
pred volitvami pripraviti tu-
di svoje programe dela. Želj-
ko Cigler je v svojem med
drugim zapisal: »Ne gre mi
le za priznanje novih oblik
družbenega organiziranja in-
teresov, temveč za proces
aktiviranja mehanizmov
uveljavljanja pluralizma in-
teresov: za demokratičen
pritisk v smeri pozitivnega
(tudi v smislu programa)
prevladovanja krize, sopot-
nice vseh dinamičnih družb.
Kriza ni nujno destruktivna,
v kolikor priznamo institute
demokratičnega prevladova-
nja nasprotij, ki spremljajo
vsak razvoj, v katerem ni
prostora za večne politične
in ideološke resnice.«
Poudaril je, da lahko vse
predloge in iniciative s kon-
gresa v Krškem uresničijo
mladi znotraj sistema, to je z
neizkoriščenimi možnostmi
vpliva na odločanje: preko
odborov v skupščini, SZDL,
družbenih svetih, preko ne-
nehnega predstavljanja sta-
lišč organizacije na javnih
tribunah ...
Ko je pisal o jugoslovanski
mladinski organizaciji, je po-
udaril, da mora priti iz foru-
ma na prizorišče družbenega
dogajanja. Kljub politični
šibkosti lahko predstavlja
dragoceno utež na tehtnici
med naprednimi silami in ti-
stimi, ki prihodnost vidijo v
pravični razdelitvi duhovne
in materialne revščine. Ob
koncu svojega programa pa
je Željko Cigler zapisal, da
ne obljublja globalnih pre-
obratov, da pa bo za odpira-
nje vprašanj, perečih za mla-
de, zastavil vse svoje znanje
in pogum.	TC
Dopisništvo radia
Ljubljana v Celju
Radio Ljubljana ima po
daljšem času v Celju spet
svoje dopisništvo. Dela do-
pisnika že od 1. maja letos
naprej opravlja Miran Ko-
rošec, svoje prostore pa je
dopisništvo odprlo šele
pred dnevi na ^ubljanski
37. Pisarno jim je ljubezni-
vo odstopilo AMD Slander.
Po letu 1980, ko se je upo-
kojil dotedanji dopisnik
Srečko Pratnemer, je bil
ljubljanski radio brez svoje-
ga dopisnika za naše območ-
je. To nalogo so sicer oprav-
ljale lokalne radijske postaje
Celje, Titovo Velenje in
Šmaije, ki pa ob oblikovnaju
svojih programov, seveda,
niso zmogle dovolj dosledno
poročati o dogodkih na celj-
skem območju. Zategadelj
so se že dlje časa pojavljale
pripombe, da so občine na-
šega območja v ljubljan-
skem radijskem programu
zapostavljene. »Obnovljeno«
dopisništvo je torej rezultat
želja in potreb, da se življe-
nje in delo v osrčju Slovenije
bolj podrobno predstavlja v
širšem slovenskem prostoru.
Dopisništvo ljubljanskega
radia v Celju ima tudi svojo
telefonsko številko: 26-222.
Kopali se bomo v sladki vodi
čeprav je vreme bolj kila-
vo pa po koledarju velja, da
smo že zakoračili v poletje.
To pomeni, da z vsem opti-
mizmom pričakujemo toplo-
to, da bomo slekli topla obla-
čila in iz predalov potegnili
kopalke. Na celjskem ob-
močju imamo ali smo imeli
štirin^st bazenov na pro-
stem in to v vseh občinah. Je
pa med bazeni velika razlika,
ne samo v cenah dnevnih
kart, ampak tudi v ponudbi,
prireditvah in varnosti. Še
vedno žal velja ugotovitev,
da upravljalci letnih bazenov
ne znajo pritegniti kopalcev
k raznim akcijam. Redka iz-
jema je v Radečah, kjer ima-
jo tudi enega najlepših in
najbolje vzdrževanih baze-
nov v Sloveniji. Z raznimi
aktivnostmi bi lahko brez
večjih sredstev zaposlili zla-
sti otroke, saj se da kopanje
»zapolniti« tudi z igricami.
Ob vsem tem je na baze-
nih, izjeme so redke, tudi sla-
bo poskrbljeno za pijačo in
prehrano.
Čeprav imamo po številu
veliko odprtih bazenov, pa
vseeno to ni dovolj, glede na
to, da se v rekah in potokih
ne da več kopati, v jezerih ali
ribnikih pa je nevarno. Pose-
ben problem pri tem pred-
stavlja Celje, ki bi glede na
število prebivalcev že zdav-
naj potrebovalo poleg dobre
sanacije obstoječega bazena
še enega novega. Bazen bi
potrebovali tudi v Žalcu.
Morja si vsi ne bodo več mo-
gli privoščiti, poleti pa bi le
radi vs^ nek^ dni preživeli
na varnem kopanju. Ob ob-
stoječih bazenih pogrešamo
tudi več manjših športnih
objektov, kot za igranje na-
miznega tenisa, badmintona,
morda kakšno rusko keglji-
šče in podobno. Ob bazenih
se ljudje srečajo, zaplavajo in
tudi kakšen šport jim ne bi
bil odveč.
In da zaključimo uvod v
današnjo tšmo tedna v No-
vem tedniku o bazenih na
celjskem območju: domala
pri vseh opažamo, da se za
njihovo vzdrževanje prema-
lo skrbi. Skoraj ni organiza-
cije, ki bi skrbela za objekte.
ki so splošnega družbenega
pomena.
(Podrobneje na 5. strani)
TONE VRABL
Naše delo v
Novem tedniku
Naše delo, glasilo OK
SZDL Laško bo izšlo kot
priloga Novega tednika,
2. julija, ko delovni lju-
dje in občani laške obči-
ne praznujejo svoj občin-
ski praznik.
Priloga na osmih stra-
neh bo aktualna, zanimi-
va, predvsem pa odraz
cela in življenja v tej ob-
čini, ki se je odločno spo-
prijela z nerazvitostjo in
zadnja leta dosega vid-
nejše rezultate v regij-
skem in tudi republi-
škem merilu.
Prilogo pripravlja
uredništvo Novega ted-
nika skupaj s številnimi
dopisniki in sodelavci iz
laške občine.
Osrednja proslava ob
občinskem prazniku bo
prihodnji četrtek, v Zi-
danem mostu. Pričela se
bo s slavnostno sejo zbo-
rov skupščine občine La-
ško v domu Svobode ob
16. uri, nato bo otvoritev
prenovljene ceste proti
Hrastniku, ob 18. uri pa
Se bo pričelo tovariško
srečanje.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
25. JUNIJ 19S7{
Prireditve za praznile
se začnejo v soboto
Laščani v Zidanem mostu
Zidani most je letos prizo-
rišče prireditev ob prazni-
ku občine Laško, 2. julija. Že
od sobote naprej se bo v
kraju zvrstilo lepo število
kulturnih, športnih in dru-
gih prireditev. Ob tej pri-
ložnosti pa bodo krajani te
krajevne skupnosti prosla-
vili še številne pomembne
pridobitve za sam kraj.
V soboto bodo slovesno
predali namenu RTV pre-
tvornik in novo stanovanj-
sko hišo na Vili. Prihodnjo
sredo, na predvečer prazni-
ka, bo slavnostna akademija
ob otvoritvi prenovljenih
prostorov doma Svobode v
Zidanem mostu in naslednji
dan še otvoritev prenovljene
ceste proti Hrastniku.
To soboto dopoldne bo po-
hod po poteh spominskih
obeležij krajevne skupnosti
Zidani most, popoldne ob
16. uri pa otvoritev razstave
ročnih del v osnovni šoli.
V	nedeljo ob 8. uri bodo
gasilci uprizorili gasilsko va-
jo na igrišču pri osnovni šoli,
uro pozneje se bo pričel no-
gometn turnir, ki ga bo
spremljal kulturni program
v izvedbi plesnih skupin vrt-
ca, osnovne šole in kulturno
umetniškega društva iz Zi-
danega mosta.
V	ponedeljek ob 19. uri bo
večer plesov s folklorno sku-
pino Anton Tanc iz Marija
Gradca v domu Svobode, na-
slednji večer pa se bo s celo-
večernim programom pred-
stavilo zidanmoško kultur-
no-umetniško društvo.
VVE
V počastitev
Dneva
samo-
upravljalcev
Osrednja prireditev v
počastitev Dneva samo-
upravljalcev, 27. junija,
bo v Celju drevi ob 18.
uri v Narodnem domu.
Na njej bodo podelili
nagrade Samoupravljal-
cu občine Celje ter na-
grade in priznanja »Ino-
vator Celja« 1986. Uro
pred tem se bo na Tom-
šičevem trgu pričel kon-
cert pihalnega orkestra.
Prireditev pripravlja-
jo skupaj občinska kon-
ferenca socialistične
zveze, občinski sindi-
kalni svet. Klub samo-
upravljalcev in občin-
ska raziskovalna skup-
nost Celje.
MBP
Vse slabše ceste
Cestno omrežje v žalski
občini je bilo zvečine zgra-
jeno v začetku osemdesetih
let. Zaradi večletne preo-
bremenjenosti je precej vo-
zišč že v zelo slabem stanju,
zaradi pomanjkanja denar-
ja pa opravljajo le najnuj-
nejša vzdrževalna dela, ki
le začasno izboljšajo pogoje
dela. Še vedno manjka pro-
metnih površin, ki bi bile
namenjene pešcem in kole-
sarjem, ki jih je na cestah
vedno več.
Najslabši prometni pogoji
so še vedno na magistralni
cesti Levec-Zajasovnik. Žal-
ski miličniki ocenjujejo, da
ni več pogojev za normalno
vožnjo. Magistralno cesto so
zgradili brez vzporednih po-
vršin za pešce in kolesarje,
najbolj kritičen pa je pojožaj
na odseku od Žalca do Šem-
petra. Magistralna cesta ima
tudi vse več lokalnih prik-
ljučkov, raznih dovodnih
cest, prehodi za pešce pa
predstavljajo zastoje in ne-
varnost. Podobno je tudi s
cesto Arja vas-Titovo Vele-
nje. Če upoštevamo dolžino
ceste, je tu prometna varnost
daleč najslabša v občini. Tu-
di odsek lokalne ceste Žalec-
-Griže predstavlja v celotni
dolžini črno točko. Na cesti
je precej pešcev, cesta je oz-
ka, poteka pa v glavnem v
ravnih delih in dopušča pre-
cejšnje hitrosti.
O tem so govorili na seji
predsedstva občinske konfe-
rence Socialistične zveze, ki
je bila prejšnji teden v Žalcu
in so obravnavali poročilo o
delu žalske postaje milice,
poročilo pa bodo ta teden
obravnavali tudi zbori žalske
občinske skupščine.
JANEZ VEDENIK
Priznanja pridnim
Ob Dnevu civilne zaščite so tudi letos številnim posa-
meznikom in kolektivom podelili priznanja.
Celje: V občini so ob Dnevu civilne zaščite občinska
priznanja SLO in DS prejeli člani taborniškega odreda II.
grupe odredov, Snežana Anderle, Magda Berložnik, Jože
Korent (rojen Jeta 1930), Jože Korent (rojen leta 1944),
Edvard Pilih, Štefan Pohajač, Jože Sivka, Franc Smodej
in Martin Temine.
Slovenske Konjice: priznanje so letos podelili gasil-
skemu društvu Slovenske Konjice.
V Šentjurju so plaketo občinskega štaba civilne zaščite
ob njihovem dnevu podelili šentjurskemu Zdravstve-
nemu domu.
y Šmarju ob dnevu civilne zaščite priznanj niso podelili.
Žalec: Priznanja občinskega štaba civilne zaščite bodo
podelili na slavnostnem zasedanju zborov občinske
skupščine ob prazniku občine. Priznanja bodo prejeli
Ludvik Piki, Danilo Vilč, Vilko Jazbinšek, dr. Jože
Utroša, Milan Weber, Janez Zupanec in patronažna služba
zdravstvenega doma Žalec.
Mozirje: Republiško priznanje civilne zaščite bo prejel
Matjaž Franc iz Spodnje Rečice, priznanje pa mu bodo
podelili 22. decembra ob Dnevu JLA.
Velenje: občinskih priznanj civilne zaščite tokrat niso
podelili, pač pa je prejel republiško priznanje Peter Kra-
pež, sicer poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito
občine Velenje.
Laško: v občini letos priznanj niso podelili.
Obvezujoče za Frankolovčane
Delegati vseh zborov celj-
ske skupščine so na torko-
vem zasedanju sklenili, da
mora Komunala takoj na-
daljevati z izgradnjo vodo-
vodnega omrežja, ki bo iz-
boljšalo preskrbo celjske
občine s pitno vodo.
Komunala mora hkrati
zgraditi na F'rankolovem na-
domestni bazen, ki mora biti
enakovreden obstoječemu
objektu, katerega bodo v
krajevni skupnosti izgubih
zaradi izgradnje vodovodne-
ga omrežja. Od krajanov sa-
mih pa je odvisno, ali bodo
lahko nadomestni bazen
uporabljali tudi za kopanje
ali ne.
Po novi zakonodaji, ki za-
enkrat še ne velja, mora na-
mreč imeti vsak kopalni ba-
zen tudi najnujnejše sprem-
ljajoče objekte. Le-te naj bi
zgradili krajani sami. Če tega
ne bodo storili, jim upravni
organi ne bodo mogli izdati
uporabnega dovoljenja. Za-
radi tega je Anton Drev,
predsednik skupščine kra-
jevne skupnosti I<>ankolovo,
glasoval proti predlaganemu
sklepu. Kako so se do sklepa
celjske skupščine opredeUli
krajani, ki so o tem razprav-
ljali na sredinem zboru kra-
janov, do zaključka redakci-
je nismo uspeli izvedeti.
Ne glede na njihovo odlo-
čitev, je sklep celjske skupš-
čine obvezujoč tudi zanje.
Hkrati je tudi za krajane pov-
sem sprejemljiv in v kolikor
ga ne bodo spoštovali ali ce-
lo ovirali dela pri izgradnji
vodovodnega omrežja, kot
so zagrozili v odprtem pismu
delegatom celjske skupšči-
ne, ne gre za nič drugega kot
za grobo izsiljevanje.
VILI EINSPIELER
RAMR
Veliko neznank v pripravah na prenovo
Nobenega dvoma ni več. Je-
seni gredo vse šole srednjega
usmerjenega izobraževanja v
prenovo. Drugo vprašanje pa
je seveda, če smo na prenovo
dobro pripravljeni. Prenov-
ljeni programi so namreč do
28. junija v javni razpravi in
šele septembra bodo šole do-
bile natančna navodila za de-
lo po prenovljenih pro-
gramih.
Seminarji, na katerih naj bi
se učitelji posameznih pred-
metnih skupin seznanili s po-
sebnostmi prenove bodo šele
konec avgusta, ko imajo le-ta
dela čez glavo, med drugim tu-
di še popravne izpite.
Učbeniki tudi še niso pri-
pravljeni in si bodo morali uči-
telji pomagati s starimi (teh pa
še vedno veliko manjka pred-
vsem za strokovne predmete).
Dodatno negotovost v zbor-
nicah povzročajo kadrovski
problemi. Načelno so stvari
dogovorjene, konkretno pa bo
jasno šele, ko bodo sprejeti vsi
učni načrti. Čeprav prenova ne
bo tako korenita, kot seje spr-
va govorilo in kot terjajo ugo-
tovitve evalvacijske komisije,
bo vendarle prišlo do preraz-
poreditev nekaterih predme-
tov, kot naprimer družboslov-
nih, od katerih bodo nekatere
premaknili iz prvega v ostale
letnike, v prvem letniku bosta
v tehničnih usmeritvah dva
strokovna predmeta, predmet
splošne ljudske obrambe bodo
premaknili v tretji in četrti let-
nik, več ur bo jezika, več bo
matematike. Skratka, nekaj
učiteljev bo verjetno preveč,
drugih premalo. Vprašanje or-
ganizacije dela v tem prehod-
nem obdobju je zelo aktualno
in ga ni mogoče pravočasno iz-
peljati brez povsem natančnih
navodil.
Ena svetlejših točk pri pre-
novi je ta, da so prenovljene
programe ovrednotili v pov-
prečju za 14 odstotkov više, da
se je zadnje leto nekoliko iz-
boljšal materialni položaj uči-
teljev in da so na šolah začeli z
organizirano posodobitvijo uč-
nih pripomočkov in opreme.
Ni pa še vse napravljeno pri
racionalizaciji šolske mreže.
Šole v manjših krajih so manj
zasedene, stanejo pa več. V
srednješolskih centrih pa bodo
oddelki prenatrpani, kar bo
otežilo izpeljavo enega temelj-
nih ciljev prenove, to pa je ni-
vojska diferenciacija pouka,
kjer bodo vsebine posameznih
predmetov prilagojene težav-
nostni stopnji izobraževanja.
Skratka, ugotovimo lahko le,
da bodo tako kot ob začetku
reforme, glavno breme preno-
ve nosile šole in učitelji, ki pa
so v tem trenutku najmanj pri-
pravljeni nanjo.
VVE
»Ideja 87« - zadetek v polno
y Celju 1. jugoslovanski sejem obrti, patentov ter programov
iz obrti in trgovine za industrijo in obrt
Od torka do petka (23. do 26.
junija) je v prostorih Zavoda
Golovec v Celju 1. jugoslo-
vanski sejem idej, patentov
ter programov iz obrti ili tr-
govine za industrijo in obrt
ter sejem poslovnih daril. Že
samo zamisel o sejmu je Ivan
Kukovec, član izvršilnega od-
bora Gospodarske zbornice
Slovenije, ki je sejem odprl,
pozdravil kot zadetek v pol-
no, saj je njegov program za-
nimiv, pristop pa nov. Na seji
častnega odbora sejma so za-
misel pozdravili vsi, dr. Mat-
jaž Mulej predsednik Zveze
društev izumiteljev Slovenije
pa ga je označil kot bistveni
prispevek k načrtovanemu
inventivnemu poslovanju.
Kot je povedal Mirko Kol-
nik, direktor Zavoda Golovec,
ki je skupaj z Zvezo obrtnih
združenj Slovenije in Sploš-
nim združenjem drobnega go-
spodarstva Slovenije organiza-
tor sejma, »Ideja 87« ni zrasla
šele danes. Izhaja iz vsakolet-
nega sejma obrti v Celju, ki je
ob svoji nenehni širitvi zakril
inovacije, ki jih na njem pred-
stavljajo. Sama predstavitev
pa tudi ni dovolj, saj več kot 90
odstotkov inovacij ne zaživi,
čeprav jih bi tržišče potrebova-
lo. Predstavitev inovacij in pa-
tentov na tem sejmu pa ni sa-
ma sebi namen, temveč omo-
goča nakup prototipov. Osnov-
ni cilj sejma je namreč trženje.
Tako kot za novacije in pa-
tente velja to tudi za računalni-
ške programe. V drobnem go-
spodarstvu nastaja vedno več
obratovalnic na področju in-
formatike, po drugi strani pa
veliki informacijski sistemi
skušajo širiti mrežo sodelav-
cev. Predstavitev programov
na sejmu je tako spodbuda za
uvajanje računalniške tehnolo-
gije v obratovalnice, možnost
za njihovo večjo usklajenost,
predvsem pa priložnost priti
do proizvodnih programov, ki
jih primanjkuje.
Sejem propagandnih sred-
stev, poslovnih in novoletnih
daril je dodatna zanimivost
sejma »Ideja 87«. Zato, ker
združuje ponudbo in omogoča
poslovne dogovore ter prispe-
va k novim oblikovnim in
funkcionalnim domislicam.
Zamisel, da bi te izdelke oce-
njevali in jim podeljeval znake
kakovosti, bi gotovo lahko še
izboljšala ponudbo teh iz-
delkov.
Letošnji sejem je začetek.
Organizatorji, pa tudi drugi -
na primer gospodarska zborni-
ca in sindikati želijo, da bi do
drugega leta ta sejem stopil ko-
rak naprej v povezovanju šte-
vilnih niti, ki se sedaj nepove-
zano prepletajo še zlasti na po-
dročju inovacij in patentov.
Ker odpade kar 84 odstotkov
vseh registriranih patentov v
Sloveniji na obrtnike, lahko ta
sejem pomembno vpliva tudi
na hitrejši proces inovacijske
menjave z in v združenem de-
lu. Kako niti povezati, bo raz-
mislila Gospodarska zbornica
Slovenije. Nekaj odgovorov na
odprta vpršanja pa lahko pri-
čakujemo tudi od dveh po-
membnih posvetovanj - včeraj
je že bilo posvetovanje o inova-
cijah v drobnem gospodar-
stvu, danes pa bo o drobnem
gospodarstvu s poudarkom na
ključnih dejavnikih razvoja,
ustanavljanju novih proizvod-
nih enot in njihovem poslo-
vanju.
MILENA B. POKLIC
Sejem bo odprt še danes in
jutri od 9. do 17. ure. Na njem
razstavlja patente in inovaci-
je 39 razstavljalcev, računal-
niške programe 17, propa-
gandna sredstva, poslovna in
novoletna darila pa 35 raz-
stavljalcev. Sejem je na skup-
no 2171 kvadratnih metrih
površin.
IZJAVE, MNENJA...
Anton Rozman, delegat Slovenije na
Skupščini čebelarske zveze Jugoslavije v
Beogradu:
»Tudi čebelarska zveza Jugoslavije se podobno kot
druge ubada s finančnimi težavami, predvsem zaradi
nerednega plačevanja obveznosti nekaterih republik.
Govorili smo o tem, o pripravah na kongres jugoslo-
vanskih čebelarjev, ki bo od 24. do 29. oktobra v Kra-
gujevcu, na katerega bi naj Slovenija poslala vsaj pet-
deset delegatov, iz žalske občine pa naj bi šli vsaj trije.
Seveda smo govorili tudi o raznih boleznih čebel,
predvsem o varoji, ki je jugoslovanskim čebelarjem
vzela kar v Srbiji več kot 180 tisoč čebeljih družin.«
Erika Grabar, direktorica iozda Na-Na GP
Celje o današnji fluktuaciji med gostinski-
mi delavci:
»Tudi po pet ah šest delavcev nas zapusti na teden.
Raje gredo v trgovino, v pisarne in obrate družbenega
standarda, ki nam pobirajo sposoben kvalificiran
kader. Vzroki so znani, ne bi jih ponavljala, vendar bi
poudarila, da temu ni kriv le neustrezen delovni čas in
delo ob sobotah in nedeljah. Če bi bili ljudje za takšno
delo dobro plačani, bi ostajali v gostinstvu. Naj pa dam
poučno primerjavo. V ZRN gostinec zasluži 2000
mark, pisarniški delavec pa samo 1000. Pri nas je, če
govorim o razmerju, ravno obratno, zato sc ne čudim,
da ljudje gredo drugam ali pa ob 80 do 130 tisočakih na
mesec raje ostanejo doma, v bolniški.«
25. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Vroče poletje in še bolj vroča jesen
Celjski sindikati stopajo iz anonimnosti, a to še ni vse
»Sindikat v Celju je sto-
pil iz anonimnosti«, je de-
jal v torek na seji občin-
skega sindikalnega sveta
član republiškega sveta
Zveze sindikatov Sloveni-
je Franček Ribič. Da nje-
gove besede držijo, potrju-
je več primerov, v širšem
prostoru še najbolj od-
mevno vključevanje sin-
dikatov v razreševanje
problemov delavcev v ste-
čaju LIK Savinja. Med
vidna sindikalna prizade-
vanja lahko v zadnjem ča-
su uvrstimo predvsem
javno razpravo o spre-
membah zakona o združe-
nem delu. Sindikati so v
njeni organizaciji ostali
sami, a so kljub temu do-
segli dokajšnjo kakovost
razprav (če že ne množič-
nosti)
Po razpravah v združe-
nem delu se ta teden vrsti-
jo okrogle mize o določe-
nih tematskih področjih.
Na torkovi seji občinskega
sindikalnega sveta pa so iz-
volili tudi novega sekretar-
ja sveta. To nalogo bo od-
slej opravljal Ladislav Ka-
luža, ki so ga imenovali tudi.
v medobčinski svet Zveze
sindikatov Celje
Lotili so se dohodkovnih
odnosov reševanja sporov,
delovnih razmerij, samou-
pravne organiziranosti in
samoupravnega odločanja.
Razprave v občini bodo
sklenili v torek na skupni
seji občinskega sindikalne-
ga sveta in občinske konfe-
rence socialistične zveze.
Manj pa so sindikati za-
dovoljni s svojo vlogo in
prizadevanjem za boljše
gospodarjenje v občini. Na
zadnji seji sveta so ob oce-
ni uresničevanja občinske
resolucije ponovno ugotav-
ljali, da celjska občina ne-
zadržno drsi navzdol, v iz-
gubo, skromno akumulaci-
jo in zmanjševanje izvoza.
Njeno zaostajanje za obči-
nami celjskega območja in
za republiko se veča, glede
na težke gospodarske raz-
mere pa je to še bolj boleče,
saj bo zaostajanje še težje
ustaviti, kaj šele nadokna-
diti. Celjski sindikati so si-
cer v zadnjem času (in že
prej) sprejeli vrsto sklepov
o okrepitvi gospodarstva,
še zlasti o kadrovski politi-
ki in o razmahu inventivne
ter sploh raziskovalne de-
javnosti. Novi sklepi še ni-
so potrebni, potrebno pa je
njihovo oživljanje v kolek-
tivih. Odbori dejavnosti
lahko pri tem veliko poma-
gajo, saj je v njih najlažje
izmenjavati dobre in slabe
izkušnje. Kot je dejal eden
izmed razpravljalcev, pa
sindikati v delovnih orga-
nizacijah vedno težje spod-
bujajo delavce za boljše go-
spodarjenje, saj so ti vse
bolj zaposleni z razmišlja-
njem, kako preživeti od da-
nes do jutri. Občutek, da ni
mogoče ničesar spremeniti
ali da bi bilo to pretežko, je
lahko eden izmed razlogov
za vse prej kot sklepčne se-
je osnovnih organizacij in
drugih sindikalnih oblik
organiziranja.
Zal je očitno, da se bodo
gospodarske razmere do
konca polletja še poslabša-
le in sindikati pričakujejo
vroče poletje in še bolj vro-
čo jesen. Da bi vendarle
skušali preprečiti nadalj-
nje naraščanje izgub in po-
večanje števila izgubarjev,
predlagajo izvršnemu sve-
tu občinske skupščine, da
že sedaj in ne šele po pol-
letnem obračunu, proučijo
položaj izgubarjev in zlasti
tistih, ki so na samem robu
donosnosti poslovanja. Iz-
vršni svet bi naj tudi čim-
prej naredil analizo razpo-
ložljivih kadrov in možno-
sti za v naprej. Sindikati v
svojih okoljih morajo zah-
tevati ukrepe za izboljšanje
poslovanja ter mesečno
ocenjevati uresničevanje
sprejetih nalog.
MILENA B. POKLIC
Tudi borci niso zadovoljni
Na letni skupščini zveze
borcev laške občine so oce-
nili, da se borčevska organi-
zacija že tradicionalno do-
bro vključuje v vsa področ-
ja življenja in dela v občini,
da pa je vse več socialnih in
zdravstvenih problemov
znotraj borčevske organiza-
cije.
Spričo težke družbenoeko-
nomske situacije, ki jo borci
spremljajo in se v razreševa-
nje le-te kritično in po svojih
močeh aktivno vključujejo,
je to navsezadnje tudi ra-
zumljivo. Vse več ostarelih
in bolnih borcev v družbenih
stanovanjih ne more več pla-
čevati dragih najemnin, vse
manj možnosti imajo tudi za
zdravljenje v naravnih zdra-
viliščih.
Te probleme so sicer uspe-
li do neke mere ublažiti ob
podpori in razumevanju šir-
še družbenopolitične skup-
nosti, vendar se sami tudi za-
vedajo, da kaj več v stanju, v
kakršnem pač smo, ne more-
jo pričakovati.
Nadalje so laški borci zelo
dobro ocenili delo nekaterih
komisij, zlasti komisije za
razvijanje tradicij NOB, ko-
misije za družbeno samozaš-
čito in splošno ljudsko
obrambo.
V svojem uvodnem govo-
ru pa je Lazo Brod, predsed-
nik občinske organizacije
Zveze borcev laške občine
omenil tudi stališče občin-
ske borčevske organizacije
do 57. številke Nove revije in
med drugim dejal »V njej
skušajo avtorji lažno in na-
pačno prikazovati vlogo in
doprinos nas borcev in zveze
komunistov v narodno-osvo-
bodilni borbi pri dokončni
zmagi nad fašizmom in zma-
gi socialistične revolucije,
nas žalijo.«
Dotaknili so se tudi odme-
vov na zahteve slovenskih
mladincev v jugoslovan-
skem prostoru. Borci se zav-
zemajo za demokratičen di-
alog, vendar so menili, da so
si bili slovenski mladinci ozi-
roma njihova organizacija
sami krivi, daje prišlo do ta-
ko burnih in negativnih re-
akcij na njihove pobude. Me-
nili so, da bi se morala mla-
dinska organizacija na vseh
ravneh bolje povezovati z
mladino nasploh in o svojem
delu in pobudah bolje sezna-
njati mlade na terenu. Mno-
go več kot doslej pa bi mora-
la biti mladinska organizaci-
ja deležna podpore, razume-
vanja in pomoči s strani dru-
gih družbenopohtičnih orga-
nizacij med njimi tudi bor-
čevske.	VVE
Civilna zaščita
in varstvo okolja
Pred 35 leti je bila ustanov-
ljena v Jugoslaviji civilna
zaščita. Vsako leto 20. junija
praznujemo dan CZ, ki po-
navadi ni tako obeležen kot
naši drugi prazniki in oblet-
nice. Na ta dan predvsem de-
lamo obračun naše doseda-
nje aktivnosti, načrtujemo za
v prihodnje in morda kje or-
ganizirajo tudi kakšno vajo
enot CZ po sistemu nami-
šljenega požara in nudenja
prve pomoči namišljenim
poškodovancem.
CZ je zelo pomemben ele-
ment našega obrambno-var-
nostnega sistema, saj v glav-
nem le-ta skrbi za priprave
na reševanje ljudi in materi-
alnih sredstev - družbenega
in osebnega premoženja ob
morebitnih naravnih in dru-
gih hudih nesrečah ter voj-
nih razdejanj. Njena dejav-
nost pri izvajanju ukrepov je
zelo pestra in se v glavnem
nanaša na priprave za delo-
vanje ob reševanju in od-
pravljanju posledic raznih
naravnih ali človeških razde-
janj. Glede na vse bolj razve-
Ijano dejavnost samozaščit-
nih in obrambnih priprav
družbe v zadnjem obdobju
pa bi bilo prav, da bi znotraj
Cz več pozornosti namenili
tudi mirnodobnemu preven-
tivnemu delovanju, da do
^kšnih in drugačnih nesreč
in drugih havarij sploh ne bi
prihajalo. Pobudnik in nosi-
lec takšnih aktivnosti bi lah-
ko bila in bi glede na svojo
širšo družbeno vlogo morala
biti tudi CZ - predvsem nje-
'K_
ni štabi v vseh samouprav-
nih okoljih.
Eno izmed vedno bolj pe-
rečih vprašanj, ki se danes
postavlja pred vse družbene
subjekte, je zanesljivo var-
stvo okolja.
Človek s svojo tehnologijo
pri proizvodnji najrazličnej-
ših dobrin vpliva na naravo,
jo spreminja in zaradi nepre-
mišljenih ukrepov tudi uni-
čuje. Zato se kot stranski
produkt industrijskega raz-
voja vedno bolj postavlja
vprašanje ogrožanja narav-
nega okolja, kije čedalje bolj
ogroženo, s tem pa tudi zdra-
vo človekovo življenje.
Civilna zaščita varstvu
okolja, kot eni izmed temelj-
nih družbenih dobrin, doslej
pri izvajanju svoje vloge in
ukrepov ni namenjala dovolj
pozornosti. Zato bi morala
CZ v prihodnje skrbeti tudi
za osveščanje in strokovno
usposabljanje delovnih ljudi
in občanov za hitro in učin-
kovito delovanje ob morebit-
nih ekoloških katastrofah ter
v program vaj preverjanja
samozaščitne pripravljenosti
vključiti primere ekoloških
nesreč. Štabi CZ v krajevnih
skupnostih in OZD bi morali
imeti pomembnejšo vlogo
pri krepitvi samozaščitne
kulture in zaščite okolja. Po-
stati bi morali eni izmed
strokovnih nosilcev razprav
o problemih varovanja oko-
lja in usmerjenega samoza-
ščitnega delovanja na tem
področju.
VIKI KRAJNC
Krvavi rez za zdravstvo
Bič interventnega zakona krni program
o uresničevanju zdrav-
stvenega varstva v konjiški
občini so podrobneje govo-
rili na seji izvršnega sveta,
ki je bila 17. junija in poseb-
no pozornost v programu
namenili higiensko-epide-
miološki situaciji. Gradivo,
ki so ga skrbno pripravili
pri Zdravstveni skupnosti
pa je narekovalo sprejem
vrste ukrepov in stališč. O
njih bodo 2. julija spregovo-
rili tudi zbori skupščine ob-
čine, ki se jim bo kot četrti
priključil zbor zdravstvene
skupnosti.
Interventna zakonodaja je
naredila krvavi rez tudi v
zdravstvu in če bodo pri
zdravstveni skupnosti hoteli
vsaj v glavnem uresničiti
program, je bilo nekaj radi-
kalnih posegov vanj nujno
potrebnih. Kakor na primer
ta, da začasno odložijo zdru-
ževanje sredstev po družbe-
nem dogovoru za moderni-
zacijo bolnišnice v Celju.
Zdravstvena skupnost bo
morala namreč svoj program
zmanjšati za 247 milijonov
dinarjev, nekaj na račun de-
javnosti, 108 milijonov pa na
račun bolnišnice. Delno bo
mogoče izpad nadomestiti iz
enodnevnega zaslužka de-
lavcev in po sklepu izvršne-
ga sveta morajo delovne or-
ganizacije čimprej dosledno
obračunati ta dan, tam pa,
kjer svoje obveznosti še niso
opravili, to storiti čimprej.
Hkrati pa bo potrebno iskati
še druge možnosti za financi-
ranje okrnjenega programa
zdravstvene skupnosti.
Posebno pozornost so na
seji namenili higiensko-epi-
demiološki situaciji, kajti
znano je, da imajo z neopo-
rečno pitno vodo v občini že
dlje časa problem. Problem
pa so tudi nekateri obrati
družbene prehrane. Nekateri
podatki, pred katerimi si v
občini ne zatiskajo oči, so še
posebej zaskrbljujoči.
Več kot polovica obstoje-
čih vodovodov je pomanjk-
ljivih in ogrožajo higiensko
neoporečnost vode. Tudi
največji vodovod, od katere-
ga je odvisnih največ gospo-
dinjstev, napajata studenca,
ki dajeta oporečno vodo zla-
sti po večjih nalivih. Vodni
viri so formalno, z odlokom
občine zaščiteni le pri treh
vodovodih od 48 obstoječih.
Štiri javne vodovode vzdržu-
jejo delovne organizacije ali
krajevne skupnosti, ki imajo
na voljo strokovno usposob-
ljene delavce, za ostale pa je
vzdrževanje pomanjkljivo. V
občini predvidevajo sanaci-
je, vendar te prepočasi ures-
ničujejo. V minulih letih je
namreč že bilo nekaj obolenj
z značajem hidrične epide-
mije. Izvršni svet bo zato
predlagal skupščini občine,
da za budnost zadolži stro-
kovne službe pri inšpekcij-
skih službah občine in Za-
vod za socialno medicino in
higieno Celje, ki bo še naprej
izvajal zdravstveni nadzor
nad objekti. Prav tako je za-
dolžil upravljalca vodovo-
dov, to je Komunalno po-
djetje, za redno vzdrževanje
javnih vodovodnih objektov.
MATEJA PODJED
Schreinerjev dan v Šentjurju
Konferenca sindikata delavcev v vzgoji in izobraževa-
nju v Šentjurju pripravi vsako leto srečanje delavcev, ki
so ga poimenovali Schreinerjev dan. V soboto je bil že
dvanajsti, srečanje pa je namenjeno predvsem medseboj-
nemu spoznavanju, izmenjavi izkušenj in podelitvi priz-
nanj najprizadevnejšim delavcem.
V vrtcu na Pesnici so si udeleženci letošnjega srečanja
najprej ogledali razstavo izdelkov predšolskih in šolskih
otrok in vrtcev in šol v občini. Sledil je kulturni program v
šentjurskem kulturnem domu, na družabnem srečanju pa
so podelili plakete in priznanja občinske izobraževalne
skupnosti in Vzgojno-izobraževalnega zavoda. Letos so pla-
kete prejeli: Ivanka Podgajski, Alojz Kranjc in Jerica Inkret.
Priznanja pa so dobili: Ida Glavica, Mihela Jezernik, Mar-
jana Kovačič, Maks Kovačič, Drago Jazbinšek, Kristina
Ulaga, Polde Stanjšek, Zinka Trupej, Alojz Volavšek in
Majda Pintar-Zelič. Spomnili pa so se tudi delovnih jubi-
lantov.	-p^
POGLED V SVET
Igra z ognjem pred olimpiado
Južnokorejski predsednik Con
Du Hvan se bržčas ni nadejal, da bo
njegova prekinitev dialoga z opozi-
cijo o reformah političnega sistema
sprožila tako silovite demonstraci-
je. A tudi opazovalci so bili nekoli-
ko presenečeni, ko je po divjih spo-
padih, zapiranju univerz, tonah
razpršenega solzilca in grožnjah z
izrednim stanjem vlada nenadoma
napovedala program reform in
spravo z opozicijo. Predsednik
(marsikdo ga imenuje tudi dikta-
torja) pa naj bi se prvič v sedmih
letih sešel s karizmatičnim vodite-
ljem opozicijske Demokratske
stranke ponovne združitve Ki m
Jung Samom.
Po drugi plati vse skupaj ni bilo
tako nepričakovano, tako glede ne-
popustljivost opozicije kot obnaša-
nja režima. »Igra« se namreč raz-
vnema že kako leto in pol (odkar je
opozicija začela zahtevati uvedbo
neposrednega volilnega sistema in
druge reforme) in se že bliža vrhun-
cu. In zakaj prav zdaj? Tako režim
kot opozicija namreč igrata na kar-
to bližajočih se olimpijskih iger v
Seulu, ki bodo čez dobro leto - če
ne bo še hujših zapletov.
Režim igra v »pozitivnem« smi-
slu, češ opozicija naj se zdaj umiri
in počaka do konca tega spektakla,
pomembnega za mednarodni ugled
države. Saj smo vendar vsi patri-
oti, mar ne? Seveda bi se pred olim-
piado zgodilo tisto najpomembnej-
še. S sedanjim sistemom volitev, ki
zagotavlja zmago kandidata vlada-
joče Stranke demokratične pravice
(DJP), bi bil s sedemletnim manda-
tom izbran novi predsednik. Kan-
didat je že imenovan - voditelj DJP
in, tako kot Čon, bivši general Ro
Tae Vu.
Opozicija (ki se zaveda, da je reži-
mu veliko do uspešne olimpiade in
da je Južna Koreja vse bolj na očeh
svetovne javnosti) pa pravi: zdaj
ali nikoli. Ne le študentje, temveč
tudi vedno več ljudi iz srednjih
družbenih slojev, pa tudi katoliška
in budistična duhovščina, trdijo,
da je za gospodarsko tako uspešno
državo represivni družbeni sistem
še toliko bolj nesprejemljiv. Zato
Kim Jung Sam pred sestankom s
predsednikom napoveduje, da bo
od njega zahteval naslednje - splo-
šen referendum o volilnem siste-
mu, izpustitev političnih zaporni-
kov in svobodo tiska.
Zdaj ima potezo režim. Čeprav bi
najbrž najraje še zavlačeval in tak-
tiziral, mora hitro ukrepati, kajti
demonstracije se nadaljujejo kljub
obljubam reform. In, kar je še po-
membnejše, na Čona je ostro pritis-
nil Washington. V Seulu se mudi
vrsta ameriških funkcionarjev, go-
vori se celo, da namerava Reagan
posredovati z osebnim pismom
predsedniku. (Spomnimo se, tako
je pisaril in pošiljal odposlance tu-
di Marcosu.) Kaže, da je zato možno
le dvoje: ali bo Čon Du Hvan v bi-
stveni meri popustil pred zahteva-
mi opozicije ali pa bo še poostril
represijo, pa čeprav bi s tem tvegal
tudi izgubo olimpiade.
Piše Slobodan Vujanovič
4. STRAN - NOVI TEDNIK
25. JUNIJ 19S7{
Vedno novi in izpopolnjeni iztilelki
y ceUski Klimi bodo sicer gospodarili slabše kot lani, a še vedno zelo dobro
Klima sodi v skupino de-
lovnih organizacij, ki pri-
spevajo največ h krepitvi
gospodarske moči celjske
občine. Alojz Zupane, glav-
ni direktor Klime pravi: »V
kolektivu nismo takšni ča-
rodeji, da zapletene in ne-
ugodne gospodarske razme-
re ne bi vplivale tudi na na-
še poslovanje.« Zato bodo
tudi v tem celjskem kolekti-
vu ob koncu leta zabeležili
nekoliko slabše poslovne
rezultate, vendar še vedno
takšne, ki zagotavljajo sta-
bilno gospodarjenje in dol-
goročno socialno varnost.
Ker so izdelovalci opreme
za investicijsko izgradnjo že
leta v neugodnem položaju,
so se v Klimi usmerili v izde-
lavo vedno novih in bolj iz-
popolnjenih izdelkov ter na
nove trge. Ponudbo so prila-
godili potrebam trga, med-
tem ko izdelke prodajajo
prek lastnih predstavništev
na domačem in tujem tržiš-
ču. Poleg predstavništev v
Ljubljani, Zagrebu, Skopju,
Beogradu, Iraku in Sovjetski
zvezi, bodo v kratkem odprli
v okviru sozda IMP tudi
predstavništva v Italiji,
Nemški demokratični repu-
bliki, Zvezni republiki Nem-
čiji in na Kitajskem.
V Šentjakobu v Avstriji
imajo lastno delovno organi-
zacijo, ki jim zagotavlja
uvozne^surovine in reproma-
terial. Čeprav je delež uvoz-
nih surovin le 6 odstoten, bi
njihova neredna dobava
povzročila zastoje v proiz-
vodnji. Neplačevanje uvoz-
nih surovin, zaradi česar
marsikateri delovni organi-
zaciji še vedno grozi ustavi-
tev proizvodnje, jih tako ni
prizadelo.
Največje bogastvo Klime
so strokovni kadri, ki jih ne-
nehno obnavljajo in kohkor
je le mogoče ustrezno moti-
virajo. Zaposlenih imajo pri-
bližno 50 strojnih inženirjev,
ki lahko zaslužijo do 600.000
din mesečno. Proizvodni
program so v nekaj letih po-
polnoma prenovili, kar je
predvsem zasluga njihovih
razvojnih služb. Narava nji-
hove proizvodnje je namreč
takšna, da razvojnih proble-
mov ne morejo reševati zgolj
z naključnimi inovacijskimi
predlogi. Temu primerno na-
menjajo za razvoj približno 5
odstotkov ustvarjenega do-
hodka.
Prav tako pomembno je,
da Klima vsa leta posluje v
glavnem z lastnimi sredstvi.
Kolikor je tujega denarja,
gre v pretežni meri za avan-
se, medtem ko je delež poso-
jil minimalen. Ker delajo za
znanega kupca, tudi nimajo
zalog gotovih izdelkov. So
pa imeh doslej precejšnje za-
loge repromateriala, ker se
jim je to zaradi negotove pre-
skrbe in nenehnega poviše-
vanja cen izplačalo. Zdaj so
jih zmanjšali, tako da jih v
manjši meri bremenijo le za-
loge nedokončane proiz-
vodnje.
Eden večjih problemov je
tako stopnja odpisanosti os-
novnih sredstev, ki je že 90
odstotna. Odpisanost kljub
temu ni zaskrbljujoča, ker jo
v primerjavi z njihovo dejav-
nostjo nadpovprečno obnav-
ljajo. Lani in letos so tako za
obnovo opreme namenili 500
milijonov din. Seveda pa ve-
lja ta ugotovitev zgolj za do-
mača konkurenčna podjetja,
medtem ko se s svetovnimi
proizvajalci opreme za inve-
sticijsko izgradnjo niti ne po-
skušajo primerjati. Sicer pa
bodo letos odpravili ozka gr-
la tudi v pripravi proizvod-
nje. Naložba jih bo veljala
milijado dinarjev.
