1 NkiIst — Ad dreta: nova doba e8eloigro “Stara me' r\OA K' V avditoriju S. N. ■ k ji.1 j 'f)0r°čl j ivo je, da slo-tlnstvo mnogoštevilno s^li Ureditev naše tu ro-'!e *n se prepriča, ka-I lsta obvlada sloven- flvko dramsko društvo ' |J|^ evelandu vprizori v ma'ia zadnjo igro te UD«fl J Zormana,” ki se ) Jiff |%’ansko leto o priliki e našega amen' ega pesnika in skla-1*^ r°slavil isto z lepim v'l'Un na isti, način letos ^nico na večer 30. rilN f' i'i 1V Z 0 ^ i so bili vsi •J/1'a?1*’ so zavzeli ^ iHl iStem Prost°ru> i° j ,,a istotako prisrčna gostje kluba so | a^ademični slikar • c’ opend pevec IV,ln »rednik Cleve- avIT\ \ Ci e Nove Dobe se #1“"" dnevi oglasil so- I h, ^°gacar Jr., član r^Ufgher, št. 196 j». |\(5t 08 • Pogačarja st., ifi<| vVa_sv- Stefana, št. jS&A ^PiUsburghu, Pa. n 3° |'! v T 0gacar Jr'> ki , IN v,, akewood Coun- \fy' W\ !Vest Dover-ju, O., -rtA"10 1% rt‘,mu ugaja v najt 1 ^nio.” 30' " tS tv l/H ’’elfare klub v ■ lFedi v soboto 10. ,ist<>V dobrodelni i St dvorani S. N. \a]'a'r A ve. Cisti bojjl ,e se bo porabil 1,1 d^mh revnim U^nam v Cleve-,le> da slovensko l\0g0Številno poseti s ^ireditev. jm h 5. . v^a se je vršil ■ ^oi- evelandu tret-ki se zani-'e j, godnega vrta, i vlad*^ne nar°dnos^ is na razpolago ' tfoS- \Tem^e v Rocke-s0c.ia tem zborova-, J tsi , as^o sklenjeno, vrt „ irnenuje “Ju- ikibotaJZVoIjen je \ n akoj začel ak- 4 2'strani). KRATEK TEDENSKI PREGLED STOLETNICO rojstva je dne 1. maja obhajala “Mother Jones,” odločna boriteljica za pravice delavstva in prijateljica zatiranih. O priliki mnogih štrajkov- je neustrašeno nastopila za pravice delavstva, ter je bila vsled te svoje aktivnosti večkrat aretirana. Še kot 85-letna žena je nastopala na delavskih shodih s tako živahnostjo kot da šteje 30 let. Nekaj mesecev zdaj je starka bolna in preživi večino časa v postelji v mestecu Silver Springs, Maryland. Vendar je še toliko pri moči, da je zdravnik dovolil, da so jo na dan njene stoletnice prinesli pod jablano pred hišo, kjer je vzpodbujala svoje delavske prijatelje, naj branijo svobodo in se naučijo ceniti svojo moč. Ves dan so iz vseh delov dežele* prihajale brzojavne čestitke. Med številnimi po-setniki je bil tudi governer države Maryland, Ritchie, predsednik Ameriške delavske federacije William Green in zvezni delavski tajnik James J. Davis. Z RAZOROŽITVENE konference v Londonu so se vrnili v Washington štirje izmed peterih ameriških delegatov ter so izročili predsedniku Hooverju kopijo sklenjene pogodbe. Pogodba bo v kratkem predložena senatu, da jo odobri ali zavrne. Peti član delegacije, senator Reed se je odločil za potovanje po Evropi. V KONGRESU je bila sprejeta postava, da se podaljša zvezna pomoč, tikajoča se veteranov svetovne vojne. V senatu sta bila sprejeta tudi dva predloga senatorja Wagnerja iz New Yorka, tikajoča se brezposelnosti. Eden teh vsebuje načrt za javne zgradbe, kar naj bi odpomoglo brezposelnosti. V to svrho naj bi se dovolilo 150 milijonov dolarjev. POŽAR je dne 4. maja povzročil v severnem delu države New Jersey in deloma v New Hampshire, na Long Islandu in Staten Islandu, N. Y. za več milijonov dolarjev škode. Vnelo se je grmovje in suha trava in ogenj se je širil z veliko naglico v pomladnem vetru. Zgorelo je okoli 200 domov, pet tovarn in več drugih poslopij. Gasilci iz treh držav so končno vendar spravili ogenj pod kontrolo. TORNADI so se pojavili rta našem srednjem zapadu s prvo pomladno vročino, namreč že 1. maja. Prizadete so bile države: Nebraska, Minnesota, Missouri, Kansas, Wisconsin, Illinois in North Dakota. Življenje je izgubilo 23 oseb in materij alna škoda sega v stotisoče dolarjev. V NEDELJO 11. maja bomo obhajali “Materin dan.” Za to priliko opozarjamo čitatelje na krasno pesem “Materi,” katero je napisal v cvetu mlžtdosti umrli pesnik France Zbašnik in ki jo prinašamo v današnji izdaji Nove Dobp. V RUSIJI je bila te dni izročena prometu nova 1,700 milj dolga železniška proga, ki veže Aris in Uzbekstan s prekosi-birsko železnico v Novsibersku Gradnja železnice preko gort in obširnih puščav je trajak 1 štiri leta. 1 NARODI EVROPE so napo ' vedali obrambno v o j n o prot 1 (Dalje na 2. strani) / MESTO IN FARMA Tekom zadnjih let se je poljedelsko prebivalstvo Združenih držav znižalo za bržkone več kot 4 milijbne ljudi. Leta 1920 je po ljudskem štetju prebivalstvo na farmah znašalo okoli 31 milijonov di$. Pet let kasneje je uradni popis pokazal manj od 29 milijonov poljedelskega prebivalstva. V nadaljnih letih je prebivalstvo na farmah pojemalo v istem razmerju. To padanje poljedelskega prebivalstva se navadno pripisuje nesrečni poljedelski depresiji v povojnem času. Razne študije pa, izvedene od poljedelskega departmenta, pokazujejo, da je pojemanje dejanskega števila prebivalstva na farmah začelo že lota 1880. Naravno je, da je slabo stanje poljedelstva pospešilo selitev farmarskega prebivalstva v mesta, ali gotov del tega gibanja je pripisati naravnemu dolgotrajnemu prilagojanju med industrijo in poljedelstvom. Ugotavljajo se lahko razni faktorji v tem pogledu. Nekatera dela, ki so se poprej opravljala na farmi z rokami, so se prenesla v mesta. Mehanizacija poljedelskega dela, to je obdelovanje s pomočjo strojev, je odpravilo potrebo mnogih delovnih si! na farmah. Zboljšani načini upravljanja prsti in boljša zaščita pred boleznimi ratstlin in živine so imeli za posledico eko-nomiziranje z delovnimi silami. Izgubo starega poljedelskega prebivalstva vsaj deloma porav-nava druga Važna šelitev'^-^ stalno preseljevanje razočaranih meščanov na farme. Prebivalstvo mest in dežele se neprenehoma1 zamenjava. DoČim farmarji prihajajo v mesta, se de' meščanov preseljuje na deželo. Leta 1924 se je preselilo^s farm v mesta 2,057,000 oseb, dočim se je 1,396,000 mestnih prebivalcev preselilo iz mest na farme. Zdi se torej, da za vsake tri farmerje, ki zapuščajo farmo, se po dva meščana preseli ta na njihovo mesto. Poljedelski department je nedavno izvedel jako zanimivo študijo o vzrokih selitve s farm v mesta in iz mest na farme. Razposlali so vprašalne pole na kakih 20,000 mestnih prebivalcev, ki so poprej živeli na farmah, in na kakih 10,000 farmarjev, ki. so se nedavno preselili i? mest. Glavno vprašanje je bilo, zakaj so se preselili s farm v mesta in obratno. Prišlo je približno 4000 odgovorov, ki v glavnem razodevajo sledeče razloge: Oni, ki so opustili življenje na farmi, pravijo povprečno to-le: “Razni vzroki so nas privedli do tega, da smo se odrekli poljedelstvu. Sploh bi se nas moglo porazdeliti v petero glavnih sku pin. “Več kot tretjina nas je ugotovila, da je farmanje slab biznis. Ta skupina se ni mogla niti preživljati: izdatki so bili večji kot dohodki. Visoke cene za stvari, ki jih kupujemo, nizke cene, za katere prodajamo svoje pridelke, in visoki davki so nar končno prepričali, da razmere ' mestih ne morejo biti slabše kol te, morejo pa biti boljše.” Drugo naslednjo skupino tVb rijo postarni ljudje. S čim da lje večjim poslabšanjem telesn« sile in radi nemogočnosti, da b zmagali vse delo poljedelstva, S( ljudje v tej skupini prišli do za ključka, da je najboljša rešite' njihovega problema, ako se pre selijo v mesto. Ena osmina bivših farmarje1 je zapustila farme in se preseli i (Dalje na 2. strani) DREVESNI IMIGRANT meriko so sj n V Ameriko so si priseljevali in se še priseljujejp pripadniki skoro vseh narodov sveta. Kot znano so iipigrantojm sledile tudi razne živalske in rastlinske vrste. Nasprotno je Amerika dala staremu svetit važne rastline, kot krompir, Uoruzo in tobak. Tudi purani |ao ameriški ptiči, medtem ko nam je Evropa dala poleg koristne perutnine tudi vrabca. ;■ Preveč bi bilo naštevati sadeže, ki jih je Amerika dobila iz drugih delov sveta in jih vdomačila, ker njih število sega v tisoče. Eksperti zveznega poljedelskega departmenta so vedno na delu v različnih delih sveta, kjer proučujejo koristne rastline, ki bi se mogle pridelovati v tej deželi. 1 Med najnovejše drevesne naseljence, ki so se v tej deželi izborno obnesli, je j‘tung” drevo, katerega domovina je Kitajska. Leta 1906 j| bilo v Floridi posajeno prvo 'tung-drevo in leta 1913 so z orehov clotič-nega drevesa naprešali malo nad dve galoni tung-olja. V letu 1928 je bilo v Floridi že 160,000 rodečih tung-dreves. Pridobivanje tun-olja je stoletja stara kitajska industrija in dozdaj so ameriški industrij-ci vsako leto importiraii iz Kitajske za 10 ali 15 milijonov dolarjev omenjenega olja. V doglednem času bo;: ta import prenehal, ker bodd plantaže tung-dreves v, Floriffl zadostiUf-dpmači potrebi. Tung-olje je podobno lanenemu olju, toda je boljše in finejše in se ga rabi pri izdelavi finih barv in lakov. Te vrste olje rabijo pri izdelavi linoleja, mila, nepremočljivih tkanin in papirja, itd. Laneno olje, ki ni tako fine kakovosti, kakor tung-olje, se pridobiva iz lanenega semena. Lan je treba sejati vsako leto, medtem ko se tung-drevesa enkrat posade in rode 25 do 30 let. Na aker polja se zambre pridelati največ 255 funtov lanenega olja, medtem ko da aker dobro rodečih tung-dreves do 1,800 funtov olja. Tung-drevesa, ki začno roditi v starosti treh ali štirih let, se,ne razlikujejo dosti od drugih sadnih dreves. Sadeži, to je nekaki orehi, ki dosežejo debelost drobnih jabolk, se poberejo, kadar so zreli, olupijo s pomočjo strojev, nakar se jih pusti, da se dobro presuše. Orehi se nato zdrobijo, segrejejo toliko, da more olje teči, nakai se sprešajo. Nekatera drevesa dajo do 32 funtov, to je do štiri galone olja. V Floridi tung-drevesom zelo ugaja. Na Kitajskem obro-de do 10 let stara drevesa komaj do 130 orehov letno, medtem ko so jih našteli na tri-in-polletnem drevesu v Floridi 300. Kitajski imigrant se je do bl’o vdomačil. Veliko listje Na vrtovih marsikje vidimo velikolistne rastline, ki jih ljudstvo navadno imenuje “elephant ear,” torej slonovo uho, ker sc listi res nekako podobni slonovemu ušesu. Botanično se rastlina imenuje “caladium.” Neki D. L. Stewart v mestu Fresno Cal., i m a menda najmočnejše rastlino te vrste, ker en list iste je dosegel 56 palcev dolgosti ir 38 palcev širokosti. Normalne razvita Miss Marion Richards se je skoro popolnoma zakrila zf tem listom. OSTANIMO MLADI Zanimiva navodila, kako nam je mogoče ohraniti mladostno svežost do poznih let, je nedavno obelodanil dr. C. O. Sapping-ton, ravnatelj oddelka za indu-strijalno zdravje v Narodnem varnostnem koncilu. Po njegovem mnenju najlažje prenesejo vrvenje in živčni pritisk modernega življenja oni, ki se v svojem prostem času z vso vnemo posvetijo kakšnemu priljubljenemu delu ali opravilu. V an* gleščini imamo za tako opravilo enostaven izraz “hobby,” ki pokrije vse. Kdor je zelo interesiran v kakšno opravilo, poleg svojega običajnega dela, ki mu ga naklada socijalno stališče ali pa enostavna .skrb za eksistenco, poseduje pravo življenjsko toniko. Delo, s katerim si služi vsakdanji kruh, za marsikoga ni niti malo zanimivo; morda je tudi naravnost monotono. V moderni družbi more tudi malokdo tako živeti, kot bi bilo njemu po volji. Predpisi so