Montažna proizvodnja je
lani povečala celotni priho-
dek za 123 odstotkov, priho-
dek na tujem trgu za 302 in
čisti osebni dohodek za 120
odstotkov. Stopnjo akumu-
lativne sposobnosti so dose-
gli z indeksom 41, medtem
ko je bil delež akumulacije
v dohodku 45 odstoten. V
prvem trimesečju letos so v
primerjavi z enakim obdob-
jem lani povečali tako aku-
mulacijo kot sredstva za re-
produkcijo, medtem ko je
bil izvoz že manjši kot ga je
dosegla Industrijska proiz-
vodnja.
V KUmi imajo ob tem pro-
bleme tudi z izvozom in sicer
tako s klirinškim kot kon-
vertibilnim. Blagovna me-
njava med Jugoslavijo in
Sovjetsko zvezo dosega sicer
6 milijard dolarjev, vendar je
potreben vse manjši izvoz,
ker Sovjetska zveza dobavlja
po svetovnih cenah. V Klimi
kljub temu računajo, da bo-
do načrtovane posle zaklju-
čili tudi letos, vendar se bo
učinek poznal šele konec le-
ta, ker letošnjih pogodb za-
enkrat še niso sklenili.
Pri konvertibilnem izvozu
so problem plačila. Gre na-
mreč za plačila na dolgi rok,
tako da dobijo po opravlje-
nem delu le 10 odstotkov
vrednosti del. Kljub temu bo
Klima dela v Iraku, ki so jih
že skoraj povsem ustavili,
ponovno obnovila. Izvaža tu-
di v Libijo, kjer so problemi
podobni. Kar zadeva dobave
za ladjedelništvo ima Klima
sklenjenih pogodb za mih-
jardo dolarjev. To pa se v iz-
voznih rezultatih prvega če-
trtletja ne pozna, ker gre za
polletne prilive.
Kot rečeno, bodo letošnji
poslovni rezultati Klime ne-
koliko slabši od lanskih, tudi
zaradi novih določil Zakona
o celotnem prihodku. V pr-
vem trimesečju je namreč
znašal revalorizacijski doho-
dek že 800 milijonov din, ka-
terega rast pa bodo z notra-
njimi ukrepi zaustavili, tako
da ob koncu l(?ta naj ne bi bil
večji kot milijardo 200 mili-
jonov din. Alojz Zupane pra-
vi: »Kljub neugodnim go-
spodarskim razmeram, bo-
mo v Klimi tudi letos dosegli
primerne poslovne rezul-
tate.«
VILI EINSPIELER
Industrijska proizvodnja
je lani povečala celotni pri-
hodek za 111 odstotkov, pri-
hodek na tujem trgu za 188,
in čisti osebni dohodek za
120 odstotkov. Stopnjo aku-
mulativne sposobnosti so
dosegli z indeksom 101,
medtem ko je bil delež aku-
mulacije v dohodku 87 od-
stoten. V prvem trimesečju
letos se je v primerjavi z
enakim obdobjem lani aku-
mulacija zmanjšala, med-
tem ko je bil izvoz bistveno
manjši kot v primerjalnem
obdobju.
Comet na Malti
Po osmih letih dobro posluje
Ko se je pred leti zreški Comet odločil, da na Malti,
mali sredozemski državici, ki meri le okoli tristo
kvadratnih metrov, zgradi tovarno za proizvodnjo
umetnih brusov, nihče ni prav verjel, da bo uspel. A
zavihali so rokave, izdelali opremo, opravili mon-
tažo in konec maja 1979 pričeli s proizvodnjo.
Težav na začetku proizvodnje skorajda ni bilo, saj so
predhodno Cometovci dobro usposobili malteške de-
lavce.
Po osmih letih tovarna še vedno uspešno dela in
ustvarja vsaj minimalni dobiček. Ni se ponovila usoda
številnih malih tovarnic, ki so prenehale z delom že po
letu ali dveh. Proizvodnja je zdaj dodobra utečena,
produktivnost pa enaka zreški. Kakovost izdelkov
omogoča izvoz tudi na zahtevna evropska tržišča in v
daljno Avstralijo. V Cometu izpostavljajo kot najpo-
membnejši dosežek pridobitev novih izkušenj pri
poslovanju s tujino, predvsem pri višjih oblikah sode-
lovanja. Ni jih strah ponuditi prodaje tehnologije in
opreme ali celo izgradnje še kakšne tovarne brusov
kjerkoli v svetu.
Z. I.
Proizvodnja se zmanjšuje
v Smreki in Kovinarstvu premalo naročil
Med tiste organizacije
združenega dela v mozirski
občini, ki v prvih letošnjih
mesecih niso dosegle proiz-
vodnje kot je bila v prvih
mesecih lanskega leta, sodi
tudi Kovinarstvo na Ljub-
nem. Fizični obseg proiz-
vodnje je bil namreč za 5,6
odstotka nižji.
Na manjšo proizvodnjo je
vplivalo zlasti vreme v prvih
mesecih, ko je bilo v tem
predelu veliko snega in pre-
cej delavcev ni moglo redno
prihajati na delo, precej je bi-
lo izpadov električne energi-
je, v Kovinarstvu pa so imeli
tudi težave z dobavo materi-
ala za zobate vence in manj
je bilo naročil za nože za iz-
voz ter še za nekatere druge
izdelke iz proizvodnega pro-
grama, kamor gre prišteti tu-
di kolesne dele. Vse to je se-
veda vplivalo na proizvod-
njo, ki je bila zaradi tega
manjša, s tem pa so bili slab-
ši tudi gospodarski rezultati.
Porabljena sredstva so si-
cer naraščala počasneje od
rasti dohodka, kar pomeni
večjo ekonomičnost poslo-
vanja za deset odstotkov,
vendar so v delitvi čistega
osebnega dohodka, razen
960.000 din^ev, kolikor so
jih namennf' za rezervni
sklad," ves denar namenili za
osebne dohodke, ki so pov-
prečno znašali 171.731 dinar-
jev in so bili za šest odstot-
kov višji od občinskega pov-
prečja.
Tudi v gornjegrajski Smre-
ki ne morejo biti zadovoljni z
rezultati. V celoti vzeto se je
sicer fizični obseg proizvod-
nje povečal, vendar le na ra-
čun enote mizarstva, manjša
pa je bila proizvodnja v enoti
gradbeništva, na slabše re-
zultate pa so vplivale tudi
nespremenjene cene stavb-
nega pohištva. Ekonomič-
nost poslovanja je bila manj-
ša za dobre tri odstotke, ker
so materialni stroški naraš-
čali hitreje od rasti celotnega
prihodka. Močno se je
zmanjšal tudi delež akumu-
lacije v čistem dohodku, saj
so za rezervni sklad namenili
le odstotek in pol čistega do-
hodka. Ob vsem tem seveda
ni naključje, da so bili osebni
dohodki manjši in so pov-
prečno znašali 140.089 dinar-
jev, kar je skoraj trinajst od-
stotkov manj od občinskega
poprečja.
JANEZ VEDENIK
30 let Nivoja
Ta mesec mineva 30 let od
ustanovitve celjskega Nivoja;
ob ustanovitvi je bila to vod-
na skupnost Savinja, z zako-
nom o vodah, ki je bil sprejet
pred 15 leti pa so se ločila po-
djetja od vodne skupnosti.
Takrat je tudi nastal Nivo,
kakršnega poznamo danes.
>>Ko smo ustanavljali vodno
skupnost, smo praktično zače-
li iz nič. Z zavzetim delom pa
smo dosegli nekaj uspehov, po
katerih nas poznajo tudi dru-
god,« je povedal Aleksander
Majcen, ki dela v tej delovni
organizaciji že od njene usta-
novitve.
Med dosežki moramo ome-
niti strojno tlakovanje brežin,
ki ga je Nivo uvedel prvi pri
nas. Takšno tlakovanje je pet-
krat cenejše kot ročno. V Nivo-
ju je nastalo tudi precej inova-
cij, kot so stroji za krivljenje
armatur, stroji za preizkušanje
cevi, skonstruirali so dele za
potopne črpalke in podobno.
Uspeh so dosegli tudi s proiz-
vodnjo armiranih betonskih
cevi v Vrbju. Gre za vodotesne
cevi za kanalizacijo, ki jih lah-
ko hitreje polagajo.
V zadnjem času si največ
obetajo od avtomatske tračne
filterske stiskalnice. Dve takš-
ni stiskalnici že delata v Žele-
zarni Štore in papirnici v Vev-
čah, letos pa bodo tri stiskalni-
ce montirali še v tovarni Slad-
kogorska. Gre za napravo, ki
sprejema različne vrste teko-
čin, ki vsebujejo primesi in jih
potem zgosti. Uporabna je
predvsem v zaključni fazi pri
čiščenju voda, ker omogoči
lažje deponiranje odplak. V
Sladkogorski pa bodo s tem
zagotovili tudi ponovno prede-
lavo odpadnih surovin.
Čeprav se tudi Nivoju že
pozna, da je pri nas vse manj
investicij, pa so lani vseeno do-
segli dobre poslovne uspehe;
poslujejo brez posojil, imajo pa
tudi dovolj obratnih sredstev.
Poslovni rezultati v pr\'ih le-
tošnjih mesecih so nekoliko
slabši, ker zaradi neugodne zi-
me niso veliko delali, zato pa
jih te dni delo toliko bolj priga-
nja. Ker se v Sloveniji gradi
vse manj vodno gospodarskih
objektov, poskušajo prodreti v
sosednjo Hrvaško, s ponudba-
mi pa sodelujejo pri večjih de-
lih v Srbiji in Vojvodini.
S. Š.
0 slabem
gospodarjenju
v žalski občini bodo težko
uresničili osnovno nalogo iz
resolucije za letošnje leto, ki
predvideva dvo odstotno re-
alno rast družbenega proiz-
voda.
Samo v prvih mesecih letos
je bila proizvodnja za dobrih
triindvajset odstotkov nižja
kot v enakem lanskem obdob-
ju. To hkrati pomeni tudi pre-
cejšnje zaostajanje za celotno
slovensko proizvodnjo, ki be-
leži 1,8 odstotno rast, medtem
ko je bila proizvodnja v regiji
nižja za 2,3 odstotka.
Največji izpad proizvodnje v
žalski občini beleži kot celota
lesna industrija, precej se je
zmanjšala tudi proizvodnja
tkanin, blaga za široko potroš-
njo in kmetijskih strojev.
O vsem tem bodo razpravlja-
li tudi na zasedanjih zborov
žalske občinske skupščine, ki
bodo ta teden, na njih pa bodo
med drugim tudi poročili o iz-
vajanju resolucije v prvih le-
tošnjih mesecih.
JANEZ VEDENIK
Začetki vodnega gospodar-
stva na našem območju sega-
jo v leto 1486, ko so pod car-
jem Maksimiljanom tlačani
prestavili strugo Savinje.
Druga pomembna letnica je
1694, ko je celjski mestni svet
flnanciral prestavitev Ložni-
ce. Leta 1887 pa so se lotili
regulacije 26 km dolge struge
Savinje od Celja do Mozirja.
Dela so trajala šest let.
Toper računa na pomoč
tekstilcev celjskega območja
Začasno vodstvo Topra je
prejšnji teden seznanilo
upravni odbor društva inže-
nirjev in tehnikov tekstil-
cev celjskega območja s tre-
nutnim položajem tega celj-
skega kolektiva.
Eden ključnih problemov
Topra so namreč kadri in za-
časno vodstvo računa na po-
moč društva. Pričakuje tudi,
da se bo društvo s strokovni-
mi pobudami in predlogi
vključilo v i-azreševanje
razmer.
Osnovna ugotovitev razgo-
vora, ki so se ga udeležili tek-
stilci iz Elkroja Mozirja, Kor-
sa Rogaška Slatina, Impleta
Sevnica, Metke Celje, TVO
Škofja vas in tekstilci upo-
kojenci je bila, da je, poleg
vse večje fluktuacije stro-
kovnih kadrov, najpomemb-
nejši vzrok za sedanje težave
razdrobljenost delovne orga-
nizacije. V tem trenutku pa
povzroča Topru velike teža-
ve tudi zapiranje tržišča, kar
ima za posledico polnjenje
skladišč. Dodaten problem
imajo v kolektivu z zimsko
športno konfekcijo, čeprav
gre za uspešen in finančno
učinkovit program, ker veže
obratna sredstva na daljši
rok.
Peter Privšek, član začas-
nega vodstva, kljub temu
ocenjuje, da bo Toper zaklju-
čil letošnje poslovno leto
brez ali z minimalno izgubo.
Računa namreč na prizadev-
nost strokovnih in drugih
delavcev, kije pred leti rešila
tudi tekstilni podjetji kot sta
IBI iz Kranja in Labod iz No-
vega mesta. Samo prizadev-
nost seveda ne bo dovolj, za-
to kolektiv med drugim so-
deluje tudi s strokovnjaki iz-
ven celjske občine. Sodelo-
vanju z Razvojnim centrom
Celje pa so se odpovedah,
ker so njihove strokovne
usluge dražje in ker je le-ta
sodeloval s Toprom več de-
setletij brez želenih učinkov.
LEV MARINC
Ukinili obrat v Dobrini
Od 1. junija se 20 delavk iz
nekdanjega obrata Toprove
Mode v Dobrini vozi na delo v
Šentjur. Obrat so namreč uki-
nili, ker po ugotovitvah odgo-
vornih v Topru ni bil eko-
nomsko upravičen, glede na
težak položaj celotne delovne
organizacije pa naj bi bili
takšni ukrepi nujni.
Obrat v Dobrini v_ kr^evni
skupnosti Loka pri Žusmu je
začel delati kmalu po potresu
na Kozjanskem leta 1974, v
njem pa so se zaposlile pred-
vsem žene iz okoliških vasi. V
šiviljskem delu obrata je dela-
lo do 20 delavk, ko pa so dobili
še dva pletilna stroja, so zapo-
slili tudi tri delavce. Težave so
se pričele lani, ko so najprej
odpeljali pletilna stroja, za ka-
tera so ugotovili, da v obratu
ne dajeta toliko, kot bi v nor-
malnih delovnih razmerah. V
Dobrini namreč ni bilo dovolj
zaposlenih, da bi lahko delali v
treh izmenah, prihajalo je do
okvar, za katere pa v obratu ni
bilo mehanika . .. Stroji so se
tako lani selili v Celje, z njimi
pa tudi delavci. Takrat je prišlo
do številnih razprav tako v
Šentjurski občini kot v krajev-
ni skupnosti, v njej pa so več-
krat opozorili, da ukinitev ple-
tiljstva ne sme pomeniti ukini-
tve celotnega obrata. Za to so
se zavzemali zlasti predstavni-
ki krajevne skupnosti. Menili
so, da se v ekonomske razmere
v Topru ne morejo spuščati,
vendar pa je obrat nastal s šir-
šo družbeno pomočjo, zato nje-
gova ukinitev ni pravilna.
Eden glavnih razlogov za
ukinitev je bilo pomanjkanje
delavcev. V eni izmeni bi mo-
ralo biti vsaj 15 delavk, da bi
bila proizvodnja ekonomsko
upravičena. Toliko pa jih v eni
izmeni niso nikoli uspeli dobi-
ti, čeprav so si prizadevali, da
bi se v Dobrino delavke vozile
tudi iz sosednih krajevnih
skupnosti, predvsem s Prever-
ja. Deloma so krive slabe cest-
ne povezave, deloma pa tudi
nizki osebni dohodki zaposle-
nih v obratu. Tako so maja de-
lavke zaslužile od 90 do 110 ti-
soč dinaijev, poleg tega pa jim
tudi niso mogli zagotoviti, da
bo obrat v kraju ostal. V kra-
jevni skupnosti ob tem zlasti
negodujejo, ker se o ukinitvi
obrata z njimi nihče ni pogo-
vaijal, pač pa so za načrte izve-
deli šele od delavk. Skušali so
sicer odločitev spremeniti, pa
jim ni uspelo.
Delavke so torej od 1. junija
v šentjurski Modi, stroje pa bo-
do potrebovali v šmarskem
obratu, kamor naj bi jih odpe-
ljali. Kaj bo s prostori, v kate-
rih je bil obrat, pa je odvisno
od krajevne skupnosti. Nove-
ga dislociranega obrata v kraj
verjetno ne bodo skušali dobi-
ti, vsaj če sodimo po njihovih
dosedanjih slabih izkušnjah.
T. CVIRN
25. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Kopali se bomo v sladki vodi
Morda otvoritev v
soboto
Med vsemi letnimi bazeni
na celjskem območju so naj-
večje težave s celjskim, ki
^a še vedno obnavljajo. Ba
zen je namreč dotrajan in
zdaj ga z različnimi najnuj-
nejšimi posegi usposabljajo
za kopanje. Po besedah
predsednika plavalnega klu-
ba Klima Neptun Draga Vra-
čuna so v ponedeljek že za-
čeli spuščati v bazen vodo in
do torka se niso pokazale no-
ve napake. Upajo, da bo tako
tudi ostalo in da bodo celj-
sko letno kopališče za kopa-
nja željne ljudi že lahko od-
prli v soboto, 27. junija. Vse
pa je odvisno od lepega vre-
mena in seveda, da ne bi pri-
šlo do novih okvar.
Bazen bo odprt vsak dan
od 9. do 18. ure, celodnevna
vstopnica za odrasle je 800,
za otroke do 12 let pa 500 din.
Tudi letos bodo imeli popol-
dansko vstopnico, ki bo od
16. ure dalje veljala za vse
500 din. Možno je kupiti tudi
sezonsko karto, ki velja kar
16 tisoč din. Posebnosti na
celjskem bazenu ne priprav-
ljajo, možno pa se bo okrep-
čati na vrtu hotela Merx in
pri zasebniku »restavraciji
Bosna«.
Čakata na poletje
v konjiški občini imajo
dva odprta bazena. Enega v
Slovenskih Konjicah, s ka-
terim upravlja NK Dravi-
nja, in drugega v Zrečah, s
katerim upravlja Unior, in
je tudi v neposredni bližini
hotela Dobrava. Oba bazena
sta že pripravljena na prave
sončne dni in čakata na po-
letje. Tako v Slovenskih Ko-
njicah kot v Zrečah je pri ba-
zenu bife z brezalkoholnimi
in alkoholnimi pijačami in
manjšimi prigrizki. Tudi za
varnost so poskrbeli, saj bo-
do imeli na obeh bazenih tu-
di reševalca. V Zrečah bo to
delo opravljal Jože Mihelič,
v SI. Konjicah pa se še niso
domenili kakor se niso do-
menili še za vstopnino za ba-
zen. Sicer pa za bazen v Slo-
venskih Konjicah volja po-
sebnost: zaposleni v konjiški
občini imajo na bazen vstop
prost, ker denar po samou-
pravnem sporazumu združu-
jejo delovne organizacije.
Denar dobi TTKS in ga NK
Dravinja namenja vzdrževa-
nju bazena.
Ob bazenu v Zrečah imajo
tudi teniško in košarkarsko
igrišče.
Topla voda v
Atomskih toplicah
v Atomskih toplicah v
Podčetrtku so bazene odprli
že 1. maja, v njih pa se lahko
okopate vsak dan od 7. do
19. ure, razen ob ponedelj-
kih, ko čistijo velik bazen in
je zato odprt le do 17. ure.
Za varnost kopalcev so po-
skrbeli, saj imajo kopalnega
mojstra. Voda je precej to-
pla, saj doseže tudi do 31 sto-
pinj Celzija, za kopanje pa
morajo odrasli odšteti 1000
dinarjev, otroci in skupine
pa 800 dinarjev.
Bazene vsako leto nekoli-
ko obnovijo, večjih del pa se
letos niso lotili, saj ni bilo
potrebe. Za kopalce so po-
skrbeli tudi z dobro ponud-
bo hrane in pijače v restavra-
ciji ob bazenih.
Tudi igre brez meja
Bazen v Rimskih Topli-
cah so odprli 1. maja in bo
odprt do 15. septembra. Ve-
lik je 33 krat 24 metrov, voda
Pa ima 30 stopinj celzija.
Zmogljivost bazena je od 800
do 900 kopalcev, čeprav jih
je ob lepem vremenu tudi do
dvakrat več. Urejeno je po
vseh predpisih, torej ima po-
leg potrebnega osebja tudi
izprašanega kopališkega
mojstra.
Na bazenu se je možno
okrepčati z različnimi pijača-
mi, hrenovkami, kranjskimi
klobasami, sendviči, različ-
nimi sladkarijami in slado-
ledom.
Enkrat mesečno bodo pri-
redili športno zabavno prire-
ditev. To bodo igre brez me-
ja, kijih bodo zaključili s ple-
som in rajanjem na kopališ-
ču. Prva takšna prireditev je
bila prejšnji petek zvečer. Si-
cer pa je bazen odprt vsak
dan, razen ponedeljka, od 8.
do 18. ure. Celodnevna
vstopnica za odrasle je 600
dinarjev, poldnevna 400, za
otroke pa 400 oziroma 250 di-
narjev.
Ob bazenu tudi
postrvi
Odprt je tudi že bazen v
Radečah. Pred več kot tri-
desetimi leti so ga zgradili
delavci radeške papirnice s
prostovoljnim delom in ga
uredili tako, da sodi med
najbolje urejene odprte ba-
zene pri nas. Bazen je dolg
25 metrov, širok pa 9,5 me-
trov. Čistijo ga sproti preko
peščenih filtrov. Otroški ba-
zen pa je nekoliko niže ob
otroškem igrišču, kjer je tudi
vrsta igral. Ta bazen polnijo
le po potrebi, navadno ob
koncu tedna. Vstopnina je za
odrasle 600 dinarjev, pol-
dnevna karta pa 400 dinar-
jev. Za otroke je vstopnina
300 oziroma 200 dinarjev. Se-
zonska karta stane 7000 di-
narjev. Ob bazenu je bife,
kjer poleg pijače kopalci lah-
ko naročijo tudi postrvi, hot-
dog in najrazličnejše jedi na
žaru. V podaljšku kopališča
je okrogla terasa, kjer bo naj-
bolj živahno ob sobotnih ve-
čerih. Skoraj vsako soboto
bo zabavnoglasbena priredi-
tev z znanimi ansambli, zbi-
rali pa bodo tudi miss in mi-
stra bazena, organizirali
modne revije in podobno.
Bazena še nista
odprta za kopalce
Ker je prišlo do napake v
ogrevalnem sistemu, kopa-
lišče na Vranskem še ni od-
prto. Kdaj bo, predstavniki
Hmezadove delovne organi-
zacije Gostinstvo-turizem in
predstavniki Turističnega
društva še ne vedo. Prav ta-
ko še nimajo določenih cen
za kopanje, trenutno pa je
odprt le bife pri bazenu.
Tudi kopališče v Prebol-
du še ni odprto. Potrebno bo
opraviti še nekaj vzdrževal-
nih del. Tudi v Preboldu še
ne vedo, kdaj bo bazen odprt
za kopalce.
Brez čistilne naprave
šentjurski bazen te dni še
ni odprt, ker čakajo na lep-
še vreme. Sliši se morda
smešno, vendar pa bazen ni-
ma čistilne naprave in ob
vsakem nalivu je voda pov-'
sem onesnažena, njeno me-
njavanje pa bi telesnokultur-
ni skupnosti »požrlo« preveč
denarja. Zato čakajo, da bo
vreme nekohko bolj stabil-
no, brez vsakodnevnih ne-
viht, kdaj bo to, je težko reči.
Letos so bazen nekoliko
obnovili, vendar pa bi ta zah-
teval celovito sanacijo, ki pa
naj bi se je lotili šele prihod-
nje leto, če bo na voljo dovolj
denarja.
Sicer pa bo letos za kopa-
nje na šentjurskem bazenu
treba odšteti 300, za otroke
pa 200 dinarjev. Odprt bo od
10. do 18. ure, v tem času pa
so poskrbeli tudi za varnost
kopalcev, s^ imajo zaposle-
nega kopalnega mojstra. Le-
tos so poskrbeli tudi za go-
stinsko ponudbo na bazenu,
saj ima zasebnik postavljeno
prikolico, kjer nudi kopal-
cem pijačo.
Ob bazenu dva bifeja
Med resnično najbolje
urejenimi bazeni na celj-
skem območju je bazen v
Titovem Velenju. Ta bazen
so za kopalce odprli takoj
po 1. juniju, vsak dan pa se
je možno kopati od osme
ure zjutraj do sedmih zve-
čer. Poskrbljeno je za var-
nostno službo, vstopnina pa
je za odrasle 600 din, za otro-
ke pa polovico manj. Ob ba-
zenu je tudi cela vrsta najra-
zličnejših športnih objektov,
kjer se je možno na različne
načine rekreirati, kot na pri-
mer pri tenisu, odbojki, ko-
šarki in ostalih športnih pa-
nogah. V neposredni bližini
je tudi veliko otroško igrišče
z raznimi igrali. Prijetno je
ob velenjskem bazenu tudi
zato, ker ima velik parkirni
prostor ter za počivanje po
plavanju poleg betona tudi
veliko zelenic. Blizu je tudi
avtobusna postaja, tako da
lahko pridejo na velenjski
bazen uživat tudi tisti, ki ni-
majo lastnega prevoza in sta-
nujejo izven Titovega Vele-
nja. Za žejne in lačne je do-
bro poskrbljeno, saj imajo
razen restavracije tudi bife.
Možno si je sposoditi tudi
sončnike ter ležalnike. Po-
sebnih prireditev med ko-
palno sezono ne bodo pri-
pravljali.
Nekaj podobnega je tudi v
Šoštanju, kjer je bazen že tu-
di odprt, vendar brez poseb-
nih novosti v primerjavi z
lanskim letom. Odpiralni čas •
in vstopnina sta enaka kot v
T. Velenju.
Na celjskem območju
imamo letne bazene v Celju,
Rimskih Toplicah, Rade-
čah, Šentjurju, Atomskih
toplicah. Slovenskih Konji-
cah, Zrečah, Titovem Vele-
nju, Šoštanju, Preboldu,
Vranskem in Mozirju ter
manjšega v Frankolovem.
Včasih so ga imeli tudi v
Ločah v konjiški občini.
Pridobili so nov vodovod
Veselje v naselju Trška gorca pri Rogatcu
V naselju Trška gorca pri
Rogatcu so v petek, 19. juni-
ja, slovesno predali namenu
nov vodovod, S tem je teko-
čo vodo dobilo še zadnjih
gospodinjstev v tej krajev-
ni skupnosti:
O pomenu novega vodovo-
da in poteku del na njem
smo se pogovarjali s pred-
sednikom sveta KS Rogatec
Antonom Tepešem in čla-
nom organizacijskega odbo-
ra Brankom Haložanom.
3700 m dolg vodovod so
gradili v dveh etapah. Poleg
cevi so krajani speljali tudi
2200 m električnega kabla.
Voda je do hiš, ki so med
seboj oddaljene tudi do
500 m, speljana iz krajevne
skupnosti Donačka Gora
preko črpališča v Gaberju in
kmetije Bernik, kjer je glav-
ni bazen.
Večino del so prebivalci
opravili sami. Vsak je na-
mreč opravil 150 prostovolj-
nih, a ovrednotenih ur, neka-
teri pa tudi do 80 solidar-
nostnih. Celotno prostovolj-
no delo je vredno okoli 3,5
milijona din. Gradnjo vodo-
voda pa so sofinancirali: Ko-
munalna interesna skupnost
s 5,5 milijona din. Območna
vodna skupnost z 1,7 milijo-
na din, Krajevna skupnost
Rogatec in Donačka gora z
800 tisoč din in prebivalci Tr-
ške gorce s 4,3 milijona din.
Celotni stroški novega vo-
dovoda ne presegajo 160 mi-
lijonov din, ali kot je povedal
Anton Tepeš, stroški niso
dosegli cene stanovanja v ur-
banem naselju.
JANKO PETROVEC
Komisija za delovna razmerja
Doma upokojencev
Šmarje pri Jelšah
objavlja prosta dela in naloge
2 negovalki
za nedoločen čas
Pogoji: za opravljanje del in nalog mora kandidat
imeti končano šolo za bolniške negovalce ter oprav-
ljen strokovni izpit ali najmanj 1 leto delovnih izku-
šenj na podobnih delih in nalogah.
Delo je troizmensko
Kandidat bo sklenil delovno razmerje s polnim de-
lovnim časom.
Poskusna doba 2 meseca
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite na naslov:
DOM UPOKOJENCEV ŠMARJE PRI JELŠAH v 8 dneh
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15
dneh po opravljeni izbiri.
Predavanja za
čebelarje
čebelarska zveza Žalec je
v predavalnici osnovne šole
Peter Šprajc-Jur, pripravila
predavai^e z barvnimi dia-
pozitivi in nimom.
O pripravi čebelnih družin
na zimovanje in zapiranje
letne varoje je predaval An-
ton Haudej iz Šmihela pri
Pliberku. Tega zanimivega
predavanja se je udeležilo
kakih 30 čebelarjev.
T. T.
Vrstniki Izumitelja Polža
s spodbujanjem mladih do novih raziskovalcev
Da je raziskovalna dejav-
nost na Srednji tehniški šo-
li v Celju močno razvita,
pričajo rezultati, ki jih
učenci dosegajo na republi-
ških, pa tudi na zveznih tek-
movanjih. Pogovorili smo
se z dvema izmed najuspeš-
nejših, Blažem Zmazkom in
Andrejo Knez.
Andreja Knez je dijakinja
4. letnika kemijske usmeri-
tve, doma iz Hrastnika. Že
več let sodeluje s steklarno v
domačem kraju. Le-ta ji je
tudi omogočila raziskovanje
vpliva kemijske sestave na
gostoto stekla. Raziskovalno
nalogo je zasnovala na vna-
prejšnjem zbiranju že znanih
dejstev predvsem iz angle-
ške literature. Ko pa je imela
jasno zastavljen cilj, je začela
s poskusi. »Kar precej po-
poldnevov in sobot je šlo«,
pove Andreja. »Vendar pa
brez pomoči mentorjev dipl.
ing. Alekseja Usa in prof. Sil-
ve Koklič prav gotovo ne bi
uspela«. Na tekmovanju iz
kemije je s svojo nalogo
osvojila nagrado: udeležila
se bo mednarodnega razi-
skovalnega tabora na Dan-
skem. O nagradi in načrtih
za prihodnje je povedala:
»Nagrada mi pomeni vehko
predvsem zato, ker v njej vi-
dim potrditev same sebe. Na
takšnih taborih se naučiš ve-
liko novega, hkrati pa spoz-
naš ljudi, ki se zanimajo za
iste stvari kot ti in lahko z
njimi izmenjaš izkušnje. Pri-
hodnje leto bom začela s
Študijem čiste kemije, nada-
ljevala pa bom z raziskavami
stekla.«
Blaž Zmazek je letos kon-
čal šolanje na naravoslovno
matematični srednji šoli. Po-
dročje, ki njemu najbolj
ustreza, je matematika, saj
tekmuje že od osnovnošol-
skih let naprej. Kljub temu,
da se je letos na tekmovanje
pripravljal manj, je bilo le-
tošnje najuspešnejše. Na re-
publiškem tekmovanju se je
uvrstil na drugo mesto, ko-
nec aprila pa je na zveznem
tekmovanju v Titovem Vrba-
su osvojil 16. mesto. O tem in
o študiju, ki ga čaka, pravi:
»Zvezno tekmovanje sem si
vedno predstavljal kot nekaj
visokega, nedosegljivega, ko
pa sem se nanj sam uvrstil,
sem bil kar malo razočaran.
Organizacija je bila namreč
dokaj slaba. Z matematiko
se bom v bodoče še bolj
ukvarjal, saj sem se odločil
za študij uporabne matema-
tike.« Zaželimo jima še veli-
ko uspehov, z željo, da bi bi-
lo mladih in dobrih razisko-
valcev čim več.
JANKO PETROVEC
Ugodno prodam
kontejner
6 m X 2,40 m
- primerno za
skladišče ali garažo.
Tel. 32-902.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
25. JUNIJ 19S7{
Krajevni praznili Vojnika in Škofje vasi
že pred samim Itrajevnim prazni-
kom so v Vojniku odprli več cest in
cestnih odsekov v skupni dolžini 2500
metrov. Ta prizadevnost krajanov
zasluži samostojen zapis, zato tokrat
poročamo samo o praznovanju kra-
jevnega praznika dveh krajevnih
skupnosti - Vojnika in Škofje vasi.
Tako je pretekli teden minil v zna-
menju različnih športnih tekmovanj, v
petek, 19 junija pa so pripravili pred
spomenik -)m NOB v Vojniku kresova-
nje, poter . ko so borci in mladina pri-
šh s pohoda po obeležjih NOB.
Osrednja prireditev je bila v Vojniku
v soboto pred gasilskim domom. Pri-
čela se je ob 17. uri, slavnostni govor-
nik je bil Viki Žgajnar, predsednik
sveta KS Vojnik, ki je upravičeno po-
hvalil krajane za njihov prispevek pri
gradnji in obnovi različnih objektov,
predvsem pa cest.
Na prireditvi so podelili tudi prizna-
nja obeh krajevnih skupnosti. Prejeli
so jih: ing. Jože Smodiša, ing. Janez
Marinček. ing. Drago Čeh, Marjan Po-
javnik, Marija Dolšek, Janez Stante,
Marjan Preložnik, Saša Šarlah, Uroš
Meke, Jože Toplak, Vili, Stante ter
Hmezad - delovna enota Šmarjeta.
Priznanja Osvobodilne fronte pa so
prejeli: Drago Sojč, Dane Tovornik,
Dolči Videnšek, Jure Bojanovič, Kata-
rina Kotnik, Franc Sprah, Silvo
Kuder.
Istočasno so podelih športne plakete
ekipnim športnim zmagovalcem.
Proslavi v počastitev krajevnega
praznika Vojnika in Škofje vasi je sle-
dilo tovariško srečanje, kjer je igral
ansambel Francija Zemeta iz Vojnika.
Z. S.
Pokazna vaja civilne zaščite
v obeležitev dneva civilne zaščite 20. junija je občinski štab za
civilno zaščito občine Žalec pripravil pokazno poučno vajo v
Vinski gori EKO Vinska gora 87. Vaja, v kateri so sodelovale vse
strukture civilne zaščite je pokazala, kako se da hitro in učinko-
vito s strokovnim znanjem ekološke katastrofe preprečiti. Tu je
bila tudi slavnostna seja Občinskega štaba civilne zaščite.
T.T
Trgovine obnavljajo
V trgovinah šentjurske Prodaje Merxovega Potrošnika so že
pred dvemi leti občutili spremenjene pogoje gospodarjenja in
zmanjšanje kupne moči prebivalstva.
Temu so se prilagajali tako, da so se lotili obnove trgovin.
Povečali so prostorske zmogljivosti in obogatili ponudbo osnov-
nih življenjskih potrebščin. Vsega tega so bili kupci seveda
veseli.
Zaradi visokih obresti in premajhnega obračanja zalog posa-
meznih vrst blaga so se s Kmetijskim kombinatom, ki se prav
tako ukvarja s trgovsko dejavnostjo, dogovorili za delitev dela in
specializacijo. Tako se ne dogaja, da bi dve trgovini v kraju
prodajali enako blago ali pa ga sploh ne bi bilo. Z ukinitvijo
posameznih vrst blaga v manjših trgovinah pa so povečali
ponudbo v šentjurski blagovnici in Resevni.
Istočasno so izboljšali tudi gostinsko ponudbo v bifejih poleg
trgovin in marketov. Tako so obnovili prostore bifeja v Dram-
liah, na Ponikvi, Planini in pred kratkim tudi v Šentjurju.
ERNEST RECNIK
Slovenski papirničarji v Radečah
Sindikat tovarne papirja Radeče je letos organizator Letnih
športnih iger papirne industrije Slovenije, ki bodo to soboto v
Radečah.
Otvoritvena slovesnost bo ob 8. uri na mestnem stadionu.
Gostitelj, tovarna papirja Radeče, pričakuje kakšnih petsto
športnikov iz desetih sovenskih delovnih organizacij in iz
tovarne celuloze Obir z Avstrijske Koroške.
VVE
Praznik Rečice
V preteklem tednu so krajani krajevne skupnosti
Račica pri Laškem praznovali svoj krajevni praznik.
Čez teden so potekala različna športna tekmovanja,
kjer je bilo najbolje zanimivo tekmovanje krajanov z
gasilnimi aparati.
V soboto, 20. junija je bila v kulturnem domu Huda
jama v Rečici slavnostna seja skupščine krajevne
skupnosti Rečica. Ob tej priložnosti so podelili prizna-
nja Osvobodilne fronte. Prejeli so jih: Erika Krašek,
Jaka Krampel, Peter Ulaga, Anton Samec ter sekcija
za družbeno aktivnost žena pri SZDL Rečica.
Slavnostni seji je sledil kulturni program, kjer sta
sodelovali kulturnoumetniški skupini iz Rečice ter
Tima Laško, pridružila pa se jim je še laška godba na
pihala.
Delegacija krajanov je položila tudi venec pred spo-
minsko ploščo padlim borcem v Rečici.
Z.S.
S slovesnosti ob razvitju prapora KO RK v Gotovljah.
Foto: T. TAVČAR
Slavje v Gotovljah
S slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti Gotov-
Ije so v nedeljo zaključili večdnevno praznovanje krajev-
nega praznika.
Na seji je o delu in pomenu praznovanja govoril predsed-
nik skupščine krajevne skupnosti Henrik Kranjc in pouda-
ril, da je praznik spodbuda za složno in enotno delo cele
krajevne skupnosti. Tako so od lanskega do letošnjega praz-
nika, priključili na omrežje 63 novih telefonov, radi bi ga
napeljali še v zaselek Jadart, ki se navezuje na drugo cen-
tralo, v Zalogu povečali količino kvalitetne pitne vode, tudi
težave z električno energijo bi radi rešili, skratka dela ir
nalog je več kot dovolj. Na seji so podelili zlate značke
krajevne skupnosti, prejeh pa so jih Majda Podkoritnik
Martin Zupane, Alojz Kline, Ivan Luskar, Anton Lipovšek
in Vlada Rede.
V počastitev praznika so pripravili vrsto športnih priredi
tev, srečanje starejših krajanov, krajevna organizacija Rde
čega križa pa je razvila prapor, ki je med prvimi v občini.
T. TAVČAF
Pokaži, kal
znaš
Kot vsako leto doslej,
bodo krajani Dobja sku-
paj s svojim Prosvetnim
društvom tudi letos or-
ganizirali že tradicional-
no prireditev Pokaži, kaj
znaš.
Že petnajstič se bodo
na trgu sredi kraja zbrali
številni pevci, kantavtorji
in ansambli, da pokažejo,
kaj znajo in da zabavajo
poslušalce. Teh se vsako
leto zbere več stoz vseh
koncev Kozjanskega.
Letošnja prireditev bo
26. julija ob 15. uri, prija-
ve pa prireditelj sprejema
do 20. julija. Po nastopu
bosta za zabavo skrbela
ansambel Henček in celj-
ski Poldek, obljubljajo pa
tudi, da nihče od obisko-
valcev v Dobju ne bo la-
čen in žejen.
J. S.
Sto let esperanta
Konec tedna je bil v Ba-
njaluki 22. kongres esperan-
tistov Jugoslavije, ki se ga
je poleg 300 jugoslovanskih
esperantistov udeležilo še
150 gostov iz Anglije, Švice,
I^lije, Avstrije, Francije,
Nemčije, Poljske, Madžar-
ske, Bolgarije in Mongolije.
Letošnje srečanje je bilo še
posebej slovesno, saj medna-
rodno esperantsko gibanje
letos slavi 100 let obstoja.
»To je dokaz, da je espe-
ranto še kako živ jezik, ki se
je razširil po vsem svetu
kljub številnim poskusom
preganjanja in izničenja nje-
govega pomena,« je v slav-
nostnem govoru povdaril
član predsedstva zvezne
konference SZDL Jugosla-
vije, Josip Hrvatin.
V treh dneh kongresa so
udeležnici v treh komisijah
razpravljali o organizaciji,
mednarodnem sodelovanju,
kulturi, vzgoji in izobraževa-
nju ter propagandi. Ugotovi-
li so, da ima gibanje esperan-
tistov v Jugoslaviji še vedno
premalo podpore v širši
družbeni skupnosti in se
zavzeli za bolj angažiran pro-
dor na vsa področja živ-
ljenja.
S.Š.
Mladinski kulturni
center
VIDEO KLUB
Cankarjeva 13, Celje
nudi
aktualne VHS video
kasete, video snemanje,
video montaža.
Informacije telefon 26-326,
od 15. do 18. ure, sobota
od 9. do 12. ure.
Blaž Ariič
»Vinskogorci so zelo prid-
ni, delovni, marljivi in nikoli
ni bila vprašljiva udeležba
na kakršnikoli delovni akciji
- če so ljudje videli, da gre za
napredek, za lepši kraj, so
prišli, pa prinesli s seboj še
kakšno steklenico in na kon-
cu akcije ali kar med delom
smo še zapeli,« je na vpraša-
nje, kaj bi lahko povedal o-
sebi, o svojih sokrajanih po-
vedal Blaž Arlič iz Vinske
gore.
O sebi torej nerad govori,
tembolj pa mu beseda teče,
ko opisuje svoje sokrajane in
Vinsko goro, ki mu je kot
borcu za njeno enovitost še
posebej prirasla k srcu. Bilje
namreč eden treh, ki so leta
1953, sredi noči odšli v Ljub-
ljano in zahtevali, da Vinske
gore ne razdelijo med tri ob-
čine:
«Z Ivanom Košanom in
Miranom Lešnikom smo šli
ponoči v Ljubljano in od
oblastnikov zahtevali, da pri-
dejo k nam, v Vinsko goro,
ki je nismo pustili razcepiti.
Res so prišli kar trije na tisti
»izsiljeni« zbor krajanov. Šo-
la je bila takrat pretesna za
vse, ki so hoteli kaj povedati
za svoj kraj, saj se nismo ho-
teli pustili razcepiti.«
Vinskogorci so takrat
uspeh, še več pa je takšnih in
podobnih zgodb, ki jih je
Blaž Arlič najprej kot občin-
ski tajnik Vinske gore pa
kasneje kot računovodja za-
druge doživel v kraju, kjer ni
bilo pomembnejšega dogaja-
nja brez njega. Včasih je bilo
sicer težje. Dokler se ni raz-
vila velenjska industrija, so
se v Vinski gori otepali z
revščino, ki pa so jo prema-
govali z dobro voljo in s pet-
jem. Tradicija se je obdržala
še do danes, saj imajo v Vin-
ski gori vrsto pevskih zbo-
rov, gasilskega pa še vedno
vodi Blaž Arlič, ki je že pred
vojno vodil mešani pa kasne-
je moški pevski zbor. Že
pred nekaj leti je prejel priz-
nanje za 40 letno uspešno vo-
denje pevskih zborov.
Podobnih priznanj je še
dosti, kajti Blaž Arlič je vse-
skozi deloval v prid kraja. V
socialistični zvezi, zvezi bor-
cev, pa 16 let v krajevnem
odboru ali kot občinski od-
bornik. »Za Vinsko goro
vse,« pravi Blaž Arlič, ki te
besede potrjuje tudi v prak-
si. Še sedaj, saj je z 68 leti še
vedno delegat.
R. P.
HIMALAJSKO PISMO
(Nadaljevanje iz prejšnje šte-
vilke)
Naslednje jutro sta šla
Slave in Zvezdan na nova
pogajanja. K sreči sta nalete-
la na nekega podšefa, ki sve-
tuje, da vso opremo lepo za-
plombiramo in potem ne po-
trebujemo policijskega
spremstva. Torej je to o
spremstvu le uradniška mu-
ha oziroma poskus, da bi kaj
zaslužili na naš račun.
Še enkrat smo zložih vso
opremo iz avtomobila, jo za-
plombirali in - odpeljali. Do-
brodošli v Iranu!
Dan, ki smo ga izgubili na
carini, bomo poskušali nado-
knaditi. K sreči so ceste od-
hčne, precej boljše kot pri
nas, bencin pa skoraj zastonj
- šest jurjev za liter.
Na poti so nas stalno
ustavljali vojaki in policaji.
Dobili smo občutek, kot da
jim je nerodno, da nas mora-
jo ustavljati in nekateri so se
nam celo opravičevali. Vsi
po vrsti pa so bili izredno
prijazni.
Tovorni promet v Iranu je
zelo gost in zazdelo se nam
je, da imajo rekord v številu
tovornjakov na kvadratni
meter ceste. Slave je ugoto-
vil, da prideta najmanj dva
tovornjaka na enega Iranca.
Verjetno bo držalo. Sicer pa
je promet tekoč in za naše
vozniške pojme je kaos le v
mestih. Tako smo se v Tehe-
ranu pošteno izgubili, da
smo morali najeti taksista, ki
je vozil pred nami in nam
pokazal pravo pot.
V Esfahanu je hladnokrvni
Smiljan sredi največje opol-
danske gneče preizkušal živ-
ce tamkajšnjih voznikov, še
bolj pa naše. V enem izmed
križišč mu je neki voznik ho-
tel dati prednost in je ustavil.
Verjetno pa to tam ni preveč
običajno, zato je presenetil
voznika, ki je vozil za njim.
Močno je počilo in že sta oba
voznika izstopila. Nista se
kaj dosti jezila, vseeno pa
smo se naredili Francoze in
odpeljali naprej.
črpalka v kolibi
v teh krajih bi res krvavo
potrebovali dež. Povsod sa-
mo pesek in kamenje. Vozi-
mo se ob robu puščave Lut,
a tudi tam, kjer ni puščava,
pokrajina ni bolj prijazna.
Vročina je skoraj neznosna.
Naša poletna vročina je v
primerjavi s tem prav prije-
ten hlad. Še sreča, da smo
namenjeni v bolj hladne kra-
je, zakaj vročino res slabo
prenašam.
Celjska alpinistična odpra-
va je v začetku maja odpo-
tovala v pakistanski del Hi-
malaje (Karakorum). Po-
skušali bodo osvojiti težko
steno Trango Towerja in se
povzpeti na osemtisočak
Broad Peak. Na pot so odšli
s kombijem preko Bolgari-
je, Turčije in Irana. O vtisih
s poti poroča Bojan Šrot.
Šesti dan zjutraj smo pri-
speli do pakistanske meje.
Vzdolž meje na pakistanski
strani je žičnata ograja, za
ograjo pa taborišče begun-
cev iz Afganistana. V pušča-
vi. Neverjetna beda, nam pa
ni jasno, kako lahko človek
sploh preživi v takšnih raz-'
merah. Groza celo za azijske
razmere.
Na pakistanski meji smo
spet pričakovali težave s ca-
riniki. Gotovo bomo morali
plačati kakšno uvozno cari-
no za opremo; pripravljeni
smo na najhujše, k sreči pa je
tako vroče, da se tudi carini-
kom ne ljubi delati. Malo po-
gledajo po avtomobilu, po-
tem pa nam zaželijo dobro-
došlico. Kaže, da smo prišli v
kraje, k^er so doma prijazni
ljudje. Že takoj v začetku
smo dobili takšen občutek.
Srečali smo mlad nemški
par, ki s preurejenim hladil-
nikom potuje v Nepal. Pred
leti sta že vozila po Pakista-
nu, zato poznata ceste. Prvih
300 kilometrov je obupnih,
povesta. Makadam čez puš-
čavo, kjer predstavlja 60 ki
lometrov na uro že pravo dir
ko, običajno pa se moraš ci
jaziti z dvajsetimi kilometr
na uro.
Ker ni vmes nobene ben
cinske črpalke, nalijemc
bencin v vse posode, ki jih
imamo s seboj. Bil pa je pra
vi hec, ko smo iskali bencin
sko črpalko; nikjer kaj po
dobnega črpalki, vsaj takšn
kot si jo mi predstavljamo
ne. Potem pa vprašamo pr
kolibi zbiti iz lesa in pokriti
pločevino. Spredaj so bil
pločevinasti sodi.
»Da, to je črpalka«, so nan
veselo pritrdili, takoj privle
kli lijak, plastično cev ii
kanto bencina. Nemogoče j(
mogoče.
(nadaljevanje prihodnjič
25. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Biserna Lulcmerjeva iz Braslovč
Albin in Marija Lukmer iz
Braslovč sta v soboto praz-
novala v krogu svojih naj-
dražjih 60-letnico skupnega
življenja - biserno poroko.
Obred je v poročni dvorani
žalske občinske skupščine
opravil predsednik OK
SZDL Žalec Janez Meglič.
Albin Lukmer se je rodil
1900. leta v Lokah pri Trbov-
ljah, kot peti otrok kmečkih
staršev. Ko je bil star 6 let,
mu je umrl oče in je odšel
služit za pastirja v Radeče,
kjer je tudi obiskoval osnov-
no šolo. Med prvo svetovno
vojno je kot 18-letni fant mo-
ral oditi v vojsko, pa se je
vrnil domov, se šel učit za
mesarja v Celje in se izučil za
mesarskega pomočnika. Na-
to je delal v Slovenskih Ko-
njicah, Celju ter v Preboldu,
kjer je spoznal tudi ženo Ma-
rijo.
Marija Lukmer, rojena Ve-
cej, je bila rojena 1905. leta v
Orli vasi kot šesti otrok, v
družini pa jih je bilo osem.
Po končani šoli se je izučila
za šiviljo, z možem Albinom
pa se je spoznala, preden je
odšla na delo v Zagreb.
Iz njunega poznanstva se
je rodila velika ljubezen. Za-
konsko zvezo sta sklenila le-
ta 1927 v Braslovčah. Po po-
roki sta pričela z mesarijo na
Polzeli, Pesjem pri Velenju,
nato se vrnila zopet na Polze-
lo in nato v Braslovče, kjer
sta si ustvarila lasten dom. V
njunem zakonu so se rodile 4
hčerke.
Že leta 1925 je Albin, ko je
v Preboldu še bil mesarski
pomočnik, izobesil rdečo za-
stavo na cerkveni zvonik, po
nalogu tamkajšnjih komuni-
stov. Ze pred vojno, pred-
vsem pa prva leta okupacije,
je sodeloval s predvojnimi
komunisti, največ z brati
Hribar, kar je opisano tudi v
knjigi »Med MrzHco in Do-
brovljami«. Kljub trdemu
delu je vsa družina živela v
sreči in zadovoljstvu. To sre-
čo pa je pretrgala II. svetov-
na vojna. Nenehen strah
pred okupatorjem, to je naj-
hujšim, je opozarjal tudi
Lukmerjeve, da divja vojna
vihra, ki nikomur ne priza-
naša. Kot zavedna Slovenca
sta že od leta 1942 aktivno
sodelovala oba, predvsem
mož Albin. Po nalogu Okrož-
nega odbora OF Šoštanj je
zbiral hrano in ves ostali ma-
terial. Med vojno so ga zato
Nemci trikrat obsodili na
smrt, vendar je vsakokrat po
naključju ušel smrti.
Po vojni se je zaposlil pri
Mesninah v Celju kot mesar-
ski mojster ter se leta 1967
upokojil. Albin je že od mla-
dih let ljubil naravo ter div-
jad, zato se je vključil v zele-
no bratovščino in je že več
kot 50 let aktiven član LD
Braslovče, kjer je opravljal
razne funkcije. Kot lovca,
mesarja, ter vedno razpolo-
ženega in nasmejanega, ga
pozna širša okolica v Savinj-
ski in Šaleški dolini. Bil je
aktiven član gasilskega dru-
štva, saj je bil vrsto let po-
veljnik v GD Braslovče.
Lukmerjeva mama je vse-
skozi pomagala možu Albi-
nu pri njegovi obrti ter v ča-
su njegove odsotnosti pre-
vzela vrsto odgovornosti za
dobro opravljanje te dejav-
nosti. Prav skrbno pa je
vzgajala otroke.
Danes jubilanta uživata je-
sen življenja v Braslovčah na
svojem domu, kamor se vsi
otroci s svojimi družinami
radi vračajo. Kadar so vsi
skupaj, so najbolj zadovoljni
in srečni.
TONE TAVČAR
Obnovljena Tkanina
Z obnovo veleblagovnice Tkanine v Cel^u so pričeli kasno spomladi, vendar so bila dela
kljub slabemu vremenu pravočasno zaključena. Izvajalec del je bilo gradbeno podjetje
Ingrad, kije tesno sodelovalo z zavodom za spomeniško varstvo iz Celja. Pregledali so stare
arhive in nekdanjo podobo te stavbo ter ji v teh ovirih tudi vrnili nekdanji lesk. Zaenkrat so
obnovili fasado in nadstrešek, spodnji del, kjer so izložbe, bodo obnavljali kasneje. Trajnost
nadstreška zagotavlja bakrena obloga, ki hkrati stavbo tudi plemeniti. Dosedanja obnova
stane 40 milijonov, vsaj toliko pa jih bodo še rabili, ko se bodo lotili spodnjega dela.
Otvoritev Tkanine v prenovljeni ojDleki je bila v soboto, kjer seje zbralo veliko občinstva.
Za zabavo je poskrbel ansambel Čudežna polja, kupci pa so lahko kupovali blago po
znantno nižjih cenah. Popust od 20. do 27. junija, v času Tedna Tkanine bo še veljal,
predvsem za tekstilno blago, od 10 do 25 odstotkov.
Z.S
Hvala vsem, ki so pripravili srečanje
Društvo invalidov občine
Žalec je v ned,eljo pripravilo
v Vrbju pri Žalcu srečanje
invalidov. Najprej so zbra-
nim pripravili bogat kulturni
pogram učenci OS Gotovlje,
moški pevski zbor iz Griž, pi-
onirska gledališka skupina
Vrba iz Vrbja, Slavica Sed-
minek je igrala na citre,
spremljal pa jo je Uroš Salo-
bior na kitaro. Poleg tega so
še pripravili tekmovanje v
streljanju, šahu in metanju
pikada. Za veselo razpolože-
nje je igral ansambel Meseči-
ne iz Šempetra.
Franc Ribič, predsednik
društva invalidov občine Ža-
lec: »Od 1200 invalidov jih je
tu okoli tristo. Vsi niso mogli
priti, bilo pa je lepo. Poleg
kulturnega programa smo
pripravili tudi zabavne igre.
Takšna srečanja so za invali-
de enkratna, saj se tako med
sabo spoznajo in vidijo.«
Silva Štorman: »Menim,
da bi se na leto lahko srečali
vsaj dvakrat. Ker je danes
vreme bolj kislo, gotovo ni
toliko kot lani, ko smo imeli
lepo vreme. Tistim, kijih da-
nes ni tukaj, je lahko žal.«
Mirko Lebar: »Doma sem
iz Ložnice pri Žalcu in danes
malo utrujen, saj praznujem
36. rojstni dan. Na ta sreča-
nja pridem če le lahko. Sem
brez obeh nog in zato je moje
gibanje omejeno. Hvala
vsem, ki so pripravili to sre-
čanje.«
TONE TAVČAR
7. Forma Viva na
COŠ Fran Roš
V ponedeljek se bo pričela
tradicionalna, tokrat že
sedma. Forma Viva pri ce-
lodnevni osnovni šoli Fran
Roš v Celju. Namenjena je
organiziranemu preživlja-
nju prostega časa in bogate-
nju likovne kulture med
mladimi.
Letos bodo mladi ustvar-
jalci izdelovali freske na di-
sperzijski osnovi pod stro-
kovnim vodstvom akadem-
skega slikarja Blaža de Gle-
rie in akademskega kiparja
Franca Purga.
Na Formi Vivi bodo sode-
lovali največ trije učenci iz
osnovnih šol celjske občine z
višje stopnje, torej od petega
razreda naprej. Mladi likovni
ustvarjalci bodo delali ves
dan, njihovo delo pa bodo
spremljali mladi novinarji in
fotografi.
Žaključek Forme Vive bo
prihodnji petek ob 18. uri.
VVE
HODITE V KINO
SAMOMEDTOF?
Janko Štrukelj
Janko Štrukelj, diplo-
mirani inženir kemije, se
je rodil pred 76 leti v
Ljubljani. Tam je končal
šolanje in se nekaj let
pred drugo svetovno voj-
no zaposlil v takratni
Tekstilni tovarni Celje,
zdajšnji Metki. Janka
smo poznali kot zaslužne-
ga borca za osvoboditev
in uresničitev naših ide-
alov pri izgradnji domovi-
ne, vestnega delavca in
strokovnjaka ter dobrega
tovariša in družinskega
očeta.
Med drugo svetovno
vojno je Janko Štrukelj
aktivno deloval v narod-
noosvobodilnem gibanju.
Že leta 1940 seje seznanil
s pokrajinskim sekretar-
jem KP Bibo Rdckom,
študentom medicine iz
Šoštanja. Ker Ročk zara-
di varnostnih razlogov ni
smel zahajati domov, se
je često zadrževal pri Jan-
ku. Ročka so nacisti že
oktobra 1941 aretirali in
februarja 1942 ustrelili.
njegovo delo v OF pa je
nadaljeval Janko. V nje-
govi hiši je bilo že prve
mesece leta 1941 skriva-
lišče nasprotnikov oku-
patorja, pri Štrukljevih se
je zdravila ranjena parti-
zanka, po napadu na
Zgornje Savinjsko dolino
marca 1945 pa so tu dobi-
le zavetje partizanke.
Janko je leta 1943 prev-
zel pomembno in odgo-
vorno nalogo vodje VOS
za širše celjsko območje.
leto kasneje pa so ga ime-
novali za tajnika odbora
OF za teren Spodnji Med-
log. Lisce in Polule.
Po osvoboditvi, maja
1945, je Janko skrbel za
razvoj in delo v industriji
na celjskem območju. V
težkih časih obnove in iz-
gradnje domovine je bila
to vsekakor zahtevna na-
loga, ki je terjala veliko
časa, volje in naporov.
Delalo se je od jutra do
večera, ponoči pa so na
občinskih sejah reševali
številne težave. Janko je
bil tudi član komisije za
prevzem objektov in na-
prav ob nacionalizaciji.
Bil je direktor tovarne
Metka, Tovarne organ-
skih barvil Celje in kasne-
je minister za tekstilno in-
dustrijo Slovenije. Kot
strokovni svetovalec je
pomagal, pri izgradnji
Tekstilnega kombinata v
Titogradu, upokojil pa se
je v Poslovnem združenju
tekstilne industrije Slo-
venije.
FRANC JAGER
Na obisku pri graničarjih
Rezervni vojaški starešine iz celjske krajevne skupnosti
Karel Destovnik-Kajuh so letošnje izobraževanje dopol-
nili z ekskurzijo na Duh na Ostrem vrhu in v Maribor.
Pridružili so se jim starešine iz štirih drugih krajevnih
organizacij.
Za svoj izlet si vsako leto izberejo poseben motto. Lani je
bila to saniteta, letos pa meja in revolucija. Tako so odšli na
obisk h graničarjem na Duh. Mladi branilci domovine so jih
sprejeli v lepo urejeni karavli, ki sojo zgradili lani. Celjani so
jim poklonili monografijo Celja in vzdušje je kmalu postalo
tovariško. Nekateri graničarji so pred tem služili v Celju in
med rezervisti so spoznali pravkar upokojenega zastavnika,
tako da je bilo srečanje še bolj prisrčno.
Na Duhu so se nato ustavili pri spomeniku padlih pred-
vojnih komunistov Nikole Hečimoviča in Djure Djakoviča
ter si ogledali muzej o predvojnem delovanju naprednih sil
ob meji in v času okupacije. Izlet so zaključili z ogledom
Maribora in njegovega Muzeja revolucije.
JOŽE LIPNIK
V SPOMIN
Nov tlak za svatinsko lepotico
Okrnjena denarna sredstva so kriva, da bo marsikatera
spomeniškovarstvena akcija premaknjena na kasnej.še
obdobje, nekatere naloge pa bo mogoče uresničiti samo
delno.
Vsem težavam navkljub so se v celjski občini že začela
pripravljalna dela za ureditev tlaka v znameniti cerkvi na
Svetini, ki sodi med najlepše ohranjene spomenike na celj-
skem območju.
Svetinska cerkev je bila v celoti obnovljena pred leti.
Najprej so sanirali zidovje, v vsej svoji lepoti pa je zažarela,
ko sta dobili ladja in zvonik skodlasto streho.
Zaradi neodložljivih drugih spomeniškovarstvenih del je
morala zato cerkev na Svetini čakati vrsto let, da so se
strokovnjaki spet spomnili nanjo. Stari tlak, ki so ga pred
leti odstranli v oltarnem prostoru, ker je bil dotrajan, bodo
zdaj nadomestili z novim in ga izenačili z ostalim, tako da bo
ves tlak v cerkvi enak in sicer iz opečnih tlakovcev. Ta bo
položen po posebnem načrtu in obarvan tako, da bo v soz-
vočju z drugimi barvami v prostoru.
Z.S.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
25. JUNIJ 19S7{
Za najboljše so tudi zahteve večje
Na rob letnemu koncertu Akademskega pevskega zbora Boris Kidrič Celje
v petek, 19. junija je aka-
demski zbor Boris Kidrifc
pripravil svoj letni koncert.
Zbor je v tej sezoni prevzela
zborovodkinja Adriana Po-
žun, študentka tretjega let-
nika Akademije za glasbo v
Ljubljani. Koncertni list je
obetal z zahtevno izbranim
programom, da bomo poslu-
šalci doživeli lep zborovski
večer.
Prva odpeta pesem J. Ar-
cadelta: Ave Maria je zazve-
nela tako čudovito, da so po-
slušalca lahko spreleteli
mravljinci. Zbor je zazvenel
polno, zvočno izenačeno,
sveži, mladi glasovi so nepri-
merljivi z glasovi starejših
pevcev, tako je zboru in zbo-
rovodkinji že po naravi da-
no, da lahko ustvarijo zvoč-
no barvo, ki prevzame vsa-
kega poslušalca. Seveda pa
vse le ni dano samo po sebi.
V naslednjih pesmih smo za-
čutili tudi pomanjkljivosti,
ki se jim bo morala zboro-
vodkinja močno posvetiti.
Boleče kovinsko in neizena-
čeno zvenijo soprani, njihovi
vstopi so bili tudi pri večini
zahtevnih skladb neenotni.
Mestoma so šibki tudi tenor-
ji. To sta pač dva občutljiva
glasova, potrebna posebne
zborovodjeve skrbi in potrp-
ljenja. Mehki alti in lepo
obarvani basi zaslužijo poh-
valo.
V prvem delu smo slišali
še solidne izvedbe pesmi
O. Lassa,	J. S. Bacha,
J. P. Gallusa, A. Srebotnjaka
in Z. Kodallyja. Skladba
C. Monteverdija: Benedictus
in Agnus dei je bila za zbor
kar pretežek zalogaj, pa ne
zaradi intonančnih težav.
Potrebuje mnogo piljenja in
spominskega dela, pri vaji
enkrat na teden pa je to ne-
mogoče izpeljati.
Drugi del koncertnega
programa je bil lahkotnejši,
kar se je pokazalo tudi pri
bolj sproščenem izvajanju
pevcev. Adamičeva Kreso-
vale tri devojke je trd oreh za
vsak zbor in soprani ga niso
uspeli streti tako, kot si je
skladatelj zamislil. Zelo lepo
je bila izvedena Žgančeva
priredba Vuprem oči. Nas-
ploh je potrebno usmeriti
pozornost zbora in zboro-
vodkinje še na poglobljeno
interpretacijo z več dinamič-
nih razUk. Zbor zveni v eni
dinamični stopnji - srednje
glasno, močno smo pogrešali
piano petja. Seveda pa so to
zahteve za tak zbor, kot je
akademski, ki sodi med naj-
boUše slovenske zbore, saj
želimo, da to tudi ostane. Za-
vedamo se, da je kar malo
zborov in malo zborovodij,
ki so sposobni tak letni kon-
cert sploh pripraviti in ga ta-
ko tudi izvesti. Toda od do-
brih se zahteva vedno več.
Naj bodo te misli v pomoč
pri študiju za tekmovanje
Naša pesem Maribor, saj vsi
želimo, da bi Celje predstavi-
lo kar najboljše, kar premo-
re. Že zdaj vem, da uspeh ne
bo izostal.
DRAGICA ŽVAR
Potegnili so črto
Kulturno življenje na STŠ sooblikujejo
prizadevni recitatorji
člani gledališke delavni-
ce na STŠ Maršala Tita so
tako kot že nekaj preteklih
let tudi letos zaključili zelo
uspešno leto. Poleg nasto-
panja na šolskih priredi-
tvah in proslavah tudi tek-
mujejo; celo v zveznem me-
rilu. Zato ni čudno, da jih
kritiki imenujejo »celjska
šola recitiranja« in spadaj v
sam vrh slovenskih srednje-
šolskih gledaliških skupin.
Najuspelejša recitala letoš-
njega leta sta bila Portret
pesnice Jane Kvas in Jona-
tan Livingston-Galeb. S pr-
vim so se predstavili profe-
sorjem ob dnevu žena in z
njim nastopili na letošnji Na-
ši besedi. Po uspehu na ob-
močnem srečanju so se uvr-
stili na republiško. Z recita-
lom Jonatan Livingston-Ga-
leb pa so nastopili na sreča-
nju gledaliških skupin tehni-
ških šol SFRJ, kije bilo letos
od 7. do 9. maja v Osijeku in
osvojili prvo mesto.
Mladi gledališčniki že ima-
jo nekaj načrtov za prihod-
nje leto. Po besedah mento-
rice prof. Darje Poglajen na-
meravajo pripraviti krajšo
uprizoritev Puškinovega
teksta Jevgenij Onjegin in se
udeležiti srečanja gledah-
ških skupin, ki bo prihodnje
leto v Pulju.
JANKO PETROVEC
REKLI SO;
Janez Karlin, predsednik
področnega združenja gle-
daliških skupin Slovenije
pri podelitvi Linhartove li-
stine KUD Zarji Trnovlje, o
nagrajevanju v ljubiteljski
kulturi:
»Časi so kulturi nenaklo-
njeni kot že dolgo ne, zato se
poraja tudi vse več proble-
mov okoli danarja, zlasti
okoli nagrajevanja strokov-
nih vodij. Nekako bolj je
uveljavljeno nagrajevanje
zborovodij, medtem ko veči-
na režiserjev dela z amater-
skimi skupinami za skrom-
ne, skoraj simbolične nagra-
de. Prav to pa je področje, ki
bi ga morali enakopravno
urediti v sprejemljivih raz-
ponih za vse strokovne de-
lavce.«
V Svatnah spet
Miklova Zala
Po trinajstih letih bodo v Svatnah pri Šentjakobu
v Rožu na avstrijskem Koroškem spet uprizorili
Miklovo Zalo.
Igralci iz različnih krajev že nekaj časa vadijo, poma-
gajo pa jim tudi nekateri poklicni igralci iz Slovenije.
Režijo je prevzel Peter Militarov, glasbeno opremo
pripravljata Gal Hartman in Jani Golob, za sceno skr-
bita Saša Kump in Milan Hrast.
Letošnjo Miklovo Zalo sta po besedilu Jake Špicarja
priredila koroški pisatelj Janko Messner in dramaturg
Bruno Hartman. V Svatnah na tako imenovanih zgo-
dovinskih tleh, kjer še stojijo Miklova in Serajnikova
domačija ter nekaj sto let stara lipa, bo na prostem
nastala zanimiva uprizoritev, ki bo nedvomno razbur-
kala Koroško in vseslovensko kulturno javnost.
Organizator, Slovenska prosvetna zveza iz Celovca
pričakuje na predstavah, ki bodo 25. in 26. julija ter 1.,
2., 15., in 16. avgusta, tudi množičen obisk iz Slovenije.
MATEJA PODJED
»Prešeren« je zelo množičen
Kljub malo denarja - veliko muzike
Železničarsko prosvetno
društvo France Prešeren je
največje v celjski občini in
z najdaljšo tradicijo, saj je
pred dvema letoma slavilo
90-Ietnico. V šestih sekcijah
je aktivnih 239 članov. Mi-
nulo leto je društvo pripra-
vilo kar 151 nastopov, kar
kaže na izredno prizadev-
nost vseh članov in sekcij.
Skupinam je priznana tudi
izredno visoka kakovost, saj
so folklorna skupina, pevski
zbor, tamburaški in zabavni
orkester uvrščeni v prvo ka-
kovostno raven. Enako je bil
ocenjen tudi pihalni orke-
ster, dokler je uspešno delal.
ŽPD France Prešeren Celje
je imel minuh teden občni
zbor na katerem je mesto
predsednika upravnega od-
bora za Borisom Kmetom
prevzel Bojan Trkaj.
Dosedanji predsednik je v
svojem izčrpnem poročilu
nanizal probleme in uspehe
društva zadnjih dveh let. Iz-
postavil je tudi dejstvo, da
društvo ne more postaviti
skupnega delovnega progra-
ma, kajti posamezne sekcije
delajo samostojno; same na-
črtujejo in tudi uspešno iz-
polnjujejo svoje načrte. Go-
tovo pa je tehtna ovira za
večjo medsebojno povezavo
članstva dejstvo, da društvo
nima lastnega doma, niti
prostora za razvijanje dru-
žabnih srečanj in shranjeva-
nje številnih priznanj, odli-
kovanj in spominskih daril.
Tudi gmotni položaj tega
velikega društva ni najboljši.
Iz poročila je razvidno, da je
društvo za letao 1985 prejelo
od Zveze kulturnih organiz-
cij 2,514.000 dinarjev dotaci-
je, od Železničarskega go-
spodarstva pa 250.000 dinar-
jev. Lani je društvo od ZKO
dobilo nekaj več kot štiri mi-
lijone dinarjev. Za tako raz
vejano dejavnost in stroške
ki sežejo na vzdrževanje ir
ogrevanje prostorov, so ta
sredstva izredno majhna
vendar pa se s podobnimi te
žavami otepajo vsa društva
in tudi Zveza kulturnih orga-
nizacij.
MATEJA PODJED
Moje Titovo Velenje
Dokumentarni film posnela TV
Dokumentarni film z na-
slovom Moje Titovo Velenje
bo na sporedu 1. julija ob 20.
uri na prvem televizijskem
programu, v njem pa bodo
obujali misli na tedanje in
sedanje čase Nestl Žgank,
Ivo Jamnikar, Jakob Grčar,
Mirko Krušnik st. in mlajši.
Ivo Rahten, Jože Volk, Ivan
Novinšek, Ivan Fece in
drugi.
To bo pripoved o vzponih
in padcih, sporazumih in tu-
di nesporazumih ob prvih
začetkih izgradnje Titovega
Velenja, mesta, povezanega
z rojstvom samoupravljanja
Z rokami zagnanih delovnih
ljudi, z njihovim udarniškim
delom je postavljeno tisto,
kar je nad zemljo in večji del
tistega, ki ustvarja dohodek
iz rudarskih jam.
Čeprav iz revirjev, so se
strokovnjaki in politiki h
slovenske direkcije rudni
kov v Ljubljani takšnim za-
mislim upirali. Vselej pa jih
je podprl tovariš Tito. S po
nosom seje znal pohvaliti tu
di pred številnimi delegaci
jami, češ, tukaj lahko vidite
kako pri nas gradimo samo
upravljanje.
Film zastavlja vprašanje
koliko je danes še te zagna
nosti in zaupanja? Ali vs«
večje ugreznine nad rudni
kom ne simbolizirajo tud
vse bolj načetih družbenil
odnosov?
LOJZE OJSTRŠE»
Ples je lahko tudi vesel
Plesno gledališče Celje le-
tos ni imelo novih plesnih
predstav, zaradi daljše od-
sotnosti vodje in koreogra-
finje Gordane Stefanovič-
Erjavec. S prikazom dela pa
so želeli vsaj do neke mere
zapolniti vrzel, ki je nastala
v tej sezoni. Prireditev, ki je
bila prejšnji petek v Pionir-
skem domu Cvetke Jerino-
ve v Celju, je bila namenje-
na predvsem staršem.
Se tisti zadnji, ki so dvomi-
li o vrednosti takšnega pre-
življanja prostega časa svo-
jih otrok, so se lahko prepri-
čali, da je ples trdo delo, da
pa se z rednimi vajami, lju-
beznijo in kančkom talenta
lahko izoblikujejo obetavni
plesalci, kot jih je že nekaj v
starejši skupini plesnega gle-
dališča.
Koreografinja Gordana
Stefanovič-Erjavec je znana
po tem, da veliko pozornosti
namenja tehniki giba, ki ga
je letos dopolnila tudi z vaja-
mi iz klasičnega baleta, ki jih
vodi baletna pedagoginja Sa-
bina Mulej iz Maribora. Gi-
balna tehnika je prirejena ra-
zličnim starostnim stopnjam
plesalk hkrati z njo tudi vse-
bine plesnih koreografij. Za-
nje, videli smo jih tri, lahko
rečemo, da pomenijo premik
v iskanjih plesnega gledališ-
ča. Bolj kot kdajkoU prej le-
ta posega v doživljanje otrok
in mladostnikov, sproščeno,
radoživo in s polno humorja.
Torej tistega, kar v sodobnih
plesnih skupinah otrok in
mladostnikov zaenkrat še
najbolj pogrešamo.
VVE
Z ohnovo na celjskem gradu
nadaljujejo
Gradbena sezona ekipi, ki ima na skrbi celjski grad letos
ni naklonjena. Spomladi so opravili pripravljalna dela, v
ponedeljek pa je akcija za nadaljnjo obnovo celjskega
gradu stekla.
Turistično društvo jo budno spremlja, strokovnjaki
zavoda za spomeniško varstvo Celje pa bodo poskrbeli, da
bodo dela strokovno opravili.
Za očiščevalno akcijo v ponedeljek so vse potebno priskr-
beli delavci celjskega Remonta, ki že vrsto let opravljajo na
gradu gradbena dela. V popoldanskem času so prostovoljno
pomagali opravljati zemeljska dela.
Prostovoljci so na grajskem prostoru pred restavracijo
odstranili lesen pod, ki je bil nevaren za obiskovalce, potem
pa so vozili pesek v nekdanjo grajsko klet.
Z NOViM TEDNIKOM
TUDI NA MORJU
Novi tednik poiščite
v Viestnilcovih l(iosl(ih
Revija godbenikov
Zveze kulturnih organizacij občine Žalec, odbor za pihalne orkestre, je v soboto v
kulturnem domu v Žalcu pripravil tradicionalno revijo pihalnih orkestrov. Nastopili so
mladinski pihalni orkester iz Žalca in pihalni orkestri iz Liboj, Griž in Prebolda. Igrali so
skladbe po lastnem izboru, predvsem take, za katere vedo, da so všeč tudi poslušalcem.
Zato je bil to za maloštevilno občinstvo lep kulturni večer. Na sliki: Med koncertom
mladinskega pihalnega orkestra Žalec, ki ga vodi Stanko Podbregar.	T. TAVČAR
Za sproščeno petje
Zveza kulturnih organi-
zacij Celje je namenila vr-
sto razprav problemom, ki
tarejo glasbeno dejavnost,
ob teh razpravah je veliko
razmišljala tudi kulturna
skupnost. Temu področju
so namenili osrednjo pozor-
nost tudi delegati na vče-
rajšnji seji skupščine kul-
turne skupnosti Celje, o če-
mer bomo podrobneje še po-
ročali.
V pripravljenem gradivu
je nanizana vrsta dilem,
vprašanj, predlogov in suge-
stij, ki jih bo veljalo čimprej
razrešiti, da bi lahko v pri-
hodnje zbori bolj sproščeno
peli in igrali.
Odbor za glasbeno dejav-
nost se v svojih sugestijah
zavzema, da se je treba naj-
prej opredeliti, koliko in ka-
tere sestave v Celju potrebu-
jemo, in to morda najprej ti-
ste, ki bi naj imeli poseben
status in bi morali zagotav
Ijati in nenehno potrjevat
svojo kakovost. Le-ti bi tud
predstavljali Celje v sloven
skem in širšem kulturnen
prostoru in hkrati imeli za
dolžitve v okviru potreb celj
ske kulturne sredine.
Pod poseben status pa gn
razumeti predvsem normal
ne delovne pogoje, urejen(
honoriranje umetniških vo
dij, vsakemu sestavu omogo
čiti enkrat letno vsaj tridnev
ne intenzivne vaje kot pri
prave na revije ali določeni
zadolžitve na kulturnem po
dročju.
M. P
25. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Aktualne teme na TDF 87
Tudi letošnji program Tedna do-
mačega filma v Celju bo vseboval
troje posvetovanj z aktualno kultur-
nopolitično tematiko. Filmskovzgoj-
ni delavci bodo skupaj s srednješolci
razpravljali o temi Mladi in umetni-
ška interpretacija ljubezni na platnu.
Drugi posvet bo namenjen problema-
tiki slovenskega filmskega sveta ozi-
roma uresničevanju zakona o filmu.
Tako imenovani jugoslovanski film-
ski zbor pa naj bi razpravljal o statu-
su filmskega delavca v Jugoslaviji in
o različnih možnostih filmske pro-
dukcije.
Zanimivo je, da je delovna skupina,
kije izbirala teme, omahovala pri dolo-
čanju prednostnega reda, saj se je na
primer kot izredno žgoč problem kaza-
la divja in pravno neurejena dejavnost
video klubov. Ker pa bodo o tem raz-
pravljali na okrogli mizi v okviru pulj-
skega filmskega festivala, naj bi Celje
raje razgrnilo vrsto vprašanj o tem, za-
kaj je delo slovenskega filmskega sve-
ta, ki vrednoti, ocenjuje dela s sloven-
skejga filmskega sporeda, tako neopaz-
no in brez vsakršnega vpliva. Ustano-
vitev sveta je namreč narekovala zah-
teva po bolj usklajenih naporih kine-
matografov in kulturne politike pri šir-
jenju filmske kulture. Toda kinemato-
grafi ocen filmskega sveta ne upošte-
vajo. Njegovo delo pada v »prazen pro-
stor«, saj tudi kinoobiskovalci niso
seznanjeni, kakšno oceno je svet, ki ga
sestavljajo kritiki in kulturni oziroma
javni delavci, namenil posameznemu
domačemu in tujemu filmu. Kinema-
tografi so v bistvu delo sveta popolno-
ma prezrli. Tako nastaja reportoarna
politika v kinodvoranah še naprej brez
vsakršnih umetniških kriterijev, kaj se
dogaja z ravnijo filmske kulture, pa je
znano. Zelo zanimivo bo slišati razpra-
ve predstavnikov kinematografov, ki,
razen redkih izjem, za popularizacijo
ocen sveta niso storili ničesar.
Jugoslovansko posvetovanje o sta-
tusu filmskega delavca naj bi razkrilo
vsaj troje vidikov: družbenoekonom-
ski, profesionalni in avtorski položaj
delavcev (problem avtorskih pravic in
njihovega pravnega reguliranja). Pro-
blematika je sicer v različnih delih Ju-
goslavije zelo različna. Prav to pa bo
najbrž izziv za filmske delavce v Jugo-
slaviji. Še posebej zato, ker so tudi
produkcijske možnosti, ki-odrejajo tak
ali drugačen položaj filmskih delavcev
v republikah in pokrajinah, nadvse ra-
zlične. Pri vsebinski izpeljavi tega po-
sveta naj bi se posebej angažirala dru-
štva filmskih delavcev.
Mnogo pričakovanj bo zagotovo
vzbudilo srečanje filmskovzgojnih de-
lavcev Slovenije. Problematizacije
umetniške interpretacije ljubezni na
platnu bo odmik od dosedanjih tem, ki
so se sukale okrog nasilja, grozljivk,
spolnosti. Vendar bo strokovno bese-
dovanje uspelo le v primeru, če bodo v
pripravah ves čas sodelovali predvsem
mladi. Skratka - vsebinska zasnova
posvetovanj na TDF 87 je aktualna in
nedvomno zahtevna.
J. V.
OBVESTILO
KRAJEVNA
SKUPNOST
BLAGOVNA
obvešča vse krajane
da je zaradi graditve
prizidka k osnovni šo-
li Blagovna začasno
sedež krajevne skup-
nosti v domu gasil-
cev na Selah. Uradne
ure 80 ob sredah in
petkih od 18. do 20.
ure.
Hkrati obveščajo
krajane novega nase-
lja oziroma vaške
skupnosti Jezero v
krajevni skupnosti
Blagovna, da v času
gradnje prizidka k os-
novni šoli uporabljajo
spodnjo cesto.
Pisatelj Icot čuvaj spominov
življenjski jubilej pisatelja Daneta Debiča
»Nikoli si nisem mogel
predstavljati, da bodo lju-
dje, moji sodelavci, prijate-
lji in znanci tako pozorni do
mojega jubileja«, je oni dan,
ko sem mu čestitala za 60.
rojstni dan, skoraj v zadregi
dejal Dane Debič, pripoved-
nik, urednik, ravnatelj
knjižnice Edvarda Kardelja
v Celju.
Potem sva dolgo kramljala
o sodobnih komunikacijah v
knjižničarstvu, o poteh in
stranpoteh kulturne politi-
ke, o vsakdanjostih, ki jim
zna Dane Debič prisluhniti
ne samo kot pisatelj, ampak
predvsem kot človek. Zdi se,
da prav iz te vrline izvira nje-
gova pisateljska moč, ki seje
kopičila v njem, še preden je
na star pisalni stroj natipkal
svoj prvi roman Brez milosti,
ki ga je bil tedaj ponudil v
branje profesorju Srebretu.
Ta ga je pozitivno ocenil in
to je dalo avtoiju spodbudo,
da ga je končal. Nato ga je
poslal v branje Ivanu Potrču
in prišlo je do objave odlom-
ka z naslovom Kurir. Spo-
mladi leta 1955 je bilo delo
nagrajeno na natečaju Dr-
žavne založbe Slovenije. Ob-
java v Sodobnosti in pred-
stavitev njegovega literarne-
ga dela v Delu je ugodno
vplivala na pisatelja. Tone
Pavček je, tedaj še kot novi-
nar pri Delu, med prvimi pi-
sal o mladem pisatelju Dane-
tu Debiču. Kot svetovalec in
dober prijatelj je pomagal
brusiti roman Stekleni me-
tulji, ki je kasneje izšel pri
založbi Obzoije.
Zavoljo mnogih družbeno-
političnih nalog in funkcij je
pisateljsko pero moralo vča-
sih zastati. Leta 1971 je izšel
njegov roman Tokovi živ-
ljenja.
Pisatelj Dane Debič je za
svoja dela prejel številna
priznanja in nagrade in kot
udeleženec NOB tudi odličja
in medalje. Za roman Stekle-
ni metulji pa je prejel Preži-
hovo nagrado, za Balado o
modri svetlobi Kaj uho vo na-
grado in nagrado Državne
založbe. Proza Daneta Debi-
ča je v glavnem realistična in
v skladu s tedanjo estetiko in
se dotika realnega vojnega in
povojnega življenja.
Zaželimo pisatelju še veli-
ko let in pisateljske moči.
M. PODJED
L. KORBER
Dane Debič se je rodil v
Vrbju pri Žalcu 9. junija 1927
v družini trgovca in gostilni-
čarja. Kot žalskemu občanu
so mu pred dnevi izkazali po-
zornost ob njegovem jubileju
tudi v Občinski matični knjiž-
nici Žalec, kamor radi povabi-
jo v goste literarne ustvarjal-
ce. Večer s pisateljem Dane-
tom Debičem so še posebej
skrbno pripravili. Njegovo
ustvarjalno pot je predstavila
profesorica Božena Orožen, ki
je označila Daneta Debiča kot
čuvaja spominov. Po predsta-
vitvi njegovih del in kultur-
nem programu je pisatelj
upihnil 60 sveč, ki so plapola-
le na torti v obliki knjigi. Po-
tem je mogel razbrati napis
na torti: Sanjska cesta. Kas-
neje je v pogovoru Dane De-
bič na njegov, prisrčen in ne-
posreden način priznal, da ga
je ta pozornost tako spodbu-
dila, da bo končal pisanje
knjige, ki nosi prav ta naslov:
Sanjska cesta.
Coijslci motivi na podohali
Zaključena šesta slikarska kolonija
V okviru Turističnega
tedna v Celju je bila na
ogled v prostorih Muzeja re-
i volucije Celje razstava sli-
i karskih del 6. kolonije, na
i kateri je sodelovalo 43
I učencev, v Atriju Turistič-
! nega društva pa so predsta-
vili izdelke lanske kolonije.
Tako kot prejšnja leta, je
•	bila tudi letošnja kolonija te-
•	matsko opredeljena - CELJ-
; SKI MOTIVI - podobe me-
' sta, katerega korenine urba-
' ne zasnove segajo skoraj dve
, tisočletji nazaj. Na razstavi
smo sledili raznolikim podo-
bam arhitekturnih gmot, ve-
dut, pejsažev, ki so v svojih
individulanih grupacijah
ustvarili raznobarvnost in
zanimiv oblikovni vpogled v
naše neposredno življenjsko
okolje. Pri tem pa ni bila po-
membna samo zunanja po-
doba mesta, posameznih ob-
jektov, ki so urbano ali pa
kulturnozgodovinsko po-
membni signeji mesta Celja,
temveč tudi odnos, ki so ga
čutili posamezni ustvarjalci
do tega okolja ter do ljudi, ki
se vežejo z njegovo urbano
sredino.
6. slikarska kolonija je le-
tos svoj koncept razširila in
vanj vključila tudi interierno
slikanje - slikanje v delovnih
organizacijah - tokrat v DO
Kovin otehna.
Ustvaijalno delo učencev,
njihovih mentorjev ter trud
organizatorja - Pionirskega
doma Celje, je ljubiteljsko
vezano na tovrstno likovno
prireditev, ki nam odpira
drugačne razsežnosti kot pa
smo jih vajeni. Čuten odnos
do svojega okolja. A. D.
PRIREDITVE
Mladinski kulturni center KLjUB Celje: V petek,
26. junija ob 19. uri bo »Žur a la Marjan Ogrinc«.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar: V petek, 26.
junija ob 19. uri bo predavanje Darke Domitrovič-
Uranjek in okrogla miza o ekološki bilanci celjske
občine.
Dom Svobode Zidani most: V soboto, 27. junija ob
17. uri bo večer folklore v izvedbi folklorne skupine
kulturno-umetniškega društva Rečica pri Laškem.
V	ponedeljek, 29. junija ob 19. uri bodo člani doma-
čega kulturno-umetniškega društva pripravili gledali-
ški večer, nastopili pa bodo tudi pevci moškega
peskega zbora iz Rimskih Toplic.
V	sredo, 1. julija ob 19. uri bo koncert železničarske
godbe na pihala Zidani most.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V torek, 30. junija ob
20.30. uri bo v Zdraviliški dvorani revija standardnih
in latinsko-ameriških plesov v izvedbi plesne skupine
kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljub-
ljane.
V	petek, 26. junija ob 20.30. uri bo v Pivnici otvoritev
razstave likovnih del, v kulturnem programu bodo
nastopili pevci Ljubljanskega okteta.
Večnamenska dvorana Zreče: V torek, 30. junija bo
otvoritev razstavo ikon Aleksandra Kovača iz Mari-
bora.
Likovni salon Celje: Do 5. julija so na ogled kipar-
ska dela Zmaga Posege.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje: Do 30. junija si
še lahko ogledate razstavo slovenskih bibliografij.
Svet
Srednje tehniške šote
maršala Tita
Celje, Pot na Lavo 22
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	učitelja matematike
za nedoločen čas
Pogoj: prof. matematike
2.	učitelja kemije
za določen čas do 30. 6. 1988
Pogoj: dipl. inž. kemije
Kandidati bodo pričeli s polnim delovnim časom T.
septembra 1987. Pisne prijave z dokazili o izpolnje-
vanju razpisnih pogojev naj pošljejo v 15 dneh po
objavi na naslov: Srednja tehniška šola maršala Tita,
Celje, Pot na Lavo 22, 63001 Celje. O izbiri bomo
kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju
prijav.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
25. JUNIJ 19S7{
IZ DVEH ZORNIH KOTOV
Naj mleko iz Gornje Savinjske doline
odteka v Ljubljano ali v Arjo vas?
Pred dnevi so predstavni-
ki celjske mlekarne iz Arje
vasi sklicali sestanek z
mlečnimi proizvajalci v
Šmihelu nad Mozirjem in
jim obljubili, da bodo v biv-
ši osnovni šoli uredili sirar-
no, pa trgovino in še kaj.
Skratka, tisto, kar si Šmi-
helčani želijo že nekaj let.
Obljubili so jim tudi višjo
ceno za odkup mleka.