tukaj, predpisi so tam, treba se je ozirati na družino, na prijatelje, na razne običaje itd. To je posebno sitno in dražljivo za duševno višje razvite osebe, čutijo se vezane, uklenjene. Po mnenju dr. Sappingtona je za vse take ljudi velikansk? vrednosti, če imajo kakšen “hobby,” kateremu posvetijo svoje proste ure. Pri tem svojem pri j ubij enem opravilu pozabijo na -in lekisuu utmjtsnosl, sledijo svojemu oliusu, delajo po svoji volji, brez ozira na vse predpise in regulacije vsakdanjega življenja, veselijo se svojih uspehov, kar jih tako raz? vedri, poživi in pomladi, kot bi jih ne mogla nobena druga reč na svetu. iVi tem imajo še zadoščenje, da pri svojem “hobby” postanejo pravi eksperti. Ako imajo kakšen “hobby,” posvetijo temu po možnosti ves svoj prosti čas, zato ne iščejo momen-talnih užitkov in razburjenj in vsled tega živijo redno, kar jim ohranja življenjsko moč. Nekaterih ljudi “hobby” je zbirati poštne znamke, drug i rezljajo iz lesa različne predmete, tretji igrajo na razne instrumente, zopet drugi ribarijo, ig rajo tenis itd. Neki zidar v Chicagu ima krasno zbirko prvih izdaj najredkejših knjig nasvetu. Mr. Geo. Langford v Illinoisu se v prostem času bavi z razis-kavanjem indijanskih grobišč-in je v tem oziru pravi ekspert. Angleški duhoven Rev. Phillips študira skozi svoj mali teleskop planet Jupiter, ter je v tem oziru postal avtoriteta celo med profesijonalnimi astronomi. Angleški kralj George zbira poštne znamke* Sloveči dr. Albert Ein stein igra za razvedrilo na gosli. Sedanji predsednik Hoover je več let svoj prosti čas porabljal v to, da je iz latinščine prestavljal neko staro knjigo o rudarstvu in rudah. Dr. Sapping' ton se v svojem prostem času bavi s fotografiranjem. Profesor Dayton C. Miller v Clevelandu ima krasno zbirko flavt (flutes). Profesor A. A. Mihel-son na chikaški univerzi, ki je eden prvih znanstvenikov z ozirom na svetlobo, igra v svojem prostem času tenis. Norveška kraljica Maud se bavi s fotografiranjem. Italijanska kraljici) zbira stara in redka ženska ročna dela in čipke. Romunska kraljica zbira stekleničice perfu-ma. Mr. Jack Miner v Canad se bavi s proučevanjem življenja divjih ptic. Dr. Georg« Kuntz, ekspert za bakterije, zbi (Dalje na 2. strani). GLASOVI Z RODNE GRUDE \----- Pri volitvi novega patrijarha srbske pravoslavne cerkve so dobili: metropolit Varnava' 4Z glasov, dr. Gavrilo Dožič 36 glasov in g. Peter Leti 34 glasov. Na podlagi izida glasovanja je kralj Aleksander imenoval skopskega metropolita Var-navo za patrijarha srbske pravoslavne cerkve. Poročano je že bilo o grozni požarni katastrofi, ki je skoro uničila vas Zaluko blizu Metlike v Beli Krajini. Skupno je pogorelo 32 posestnikom z malimi izjemami vse imetje: poslopja, večina živine, vse zaloge živeža, krme in vse orodje, obleka in mnogim tudi skromni prihranki, ki so jih spravljali za najhujše čase. Popolnoma so pogoreli naslednji posestniki: Jure B e 1 a n i č-Raelman, Matej Radman, Jana Radman, Jure Krznarič, Anton Šopč, Kata Pe-trušič, Peter Krznarič, Peter Vančas, Kata Šopšič, Janko Krznarič, Marko Be la nič, Jure Grašak, Mate Gi*ašak, Anton Grašak, Jana Jakljevič, Franjo Grašak, Rude Lukač, Žuža Sti-panočič, Stane Lukač, Miho Jakljevič, Mate Simac, Bara Krznarič in Ivan Sopšič. Vsi ti, ki so bili najbolj trdni kmetje so elanes popolni berači. Ostalih devet pogorelcev si je1 rešilo vsaj nekaj premoženja. Skupaj je pogorelo 123 poslopij. Dar našega slavnega rojaka. G. Mihajlo Pupin, naš svetov-noznani učenjak v Ameriki je daroval za Gortanov fond Jugoslovanski Matici 2,500 dinarjev. V Črnomlju je po kratki bolezni v lepi starosti 73 let umrl g. Josip Doltar, dolgoletni mestni župan, načelnik okrajnega cestnega odbora, ugleden pe>-sestnik in trgovec. Ga. Minka Govekarjeva, znana kulturna delavka in pisateljica je doživela te dni težjo nesrečo. Na svojem domu je padla in sicer tako nesrečno, da si jti zlomila desno roko. Gospo so morali odpeljati v bolnico, a se nahaja sedaj že v domači1 oskrbi. Pet in dvajsetletnica Stross-mayer.jeve smrti. Te dni je poteklo 25 let, odkar je umrl veliki vladika Josip Juraj Stross-mayer v svoji škofovski rezidenci v Djakovem. Bilo ?e leta 1905. Pet let prej je vladika Strossmayer ob veliki udeležbi, vso slovanske javnosti proslavil petdesetletnico svojega ško-fovanja. Z ozirom na pet in dvajsetletnico biskupove smrti je priredila Jugoslovenska aka-' demija skupno# z odborom Hr-vatskega društva umetnosti “Strossmayer” zadušnico v katedrali, kateri so prisostvoval’ zastopniki najvišjih državnih oblasti ter kulturnih institucij in društev. Visoko avstrijsko odlikovanje vseučiliščnejja profesorja dr. Milana Vidmarja. Avstrijski generalni konzul v Ljubljani g. - dr. Pleinert je povabil k sebi ‘ g. vseučiliščnega profesorja in-■ ženirja dr. Milana Vidmarja in • mu izročil visoko avstrijsko od- • likovanje “Grosses Ehrenzei-i chen der Republik Oesterreich’- - v priznanje zaslug na področju ' elektrotehnike. Letos mineva • namreč ravno 20 let, odkar je (Dalje na 2. strani). VSAK PO SVOJE Najlepši čas za urednika te in ostalih kolon je, ko prične cvesti regrat in ko začnejo cenjeni dopisniki pošiljati naznanila o piknikih. Vsak bratski pozdrav duhti po svežem zelenju in vsak sestrski pozdrav po vijolicah. * Vse napreduje z duhom časa. samo k r a n j s k e klobase ne. Kranjska dežela se je pretopila v Slovenijo, ta pa še naprej v Dravsko banovino, kranjske klobase pa so ostale zveste svojemu zašpiljenemu imenu. Menda je res tako najboljše. Pomislite, kako čudno bi se slišalo, če bi po notranji tolažbi hrepeneči rojak zahteval dravsko-banovinskih klobas! In kakšna škoda bi bila za društvo in Jed-noto, če bi se zadavil, predno bi klobaso dobil! :!« Neki zgodovinar trdi, da so moški celo v temnem veku bili navdušeni za blondinke. * V Chicagu je neka ženska v tožbi ’ za razporoko navedla, da jo je njen soprog v desetih letih 1,132-krat pretepel. To bi zneslo po dva pretepa na teden, z doklado devetih pretepov letno za posebne praznike in nekaj bunk za dvoje prestopnih let. Vsekakor 'se mora obe«ia, to je možu in ženi, priznati pristna chicaška vztrajnost. * American Automobile Association naznanja, da je v Zedinjenih državah vsako leto ukradenih 300,000 avtomobilov. Če oi se to zgodilo recimo v Nemški Avstriji, bi se sami tatovi vozili v avtomobilih. * Nedavno zaključena londonska razorožitvena konferenca je bila tako uspešna, da je Italija že naročila zgradbo šestih novih vojnih ladij in 22 subma-rink. Njej bo primorana slediti Francija in po možnosti tudi Jugoslavija. Države kot so Švica, Češkoslovaška, Nemška Avstrija, Madžarska in Poljska se niti ne zavedajo, kako srečne so, ker se ne dotikajo morja. * Harry C. Kirtlanel v Toledu, O., trdi, da se je bil zgodovinski Paul Revere, katerega kreditirajo, da je obvestil ameriške koloniste med mesti Charlestown, Lexington in Concord o nevarnosti bližajoče se angleške vojske, pri tisti priliki pošteno navlekel ruma in da je bil vshed tega precej glasen. “Sinovi in hčere ameriške revolucije” se nad tem odk’-itjem silno zgražajo. Ta napoi legendarni narodni junak, da bi bil pil žganje! In zgodovina je še toliko neusmiljena, da pove, da si je George Washington včasi rad privoščil kozarček “takrat-kega” in Abraham Lincoln tudi. Če bi bili ti možaki pili samo mleko in near beer, bi nam najbrže še dane$ gospodoval angleški kralj in na Jugu bi še cvetelo suženjstvo. * Ako bi si bil Andrew Volstead, oče naše slavne prohibi-cijske postave, izgovoril vsej nikel odškodnine za vsak članek, ki je bil o njem in njegovem pamžu napisan v zadnjih desetih letih, bil bi danes bogatejši kot je Henry Ford. * Dne 29. aprila je bil japonski cesar Hirohito star 29 let. Po ■ starodavnem običaju se je po-XDalje na 2. strani), NOVA DOBA, MAY 7TII lOSO rtr GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. ■S? IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St' Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VI. 83 NO. 19 Porabimo prilike. Na svetu srečamo neštevilne prilike, katere zamoremo porabiti v korist sebi in drugim, če jih opazimo in če se jih hočemo poslužiti. Ni res, da so bile prilike za napredek in blagostanje samo v starih dobrih časih; tudi danes -jih je brez števila, samo drugačne so, ker so razmere drugačne. Naša največja napaka je, da prilik ne opazimo ali da jih ne izpoznamo, kadar jih srečamo. Ko odidejo, se šele navadno zavemo, kaj smo zamudili. Sicer je nemogoče izrabiti vse prilike iz enostavnega razloga, ker jih ne izpoznamo kot take. Važno je torej, da se trudimo prave prilike izpo-znati, in ko jih izpoznamo, da ne odlašamo se jih poslužiti. Prilike, ki smo jo srečali danes, morda ne bomo ponovno srečali jutri, sploh morda nikoli več. Ako se nam ponudi prilika, da se kaj pametnega naučimo, ne prezrimo je. Vsi se imamo še mnogo, mnogo za učiti. Nikoli ne bomo znali vsega, kar bi bilo*dobro, da znamo. Čim več vemo, tem bolj se zavedamo, kako malo še v resnici znamo. Največji ignorant in npjvečja coklja napredka je tisti, ki misli, da že dovolj zna in da se mu ni treba več učiti. Znanje nam nudijo različne šolske ustanove, knjige, časopisi, predavanja in življenje samo, ki je največja šola, Č£ ga preživljamo z odprtimi očmi in ušesi in z mislečimi možgani. Kadar imamo priliko, da si izboljšamo ali utrdimo naše zdravje, grešimo naoram samim sebi in proti človeški družbi, če je ne izrabimo. En dan v prosti naravi ali ena ura izpre-hoda v solnčnem siju morda našemu zdravju več koristi kot zvrhan mernik različnih praškov, pilul in tonik. K dobremu zdravju mnogo pomaga tudi dobro duševno razpoloženje, v katero nas spravi lepo petje, godba, lepa igra, šport, čitanje lepe knjige ali prijetna prijateljska družba. Porabimo take prilike, kadar se nam nudijo, in si s tem utrdimo naše zdrav je in podaljšajmo in olepšajmo življenje. Kadar se nam nudijo prilike, da si navežemo nova prijateljstva, ne prezrimo jih. Dobrih prijateljev ni nikdar preveč. Seveda bi morali porabiti tudi vse prilike, da si ohranimo naše resnične stare prijatelje. Človek, ki nima pravih prijateljev, ne more biti srečen, četudi se valja v bogastvu. Življenje brez prijateljev ni vredno svojega imena. Za ohranitev prijateljev pa moramo tudi od naše strani nekaj žrtvovati. Kdor pozna le sam sebe in streže le svoji sebičnosti, ne bo imel dobrih prijateljev, vsaj dolgo ne. Kdor pa celo prijateljstvo in zaupanje odkritosrčnih prijateljev izrabi, je podlo bitje, ki zasluži le prezir. Bliža se sezona piknikov, društvenih in privatnih. Pikniki, ki nas izvabijo iz zakajenih mest v zeleno naravo, so že samo iz tega razloga velike vrednosti za naše zdravje in dobro duševno razpoloženje. V prosti naravi všaj začasno pozabimo na stotere, morda same na sebi malenkostne skrbi in neprijetnosti, ki nas v vsakdanjem življenju mučijo kol roji sitnih muh. Pri tem sc snidemo tudi s prijatelji, katerih morda drugače ne vidimo tedne ali mesece. Vsak se je že lahko prepričal, kako dobro stori človeku, ki se po dolgem času zopet snide s starim