Ta sestanek pa je povzročil
pravo pravcato vojno med
prestavniki Zgornjesavinj-
ske kmetijske zadruge in
celjsko mlekarno, saj je zna-
no, da mleko v Gornji Sa-
vinjski dolini odkupuje ljub-
ljanski Mercator-Kit, katere-
ga članica je tudi Zgornjesa-
vinjska kmetijska zadruga.
Kako ocenjuje postopek
in želje Hmezadove mlekar-
ne direktor Zgornjesavinj-
ske kmetijske zadruge Alojz
Plaznik?
»Provokativni poseg Hme-
zadove mlekarne na naše
proizvodno območje v Šmi-
helu je ena izmed posledic
zgodovinsko pogojenih od-
nosov v preteklosti. Za lažje
razumevanje je treba opozo-
riti na nekaj dejstev. Leta
1962 so Ljubljanske mlekar-
ne v Bočni uredile malo si-
rarno, ki je iz takrat še
skromnih količin odkuplje-
nega mleka izdelovala viso-
kokovostni sir. To je spod-
budilo Celjsko mlekarno, da
se je začela pogajati z Ljub-
ljančani za prevzem te sirar-
ne pod pretvezo, da je pač
locirana na gravitacijskem
odkupnem območju celjske
regije. Dogovor je bil uspe-
šen, sirarna prevzeta, vendar
po kratkem času obratova-
nja tudi likvidirana. Sirarsko
opremo so odpeljali v razvi-
jajočo se celjsko mlekarno,
proizvajalce mleka pa so pri-
siUli, da so ga v začetku do-
stavljali do 17 kilometrov od-
daljenega Letuša, kjer je že
potekala njihova odkupna
mlečna proga. Razočaranje
proizvajalcev mleka v Bočni
in okohci je bilo zelo veliko.
Leta 1964 je Zgornjesavinj-
ska kmetijska zadruga orga-
nizirala odkup mleka za Celj-
ske mlekarne po vseh krajih
občine, da bi s tem spodbu-
dila ekonomski interes osta-
lih kmetov za pospešeno pa-
semsko zamenjavo, selekcij-
sko in reprodukcijsko delo,
ki je pogoj .za napredno in
gospodarno živinorejo. Trž-
na proizvodnja mleka je od
skromnih začetnih količin
hitro naraščala. Pogojevalo
jo je zavzeto terensko delo
kmetijske pospeševalne in
veterinarske službe, uvaja-
nje sodobnih tehnologij pri-
delovanja krme in krmljenja,
skratka niz strokovnih aktiv-
nosti v sklopu tedaj zastav-
ljenega načrtnega preusmer-
janja kmetij v specializirano
tržno proizvodnjo. Že po
treh letih organiziranega po-
speševanja prireje in odkupa
je začela celjska mlekarna
naše mleko prodajati mle-
karni v Kranj. Zadružni ka-
mioni S9 ga vsak dan vozili
preko Črnivca v kranjsko
mlekarno, celjska pa je za
prefakturiranje zaslužila
okrog deset odstotkov tedaj
veljavne odkupne cene. Delo
je bilo naše, zaslužek pa nji-
hov. Vsa leta poslovnega so-
delovanja s Celjsko mlekaro
je njihovo vodstvo dajalo
vabljive, toda nikoli uresni-
čene obljube glede sofinan-
ciranja ureditve mlečnih zbi-
ralnic, prvih lokalnih zbirnih
prog v stranske doline in hri-
bovite zaselke, doplačilo na
akontacijsko odkupno ceno
in drugo. Ker se pač od ob-
ljub ne da živeti, je razumlji-
vo nezadovoljstvo zadružnih
služb in samoupravnih orga-
nov upravičeno preraščalo v
odkrit revolt zaradi tako ne-
korektnega izigravanja za-
upanja in poslovnih norm.
Ko tudi leta 1968 ni bilo
obljubljenega doplačila, pač
pa so Celjske mlekarne zah-
tevale, da naj bi enak znesek
za modernizacijo prispevala
Zgornjesavinjska kmetijska
zadruga, je vodilnim v zadru-
gi prekipelo. Tedanji vodja
enote Kooperacija, inženir
Tratnik je s čutom odgovor-
nosti do izigranih proizvajal-
cev začel zbirati uradne po-
nudbe bližnjih slovenskih
mlekarn za dolgoročno po-
slovno sodelovanje. Zadruž-
ni svet naše zadruge se je ta-
krat soglasno odločil za pre-
kinitev dobave mleka Čelj-
ski mlekarni, ker ga očitno
ni potrebovala in ga je pre-
prodajala kranjski mlekarni.
Sprejel je najugodnejšo po-
nudbo, ki so jo dale Ljub-
ljanske mlekarne. V prvem
letu so v opuščeni zgradbi v
Radmirju kot prometnem
središču doline uredili cen-
tralo zbiralnico mleka z ohla-
jevalnim sistemom. Omogo-
čena je bila širitev odkupne
mreže lokalnih prog po ce-
lotnem hribovitem območju
občine, kar je ogromno pri-
spevalo ne le h krepitvi živi-
norejske kulture in naglemu
povečevanju tržnih količin
mleka, pač pa tudi k eko-
nomskemu obstoju hribov-
skih in gorskih kmetij. Ljub-
ljanska mlekarna vsa leta po-
kriva osemdeset odstotkov
stroškov triindvajsetih lokal-
nih zbirnih prog v dolžini
160 kilometrov. V izvenzim-
skem obdobju v celoti finan-
cira kamionsko zbirno progo
na obmejnem območju Sol-
čave, kar prihrani tem gor-
skim proizvajalcem mleka
veliko dragocenega časa, ker
odpadejo dolgi lokalni pre-
vozi. Opremila je 34 skupnih
zbiralnic mleka s hladilnimi
bazeni in drugo potrebno
opremo, kar je osnova za
ohranitev higienske in mi-
krobiološke kakovosti zbra-
nega mleka. Deset let je
Ljubljanska mlekarna na-
mensko vračala sredstva
HKS kot finančno soudelež-
bo pri kreditiranju novih sto-
jišč za krave molznice v ko-
operacijskem sektorju, po-
leg tega pa je pridobila prve
kredite za naložbe v kmečki
turizem pri Ljubljanski ban-
ki Gospodarski banki Ljub-
ljana, ker jih tedanja območ-
na Celjska banka ni bila pri-
pravljena odobriti. V sedem-
najstih letih poslovnega so-
delovanja ni bilo niti dneva
zastoja pri prevzemu mleka
in to tudi v letih, ko je bila
kratkotrajna hiperprodukci-
ja in ga je celjska mlekarna,
pri svojih dobaviteljih ob ne-
deljah in praznikih odklanja-
la. V kriznih obdobjih nesti
mulativnih cen je Ljubljan-
ska mlekarna nosila delni ri-
ziko s tem, da je pomagala
proizvajalcem mleka s priz-
navanjem brezplačnih krmil
glede na oddane tržne viške.
Logična posledica dobrih
poslovnih odnosov je bila
vključitev Zgornjesavinjske
kmetijske zadruge v novo-
ustanovljeno sozd KIT in
pred leti v združeno SOZD
Mercator-KIT, ki nam odku-
pi tudi pretežno količino
proizvedenih konzumnih
jajc (24 milijonov) in nadalju-
je tradicijo uspešnega po-
slovnega sodelovanja.
Vsa ta leta preusmerjenih
blagovnih tokov so bila iz-
polnjena s stalnimi pritiski
za ponovno vključitev Zgor-
njesavinjske kmetijske za-
druge v domače regijske ok-
vire. Prišlo je celo do uradno
izrečenih groženj, da bodo v
celjski banki ustavili odo-
bravanje vseh investicijskih
posojil za naše kooperante,
če ne pristanemo v vključi-
tev v sozd Dobrina in kasne-
je v sozd Hmezad. Zvrstilo se
je veliko uradnih obiskov,
danih je bilo nešteto novih
obljub, toda vse ponujene
obljube niso odtehtale izgu-
Ijenega zaupanja. Mi vedno
trdimo, da ne zapiramo vrat
za sodelovanje, ne glede na
trpke izkušnje iz pretekosti.
O problematiki odkupa mle-
ka pri nas naj se dogovarjata
ljubljanska in celjska mle-
karna in oba sozda. Če bodo
dosegli pameten sporazum o
delitvi dela, prometa in mo-
rebitnih razvojnih koncep-
tov na osnovi združevanja
sredstev, nimamo nič proti
ponovni vzpostavitvi poslov-
nega sodelovanja. Hočemo
pa biti enakopravni partnerji
in ne v podrejeni vlogi. Do
takšnih razgovorov pa doslej
še ni prišlo.
Trenutne razmere zaradi
zaostrenih cenovnih razmer
v kmetijstvu so bile po oceni
vodstva Celjskih mlekarn in
sozda Hmezad najugodnejši
čas za rafinirano potezo di-
rektnega posega v neposred-
no bazo mlečnih proizvajal-
cev na našem območju. Z
mamljivo ponudbo o bolj-
šem plačilu mleka, izgradnji
sirarne in še česa so želeli
pridobiti na svojo stran zlasti
mlajše kmete, preko njih pa
tudi proizvajalce mleka na
celotnem območju. Hoteli so
jih nastrojiti proti lastni za-
drugi ter se dokopati do za-
gotovljene mlečne surovine,
ki presega deset milijonov li-
trov, kar je brez dvoma re-
zultat dvajsetletnega pospe-
ševalnega in šestintrideset-
letnega načrtnega selekcij-
skega dela.
O zahrbtnem, da ne rečem
hajduškem postopku Celj-
skih mlekarn oziroma sozda
Hmezad je razpravljal za-
družni svet temeljne zadruž-
ne organizacije pri Zgornje-
savinjski kmetijski zadrugi.
Zadružni svet meni, daje ak-
cija Celjskih mlekarn po po-
slovno-moralni in politični
plati nizkotna brez primere
in jo najostreje obsoja, hkrati
pa želi, da uradno oceno o
tem izrečejo tudi občinske
družbenopolitične organiza-
cije in mozirski izvršni svet.
Ta podli poseg pomeni obe-
nem odkriti napad oziroma
rušenje osnovnih principov
zadružništva, zato želimo tu-
di ustrezno stališče od Za-
družne zveze Slovenije.«
Tako torej direktor Zgor-
njesavinjske kmetijske za-
druge Alojz Plaznik. Kaj pa
o tem meni direktor Celjske
mlekarne Andrej Čulk?
»Predstavniki Zgornjesa-
vinjske kmetijske zadruge
so nam očitali celo diverzijo,
povedati^ pa moram, da kme-
tom v Šmihelu nismo ob-
ljubljali nič večjih odkupnih
cen kot sicer veljajo za Slo-
venijo, smo pa jim obljubili
delitev dobička, če bi nastal.
O tem, da se želimo pogovar-
jati s kmeti iz Šmihela smo
mozirsko zadrugo že večkrat
obvestili, po pogovoru s
Šmihelčani pa so zadrugi tu-
di poslali našo ponudbo. Iz
tega odnosa nikakor ne želi-
mo izključiti Zgornjesavin-
ske kmetijske zadruge. Jas-
no pa je, da je nezaupanje
tudi deloma razumljivo, saj v
pretekosti Celjska mlekarna
zaradi nizkih proizvodnih
zmogljivosti res ni mogla po-
kriti potreb naše regije in iz-
gubili smo odkupna območ-
ja na področju Sevnice in v
Zgornjesavinjski dolini. Z
dograditvijo regijske mle-
karne pa so se proizvodne
zmogljivosti močno poveča-
le in več delati je nujno, saj
so anuitete velike in jih je
nemogoče odplačevati, če ne
bo velike proizvodnje. Po-
udarjam, da odkupni rezul-
tati niso slabi, vendar cenov-
na politika negativno deluje
pri večjih količinah mleka.
Dejanje, ki ga Mozirani ta-
ko zelo obsojajo, je bila v bi-
stvu sarno naša ponudba, da
smo v Šmihelu pripravljeni
zgraditi sirarno in jo tehnolo-
ško opremiti, sir pa bi seve-
da tudi prodajali in popestri-
li našo ponudbo. Verjetno bo
okrog tega še nekaj razgovo-
rov, na katerih bomo razči-
stili nesporazume.«
Lovska družina
Šentjur pri Celju
prireja v soboto, 27. 6.
1987
VESELICO
na asfaltnem igrišču pri
bazenu v Šentjurju.
Za dobro voljo bo skrbel
ansambel VIKIJA AŠIČA.
Vstopnice bodo žrebali!
Pričetek bo ob 19. uri.
Vabljeni.
Protifitoftorna služba svetuje
Sedanje vremenske razmere so ugodne za razvoj
krompirjeve plesni in tudi za intenzivno rast krom-
pirja. Zato svetujemo, da tiste nasade krompirja, ki so
bili poškropljeni pred enim tednom s kontaktno delu-
jočimi fungicidi, sedaj poškropite s sistemičnimi. Z
njimi je potrebno poškropiti tudi vse nasade^ ki so
strnili vrste, v Beli krajini in na območju občin Šentjur
pri Celju, Rogaška Slatina in Lenart. V teh območjih je
opažen prvi pojav krompirjeve plesni na zgodnjih sor-
tah. Za škropljenje uporabite na hektar 3 kg fungicida
ridomil MZ 58 ali sandolan z ali antracol combi.
Nasade krompirja, ki še niso strnili vrst, ni potrebno
škropiti, saj se listje hitro posuši in ni pogojev za pojav
bolezni. Takoj ko grmiči strnejo vrste, poškropite
nasad s primernim fungicidom.
Toplo vreme bo pospešilo razvoj ličink koloradskega
hrošča, ki so se že pojavile v Vipavski dohni. Za nji-
hovo zatiranje uporabimo enega od sledečih insektici-
dov: ekalux, elocron, decis, posse ali talcord.
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE
CELJE
RAZPISUJE
javno licitacijo
rabljene
pisarniške opreme - pohištva.
Licitacija bo 8. 7. 1987 ob 10.00 uri v prostorih bivše
postaje milice v Titovem Velenju, Kraigherjeva 1.
Ogled je možen eno uro pred licitacijo.
DO »VRVICA«
tovarna trakov in okraskov
CELJE
Komisija za medsebojna razmerja in družbeni
standard
objavlja
prosta dela in naloge:
urejanje finančnega in
stroškovnega knjigovodstva
Pogoji:
-	srednja izobrazba ekonomske smeri;
-	3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali
podobnih del;
-	3 mesečno poskusno delo.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno raz-
merje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: DO »VRVICA«,
tovarna trakov in okraskov, Kosova ulica 14, Celje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po oprav-
ljeni izbiri
KMETIJSKA ZEMLJIŠKA
SKUPNOST
OBČINE LAŠKO
Titova 3/1
Izvršni odbor Kmetijske
zemljiške skupnosti
razpisuje
dela in naloge
Strokovni tajnik kmetijske zemljiške
skupnosti
POGOJI: visoka šolska izobrazba agronomske, prav-
ne ali upravne smeri in 3 leta ustreznih delovnih
izkušenj, ali višja šolska izobrazba agronomske,
pravne ali upravne smeri in 5 let ustreznih delovnih
izkušenj.
Delo se razpisuje za nedoločen čas s trimesečnim
poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prija-
ve z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po
razpisu na naslov:
Kmetijska zemljiška skupnost občine Laško, Titova
3 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonskem roku.
25. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Kdaj drevored
v pismu Kdaj drevored ob
Grevenbrojski (Novi tednik,
11. junija 1987) je poudarje-
no, da »pogozdujejo« bolj v
mestu, medtem ko je KS No-
va vas, kjer bi tudi bila po-
trebna takšna zasaditev, bolj
ob strani. Da ne bi to pismo
tovariša Jožeta Klinca, ki ga
je prav gotovo napisal do-
bronamerno, izzvenelo kot
da se v KS Nova vas premalo
skrbi za zasaditve z zelenjem
in drevjem, naj pojasnim, da
je bilo tudi v tej KS v zadnjih
letih mnogo uspešnega pri-
zadevanja in opravljenega
dela na tem področju.
Tako smo uspeli že v letu
1985	s pomočjo Komunale in
Vrtnarstva Celje ter s prosto-
voljnim delom krajanov za-
saditi preko 140 dreves in še
več grmovnic na zelenicah in
ob poteh v Novi vasi, v letu
1986	okrog garaž, kjer so bili
plačniki lastniki garaž, letos
spomladi pa smo zasadili še
240 dreves ob Grevenbrojski
cesti, Smrekarjevi in Pohor-
ski ulici. Opravili smo tudi
zasaditev z drevesi in grmov-
nicami ob novem vrtcu v
Škapinovi ulici. Sadovi tega
dela so že vidni, zato meni-
mo, da je naša krajevna
skupnost skrbno ozelenjena,
bolj pa moramo vsi skrbeti,
da nasadov ne bi uničevali.
Uspeh smo tudi, da je v KS
I Nova vas postavljenih več
j cvetličnih korit, klopi in
I smetnjakov za odpadke. Iz-
vedli smo tudi dokaj uspeš-
ne očiščevalne akcije, ki pa
naj ne bi bile le ob določe-
nem času, pač pa bi morali
skrbeti za čisto okolje sleher-
ni dan.
ROMAN KRANJEC,
Celje
Hiša dobrega
nakupa!
S tem pismom nimam na-
mena nikogar žaliti, rad bi le
opisal svoj problem.
26. aprila 1987 sem v trgo-
vini LESNINA v Čuprijski
ulici v Celju kupil ter plačal
regal Prezident. Ob nakupu
so mi zagotovili, da bom
omenjeni regal prejel v roku
enega tedna.
Ker v omenjenem roku re-
gala nisem prejel, sem se po-
novno oglasil v omenjeni tr-
govini ter vprašal kako in
kaj.
Pojasnili so mi, da za ome-
njeni regal nimajo stekel.
Mar tega res niso vedeli
prej? Zopet so mi obljubili,
da ga bom prejel, ko oni prej-
mejo Sekla.
21. maja sem se ponovno
oglasil v trgovini. Tokrat je
bila informacija drugačna
»Nimamo na zalogi« so mi
zopet »prijazno« podali opra-
vičilo. Takrat sem se odločil,
da nabavim drug regal, ki ga
je mogoče dobiti takoj.
Sedaj pa res ne vem ali ima
Lesnina v svoji trgovini sa-
me »unikate«, ki so name-
njeni le razstavi in paši za oči
ter zavajanje kupcev, ker tu-
di tega regala do danes, 9.
junija, še nisem prejel.
Vprašal bi le, zakaj proda-
1 jalci v trgovinah z napisom
j »DOBAVA TAKOJ« zavaja-
1 jo kupce ter jim mečejo pe-
! sek v oči. Mar ni bolj prepro-
sto in pošteno kupcu pojas-
niti, da predmeta, ki ga je ali
bo kupil trenutno ni na zalo-
gi ter bo čakanje daljše. Ku-
pec bi se verjetno odločil za
drug artikel ali počakal na
Zaželenega, seveda, če ga ne
' potrebuje.
Človek se za nakup pohi-
štva, ki v današnjih časih ni
ravno poceni, ne odloča vsak
dan. Niti zato ne, da mu bo
krasil steno stanovanja, pač
Pa zato, ker ga potrebuje. Mi-
slim, da nisem edini s takšno
izkušnjo (ali pa sem).
Mar se v tej trgovini ne za-
yedajo, da na takšen način
izgubljajo svoje stranke. Po-
polnoma nič se ne čudim, če
ljudje raje kupujejo pri SLO-
VENIJALESU kot pri njih.
Tam ti vsaj povedo kako in
kaj. Tudi dostava te pri njih
preseneti. Dostavijo ti celo
prej kot obljubijo.
To ni ne graja eni ne hvalo-
spev drugi trgovini temveč
samo razmišljanje, pri kate-
rem bi se prodajalci lahko
zamislili.
S. M., Gorica
Podkupnina ali
znak
spoštovanja?
Na vseh osnovnih in sred-
njih šolah se te dni zapirajo
šolska vrata. Pouk je prak-
tično končan, učenci in pro-
fesorji pa si bodo oddahnih.
Pa pustimo počitnice ob
strani in se za trenutek še
ponudimo pri pouku. Se je
že kdo izmed vas kdaj vpra-
šal, kaj vse ostane za zaprti-
mi šolskimi vrati? Ponavadi
ostanejo takšni in drugačni
šolski dogodki kar za vrati,
dokler se ne pozabijo, a en-
krat je stvarem potrebno sto-
piti na prste. Lukenj je v šol-
stvu več kot preveč, le maši-
mo jih prepočasi ali pa sploh
ne. Tudi niso vedno učenci
tisti, ki bi ne poznali bonto-
na. Dovolj, zgovorno kaže na
to dogodek na Srednji šoli za
ekonomsko usmeritev v
Celju.
Učenci 4.letnika te srednje
šole so se minuli teden za
vedno poslavljali od šolskih
klopi, če izvzamemo tiste, ki
bodo nadaljevali šolanje na
višjih in visokih šolah. Teh
pa, mimogrede povedano, ni
tako veliko. Zato je marsiko-
mu zadnje slovo od šole in
profesorjev, toliko bolj tež-
ko. V ta namen je postala že
kar malce tradicionalna na-
vada, da se v zahvalo in v
spomin, podari vsakemu iz-
med profesorjev skromno
darilce. Tudi učenci 4. c ra-
zreda so zbrali denar od svo-
jih skromnih štipendij, ki
znašajo povprečno 20.000
din na mesec, misleč, da bo-
do z darilcem razveselili svo-
jega profesorja. Izročili so
mu ga zadnjo uro, ki jo je
poučeval v njihovem razre-
du. In reakcija? Profesor ni
rekel hvala, niti ni sprejel da-
rilca. Namesto tega so bili
ozmerjani, da ga podkupuje-
jo, ker pač še niso bile zak-
ljučene vse ocene (čeprav je
bila to zadnja ura pred kon-
ferenco). V učenčevih očeh
so druga za drugo ugašale is-
kre veselja in ponosa, da so
lahko nekaj darovali. Tu in
tam si videl celo solzo. Saj
poznate tisto reklo: če imaš
številna bogastva, daj nekaj
blaga, če imaš malo, daj ne-
kaj od srca.
Ko je zvonec odzvonil svoj
konec, je darilce ostalo na
mizi v razredu. »Nobenega
bontona ne poznate,...« so
bile zadnje besede, s kateri-
mi je profesor odšel iz razre-
da. Ni jim zaželel prijetnih
počitnic, še nasvidenje ni re-
kel. Nihče ne ve, kako je s
tem prizadel učence. Želeli
so le najbojše, dobih pa po-
duk o bontonu. '
Vendar ne smemo dajati
vseh profesoijev v isti koš.
So tudi taki, ki imajo ob slo-
vesu govor, ob katerem v
očeh njih samih ugledaš le-
sketajočo se solzo.
Ob vsem tem pa se nehote
porajajo vprašanja: ali so ne-
kateri profesorji toliko nes-
kromni, da pričakujejo večja
darila? Ali res ne vedo, kako
težko je prihraniti kakšen di-
nar od skromnih štipendij,
ko pa je tudi prehrana na tej
šoli neurejena in zato draga?
In končno, da se za zadnjo
uro ni kaj podkupovati, tem-
več je to le iskrena zahvala?
Vse kaže, da tu in tam bra-
nje bontona ne bi bilo odveč
niti nekaterim profe-
sorjem ...
ROMAN JERNEJŠEK,
Celje
Topel sprejem
S tem kratkim zapisom se
želim zahvaliti družini Šepe-
covih za nepozabno sreča-
nje, bralce pa v teh časih, ko
smo prepolni besed o skrha-
nih mednacionalnih odnosih
opozoriti, da je pri nas še ve-
liko dobrih ljudi.
Pred kratkim sem prispela
na zdravljenje v Rimske To-
plice. Z vlakom, ki je pripe-
ljal iz Beograda v Celje okoli
četrte ure zjutraj, v času, ko
mi ne bi preostalo nič druge-
ga, kot da na postaji poča-
kam na prvi jutranji vlak ali
avtobus za Rimske Toplice.
S tem sem se že vnaprej spri-
jaznila, a glej, nemalo sem
bila presenečena, ko me je
ob štirih zjutraj na svoj dom
povabil Tone Šepec, oče štu-
dentke Barbare, ki sem jo
spoznala med vožnjo iz Beo-
grada. Povabilo sem prese-
nečena sprejela, čeprav me
je bilo strah, kaj bo na obisk
tujke ob takšni jutranji uri
rekla žena prijaznega Toneta
Šepeca iz Strme poti 17 v Ce-
lju. Še enkrat sem bila v ti-
stem jutru presenečena, kaj-
ti tudi Mira Šepec me je
sprejela, kot da smo najbolj-
ši prijatelji. Tudi pogostili so
me, kot da sem njihova, ob
šestih zjutraj, ko sta šla oba
na delo, pa meje Tone Šepec
peljal še v Rimske Tophce.
Prav do vhoda v zdravilišče
je zapeljal in poskrbel za mo-
jo prtljago ... Kaj takšnega
še nisem doživela, pa štejem
že šestdeset let. Veliko tudi
potujem, vendar so takšna
srečanja, kot je bilo to, z no-
vimi prijatelji, zelo redka.
Jokala sem tisti dan, tako
sem bila presenečena in
srečna, zato Šepecovim še
enkrat vsa zahvala za tako
topel sprejem.
LJUBICA KURIDA,
BEOGRAD
Denar ni plačilo
Kot mladoletno dekle, sem
se leta 1963 zaposlila na in-
ternem oddelku celjske
splošne bolnišnice. Dobrih
20 let sem preživela med pa-
cienti in jim pomagala po
svojih močeh. Pred 4 leti
sem se poslovila od sode-
lavk, ker sem ostala doma na
kmetiji. Ob odhodu mi je pri-
marij Fazarinc dejal, da naj
jih poiščem, kadar bom kaj
potrebovala in da so mi vrata
vedno odprta.
Devetega junija letos sem
ob 14. uri pripeljala v spre-
jemno ambulanto kirurgije
svojo 85 let staro mamo, ki si
je pri padcu poškodovala ra-
mo. Po končanem kirur-
škem posegu v mavčarni, ki
so ga opravili pod narkozo,
so mi mamo v mavcu do pa-
su postavili v vozičku v ča-
kalnico. Bila je močno priza-
deta od narkoze, saj je težka
srčna bolnica. Pobruhana in
mokra je bila, zato je sama v
osebnem avtu nisem mogla
odpeljati domov. Za prevoz z
rešilnim avtom sem zaprosi-
la dr. Vučeja, ki pa mi je od-
govoril, da me sploh ne razu-
me in kaj si sploh predstav-
ljam. Mamo, da naj odpeljem
domov tako, kot sem jo pri-
peljala.
Hotela sem naročiti prevoz
z rešilnim avtom proti last-
nemu plačilu. Kratko so me
zavrnili, da naj pokličem tak-
si. Tovarišica je pripomnila
še, da stane km 500 din, da
brez napotnice prevoza ne
dajo in da tudi za takojšnje
plačilo 500 din za km ni nič.
Takrat sem se spomnila
Fazarinčevih besed in šla
sem ga iskat. Potožila sem
mu. Zastrmel seje v strop in
ni mogel verjeti da je kaj ta-
kega sploh mogoče. Pogovo-
ril se je z reševalci in tudi
sam izvedel isto, - niti za de-
nar brez napotnice prevoza
ni. Brez oklevanja je odšel v
ambulanto in mi napisal na-
ročilnico za prevoz z rešil-
cei^. Prisrčno se mu zahva-
ljujem za razumevanje in
pomoč.
Odgovorne na reševalni
postaji v Celju pa prosim, da
mi odgovorijo zakaj ni mož-
no dobiti njihovega prevoza
z lastnim plačilom. Mar de-
nar ni plačilo?
FANI ZALOKAR-GRO-
BEŠEK,
Celje
Pridni
upokojenci
Društvo upokojencev v
KS Center Celje deluje že
tretje leto in šteje preko 300
članov. Naše delo je uspeš-
no. Po ustanovnem občnem
zboru smo pripravili predno-
voletno srečanje s pogosti-
tvijo članov. Nastopil je tudi
pevski zbor društva upoko-
jencev Celje, pa tudi zaplesa-
li smo. V začetku leta smo
imeli konferenco, pripravili
pa smo tudi predavanje dr-
. Lipovška o revmatičnih
obolenjih. Poslušalci so izra-
zili željo po še več takšnih
predavanjih.
Za popestritev našega živ-
ljenja prirejamo tudi izlete.
Lani smo bili nekajkrat v
Avstriji, obiskali smo Brati-
slavo pa taborišče smrti Ja-
senovac, Kozaro in Petrvo
Goro. Jeseni smo bil v Beo-
gradu in položili venec na Ti-
tov grob. Obiskali smo Ava-
lo, Kalemegdan in si ogledali
znamenitosti Beograda.
Letos smo bili že trikrat v
Avstriji, obiskali smo tudi
Brione kjer smo si ogledali
muzej in lepote otoka. Nav-
dušile so nas različne živali,
vodička pa nas je sproti sez-
nanjala z vsem, kar smo vi-
deli. Kljub napornemu dne-
vu smo se v Medulinskem
hotelu veselili do jutra. Na-
slednji dan smo si ogledali še
Pulj in se nato preko Učke
vrnili domov. Težko je opisa-
ti prijetno vzdušje, saj smo
bili kot velika družina, za kar
ima največ zaslug vodička
Sonja Gorjanc. Vsi si žehmo
še več takšnih izletov, saj
prav to popestri naše vsak-
danje življenje.
MARIJA VAJDEC,
Celje
Ruševine tu In
tam
Pristojni v Celju so sled-
njič pričeli reševati nekda-
njo Kreuhovo hišo v Gubče-
vi ulici v Celju. Stvar bo ra-
zrešil, kot pravijo SOZD
Merx, ki bo ostanke te hiše, v
kateri so v stari Jugoslaviji
stregli s specialitetami iz
konjskega mesa in z dobro
kapljico^ odstranil in prostor
očistil. Šele za tem bo znana
nadaljna usoda tega prostora
v Celju. SUšati je glasove, da
naj bi bilo tu gostišče, kar pa
ne bi bila prava rešitev, saj
imamo v Celju gostiln že več
kot dovolj. Na tem prostoru
naj se uredi zelenica s cvet-
ličnim nasadom, saj v Gub-
čevi ulici zelenja manjka, (ta-
ko so menili tudi na nedav-
nem zboru turističnega dru-
štva).
Hiša v Zidanškovi ulici 20
je druga takšna ruševina.
Lansko jesen so vendarle
pričeli rušiti to razpadajočo
stavbo, v glavnem na zadnji
strani hiše, prednja pa še
vedno čaka na končno reši-
tev. S končno ureditvijo tega
prostora v lepo urejeni Zi-
danškovi res ne bi smeli več
odlašati.
V Celju imamo še ruševine
na parkirnem prostoru pri
Turški mački. Leto za letom
poraste ruševine plevel nad
parkiriščem, kjer vozniki
puščajo svoja elegantna vo-
zila. Zavod za spomeniško
varstvo je že pred leti oblju-
bil, da bo te ruševine primer-
no obdelal, da bi dobile lep
izgled.
Rešimo vendar tudi te
stvari, da bo Celje res lepo in
čisto mesto.
DR. ERVIN MEJAK,
Celje
Komisija za delovna razmerja
TOZD Kemija Šempeter
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
-	rezkalec 11. 2 x
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - oblikovalec ko^ri-
rezkalec, ter 6 mesecev ustreznih delovnih izkusinf;
-	strugar II.
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - oblikovalec kovin -
strugar, ter 6 mesecev ustreznih delovnih Izkušenj;
-	čistilka
Pogoji: končana osnovna šola.
-	laborant 2 X
(določen čas - nadomeščanje porodnega dopusta)
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - kemijski laborant,
12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj in lUK tečaj.'
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi
Kadrovsko-socialni službi AERA Celje, Kocenova 4,
63000 Celje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o
izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
(^Hmezad
kmetijski kombinat Šmarje
Temeljna organizacija
Kooperantov
objavlja prosta dela in naloge
1.	Prodajalec
Pogoj: KV prodajalec, zaželene delovne izkušnje.
Poskusno delo 2 meseca.
2.	Kuhar
Pogoj: KV kuhar, zaželene delovne izkušnje. Poskus-
no delo 2 meseca.
Dela in naloge pod št. 1 so za nedoločen čas, pod št.
2 pa za določen čas (nadomeščanje delavke na po-
rodniškem dopustu).
Pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi naj
kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Hmezad, Kmetijski kombinat Šmarje, Šmarje pri Jel-
šah. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po
poteku roka za zbiranje prijav.
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO
»ERA«
Komisija za delovna razmerja
TOZD VELEPRODAJA
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas pri
SKLADIŠČNO PRODAJNEM CENTRU CELJE
1.	VODENJE ODDELKA TEHNIČNO
BLAGO
PE Maloprodaje
2.	NABAVA IN PRODAJA
(komercialna priprava dela) - PE Veleprodaje
3.	ČIŠČENJE
4-urni delovnik - popoldanski delovni čas
Poskusno delo traja 45 dni pod točko 1. in 30 dni pod
2. in 3.
Kandidati morajo poleg splošnih - z zakonom dolo-
čenih pogojev - izpolnjevati še naslednje:
Pod 1:
-	da imajo srednješolsko izobrazbo komercialne ali
ekonomske smeri
-	najmanj dve leti delovnih izkušenj pri komercial-
nih delih
-	vozniški izpit B-kategorije
Pod 2:
-	da ima srednješolsko izobrazbo komercialne ali
ekonomske smeri
-	najmanj dve leti delovnih izkušenj pri komercial-
nih delih
-	vozniški izpit B-kategorije
Pod 3:
-	osnovno šolo
-1-2 leti delovnih izkušenj.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
naj kandidati pošljejo najkasneje v roku 8 dni od
dneva objave na naslov:
DO »ERA« - KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
TOZD VELEPRODAJA, Titovo Velenje, Prešernova 10.
Kandidata bomo o izbiri pismeno obvestili.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
25. JUNIJ 19S7{
APACHE - helikopter ZDA
MIRAGE 4000 - Francija
Letošnja mednarodna razstava letalstva
in vesoljske tehnike, ki je bila na starem
letališču Le Bourget v Parizu od 12. do 21.
junija, je bila polna raznovrstnih potni-
ških, poslovnih, šolskih, transportnih in
vojaških letal, helikopterjev, raznih
vesoljskih plovil, raket, mikroelektronske
in druge opreme. Deset dni so se kupci,
prodajalci in množica obiskovalcev
mešali v karnevalskem ozračju poslovnih
dogovorov in virtuoznih poletov najso-
dobnejših letal, ki so prikazovala svoje
sposobnosti na tej najstarejši mednarodni
le ta Iski ras t a vi.
Mednarodna letalska razstava v Parizu
Razvoj
Letošnja 37. mednarodna
razstava letalstva in vesolj-
ske tehnike je bila na polja-
nah letališča, kjer je pred
601eti (1927) pristal poročnik
Charles Lindberg s svojim
letalom Špirit of Saint Luis.
Za razdaljo čez Atlantik je
Lindberg potreboval 33 ur
letenja, danes pa najhitrejše
potniško letalo Concorde to
razdaljo preleti v desetkrat
krajšem času.
V 78 letih, od prve letalske
rastave v Parizu leta 1909, se
je v mednarodnem letalstvu
marsikaj zgodilo. Oblika le-
tal in uporabljeni materiali
za izdelavo letal so se pov-
sem spremenili. Eksotične
materiale in platna so zame-
njala ogljikova vlakna in lah-
ke litine; motorje, ki so poga-
njali lesene propelerje pa so
zamenjali reaktivni stroji z
desettisoči konjskih moči.
Poslovnost
Pariška letalska rastava je
prikazala vsa danes najso-
dobnejša letala, helikopterje
in drugo opremo ter načrte
vodilnih proizvajalcev; pa
tudi tistih, ki počasi rinejo "
mednje. V tej konkurenci so
bila tudi letala manjših oz.
vsaj v letalski industriji do-
slej manj pomembnih držav.
Le-te so bile še do pred krat-
kim redni kupci, zdaj pa so
že ponudniki razne opreme
in vsaj osnovnih šolski letal,
kar hkrati kaže na njihovo
odločnost po tehnološki ne-
odvisnosti in lastnemu raz-
voju.
Ce za marsikatero gospo-
darsko panogo velja, da ima
vzpone in padce vzporedne s
svetovno ekonomijo in da je
recesija v zadnjih letih priza-
dela mnoge proizvajalce tudi
na področju letalske tehni-
ke, je letošnja razstava te
probleme zakrila, saj obisko-
valec dobi občutek, da je
tekma med proizvajalci letal
celo bolj napeta kot v dobrih
starih časih.
Težko in prehitro je še za
ocene o sklenjenih poslih na
razstavi, ki se je je udeležilo
več sto različnih proizvajal-
cev letalske in vesoljske teh-
nike. Dejstvo pa je, da so gle-
de na interese po tej zvrsti
tehnologije posli poskočili v
vrtoglave številke, saj se pri-
čakuje, da bo trgovski iztr-
žek letalske in spremljajoče
industrije dosegel par sto
milijard dolarjev. To morda
tudi ni veliko, če vemo, da
letalo razreda ameriškega F-
16 ali francoskega miragea
2000 velja okoli 30 miljonov
dolarjev in da bo največji iz-
kupiček dosegel letos prvič
predstavljeni evropski Air-
bus A-320, ki ima neuradno
že 277 naročil in bo verjetno
prihodnje leto letel z jugoslo-
vansko oznako tudi že na-
šem nebu.
Letošnji prvenci
Razstava, katero si je ogle-
dalo skoraj pol milijona ljudi
in je bila tudi zelo zavarova-
na z vhodno kontrolo, moč-
nimi policijskimi oddelki in
ostrostrelci na posameznih
pomembnih paviljonih, je
bila res paša za oči ljubite-
ljev letalstva in vesoljske
tehnike. Na razstavnem pro-
storu, katerega m^ stane 958
dolarjev, je bilo moč videti
vse kar danes vodilne države
in njihove tovarne proizvaja-
jo. Med vodilnimi firmami še
vedno prevladujejo ameri-
ške; Boeing, Mc Doneli Dou-
glas. Generali Dynamics,
francoski Aerospatiale, an-
gleški Westland, italijanska
Agusta, nemška MBB idr.
Na razstavi so poleg ameri-
ških letal največ zanimanja
vzbujah Francozi z zelo so-
dobnim bojnim letalom mi-
rage 2000, ki ima velike letal-
ne in druge zmogljivosti ter
najsodobnejšo elektronsko
opremo. Poleg njega pa se-
veda tudi rafele-4000, ki so
ga Francozi želeli uveljaviti
kot novo evropsko bojno le-
talo.
Presenečenje letošnje raz-
stave so pripravili Kitajci, ki
so se prvič predstavili s svo-
jimi letali, ki jih sestavljajo
po kopiji najboljših zahod-
nih letal opremljenih s so-
dobno ameriško elektronsko
opremo. Najbolj zapažen in
ambiciozen je bil njihov
A5C, ki predstavlja kopijo
Miga. Poleg druge opreme
so prvič razstavili tudi svojo
raketo FL-2, ki se baje upo-
rablja v iransko-iraški vojni.
Velik boj za tržišče je pote-
kal tudi med proizvajalci
potniških in poslovnih letal.
V današnjem času gospodar-
ske recesije so ponujali
predvsem varčnejša letala.
Od potniških je največ zani-
manja požel že omenjeni A-
320, od poslovnih pa je naj-
več občudovanja vredna še
vedno Cessna citation II in
BAel25, ki sta trenutno tudi
najbolj iskani.
Od transportnih letal bi iz-
postavil sovjetskega orjaka
AN-124 ruslan, ki je sodelo-
val tudi na mitingu. To je bi-
lo letos prvič po M letih, da
je SZ sodelovala v demon-
straciji, odkar se je na tej ra-
stavi leta 1973 iz vertikalne-
ga manevra zrušil njihov Tu-
144. V posebnem paviljonu
pa so prikazali svoje dosežke
na področju vesoljske tehni-
ke, od katerih je največ zani-
manja vzbujala mogočna
maketa sovjetskega vesolj-
skega plovila Saljut.
Od letal, ki so vzbujala ve-
liko pozornost obiskovalcev
bi omenil še atraktivno ame-
riško bojno letalo BIB, kate-
rega cena znaša okoli 200
mio. dolarjev, AMX v itali-
jansko brazilski kooperaciji,
britanski Tornado, italijan-
ski GG-2, sovjetski transpor-
ter AN-74 (krila ima nad tru-
pom, motorje pa nad in pred
krili), izraelski Super Phan-
tom ter vragolije anglo-ame-
riškega letala Herior-2, ki se
v zraku skoraj ustavi, obrne
in vertikalno pristane kot he-
likopter.
Med izdelovalci helikop-
terjev še vedno prednjači
francoska firma Aerospati-
ale, ki je postala vodilna pro-
izvajalka helikopteijev na
turbinski pogon in danes ob-
vladuje že 30% svetovnega
tržišča. Takoj za njo zavzema
vidno mesto italijanska firma
Agusta, ki je eden najstarej-
ših letalskih proizvajalcev na
svetu in njihov najbolj znani
helikopter A-129 mangusta
je tudi prikazal, kaj vse zmo-
re v zraku. Od najbolj zastra-
šujočih in opremljenih heli-
kopterjev pa velja omeniti še
ameriški protitankovski he-
likopter APACHE, ki je
opremljen s številnimi iz-
strelki zrak-zemlja in z najso-
dobnejšimi sistemi za odkri-
vanje ciljev.
Naša udeležba
Na razstavi v Parizu sem
se pogovarjal tudi z Jelkom
Kacinom, poznavalcem le-
talstva in avtorjem knjige
»Sodobna letala in helikop-
terji«, ki je za bralce Novega
tednika izjavil: »Smeri raz-
voja sodobnega letalstva gre-
do v izdelavo večnamenskih
sistemov, ki bodo učinkovi-
tejši, varnejši in enostavnejši
za uporabo in vzdrževanje.
Letos je zelo vidno prisotna
močna konkurenca med pro-
izvajalci in se vsebolj tudi za-
ostruje. Veliko novega na le-
talih sicer ni, je pa veliko no-
vega v njih samih. Največji
interes se kaže za letala regi-
onalnega transporta, za
manjša potniška letala. Zani-
mivo pa je tudi to, da se zelo
povečuje mednarodna ko-
operacija pri razvoju tako ci-
vilnega kot vojaškega letala.
Ko gre za civilni letalski pro-
met je treba omeniti načelo
ekonomičnosti, pri vojaških
projektih pa gre za uporabo
raznolikih palet oborožitve
in njihovo natačno določanje
ciljev v vseh okoliščinah, ki
jih prinaša sodobna fiziogno-
mija vojskovanja. Škoda je
le, da Jugoslavija letos ne so-
deluje z nobenim letalom,
kajti človeku bi bilo vendar-
le v veselje in ponos, če bi v
takšni svetovni ponudbi vi-
del, pa naj bo še na tako
skromnem letalskem repu,
našo trobojnico.«
Naša letalska industrija se
je v preteklosti vključevala v
ta svetovni letalski cirkus in
smo bih tudi opazni. Na zad-
nji rastavi pred dvema leto-
ma smo imeli svoj paviljon s
30 razstavljalci, kije sicer de-
loval dokaj sramežljivo, smo
pa zato bili bolj opazni v zra-
ku. Takrat je Jugoslavija
predstavila kar tri letala;
propelersko trenažno letalo
Lasta, Orel in super galeb G-
4, ki pa je imel manjšo nez-
godo brez posledic, saj se je
pri pristajanju postavil na
nos.
Jugoslovanska prizadeva-
nja na področju razvoja letal-
ske industrije so precej am-
biciozna. Nedavno tega smo
lahko brali, da tečejo inten-
zivni razgovori s francoski-
mi, britanskimi in ameriški-
mi firmami o projektu nove-
ga letala, o katerem vemo še
zelo malo. Veliko bolj stvar-
na so naša prizadevanja pre-
ko sozda SOKO v kooperaci-
ji z velikimi zahodnimi pro-
izvajalci, čeprav ni zanemari
ti pomembnega posla, k.
smo ga dobili v ZSSR pri
proizvodnji komponent ci-
vilnega letala Iljušin 11-114.
Vključevanje v mednarodno
delitev dela nam omogoča
prenos sodobnih tehnologij
in postavlja našim proizva-
jalcem nove razvojno tehno-
loške in ekonomske zahteve
za krepitev lastnih projektov
ter smelejši prodor na sve-
tovni trg. To svetovno tržišče
pa se najbolj smelo odčitava
na velikih mednarodnih raz-
stavah.
In kakšna je bila naša ude-
ležba na svetovni razstavi?
Iz meni neznanih razlogov
se letos Jugoslavija na pari-
ški razstavi ni predstavila z
nobenim letalom. Zastopani
smo bili le z enim (1) razstav-
Ijalcem, ki je tudi opravičil,
daje pred vhodom na razsta-
vo plapolala naša zastava. To
je bil MAKPETROL iz Ma-
kedonije, ki je predstavil
protitip rakete v obrambi
proti toči. Pričakovati pa je
bilo, da bodo naši združeni
proizvajalci vendarle ponu-
dili svoje proste kapacitete
za izdelavo posameznih
komponent, ali pa da bo vsaj
ELAN, kot naša svetovno
znana firma (sicer na smu-
čarskem področju) predsta-
vil svoje najnovejše letalo
DG-500 za izziv sebi in
drugim.
Tako pa se je tudi na tej
svetovni razstavi pokazalo,
kakšen je naš trenutni realni
odsev dosežene stopnje raz-
voja, naša konkurenčna spo-
sobnost ter naša praksa v
prodiranju na svetovni trg.
Zadovoljen z videnjem
razvoja letalske tehnike v
svetu in razočaran nad na-
šim vključevanjem v ta raz-
voj, mi ni preostalo drugega
kot, da sem sedel v kot na
enega od mnogoštevilnih go-
stinskih lokalov na Mont-
martu in si privoščil ham-
burger in pivo, kajti Pariz res
ni za povprečni jugoslovan-
ski žep.
VIKI KRAJNC
RAFELE - Francija
SUPER PHANTOM - izraelska izvedba (ZDA)
25. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Tudi na Celjskem Je lepo
Pod geslom, Tudi doma
je lepo, ki smo si ga izpo-
sodili pri mladih turistič-
nih podmladkarjih iz Pol-
zele, smo v tej številki na-
šega tednika pripravili
posebno gostinsko turi-
stično prilogo, namenjeno
vsem tistim, ki letos ne
boste (ali pa morda tudi
boste) letovali drugod.
S poudarkom na kulina-
riki, po čemer je tudi naše
območje vse bolj znano,
predvsem pa s programom
prireditev, kijih tja do kon-
ca avgusta in tudi v sep-
tembru ne bo zmanjkalo,
želimo opozoriti, da so lah-
ko tudi počitnice v doma-
čem kraju zanimive.
Počitnic in turizma pa
seveda ne predstavljata le
gostinska ponudba in pri-
reditve, a da boste lažje
planirali svoje potepanje
po regiji in čas počitnic ali
zgolj izletov prilagodili va-
šemu okusu, smo največji
poudarek dali prav temu.
Celjsko turistično ob-
močje je turistično zelo bo-
gato, saj ima vse, razen
morja in zagotovo je še kje
kak kraj ali zanimivost, ki
ga še niste spoznali. Ome-
nimo pri tem vsa zdraviliš-
ča s kvalitetnimi zdrav-
stvenimi uslugami, mož-
nostmi rekreacije, kvalitet-
ne gostinske ponudbe, iz-
biro zabavnih in kulturnih
prireditev, vsa pa imajo tu-
di kopalne bazene in v ne-
posredni okolici dovolj
možnosti za sprehode in
izlete.
Omenimo še celotno
Gornje Savinjsko dolino z
Logarsko, eno najlepših
alpskih dolin Evrope, pa
Obsotelje z razgibano po-
krajino, dobrim vinom ter
številnimi kulturnimi spo-
meniki, turistično zanimivi
sta tudi Rimska nekropola
in Jama Pekel pa številni
sakralni spomeniki, na ka-
tere opozarjamo posebej,
na območju je tudi veliko
pomnikov NOB. Za rekre-
acijo sta poleti še posebej
zanimiva oba rekreacijska
centra, Rogla in Golte, na
svoj račun pa bodo tudi na
Celjskem prišli ribiči in
lovci, po novem pa tudi vsi,
ki se želijo rekreirati na re-
kah, ScO bo konec tega ted-
na v Gornje Savinjski doli-
ni odprta kajakaška šola
Golte. Številne možnosti za
izlete ponujajo tudi planin-
ske postojanke, ki jih je na
območju več kot 25, celj-
sko območje pa ima tudi že
skoraj 50 turističnih kme-
tij, kjer vas bodo še pose-
bej veseli.
Vseh informacij v tej pri-
logi ne moremo objaviti,
nekaj strnjenih in najnuj-
nejših smo povzeli po po-
letnih turističnih informa-
cijah Celjske turistične
zveze in Poslovne skupno-
sti za turizem. Podrobnejše
informacije boste našli v že
omenjeni publikaciji, v Tu-
rističnem koledarčku-in-
formatorju za leto 1987, ki
gaje izdala Celjska turistič-
na zveza, v prospektih po-
sameznih krajev, v turistič-
nih društvih, turistični zve-
zi in Poslovni skupnosti za
turizem ter v vseh turistič-
nih agencijah.
Največja slovenska veselica
Prva naslednja turistična prireditev se nam obeta
že konec tega tedna v Žalcu, kjer pripravljajo tradici-
onalno in v Sloveniji vse bolj znano Žalsko noč.
Uvod v največjo slovensko veselico, kot sojo poime-
novali organizatorji. Turistično društvo Žalec, priprav-
ljajo že jutri zvečer, ko bodo ob 20. uri v Kulturnem
domu Žalec volili letošnjo Miss Slovenije, zatem pa bo
še zabava pred hotelom Golding Rubin.
V soboto bodo program pričeli ob desetih dopoldan
s četrtim kolesarskim kriterijem, ob 14. uri bo triatlon,
ob 16. uri pa pripravljajo Žalčani na železniški postaji v
Žalcu sprejem Celjanov, za katere so ob tej priložnosti
pripravili poseben vlak.
Pred večerno zabavo bo v Žalcu ob 17. uri še nogo-
metna tekma direktorjev Merxa in Hmezada, nastop
motornih zmajarjev in modelarjev z letalskimi modeli,
kviz in žrebanje igre »Plamen« nato pa bo po celem
Žalcu zabava s številnimi narodnozabavnimi in zabav-
nimi ansambli, ob 21. uri bodo proglasili Miss Slove-
nije, nato pripravili še ognjemet in promenadni kon-
cert mladinskega pihalnega orkestra in mažoretk ter
ob polnoči še izžrebali vstopnice.
Kramarski sejem: veliko povpraševanje - slaba ponudba
Začelo se je z dežjem ■ ■ ■
s fotoaparatom na turističniti prireditvati
Celjski turistični teden zaenkrat ni postre-
gel z novostmi, zato počakajmo še na drugi
del, v času obrtnega sejma. Najbolj obiskan
je bil kramarski sejem, ki pa si glede na
skromno število prodajalcev tega imena
skorajda ne zasluži. Organizator je bil ver-
jetno razočaran tudi nad skromnejšim obi-
skom na prvi prireditvi ob zaključku turi-
stičnega tedna. Premalo plakatov in druge
reklame, ki je z izjemo v Radiu Celje in
Novem tedniku ni bilo. Sicer pa, že konec
tega tedna se lahko v Celju marsikaj naučijo
od Žalčanov, ki organizirajo Žalsko noč.
Vreme je pokvarilo tudi prireditvi na Pol-
zeli in Mozirju, kjer pa so jih kljub vsemu
nekako spravili pod streho.
RP
Foto: E. M.
Mozirje nekoč: v Mozirju so obudili spomin na čase pred 200 leti in ponovno premerili
vse trške meje
Polzela: Lepo je doma, prireditev, ki jo je skazil dež. A tudi ta ni pregnal dov
gobarjev, ki so, potem ko je malce pokukalo tudi sonce, pripravili nekaj a'« ' « ^ ^
specialitet
Sakralni spomeniki, naravne ter druge zanimivosti in
večja izletišča
Celje: farna cerkev z izred-
no lepo gotsko kapelo,
freske
Šmarje pri Jelšah: baroč-
na božjepotna cerkev sv.
Roka
KMEČKI TURIZEM
Gornja Savinjska dolina:
okoli 400 ležišč, informacije
in rezervacije KOMPAS,
Mozirje, tel. 063/831-316
Južno Pohorje: okoli 80 le-
žišč, informacije občinska
turistična zveza Slov. Ko-
njice in RTC Unior.
Bistrica ob Sotli-Gore:
štiri kapele in zgodnjebaroč-
na cerkev
Radmirje: zbirka dragoce-
nih cerkvenih oblačil v ba-
ročni cerkvi Frančiška Ksa-
verja.
Žička kartuzija: opuščeni,
večjidel razrušeni kartuzij-
ski samostan
ODPRTI KOPALNI
BAZENI
Odprte kopalne bazene
imajo Atomske Toplice/
Podčetrtek, Celje (Ob Ljub-
ljanski cesti). Prebold, Ra-
deče, Rimske Toplice, Ro-
gaška Slatina, Slov. Konji-
ce, Šentjur, Šoštanj, Titovo
Velenje, Vransko, Zreče.
Olimje pri Podčetrtku:
zgodnjebaročna cerkev s fre-
skami in baročno opremo.
Ena najstarejših apotek v
Evropi.
Solčava: gotska cerkev
Marije snežne iz 15. stoletja.
Tam je še starejša slovita pla-
stika »Solčavska Marija«
Sladka gora: najlepša ba-
ročna cerkev na Štajerskem,
z zanimivo arhitekturo in
freskami
Svibno pri Radečah: ro-
manska cerkev s prezbiteri-
jem in freskami
Jama Pekel v Podlogu pri
Šempetru: edina kraška ja-
ma na Štajerskem, usposob-
ljena za turistične oglede
Solčava: najstarejša tisa v
Sloveniji, stara preko 1000
let
Poleg teh sakralnih in na-
ravnih spomenikov so zani-
miva tudi nekatera druga
večja izletišča, denimo stari
grad nad Celjem z razgled-
nim stolpom in restavracijo,
ki je ena najbolj obiskanih
turističnih točk v Sloveniji,
poleg UTC Unior in Golte je
poleti zanimiv tudi rekreacij-
ski center Trebcliško, morda
pa tudi še niste obiskali kate-
rega muzejev v Celju, Vele-
nju ali Laškem.
SPLOŠNE
INFORMACIJE
Vse turistične agencije,
turistična društva v večjih
krajih. Celjska turistična
zveza, Celje, Tomšičev trg 7,
p.p.. 94, tel. 063/22-388 in Po-
slovna skupnost za turizein
Celje, Cankarjeva 1, tel. 063/
24-813.
PLANINSKE POSTOJANKE
Občina Mozirje: Dom na Menini planini 1435 m, Mozir-
ska koča 1344 m. Koča v Robanovem kotu 972 m. Koča na
Loki 1580 m. Dom planincev v Logarski dolini 757 m,
Frischaufov dom na Okrešlju 1378 m, Kocbekov dom na
Korošici 1808 m. Koča pod Ojstrico 1206 m.
Občina Laško: Dom na Šmohorju 669 m. Dom na Kopit-
niku 914 m, Gašperjeva koča 513 m.
Občina Celje: Dom železarjev na Svetini 700 m, Vrunčev
dom na Ravnah, Celjska koča 700 m.
Občina Slov. Konjice: Koča na Rogli je vključena v
hotel Planja, razgledni stolp 1517 m.
Občina Šentjur: Dom Petra Stanteta Skale na Resevni
682 m.
Občina Šmarje pri Jelšah: Planinski dom na Boču 697 m.
Dom na Donački gori 625 m.
Občina Titovo Velenje: Dom na Paškem Kozjaku 970 m,
Andrejev dom na Slemenu 1096 m.
Občina Žalec: Dragov dom na Humu 608 m. Dom pod
Reško planino 738 m. Planinski dom na Čreti 994 m. Vin-
ski vrh 448 m, dom na Gori Oljki 734 m. Dom borcev 1.
Savinjske čete na Dobrovljah, Zajčeva koča 850 m.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
25. JUNIJ 19S7{
Poletje na celjskem
S to, sicer ne preobsežno gostinsko turistično prilogo
smo vas želeli opozoriti, da je tudi doma lepo, da tudi
domače okolje lahko nudi ravno toliko užitkov, po kuli-
narični plati pa verjetno še več kot pa če dopustujemo
drugod.
Na naslenjih nekaj straneh vam predstavljamo predv-
sem nekaj iz izbora bogate kulinarične ponudbe širšega
celjskega območja. Gostinske in turistične organizacije,
ki so se odločile za sodelovanje z nami, so opozorile na
nekatere posebnosti v svoji ponudbi, predvsem pa tudi
na prireditve, ki jih to poletje na Celjskem ne bo manj-
kalo. Če bi sešteli vse tiste manjše in večje prireditve,
verjetno v Sloveniji ni območja, ki bi se po številu lahko
pohvalilo z obsežnejšim programom, kar je le še razlog
več, da lahko za spremembo dopustujemo tudi doma.
Podobna ugotovitev lahko velja tudi za kulinarične
prireditve, saj je bilo teh v različnih družbenih in tudi že
zasebnih gostinskih obratih na Celjskem veliko več kot
prejšnja leta, večina teh tudi na kvalitetni ravni. Če so na
območju vsaj v svoji stalni ponudbi pozabili na stare
domače jedi, pa je nekaj teh le mogoče dobiti ob speciali-
ziranih kulinaričnih dnevih, tednih in tudi mesecih, ki so
sicer obogateni tudi z raznimi drugimi narodnimi in med-
narodnimi kuhinjami.
Ob ugotovitvi, da je gostinska ponudba na Celjskem
vse bolj specializirana in kvalitetna, vas vabimo, da obiš-
čete katerega krajev, hotelov, restavracij ali gostiln, ki se
predstavljajo v gostinsko turistični prilogi Novega ted-
nika.
Poleg odličnih zdravstvenih in gostinskih storitev smo v zdravilišču Rogaška Slatina tudi to
poletje za vas pripravili vrsto dopolnilnih prireditev:
Od 3. julija do 31. avgusta se bo pod nazivom »ROGAŠKO GLASBENO POLETJE zvrstilo 22
prireditev, med katerimi posebej opozarjamo na:
-	opero Gorenjski slavček
-	opereto Netopir
-	folklorne večere
-	Mednarodni plesni turnir
KULINARIKA, POSLOVNA KOSILA, VEČERJE:
-	prenovljena restavracija SONCE - ribje specialitete in italijanska kuhinja
-	restavracija BOHOR - štajerska kuhinja
-	izletniška točka BELLEVUE - lovske specialitete in jedi na žaru
-	TAVERNA ZAGREB - bogata izbira jedi po naročilu
-	restavracije hotelov DONAT, SAVA in restavracija POŠTA - bogata izbira nacionalnih in
internacionalnih specialitet
ŠPORT - REKREACIJA
-	tenis igrišča (nudimo ugoden tedenski in vikend
paket)
-	mini golf
-	balinanje
-	kegljanje
-	namizni tenis
-	odprt, zaprt bazen
-	savna, solarij
-	športna igrišča
-	lokostrelstvo in strelišče za zračno puško
ZA SKUPINE
-	organizirani ogledi zdravilišča s predvajanjem barv- I",
nega filma, ogled muzeja grafične umetnosti od 16. do
19. stoletja in skupinsko kosilo v restavracijah: Belle-
vue, Sonce, Bohor, Pošta.
Poleg tega smo v Rogaški Slatini pripravili še druge stalne prireditve, predvsem plese v
restavraciji Pošta in hotelu Sava, na znani izletniški točki Bellevue pa piknike in plese s slovensko
narodno glasbo, vsako nedeljo do 1. oktobra od 15. do 22. ure.
Informacije: 063 -811-411
811-603
NA-NA v Celju in na morju
Priznanje potrošniliov
Sozd Merx, delovna organizacija Go-
stinsko podjetje Celje - TOZD NA-NA
vas vabi v svoje lokale v Celju in v pen-
zion Tjesno pri Šibeniku. Ce si želite
klasične restavracijske ponudbe ali pa
kakšne posebnosti, če bi radi jedli dobre
pizze ali dobre slaščice, obiščite enega
od naslednjih lokalov: Hotel Turška
mačka, Restavracija KOPER, KOPER -
PIVNICA, bistro in slaščičarna PRI
VRTNICI, okrepčevalnica PIVNICA PRI
STAREM PISKRU, kavarna in slašči-
čarna MIGNON, Samopostrežna resta-
vracija in slaščičarna NA-NA in Slašči-
čarska delavnica Celje ter PENZION
TOZD NA-NA v Tjesnem pri Šibeniku.
Hotel Turška mačka -
nagrajena kvaliteta
v bogato in umetniško opremljeni resta-
vraciji s 60 in konobi z 90 sedeži, hotel pa ima
še aperitiv bar s 25 sedeži in vrt, vam ponuja-
mo klasično restavracijsko ponudbo s priz-
nanimi in uveljavljenimi specialitetami kot
so na primer
-	grofovski zrezek
-	plošča Turška mačka
-	nadevani šampinjoni s tatarsko omako
-	orientalsko nabodalo
ali pa istrske in obmorske specialitete v ko-
nobi (ali restavraciji) kjer ponujamo vse
morske ribe, škampe in školjke ter istrske
specialitete:
-	kraški pršut
-	slane sardele v olivnem olju
-	hobotnica v solati
-	ombolo na žaru
-	istrski raženj
-	istrski žgvacet s fuži
Gostje so z veseljem sprejeli tudi naše sla-
dice, predvsem palačinke TURŠKA MAČ-
KA in ŠARLOTE, kijih zagotovo ponujamo
edini na našem območju.
Turška mačka je znana po svojih kulina-
ričnih prireditvah, po tradicionalnih Skadar-
lijskih večerih. Dnevih Dalmatinske, Make-
donske in Zagorske kuhinje ter po Grofov-
skih večerih.
Ponudbo bomo v tem smislu še popestrili,
k čemur nas obvezuje tudi zaupanje potroš-
nikov ter številna priznanja, med katerimi
naj omenimo srebrno plaketo za kakovost
Splošnega združenja za gostinstvo Sloveni-
je, priznanje Turističnega društva Celje,
priznanje sozda Merx ter Zlata majolika,
priznanje potrošnikov, ki ga podeljuje OS
ZSS Celje.
Kolektiv se trudi, da obdrži kvalitetno po-
nudbo, hotel pa je znan tudi po tem, da
gostom za zaprtimi vrati strežemo do polno-
či in čez. Vabimo vas torej v hotel Turška
mačka. Informacije: tel. 23-157, 21-022, 21-
006, Gledališka ul. 7, Celje.
Konjske specialitete in pizze
vseh vrst ter glasba na vrtu
Restaracijo in pivnico KOPER v Prešerno-
vi ulici, tel. 22-236, obiskujejo ljubitelji pizz
in konjskih specialitet, v restavracijo Koper
pa zahajajo tudi ljubitelji klasične ponudbe s
posebnostmi kot sta KOPER PLOŠČA ali
FRANCOSKISTEAK.
Pivnica KOPER je med prvimi v Sloveniji
ponujala pizze, ki so jih obiskovalci tega lo-
kala izredno sprejeli, na osnovi potrošniko-
vega okusa pa imamo oblikovano standard-
no ponudbo, ki z^ema pizze KOPER, CELE-
lA, ROMANA, ter SRBSKE in SADNE
pizze.
Dnevna ponudba konjskih specialitet,
PIVSKEGA ZREZKA Z KRIŠKIM SIROM
in PIVSKE KLOBASE S SMETANOVIM
HRENOM, od ostalih kuHnaričnih posebno-
sti pa omenimo LASAGNE, italijansko spe-
cialiteto, ki je po okusu podobna pizzam in
ki zaradi nepoznavanja med potroškiki še ni
tako znana.
Točimo tudi odprto Laško pivo, na senč-
nem vrtu z 200 sedeži, kjer med jedili ponu-
jamo pizze in jedila iz žara pa je v času
obratovanja vsak dan od 16. ure dalje živa
plesna glasba.
Sari pisker - pivnica z
drugačno dodatno ponudbo
Okrepčevalnica »PIVNICA PRI STAREM
PISKRU« v Savinovi uhci, tel. 26-306 nudi
pizze približno enake izbire kot Pivnica Ko-
per, ponudbo lokala v bližini celjske tržnice
pa dopolnjujejo:
-	pleskavica v lepinji
-	prebranac s klobaso
-	tavče gravče
-	minut sendvič in s pedal hrenovka
Tudi v Starem piskru točimo odprto La-
ško pivo, poleti pa strežemo še na prijetno
urejenem vrtu.
SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA in
SLAŠČIČARNA NA-NA v Stanetovi uhci,
tel. 23-257
Po izredno konkurenčnih cenah nudimo v
samopostrežni restavraciji Na-Na od 8. do
20. ure poljubno izbiro različnih jedi, navad-
no do deset vrst. Nekaj sto dnevnih obrokov
pri samo 44 sedežih v restavraciji dokazuje,
da lahko tudi z nižjimi cenami uspešno po-
slujemo v zadovoljstvo gostov.
SLAŠČIČARNA Na-Na, ki je v sklopu
istega lokala in ki je odprta sleherni dan (že
od 7. ure zjutraj in poleti tja do 21.30), je
znana v širši okolici po izvrstnih slaščičah.
Poleti strežemo tudi na vrtu.
Razen peciva vseh vrst so izredno prizna-
ne tudi torte po naročilu, ki z domiselnimi
dekoracijami in odličnim okusom razvese-
ljujejo mlado in staro.
SPREJEMAMO NAROČILA ZA TORTE
VSEH VRST, IZDAJAMO PA JIH TUDI OB
NEDELJAH
Za mlade po srcu Vrtnica
Bistro in slaščičarna PRI VRTNICI v Mal-
gajevi ulici, tel. 21 940 pa je lokal in zbirališ-
če mladih po srcu.
Lokal v dveh delih in na velikem vrtu nudi
pijače vseh vrst, ob tem pa vse vrste peciva
ter pizze, hamburgarje, palačinke ter razne
specialne sendviče.
Vsa ponudba se pripravlja na hiter način
in poceni, kar privlači predvsem mlade s
celjskih šol, ki so v okolici ali bližini obrata.
Vrtnica še posebej slovi poleti, ki se ponud-
ba razširi na paleto specialnih kup:
-	mešani sladoled s smetano
-	ledena kava s smetano
-	kupa Mignon
-	kupa Lepe Helene
-	Danska kupa
-	pokal Vrtnica in Ledena kupa
Kavarna in slaščičarna MIGNON na Tito-
vem trgu v Celju, tel. 22-023, poleg klasične
ponudbe pijač nudi gostom pecivo in kreme
ter torte po naročilu.
NA-NA Ob morju
PENZION TOZD NA-NA Tjesno pri Šibe-
niku, tel. (059) 78-050, je penzion z 60 poste-
ljami, 150 sedeži ter vrtom, ki ga pozn^o že
mnogi iz naše regije, saj nekateri v tem pen-
zionu letujejo že dvajseto leto zapored.
Penzion leži v neposredni bližini morja
in ima lastno plažo, poleg domače penzion-
ske slovenske hrane, po kateri močno pov-
prašujejo tudi tujci, pa nudi tudi izvrstno a la
carte ponudbo, odprto pivo, štajerska vina in
sladoled.
Cene so konkurenčne, s^ je v letošnji
glavni sezoni polni penzion po 8000 dinaijev
dnevno, v pred in po sezoni (do 20. junija in
po 20. avgustu pa le po 7000 din na osebo, s
posebnimi popusti za otroke.
PRIJAVE SPREJEMAMO V UPRAVI
TOZD NA-NA na telefon 23-501 ali 25-150.
25. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Izletnik Celje priporoča storitve v svojih gostinskih in
turističnih objektih v regiji.
PLANINSKI DOM V LOGARSKI DOLINI, tel. 846-024, vam poleg običajne dnevne
ponudbe od 2. julija dalje ponuja 7 dnevne aktivne počitniške pakete s planinarjenjem,
rekreacijo in zabavo, primerne za družine, upokojence in posameznike.
CELJSKA KOČA, tel. 774-115 - vikend paketi, nedeljska kosila, pikniki v naravi,
družabne igre, sindikalna srečanja.
HOTEL CELEIA - tel. 22-041, slovi po kvalitetni slovenski kuhinji, predvsem po
kračah vseh vrst
-	lovska soba
-	konferenčna dvorana
-	vrtna restavracija
-	vsak petek od 20. do 02. ure disco Lord extra
TURISTIČNA AGENCIJA IZLETNIK vabi v vseh svojih poslovnih enotah v regiji na
potovanja in izlete ter na strokovna potovanja in letovanje v domovini in tujini.
Poletni izleti po domovini:
-	UNIVERZIADA 87
-	izlet na KOROŠKO in v CERKLJE (4. 7.)
-	BRIONI (en dan v juliju ali avgustu)
-	PLITVICE (en dan v juliju ali avgustu)
-	BLED (en dan v avgustu)
Tujina:
-	KRAKOVV in AUSWITZ (september in oktober)
-	GROSSGLOCKNER (en dan v avgustu in septembru)
-	BENETKE (en dan v septembru)
-	CELOVEC-GOSPOSVETSKO POLJE (en dan v septembru)
-	JESENSKI GRAŠKI SEJEM
-	DUNAJ
-	DUNAJ-BRNO
Daljša potovanja v tujino:
September:
SSSR - Moskva, Leningrad, Kiew - 5 ali 8 dnevni aranžmaji
29. oktober:
IZRAEL, 8 dni - Jeruzalem, Mrtvo morje, Galilejsko jezero, Nazareth, Haifa, Tel Aviv
19. in 26. novembra:
MALEZIJA-SINGAPUR, 8 dni
december, januar...
Zimske počitnice na POLJSKEM in ČSSR
Prijave sprejemamo v poslovalnicah Izletnika v Celju, tel. (063) 23-051, 22-
841, Velenju (063) 853-198, Žalcu (063) 711-714, Slovenskih Konjicah (063)
751-751, Slovenj Gradcu (062) 842-231, Krškem (068) 71-373 in Celju
(Aškerčeva ul.) 26-958.
Hej, pojdite z nami
Vesela družba na Pagu in Murterju
NOVO v letošnji ponudbi Slovenijaturista!
VESELA DRUŽBA - klubske počitnice na MURTERJU in PAGU
•	10-dnevni termini v juliju in avgustu
•	vodnik in animator Slovenijaturista
•	izleti, sprehodi, družabni večeri, plavalna šola za najmljaše
•	zmerne cene - od 85 560 din naprej
•	PAKET PRESENEČENJA
VESELA DRUŽBA JE DOBRA DRUŽBA!
Slovenijaturlst je za vas pripravil še pestro ponudbo jesenskih izletov za skupine po
domovini in tujini. Obiščite nas v naši celjski in ostalih poslovalnicah. Inf. 063 24-719
TURIST Mozirje
Savinjske specialitete in pikniki v Savinjskem gaju
Delovna organizacija TURIST Mozirje, članica sozda Merx, ima samostojne gostinske enote v
vseh krajih Zgornjesavinjske doline, od Mozirja do Solčave. Najpomembnejša sta hotela
TURIST v Mozirju in hotel PLANINKA na Ljubnem, nekaj postelj pa je tudi v penzionu RINKA v
Solčavi.
Poseben pomen ima tudi objekt v Savinjskem gaju, kjer se v organizaciji Turista odvija večina
zabavnih prireditev v Mozirju. Je pa tudi pogosta točka izletnikov, ki želijo preživeti nekaj uric ob
rekreaciji in čaru piknika.
Posebno mesto med enotami Ima Slaščičarna Mozirje, ki slovi po dobrih slaščicah daleč izven
meja kraja in občine.
Specialitete:
-	oba hotela ponujata izvrsten domač savinjski želodec
-	Flosarska plošča v hotelu Planinka
-	ribji biftek v hotelu Turist
-	ajdnek (orehova potica iz ajdove moke) v slaščičarni Mozirje
posebnosti:
-	možnosti organiziranja piknika v Savinjskem gaju - žar in oglje zagotovimo brezplačno
-	rezervacija diskoteke v Nazarjah za zaključene skupine
-	priprava vseh vrst tort po naročilu - od družine ježev do večnadstropne poročne torte in torte-
hlše
prireditve:
-	zabavni večeri vsak konec tedna v Savinjskem gaju - živa plesna glasba - zabavne igre
Vabi vas delovna organizacija TURIST. Informacije, tel. 831-911
Gostišče
Jošk
Gornji
grad
Sredi starodavnega Gornjega grada, v neposredni bližini nekdanjega bivališča
ljubljanskih škofov in monumentalne cerkve, poslikane s Kremser-Schmidtovimi
slikami, se med trškimi hišami stiska znana gostilna Jošk, stara vsaj tristo let,
gostišče, ki je prehajalo iz roda v rod. V njej so se ustavljali romarji, furmani,
odličniki vseh vrst, cerkvena in posvetna gosposka. Danes je sicer odličnikov vse
manj, gostov pa pri Jošku kljub temu ne manjka, saj skušajo prijazni gospodarji
vsem kar najbolj ustreči - tudi še tako razvajenim.
Gostinski prostori so zelo okusno opremljeni, staro je spretno združeno z novim,
veliko je zelenja, celo kamin je moč videti, v zgornji sobi, ki lahko sprejme okoli 80
gostov, pa si lahko napasete oči ob Jakijevih slikah. Spodnji prostori lahko sprejmejo
okoli 60 ljudi, na prostem pa je moč postreči kakšnih 50 gostov.
Pri Jošku se že leta trudijo, da bi svojo stoletja staro tradicijo in gostoljubnost
popestrili zlasti z domačimi, slovenskimi, ali natančneje povedano, zgornje savinj-
skimi specialitetami. Razlog je preprost: dobrih, prijetnih domačih gostišč, ki bi
ponujale hrano, kakršno so kuhale babice in prababice, je vse manj.
Najprej velja seveda opozoriti na Savinjčanom dobro znani savinjski želodec in
domači narezek. Sladokusci se ne bodo mogli izogniti savinjskim žlikrofom, ki se
bistveno razlikujejo od idrijskih. V pisano paleto jedi, ki se jim je težko odreči, sodijo
številne juhe, od navadne, domače goveje ali kokošje juhe, tudi kisle do ješprenjeve in
fižolove in še bi se dalo kaj najti. Ljudje zelo cenijo Joškovo govedino s hrenom pa
telečji rajzic in polnjena telečja prsa, seveda s prilogami, med katerimi je še vedno
zelo cenjen pražen krompir. Prištejmo še nekaj vrst salate in dobra vina, pa bo seznam
kar popoln.
Gost se seveda ne bo mogel izogniti številnim sladicam, od orehove do pehtranove
potice, ki je pri nas že bolj redka poslastica, po želji pa se bo lahko posladkal z
različnimi zavitki, buhteljni, miškami, sadnimi kupami itd. Prisluhniti skušajo tudi
gostom s posebnimi željami.
Prenočišč gostišče nima, vendar je v sezoni v kraju dovolj sob, ki povsem zadovo-
ljuje še tako zahtevnega gosta. Kot so povedali v gostišču Jošk, nudi pokrajina lepo
število užitkov, predvsem izletov v bližnjo okolico, zlasti proti Menini planini, tja do
cerkvice Sv. Florjana, na Menino planino samo, Rogatca, ki sicer nima planinskega
doma, vendar se ga izplača obiskati, k Lepenatki, blizu je Logarska dolina, Mozirski
gaj, nove možnosti odpira kmečki turizem . . . Ob lepem vremenu se je mogoče tudi
ohladiti v kristalno čisti vodi domačega potoka, pozimi pa izkoristiti snežne radosti.
Tistim, ki tudi na izletu ne morejo biti brez ribiške palice, lahko zaupamo, da ribe tod
niso tako redke.
Da je pri Jošku zares poskrbleno za prijetno počutje, govori podatek, da se poleg
domačinov tukaj zelo radi ustavljajo tudrkorošci pa Dolenjci in da tudi Mariborčanov
ne manjka.
Pišite gostišču Jošk v Gornjem gradu in - pridite. Poizkusite!
Kf
Štefan Simončič,
Gostilna Zeleni gaj
Gotovlje
Simcnčlčevo gostišče Zeleni gaj
v Gotovljah za marsikoga ni nez-
nanka. Kar zgovorno je že ime, saj
stoji lokal na Izredno lepem mestu,
kjer je dovolj miru in zelenja, od-
maknjen je od hrupa civilizacije In
tam je mogoče prebiti nekaj uric v
kar se da prijetnem vzdušju.
Zeleni gaj je bil njega dni znan
predvsem po discu, ki ga je Štefan
Simončič ustanovil pred leti, med-
tem ko je gostišče staro nekaj več
kot sedem let. Po štirih letih delova-
nja disca, ki si je pridobil precej obi-
skovalcev, predvsem med mladimi,
se je Simončič odločil, da ga ukine.
»Po okoliških krajih je nastajalo
vse več tovrstnih lokalov, zato sem
se odločil, da ga ukinem in se preu-
smerim na ponudbo hrane. Odločil
sem se za srbsko kuhinjo, kar je mo-
goče koga presenetilo, razlogov za
to pa je vsekakor več. Žalski hotel
Rubin, ki je s tovrstno ponudbo za-
čel prvi, jo je že tudi skoraj opustil.
To se mi je zdela dobra prilika. Drugi
razlog je v tem, da si ljudje srbsko
kuhinjo predstavljajo zelo poeno-
stavljeno - ražnjiči, čevapčiči in
morda še kakšna pleskavica. Jaz
sem izbiro razširil, popestril in tako
je sedaj moč dobiti v mojem lokalu
hišne plošče, Karadjordjeve zrezke,
valjevške v omaki itd.,« je povedal
mladi gostilničar, ki si je nabral že
kar precej izkušenj, to pa potrjuje
tudi precejšen obisk ne le domači-
nov temveč tudi ljudi iz odaljenejših
krajev.
Tipične slovenske hrane ne ponu-
ja (razen če si kdo tega posebej ne
zaželi), lahko pa gost dobi »poslove-
njeno« hrano, različne zrezke in po-
dobno. V gostišču lahko postrežejo
hkrati okoli šestdesetim gostom, de-
nimo skupino, ki je - s prednaroči-
lom seveda - prišla z avtobusom.
Gostilna Zeleni gaj, ki si to ime
prav gotovo še kako zasluži, je tudi v
svoji notranjosti privlačna. Na voljo
ima en apartma, vendar gostilničar
obljublja, da jih bo v najkrajšem ča-
su, v roku pol leta, še več. Prenoče-
vanje torej ne bo problem, možnosti
za prijeten zaključek tedna pa več
kot dovolj. Simončič razmišlja o or-
ganiziranju rekreacije v zaprtem pro-
storu in postavitvi manjšega mini-
golfa v neposredni bližini gostišča. V
enem letu naj bi bila gostinsko-turi-
stično-rekreacijska ponudba kom-
pletna. Težava je le v tem, da se
večje skupine ne morejo najaviti -
po telefonu vnaprej, ker ga Simončič
zaradi objektivnih okoliščin še nima,
kljub obljubam, lahko pa mu pišete
na naslov:
Štefan Simončič, Gostilna Zeleni
gaj, Gotovlje 125 63310 Žalec
»Upam, da gostje ne bodo razo-
čarani,« je še dejal prijazni oštir.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
25
Restavracija slovi po sladicah
Ponoči je odprl tudi bife ob avtocesti
Restavracija Tepanje je eden najnovej-
ših Petrolovih objektov. Stoji ob hitri cesti
Celje-Maribor pri Slovenskih Konjicah.
Restavracija, ki ima objekta na obeh
straneh ceste, je oddaljena od Celja 25
kilometrov in prav toliko od Maribora, od
Ljubljane pa 100 kilometrov. Objekta sta
lično urejena in dokaj prostorna, saj je v
vsakem prostoru za približno 180 gostov
(120 sedežev, 60 stojišč). Zunaj, na pokritih
terasah pa je prostora, na vsaki strani ce-
ste, za okoli 120 gostov. V poslopju je tudi
manjša dvorana za sindikalne in druge zak-
ljučene skupine ter morebitne kratke semi-
narje in sestanke.
Restavracija je predvsem znana po odlič-
ni domači kuhinji, posebej pa je deležna
hvale prijazna in vljudna postrežba. Med
specialitetami so priznane predvsem sladi-
ce, kot so: sirova torta, sirova potica in
kremne rezine. Točijo tudi domača konji-
ška in bistriška vina. Objekta sta odprta
vsak dan od 6. do 23. ure, nato pa odpro
bife zunaj objekta, ki je edino odprto po-
stajališče na relaciji od Maribora do Loma.
Poskrbljeno je tudi za tuje goste in ljubi-
telje spominkov, saj ima Petrolova Resta-
vracija menjalnico, prodajajo pa tudi izvir-
ne slovenske spominke.
Na obeh straneh je tudi prostoren parkir-
ni prostor in bencinski servis.
Tepanje je tudi izhodiščna točka za kraj-
še izlete v okolico. Nedaleč stran je Žička
kartuzija, samostan iz 12. stoletja, pa Polj-
čane z gradom Pogled iz 16. stoletja,
Oplotnica ... Prav tako pa tudi ni daleč do
enega največjih zimskih središč v Sloveniji
- do Pohorja, ki privablja v vseh letnih
časih.
Lepota narave za sprostitev
Oddih na svežem zraku, gibanje in šport,
prijetna utrujenost in gostoljubnost, vse to
najdete tudi poleti na 1500 metrov nadmor-
ske višine, v Rekreacijsko-turističnem cen-
tru Unior s hotelom Planja, depandanso in
bungalovi.
Poleg 936 ležišč ter klasične in samopostrežne
restavracije, klubske sobe, bazena 20 x 10 m in
savne v hotelu Planja vam rekreacijsko-turistič-
ni center Unior poleti ponuja:
-	šest tenis igrišč, igrišča za rokomet, odboj-
ko, košarko, namizni tenis
-	veliki zeleni atletski stadion, primeren za
vrhunske priprave športnikov
-	trim stezo
-	sodobni trim kabinet in medicinsko-testni
center
' - kurišča za organiziranje piknikov
Poleg športa in rekreacije, za kar so na Rogli
idealni pogoji, saj je po površini igrišč na tej
nadmorski višini to največji center v Jugoslavi-
ji, pa je ta del Zreškega Pohorja posebej prime-
ren tudi za vse tiste, ki iščejo zdravja za oboleli
živčni sistem, krvni obtok in srce. Oddih in
rekreacija pod medicinskim nadzorom.
Poleti so gozdovi polni gozdnih sadežev: ma-
lin, brusnic, borovnic in gob. Združite prijetno s
koristnim, obiščite nas, na Rogli boste našli vse,
od širnih planjav za sprostitev, do možnosti za
številne izlete in sprehode do Lovrenških jezer,
koče na Pesku, Črnega jezera, Osankarice ali po
planinski transverzali.
Programirani aktivni oddih
Zaradi velikega zanimanja med delovnimi
ganizacijami smo za vas pripravili tri in se(
dnevne pakete programiranega aktivnega
diha
3-dnevni programirani aktivni oddih
sega:
-	Zdravniški pregled z EKG, laboratorijsk
analizami, vitalografom
-	tri polne penzione
-	uporabo športnih objektov
7-dnevni programirani aktivni oddih
sega:
-	zdravniški pregled s pismeno stfoko
oceno
-	kompletna krvna slika
-	individualni program fizičnih aktivnost
osnovi testiranja
-	odgovarjajoč higiensko-dietni režim
-	sedem polnih penzionov
-	uporabo športnih objektov
Programiran oddih je pod vodstvom našei
pe: zdravnik-specialist, fizioterapevt, medi(
ska sestra, organizator športne rekreacije. In
macije: (063) 761-122 int. 495 ali telex 33878.
V Dobravi tudi domače pohorsi
jedi
Obiščite nas tudi ob vznožju Pohorji
Zrečah, kjer stoji v sklopu RTC Unior h(
Dobrava. Gostje hotela si lahko krepijo
na tenis igriščih in v odprtem plavalnem
zenu (25 x 12 m).
Hotel Dobrava je znan po dobri kuhinji
ponuja tudi domače pohorske jedi, omeni
meso in klobase iz tunke, ob pristnem doi
čem borovničevcu pa se priležejo tudi jedi
lovsko.
Vsako soboto je v Dobravi ples, poleti
organizirajo tudi druge prireditve. (Tel. 1
122)
Novo v Uniorjevi zidanici
Uniorjeva zidanica na Črešnjicah s 50 sed(
objektu, 30 sedeži na pokriti in 100 sedež
odprti terasi bo v tej sezoni odprta od 23. ju
dalje, vsak dan od 14. do 24. ure.
Gostinstvo Hmezad - za vas tudi pikniif v naravi
Obiščite nas na največji slovensiii veselici. Žalski noči!
če boste preživeli letošnje poletje kar do-
ma in ob tem obiskali katero znamenitosti
Savinjske doline, vas vabimo da se ustavite
tudi v lokalih Hmezadove delovne organi-
zacije Gostinstvo-turizem, ki je v sklopu
sozda Hmezad, nosilka razvoja turizma v
žalski občini. Če se želite med vašim izle-
tom ali potepom okrepčati ali zgolj osveži-
ti, vam še posebej priporočamo, da se usta-
vite v enem naslednjih lokalov:
-	Hotelu Prebold, tel. 722-000
-	Hotelu Golding Rubin, tel. 714-211 _
-	Restavraciji Pri rimski nekropoli v Šempe-
tru, tel. 701-521
-	Ribji restavraciji pri Žalcu, tel. 714-245
-	Restavraciji Slovan Vransko, tel. 724-017
-	Slaščičarni Prebold, tel. 722-129
Obiščite^ nas tudi v nekaterih naših drugih
lokalih v Žalcu in okolici.
Hotela Prebold in Rubin - že
priznana kvaliteta
v naši gostinski delovni organizaciji si pri-
zadevamo za specializacijo ponudbe s tem pa
tudi za izboljšanje njene kvalitete. Tako pre-
boldski hotel slovi predvsem po flambiranih
in gobovih jedeh ter po dimljenih postrvih,
Golding Rubin pa po specialitetah srbske
kuhinje.
Kvaliteto v Preboldu potrjujejo tudi Nizo-
zemci, ki bodo gostje hotela in kraja vse do
prvih jesenskih dni, žalski hotel pa vedno
bolj obiskujejo športniki, saj jim hotel z veli-
kim športnim centrom, ki ga obkroža, ponuja
izvrstne možnosti za priprave. Tako so poleg
državne rokometne ženske reprezentance, ki
je v Žalcu že bila, za letos svoje bivanje že
potrdjli tudi nogometaši iz Bruslja, za pripra-
ve v Žalcu pa se zanimajo tudi pri beograjski
Crveni zvezdi.
V	obeh hotelih organiziramo tudi poslov-
na kosila, sindikalna srečanja in posveto-
vanja, praznovanja ob jubilejih, osebna in
družinska praznovanja ...
Obiščite tudi katero naših stalnih kulina-
ričnih in drugih prireditev. V hotelu Prebold
bodo to do konca leta:
julij - Dnevi slovenskih narodnih jedi
avgust - Noč ob bazenu
september - Teden gobjih specialitet
oktober - Dalmatinski večeri
november - Martinovanje, Dnevi flambira-
nih jedi
V	hotelu Golding Rubin pripravljajo v tem
letu še italijansko in madžarsko kuhinjo.
Posamezne kulinarične in druge prireditve
pripravljajo tudi drugi obrati, posebej pa
opozaijamo na Rej pod lipo na Vranskem ter
Dneve pizz in Ples pod lipo v Rimski nekro-
poli.
OBIŠČITE NAS NA ŽALSKI NOČI, ki
bo v soboto 27. junija v Žalcu. Hmeza-
dovi prireditveni prostori bodo pred:
-	hotelom Golding Rubin
-	pri tržnici
-	na Starem trgu pred gostilno Hme-
ljar
Zabavah vas bodo: Planšarji, Melos,
12. nadstropje. Raznovrstna ponudba
jedi na žaru in pijač. ŽALSKA NOČ,
največja slovenska veselica.
Za ljubitelje ribjih jedi
v naši ribji restavraciji, ki stoji ob Hmeza-
dovi ribogojnici, nudimo postrvi na razne
načine: od dimljenih do povsem klasične po-
nudbe. Dnevno sveže ribe.
Obiščite ta naš obrat s specializirano kuli-
narično ponudbo.