prijateljem. Vse to navadno smatramo za malenkosti, vendar je čudovito, v kako veliki meri nam take prijetne malenkosti morejo olepšati življenje. Kot dobri in agilni člani J. S. K. Jednote tudi ne bi smeli prezreti prilik, kadar se nam ponudijo, da kaj storimo za ugled in napredek naše organizacije. Pomnimo, da je organizacija zrastla do sedanje višine vsled tega, ker so bivši in sedanji člani znali in hoteli izrabiti prave prilike v njeno korist. Ako hočgmo, da bo organizacija še rastla in napredovala, moramo tudi mi tako postopati. Ozrimo se po prilikah. Morda je v naši naselbini prilika za ustanovitev novega društva; morda je prilika organizirati mladino v angleško poslujočem društvu; morda se nam nudi prilika nagovoriti našega prijatelja za vstop v J. S. K. Jednoto; morda je prilika, da z dobro besedo dobimo nekaj članov za naš mladinski oddelek. Ako začasno za vse to ni direktnih prilik, imejmo vsaj pri vsaki primerni priložnosti dobro besedo ža našo organizacijo. Povejmo prijateljem o n^eni rasti, o njenem nestrankarskem stališču, o njeni solventnosti in dobrih financah in o njeni točnosti. Morda bo dobra, beseda padla na rodovitna tla in pozneje obrodila dober sad. \ IŠČEJO SE ORGANIZATORJI! Glavnemu uradu J. S. K. Jednote v Ely, Minnesota, naj se javijo rojaki, ki so voljni ustanavljati nova društva v krajih, kjer jih ta organizacija še nima. To velja za Zedinjene države, za Canado in Mehiko. Iz glavnega urada dobili bodo vsa potrebna navodila in listine. Jednota plača $25.00 nagrade za ustanovitev novega društva, poleg tega pa dobi organizator še po en dolar nagrade za vsakega novega člana. Za vse novopristople plača Jednota tudi stroške zdravniške preiskave do omejene višine. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) dal v dvorno svetišče, kjer je to novico sporočil svojim cesarskim prednikom, bogovom zemlje zraka in vode in boginji solnca. Čudno je, da japonski bogovi takih novic ne izvedo iz časnikov ali iz drugih virov. * Razposajen majniški dan me je izvabil v malo sotesko Wade parka, ki je še ni čisto pokvarila naša slavna civilizacija, kjer ima narava še nekoliko odločilne besede. Drevje in grmovje raste tam kar po svoji mili in dragi volji, po vlažnih kotanjah se košati širokolisto “dihurjevo zelje” in po dnu dolinice se vije drobna vodica brez obzidja in regulacij. Mislil sem, da mi bo igrača sredi majskih krasot napisati dovolj za to kolono. Toda moje misli so kot tropa mladih kozličkov, ki je ušla iz zaduhle kozje rezidence tja, kjer “zlata Vesna se v dobravi smeje, v tihem vetru šelestijo veje . . .” Te misli-kozlički naenkrat ne priznajo več nobenih predpisov, regulacij, postav in amendmen-tov. Podijo se po trati, kjer cvete edino moje zlato: regrat; zasledujejo žolne, vrane, robine, škorce in razne drobne ptičke neznanega imena, ki si veselo napivajo pri malem potočku ali se prepeljujejo kot za šalo od drevesa do drevesa; občudujejo v gozdni goščavi izgubljene črešnje in jablane, katerih skrivališče je izdalo njih belo in rožno cvetje; pasejo se po svežem zelenju bukev, lip, brestov, javorov, topoli, vrb in bezga; smejejo sc golorokim in gologlavim otrokom, ki se podijo po gozdnih stezicah in se igrajo Indijance; zasledujejo bele oblačke in snežinkam podobno cvetje, ki pleše v južnih vetrič-kih; zibljejo se na cvetnih cofkih topoli in brez ali stikajo za vijolicami pod grmoyjem. V prešerni''1 pomladni radost' so te misli-kozlički povsod, samo tam ne, kjer bi jih bilo treba. Kje je junak, ki-bi jih mogel vpreči, da bi dostojno orale papirne brazde te kolone? Vsaka bezija in vleče po*svoje. * Zame so ta čas v parku naj' bolj zanimive črešnje in jablane, izgubljene v večjih ali manjših gozdičih. Usoda jih je posadila v plebejsko drevesno družbo in pozimi ali poleti jih le malokdo razloči od brestov, gabrov, brez, javorov in drugih gozdnih prebivalcev. Toda, ko pomlad na zemljo dahne, se ta izgubljena sadna drevesa nenadoma ovijejo z belim ali rožnim cvetjem in stoje tam kot pravljična bitja iz druzega, lepšega sveta. Obiskovalci parka občudujejo njih lepoto, ki je vzcvetela Ir.korekoč preko noči Včeraj r: niso vedeli zanjo in jutri jo bodo morda mnogi žc pozabili. Tem drevesom so podobni naši pesniki, pisatelji, slikarji pevci in drugi umetniki. Leti1 in leta morda žive med nami, ne da bi pravzaprav vedeli zanje, ker so tako čudovito podobni nam navadnim zemljanom. Naenkrat pa pride njih pomlad, in mi vidimo, slišimo ali čitamo njih dela, njih cvetje. Strmeči vzdignemo glave in jih glasno občudujemo, potem pa mnogi—zopet lepo pozabimo i ‘V vsakdanjem življenju so tako zelo podobni nam vsakdanjim ljudem, zato jih tako lahko izgubimo v vsakdanjem vrvenju vsakdanjih množic! A. J. T. o-------------- Srečna pomota V Brooklynu je nedavno telefonska operatorica sredi noči poklicala napačno številko. Gospodar se je na ta način baš pravočasno prebudil, da je odprl vrata in okna sobe, ki se je polnila s plinom. Brez pomote v telefonski številki, bi se bila v plinu zadušila družina osmih oseb. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s prve strani) tivno delovati med društvi. Z zastopniki društev se potem odbor izpopolni. Častnim predsednikom “Jugoslovenskega vrta” je bil izvoljen Mr. Ivan Zorman, aktivnim predsednikom Vatro J. Grili, podpredsednikom pa Anton Grdina (za Slovence), E. A. Kordič (za Hrvate) in Steve T. Mandič (za Srbe). Tajnikom je bil izvoljen Joško Penko, blagajnikom Frank Jakšič, zapisnikarjem Ignac Smuk, nadzornikom pa James llotter, Frank Oglar in Marjanca Kuhar. KRATEK TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje s prve strani) ameriški tarifi, kot poroča W. P. Simms, inozemski urednik Scripps-H o w a rd časnikarskega sindikata. Ena država za drugo zvišuje carino na ameriške izdelke in najemajo ameriške tehnike in eksperte, ki jih uče produkcijo na debelo. Nekateri ameriški industrijci so bili prisiljeni ustanoviti podružnice v Evropi, kjer se poslužujejo evropskih surovin in delavskih moči. “Večina nas ljubi poljedelsko delo — na vsak način bolj kot delo v mestih, dasi je morda nekoliko bolj težavno, zato pa bolj zdravo. “Kar nas je predvsem privabilo nazaj k poljedelstvu, so bile temeljne prednosti farme za zdravje in živi jenske razmere, zlasti za naše otroke. Mi izredno ljubimo življenje v naravi in prostornost življenja na deželi. “Nekateri izmed nas, ki so bili dninarji, smo našli, da je draginja v mestih požrla ves naš zaslužek in da bi se nam bolje godilo na farmi vzlic manjšemu zaslužku in bi tudi prištedili več denarja. ■ “Dejstvo je, da smo se vsi več ali manj naveličali mestnega življenja, in ni mal* stvar, da moremo živeti na farmi kot neodvisni ljudje.” — F. L. I. S. ------------------o------- GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz 1. strani) g. dr. Vidmar sotrudnik avstrijskega časopisa za elektrotehniko. V januarju je bil g. dr. Vidmar od strani Nemčije odlikovan s tem, da je bil ob jubilejnem kongresu Zveze elektrotehnikov v Berlinu ime novan za dopisnega člana. MAHATMA GANDIII, voditelj Indijcev, ki je zadnje čase vodil nekak miren upor s tem, da je kršil in priporočal kršiti postave angleškega monopola na izdelovanje soli in da je priporočal bojkot angleškega blaga, je bil dne 5. maja aretiran in odveden v ječo v Poorta. Vse angleške čpte v Indiji so bile mobilizirane, ker se oblasti bojijo dejanskega upora Indijcev. — o-------------------- OSTANIMO MLADI (Nadaljevanje iz 1. strani) ra. v svojem prostem času kemične elemente, ter jih ima več kot marsikateri veliki kemični laboratorij. Tako bi sp lahko navedlo še stotine znanih osebnosti, katerim je v prostem času naj večje razvedrilo njihov “hobby.” 'Poleg tega je seveda milijone drugih zemljanov, ki , niso znani splošni javnosti, katerim njihov “hobby” lepša življenje in jih ohranja duševno in telesno mlade. Za “hobby”' ,ni nobena reč preučena, pretežko izvedljiv:) ali premalenkostna. Od opazovanja zvezdnih utrinkov, do opazovanja mikroskopičnih ži vali v vodi, od zbiranja starih dokumentov in redkih knjig, de zbiranja karikatur, cestnoželež-niških transferjev in papirnatih obročkov na cigarah—vse lahko služi enemu ali drugemu ko+ prijeten “hobby.” Znani slovenski zdravnik dr, F. J. Kern v Clevelandu, ki jc spisal enega najpopolnejšib “Angleško - slovenskih besednjakov” in “Angleško - slovensko berilo,” je pač moral imeti posebno veselje do tega dela, bi lo je njegov yhobby,” njegov oddih v prostem času. Na kakšne posebne finančne uspehe gotovo ni računal pri tem delu. Piscu teh vrstic je najljubši “hobby” botanika, proučevanje cvetlic in rastlin sploh. Te so mu najlepše razvedrilo in mu ni nikdar dolgčas med njimi. Kaj je vaš “hobby,” prijatelji? Ne sramujte se ga, naj bo na videz še tako malenkostne ali čudne vrste. Ako vam ugaja, ako vas veseli in razvedri, posvetite mu z ljubeznijo svoj prosti čas. Ostanite mladi! —_—o------------ MESTO IN FARMA (Nadaljevanje iz 1. strani) la v mesto, da morajo nuditi svojim otrokom boljše prilike za šo lanje. želja, da živijo skupaj z otroci, stanujočimi v mestu, ali hrepenenje po bolj ugodnem življenju, je povzročilo preselitev č farme dveh ostalih skupin. Na drugi strani, odgovori bivših mestnih prebivalcev, sedanjih farmadev> razodevajo razočaranje teh ljudi nad življenjem v mestih. Skoraj vsi ti so odrastli na farmi. Tridesetletnica Lovčevega “Slovenskega pravopisa.” Leta 1899 je izšel Levčev “Slovenski pravopis.” Znanstveno delo, ki je vzbudilo pravo pravcato vojno zaradi novega pravila, da je “1” izgovarjati kakor “v” pred soglasniki in na koncu besed. Uprli so sc tej izreki prof. Be-žek, Ilešič in Perušek. Pravde še sedaj ni konca in je menda ne bo. Drugače je “Pravopis” v mnogem oziru utrdil naš jezik. To velja posebno za poglavje, v katerem je Levec pi satelje poučil, kakšen bodi besedni red v stavku. Mnogo je pripomogel tudi k pravilni pisavi premnogih • besed s pride-janim “Slovarjem,” ki obsega čelih 40 strani v treh stolpcih. Ob tridesetletnici je ta “Pravo pis” še vedno dobro navodilo vsem pisateljem. N Za kruhom v Francijo. S posebno pogodbo, ki je bila sklenjena med jugoslovansko vlado in Francijo, je bilo določeno, da se smejo vsako leto večje sku pine naših delavcev izseliti 1 Francijo, da opravljajo tamkaj poljska dela, da delajo v rudnikih in drugod, kjer se ne zahteva posebna strokovna kvali fikacija. Izbiranje delavcev vr šijo borze dela pod nadzorstvom izšel j eniškega k o m i s a r i j a ta. Pripuščajo se samo povsem zdravi delavci. Letos je odšlo v Francijo približno 2,000 delav cev. Te dni je odpotovala zadnja skupina delavčev, ki .jih spremljajo francoski zastopniki do Toula, kjer je njihovo zbira lišče. Največ teh delavcev jc iz Bosne, Dalmacije, Vojvodine in Prekmurja. Vsi delavci imajo pri sebi pogodbo, ki jih veže za šest mesecev za delo Franciji. Delavec, ki je že lani bil zaposlen v Franciji, je pripovedoval, da je lani prihrani 6,300 dinarjev. D o b i v a 1 je dnevno mezdo 25 frankov, za hrano pa j c potrošil štiri db pet frankov. Janezu Trdinu se bo odkrila spominska plošča v Mengšu. Iz Mengša pišejo, da se je sestavi odbor za odkritje spominske plošče pisatelju in narodnemu buditelju Janezu Trdini. Ob stoletnici njegovega rojstva se mu bo vzidala spominska plošča na kraju, kjer je stala njegova rojstna hiša. 'Celovške “Freic Stimmen’ objavljajo zanimiv članek poc naslovom “Kaj je z nemško Južno Tirolsko? Nemški naroc’ čaka.” V tem članku nemško-nacijonalni list veli, da so odu-ševljeno pisani članki italijan skega tiska povodom poseta dr Schobra v Rimu že davno v arhivu. Prisrčne besede pa so že pozabljene. Nemški narod Avstriji in Nemčiji že nekaj Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1808 Kat. Jedno Inkorporlran* GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, f*8. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, I*1, Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 410 East Camp St., Ely, Minn- Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, ' 2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. n 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburg’ ' | 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St., Porotni odbor j Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Cslumet, MlcU- 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. . „ 0. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., BarberWD^ Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Urednik in upravniki A. J. TERBOVEC. Jj Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne p/ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se P0^1 ® sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih‘članov j» spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. |0 lir Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov .f j* membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Cleveland, Ohio. eveiana, unio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Ju*,°j( llK ca obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, tusl # c tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih druS ^((l| obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi * članicami. MATERI Mati: moja misel roma tja do bele koče, mati, mati: moja misel se po tebi joče! Snoči veter se pod mojim oknom vstavil, pa mi težko, oj pretežko zgodbo pravil: zgodbo tožno o solzah prelitih, zgodbo o vzdihljajih, vsemu svetu skritih* zgodbo težko, polno tisoč britkih bolečin,' a skoz zgodbo eno samo prošnjo: “Sin, moj sin!” Mati: moja misel roma tja do bele koče, mati, mati: moja misel se po tebi joče-Ce se veter bode kdaj pri tebi vstavil, pa ti bode težko, oj pretežko zgodbo pi'aVl ‘ zgodbo tožno o nočeh prečutih, zgodbo težko o notranjih , bojih 1 j udih, kaj sem moral, kaj še. mqral,bom presta a skoz zgodbi eno samo prošnjo: “Mati, zlata mati!” Mati: moja misel roma tja do bele koce,t mati, mati: moja misel se po tebi joče! ^ (France * B f»eir »»lic m i ^Ot k'n ’sho 1 V sh; % '% K i ie S Ni Se S if i to Hlic S Pe, H H i fcsti, *»bi, the V T sc 'the X M etg Veti i ?S.i H 'V:, dni prisluškuje ali fto našlo kak praktičen odmev novo ustvarjeno prijateljstvo z Mussolinijem. List dalje konstatira, da ni bilo ničesar storjenega, da se izboljša položaj Nemcev v J užno-Tirolskem. Italijanske oblasti še nadalje pritiskajo na narodne manjšine v Italiji in odstranjujejo celo nemška imena z nagrobnih spomenikov. List končno vprašuje, ali je tako postopanje italijanskih oblasti dostojno kulturnega naroda, ali je to znak prijateljstva in ali je to postopanje dostojno napram nemškfemu plemenu. V mesecu marcu se je izselilo preko Jesenic iz Jugoslavije izredno mnogo ljudi, ki so odšli v širni svet za kruhom. Prevelike ponudbe moči na domačem delovnem trgu, zaradi katerih so se pocenile delovne moči, so napotile delavske množice, da iščejo zaposlenja in kruha drugod. Tako se je v mesecu marcu izselilo v Francijo 262, v Belgijo 447, Holandijo 127, Luksemburg 26, Nemčijo 28, češkoslovaško 14 in Švico 22 ljudi. V prekooceanske države pa: V Zedinjene države 178, Argentino 373, Kanado, 510, Uruguay 12, Brazilijo 5, Chile 7 in Peru 5. Skupaj se je torej v enetn samem mesecu izselilo preko Jesenic 2,216 ljudi. Izgnanih pa je bilo zaradi raznih deliktov iz tujih držav v Jugoslavijo, in sicer iz Zedinjenih držav 9, iz Nemčije 11, iz Avstrije 13, iz Italijfe 2 in iz Kanade 2. Repatriiranih je bilo v Jugoslavijo nazaj: iz Zedinjenih držav 3, iz Kanade 7, iz Avstrije 13, iz Francije 6 in iz Nemčije 1 oseba. Obsodba kmetov iz Marezig pred izrednim tribunalom v Ri- • KllL n mu. Obsojeni s0, Jv'3 „ šič na 20 let f O J ^ brinja na 10 let. «it , Kodarin ter Iva!1r !|id ,, na 10 let, Fran ^ 1 Muženič, VenčesJ« jp j/ fl ‘ Albert Krmac in ,nest W vsak na tri leta, E p. >1^ na 4 leta. Opr°® b, slav Maršič in ^!arljt^! L, **6 Vsi odvetniki'^1 | e> krivdi na s je J :J*\( Branitelj Zcnn< / .V da ni dokazano ^ delovanje obtoke ^jej | jm bili to le obi^a-11 verzivne PeB*o0vift\V sti napisi na z ^ % f in napadi na m1 . 01) ^ morejo prirfrfj, K ker „i zato »■£ >*<’,) V Umor Josipa ni J t okvira tožbe. * ro! J V 1 čen delikt, i,11 pad. granit L oprostitev ob ° ‘ ^ ’ • jih sodni d v«1 za krive, naj * |> nižje kazni- . ai;1 si(J ! Za'kruhom ' pf»)lfe ^ S prekoocean^ t0ll J;i “Martha 'J Dahnacijc; o P .^5. / \ Ameriko 7fa cj, .ie j This is tragic indeed. CONSIDER THE FUTURE I | However, people who understand the principles governing ^TVsif’s< c< u-and the foundati‘>n that [t rests on’should not >ev.; Nure h JOLIET BITS ate to lay a warning finger on indiscreet people of this To inform him of the many tragedies that might occur e head of a family' if he were to be suddenly taken away k1*! this earth and his dependents left without any resource. :o ^ is to be taken ill suddenly, with perhaps no income, u^Hing this individual to depend upon the mercy of the ib!jCi ^Uch incidents are not given enough serious consideration iJ^Qple who lack discretion. It is so much easier to dwell ^ contented thoughts then to- face the grim reality. To the problem under any and all possibilities is out of the kj?°n, since no one can predict the exact chain of situations if up from nowhere. But to be able to cope with some •Sfs l,llexPected happenings should be the gal of every ii; tb i ^Uth and facts are great things when confronted with the attitude and unbiased feeling. It is something that we, J'duals, cannot dodge like an ostrich that buries its head iy 6 ground when confronted with danger. Facing the facts “ii 1Modifying our everyday habits to fit with the many possi-of life makes for contentment and happiness. Many of the poor dependents that you see walking the vets Would not have been so heavily burdened had someone ^e future more consideration. Have the outsiders join e •C. U. ranks and explain to them the many advantages ed by our organization. k ! /\ P or3’ „ jn &t04 y°u National Stars pep up our first dance, , Mth a crowd that was on ^ rs>‘ es fl'om start to the finish Si Hnce was well planned I# jtfd ^V°rked by the committee aV io and with friendly co- V *°n from all the mem-s'9 *'ll (L, ln£s worked smoothly in „%ils-SlP . jji ' ,, V J- parrot Orchestra fur- it Kcl jo fi s°iue excellent music to ili. ^ ^ of,the many danc- pr^ ?,i, ^ 'y 6 a'So want to express (joV°P $ S j.^ciation for the dona-rlja11*’ ^Ce*ved from Mr. John )Vi the many guests that Te^e,ni°Ur dance- We want Wttof memkers that r)ie l\(j he Friendly City lodge, K»’cl. lodge and the St, izi'cll,'1Iol> for their splendid J and for the use of ! I'"’') fljl ^ d°%A^ularS and details of a 1l" je aseball team will be A® at our next monthly pV, must feret plans ,n- #! i IXn Mediately, as the ^ Season is on hand and •V lodges will °v'fje. fe’r teams organized and llL, i obt'V4,\!r action. So, in order s*j w'th our fellow- nl0!lti ^’e cannot afford to veČ 1 Ur kinks out of youi e 1 j -1, c]e'bows and joints a^d be!!eloping plenty of ^ ^ I ause we will need it ii*a Joseph Kopler, <«## ,11 No-213, S. S. C. U. WifcCrr-— 'i<'’ 4't>nt0eists ^ave l°cate(^ elj^V'Jf b ?r of the promissory ki J'A, ^byi 1Ved 4,100 years age r<>c1’o# |V°n d/1, . Now> if they’ll °tX fij, tih maybe they’ll a fedow who e bad check. Plenty of pep OUR FIRST DANCE On April 24, the National Stars, No. 213, held their first dance, wrhich proved to be a big success. The Blue Parrot Orchestra furnished the music and made a big hit with all our dance lovers. We are grateful to all the members of the different lodges who attended in such big numbers to make this dance a headliner. I especially want to express my sincere thanks to Mr. John Pike, who donated $5.00 to help build our new lodge, that the younger generation are so earnestly striving for. Mr. Pike had the honor of being one of the numbers who first organized the mother lodge years ago, which is now known everywhere. Each and every member helped so eagerly, and I want to thank them for taking so much interest in the newly organized lodge. You all understand this young lodge is chiefly based on the advantages of planning on good times, and you all can rest assured we will have our sharf» of good times. Ella Pristow, Secretary, No. 213, S. S. C. U. ——*—o------------ , CHICAGO SPORT NEWS By John L. Jevitz West Side Bowling League of Joliet, 111., closed May 1 with the popular J. S. K. J. (S. S. C. U.) No. 66 taking second honors. This is a good showing for SS. Peter and Paul Society, and even more so when one considers the fact that this is the initial year that sports have been undertaken by the lodge. Bro. “Mix” Gregorash was captain of the bowling quintet. Believe it or not, but it took the Joliet bowlers and fans five and one-half hours to return home from Waukegan in the heavy rain Sunday, April 27 and only one and three-quarter hours from Joliet to Wauke gan. Sunday, July 27, is the day picked for the annual outing of SS. Peter and Paul Society. On this day, as in the past, many attractive novelties will be featured. The' affair will most probably be held at Rivals Park. The E. J. & p. company’s bowling team of Joliet won first prize in the American Railway Bowling Association’s annual tournament, which was held at Columbus, O., with a score of 2912. This association is composed of all the railroad company bowling teams of the United States and Canada, and over 250 teams competed in the tournament. Joliet’s population's 41,753, according to Frank J. Gospo-darich, director of census in the district including Joliet. Mr. Gospodarich further points out that restricted city limits are responsible for the low rating which this figure will give Joliet in the federal listing of cities, and although there had been some annexation on the west side, the greater part of it had included vacant property. Joliet would show a big increase in population if the greatly populated section of Spring Creek could be taken into the city. This includes the large population east and north of the bridge on Cass street and Ridgewood. ---------o------- Danica Lodge, No. 124 S. S. C. U., of La Salle, 