Pecivo vseh vrst
v preboldski slaščičarni nudimo dnevno
sveže kremne rezine, torte in ostalo slaščičar-
sko ponudbo, slaščičarna v Preboldu pa slovi
po izrednem čajnem pecivu, ki ga dnevno
vozimo v večino delovnih organizacij žalske
in velenjske občine.
Slaščičarna je odprta vsak dan razen pone-
deljka od 8. do 22. ure. Sprejemamo naročila
za torte in pecivo vseh vrst.
MLADOPOROČENCI! Zaupajte pri-
pravo slovesnega poročnega kosila ho-
telu PREBOLD. Hotel ima prostore, ki
omogočajo prijetno vzdušje v najož-
jem ali širšem krogu povabljenih. V
prijetnem ambientu bomo postregli z
izbranimi jedrni in pijačo, ob zvokih
glasbe po dogovoru. Storitve po ugod-
nih cenah, če je udeležba večja od 15
oseb pa vam podarjamo poročno toi^.
Inf. in rezervacije tel. 722-000, 722-m5
Od Pikapolonice do Martina
Krpana
Pizz je preko sto
vrst, razlikujejo pa se
predvsem po nadevu,
manj po vrsti testa, ki
je še sedaj najpogoste-
je kvašeno.
Če imate radi pizze,
vas vabimo v prijeten
lokal v Šempeter,
Rimsko nekropolo,
kjer boste izbirali med
že znanimi vrstami
pizz, priporočamo pa
vam tudi nekaj novih
vrst:
MINI OTROŠKE: PIKAPOLONICA
KO IN METKA
MAXL MARTIN KRPAN
ZA VEGETARIJANCE: SOČNA,
NARSKA
Otroke čaka ob otroških pizzah še
no presenečenje!
Hmezad Gostinstvo turizem za va,
ganizira tudi piknike v naravi. N
mo vam:
-	piknik ob ribji kolibi
-	piknik ob jezeru Preserje
-	piknik oh bazenu Prebold
-	piknik pri jami Pekel
Priporočamo vam: Savinjski in I
piknik.
FRAPPEJI!
v Rimski nekropoli vam pripravim^
ledni, mlečni, sadni frappe ali pa f:
dodatkom alkohola. PRIPOROČAM(
ČOKOLADNI FRAPPE
JAGODNI FRAPPE
MODRO NEBO FRAPPE
Obiščite Rimsko nekropolo in ostal*
delovne organizacije Gostinstvo-turiz
da Hmezad!
Hij 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 1
NOVO:
-	kulinarika naših babic: žhkrofi, žganci, do-
mače šunke, koštrun, divjačina, za prilogo
štruklji in cmoki, domač koruzni in ajdov kruh
ter pisanica in rogljički
-	strežba na poseben, domač in gostu bolj
zanimiv način
-	vsako soboto prireditev: 3. julija ansambel
RŽ, 10. julija ansambel Agropop, 17. julija ?
-	ob sobotah in nedeljah vrtec za otroke in
posebna kulinarična ponudba za otroke
Za tiste, ki to poletje ostanete doma, pridite v
Crešnjice, kjer po dogovoru organiziramo tudi
srečanja za zaključene družbe (inf. Marjan Ba-
bič, 772-116).
Zgradili smo za vas
v želji, da ljudem Roglo ponudimo tudi brez
snežne odeje in brez vrtenja koles na vlečnicah,
smo v RTC UNIOR pripravili tudi pestro po-
nudbo za športnike, katerim se začne sezona
priprav že v času, ko sneg skopni.
Zato smo na Rogli zgradili 6 tenis igrišč, trav-
nati nogometni stadion z atletsko stezo, asfaltno
igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali
nogomet. Na voljo je tudi zaprt bazen z ogreva-
no vodo, savna, solarij, trim kabinet s šport
opremo .. .
Izberite za mesto svojih letnih kondicijskih
priprav ROGLO, kjer smo za vas pripravili 5,7
in 10-dnevne pakete bivanja, ki poleg polnih
penzionov zajemajo uporabo vseh športnih
igrišč, rekvizitov ter bazena.
Prireditve 87
od 30. junija do 6. julija
Razstava ikon Aleksandra Kovača v večnamenski dvorani v Zrečah
2.	julija
Koncert mešanega pevskega zbora Zarja iz Clevelanda, Filharmoničnega orkestra iz Celja ter
MPZ Zreče
3.	julija
Tradicionalna Zreška noč
Sodelujejo: ansambel Franca Miheliča, Big-Ben iz Nove Gorice, modna revija Veletekstila
Ljubljana, izvolitev Miss Zreške noči in žrebanje vstopnic
4.	julija
Kovaški piknik na Rogli
22. julija
Zabava z ansamblom Lojzeta Slaka
Avgust 87
Pašni piknik
Posebna ponudba: VIKEND TENIS PAKETI (petek, sobota, nedelja ali sobota, nedelja) V
HOTELIH PLANJA IN DOBRAVA. Polni penzion: neomejeno igranje tenisa,-
izposoja opreme zastonj. Tel. 761-122 int. 495.
Cenik najema športnih objektov
Tenis igrišče (uro)	2.000 din
Asfaltno igrišče (uro)	600 dim
Travnato igrišče (uro)	1.400 din
Na Rogh lahko n<yamete tudi športno opremo
za tenis, namizni tenis, košarko, odbojko, roko-
met, nogomet ali pa za 400 din na uro uporablja-
te trim kabinet
Kmečki turizem
Pačnik, po domače »SP. VIDMAR« Resnik
1000 m 1 kat. (5 sob, 17 ležišč, TU, WC) tel. (063)
761-202
Ločnikar, Skomaije 944 m, 1. + 11. kat. (6 sob, 24
ležišč, TU, WC)
Kovše, po domače »MEDVED« Skomaije
944 m, 1. + 11. ka. (4 sobe, 15 ležišč, TU, WC) tel.
(063) 761-215
Slatinek, po domače »TIHEK« Skomaije 944 m
(5 sob, 13 ležišč, TU, WC)
Gorenak, po domače »FALENTL« Križevec
(Zreče 395 m, 4 sobe, 12 ležišč, TU, WC)
Bornšek, po domače »ARZENŠEK« Stranice
(Zreče 445 m, 5 sob, 12 ležišč, TU, WC)
Lipuš, po domače »MAH« Gorenje (Zreče
700 m, II. kat, TU, WC) tel. (063) 761-142
Mernik, Padeški Vrh 954 m
Oroš, Križevec 395 m
Zimrajh - kmečka gostilna Zreče 500 m
Urejene turistične sobe, polpensioni, polni
pensioni, domača hrana, cestne povezave.
Zgornja Dravinjska dolina - Zreško Pohorje
Tudi poleti vas Hotel Evropa v Celju, ki slovi po svoji
kulinariki in pestri ponudbi in ki v mesto ob Savinji vsako leto
pripelje priznane mojstre kuhinje iz drugih republik in pokra-
jin ter iz drugih dežel, vabi z bogato ponudbo:
-	tedensko nudimo kulinarične specialitete iz:
-	rakov in rib
-	perutnine
-	drobnice
-	divjačine in drugih mesnih jedi
-	gob in zelenjave ter sezonska jedila
-	v poletnih mesecih bo hotel Evropa pripravil teden ITALIJANSKE KUHINJE
-	flambiranje - priprava jedi pred gosti	. . .
-	poletni vrt, na katerem nudimo vse vrste priznanih TORT EVROPA, sadnih kup, frappejev m drugih
osvežilnih pijač.
-	VSAK VEČER, od 19 do 23.30 PLESNA GLASBA!
Obiščite Hotel EVROPA v Celju! Dodatne inf. tel. 21-233.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
25. JUNIJ 19S7{
Gostišče
Orešnil^
Ljubno
Gostišče Orešnik, ki so ga ponovno
odprli, seveda prenovljeno, 1979. leta,
je bilo njega dni, vedo povedati na Ljub-
nem, dobro znano splavarjem, splavarji
pa niso bili kdorsibodi: radi so dobro
jedli in pili in bili sploh veseljaki.
Danes premore gostišče, je povedal
Pavel Orešnik, toliko prostora, da lahko
naenkrat sprejme avtobus gostov. Kljub
temu je še vedno v razvojni fazi, saj meni-
jo stavbo še razširiti. Trenutno sta go-
stom na voljo tudi dve troposteljni in dve
dvoposteljni sobi.
Orešnikovo gostišče je privabilo že le-
po število gostov, med njimi tudi kar ne-
kaj uglednih imen. Razlogov za to je se-
veda več, predvsem pa dobra hrana in
pijača.
»Brez pretiravanja lahko rečem, ne gle-
de na to, da se ob durih ne svetijo zvezdi-
ce, ki označujejo kvaliteto, da sodimo s
ponudbo v sam vrh, je zatrdil Pavel
Orešnik. Gostom lahko ponudirno vrsto
domačih pa tudi klasičnih jedi. Še pose-
bej bi priporočal naš znani savinjski že-
lodec, savinjske žlikrofe, razne krače,
nadevana telečja prsa, pečenke, razne
zrezke, indijski in argentinski steak z
raznimi omakami, seveda po željah go-
stov, ljubitelje rib pa bi spomnil na po-
strvi in kalamare, sladokuscem pa bo
ustreženo s palačinkami z brusnicami
ali orehi, čokolado ali smetano, torej s
specialitetami hiše. Gostje so bili doslej
s ponudbo zadovoljni, tudi z vini, zlasti s
cvičkom in ljutomerskim vinom ter seve-
da buteljčnimi vini.
V zimskem času so obiskovalcem na
voljo pristne domače, kmečke koline z
vsemi dodatki, od kisle repe in zelja tja
do matevža in še česa.«
Lokal je odprt vsak dan, le ob ponedelj-
kih se duri zapro. Prostori so opremljeni
okusno, nevsiljivo, staro je združeno z
novim, vse to pa je kot nalašč za razna
poslovna kosila in srečanja, seveda ob
predhodnem telefonskem naročilu.
Že dosedaj je gostišče Orešnik na
Ljubnem, v prečudovitem okolju Zgornje
Savinjske doline, dobro sodelovalo s po-
tovalnimi agencijami Vugotoursom in
domačim Kompasom in če bo zamikalo
kdaj tudi vas, da skočite na Ljubno, k
Orešniku, denimo na savinjski želodec,
zavrtite telefon in kličite številko (063)
840-056, ali pa pišite na naslov Gostilna
Orešnik, Ljubno ob Savinji 70 (63333).
Pri Vrabcu, kot se reče hiši po domače,
vas bodo z veseljem sprejeli. V posebni
sobi, ki jo je opremil Jože Horvat-Jaki, se
boste prav dobro počutili.
GOSTILNA ČULK
Marija Čulk, Lava 20, Celje,
tel. 36-503
Gostilna Čulk na Lavi vas vabi s svojo petdeset In več letno
tradicijo na pristne domače slovenske jedi, med katerimi so pose-
bej cenjene
-	domače salame in vratovina
-	domače kranjske klobase in pečenice
nudimo pa tudi jedi na žaru, okusne in cenjene naravne zrezke z
gobovo omako ter
plošče ČULK (tri vrste mesa z raznovrstno prilogo)
Poleg te ponudbe pripravljamo vse vrste jedi po naročilu, kot
sladico pa stalno nudimo orehovo potico in sezonski zavitek.
Gostilna ima 48 notranjih sedežev ter 40 sedežev na prijetnem
senčnem vrtu. Sprejemamo tudi naročila za zaključene skupine.
Zaprto ob nedeljah in državnih praznikih.
Gostilna NOVAK
Gostilna NOVAK, iz Gotovelj vas vabi, da poizkusite katero. kulinaričnih
specialitet
STALNA PONUDBA:
-	morske ribe, lignji, školjke
-	mesne jedi: vse vrste zrezkov, tatarski biftek, goveja zarebrnica
-	sladice: sadne kupe, palačinke, prekmurska gibanica
POSEBNA PONUDBA:
-	nedeljska kosila
-	vsako leto teden kolin in
-	letos prvič tudi dalmatinska kuhinja
Gostilna NOVAK je odprta vsak dan razen torka do 23. ure. Pridite, ne bo
vam žal! (inf. tel. (063) 714-266)
DomaČe
jedi
v gostišču Bela)
Gostišče Belaj-Koštomaj -
nekdaj flosarska postojanka,
danes gostilna, ki je vključena v
turistični vodnik - slovi pred-
vsem po domačih jedeh ter be-
lem in rdečem vinu s poreklom,
ki vam ga v lepo opremljeni
kmečki sobi v trenutku postavi-
jo na mizo.
Gostilna z dolgoletno tradicijo,
saj se zdaj za točilnim pultom vrti
že predstavnica tretje generaci-
je, se je iz penziona s kopališčem
Diana, ki se ga stari Celjani še
dobro spominjajo, hitro prelevila
v prijetno, domače urejeno go-
stišče. Privlačna je tudi kot izho-
diščna točka za krajše izlete na
Celjsko kočo, Stari grad ali Mi-
klavški hrib, vse več gostov pa se
pri Belaj oglasi tudi samo zaradi
okusne in hitro pripravljene
hrane.
Če vas za nedeljsko kosilo mi-
ka gobova juha z ajdovimi žgan-
ci, za glavno jed lahko izbirate
med zrezki na različne načine,
obloženo kuhano govedino,
kmečko pojedino ali jedrni z ža-
ra, in palačinke ali zavitki, ki jih
poplaknete z dobrim vinom - po-
tem se odpravite k Belaj.
Irma Koštomaj, ki zdaj vodi go-
stišče, pravi da imajo s pripravo
hrane veliko dela in manj zasluž-
ka kot samo s strežbo pijač, ven-
dar bodo gostilniško tradicijo
ohranili. To jim narekujejo tudi
številni gostje, ki postanejo po
nekaj obiskih že kar stalni obi-
skovalci. Belajeva gostilna pa je
primerna tudi za zaključene
družbe, saj imajo v posebnih so-
bah in ob točilnem pultu, zdaj
poleti pa tudi na vrtu, dovolj pro-
stora tudi za nenajavljene večje
skupine.
Vabimo vas, da se udeležite katerega večerov na terasi hotela Dravinja, ali katere večjih
prireditev, ki jih organiziramo na Titovem trgu v Slovenskih Konjicah. Za vas smo to poletje
pripravili:
26.-27. junija SLADOLEDI IN SADNE KUPE (predstavitev izvirnih desertov hotela Dravinja na
terasi hotela)
3.	julija POLETNA MODNA REVIJA (na Titovem trgu)
4.	julija SLADICE IZ GOZDNIH SADEŽEV (torte, domači sladoledi, frappei, bovvle . . .) na terasi
hotela
11. julija VEČER COCTAILOV (gost večera Jože Ocvirk - državni prvak v mešanju pijač) na terasi
hotela
17.-18. julij GOBE V KULINARIKI (specialitete iz gob, predstavitev različnih užitnih gob) na terasi
hotela
21.	julija NARODNI VEČER Z ANSAMBLOM LOJZETA SLAKA (na Titovem trgu)
25. julija VEČER ŠEFA STREŽBE HOTELA DRAVINJA (Skadarlija na terasi hotela Dravinja)
1. avgust ZELENJAVNI VRT NA TERASI HOTELA DRAVINJA (pripravljanje solat, solatni coctalli,
sveža zelenjava v kuhinji)
8. avgust VEČER ŠEFA KUHINJE HOTELA DRAVINJA (gosti večera - priznani šefi kuhinj se
predstavljajo)
14.-15. avgust AVGUSTOVSKI TURISTIČNI DNEVI (KONJIŠKA NOČ: igrata ansambla Štajerskih
7 in Marela, tekmovanje kuharjev amaterjev - na Titovem trgu)
22.	avgust VEČER NAŠIH PRIJATELJEV (zaključek poletja v krogu prijateljev hotela Dravinja)
29. avgust OTROŠKA MATINEJA-ŽIV-ŽAV (RTV Ljubljana in hotel Dravinja na Titovem trgu)
Obiščite nas. Hotel Dravinja, Slovenske Konjice, tel. 751-421
Z vami tudi.na dopustu
v poletni sezoni lahko kupite
Novi tednik tudi na morju.
Prodajali ga bomo v^ Piranu, Portorožu in
Kopru ter v Vjesnikovih kioskih v Vrsarju,
Savudriji, Umagu, Novigradu, Poreču, Rovi-
nju, Puli, Labinu, Lovranu, Opatiji, Zadru,
Splitu, Vodicah in Makarski ter na otokih
C res, Lošinj, Krk, Pag, Rab, Ugljan, Brač, Hvar
in Korčula.
25. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Lestvica NPR
Lestvica NAJ - POLITIKOV
Celjski aktiv Društva novinarjev
Slovenije je sklenil, da s pomočjo
bralcev vseh regijskih glasil izbere
najbolj in najmanj priljubljenega po-
litika na celjskem območju. Vse več
je namreč govora o civilni družbi, ka-
tere osnovni pogoj so tudi neposred-
ne volitve. Ker teh v naših samou-
pravni družbi še nimamo in jih ver-
jetno tudi zlepa še ne bomo imeli,
nudimo občanom vseh osmih občin
celjske regije možnost, da vsaj na ta
način povedo, kdo naj bi jih vodil v
teh zapletenih družbenih razmerah.
Pri tem nam ne gre za to, da bi gradi-
li kult osebnosti. Zato bodo morali vsi,
ki imajo namen sodelovati v tej regij-
ski akciji aktiva novinarjev celjskega
območja, utemeljiti zakaj glasujejo za
katerega izmed funkcionarjev. Osnov-
ni kriteriji, ki naj vodijo »volilce« so:
osebno prizadevanje posameznega
družbenopolitičnega funkcionarja za
spreminjanje perečih družbenopolitič-
nih in gospodarsih razmer, posluh za
probleme in pobude baze ter njihova
pripravljenost, da se za doseganje
družbeno pomembnih ciljev osebno
izpostavijo.
Politiki v celjski regiji bodo s to ak-
cijo izvedeli, ali tisti, katerih predstav-
niki so, sploh vidijo oziroma znajo ce-
niti njihovo delo in prizadevanje za
boljši jutri. Aktiv namreč ocenjuje, da
politiki ne vedo, kaj misli o njih baza.
Zato jih je nemalokrat strah napak,
čeprav so le-te sestavni del vsakega
poštenega in resnega dela. To pa je še
en vzrok več, da se nenehno vrtimo v
začaranem krogu. Akcija bo trajala le-
to dni. Najbolj oziroma najmanj pri-
ljubljenega politika boste izbrali vsak
mesec. Lestvico priljubljenosti bodo
objavljala glasila: Bohor žari, Dravinj-
ski glas. Naš čas. Novi tednik. Savinj-
ski občan, Savinjske novice in Utrip.
O rezultatih akcije pa bodo vsak me-
sec poročale tudi radijske postaje: Ra-
dio Celje, Radio Šmarje in Radio Ve-
lenje.
Ob zaključku akcije pripravljamo
posebno družabno srečanje, na kate-
rem bomo podelili najbolj in najmanj
priljubljenemu politiku zveneče na-
grade. Izžrebah bomo tudi nagrajence
izmed »volilcev«. Prva nagrada bo za-
nimivo turistično potovanje. Več o
zaključni prireditvi in nagradah boste
lahko prebrali v naslednjih številkah
regijskih glasil. Najbolj oziroma naj-
manj priljubljenega politika lahko iz-
birate med nosilci izpostavljenih druž-
benopolitičnih in oblastvenih funkcij.
Predsednik MS SZDL: Filip Be-
škovnik
Sekretar MS ZKS: Dane Rine
Predsednik MS ZSS: Ivan Kramer
Sekretar Sveta osmih občin: Lud-
vik Mastnak
Predsedniki SO: Tone Zimšek (Ce-
lje), Jože Krašovec (Laško), Anton
Boršnak (Mozirje), Avgust Špoljar
(Slov. Konjice), Vlado Gorjup (Šent-
jur), Veljko Kolar (Šmarje), Drago Šu-
lek (T. Velenje), Ludvik Semprimož-
nik (Žalec).
Predsedniki IS: Miloš Pešec (Celje),
Roman Matek (Laško), Ivan Kos (Mo-
zirje), Stane Kokelj (Slov. Konjice),
Sergej Šešerko (Šentjur), Marjan Ba-
bič (Šmarje), Miran Arzenšek (T. Vele-
nje), Anton Bratuša (Žalec).
Predsedniki OK SZDL: Drago Med-
ved (Celje), Zlatko Pavčnik (Laško),
Zdravko Novak (Mozirje), Marija Poli-
čar (Slov. Konjice), Ludvik Mastnak
(Šentjur), Milan Matko (Šmarje), Nada
Zavolavšek-Hudarin (T. Velenje), Ja-
nez Meglič (Žalec).
Sekretarji OK ZKS: Stane Mele (Ce-
lje), Tonček Brilej (Laško), Anka Sivec
(Mozirje), Majda Groleg_ar (Slov. Konji-
ce), Martin Vodušek (Šentjur), Franc
Vekovar (Šmarje), Drago Blagus (T.
Velenje), Vojko Koprivšek (Žalec).
Predsedniki OS ZSS: Majda Me-
štrov (Celje), Miha Prosen (Laško),
Ivan Purmak (Mozirje), Albin Borko
(Slov. Konjice), Ivan Gračner (Šent-
jur), Ludvik Kučiš (Šmarje), Ciril Gre-
benšek (T. Velenje), Ivan Vodlan
(Žalec).
Predsedniki ZB NOV: Olga Vrabič
(Celje), Lazo Brod (Laško), Vlado Mi-
klavc (Mozirje), Tone Turnšek (Slov.
Konjice), Avgust Božič (Šentjur), Jože
Lojen (Šmarje), Nestl. Žgank (T. Vele-
nje), Rado Cilenšek (Žalec).
Predsedniki OK ZSMS: Nevenka
Mulej (Celje), Milko Škobrne (Laško),
Franci Kotnik (Mozirje), Marinka Mar-
zidošek (Slov. Konjice), Stane Stojan
(Šentjur), Franci Strašek (Šmarje), Bo-
gdan Gregorin (T. Velenje), Sonja Ku-
pec (Žalec).
LESTVICA NPP
NAJBOLJ PRILJUBLJEN POLITIK JE _
ZATO KER___________
NAJMANJ PRILJUBLJEN POLITIK JE _
ZATO KER______^-
NASLOV_______
Upoštevamo le v celotiizpolnjene glasovnice, poslane na dopisnicah. Glasov-
nice zbirajo do 5. v mesecu uredništva: Bohor Žari, Dravinjski Glas, Naš čas.
Novi Tednik, Savinjski občan. Savinjske novice in Utrip. Lestvico priljubljeno-
sti bomo objavljali vsak mesec. Natančni podatki o »volilcih« so nam potrebni
zaradi nagradne igre.
HMEZAD Agrina Žalec
Komisija za delovna razmerja Hmezad
Agrina Žalec, Delovna skupnost
skupnih služb
objavlja prosta dela in naloge
-	posredovanje telefonskih
pogovorov
Pogoji: telefonist ali z delom pridobljene delovne
izkušnje, 1 oz. 2 leti ustreznih izkušenj, poskusno
delo 1 mesec.
Ponovno objavlja prosta dela in naloge
-	analiziranje osebnih dohodkov in
nagrajevanje
Pogoji: diplomirani ekonomist ali diplomirani orga-
nizator dela oz. ekonomist ali organizator dela, 3 leta
delovnih izkušenj na področju obračunavanja oseb-
nih dohodkov in vrednotenja del, poskusno delo 3
mesece.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljejo_v roku 15 dni od objave na naslov Hmezad
Agrina Žalec, Kadrovska služba. Celjska 7, Žalec.
Komisija za delovna razmerja
Hmezad DO Minerva Žalec -
Zabukovica
objavlja prosta dela in naloge
1.	glavni razvijalec proizvodov
-	visoka ali višja izobrazba strojne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj v konstrukciji
-	znanje nemškega ali angleškega jezika
-	izpit za voznika B kategorije
poskusno delo 3 mesece
2.	glavni tehnolog
-	visoka ali višja izobrazba, smer kemijska tehnolo-
gija
-	3 leta delovnih izkušenj na področju tehnologije
plastičnih mas
-	znanje nemškega ali angleškega jezika
-	izpit za voznika B kategorije
poskusno delo 3 mesece
3.	vzdrževalec orodij
-	KV delavec kovinarske smeri
-	eno leto delovnih izkušenj
poskusno delo 1 mesec
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na
naslov Minerva Žalec, tovarna za predelavo plastike.
OBČINSKA SKUPNOST
SOCIALNEGA SKRBSTVA CELJE
Gregorčičeva 5a
razpisuje
v skladu z zakonom in na podlagi sklepa Odbora
za razvojne, splošne in skupne naloge ter
svobodno menjavo dela skupščine Občinske
skupnosti socialnega skrbstva Celje z dne 9. 4.
1987
javno prodajo
z zbiranjem pisnih ponudb za nakup:
trosobnega stanovanja v pritličju, velikosti
114,70 m^uporabne stanovanjske površine v Celju,
Muzejski trg št. 8; stanovanje je zasedeno.
• Izklicna cena je 9,229.802 din.
Stroški javne prodaje in stroški v zvezi s pisno pro-
dajno pogodbo ter prometni davek bremenijo kupca.
Udeleženci javne dražbe morajo najpozneje pred
pričetkom prodajnega naroka položiti 10% varščine
od izklicne cene in jo nakazati na račun št. 50700-644-
21 Občinska skupnost socialnega skrbstva Celje.
Z najugodnejšim ponudnikom se v roku 15 dni sklene
pisna pogodba, celotna kupnina mora biti poravnana
najpozneje ob zapisu pogodbe.
V primeru naknadnega odstopa dražitelj trpi stroške
postopka javne prodaje, stroški pa se povrnejo iz
položene varščine.
Javna dražba bo dne 3. 8. 1987 ob 9. uri v pisarni
Občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje, Gre-
gorčičeva 5a - soba 8/pritličje.
Vse informacije daje strokovna služba Občinske skup-
nosti socialnega skrbstva Celje, Gregorčičeva 5a.
Pisne ponudbe pošljite na Občinsko skupnost social-
nega skrbstva Celje, Gregorčičeva 5a.
25 let Cestnega podjetja Celje
Delavci Cestnega podjetja Celje se zavedamo svojih dolžnosti do širše
družbe ob izvajanju dejavnosti posebnega družbenega pomena
Cestno podjetje Celje je v celjski
regiji prav gotovo največji načrto-
valec, graditelj in vzdrževalec cest.
To lahko dokažemo z lastnim ma-
terialnim ozedjem, asfaltno bazo
ogromnih kapacitet in s svojim
kamnolomom, ki je največji te vr-
ste v Sloveniji, kot tudi s strojno
opremljenostjo, strokovnostjo ka-
drov in nenazadnje z deli, ki smo
jih do sedaj več kot uspešno opra-
vili. Glede na ustalitvena prizade-
vanja našega gospodarstva, je tudi
nam v Cestnem podjetju jasno, a
sredstev za gradnjo cest še ne bo
kmalu na pretek, zato večino svo-
jih prizadevanj vlagamo v vzdrže-
vanje obstoječih cest, k čemur nas
zavezuje tudi zakon o cestah, ob
tem pa v prvi vrsti upoševamo po-
trebe in zahteve uporabnikov teh
cest, s katerimi se dogovarjamo v
skupnostih za ceste, pa tudi v naše
organe odločanja smo vključili
predstavnike uporabnikov.
Predvsem pa še vnaprej ostajata
za nas dve bistveni nalogi na pr-
vem mestu: čim ceneje in kvalitet-
neje vzdrževati ceste, za katere
smo zadolženi in z racionalnim, hi-
trim in produktivnim delom zago-
tavljati sebi in sodelavcem social-
no varnost z doslednim plačeva-
njem posameznika po vloženem
delu in trudu.
Letos, ko praznujemo 25-letnico
ustanovitve podjetja, pa se lahko
pohvalimo še s širitvijo svoje pro-
izvodnje. Pričeli smo izdelovati
posebno sol za zimsko službo, kije
manj škodljiva od dosedanje in ne-
kaj naprav za zimsko čiščenje cest.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
25. JUNIJ 19S7{
Začelo se Je z dimnikom...
Bakrene stvaritve Zdravka Škornika so več od le preprostega konjička
Prvi izdelek iz bakra je Zdravko
Škornik ustvaril bolj po naključju.
Po zidavi dimnika so mu ostali kosi
te rumenorjave kovine in namesto,
da bi romali v smeti, je iz njih nastala
podoba, ki prikazuje razbitine čolna
na obali. Izdelek je obesil na steno
dnevne sobe v svojem domu v Šent-
jurju in tisti, ki so prihajali, so ga
občudovali in spraševali po avtorju.
Presenečenje je bilo še večje, ko so
ugotovili, da je avtor Zdravko sam.
»Že v osnovni šoli sem rad delal iz
lesa, gline in bil sploh spreten pri ra-
zličnih ročnih delih. Na šoli v Šentjur-
ju verjetno še kje hranijo skulpturo
ženskega akta iz lipovega lesa, ki sem
jo izrezljal še kot kratkohlačnik,« se
spominja Zdravko Škornik. Po osnov-
ni šoli se je izučil za mehanika, s tem
pa je tudi zmanjkalo časa za ustvarja-
nje. Če se namreč po ves teden ali pa
še dlje s kamionom prevažaš po Jugo-
slaviji, ti ostane kaj malo časa, pa tudi
volje, da bi še kaj ustvaijal, pa čeprav
le za svojo dušo.
Zdravko je kmalu ugotovil, da tak-
šen način življenja ob družini ni naj-
bolj primeren, zato se je odločil, da se
loti mirnejše obrti. Ob tem pa mu je
ostalo dovolj časa, da se je po prvem
izdelku iz bakra - razbiti ladji - lotil še
naslednjih. Pri drugem je bilo nekoli-
ko težje, saj je ugotovil, da nima prave-
ga orodja in ga je zato najprej izdelal.
»Moji izdelki nastanejo tako, da naj-
prej bakrene plošče trdno vpnem v
okvir, nato pa jih obdelam z različnimi
kladivi, večkrat z nasprotne strani, da
dobim plastično podobo, kot si jo za-
mislim. Izdelek nato premažem z ra-
zličnimi kislinami, žgem z grafitno
elektrodo, to pa je tudi vsa »skrivnost«
postopka. Podobnih izdelkov še nisem
nikjer videl, veijetno pa je moja pred-
nost v tem, da sem mehanik in dobro
poznam lastnosti kovin. Zaenkrat bom
ostal pri bakru, morda pa bom posku-
sil še z nerjavečim jeklom.«
Motivi na njegovih bakrenih ploščah
so zelo različni: od razpadle kolibe
nekje na Kozjanskem, podobe peka
pri delu, berača ali pa do povsem ab-
straktne slike. Kako hitro bo izdelek,
nastal, je odvisno od zahtevnosti moti-'
va, pa tudi od razpoloženja. »Ustvar-
jam zato, da si odpočijem, da se spro-
stim po rednem delu. Vse to me razve-
seljuje, pa čeprav sem po takšnem de-
lu ves črn in sajast,« pravi Zdravko
Škornik. Vsi njegovi izdelki so mu
enako dragi in težko bi se ločil od njih,
zato tudi niso uspeli tisti, ki so hoteli
katero od stvaritev kupiti. Vprašanje
pa je, če bo njegova ustvaijalnost osta-
la v teh dosedanjih okvirih tudi po
razstavi, ki jo načrtuje v šentjurski
knjižnici. Točen datum razstave še ni
znan, gotovo pa bo pritegnila marsiko-
ga, saj so njegovi izdelki res nekaj po-
sebnega.
T. CVIRN
Franc in Janez Podlesnik pred domačo hišo
Zgledujte se po
Cvekovih s Krnice
s tremi dobrimi nauki po-
strežeta oče Franc in sin Ja-
nez Podlesnik s Krnice nad
Lučami: da življenje izpol-
ni glasba, da ni nikoli tako
težko, da bi moral človek
obupati in da je treba biti v
življenju praktičen.
Ta zadnji nauk je povezan
s hidroelektrarno, prvo na
tem območju. V bližini Cve-
kove domačije kot se tod po
domače reče, teče nevelik
potok: »Energija se je draži-
la, pa sem začel razmišljati,
da je škoda, da voda kar ne-
izkoriščena teče mimo,« po-
jasni Janez. Tako so pred šti-
rimi leti zgradili malo hidro-
elektrarno. Res je mala - ka-
dar je vode dovolj (pretok
mora biti 15 litrov na sekun-
do), daje 5 kilovatov, kadar
je vode malo, samo polovico
kilovata. »Denarja nismo vr-
gli stran. Domača elektrika
veliko zaleže, še posebej pri
ogrevanju. Le na omrežjfe se
bo treba čimprej priklopiti.
Potem bo res izrabljen vsak
vat. Sedaj jih je včasih pre-
več, včasih premalo.« Še le-
tos nameravajo to narediti.]
Sedaj bo šlo, ko je bolezen
skrila zobe.
Glasba pa je pri Cvekovih
doma že dolgo. Oče Franc je
30 let igral trobento pri god-
bi na pihala na Ljubnem, do-
brih 10 let pa je imel svoj
ansambel, s katerim je igral
po ohcetih - »Samo do 150
sem štel, potem sem pone-
hal.« To, da je zrasel z inštru-
mentom, ni bilo nič poseb-
nega. V družini so bili vsi za|
glasbo. Tako kot sedaj v si-l
novi. Janez igra harmoniko
in kitaro, inštrurnente se uče
njegovi otroci. Čisto druga-i
čen, lepši je dan, kadar se vsi
zberejo in skupaj zaigrajo.
MILENA B. POKLIČ
25. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 21
Srčki, rožice in metuljčki
naznanili otroško veselico
y Laškem so lepo speljali že peti Pisani balon
»Škrjanček poje žvrgoli,
se belga dneva veseli..,«
Se tako veselite Pisanega
balona tudi vi, dragi
otroci?
To vprašanje je otrokom
Zveza prijateljev mladine
Laško zastavljala na propa-
gandnem letaku za 5. tradi-
cionalno otroško priredi-
tev Pisani balon. In otroci
se te prireditve gotovo ve-
selijo še bolj, kot škrajan-
ček belega dne. Na poboč-
ju Tabor nad Laškim jih
namreč minulo soboto ni
manjkalo, ravno toliko, če
ne še več, pa je bilo odra-
slih.
Srčki, rožice in metuljč-
ki, narisani na licih otrok,
so naznanjali, da mladi na-
dobudneži pripadajo sku-
pini, ki bi se rada zabavala,
igrala, zaplesala in kaj ne-
navadnega videla. Vsega
tega pa pod gradom Tabor
ni manjkalo. Otroci so lah-
ko zaplesali ob zvokih sku-
pine Rdeča kapica, ki je s
pravljicami tudi povezova-
la program. Med njihovim
nastopom so se pogledi
obiskovalcev tu in tam
ustavili na drznih zmajar-
jih iz Krškega, posebno
privlačni pa so bili padalci
iz Moškanjcev. Med njimi
se je iz letala Česna 204 z
višine 1200 m v globino
spustil predsednik ptuj-
skega izvršnega sveta.
Svojih 5 minut je potem
dobil ansambel Rendez^
vous, s katerimi so najmlaj-
ši družno prepevali že mal-
ce oguljeno Debelo dekl-
'co. Tisti, ki imajo radi tek-
movanja pa so se v šestih
domiselnih igrah potego-
vali za naslova mojstra in
velemojstra. Preizkusili so
se v mikadu, rokometu,
zjDijanju konzerv z žogo,
največ smeha pa je povzro-
čilo ciljanje očeta ali mame
z mokro gobo.
Na prizoriščih teh iger so
sodniki budno spremljali
tekmovanja, točke pa pisa-
li na poseben kartonček.
Ce so otroci zbrali čez 20
točk, so postali velemojstri
in tako dobili občutek po-
membnosti. Za nagrado so
se spoznali z Josom, tistim
iz Periskopa, ki jim je po-
daril svojo priponko in av-
togram, kar pa tudi ni kar
tako.
Medtem, ko so mladi uži-
vali ob odru z Josom in Ma-
tejo Koležnik, so starejši
pridno praznili kozarce s
pivom. Pravijo pač, da so-
kovi niso dobri za prebavo.
Še manj pa so za prebavo
dobre napol surove pleska-
vice, ki so jih prodajali po
zasoljeni ceni. Zato so se
otroci raje posladkali s sla-
doledom, rogljičkom in
sadnim sokom, kar pa je
bilo zelo poceni.
Potem je počilo. Otroci
so se zdrznili, nekateri za-
jokali, starejši pa panično
iskali napadalca. Kmalu je
bilo vse jasno. Za ta nepri-
čakovani bum so z možnar-
ji poskrbeli člani trap sek-
cije Partizan iz Marija
.Gradca. Vznemirjenje seje
kmalu poleglo, saj je bil na
vrsti srčkov ples, pa ples z
dežniki, pa plesna skupina
Kan kan, pa Mandarina, pa
Vesela harmonika in še bi
lahko naštevali.
Toda tudi v zraku ni bilo
mirno. Poleg preleta vanj a
pravih letal iz celjskega
Aero kluba, so po zraku ja-
drala papirnata letala. Te
so iz barvastega papiija ob
pomoči mentorjev izdelo-
vali prav najmlajši.
V Laškem je bilo, skrat-
ka vse, kar otroci potrebu-
jejo za zabavo in domov so
se vračali z enim samim
vprašanjem: »Kdaj bo na-
slednji Pisani balon?« Zve-
za Društev prijateljev mla-
dine Laško, ali jih slišite?
ROMAN JERNEJŠEK
MOJCA AUŽNER
Foto: EDI MASNEC
Pod velikimi baloni so mladi tudi zaplesali
Kdo bo močnejši v igri z vrečami?
Jos je bil moker tudi pod kozo, še posebno v igri, kjer so se mladi kepali z mokro gobo.
Mladi so si pridno nabirali točke v raznih zabavnih igrah. Med drugim tudi v zbijanju
konzerv.
Padalci in letalci so vedno priljubljena poživitev otroških prireditev.
Veselje je bilo tudi na balonih.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
25. JUNIJ 19S7{
Zdravo, prijatelji!
še zadnjikrat v tem šolskem letu vas
pozdravljam na tej strani. Tale »zadnji-
krat« velja predvsem za naše pridne
dopisnike, ki bodo zdajle za približno dva
meseca odložili svoja peresa in skočili v
brezskrbne počitniške dni. Kajti Otroški
vrtiljak seveda ostaja tudi med počitni-
cami vaš prijatelj, le da bo namesto vaših
prispevkov objavljal kaj drugega, zanimi-
vega, počitniškega.
Ne zato, ker ne bi hoteli več objavljati
vaših prispevkov, ampak zato, ker že
imamo izkušnje, da z zadnjim počitniškim
dnem ponavadi usahnejo vaši prispevki, s
katerimi nas pridno zalagate vse leto. Nič
pa ne bomo jezni, če vas bodo kdaj zasr-
beli prsti in boste opisali kakšen počitni-
ški dogodek. Nasprotno: prav veseli bomo.
Smo torej domenjeni?
Nobene domače naloge vam ne nalagam.
Če pa boste hoteli, se nam oglasite. Napi-
šite, kako preživljate počitnice. Gotovo se
vam bo tudi kaj zanimivega zgodilo. Sicer
pa - preživite počitnice čim lepše!
Vaša NADJA
V današnji Otroški vrtiljak
vključujemo tudi nekaj pri-
spevkov, ki so jih pripravili
celjski osnovnošolci za dru-
go srečanje mladih literarnih
ustvarjalcev. Srečanje je or-
ganizirala krajevna skupnost
Nova vas, ime pa je dobilo
po literatu Franu Rošu.
Predstavilo se je 18 mladih
ustvarjalcev iz osmih osnov-
nih šol, nekatere pa pred-
stavljamo tudi na naši strani.
Vrata v bolečino
Kadar nimaš nikogar ob sebi
je tako kot bi te objela tema.
Vrata v bolečino so odprta,
rešitve pa ni.
Vstopi v ta edina vrata,
vrata tegobe, bolečine,
kjer nimaš nikogar ob sebi.
Ali: vse mine.
In ko te bo spreletaval srh,
ne reci nobene,
ne reci nobene besede,
za bolečino, za mene.
MATEJ KRAJNC, 5. b
OŠ Veljko Vlahovič
CELJE
Jaz
Sem štirinajstletno dekle. De-
kle kot vsa druga dekleta in fant-
je. Če bi se najprej začela opiso-
vati, lahko rečem, da je moj opis
podoben očetovemu. Imam mo-
dre oči in rjave lase, ki so vsako-
krat drugače pristriženi. Sem
srednje velikosti, velika sem ta-
ko kot moja mama. Rojena sem
31. 3. 1973.
Dali so mi ime Vanja. Tako je
želela moja teta, stari ata pa je
hotel, da bi mi bilo ime Helena.
Mama seje strinjala s teto in tako
sem ob rojstvu dobila svoje ime.
Ni mi preveč všeč, ampak ostati
bom morala Vanja.
Rada imam poletje, julij in av-
gust. Ta dva meseca sta mi naj-
ljubša. V teh mesecih sem pogo-
sto zaljubljena, čeprav pravijo,
da je pomlad čas zaljubljenih.
Najraje imam poletje, ker takrat
hodim okrog, saj so že počitnice.
Upam, da bo moja mladost vese-
la in razigrana, kljub temu, da se
s starši zelo rada prepiram. Z ma-
mo se bolj razumem kot z oče-
tom. Oče je včasih slabe volje in
se kar naprej razburja, jaz pa mu,
seveda, odgovarjam. Začneva se
kregati, moj jezik drsi kot po olju
in za vsako besedo imam že vna-
prej pripravljen odgovor. Z oče-
tom se največkrat kregam. Sicer
odgovarjam tudi mami, a ne tako
kot očetu. Potem so na vrsti kaz-
ni in podobne stvari. Eden kriči!
»Ne smeš na igrišče!« drugi: »Ne
smeš v kino!« Jaz pa: »Saj mi je
vseeno.«
Rada imam živali, sonce, mor-
je, rada imam ljudi, ki so prijazni.
Rada imam sončni zahod, ki ga
opazujem na moiju in luno, a sa-
mo takrat, kadar je velika in
okrogla, tako da ponoči vstajam
in hodim okoli ter počenjam nor-
čije, za katere še sama ne vem in
šele zjutraj zvem zanje. Rada
imam hojo po plaži.. . mogoče
še s kom, česar pa ni vredno po-
vedati. Mogoče z bitjem, ki ga
nisem še nikdar videla.
Tema me spremlja povsodfra-
da jo imam in vesela sem, da
sploh obstoja. Ne znam si razla-
gati, zakaj je vse to. Kdo je bil
človek, ki je prvi stopil na zem-
ljo. Kdo je sploh ustvaril zemljo
in ljudi.
Moje srce večkrat joče, večkrat
mi solze polzijo po licu in se izte-
kajo neznano kam. Solze so vča-
sih tako nepomembne. In kak-
šen je moj smeh? Rada se sme-
jim smešnim stvarem mojih so-
šolcev. Včasih jočem zaradi kaz-
ni, ki jo moram preboleti in lju-
bezni, prve ljubezni, ki se je ne
pozabi nikoli, nikoli... Takrat
samo jočem, jočem in ne vem za-
kaj se solze zlivajo po licu. Moje
srce trpi, tako trpi. Včasih je bo-
leče. Rada imam fanta, s katerim
se včasih skregava. Rada ga
imam, ker vem, da me ima tudi
on. Pa mogoče me le nima. Mor-
da je samo njegov glas takšen,
morda moj in moje besede. Rada
premišljujem o preteklosti, o
problemih, ki bi jih včasih le mo-
rala rešiti sama. Objokujem svoje
idole, ki jih nikoli ne bom videla.
Vidim lahko le posterje, ki visijo
na steni, samo to in nič drugega.
Včasih mi je zoprna tudi šola,
včasih je res ne prebavljam in
popuščam pri vsem. Pri discipli-
ni in učenju. Takrat mi je težko.
Rada bi postala stevardesa, a ne
vem, če bo mogoče. Rada imam
tuje jezike. Rada imam vse, ki so
tu okoli mene. Rada imam svo-
bodo in vse, kar živi in vesela
sem, da živim tu, v svoji deželi, ki
jo neznansko ljubim.
VANJA ŽAVSKI, 7. c
Prva osnovna šola
CELJE
Košček dneva na
listu papirja
Končanje spet pouk. Po skupi-
nah se razidemo na vse konce in
kraje, veseli, da je za nami še en
naporen dan. Res, danes je bil pa
res napet in težak. Vsi občutimo,
da so se naši živčki malce odrah-
Ijali, odkar je zazvonila zadnja
ura.