111., is going to give a dance Saturday, May 10, in the Slovenian National Home. All are cordially invited to attend. In Chicago, 111., Zvezda Lodge, No. 170 S. S. C. U., is going to celebrate the fourth anniversary since it was organized by giving a dance Saturday. May 10, in the Polish Sokols’ Hall, 1921 W. 22d St. PNEUMONIA This is the season of the year when we see a rise in the number of cases of pneumonia. To show how prevalent and deadly disease it is, in New York City alone, in 1928, 10,000 deaths were caused by pneumonia, only one other cause exceeded this and that was heart disease. Pneumonia usually attacks those in their prime who must work and expose themselves for others. The Metropolitan Opera Co. opened the seventh season of opera in Cleveland, O., Monday, May 5, by presenting “La Gioconda” at Public Hall. More than 10,000 were present at the gala opening, which featured such stars as Rosa Ponselle, Julia Claussen, Gladys Swarth-out and Beniamino Gigli in leading roles. Nine operas will be sung during the week, with casts that will include Lucrezia Bori, Giovanni Martinelli, Lawrence Tibbet and others. SPORTING BITS George Duzik and Louise Cukale represented Washington School of Rock Springs, Wyo., in the county spelling contest held at Rock Springs. Paul Chenchar and Frances Golob were chosen as substitutes. Joe Slogar of Ely, Minn., has filed his intention to run for the office of county commissioner at the next election. Joliet High School’s crack tennis team of Joliet, 111., took another championship by winning over nine high school teams in the district meet on the high school courts. DANCE IS HUGE SUCCESS Inter-Lodge League of Cleveland, O., held a party Saturday, May 3, in the Slovenian National Home in honor of the bowlers that participated during the season. Plans for an inter-lodge indoor league are under way. A number of teams have shown their willingness to participate. ------o------- ATTENTION, CHICAGOANS! Spolar boys continue to lead the J. S. K. J. bowling league of Chicago, 111., with 11 victories and 1 defeat; Illini Stars are second with 7 wins and 5 reverses. Zvon No. 70 bowling team is third with 5 victories and 7 defeats, while Jugoslovan is fourth in the league’s standing. Mr. Joseph F. Sustarich Jr., secretary of the Illini Stars, reports that the bowling and baseball teams are in readiness On Thursday evening, April 24, the National Stars Lodge (S. S. C. U.) No. 213 of Cone-maugh, Pa., held its first dance in the St. Louis Hall. Music was furnished by Jimmy Dolan and his National Stars. This dance was a huge success with the members being very pleased to note that so many people attended our first activity. We hope that all enjoyed themselves. Members of the National Stars want to take this opportunity to thank Mr. John Pike for his donation, which we appreciated very much. Let’s get more new members and make the National Stars a bigger and prouder organization. The members should try to induce outsiders to join by-pointing out to them the many advantages derived from belonging to a S. S. C. U. group. Mary J. Ulle, No. 213, S. S. C. U. Stones are never thrown at a tree that bears no fruit. Invite criticsms as they are of benefit to your lodge. We herewith announce the fourth annual dance to celebrate the anniversary of Lodge Zvezda, No. 170 S. S. C. U., of Chicago. These dances have always proved to be a success because of the able assistance rendered by the Slovenes of Chicago. So, to keep up and better this record, we ask your co-operation again. The coming affair will take pl^ce at the Polish Sokol Hall, 1921 W. 22d St., on Saturday, Ma> 10. Music will be furnished by the well-known Deichman Brothers’ Orchestra —a very good reason why you should be there. Also “domače klobase and potica’' will be served (those who have already attended some of Zve-zda’s previous dances will consider this a very great temptation). The result will, undoubtedly, make the evening an enjoyable one for everyone present at this gala event. Come one! Come all! To attend this ball! Agnes P. Jurecic, No. 170, S. S. C. U. for the coming match with the Cleveland S. S. C. U. teams, and if plans work out as anticipated the teams will meet Sunday, May 25. The cause of pneumonia is the growth of a micro-organism whose growth produces an irri tation in the lungs and depend ing on the kind of organism the physician characterizes the pneumonia. Pneumonia is a communicable disease and in some cities quarantinable, and persons suffering from any type of the disease should be isolated and care should be taken to prevent the passage of the disease from one person to another. Usually, the discharges are carried on the hands to the mouth or are coughed or sneezed onto the person or his clothing and then carried by his hand to his mouth. Pneumonia is frequently preceded by colds or commences as a cold, which is a good reason why we should take particular care of ourselves when we have what is called the “common cold.” All who are exposed to pneumonia do not acquire the disease. Those whose resistance is lowered by fatigue, chilling, accident or excesses o£, food or drink, are more susceptible.* During the season, wet feet, chilling by drafts or exposure should be avoided. Pneumonia usually commences with a chill or chilly sensation, followed by a rise in temperature and prostration. The pulse rate may not be rapid and at the onset the patient may not appear very ill. Frequently there is severe pain in the side; this is especially true when it is accompanied by a pleurisy. Later there may be a cough and some bloody sputum expectorated. As the disease progresses the prostration becomes worse. In fortunate cases at any time, usually in seven or more days, the temperature suddenly falls and the patient is practically well. This fall in temperature is due to the formation in the blood of anti-bodies, which neutralize the poisons made by the bacteria. When symptoms suggestive of pneumonia arise, a physician should be called immediately. The doctor should direct all the details of the nursing care, upon which so much of the result may depend. His judgment as to special measures to meet pain and the special stimulants that may be necessary is very-important. In short, the treatment of Pneumonia consists of rest in bed, plenty of moving dry air, enrichment of the air with oxygen, and in certain definite cases the neutralization of the poisons elaborated by the pneu-monococic, by a serum containing the anti-body for the par ticular type. S. S. C. U. BOWLING TOURNAMENT Chicago Is Logical City; Date Set on May 25 A bowling tournament for S. S. C. U. lodges wherein prizes would have been distributed was practically out of the question this year. More so on account of the English-donducted lodges organizing their teams rather late in the season. At present a movement is being started by the writer to have S. S. C. U. lodges bowl in a tournament and secure the city in the closest proximity; it seeems to the writer that Chicago, 111., is the logical center, as lodges in Waukegan and Joliet could travel to the Windy City. The date set is Sunday, May 25, as a special excursion train leaves Cleveland Saturday, May 24, in time to reach Chicago Sunday morning. This will enable the Cleveland S. S. C. U. lodges to participate. There are three teams that bowled under the S. S. C. U. banner in the Inter-Lodge League of Cleveland, and perhaps all of the players and their friends could be persuaded to make the trip. Very little time can be wasted if such a tourney can be made into a reality. Hence, all lodges that have not as yet written to the N5w Era office about the proposed tourney should do so immediately, and correspondence should be mailed in care of Louis M. Kolar, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. It will cost nothing to enter the tournament, provided, of course, satisfactory arrangements can be made. Moreover, the writer is attempting to 'secure a prize for the team bowling-highest In the tourney, as well as a prize for individual high and the team bowling the lowest score. Thus all bowling teams will be given a chance. Inasmuch as the sports department of the S. S. C. U. is still in its infancy, we, the members, will just have to forget that the bowling season is about over and go ahead and participate in the tourney. One thing is certain, and that next year we can feel assured that a S. S. C. U. bowling tournament will be held earlier in the season. END IN TIE Comrades Beat Joliet Keglers, 2618 to 2494 COMRADES EVEN SERIES Journeyman: you to notice boiled over?” Apprentice: at 3 o’clock.” “Didn’t I tell when the glue “I did; it was Waukegan, 111.—Comrades Lodge baseball team of Waukegan, 111., traveled to Lake-Zurich, 111., Sunday, April 27, and played the Lake Zurich nine in the initial game of the season. The tilt was called in the sixth inning because of rain, ending in a 4 to 4 tie.. Joe Little hurled a wonderful game, allowing but four scattered hits and striking out twelve batters in six innings in his first appearance with the Comrades’ baseball nine. Bro. Little has the makings of a good hurler, possessing plenty of speed, a deceptive curve and excellent control; furthermore, he has mound poise, confidence and courage, which helps to pull a pitcher through the tight places. Comrades expect Jae Little to win fifteen games this season. Much is expected from Howie Smith, Comrades’ strikeout wizard. Howie is just a youngster and looks like a promising hurler. Earl McKinney and Charley Burks seem to be in mid-season form, doing splendid relief pitching. With the aid of Joe Little and Lavvy Pa-lucius at short, the Comrades appear stronger both on the defense and the offense. Comrades’ “crack” bowling team lived up to its reputation by defeating the strong SS. Peter and Paul Lodge, S. S. C. U., of Joliet, 111., Sunday, April 27; the games were bowled at O’Farrel Alleys in Waukegan, with scores being 2613 to 2494. By virtue of this victory Comrades evened the series, both teams winning one and losing one. The deciding game will be played early next fall either in Joliet or Waukegan. Comrades’ soft ball team (indoor) will open its season on Wednesday, May 7, when it clashes with the strong Fowlers combine. Game will start at 6 o’clock and will be played on the North School grounds in North Chicago, 111. On Sunday, May 11, the hard league baseball team will travel to Des Bowling series between Wau-kogan-Joliet S. S. C. U. lodge teams is even, as SS. Peter and' Paul lodge of Joliet, 111., suffered a defeat at the hands of the Comrades bowling team of Waukegan, 111., Comrades act-iiig as hosts. F. J. Arch, M. D., Supreme Med. Exam. S. S. C. U Five states—Delaware, Wyo ming, Nevada, New Mexico and Arizona—have only one member in the House of Representatives. Every state has two senators. The first series was played sometime last December and the result was a defeat for the Comrades, at the hands of SS. Peter and Paul lodge. According to John L. Jevitz Jr., spokesman for lodge No. 66, Comrades really have a classy bowling team. Members of the Comrades bowling team had their group picture appear in the New Era Supplement, recently, along with the season’s averages. In the three-game series Comrades averaged 903 points per game. Mr. Jevitz Jr. further reports that his team wras badly crippled with some of the members entirely missing. Bozic was absent, Kobe rolled with a bad atm, with Bluth and Gregor far off their form; Horwath was the o u t s t a n d i ng bowler with an average of 198. o------------- “Imagine my embrrassment,” said Dumb Dora, “when, according to my custom, I looked under the bed before retiring. I had forgotten that I was in an upper berth.” Plaines, 111., to meet the strong Cardinals baseball nine of that city. Bro. John L. Jevitz Jr., popular member of the SS. Peter and Paul Lodge of Joliet, 111., and manager of its bowling team, is completing arrangements to schedule a baseball game between the Comrades and some amateur team of Joliet. The game will be played at Joliet sometime in June. Comrades are anxious to meet S. S. C. U. baseball aggregations. Managers desiring games should get in touch with the writer at once. Illini Stars of Chicago, 111., v/herc art thou ? Please cometh. John Petrovič, • No. 193, S. S. C* JJg 'Bare Factf Resignation A member of the Senate or of the House of Representatives resigns by transmitting a letter of resignation either directly to the executive of his state or to the presiding officer of the house of Congress of which he is a member. In the House the usual practice is to transmit the letter of resignation directly to the governor, at the same time notifying the speaker of the House of the action. When a member resigns directly to the Senate or to the House the body to which the resigning member belongs orders its presiding officer to inform the governor ol' the state of the resignation. TOURING TO THE PACIFIC COAST (By Joseph Mantel) EDITOR'S NOTE: Joseph Mantel, Matt Rom, Leo Kuhar and Adolph Schroeder have been touring the Southwestern States to the Pacific Coast. At present they are in Los Angeles, California.. Their starting point was Ely, Minn. REGISTRATION OF ALIENS Giraffe. The giraffe is not entirely voiceless, although it is practically so. It does, however, utter a very feeble sound characteristic of the species. It is doubtful whether there is any four-footed animal that is absolutely voiceless. Dove and Pigeon. The words “dove” and “pigeon” are practically synonymous, but in ordinary usage “pigeon” is a somewhat broader term and is applied to all birds belonging to the family Columbidae. Both terms are applicable to the domestic pigeon and to various wild species, but some of ’the smaller species of the family are specifically called xloves, such as turtledoves, mourning doves, ground doves, to distin; uish them from the larger species more c o m m o n ly ' called pigeons. American Flag. The largest known American flag is 90 by 165 feet. It is now in in the department store of the J. L. Hudson Co. of Detroit, Mich. The mammoth American flag was carried in a parade in Washington, I). C., in June, 1929. Ostriches. Among the trye ostriches of the Old World several females lay their eggs in the same nest and the male sits on the eggs during the night while the hens take turns at the job during the day. Podunk. Podunk is a derisive name for any small out-of-the-way country town or village. No such post office is listed in the U. S. Postal Guide, and it is not known how the name acquired its odd meaning. As early as 1877 John R. Bart lett defined Podunk as “a term applied to an imaginary place in burlesque writing or speaking.” The name is of Indian origin. W. and K. The alphabet has been divided among the various countries for the purpose of identifying radio stations and W and K. arc allotted to the United States. IVIiissoJini a Mason. Mussolini is not at present a member of the Masonic order. It has often been stated that he. was at one time a Mason, but we have been unable to obtain any evidence to that effect. Thf king of Italy is a Mason. Leif Ericsson. Leif Ericsson is credited with the discovery of the mainland of North Amer ica. His father, Eric the Red, founded settlements in Greenland, part of the New World, in the 10th century. But the discovery of Ericsson did not lead to communication .between Europe and North America and consequently the famous expedition of Columbus attracted more attention. It is probable that other Europeans hacj visited America before the time of Columbus. Reno, Nevada, is considerably farther west than Los Angeles. (Continued From Last Edition) Catalina Island was a Spanish grant and at one time was sold for a jug of whisky and a horse and saddle; later it was sold for $7,500, the buyer expecting to find oil. As drilling proved to be futile and no money was forthcoming, the mortgage company took over the property and turned it into a summer resort. Mr. Wrigley was the last purchaser and paid something like $3,000,000 for the island. Property on this island sells at the rate of $1,000 per foot on the ocean front. Lately Mr. Wrigley was offered $20,000,000 for the island, but-refused to consider it. We are 3,093 miles from home, and since*it is 8,000 miles across the Pacific Ocean to Japan, we thought it would be wise to return home. Leaving Catalina Island, we returned to Los Angeles, where we met our old friends, Mr. and Mrs. Jack Stonich of Hollywood. Just think that oranges, grapes, grapes, lemons and pears were to be found growing in his back yard; in addition, a large palm tree, 35 feet in height, was also seen. We took several pictures here and also helped ourselves to fruit. We also visited Mr. and Mrs. Nick Rasich and family of Huntington Park. Pomona is a city 40 miles from Los Angeles, and is known as a great grape and wine town We visited Gay’s Lion P’arm. known for raising lions. Many authorities on animals are of the opinion that it is impossible to raise lions in captivity. But this theory is exploded, as a number of fine specimens were iseen, some of which are used in zoos arid circuses. Mr. Gay calls the lions by name, who play with him like some of our household pets, the dogs and cats. The youngest baby lion is 3 weeks old and the oldest is 16 years old. Two horses are fed to the lions every day. This may sound odd, but nevertheless it is true. These useless horses are permitted to roam on the farm until they have put on a sufficient amount« of fat, after which they are killed and fed to the lions. In the city of Pomona we noticed an orange packing house belonging to the Pomona Fruit Growers’ Exchange. Upon entering the building, a foreman offered his services to act as guide. First we were shown how the growers bring in the oranges. Certain boxes are used when the oranges are picked from the trees. The oranges are then put through a washing machine, which cleans every orange. Another machine then handles the oranges and is known as the sorting machine. Oranges are divided into 12 classes as far as size i? concerned, and are automatically assorted by this machine. Oranges are then inspected and the poor ones are separated from the good ones. A stamping machine stamps a name on the oranges; the girls employed in this building wrap oranges and pack them into boxes. The poor oranges separated from the group are sold to peddlers at a very small price. We also saw an automatic boxing machine that assembles boxes to be used tc pack oranges in. A railroad car was just loaded and contained 462 boxes of oranges. Twelve to fifteen carp are loaded daily. On March - 12 the Senate Committee on Immigration held a hearing on Senator Blease’s voluntary registration bill. This provides that an alien legally in the country may apply to and receive from the Commissioner General of Immigration, for a fee of $3, a. certificate of admission, which will intlude his photograph, signature, and other identifying data. Those opposing this bill con tend that while voluntary in form, it will be used by employ ers and government officers in a way which will force all aliens to carry such certificates. The alien who fails to register will arouse the suspicion that he is here illegally. As there is no way to d i s t i n g u i sh citizens from non-citizens, everyone thought to be of foreign birth will be subjected to cross-examination, possible discrimination, and humiliation. Many aliens will be exploited by persons posing as government agents. Legal immigrants who cannot prove legal entry will be seriously embarrassed. Many of those urging Senator Blease’s bill believe that it is a step toward compulsory registration, and that it will help to detect the illegal alien. It seems certain, on the contrary, that the illegal alien wil not register or will obtain a certificate by fraud. Instead of detecting the illegal alien, it will be the means of annoying and embarrassing millions of innoncent persons. It is also urged by the advocates of the bill that it has been framed to meet the demand of aliens themselves for some paper showing that they are legally in the United States. F. L. I. S. YUGOSLAV MEMORIAL ROOM Prof. Branish To Carve Decorate And BASEBALL BUGS The Napredek Sports, No. 132 S. S. C. U., are in the field again this year with a baseball team, and the way the boys are cut chasing the pill every evening, and the number of players gathering for practice sessions would indicate that the opposing teams are going to stack up against a real baseball team. Teams wishing to book games are requested to call or write A1 Ulle, located at 970 E. 207th St., Euclid, O. Phone number is KEnmore 3934-J. Come on, boys, “step up to the plate,” and let us get acquainted with some real baseball this year. Other S. S. C. U. lodge teams kindly take notice when booking games in the future. Half “Fair” Girl: We want to buy a ticket. Ticket Agent: But there are two of you. Girl: Well, aren’t we half sisters? Add that up. While the city of Pomona is in the midst of the fruit growing district, we also notice that the biggest vineyard in the world is situated here. A large sign adorns this vineyard and reads The Italian Vineyard Co. We entered the premises, and, with one of the men acting as guide, we inspected the entire vineyard. Something like 500 acres stretched on a level piece of ground. Nothing can be seen but grape vines, already trimmed for this season’s growth. The guide took us underground into a large wine cellar at least a block long. Many barrels and vats were seen and contained something like two million gallons of wine in stock and five thousand gallons of champagne. Both wine and champagne have been stored in that....... (To Be Continued) The Pitt-Weekly, official publication for the University of Pittsburgh, reports of the coming of Prof. Vojta Branish, of