S prijateljico zavijeva od sku-
pine z glasnim pozdravom. Zd^
je spet mir. Mnogokrat se zgodi,
da ne spregovoriva nobene bese-
de, ko greva čez travnik, s katere-
ga se vidi malodane vsa celjska
kotlina na vse strani. Ko pa stopi-
va na cesto se nama razveže je-
zik, kajti takrat ugledava prijate-
ljičin dom. Tako se v kratkem
času posloviva.
Zdaj sama nadaljujem pot do
avtobusne postaje. Te ceste ne
maram, saj je zelo prometna in
tudi ozka. Včasih sem prehitra in
tako počakam na avtobus v bliž-
njem parku in pri tem opazujem
ves ta hrup in hitro premikanje
po cesti. Marsikaj lah.'- j opazim.
Na primer: kakšen dan je imel
voznik ali mimoidoči, ko čaka
pred semaforjem ali prečka ce-
sto. Mnogokrat opazim, da ner-
voznih in hitro vzburljivih ljudi v
tem času ne manjka.
Iznenada je pred mano avto-
bus. S pogledom na uro ugoto-
vim, da je pravi in hitro stopim
gor. Preletim avtobus s pogle-
dom in se prerinem do prostega
sedeža, ki je po možnosti ob
oknu. In pomislim: »Zdaj se šele
potovanje začne!«
Seveda je čisto kratko. Pa ven-
dar se mi zdi dolgo in zanimivo,
saj opazujem pokr^ino zunaj in
vsako spremembo, ki je nastala
od prejšnjega dne.
Vedno postavamo pred sema-
forji. Hiše ob cesti so umazano
rjave. Na eni strani se dvigajo pu-
sti in osameli bloki. Tudi na moji
strani ni nič lepši razgled. Indu-
strijski del. Velika skladišča,
stavbe, silosi. .. Zdaj že vemo,
kje smo. To je Hudinja, rob Celja.
Končno smo zadihali bolj pro-
sto - zunaj večjega prometa. Av-
tobus se je zagnal na širok most
preko prav tako široke a\i;oceste.
Ta je nekako meja med strnje-
nim naseljem, bloki in med že
raztresenimi hišami po travnikih
in poljih. Cesta teče po obrobju
široke, prostrane nižine, poseja-
ne s polji in hmeljem. Vse se lepo
vidi, kajti cesta je malce više. V
nižini je manj hiš. Zato pa so na
obrobju gozdov in tudi te imajo
lep pogled na daljave.
Avtobus je sunkoma zaviral.
Takoj sem vedela, da smo v Škof-
ji vasi, majhnem, a dokaj strnje-
nem naselju, ki pa ni neznano.
Ponaša se z industrijskimi in
drugimi objekti, kot so Etol in
tovarna volnenih odej ter konjuš-
nica z majhnim hipodromom. Ne
smem pa pozabiti na grozen in
nevaren ovinek, ki vodi skozi.
Tam se avtobus pri večji hitrosti
nagne tako, da ena stran vidi sa-
mo nebo, druga pa asfalt. Nato si
od ovinkov lahko malo oddahne-
mo. Pred nami je ravnina, ki je
ob cesti na redko posejana s hiši-
cami.
Predvsem sem na tem delu
moje poti domov najbolj pozorna
na eno zgradbo, ki je zame izred-
no zanimiva in malce skrivnost-
na. Svetlo zelena barva, velika
okna in del, ki je kot stolp ter
njena mogočnost delujejo na
okolico veličastno. Stoji pa mal-
ce više, v strmem bregu, v kate-
rega seje vrasla in tako rekoč bdi
nad manjšimi hišami daleč nao-
krog. Tudi moji mami se je v nje-
ni mladosti zdelo tako. Kakšno
naključje!
Spet prihajamo v večje naselje.
Vojnik. Takoj na robu naselja, ki
še sega v nižino, nas pozdravi ve-
lika zgradba na desni strani ce-
stišča, ki ima lepo urejen park.
To je nevropsihiatrična bolnišni-
ca, katera v šolah ni najbolj na
dobrem glasu. To naselje je zad-
nje v tej smeri, ki še vidi v kotli-
no. Z zadnjim delom je skor^
vrasla v dvig^oče se hribovje.
Vojnik pa je lahko ponosen na tri
lepe cerkve, ki bdijo na gričih
nad naseljem.
Prišli smo na križišče, od ko-
der zavijemo proti Dobrni. Ob
cesti stoje hiše, ki čuvajo cesto
do Dobrne. Vendar jaz izstopim
pred Dobrno.
Zagledala sem se v zelene trav-
nike. Naenkrat pa: »Bummmm,«^
Moja glava je udarila ob šipo,
s^ je cesta zavita in polna zim-
skih lukenj. Na vsaki strani so
gozdovi in rob travnikov in hiš.
Čisto ob robu se vije hitra in
hladna reka Hudinja, ki nas
spremlja vse od Škofje vasi. Me-
njavajo se hribi in doline, ko na
svoji strani zagledam hrib in nanj
zraslo cerkveno streho, ki deluje
kot zid z majhnimi linami. Str-
mec. Doma sem.
S te strani je videti starinski.
Saj tudi je in to dobro ohranjen.
Stari del je zelo strnjen. Nad hi-
šami in gospodarskimi poslopji
vladata cerkev in največja, rume-
na stavba. Tu sta pošta in krajev-
na skupnost. Imamo tudi gasil-
sko postajo, dve dobri gostilni,
svojo trgovino in spomenik pad-
lim borcem ter šolo z diskom za
mlade.
Ne da pa se natančno opisati
življenja, ki je tu zelo živahno.
Skozi vse leto nas spremljajo pri-
reditve za praznike in veselice ter
koncerti narodno-zabavnih an-
samblov. Tak je stari del.
Mladi, novi del, pa še raste in
se razvija. Tu je mirneje, a v de-
lovnem vzdušju, saj dela okoli hi-
še ne manjka. Mladina ima tu
prosti čas.
Končno doma!
Mislite, daje pot domov z avto-
busom naporna. Ne! Zame je
sproščujoča in zabavna, zato se
rada vozim in skoraj nerada pri-
dem domov, saj me čaka mnogo
dela za dom in za šolo.
Vendar je jutri še en dan in
zgodba se ponovi.
POLONA KOČEVAR, 8.a
COŠ Fran Roš
CELJE
Pogled
Skrivnostni pogledi, krhke vezi,
nepriznanja, spomini
na šolske dni.
Razred, klopi -
vse to v glavi ti leži.
So besede,
ki v zadrego te spravijo.
Je beseda,
ki žari med najinimi očmi.
Beseda, ki je še nisi izgovoril.
Jo želiš?
Povej, priznaj, lažje bo.
Ne boj se!
Prijatelji te
ne spravijo v zadrego.
Vem, potrebuješ pomoč,
vendar v krutem svetu
vedno ostaneš sam.
Vse je kot v puščavi,
kjer ni žive duše.
Ni pomoči, ni prijateljev,
le tvoje misli,
le ti in neke oči, ki te bodrijo.
Ostanejo želje,
ki pa včasih kot voda na soncu
izhlape.
NATALIJA ŠUMIGA, 7.r
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Zjutraj
Zjutraj vstanem. Mamica mi
pripravi zajtrk. Vzamem si torbo.
V šolo grem ob pol sedmih. Pot
imam dolgo. Ne peljem se z avto-
busom. Cesto prečkam na preho-
du. Grem v šolo s sošolko. Sku-
paj greva v razred. V šoli imam
najrajši telovadbo in pripovedo-
vanje. Rada imam tovarišico.
BRIGITA KUŠAR, 1. b
OŠ VOJNIK
Delo, to je tisto
pravo
Moja mamica pravi, da Sloven-
ci najbolj delamo.
BOJANA FIJAVŽ
Moja mama pravi, da raje dela
kot počiva, ker se je dela navadi-
la že v otroških letih. Pa tudi brez
dela se ne more živeti.
NIVES ADAMIČ
Moja stara mama ne sme videti
nikogar brez dela. Tudi ona ni
nikoli brez njega, saj je delo del
življenja. Posebno kmetje ne mo-
rejo brez dela, ker so odvisni od
pridelkov.
PETRA KOLAR
Risbica: GREGOR KOROŠEC
Vsi učenci
OŠ STRANICE
O fantu, ki ljubi
matematiko
Vas strese srh. ko slišite
za matematiko? Ali kdaj
ponoči sanjate o množici
števil, ki jih nikakor ne
morete razvozljati pa če se
še tako trudite? Oh, mate-
matika! Najbrž ni predme-
ta, ki bi bil v šoli tuko
množično osovražen, kot
je matematika. Povem
vam, po krivici. Kajti ma-
tematika skriva v sebi
množico neverjetnih zani-
mivosti. Z njo se je mogo-
če zabavati ure in ure, ne
da bi bilo za hipec dolgo-
časno.
Ne verjamete?
Vprašajte Petra Luževi-
ča, učenca 7. razreda na os-
novni šoli Frana Kranjca
na Polulah pri Celju. In
fant res ni od muh. Letos je
še z enim vrstnikom iz Slo-
venije zastopal našo repu-
bliko na zveznem matema-
tičnem tekmovanju. Med
sedmošolci, seveda.
»Kako je šlo?« ga
vprašam.
»Ne preveč dobro. Za pet
nalog smo imeli dve uri in
pol časa. To se morda ko-
mu zdi veliko. Ampak nalo-
ge so bile težke. Mnogo tež-
je in povsem drugačne, kot
jih rešujemo v šoh,« je po-
vedal Peter, ki pa ni zaradi
neuspeha prav nič razoča-
ran. Saj je pravzaprav velik
uspeh že to, da se je sploh
uvrstil na tekmovanje.
Tekmovanje je bilo 7. ju-
nija v Somboru.
»Dosti časa nismo imeli.
Malo smo si ogledali mesto,
sicer nas je pa tekmovanje
preveč zaposlilo.«
Vrtam vanj naj pove, ka-
ko se je pripravljal, reševal
naloge, se potil. . .
On pa samo zamahne z
roko: »Oh, nič posebnega.
No, na šoli imamo matema-
tični krožek. Vodi ga tova-
rišica Gabriela Lenarčič, ki
nam veliko pomaga.«
Prepričana sern, da Peter
vse popoldneve preždi do-
ma pri matematičnih
knjigah.
»To pa ne,« mi zatrdi.
»Počnem še veliko drugih
reči. Posebej rad pa se uk-
varjam z judom. Hodim na
treninge.
»Kaj pa računalništvo?«
»Zaenkrat se še nisem
poglabljal v to znanje. Je
namreč kar precej drago.
Zdaj imamo računalnik tu-
di na šoli, upam, da se bom
česa naučil."
O prihodnosti sploh še ne
razmišlja preveč. Ima še le-
to dni časa, da se odloči za
nadaljnje šolanje. Bo to kaj
v zvezi z matematiko?
»Mogoče,« pravi. »Ne
vem še.«
Peter ni noben matema-
tični fanatik. Matematiko
ima sicer rad, a ljubezen ni
tako goreča, da bi zaradi
nje ne videl nič drugega.
Ne, čisto takšen je kot vsi
njegovi vrstniki, ki im.ajo
radi milijon stvari. Je pač
za matematično logiko od-
prte glave.
»Kaj pa potemtakem
počneš med urami mate-
matike?«
»Rešujem težje naloge v
knjigi. Včasih pa tudi ze-
ham,« prizna.
N. K.
Pridno delamo (Gregor Korošec, 2. razred. Stranice)
Atka vam kliče: NASVIDENJE
Tudi za Atko je napočil čas počitnic. Deset mesecev
vam je nastavljala zanke in uganke in prav vse ste
razvozljali. Atka pravi, da se bo prihodnje leto še bolj
potrudila, zdaj pa mora zajeti malo zraka in si spočiti.
Septembra se spet vrne!
Dolguje pa vam seveda še rešitev iz številke pred
štirinajstimi dnevi. Saj ni bilo težko zložiti vse pome-
šane črke. Geslo uganke je bilo ATKA, ki ste ga dobili
tako, da ste odkrii Vrtiljakovo srečanje. Še zadnjo
nagrado v tem šolskem letu dobi:
Kristina Korže. Osnovna šola Blaža Kocena 3.
razred, 63232 Ponikva
25. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 23
Konec minulega tedna
K bil v mestu ob Savinji
izredno pester. Končal se
je turistični teden, pa tudi
junaki naše rubrike si niso
mogli kaj, da ga ne bi
»obogatili« po svoje, s fol-
klorno-nekulturnimi toč-
kami in drugimi incidenti.
• Milenko O. iz Babnega
je imel v petek izredno na-
porno turnejo po celjskih
gostilnah. Očitno ogorčen
nad njihovim zapiralnim
časom je opolnoči uprizoril
uničevalski pohod po Mari-
borski cesti, kjer je razbil
prometni znak in neko
izložbo. Mihčniki so ga
kmalu izsledili in napisali
kazensko ovadbo.
. • V nedeljskih večernih
urah so možje postave v Zi-
danškovi ulici odkrili ne-
gibno moško telo, iz katere-
ga so uhajali alkoholni hla-
pi. Iz osebnih dokumentov
je bilo moč razbrati, da je
telo last Josipa C. Ko so ga
hoteli popisati, pa je nena-
doma oživel in se začel upi-
rati. Od nekod se je vzel tu-
di njegov brat Drago C. in
začel odrivati miličnike.
Obvladali so ju in ju pridr-
žali do iztreznitve.
• Da ljubezen premagu-
je tudi regijske plotove, je v
nedeljo zvečer dokazal Pri-
mož A. iz Loke pri Tržiču.
Sredi noči je prišel vasovat
k eni od stanovalk doma
učencev ob Ljubljanski ce-
sti. Ker ga niso spustili no-
ter, je napadel vzgojiteljico.
Vroča čustva do dijakinje
in vzgojiteljice je ohladil v
prostorih za iztreznitev . . .
Nagrada miličnikovi budnosti
Napadalni vlomilec je v priporu. Nagrajeni Pelrovič
Vlomilec v osebne avto-
mobile, ki je celjskim milič-
nikom in ostalim delavcev
UNZ povzročil precej sivih
las, se je končno znašel tam,
kjer mu je mesto. Za zdaj je
sicer v priporu, vendar bo
gotovo kmalu prišel pred
sodnike, ki mu bodo priso-
dili primerno kazen. Za to,
da bo Hašima Haliloviča
doletela zaslužena kazen pa
gre velika zahvala samoini-
ciativnosti in požrtvoval-
nosti 39-letnega miličnika
pri inšpektoratu milice Ce-
lje Slobodanu Petroviču. Ta
je dokazal, da za miličnike
ni časa, ko ne bi bili v služ-
bi, pa tudi, da se s potrpež-
ljivostjo marsikaj doseže.
Miličnik Petrovič je 18.
aprila v zgodnjih urah kar
precej časa opazoval neznan-
ca, ki se je smukal okoli par-
kiranih avtomobilov v Tkal-
ski ulici v Celju. Dobro je
vedel, da jim vlomilec v
osebne avtomobile že nekaj
časa povzroča precej težav:
vlomi in izgine. Na uho mu
je tudi prišlo, naj bi taka dela
opravljal možakar z diplo-
matskim kovčkom. In ta, ki
si je ogledoval osebna vozila
v Tkalski ulici, gaje imel. Ko
je opazil, da je odprl enega
izmed avtomobilov, seje od-
ločil za akcijo.
Prišel je k njemu in ga ho-
tel prijeti, vendar se je tedaj
izkazalo, da ima opravka s
prevejanim storilcem, ki se
zna tudi dobro braniti. Z di-
plomatskim kovčkom je tol-
kel po miličniku, s svetilko,
ki jo je imel v drugi roki, mu
je svetil v obraz.
»Precejkrat me je s torbo
udaril po glavi, med oboje-
stranskim udarcem z nogo
pa mi je tudi močno poško-
doval nogo. Ko mi je s torbo
razbil arkado, mu je uspelo
pobegniti«, se tega obračuna
spominja Slobodan Pe-
trovič.
Za ubežnega vlomilca je
bila usodna še ena previd-
nost miličnika: še preden se
je lotil vlomilca, je poprosil
sosednjega občana, naj po-
kliče pomoč. Tako je bil tudi
vlomilčev beg kratek. In
medtem ko so Petroviču v
bolnišnici krpali arkado in
omavčili nogo, so se ostali že
seznanjali z osebnostjo in de-
javnostjo vlomilca.
Izkazalo se je, da so prijeli
26-letnega Hašima Halilovi-
ča, ki je začasno stanoval v
Ljubljani. Od tam se je z av-
tobusom ali vlakom vozil v
Celje, vlamljal v osebne av-
tomobile, nato pa se spet hi-
tro z ukradenimi stvarmi
vračal v Ljubljano. Ukrade-
ne stvari (v večini vrednejše
tehnične predmete) je hitro
preprodaja!. Ugotovili so, da
je samo v Celju vlomil v 30
osebnih avtomobilov in od-
nesel precej stvari. Vendar
pa njegova dejavnost ni se-
gala le na celjsko območje,
ampak je utemeljeno osum-
ljen, da je zagrešil podobna
kazniva dejanja tudi širom
Jugoslavije.
Vodstvo UNZ Celje je
predlagalo, da požrtvovalne-
mu miličniku Slobodanu Pe-
troviču podeli republiški se-
kretar za notranje zadeve po-
sebno nagrado. Janez Paul,
načelnik UNZ Celje, pa mu
je za to dejanje čestital na
zadnji tiskovni konferenci
tudi vpričo novinarjev.
(F. K.)
Slobodan Petrovič: hra-
brost in samoiniciativnost
- uspešnosti
Ljudje se ne dajo
Ko smo doslej že večkrat
pisali o tatvinah, o slabo va-
rovanih stvareh, smo pogo-
sto zapisali: za osebno lastni-
no ljudje še poskrbijo, za
družbeno pa jim je malo
mar. Zdaj že to ne drži več.
Na zadnji tiskovni konferen-
ci na UNZ Celje, so novinar-
jem namreč povedali, da
imajo občani slab odnos tudi
do osebne lastnine. Pri tem
ne zaležjo mnoga opozorila
delavcev organov za notra-
nje zadeve, očitno pa tudi ne
»opozorilni« primeri o veli-
kih tatvinah in pogosto
ogromni škodi, ki jih objav-
ljamo tudi po časnikih.
Odklenjena stanovanja,
slabe ključavnice, nezakle-
njeni avtomobili, dragoceni
predmeti po avtomobilih,
denarnice v zadnjih žepih ali
na vrhu nakupovalnih torbic
- vse to privablja storilce.
Morda je taka malomarnost
kdaj tudi vzrok, da se kdo za
kaznivo dejanje res tudi od-
loči; po tistem starem pravi-
lu, da priložnost dela tatu.
Občani so vse manj pazljivi -
na to pa so zelo pazljivi sto-
rilci kaznivih dejanj.
Pogosto nam tako sploh ni
treba hvaliti storilcev, kako
so »iznajdljivi« - saj jim po-
samezniki dejanja lajšajo z
odklenjenimi vrati ah okni.
V stanovanjih pa jih čaka
slabo shranjena zlatnina, di-
narji ali devize. Kako lahko-
miselno nekateri hranijo ta-
ko vredne stvari, kaže tudi
primer iz samega Celja, kjer
je storilec iz stanovanja od-
nesel dinarjev in deviz kar za
10 milijonov (novih seveda)
dinarjev.
Ob tem je morda že skoraj
smešno, da imajo nekateri
vredne stvari shranjene ta-
ko, da še sami pozno opazijo,
da jim je kaj zmanjkalo. Prav
tako pozno javljanje vlomov
in tatvin pa povzroča veliko
preglavic delavcem organov
za notranje zadeve, da odkri-
jejo storilce. Hitro obvestilo
je še posebno pomembno, če
želimo preprečiti preprodajo
stvari.
Čudno: pravimo, da nam
je vse teže, varnostna kultu-
ra pa še tako šepa!
(F. K.)
Bolnišnico je zanetil ogorek
škodo pri požaru ocenili na 290 milijonov din
Po dolgotrajnih in temelji-
tih pregledih pogorišča in po-
tem ko so izprašali tudi veli-
ko ljudi, lahko končno le zapi-
šemo vzrok za velik požar v
novem delu celjske bolniš-
nice.
Goreti je začelo zaradi malo-
marno odvrženega cigaretnega
ogorka. Odvrgel ga je eden iz-
med 24 delavcev, ki so tedaj
delali v teh prostorih. Stokov-
njakom seveda ni uspelo ugo-
toviti, kateri izmed delavcev je
ravnal tako malomarno. Mož-
no je celo, da delavec niti sam
ne ve, daje njegov ogorek pov-
zročil za 290 milijonov dinarjev
materialne škode. Ta velik po-
žar pa je gotovo resno opozori-
lo vsem, da preprečijo kajenje
v takih prostorih. Ogenj je na-
mreč izbruhnil v lesenih im-
proviziranih garderobnih bara-
kah, kjer je bilo tudi veliko lah-
ko vnetljivih snovi.
Močan ogenj je na srečo le
delno ogrozil nosilnost tega
novega dela celjske bolnišnice
(v njem na srečo ni bilo še ni-
kakršne opreme, bilo pa je pre-
cej raznega materiala delovnih
organizacij, ki so opravljala de-
la). Strokovnjaki Zavoda za ra-
ziskavo materiala in konstruk-
cij iz Ljubljane so ugotovili, da
bo treba zamenjati le nekaj je-
klenih konstrukcijskih ele-
mentov, ki so se zaradi vročine
preveč pregreli; predvsem
tam, kjer je bilo žarišče požara
(kjer so goreli kabli). Ponekod
je sicer tudi nastalo razslojeva-
nje betona oziroma armirano-
betonskih konstrukcij, vendar
tega ne bo treba rušiti. S po-
sebnim postopkom bo namreč
mogoče vse te dele ustrezno
utrditi.
(F. K.)
Umrl po treh dneh
Tri dni po prometni nesreči v Celju je v bolnišnici
umrl 43 letni FRANC ŠKET iz Celja. Sket je bil sopot-
nik v osebnem avtomobilu, ki ga jo izpod podvoza pri
pošti pripeljal MILAN LEVEČ, 33, iz Začreta. Pozno
ponoči so bile luči na semaforju ugasnjene in Leveč je
zapeljal na Cankarjevo ulico v trenutku, ko je po
Aškerčevi pripeljal tovornjak s priklopnikom JANKO
ŠANTL, 30, iz Celja. Tovornjak je udaril v desni bok
avtomobila in pri tem hudo ranil Šketa, ki je zaradi
poškodb umrl.
Neprevidno čez železniški prehod
Na nezavarovan železniški prehod, na ravnem delu
cestišča pri kampu v Sodni vasi, je zapeljala voznica
osebnega avtomobila SLAVICA ZIDARIC, 55, iz
Krškega. Takrat je iz smeri Kumrovca pripeljal potni-
ški vlak, ki je zadel avtomobil. Zidaričeva je na kraju
nesreče umrla, lažje pa so ranjene tri sopotnice v'nje-
nem vozilu.
Zavod športno-rekreacijski
C6nt6r
»GOLOVEC«, p.o. CELJE
Komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge
Referent za stike z javnostjo, EP in
sejma »Vse za otroka«
POGOJI: VI. stopnja strokovne izobrazbe družbo-
slovne smeri; 3 leta delovnih izkušenj;
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim
delom.
Stanovanja ni.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite v 8. dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate
bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem
zbiranju prijav.
kovlnotehna
TOZD VELEPRODAJA
Delavski svet
razpisuje dela in naloge individualnega
poslovodnega organa
DIREKTORJA TOZD
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva-
ti še naslednje:
-	da imajo VII. stopnjo strokovne izobrazbe eko-
nomske, tehnične, pravne ali upravne smeri
-	da imajo 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih
in nalogah v enaki ali sorodni dejavnosti
-	da so usposobljeni za vodenje, organiziranje in
razvijanje delovnega procesa
-	da izpolnjujejo ostale pogoje določene v Družbe-
nem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske
politike v občini Celje
-	da predloži koncept o načinu realizacije razvojne-
ga programa temeljne organizacije z opredelitvijo
lastne vloge pri njegovi realizaciji.
Dela in naloge razpisujemo za dobo 4 let.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, naj pošljejo
ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15
dneh po objavi na naslov: Kovinotehna Celje, Mari-
borska c. 7, Kadrovski oddelek (za razpisno komisijo
TOZD VP).
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
KURJAČ
Pogoji:
-	poklicna šola strojne ali elektro smeri
-	6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
-	opravljen izpit za kurjača visokotlačnih naprav
-	3 mesece poskusnega dela
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objav-
ljenih del in nalog, naj pisne vloge z dokazili o
.izpolnjevanju pogojev pošljejo v 10 dneh po objavi
na naslov: Kovinotehna Celje, Mariborska c. 7, Ka-
drovski oddelek.
Razmah športnih iger
v konjiški občini priljubljen delavski šport
Delavske .športne igre so
prav gotovo ena najpriljub-
Ijenejših oblik rekreacije in
najstarejša prireditev s šport-
no vsebino v konjiški občini.
Letos so pripravili že 24. de-
lavsko športne igre, začetki
prvih tekmovanj pa segajo ce-
lo v leto 1959, ko je občinski
sindikalni svet organiziral
sindikalno prvenstvo v nogo-
metu.
Pravi razmah teh iger se je
začel leta 1965 in sicer na po-
budo delovne organizacije Ko-
nus, ki je bila tudi organizator
sindikalnih športnih iger. Te
so se kasneje preimenovale v
delavsko športne igre. Prvih
tekmovanj v košarki, nogome-
tu, odbojki, rokometu, strelja-
nju in šahu so se udeležile eki-
pe družbenih služb, Kostroja,
Lipa, Prosvete in Uniorja, naj-
več uspeha pa so imeli pred-
stavniki Konusa. V vseh šestih
panogah je bilo tekmovanje li-
gaško, nastopilo pa je okoli 350
športnikov. Leta 1971 je dobil
Konus za pet zaporednih zmag
pokal v trajno last. Kasneje so
se v igre začele vključevati še
ostale delovne organizacije ko-
njiške občine.
Po prvih začetkih sta se or-
ganizacijskega dela lotila ob-
činski sindikalni svet in zveza
telesnokulturnih organizacij.
Od začetnih šestih panog se je
število povečalo na sedanjih
petnajst. Moški in ženske tek-
mujejo v atletskem mnogobo-
ju, kegljanju, kolesarstvu, ko-
šarki, krosu, namiznem tenisu.
odbojki, plavanju, streljanju in
tenisu. Mali nogomet, šah in
vlečenje vrvi so namenjeni izk-
ljučno moškim, ženska disci-
plina pa je pikado.
Na zadnjih delavskih šport-
nih igrah je sodelovalo 23 de-
lovnih organizacij (21 moških
in 11 ženskih ekip) s približno
700 tekmovalci. Igre so visoko
raven priljubljenosti dosegle
tudi zato, ker je bil spretno se-
stavljen koledar prireditev. Le-
te se vrstijo od februaija do
oktobra. Problemi se pojavlja-
jo pri udeležbi v posameznih
panogah. Medtem, ko je veliko
zanimanje za smučanje, pa se
atletskega mnogoboja udeleži
le peščica najbolj navdušenih
športnikov.
In kako delavsko športne
igre v konjiški občini finacira-
jo? Veseli so, da posebnih pro-
blemov ni. 27 odstotkov pri-
speva pokrovitelj iger, 24
ZTKO, 9 sindikat, preostalih
40 odstotkov pa je razdeljenih
na posamezne delovne organi-
zacije. Igre finančno omogoča
25 različnih soorganizatorjev,
pokrovitelji pa so vsako leto
drugi, torej tisti, ki pride po
določenem vrstnem redu na
vrsto. Za normalni potek tek-
movanj skrbi posebna komisi-
ja, ki ji pomagajo tudi delavci
posameznih strokovnih služb
pri telesnokulturni zvezi.
Po kvaliteti je bil na zadnjih
delavsko športnih igrah med
moškimi najuspešnejši Konus
pred Unioijem in Obrtniki,
med ženskami pa znova Konus
pred Lipom in Unioijem. Tudi
po množičnosti (udeležbe na
DIŠ in oplotniškem kolesar-
skem maratonu, interna tek-
movanja, sodelovanja v občin-
skih prvenstvenih ligah itd.) je
tako v moški kot ženski kon-
kurenci najboljši Konus.
Razveseljivo je, da se v zad-
njem času situacija izboljšuje,
saj so tudi doslej neatraktivne
discipline vse bolje zasedene.
TONE VRABL
Konus je v konjiški občini
trenutno najboljši na področ-
ju športne rekreacije. To je
zasluga ne samo športnega
animatorja, ampak velike
skupine ljudi, ki so predani
tej dejavnosti. Izbor najbolj-
šega športnika, številna inter-
na tekmovanja, ki sp osnova
za sestavo ekip za DŠI in dru-
ge akcije so temelj njihovega
dela. Vse to daje športni re-
kreaciji novo širino. Primer
Konusa je lahko tudi drugi za
vzgled, kajti interna prven-
stva s sto in več nastopajoči-
mi (107 smučarjev in 121 keg-
Ijačev) niso mačji kašelj. To-
da tudi drugi nočejo zaostaja-
ti. Tako je tudi prav, kajti
družabnost, sprostitev po de-
lovnih obveznostih in kanček
tekmovalne vneme je pravš-
nji recept za vsebinski pomen
ne samo športa in rekreacije,
temveč tudi DŠI.
20GA JE OKROGIA
Republška liga: končano je prvenstvo v katerem so
nastopale tudi tri ekipe s celjskega območja.
Zanimivo je, da se je n^bolje uvrstila ekipa Ekroja iz
Mozirja, ki je v takšni konkurenci zaigrala prvič. V zad-
njem kolu je doma visoko, s 6:1 premagala Kovinarja iz
Maribora in osvojila odlično šesto mesto. Velenjski Rudar
je v zadnjem kolu doma z 1:0 premagal Domžale ter osvojil
sedmo mesto, Ingrad Kladivar pa si je na Skalni kleti za
slovo privoščil poraz z Ljubljano 1:2 in pristal na devetem
mestu. Kratko in jedrnato zapisano: Elkroj je dosegel več,
kot je načrtoval pred startom. Rudar in Ingrad Kladivar pa
imata že nekaj let velike želje, pa žal malo končnega
uspeha. To znova potrjuje, da je govoriti in si nek^ želeti
lahko, izpolniti na igrišču pa te^e. Morda pa bo prihodnje
leto bolje?
Lestvica:
1. Integral Ohmpija	26 20 6 O 64:4 46
6.	Elkroj	26 9 7 10 36:37 25
7.	Rudar	26 9 7 10 30:36 25
9. Ingrad Kladivar 26 7 8 11 32:42 22
Papirničarju Radeče se kot medobčinskemu prvaku ni
uspelo uvrstiti v nadaljnje kolo kvalifikacij za vstop v
republiško območno ligo vzhod. Prvo tekmo doma so
igrali neodločeno 2:2 s Pohorjem iz Ruš, v gosteh pa
gladko izgubili s 3:0.
TV
Republiški
rekord Helene
Lavrinc
Na Reki je bil že 41. dvoboj
republiških strelskih repre-
zentanc Hrvaške in Slovenije,
ki so ga s 3:2 dobili domačini.
Med članicami s standardno
MK pištolo je bila znova odlič-
na Helena Lavrinc iz Rečice
pri Laškem, ki je osvojila dru-
go mesto s 582 krogi, kar je za
deset krogov izboljšan njen re-
publiški rekord.
Začetna teniška šola
Teniški klub Zlatarne Celje
bo pod vodstvom šestih trener-
jev pripravil od 26. junija do 5.
julija začetno teniško šolo na
igriščih športno rekreacijskega
centra Golovec. Šola bo po na-
slednjih skupinah: od 6 do 12,
12-18, 18-35 in od 35 let dalje.
Teniška šola bo trajala 12 ur, pri-
javnina je za različne kategorije
različna, potrebna pa je lastna
oprema z dresom in loparjem.
Vitova uspešna rokometna leta
Vito Selčan že trinajst let
uspešno brani barve celjske-
ga rokometnega kluba. Sim-
patije obiskovalcev rokomet-
nih tekem si je v teh letih pri-
dobil z dobro igro, z borbe-
nostjo in športnim vedenjem.
Z rokometom se je pričel
resno ukvarjati že v 6. razredu
osnovne šole. Takrat je tudi
plaval in igral vaterpolo. Ko pa
so se pojavili uspehi, ki jih je
pričel dosegati z mladinsko ro-
kometno ekipo, je vodnim
športom dokončno obrnil
hrbet.
Če primerjamo njegove prve
rokometne korake v članski
ekipi z začetki današnjih mla-
dih rokometašev, je vidna pre-
cejšnja razlika. »Leta 1979 sem
pričel igrati v prvi ekipi, ki je
takrat izpadla iz I. ZRL. V eki-
pi sem bil najmlajši, zato sem
večji del prvenstva sedel na
klopi. To je bilo koristno, saj
sem bil takrat še premlad, da
bi nastopal v prvi postavi,
kljub vsemu pa sem si tako
pridobival izkušnje. Po odho-
du nekaterih igralcev sem na-
slednje .leto zaigral v prvi po-
stavi. Trener Miškovič mi je s
strogim odnosom zelo veliko
pomagal na moji bodoči roko-
metni poti. Dvakrat smo zapo-
vrstjo osvojili 1. mesto v II.
ZRL, vendar smo v kvalifika-
cijah obakrat izgubili, zaradi
česar so igralci pričeli odhajati
drugam, kjer so bili tudi boljši
finančni pogoji. Za eno sezono
nam je kasneje uspel povratek
v I. ZRL, vendar ker se ka-
drovsko nismo okrepili, starta-
li pa smo celo z oslabljeno eki-
po, smo iz lige po eni sezoni
izpadli. Trudi kasneje ni bilo
denarja za nove igralce, zato
smo iz sezone v sezono nasto-
pali z vedno slabšo ekipo,« se
je razgovoril Vito Selčan.
Daje bil zelo obetaven šport-
nik dokazuje podatek, da se je
uvrstil v vse republiške repre-
zentance, leta 1983 pa je celo
zastopal barve mladinske ju-
goslovanske reprezentance na
SP na Finskem. Ponudb za
prestop k drugim klubom mu
ni manjkalo, toda Vito je ostal
zvest Celju. »Vsako leto sem
upal, da bomo prišli v I. ZRL,
zato sem vedno odlašal. Enako
je bilo lani, ko sem dobil zelo
konkretno ponudbo iz Zagre-
ba, pa se nisem odločil za
odhod.«
Letošnja sezona je bila zanj
nesrečna, saj se je že v 3. kolu
hudo poškodoval. »Imel sem
pretrgano prednjo križno vez v
kolenu in raztrgan meniskus.
Šele po prvi operaciji (artro-
skopija) je dr. Vengust ugoto-
vil, da imam poleg poškodova-
nega meniskusa še pretrgano
vez. Ker ni bilo na zalogi umet-
ne sintetične vezi, jo je bilo po-
trebno priskrbeti iz ZRN. Ker
zdravstvo nima denarja za na-
kup te vezi, je padlo breme na
moja ramena oz. na klub. Vez,
ki stane okoli 1300 ameriških
dolarjev, sem s pomočjo kluba
po dveh mesecih dobil. Takoj
sem bil operiran, vez so mi
vstavili in odstranili del meni-
skusa. Po okrevanju na Dobrni
sem pričel postopoma trenira-
ti, čeprav mi zdravnik tega še
ni priporočal. Želja po vrnitvi
na igrišče pa je bila močnejša.
Res, da meje sedaj strah, da se
mi ne bi poškodba poslabšala,
predvsem zato, ker treniram
brez posebnega ščitnika, oja-
čanega s kovino, ki pa ga ne
morem dobiti, ker stane okoli
1200 mark.«
Od športa se v Celju ne da
obogateti. Še živeti ne. Tega se
je Vito že kmalu zavedal. »Za-
poslen sem v Razvojnem cen-
tru, tozd Projektiva. Tam so mi
vedno stali ob strani, posebej
takrat, ko sem imel reprezen-
tančne obveznosti, pa tekme s
klubom .. . Situacija pa se tudi
pri nas zaostruje. V klubu so
mi lani obljubili, da mi bodo
poiskali boljše delovno mesto.
To je bil tudi eden izmed razlo-
gov, zakaj sem zavrnil ponud-
bo Zagrebčanov za prestop.
Čeprav mi v klubu službo ob-
ljubljajo že od januarja 1986,
pa vse do danes v zvezi s tem
niso še nič ukrenili. Tudi v tem
vidim razlog, zakaj nekateri
igralci odhajajo iz kluba. Do-
volj sem star, da si moram s
službo zagotoviti življenjsko
eksistenco, saj si nisem v Celju
nikoli obetal, da si jo bom za-
gotovil z rokometom. »Tudi ta-
ko kritično razmišlja Vito, ven-
dar takoj nato doda: »Za pri-
hodnjo sezono sem že dobil
ponudbe drugih klubov, ki jih
zanima tudi kako okrevam,
vendar mislim, da bom kot za-
veden Celjan ostal v Celju. Če
bi prihodnjo sezono ostala ta
ekipa skup^ in ob morebitni
okrepitvi, bi lahko štartali na
prvo mesto. Po izkušnjah iz
preteklih let pa se bojim, da bo
vse ostalo tako kot v preteklo-
sti. Če se v Celju ne bomo
končno odločili za prioritetne
športe, se bo zopet potrdil pre-
govor: Malo danarja-malo mu-
zike.*
NATAŠA GERKEŠ
Čehoslovaški
rokometaši v Celju
v Celju so bili rokometaši ve-
terani iz Tatrana na Čehoslova-
škem, ki so se pomerili z doma-
čim Trim tearaom in izgubili
23:29. Najboljši strelec pri doma-
činih je bil Vlado Bojovič, ki je
dal kar 12 golov. Zanimivo sreča-
nje starih rokometnih mojstrov
sta sodila Hlačar in Dorn, oba iz
Celja.
NA KRATKO
Kegljavke EMO
državne prvakinje
V Sarajevu se je končalo dr-
žavno ekipno žensko prvenstvo
v kegljanju. Velik uspeh so do-
segle kegljavke EMO Celje, ki
so osvojile prvo mesto in naslov
državnih prvakinj. To pomeni,
da bodo v naslendji sezoni nasto-
pale tudi v mednarodni areni. Pr-
vo mesto so osvojile z enajstimi
keglji prednosti pred Poštarjem
iz Splita.
Moški so imeli zadnji nastop za
državno prvenstvo v Zagrebu,
kjer so osvojili deveto mesto, kar
je za njihove trenutne sposobno-
sti lep uspeh.
Rozman najhitrejši v
JLA
V Splitu je bilo 39. športno pr-
venstvo vojno pomorskega ob-
močja. Nastopil je tudi nekdanji
član AD Kovinotehna Kladivar
Stane Rozman, ki sicer nastopa
zdaj za AK Koper. Ker služi voja-
ški rok, se je udeležil vojaškega ■
tekmovanja in zmagal v teku na
5000 m z novim vojaškim rekor-
dom, ki je kar za 40 sekund bolje
od prejšnjega.
Skakalci v Ljubljani
V Smučarskem centru Mostec
pri Ljubljani so pripravili med-
narodno tekmovanje v smučar-
skih skokih na plastični skakal-
nici. Lep uspeh so dosegli tudi
tekmovalci s celjskega območja.
Med člani sta Braslovčana Mat-
jaž in Janez Debelak osvojila pr-
vo oz. tretje mesto, med mlajšimi
mladinci je bil Pogorelčnik drugi
in med starejšimi Pušnik (oba T.
Velenje) šesti.
Športno srečanje
delavcev uprav za
družbene prihodke
Upravi za družbene prihodke
občin Šmarje in Šentjur sta pri-
pravili 6. srečanje teh delavcev
širšega celjskega območja. Na-
stopilo je 11 ekip, ki so se pome-
rile ženske v odbojki, moški in
ženske v streljanju in kegljanju
ter mešane ekipe še v vlečenju
vrvi. Najuspešnejši so bili Celja-
ni, ki so osvojili prehodni pokal,
za njimi pa so se uvrstili Krško,
Brežice, Žalec, T. Velenje itd.
Sindikalni rokomet
Končan je spomladanski del
sindikalnega prvenstva v roko-
metu v Celju. Prijavljenih je bilo
10 ekip, vendar se jih je zaradi
izključitve uvrstilo samo sedem.
Vodi Libela pred Aerom, Kovi-
notehno, EMO, Mlekarno, Cin-
karno in Ingradom. V zadnjem
kolu je prišlo tudi do nešportne-
ga izpada Andreja Pečovnika na
tekmi EMO - Cinkarna, zato je
do nadaljnjega suspendiranin ni-
ma pravice igranja na rokomet-
nih tekmah v okviru ZTKO
Celje.
EMO prvak v
balinanju
V občinski ligi nastopa sedem
balinarskih ekip. Po spomla-
danskern delu vodi EMO pred
Žično, Železarno, Klimo, Kovi-
notehno. Obnovo in Gradisom. S
tekmovanjem bodo nadaljevali
jeseni.
KOMENTIRAMO
Nove zmede v celjskem športu
Tono Goršič je med kandidati za novega trenerja
člana pive zvezne lige Dinos Slovan iz Ljubljane. Z
njim naj bi odšla tudi Jeršič in Banfro. Res pa je, da se
je že vrnil Anderluh, dela v Aeru in stanuje v garsonjeri
v Celju.
Hokejisti Cinkarne Celje so imeli po osvojitvi prvega
mesta v medrepubliški ligi velike apetite po nastopu v
zvezni ligi. Žal pa jih je nenapovedano in nepričako-
vano zapustil trener Zenon Hajduda in se preselil na
boljše finančne pogoje v beograjsko Crveno Zvezdo.
Po zadnjih informacijah bodo menda poljski igralci
ostali v Celju, celotno ekipo pa naj bi vodil tudi poljski
trener, vendar neke mladinske selekcije. Eden izmed
članov hokejske ekipe Cinkarne Celje je bil ob tem
presenečen, zaskrbljen in dodal, da se bo tr eba znova
privaditi na novo »roko«.
Tretja zmeda je v celjskem plavalnem klubu Klima
Neptun, kjer ni več tistih pravih, vidnih uspehov, kot
smo jih bili navajeni v zadnjih sezonah. Ali je za to
kriva zamenjava generacij ali odsotnost pi-\'^ega tre-
nerja?
Očitno še vedno nismo našli odgovora, kaj v Celju
želimo in hočemo, ob tem pa zaradi različnih interesov
posameznikov in klubov delimo d''nar, sile in moč. Do
kdaj in kdo bo temu kaosu naredil konec?
TONE VRABL
Lep uspeh rokometašev Trim teama
Po uspešnem nastopu na turnirju veteranov v Mariboru, ko so zmagali in osvojili
»Majoliko« nagrado mariborskih veteranov v rokometu, so igralci Trim teama iz Celja odšli
na veliki rokometni turnir veteranov na Čehoslovaško.
V	Litovelu so med desetimi moštvi osvojili odlično tretje mesto, potem ko so premagali v
finalu za tretje mesto ekipo Novega Jičina 10:9. Predhodno pa so v svoji skupini premagali
Budmericu 12:6, Sokola iz Kostelca 14:7 in Uničov 13:6, izgubili pa proti Baniku iz Ostrave
8:12. Zmagovalec turnirja pa je bila ekipa Olomouca.
V	celjski ekipi so odlično zaigrali Metličar, Možic, Mravlje, Ivezič in Vlado Bojovič, ki je
bil najboljši strelec. Na posnetku celjska ekipa Trim teama po turnirju v Litovelu.
J. KUZMA
25. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 25
Merxove športne igre
v Celju so bile 7. športne igre delavcev SOZD Merx, kjer je nastopilo blizu 1000 delavcev
iz 16 delovnih organizacij, pomerili pa so se moški v desetih in ženske v sedmih športnih
panogah. Pri ženskah je zmagal Blagovni center pred Tkanino in Potrošnikom, pri moških
pa so bili najboljši predstavniki Tkanine pred Blagovnim centrom in MBI. Na posnetku ena
najatraktivnejših disciplin - vlečenje vrvi.	Foto: EDI MASNEC
Jože Tanifo za
knjigo rekordov
Trenutno najbolj znani ju-
goslovanski plavalni marato-
nec Jože Tanko se že dalj časa
pripravlja na nov podvig, ki
naj bi ga ob uspelem poskusu
za vedno popeljal tudi v knji-
go neobičajnih svetovnih re-
kordov.