the faculty of the University of Zagreb, Jugoslavia, to Pittsburgh, along with two assistants, to do carving and decorating for the Jugoslav memorial room. Plans for the Jugoslav room, accepted in February by a joint committee from Pitt and the Jugoslav committee organized to secure the room, provide for white oak paneling thoroughly Slavonic in spirit. /Prof. Branish is noted for the originality with which he applies the Serbian and Croatian designs to furniture and paneling. Each student chair, with arms on both sides adequate for note-taking, will be neatly carved and the teacher’s chair will be more elaborately designed and executed. It is estimated that four months will be required for completion of the work here. The Jugoslav government has, donated $5,000 to be spent by the committee in furnishing the room. The ministry of transportation has been directed to provide the finances and make all arrangements for -the passage of Prof. Branish and his assistants to the United States-This support is the result of a trip abroad by a member of the Jugoslav Committee, Kathrine Ruskovic, last summer.' She carried letters to the minister of education, Dr. Bozo Maksimovič, and the minister of social welfare, Dr. Mato Drinkovic, asking for aid in the decorating the room. In addition to this gift the government authorized the binding of 2,200 books to be selected by the faculty of the University of Zagreb for the library of the University of Pittsburgh. Five boxes containing 300 of the books have already been received by the Pitt librarian, J. Howard Dice. Phutiology Shrimp: Well, old man, did you ever get the last word in an argument with your wife? Lobsterpot: I always do. Shrimp: Why, how do you manage it? Lobsterpot: Just take it and don’t answer back. ... . . ^ SOME INTERESTING BELIEFS ABOUt AILMENTS AND THEIR CURES Peleg: And when you told the policeman you were speeding to get away from a bandit he didn’t arrest you? Abednego: No, he climbed into the car with me and told me to step on it. It was first planned that the carving of the chairs, fireplace, paneling and other furnishings for the room were to be finished abroad and shipped to this country. But upon the advice of Prof. Branish, who said gre&t expense would be involved in shipment, and because of danger of damage, if was decided to bring the famous architect and two assistants to Pittsburgh. MEDICAL RESEARCH In every great city are medical schools and laboratories where important research into every known disease is going on every day. Preventive measures for the public good are aeing recommended constantly. In every section of the country are great hospitals and clinics where preventive health work is carried on, open to people in every walk of life. But, after all, what do all these activities amount to unless we apply what is learned? Unless practical use is made of :;he new knowledge we might as well be living ten centuries ago. We should be more interested in a discovery for the prevention of some common disease than in something relating to aviation. It means much more to each one of us personally. Many people are utterly unconcerned over lealth discoveries. But when they get sick, they just beg foi something to stop the pain. Important as all the curative things are, far more important it is to know how to escape disease. It pays to give heed to everything having to do with the prevention of sickness. An Unclean Joke Judge: Why did you hit the dry goods clerk, madam? Mrs. Knockout: Well, Your Honor, I asked her to show me something suitable in neckwear for myself, and she then handed me a washrag. * The elderly man seeking the fountain of Youth, received tsix pills to be taken “one each day for six days.” "I’ll just take them all at. once and have it over with,” he said to himself. Next morning he overslept. Members of the family becoming uneasy decided to wake him. After much difficulty the sleeper was aroused. “I’ll get up,” he said faintly, still rubbing his eyes, “but won’t go to school.” * City banker (visiting farm): “I suppose that’s the hirec man ?” Farmer (who had visited banks): “No, that’s our First Vice President in charge of Cows.” * Negro Sam had had his first ride in an airplane. Turning to the pilot he said, “Suh, Ah thanks you fo’ both dem rides.” “What are you falkThg about,” said the aviator, “you had only one.” “No suh, Ah done had two— mah fust an’ mah last.” * Visitor Bobbie?” Bobbie: “I’m awkward age.” Visitor: “Really? And what do you call the awkward age?’’ Bobbie (bitterly) : “I’m too old to cry an’ too young to swear.” “How old are you. just at the “I observe that you treat that gentleman very respectfully” “Yes. He is one of our early settler.” “Why, he is not more than 40 years old.” “True. But he pays his bills on the first of every month.” * The policeman entered the restaurant, and with great dignity announced to the man at the table next to ours, “Your car awaits without.” “Without what?’ retorted the rather loud mouthed gentleman. “Without lights,” said thf> cop. “Here’s your ticket.” * “I have a horse that at times appears normal,” the farmer wrote the editor, “but at other times is lame to an alarming degree. What shall I do? . . . He got this reply: “The next time your horse appears normal, sell him.” o-------------- PICTURE HOUSES If you think the movies are not doing well, this will interest you. Attendance increased 15 millions a week in 1929, compared to the preceding year, or about 15 per cent. So says Will H. Hays, screen boss. This year there will be greater production, picture houses everywhere and more big theaters. And the “talkies” are expected to break another attendance record. (By Dr. F. J. Arch, Supreme Medical Examiner, S. S. C. UJ The minds of men are innately superstitious. From earliest times human beings have attempted to cure disease W conjuring forth from the body the demons of ill health. If ‘ member of a tribe was seized with some internal pain. ^ medicine man would burn incenge and murmur charms to c®1188 the demon to ge)t out of the body. As the minds of men developed, symbolism as an esc»P? from reality developed simultaneously. The basic concef of several cults in medicine has been the idea that the w».v 0 cure dog bite is to' apply the hait of the dog that bit yoU' ancient England it was customary to cure smallpox by pu^11 red hangings in the room. Jaundice has been cured by hang^ a carrot in the basemen, when the carrot dried the jaun^lC would disappear. Everyone knows of the superstitions tha* buckeye carried in the back pocket would ward off rheuwat'3tl! amber beads worn around the neck would prevent goitre that a bag of asafetida or a string of garlic would prevel1 infectious disease. In modern times many superstitions regarding disease l*f^ their basis in primitive magic or in symbolism, but others see to arise from pure ignorance or from perversity. In n’ , fields scientific medicine has established fact, but the ignor^ or the credulous continue to hold to their ancient notions. a God-fearing people will resort to their ancient beliefs ^ magic, when confronted with great pain or with great tei such as fear of death. Recently there has been a list of some of the P°Pul*f beliefs-of mankind assembled in relation to the control disease. Some of these beliefs are grounded on impericisfl* aI! others are simple notions with a mystical or a symbolic baC ground. I will enumerate some, as they are very interest1” Many persons believe that fish is a brain food and ^ those who eat a great deal of fish will be quick-witted. S°'c think that it is dangerous to sleep in the moonlight, beCi^ the moon controls lunacy and to let its rays fall on the P*11^ will cause one to become an idiot. According to some Pe0^el-the best way to get a cinder out of the eye is to rub the eye, others believe that blowing the nose on the side conce,l'L will get the desired result more quickly. In some m headache is treated by pressing the roof of the mouth ^ thumb. Practically all grandmothers insist that the expec ^ mother must eat enough for two. In Arizona it is still 8enel\ believed that the drinking of two quarts of whisky c snake bite. ? One favorite method of curing warts is to tie as n’^)£ knots in a string as there are warts to be removed, the*1 ^ string is buried at a crossroad by the light of the moon-first person who passes gets the warts. hj]d pit, I 'k >2; 1% H ify Hr Da p'ca k %] ‘ki s d: '*ac SENIOR SLOVENE SCHOOL PRESENTS COMEDY I _______ On Thursday evening, May 15, the Senior Slovene School bf Cleveland, Ohio, will present “Staro Mesto Mlad e,” a oric-act comedy, in Slovenian. Members of the cast are, Pauline Spik, Carolina Braddock, William Kennick, Frank Suhadolnik and Frank Trudpn. Following the play there will be dancing in the lower hall of the Slovenian National Home; Sovereign OrcHfestra will provide the music. Former members of the school are urged to attend, and also to bring along their friends. The comedy has been rehearsed for some time and the actors feel confident that the work will be performed with some degre of perfection. People taking part in this production acquired the use of the Slovenian language while attending school, which naturally makes the comedy doubly interesting. COLDCURE Nobody in J. Pierpont Morgan’s office ever catches cold. The big white money house on the corner of Wall and Broad streets, opposite the New York Stock Exchange, is equipped with triple outside doors. Each door closes behind you before the next one opens. Artificial ventilation is provided, with chlorine vaporizer diffused, not in such volume as to be discernible, but of sufficient potency to slay any flu germ that may oe loose. Saturday, May 10, is 1 ^ set for the 12th annua I given.by the Associate j jjo- I ern Union Employes, L°c |L 183, of Cleveland. O. j'ej*1 The event is to be heh ^ j|ir j^,tl; spacious Rainbow Roon* ^ |L < tel Winton, which wil' $ h e only the guests attend**’ p. 6] dance. Griff Morris | ^ Radio Entertainers w*1 j M ffi^‘ the music and it is rum0 fii; J ^ • has two additional rT’eI'^ pH t| orchestra, which will *”' “t0r ffy V music just a little bit n1'1' p. ^ IV. rid.” Dancing starts a f-egtivl j t Tickets for this g®!a 1 are 75c and may be P“ ej \%^ from any Western u j ploye. Just stop in a’’ I n Union office and ^ jAfe, will be glad to be of ® e tic |A v ^ you. Or you may Pul'c ig)i. (l^i * ets at the door if y°1' \0 n*11 f f, ® Jai “We are planning * this the biggest eve. ev •" i‘ STS U.) j (je p La Salle, 111. !V hv ti j?01*’ bratje in sestre društ-V, WW'*. St- 124 JSKJ in vse tj)e nuj V° bratskih podpornih or- '*“s‘ ,,SniiVmLa Sa"' oko!‘ci! UI1J> mesečni seji društva scaP? % ^ bi!d sklenjeno, da Pri- ,ntioD in! ^ VeČer 10- maja ve' to >1! prid društveni blagajni. 1# Ca Se k° vršila v Slovenit^ Domu in se ngin? [)Jb sedmi uri zvečer. rlicf l Danica je še vedno ndicr Srbelo ■ • , • hat» V ’ Je pn vs pn* ti# tal p0Se1:nike izvrstno po- * jd i '0z vsem. Tako bo tudi U"1 C IeSelici- Vsakovrstnih C v izobilju, godba bo i ,vf >> • *n vsakovrstne za- !