Če bo vreme ugodno, bo s
posebej pripravljeno ekipo po-
skušal 6. in 7. avgusta v enem
zamahu preplavati kar 130 ki-
lometrov. V vodi bo predvido-
ma 45 ur brez spanja.
»Startal bom v Kopru, če-
prav smo prej načrtovali Piran.
Vodna pot me bo vodila mimo
Gradeža do Benetk oz. trga
sv. Marka. Plavati bom začel
zjutraj ob šesti uri, zaključil pa
7. avgusta okoli polnoči. Treni-
ram vsak drugi dan po dva-
krat, vesel pa sem, da mi je
tokrat moja delovna organiza-
cija Kovinotehna posebej pri-
skočila na pomoč.«
V spremljajoči ekipi bo šest
različnih plovil ter okoli 40 lju-
di, med njimi tudi zdravnika
Velikanja in Vuga, dve medi-
cinski sestri, potapljači-var-
nostniki, glavni navigator pa
bo Mano Fafangel z bratom
Lucio. Žal še ne ve za trenerja,
ki bo imel čas, da ga bo sprem-
ljal pri njegovem doslej naj-
zahtevnejšem plavalnem pro-
jektu.
TV
Petdeset
nastopajočih
Na teniških ij^riščih v Žalcu je
teniški klub Žalec vzorno pri-
pravil regijsko tekmovanje pi-
onirjev in pionirk v tenisu. Na-
stopilo je 50 tekmovalcev. Pri pi-
onirjh do 12 let je zmagal Dober-
šek (Celje) pri pionirkah Radano-
vič (T. Velenje), pri pionirjih do
14 let Furlan in pri pionirkah Sa-
canov (oba Celje).
T.T.

Ali res potrebujemo toliko skakalnic?
Smučarski skakalni šport je bil še do nekaj let nazaj domena ljudi, ki so živeli na
Gorenjskem. V zadnjih letih pa so ti dobili že kar dobro konkurenco zlasti v mlajših
kategorijah na celjskem in koroškem območju. Tu so zlasti aktivni klubi Braslovče Andraž,
Titovo Velenje, Celje, Ljubno in Zbelovo, pa na koroškem koncu Mislinja in Ravne.
Zavedamo se, da morajo imeti tekmovalci najboljše pogoje za treninge. Vendar si ob tem
zastavljamo vprašanje, ali je tudi potrebno na majhnem področju toliko skakalnic, ki izredno
veliko stanejo, zlasti kasnejše vzdrževanje. Poglejmo nekaj primerov. V Titovem Velenju
dobivajo plastiko, prav tako obnavljajo žal prej ponesrečeno zgrajeno veliko skakalnico
(okoli 65 m), na Dobrovljah že gradijo 115 m, o večji skakalnici razmišljajo na Rogli pa tudi v
Šmartnem v Rožni dolini. To je samo nekaj skakalnic, za katere vemo, da so v gradnji oz. se
nanjo pripravljajo.
Za pripravo vsake skakalnice, zlasti v zimskem času, je potrebno veliko dela, sredstev in
volje ljudi. To se žal na našem območju na večjih objektih zgodi samo enkrat ah dvakrat v
sezoni. Če je to pametno, si odgovorite sami. Smo za razvoj smučarskih skokov pri nas,
vendar mislim, daje treba več racionalnosti, zlasti pri objektih, čeprav z določenim zneskom
sodeluje tudi planiški komite. Nisem pesimist, vendar kaj lahko se zgodi, da bomo čez leta
ostali brez pravih skakalcev, objekti pa bodo propadali. Zato bi bilo bolje sredstva združiti in
skakalnice popeljati tja, kjer je za to naš center z vsemi potrebnimi objekti. Manjše skakal-
nice naj bodo, veliko pretirane plastike in ogromnih objektov pa si vsaj v tem prostoru in
času ne umišljujmo, ker se to ne izplača.	TONE VRABL
Komisijska prodajalna BAZAR
-	sprejemamo
-	posredujemo
-	prodajamo
vse za šport, tehnično blago, otroško opremo. Odpr-
to vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 18., sobota od
9. do 12. ure.
Nataša Lenasi, Stara cesta 9, Ostrožno pri Celju
Se priporočamo!
Obiščite nas!
RAZPISNA KOMISIJA PRI
TOZD OŠ NADE CILENŠEK,
GRIŽE
na podlagi sklepa SVETA TOZD, z dne 9. 6. 1987
objavlja
javni razpis
o imenovanju
individualnega poslovodnega
organa
TOZD OSNOVNE ŠOLE NADE CILENŠEK, Griže
Kandidat za individualnega poslovodnega organa
TOZD mora, poleg splošnih pogojev, izpolnjevati še
naslednje:
-	da ima najmanj višjo izobrazbo pedagoške smeri,
-	da ima vsaj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizo-
braževalnem delu po opravljenem strokovnem iz-
pitu,
-	da je družbenopolitično aktiven,
-	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti za
uresničevanje smotrov in nalog TOZD.
Kandidati so dolžni k pisni vlogi predložiti dokazilo o
izpolnjevanju razpisnih pogojev.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave javnega raz-
pisa.
Delavec bo imenovan za dobo 4 let.
Pisne vloge s potrebnimi dokazili pošljite na naslov:
TOZD OSNOVNA ŠOLA »NADE CILENŠEK«, b. o.
63302 GR<ŽE - z oznako - »ZA RAZPISNO KOMI-
SIJO«.
Popularna skupina
Don Juan je v zadnjem
času zelo delovna. Ker so
se njeni hiti že nekoliko
izpeli, se je odločila pro-
dreti z novima skladba-
ma, ki so ju že posneli.
Ena nosi naslov Ona sa-
nja Pariz in je po besedah
ansambla namenjena
vsem tistim Jugoslova-
nom, ki ne vedo, kako bi s
svojo plačo preživeli vsaj
skromen dopust. Druga
njihova skladbica pa nosi
naslov Vem, čaka vas
mož. Dve skladbi so pos-
neli tudi za pevko Majdo
Arh, pevec Branko Jova-
novič pa pripravlja spet
novo kaseto NAJ NAJ. •
Ansambel Braneta Klav-
žarja si še ni dobro od-
dahnil od gostovanja v
Nurnbergu v ZRN, ko že
mora spet krepko popri-
jeti za delo. Do 6. julija
morajo posneti šest
skladb za novo kaseto, za
katero upajo, da bo kma-
lu izšla. To bo njihova
druga kaseta. • Peti festi-
val zimzelenih melodij bo
na Vranskem 4. julija. Go-
vorilo seje, da bo festival
prestavljen na jesen, ker
naj bi ljubljanska televizi-
ja zaradi velikih obvezno-
sti na Univerziadi ne
zmogla »pokriti« še tega
festivala. Ker pa se z do-
bro voljo da marsikaj na-
rediti, je navsezadnje
vendarle obveljalo, da fe-
stival bo.
Dejin čas šele prihaja
Deja Mušič je pa zares
»full šponasta«. Poleg te-
ga, da jo poznamo iz tele-
vizije, da nas njen glas
pozdravlja v radijski od-
daji Lestvica slovenskih
diskotek, je Deja še pevka,
bila je že tudi D. J. - skrat-
ka, zapisana je glasbi.
»Za vsak nastop se ved-
no dobro pripravim,« je po-
vedala. »Letos sem zelo ra-
da delala oddajo Lestvica
slovenskih diskotek. Štos
te oddaje je, da se D. J. iz
vse Slovenije javijo v to od-
dajo. Ker pa nekateri vrtijo
in vrtijo telefonsko številč-
nico in vsi ne dobijo zveze,
se klici vrstijo skozi odda-
jo, Folk, ki posluša to od-
dajo, se jezi, češ da ne mo-
rejo zaradi tega snemati
glasbe, ki jo vrtimo. Naša
dolžnost pa je, da vse te D.
J. sprejmemo v oddajo, saj
oni za to, da povedo, kaj se
bo v njihovi diskoteki do-
gajalo, tudi plačajo in ima-
jo pravico klicati,« se je
razgovorila Deja, ki je
izredno prijetna sogovor-
nica.
Deja se je ukvarjala tudi
s petjem, pravzaprav pre-
peva še danes. Ko beseda
nanese na petje, se Deja
kar razživi: »Prvenstveno
sem pevka, vse ostalo pri-
de zatem. Sama tudi im-
proviziram, znana sem po
tem, da se znajdem in hitro
naredim kaj dobrega. No
ja, za nekoga je to dobro, za
koga drugega pa tudi ne.
Še vedno prepevam pri
skupini De Gazellas. Na je-
sen pripravljamo ploščo,
odpravili pa se bomo tudi v
tujino, poleti pa bomo igra-
li na moiju, v Sutivanu na
Braču. In če bo koga zane-
slo tja, ga vabim, naj nas
pride poslušat. To pomeni,
da smo se zopet odločili, da
bomo igrali tudi glasbo za
ples in to dobro glasbo, ti-
sto, ki se posluša danes.«
Deja je ena izmed redkih
žensk, če ne že kar edina
Slovenka, ki je pred leti
sedla za mešalni pult v di-
skoteki in se je »šla« D.
Jevstvo. Kako pa je s tem
danes? »Še sedaj se občas-
no ukvarjam tudi s tem.
Moram pa reči, da se je za-
deva pričela nenavadno.
Biti danes ženska D. J. je
zelo nenavadno že zato, ker
je bila pred mano le še ena,
ki seje ukvarjala s tem. Pa
še ta je vrtela glasbo le po
pol ure, toliko, da je zame-
njala svojega fanta. Jaz pa
sem delala v diskoteki Su-
per Li. Prvič sem se pravz-
parav poizkusila v tem v
Super Flecku, ko sem bila
tam gostja. Videla sem, da
mi to kar znese. Obvladala
sem celotno zadevo, imela
pa sem svoj način. Meni ne
gre za to, da bi vrtela le
glasbo, temveč za to, da to
glasbo tudi predstavim in
jo pojem. To pri nas takrat,
pred dvema letoma, ni bilo
običajno. D. J. so bili obi-
čajno v svojih kabinah in
so rolali svojo muziko, lju-
dje pa niso vedeli za kaj
gre. Z Lestvico slovenskih
diskotek, ko smo pričeli
nastopati, pa smo nekako
navadili D. J., da so začeli
ljudem drugače predstav-
ljati glasbo, prišlo je do
preobrata. Ljudje danes ra-
di zahajajo v diskoteke, ker
se tam nekaj dogaja - ne
gre več le za glasbo, pijačo-
in to, da prideš ves zakajen
domov.«
Dejino življenje je pre-
pleteno z glasbo. Verjetno
pa v njej še ni »povedala«
vsega kar zmore in kar na-
črtuje! Takole pravi o načr-
tih za prihodnost: »Moje
življenje je sestavljeno iz
obiskov diskotek, radia in
TV. Moram pa reči, da sem
bolj radijski človek. Ko za-
gledam mikrofon, moram
kar govoriti. Televizija mi
je postranska zadeva. Vide-
ogodbo rada delam, ker mi
mladi pišejo, da jim je od-
daja všeč. Kljub temu je ra-
dio moja bodočnost. Tudi
kot pevka bom še nadalje-
vala in se bom potrudila,
da bom še naredila k^ iz
sebe. Moj čas torej šele pri-
haja in tudi tisti, ki del^o z
mano ali zame, še niso do-
volj izkoristili mojega
glasu.«
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	JA SAM ZA PLES - NOVI FOSILI	(7)
2.	HOLD ME NOW - JOHNNV LOGAN	(6)
3.	ROKERJI - ČUDEŽNA POLJA	(4)
4.	WITH OR VVITHOUT YOU - U2	(5)
5.	ROČK ME BABY - JOHNNV NASH	(9)
6.	SAMO NAM JE LJUBAV POTREBNA - BAJAGA	(6)
7.	NIKJER DOMA-VIKEND	(2)
8.	HI! HI! HI!-SANDRA	(8)
9.	I VVANNA DANCE WITH SOMEBODV - W. HUSTON	(1)
10. MOJA ŽENA - KOMPAS	(9)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	NAJINA PESEM - MAVRICA	(9)
2.	PRELEPA ROGAŠKA - ROGAŠKI INSTRUM. KVINTET	(4)
3.	PRIJATELJSTVO - KOGRAS	(8)
4.	SREČNO IN NASVIDENJE - AVSENIK	(6)
5.	ŽIVLJENJE JE VRTILJAK - MARELA	(5)
6.	LEPA JE SLOVENIJA - CELJSKI INSTRUM. KVINTET	(10)
7.	ŠTAJERSKA TI NAJLEPŠI MOJ KRAJ - PETRIČ	(4)
8.	KADAR V SAVINJSKI DOLINI HMELJ ZORI - DOVŽAN	(6)
9.	POJDI Z MENOJ V GORE - ZAJC	(4)
10. SAVINJSKI FLOSARJI - KLAVŽAR	(9)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_________________________________
izvajalec_______________________________
lestvica domačih melodij___________________
izvajalec____________________________
ime in priimek____________________________
naslov__________________ ___
Nagrajenca: Anja Čebular. Zadrže 17, Šmarje pri Jelšah
Branko Kos, Luče ob Savinji 82
Pišite na naslov: Novi tednil< - Radio Celje,
Trg V. i(ongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
26. STRAN - NOVI TEDNIK
25. JUNIJ 19S7{
Nihče ni več poslušal godca, ki je godrnjal, se jezil,
tožil o žeji in lakoti. Sam si je moral poiskati jedi in
pijače.
Minili sta dve uri.
Iz trdnjave so prijezdili Sloveni na nizkih tračanskih
vrancih. Za njimi je šla dolga vrsta natovorjenih konj.
Iztok je dal izprazniti ves tabor. Na konje so oprtali
orožje, ki gaje bila velika zaloga: oklepov, šlemov, sulic,
kopij, mečev, srelic in lokov, prač in svinčenega želoda.
Do petdeset konj so obremenili s plenom tako, da so se
šibili. Odgnali so s seboj tudi nekaj volov, da jim ni bilo
treba tovoriti na konje žita za hrano. Ko je odšel zadnji
tovor skozi vrata, je vrgel Iztok ogorek v kup sena in
odjezdil. Kmalu se je dvignil gost oblak dima iznad
strehe - prodrli so plameni, trdnjavica je gorela.
Iztok je odbral dva stara vojaka in tri ranjene, da so
gnali zaplenjeno živino. Sodil je, da je čisto varen pred
pogonom iz Bizanca. Sam z ostalimi vojaki pa je sklenil,
da poišče Tunjuša.
»I^dovan, ti ostaneš pri tovorih? Poglej, na volih
visijo polni mehovi.«
»Ne rečem, da bi se mi ne prilegla kaplja vina. Ker
greš nad Tunjuša, grem s teboj. Nočem biti brez deleža
ob smrti tega kravjerepnika!«
»Čast, čast!« so vzklikali vojaki Radovanu.
»Toda brez orožja si, očka!«
» Ukana je za deset mečev!«
»Torej naprej!«
Iztok je izpodbodel konjiča, na cesti seje dvignil prah,
tovori so zaostali.
Mehka trava je gorela v zahajajočem soncu. Sloveni so
prebrodili prostrane stepe na levo in na desno ob cesti.
Sledili so hunske konje. Toda sledovi so bili zmešani,
križali so se na sever in na jug.
»Ušel je, sentjavec!« je momljal Radovan poten in
truden. Iztok je odposlal po cesti pet vojakov, da so šli
tovornikom naproti. Sam pa je iskal prostora za preno-
čevanje. Gost hrastov gozdič blizu ceste ga je mikal.
Krenili so proti njemu. Zdelanim konjem so pustili
:)ovodce na vratovih. Nič niso govorili; trud in spanec
sta jih zmagovala. Le Radovan je satn sebi prepeval in
zibal z glavo. Štiri čutare sije bil obesil ob sedlo, ko so
.';li iz trdnjave. Sedi^ so bingljale prazne ob konju in zato
ie godec prepeval in pozabljal, da je truden.
»Tukajle,« je izpregovoril Iztok. »Trava v senci ni
požgana od sonca; lahko se napasejo vsi konji. Drv nam
da gozd, da si privoščimo vola.«
Vojaki so sneli noge iz stremenov, nekaj jih je že
poskočilo na tla.
V tem trenutku pa zahrešči Radovan s tako strašnim
glasom, daje vztrepetal mozeg po kosteh:
»Udri, Iztok, udri! Tunjuša!«
Izza hrastja je zavel rdeč plašč.
Radovan seje zvrnil kakor meh vina s konja v travo, v
Iztokovi roki je blisnil meč, nožnice vojakov so zarož-
ljale.
Tunjušev konj je obstal kakor vkopan. Iztokov se je
vzpel in zacepetal.
Srečalo se je dvoje strašnih pogledov z oči dveh ju-
nakov.
>> Umri!« je kriknil Iztok in pognal konja proti Hunu.
Toda Tunjušev konj je odskočil kakor mačka, zamah je
žvižgnil po zraku; preden se je okrenil Iztokov zadrv-
Ijeni konj, je sedel Tunjuš ritenski v sedlu in bežal
kričeč:
»Lok, lok, lok!«
Iz gošče so pomolili še štirje konji glave in sami od
sebe zdirjali za Tunjušem. Jezdeci so se vsi v diru na
sedlih izprevrgli, napeli loke in prožili v obraz preganja-
jočim Slovenom zastrupljene strelice. Iztok je napo
uvidel, da je pogon brezuspešen. Nizki in trudni konji bi
nikdar ne dosegli Hunov, Slovene pa lahko rani strelica
in za najmanjšo prasko - neizogibna smrt. Pridržal je
konja in z majhnim ščitom na komolcu prestrcgal stre-
lice, dokler so ga dosegale.
»Tudi tebi je ušel,« se je o^asil ves plah Radovan.
»Čemu si zakričal moje ime? Sodil bi bil, da smo
Bizantinci in brez strahu bi mi prišel pod meč. Naprej
vsi, tovorom naproti!«
Vso noč je gnal Iztok po cesti. Dovolil je samo kratek
odmor, da so napasli in napojili konje. Vedel je dobro,
če je blizu kje Hunov tobor, se vrne Tunjuš z vso konjico
in jih porazi. Zato je hotel priti do Donave brez počitka
še ponoči, dasi so konji poklekali od truda. Če bi se vrnil
Hun, bi slišal peketanje konj, v temi bi videl dolgo vrsto
na cesti, čul rožljanje natovorjenega orožja - in to ga
premoti, da si ne bo upal udariti nanje, ker bo sodil, da
je toliko vojakov, kakor konj.
Ob svitu seje zameglilo pred njimi.
»Donava,« je zamrmral Radovan.
»Je li še most čez vodo?«
»Ni ga! Pač pa so široki splavi in nekaj čolnov, s
katerimi se prevažajo Huni.«
»Torej na splave!«
»Konji poklekujejo!«
»Naprej! Kdor omaga, obleži!«
Padlo je deset konj, preden so prišli do reke. Zajezdili
so na splave, zasedli čolne in odrinili z nerodnimi vesli v
veletok.
Niso še dosegli levega brega, ko so se pojavile v s'tepi
črne, nemirne točke.
»Huni! Huni!« je šlo od ust do ust.
Sloveni so se naslonili z vso silo v vesla. Gnali so
brodove, da so se šibili dolgi drogovi v mišičavih rokah.
Pritisnili so v visoko trstje prav takrat, ko so Huni
obstali na desnem bregu.
Iztok je z mračnim čelom motril Tunjuševo krdelo.
Vedel je, da so Huni tako drzni in konji tako izbor ni, da
bi utegnili preplavati reko. In ni ga varala slutnja. Kakih
petnajst hunskih jezdecev je zatulilo čudno zategel krik
konjem v uhlje: v trenutku jim je oškropila reka z belimi
penami boke in zagrnila hrbte.
»Strelice!« je kriknil Iztok in skočil h konjem, ki so
bili oprtani z loki in puščicami. Pograbil je največji lok
in si vrgel težak tul na hrbet.
»Konje na suho!« je veleval kratko.
Zapodili so jih kar v vodo, da so štropotajoč in prhajoč
trli bičje ter plezali na breg. Ranjenci z obvezanimi
rokami so jih gnali od reke, glasno kričeč in udarjajoč z
bičem po trudnih živalih.
Vtem seje najdrznejši Hun toliko približal, da je Iztok
nameril puščico. Žvižgnil je zrak, jezdec je zakrilil z
rokami in izginil v valovih.
25. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 27
28. STRAN - NOVI TEDNIK
25. JUNIJ 19S7{
HORTIKULTURNI KOTIC^
Ureditev grobov (4)
Redkeje sta namen objekta in njegova oblika tako
tesno medsebojno povezana, kot je to pri grobu. Uredi-
tev groba je le tedaj smoter, če nevsiljivo in v skromni
izvedbi izraža komemorativnost, izkazuje spoštljiv
spomin, pieteto, skratka, ponazarja poduhovljen
odnos do pokojnih. Do tega pa lahko privedejo le
zasnove, ki se v naprej odpovedo pretiravanjem kakrš-
nekoli vrste, bodisi v izmerah narobnika. izbiri gra-
diva, bleščeči obdelavi, pretiran in neustrezni orna-
mentiki, rabi raznovrstnega gradiva ipd.
Pri oblikovanju groba je mimo njegovega namena
najbolj odločilna okoliščina njegova razmeroma
majhna površina. Zaradi tega grob ne prenese, razen v
izjemnih primerih, preveč poudarjenih posameznih
elementov, kar osebno velja za njegove gradbene dele,
nagrobnik in okvir. Ne samo po velikosti, temveč tudi
v gradivu mora nagrobnik ostati v mejah skromosti,
zadržanosti. Poudareno barvit kamen ali celo kombi-
nacija raznobarvnih gradiv sta tuja spominski izpoved-
nosti, ki naj bo lastna grobu. Enako bi lahko rekli za
bleščavo brušen marmor ali granit, za zlate črke in še
marsikaj podobnega. Kako docela drugače prevzame
obiskovalca preproščina kamnitih nagrobnikov na
mnogih vaških pokopališčih, kjer je na enostavnih
nagrobnikih čisto preprosto, včasih tudi okorno, pa
vendar pristno vklesan napis.
Grob mora predstavljati skladje sestavin, kamenja in
zelenja, mrtvega in živega gradiVa, pri čemer naj pravi-
loma prevladuje zelenje. Pomeni, da rabimo rastlinje,
katerega učinek je predvsem v tvorbi zelenih ploskev
ali gmot, manj ali pa sploh ne pa v barvitem cvetenju.
Kakršnakoli je izvedba nagrobnika, vedno bo na
končni likovni vtis groba odločilno vplivala obdelava
površin groba. Idealno rešitev predstavlja trata, ki se
razteza čez vrsto grobov, ki jih ne ločujejo robniki. Pri
nas se običajno grobovi urejajo posamezno in so raz-
meroma z robniki. Zato tudi predstavljajo manjše
ploskve, kijih skušajmo obdelati čim čisteje, enotneje.
Trata za posamezne grobove ni najbolj primerna, ker je
vzdrževanje precej zahtevno, pač pa jo je mogoče
nadomestiti z vrsto blazinastih trajnic. Med njimi so
tudi take, ki naredijo lepo krovno odejo iz listja, pa
tudi zanimivo cveto.
Za sončne lege so zlasti primerne homulice
(sedum), avbriecija, thymus, iberis, veronica,
smiljka (cerastium), nizki klinčki (dianthus), za pol-
senčne pa v prvi vrsti bršljan in od grmovnic še
euronimus radicans, vinka, cotoneaster, hipericum,
pahysandra, razni nizki iglavci in še mnoge druge
rastline.
Kadar zasnova groba predvideva (zaradi ravnovesja
z nagrobnikom) kot dopolnilo tudi večjo gmoto zele-
nja, sežemo po grmovnicah, redkeje tudi po drevju.
Nasploh se izogibamo saditve večjih rastlin na sredo
groba, ker s tem razdelimo in razvrednotimo njegovo
ploskovitost. Tako rastlinje postavljamo navadno ob
nagrobnik, včasih pa tudi diagonalno, nagrobniku
nasproti. Za ta namen ustrezajo zimzelene grmovnice,
grmasti brini, lovorikovec, mahonija, ognjeni trn, zim-
zeleni češmin in panešpljice, bodika ter razne rože,
zlasti mnogocvetnice in čajevke, cvetne grmovnice kot
so medvejka, petoprstnik, krčnica, kerija itn. . . .
Pri drevju je treba računati na končno višino starej-
ših rastlin, kar omejuje izbor na vrste, ki so manjše
rasti kot npr. glogi, dren, nekateri bori, čuga, poveša-
joča breza. Ostale vrste dreves, tako listnate kot iglaste
delujejo preveč masivno, pretežko, zaradi česar jih
kaže manj uporabljati.
JOŽE BENCINA
Olienslfi dodatici za strešna olcna
Okna se ne odlikujejo po
dobrih toplotno izolacij-
skih in mehanskih lastno-
stih, zato se energetsko
uvrščajo med najslabše ele-
mente vsake zgradbe, ob-
čutljive pa so tudi na udar-
ce toče, kamenja in podob-
nega.
Energetske lastnosti ena-
ko velikih in v isto smer ne-
ba obrnjenih oken so v veliki
meri odvisne od njihovega
nagiba, na navpična zidna
okna sije sonce od jeseni do
pomladi pod večjim kotom
kot na poševna - strešna
okna. Naravno segrevanje
prostorov z navpičnimi okni
je v tem hladnem odboju
večje, kot podstrešnih pro-
storov s strešnimi okni, pole-
ti, ko je vpadni kot sončnih
žarkov velik, se podstrešni
prostori močneje pregrevajo,
kot prostori z navpičnimi
okni, zaradi večjega kota
sončnih žarkov na strešna
okna. V zimskih nočeh so to-
plotne izgube večje pri streš-
nih oknih, ki so neposredno
usmerjena k področju abso-
lutne ničle (-273 °C), kot sko-
zi navpična okna, ki so le
manj izpostavljena povzroči-
telju toplotnih izgub.
Pregrevanje bivalnih pro-
izvodnih prostorov in rastli-
njakov, je v toplejših področ-
jih skozi strešna okna na juž-
nih legah zato tako prijetno,
ker prostori večinoma nima-
jo vgrajenih hladilnih na-
prav za zrak, ki bi izboljševa-
le bivalne pogoje v njih.
Izboljšanje energetskih in
mehanskih lastnosti zidnih
oken omogočajo različni
okenski dodatki kot so:
-	naoknice (polkne)
-	različne rolete
-	žaluzije zunanje, notra-
nje, medokenske
-	različne navojne zavese
-	drugo
Za izboljšanje energetskih
in mehanskih lastnosti streš-
nih oken sta poleg notranje
žaluzije, ki preprečuje pogle-
de skozi okna, na voljo še
dva nova dodatka:
1 - varioterm SO - se v
obliki fiksne žaluzije z giblji-
vimi lamelarni namešča na
zunanjo stran oken. Nagib
lamel je mogoč iz prostora
pri odprtem oknu ročno tako
nastaviti, da:
-	je omogočeno direktno
sončno sevanje na strešno
okno, da se prostori v h^-
nejšem obdobju ob sončnem
vremenu naravno segrevajo.
-	se. zmanjša ali v celoti
prepreči pregrevanje prosto-
rov zaradi direktnega vpliva
sončnih žarkov poleti. V tem
položaju gibljivih lamel se
preprečijo tudi neposredni
udarci toče na steklo, omo-
gočeno pa je prepuščanje
svetlobe med rebri skozi
okno v prostor.
- se zmanjšujejo toplotne
izgube skozi okno v zimskih
nočeh, ko lamele prekrivajo
strešno okno (slika 1).
2 - Roloterm SO - je notra-
nji okenski dodatek, ki se
kot navojna zavesa namešča
na okenskem okvirju streš-
nega okna na notranji strani,
zmanjšanje toplotnih izgub
skozi okno, ki je zastrto z ro-
leterm SO, znaša 29%. Ko za-
vesa zastira okno, tesno pri-
lega na okenski okvir, zaradi
magnetne sile, ki nastane
med magnetnim trakom pri-
trjenih na okvirju okenskega
krila in feromagnetnim tra-
kom, ki je všit v zavesi, med
steklom in zaveso nastane
sorazmerno mirujoč zračni
sloj, ki skupaj z zaveso in
aluminijsko emulzijo, s kate-
ro je obdelana zunanja plo-
skev zavese, omogoča tako
velike prihranke toplotne
energije.
-	varioterm SO proizvaja
Obrtna Slovenj Gradec
-	roloterm SO proizvaja
Tekstilna tovarna Okroglica
iz Volčje drage
Pravilna namestitev in
uporaba obeh novih oken-
skih dodatkov izboljšuje
energetske in mehanske
lastnosti strešnih oken.
Oba nova izdelka sta plod
domačega razvojno razisko-
valnega dela, prijavljena sta
tudi na zveznem zavodu za
patente za modelno oziroma
patentno zaščito.
ALOJZ
in MIHA OSRAJNIK
RADIO CEUE
Četrtek, 25. 6.; 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.40 Srečanje z leti: Popoldanski spored: 14.00
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika
Petek, 26. 6.: 8.00 Poročila, 8.15 Petkov mozaik, 10.00 Poro-
čila, 10.00 Žveplometer: Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30
Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem smo ljudje.
Sobota, 27. 6.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.20
Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 10.30
Filmski sprehodi: Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa-
cije, 15.00 Poročila. 16.00 Čestitke in pozdravi. 17.00 Kronika,
17.15 Lestvica zabavne glasbe.
Nedelja, 28. 6.; 9.00 Napoved, 9.10 Poročila, obvestila, 10.00
Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska oddaja,
12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila,
13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 29. 6.: 8.00 Poročila, 8.15 Športno dopoldne,
10.00 Poročila: Popoldanski spored: 14.00 Napoved, Informa-
cije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran
čas, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni
pregled.
Torek, 30. 6.: 8.00 Poročila, 8.15 Iz sveta glasbe, 10.00 Poro-
čila: Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00
Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00
Kronika, 17.30 Naši zbori.
Sreda, 1. 7.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 10.00 Poro-
čila, 10.15 Koledar prireditev: Popoldanski spored: 14.00 Napo-
ved, informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17-15 Za mlade.
Radio Celje oddaja na UKW frekvenci 100,3 MHz i srednjem
valu 963 KHz.
RECEPT TEDNA"
Rulade iz listov vinske trte
Potrebujemo: 400 g sesekljanega mesa, 24 listov
vinske trte, dve žlici kuhanega riža, eno žlico maš-
čobe, eno čajno žličko moke, eno kislo smetano in eno
žlico sesekljanega drobnjaka.
Listi vinske trte morajo biti neškropljeni. Odstra-
nimo jim peclje in jih prelijemo z vrelo vodo ter odce-
dimo. K mesu primešamo kuhan riž, oblikujemo za
prst dolge klobasice in jih tesno zavijemo v liste vinske
trte. Konce trte zapognemo, da se ruladice ne odvijejo.
Ruladice pustimo eno uro stati, da se nekoliko osušijo.
Nato jih na maščobi z vseh strani opečemo, zalijemo s
kislo smetano in zdušimo do mehkega. Pred servira-
njem jih potresemo z sesekljanim drobnjakom ali
peteršiljem. Zraven ponudimo pire krompir, ^iž ali
domače rezance in kozarec ranine.
Zeljni puding
Potrebujemo: 500 g mastne sesekljane svinine, eno
srednje veliko glavo zelja, dve zemlji, 100 g preka-
jene slanine, eno sesekljano čebulo, dve žlici mleka,
eno jajce, sol, poper, muškatni orešček, majaron in
20 g masla.
Napol kuhani zeljni glavi odstranimo zunanje velike
liste, preostali del zelja (brez kocena) pa drobno zre-
žemo. Na maščobi spražimo čebulo in na drobne listke
zrezano slanino, dodamo zrezano zelje in ga dušimo do
mehkega. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim
oreščkom.
Sesekljano meso zmešamo z ohlajenim zeljem, pri-
mešamo jajce, v mleku namočene in ožete žemlje,
solimo, popramo, začinimo z majaronom in sestavine
dobro pregnetemo. Model za puding ali narastek
dobro namažemo z maslom, obložimo s celimi zeljnimi
listi, napolnimo z maso in kuhamo eno uro v vodni
kopeli. Postrežemo toplo s krompirjem, s peteršiljem
in solato.
25. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 29
30. STRAN - NOVI TEDNIK
25. JUNIJ 19S7{
25. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 31
32. STRAN - NOVI TEDNIK
25. JUNIJ 19S7{
»Bila sva sama, pa sva se našla«
Visoko nad Loko pri Žusmu
najdeš domačijo z naslovom
Dobrina 35, Marija in Ivan Pe-
nič gospodarita na 8 hektarov
veliki kmetiji in kljub temu,
da sta sama, jima ni dolgčas
in tudi pritožujeta se ne. Zatr-
jujeta, da se imata še vedno
tako rada kot pred 50. leti, ko
sta si prvič obljubila zve-
stobo.
Micika in Anzek, kot jima
pravijo vsi, ki ju poznajo, se
rada spominjata, kako je bilo
takrat, ko sta bila še mlajša.
»Anzek je bil brez staršev, jaz
pa brez mame. Oba sva hodila
k Sokolom, pa sva se tako hi-
tro ujela,« se spominja Micika.
Skupaj sta hodila tudi k pev-
skim vajam^ in zbor, ki je takrat
deloval v Žusmu, je bil znan
daleč naokoli. »Danes pa med
mladimi ni več pravega zani-
manja,« ugotavlja Anzek.
»Včasih smo bili veseli, če nas
je kdo povabil, da bi sodelovali
pri kakšnem društvu, danes pa
se tega vsi branijo.«
Kmalu po poroki je moral
Anzek k vojakom, Micika pa
ga je medtem čakala, skrbela
za kmetijo in delala za Osvobo-
dilno fronto v kraju. Anzek se
je po nekaj letih vrnil, saj je bil
na fronti v Franciji ranjen in so
ga zato poslali domov.
Po vojni sta zaživela mirneje.
Svojih otrok nista nikoli imela.
sta pa zato skrbela za številne
druge, kot bi bili njuni.
V krajevni skupnosti Anzek
še vedno zagnano dela. Dolgo
je bil zadolžen za socialna
vprašanja, nato za Rdeči križ
in to počne še sedaj. »Vedno
sem bil prepričan, da je treba
pomagati sočloveku in temu se
ne bom nikoli odpovedal,«
pravi Anzek, ki je lani za svojo
prizadevnost prejel državno
odlikovanje red zaslug za
narod.
Tako si delo vedno najdeta,
čeprav jima nekoliko nagaja
zdravje. »Delo še ni nikomur
škodilo«, pravi Anzek. »Če si
ves dan na nogah, zvečer lažje
zaspiš«, veselo doda, Micika pa
mu z nasmehom pritijuje.
TC
Bodice
• Morda bo še
kdo pomislil, da bi
bila pomlad toplej-
ša - če bi v gospo-
darstvu prebili led
• Naša drevesa
imajo najmočnejše
veje - že leta žaga-
mo vejo, na kateri
sedimo, pa še vedno
nismo padli na tla
• Mnogo malih
bogov pomeni - pe-
kel za gospodarstvo
• Več intervent-
nih zakonov, več
vode na mlin admi-
nistracije
• Kot kaže je pot
v svetlejšo prihod-
nost sestavljena - iz
kamnov spotike
Brata Debelak padla in tudi
zmagala
Preden sta se brata Debelak iz Braslovč spustila preko
skakalnice v Mostecu, kjer je bila v nedeljo mednarodna
tekma v smučarskih skokih, sta preizkusila tudi peščeno
stezo speedwayskega stadiona v Ljubljani. Skakalci so se
namreč pomerili med sabo v dirki s trimobili, kjer pa nista
imela toliko sreče, saj sta zdrsnila s steze in padla. Takšen
trening jima je kar prav prišel, saj sta se potem bolje obdr-
žala na smučkah, kjer je Matjaž celo zmagal, Janez pa je v
močni mednarodni konkurenci osvojil tretje mesto.
Foto: LJUBO KORBER
Še en velilcan iz
Šmartinsicega jezera
Franc Žurbi je v začetku maja letos
uplenil kar 33 kg težkega in 166 cm
dolgega soma. Njegovo ropanje je
skupaj s soribiči opazoval že nekaj
časa. Nastavljali so mu mrtve ribice
in metali blestivke, vendar brez uspe-
ha. V nedeljo 10. maja ob 7 uri in 55
minut pa je le zagrabil Francu in sicer
na blestivko - žličko, kit^ske izdela-
ve. Razburljivo utrujanje je trajalo
kar 40 minut, som je dvakrat pobegnil
v globino in Franc je že skoraj obupal,
še posebej zato, ker je imel na kolescu
premalo ribiške vrvice. No, vse se je
srečno končalo.
Franc je kasneje povedal, da ve še
za nekaj velikanov v jezeru in da bo še
marsikateri ribič pustil vsaj tako veli-
ko »luknjo« v vodi kot jo je on s svo-
jim somom.
IGNAC JEVNIŠEK
Foto: FRANC HORVAT
Lepi spomini
ostanejo
»Ja, kje so tisti časi, ko smo
še vse ijuhe doma naredili in
ko je tu v Vinski gori še rastel
lan. Še danes bi uspeval, a kaj
ko se ga ne splača sejati, saj-
nimamo več sušilnic,« je ob vr-
tenju kolovrata modro ugotav-
ljala 68-letna Micka Jovan iz
Lopatnika v Vinski Gori, ena
redkih, ki v teh krajih še prede.
Res da samo še »za nogavice«,
a prede le. Samo tistih časov ni
več, ko so se najbolj jezikave v
vasi skupaj zbrale in predle ali
pa-trle lan kar skupaj, ter obi-
rale, obirale, da je bilo veselje.
V spomin na tiste čase je ostal
le še kolovrat, pa kakšna ijuha
in morda še kakšen lep namiz-
ni prt. Pa lepi spomini se-
veda ...
RP
4. nadaljevanje
Kako grobo sem jaz potem odžebral
Prešerna, koliko manj so mladi odnesli od
besed velikana, kot od nerodnih fantovih
igračkanj z besedo ljubim! Bil sem osme-
šen, naj je Fikret storil svojo potezo s slabim
ali brez slabega namena, v meni je boleče
kljuvalo. Šel sem v dež in se ohladil. Ko je
potem Katarina govorila o pretekli urici, ni
mogla in hotela skriti občudovanja, rekla je,
da ji je bilo umreti ob Fikretovem čudovi
tem glasu. Meni pa se je smejala, me smeši-
la, kar sem sprejel z navideznim ravnoduš-
jem, a me je trpko peklo. Ponižanja ni mo-
gla odtehtati niti njena dlan, ki me je grela
na stopalu. Nisem bil sproščen, vesela pe-
sem je lagala.
Torkovo jutro je bilo hladno, a tisoče noč-
nih sončec se je paslo po brezoblačnem ne-
bu. Vedro je bilo tudi v sredo in v četrtek.
Takole mimogrede se je dogajalo marsikaj.
Iz brigade smo odslovili Sabana, ker je ne-
komu v navalu histeričnega besa skoraj zlo-
mil nos, na večer smo se posedli v naši
spalnici, večina si je oddahnila in dvignila
roke; Šaban je jokal, ko se je poslavljal.
Sredi tedna so se zbudila dekleta namazana
s črno pasto za čevlje - Tadej in Miro sta
umetnikovala sredi najtrše noči, a to so ve-
deli le redki zaupniki! Fantje smo zaporedo-
ma vtikali glave skozi podboje vrat in se
krohotali: Ruža se je pridušala s sočnimi
balkanskimi kletvicami, Magda je nemočno
obračala opackano majico, tudi Katarina je
imela črna lica. Nisem mogel zadržati sme-
ha, Katarina me je pogledala mrko in očita-
joče - potem sem se ji opravičil. Budiša in
Aleksandra sta se skregala, pa ni več šla v
njegovo spalnico in tudi rekla je, dajo napa-
de besnilo, kadar ga ugleda. Za Blanko smo
že takrat dobro vedeli, da bo nočni udarnik,
tudi to se je razvedelo, da je bila na nekem
lepotnem izboru za miss Celja komaj pred-
zadnja, čeprav je toliko dala na svojo obilno
lepoto. Dunja je že zahajala v Vučitrn, pre-
cej drugih v Smederevo, Beograd in Du-
brovnik. Iskrač je partizanil v gostilni, tudi
Bobi, Goran in Bencin niso sovražili alko-
hola.
Prvi udarni dan bi naj bil nekaj poseb-
nega.
Bilo je toplo, nebo je bilo jasno in čisto
kot gladina gorskega jezera, k sreči ni bilo
vetra, ki smo ga pri mostu tako sovražili - še
smo namreč imeli vnete in pekoče oči od
mivke, kamor jo je najraje nosila vrtinčasta
sapa. Po avtobusu sem zbiral ekipo, pri na-
sipu sem bil mali šef, in to sem za spremem-
bo vzel z resnostjo. Katarina je spala ob
Fikretu, takrat sem sploh opazil, da se vse
dni vozarita skupaj, slučajno ali ne slučajno
z glavama na ramenih drug drugega. Nisem
je budil, na licih se ji je bil vsidral izraz tople
blaženosti, veke so ji mirovale, roke je imela
sklenjene v naročju. Nabral sem same pri-
srčne in prijetne navihance, mlade, ki ji je
njihova bližina ustrezala. Magda je spadala
zraven, takoj je bila za to, pomagala mi je
nositi malico in razporejati orodje. Zgrabili
smo, dal sem nam poguma, noro smo se
zagnali v velikanske kupe mivke, nikogar ni
bilo treba priganjati. Delal sem kot črna
žival, slepo in zagnano, a se kljub temu ves
čas razgovarjal z vsemi, največ z Magdo.
Morala je začutiti, da sem ji dvoril, vs£g me-
ni se je tako zdelo; da spet ljubim napačno
žensko, sem rekel, misleč s tem nanjo, ker je
bila pač že oddana. Po predolgih ovinkih
sem razpletal vse skupaj, nisem znal reči
naravnost, da jo občudujem, da jo imam
rad, da bi želel, da postane moje dekle! Ne,
to je bila zame vedno pretežka pot, pa sem
se zato ponavadi tudi kesal. A kaj se
mogel!?
Rasla je vročina. Pojedli smo malico; kos
kruha in vse, kar je spadalo zraven, sem
delil z Magdo, ker sem bil po svoji krivdi
ostal brez svojega zakonitega deleža. Torej
spet ona. Tudi potem je bila ob meni, ko
sem uglaševal kitaro, zaigral dve, ko je zape-
la s svojim nežnim glasom. Takoj za mano
seje dvignila k delu, potem smo udarjali še
do pol dveh. Izžeti in topi od vročine smo
posedli na avtobus. Na dekletova kolena
sem naslanjal komolec, da sem lahko pre-
stavljal prste po strunah. Do onemoglosti,
skoraj, smo peli tisto: »So lepe rožice....«,
čeprav kot od črede tankov zgaženi in z
razpotegnjenimi bolečinami v mišicah. Za-
daj so tulili po svoje. Naselje nas je sprejelo
veliko bolj domače, ker smo bili zadovoljni
in ponosni.
Popoldne istega dne smo postavljali to-
tem, staro brigadirsko otročarijo, kar pa še
zdaleč ni bilo dovolj neumno, da bi me ne
bilo zraven. Ni mi bilo treba prositi, k norča-
vemu opravilu sta se brž ponudila Tadej in
Katarina. Skopali smo jamo, učvrstili vanjo
dopoldne odsekani hlod, zatolkli okrog nje-
ga kamenje in prst. Katarina je pobarvala
pivovski steklenici, za dva velika zelena ma-
likova uhlja, jaz sem priskrbel čarobni na-
pis, Šklebek pa je od nekod privlekel star
želvin oklep in totem je imel še pokrivalo.
Potem smo ga obsekali in prebarvali, ne-
stvor je dobil obraz in pisano srajco. Katari-
na je bila v tistih kratkih urah tako razposa-
jena in otročja, da sem s<^ lahko samo čudil:
namazali smo se z barvami kot divjaki in se
krohotaje nato drgnili pri koritu. Nihče ni
bil več utrujen. Iz dekletovih ust je prišlo
toliko dvoumnih besed in nainigov, da sem
lahko vsak čas obnemel in jo razumel vse
manj. Sem bil še bližje ali še bolj stran?