«' >'%r“br,ovoli- - v „nV k; , 1 so torej vsi rojaki 111 „t iihJakil>Je iz La Salle in oko- 'gveo ,bo?elbin- da nas poseti-'° in Lai° 10- maja zvečer in se ■ 0 5hi! med namL ° priliki i | lfl prireditev drugih brat- iJj ^tev bo skušalo naše lp[ 0( j) vrniti uslugo za uslugo. |0;Ul(l |)j| Jelici društva Danica bo 11 ti , asr>o namizno opremo bfl* * ki K v oo imel srečno štiripe- !sfhilt * eM)ico. Trate so že ze- L*« Vto kar začnite gledati za asf ?!ti,esn'mi deteljicami! lilo" %? na.iboljšo postrežbo je ile. fei ' °dbor na delu že sedai. e°ier . ’ ro.1aki in rojakinje te oko- sv*denje na večer 10. ma- 'eLe} ' °VeHskem Narodnem Do- thtllC .fant Hi. Milka Vogrich, ° -ally tl l,štva Danica, št. 124 iV ' _____ L . Leadville, Colo. n'‘tl,e tj, ' lam člane društva sv. eDrftif '4Žt- 111 JSKJ, da se pol-m,110 udeležijo prihodnje hild Se bo vršila 15. maja, ker I C -inl! %',l0Vnem redu nekaj po- es'r . , a' Pozdrav in na svide- hiI 0r? L., A. Kaplan, J flk društva št. 111 JSKJ. ^ Salida, Colo. 501 to iv adnii mesečni seji društ- t0V skl • Zija’ št 78 JSKJ je ' Sthef Wenjeno> da se pr hodnja * U 6sečna seja vrši v nede-Ljf i,,' maJa. Ta izprememba II u'e «6r, a^ravila vsled tega, ker :S ^ v a društvo napraviti i^.lla tretjo nedeljo, to je rlVf Vi /iknik se bo vršil na u tarmi. Torej, da se v 2a Se.ii v nedeljo 11. ma-bratskim pozdravom, h® ,ce ! k. , Frank Botz, I ^ društva št. 78 JSKJ. 1 > ------------------ j (j Cleveland, O. ■n t^ tL°r'esrečenega Johna No-d‘Jr i Si društva St. 5 SNPJ, ; V()v^ruštva JSKJ darovala f Vv,G P°slala na tajnika L. ";5,A' 'C* ta sicer št: - 61, ,V J tj 5 «J»! 1<>4, $4.20; ed t1 :\Ut.’ 25 in 27 po $3.00; in*1'5 it>i7: 35 in 126 po $2-00: V* vp0 v imenu |il \ ^11 ^va in tega ponešre- ,,Cp, C' V »ta izrekam vsem tem ^ *U čla«stvu iskreno za- h* = Ve^k°dušne darove. II Cn efY '^Hiu L. Medveshek, |l(y K društva št. 5, SNPJ. y c/ i ------ k'tfiCe ^ I kHfr x Chicago, 111. *e& S \T E POZABI! — Kot a3h 1 |^i , 0vi Dobi že poročano, j° jsr rko društv°Zvezda’ j . ^ svojo majniško ve-1, /! ,^k v^‘er 10. maja. Vese-!l1 et^l Sf. Vr®ita v Polski Sokol-y10n ’ 'S?' nu 1921 W. 22nd St. 'j trel1 %L.,Veselice je, da v kro-dru^tev 111 prijate* ( k huu I*raznujemo štirilet-!\ 7 Ver*ega obstanka. 'te l'0*'' v' d»Vezda še mlado, za-,S^areJša društva po eC0$ i;'1, (|0 ,*v°.io udeležbo na ve-V*^ °*^G®a uspeha. Sli-lir ,|V°^ strani, da se člani 11 , \ ,ruštev Zvon, št. 70 in ^ V{Vviišt' 104 JSKJ prid' ■.%vj] ,laJ°. da nas v obil-^ i)0 'J.doselijo na omcnje- UAi ^ tMiPam- da se jim pri-’ *>ce' H ^ rib v člani novoustahov-f ^K7Stva Hlini Stars, št. Se udgl^žijo naše °Vabl j en je tudi so- i NOVA DOBA, MAY 7TH 1030 DOPISI pa le kakšna zvezda z neba pri-sveti. (Pač videl zvezd sem brez števila, kresnic ivanskih in pa vešč; krasno se vsaka je svetila, soditi pa sem bil nevešč. — Tako je dejal pesnik Gregorčič in tako se je vedno godilo meni, zato so bile moj delež vešče. Op. urednika.) Odbor je pridno na delu, da preskrbi vse potrebno, da bo zabava popolna. Za prigrizek se obetaj o najboljše kranjske klobas^ in potice, (članice društva Zvezda imajo patent na najboljše potice.) Tudi žeje ne bo treba nikomur trpeti, kajti v Chicagu je dovolj mokrote. Pa ne mislite, da računamo z mokroto iz Michigan jezera, ne, mi se krepčamo s tekočimi solnčnimi žarki gorke Californije. če povem še, da bo Daichmanov orkester imel na programu take melodije, ki morajo pregnati tudi najbolj zastaran revmatizem, boste pač razumeli, da je dovolj vzroka, da nas na večer 10. maja posetite vsi, člani in članice, prijatelji in prijateljice, kar vas je v Chicagu in okolici. Na svidenje! Za odbor: Agnes Jurečič, tajnica. Opozarjamo na to vse brate širom Amerike, ki se žele udeležiti tega izleta. — Zdravo! IvanMladineo, 222 Fourth Ave., New York, N. Y. New York, N. Y. PROGLAS V dneh 27, 28 in 2f) junija se bo vršil v Beogradu velik Vse-sokolski Slet, katerega se udeležijo Sokoli vseh slovanskih narodov. Slet se priredi pod vodstvom Sokola kraljevine Jugoslavije, kot pogostitelja. To bo velika revija pomlajenih sokolskih sil. V teh dneh pride do izraza velika ideja o vseslovanskem bratstvu in vzajemnosti. Iz rojstne dežele nesmrtnih učiteljev in ustariovnikov, Fig-llerja in Tyrša, pride 15.000 če-hoslovaških bratov-sokolov. Legije potomcev Kosciuszkega in Pulaskega, poljskih junakov, ki so se borili tudi za ameriško svobodo, predvodi sam starosta Za-mojski. Prvikrat v zgodovini Sokolstva pridejo na slet tudi bratje Lužiški Srbi, mali, osamljeni otok Slovanstva v nemškem morju. Nekoliko deset tisoč jugoslovanskih Sokolov pride v sklenjenih vrstah iz vseh pokrajin Jugoslavije, da manifestirajo slovansko idejo in edin-stvo našega naroda, številno bodo zastopani tudi ostali slovanski narodi. Tekom teh dni se bo vršil natečaj za slovansko prvenstvo. Prisostvovala bodo tudi odposlanstva in oddelki gimnastičkih društev iz vse Evrope in ob tej priliki se bodo'merile najboljše gimnastične sile sploh. Avija: tični oddelek Jugoslovanskega Sokola, “Naša krila,” se bo boril za prvenstvo v zraku s sličnimi organizacijami ostalih slovanskih držav. Starešinstvo J ugoslovanskega Sokola je pozvalo na slet tudi Sokole Amerike. Dolžnost vseh Sokolov je, da si prizadevajo s svojo udeležitvijo povečati vsako tako veliko in izjemno sokol sko manifestacijo. , Sokolstvo je jedro Slovanstva; odlikuje in predvodi ga. Nosilec in tolmač jo vseslovanskih idealov in naše misije v ustvarjanju nove in pravičnejše civilizacije. Sokolstvo je naša opora in sila. Jako in edinstveno Sokolstvo v naši stari domovini more najboljše preprečiti sovražne težnje in nakane naših večnih in neizprosnih neprijateljev. Prešinjeni po tej večno mladi ideji, zavedajoč se svoje sokolske dolžnosti, sklenili smo tudi mi, da pojdemo in se udeležimo te veličastne proslave Sokolstva Tudi mi se hočemo zbirati z ostalimi brati in na rojstni zemlj naših očetov osvežiti naše duše in naša srca. Odločili smo se da pojdemo in da vidimo ter potem, ko se povrnemo, povemo našemu izseljenemu narodu, posebno pa Sokolstvu Amerike vse to, kar smo videli s svojimi Očihi. Sklenili smo, da odpotujemo vsi skupaj 11. junija tega leta, s parnikom “Mauretania,” veliko ladjo Cunard linije. To je ofi-cijelni parnik za naš sokolski izlet v domovino. Chicago, 111. BANOVCEV KONCERT V CHfCAGU Koncert g. S. Banovca, ki se vrši v nedeljo, dne 18. maja, ob popoldne v velikem avditoriju Orchestra Hall pod avspicijo čikaških jugoslovanskih pevskih društev, bo takorekoč velika manifestacija slovenske, oziroma jugoslovanske pesmi pred ameriško javnostjo. G. Banovec, prvi tenor ljubljanske opere, si je stekel tekom svojega udejstvovanja v operi in na toncertih kot solist že število priznanj, ki bi delala čast naj-Doljšim svetovnim ■ pevcem. Prvič je g. Banovec pel v operi leta 1924. Od takrat naprej neutrudoma nastopa in bogati slovensko pesem. V Ame-iko je prišel pred dobrimi osmimi meseci in prireja koncerte v raznih večjih slovenskih naselbinah. G. S. Banovec je mnogo pokazal našehiu delavcu, ki se v ameriških mestih in kempah bori za svoj kruh, da vsebuje slovenska pesem nekaj posebno bogatega, milega in očarujoče prikupljivega. S svo-im liričnim tenorjem g. Banovec budi med našim trpinom zanimanje za slovensko pesem; in naša mladina, naš naraščaj se divi vrlinam, ki so utelešene v slovenski pesmi, podani iz grla našega liričnega tenorista g. Svetozarja Banovca. Kritike izpod peresa najboljših ameriških kritikov v angleškem časopisju so izredno laskave. V g. Banovcu vidijo poseben dar v mehkem izražanju svojstvene vrednote, ki je dodeljena slovenski pesmi v besedi in melodiji. Slišali so ga interpretirati slovenske nahxl-ne popevke, ki so tako nekaj jubkega, da se tudi nepoznavalcu jezika na mah zasade v srce; slišali so ga ko je podal težke operne arije, s katerimi se je med poznavatelji petja še posebno prikupil, kajti njegov glas sega v odmerjeno visočino in pada polagoma nižje kot prijetno padajoči slap, ki človeka priklepa nase, da ostrmi. G. Banovec se je pokazal mojstra tako v opernih arijah Export, Pa. VABILO NA PLESNO VESELICO. — Društvo Studenec pod skalo, št. 138 JSKJ, priredi v soboto, 10. maja, zvečer svojo prvo pomladno plesno veselico v prostorih sobrata F. Kužnika na farmi. Vstopnina za nečlane je 75 centov, za ženske, ki niso članice, pa 25 centov, člani in članice ne plačajo posebne vstopnine, ker plačajo meseca maja društveno naklado, in sicer člani po 7o, članice pa po 25 centov. Ta izredni društveni asesment mora plačati vsak član ali članica našega društva; kdor ne plača izrednega asesmenta, ne more plačati rednega. Vsi člani in članice našega društva, kakor tudi ostali rojaki te okolice, so prijazno vabljeni, da nas posetijo na veselici na večer 10. maja. Začetek veselice bo ob sedmih zvečer. Z bratskim pozdravom, Frank Kužnik, tajnik društva št. 138 JSKJ. števale, kakor so pisane. Vem, da bo malo sapa zapihala skozi to naznanilo, toda tajnik pri najboljši volji ne more nič pomagati. Pravila so tukaj in morajo enako veljati za vse člane. Poživljam pa vse, da se točno udeležujejo mesečnih sej v bodoče. — Z bratskim pozdravom, Mihael Tomec, tajnik društva št. 16 JSKJ. g. Banovec, blagodejno vpliva na slušalca in ga naravnost hipno očara ter zaziblje v sanje krasne (Ježcle, ga ponese v prijazni log ob žuborečem potoku med duhteče cvetlice in šepetajoče drevje . . . Banovčev koncert v osrčju Chicaga v nedeljo 18. maja bo nekaj impozantnega, nekaj veličastnega, ko bo prvič zadonela slovenska pesem v tako prostranem in prominentnem koncertnem gledišču kot je Orchestra avditorij, ki se nahaja na Michigan bulevardu med Adain-sonovo ulico in Jackson bule-vardom. Koncertiranje v tem odličnem avditoriju se nudi le najboljšim , umetnikom svetovnega slovesa. In Banovčev koncert dne 18. maja pride poslušat mnogo drugorodcev, ljubiteljev petja iz'Chicaga in predmestij. Zato je važno, da pridejo na ta izredni koncert tudi naši rojaki iz vseh bližnjih naselbin. Iz Waukegana in La Salle, iz Kenoshe in Milwaukee ter iz vseh ostalih okoliških naselbin. Vstopnina v predprodaji je samo $1 za parter (main floor). Na parterju je okrog tisoč sedežev, katere prav lahko zasedejo naši rojaki in pokažejo ameriškemu občinstvu, da znajo čislati svojega pevca-umetnika. Prednost na parterju je dana Slovencem in Jugoslovanom sploh. Vstopnice pri vratih bodo precej dražje, zato je priporočljivo, da si jih nabavite sedaj. Vstopnina en dolar je nizka za tako bogat program v tako prominentnem gledišču. V Johnstown, Pa. Članstvu društva sv. Cirila in Metoda, št. 16 JSKJ, naznanjam, da so 20. aprila na seji navzoči člani vzeli v pretres malo udeležbo na sejah. Sklenjeno je bilo, da se članstvo obvesti v našem uradnem glasilu, da se bo v bodoče tozadevno bolj strogo postopalo. Vsak član, ki se ne udeleži seje vsaj enkrat v treh mesecih, zapade kazni. Izvzeti so samo člani na bolniški listi in tisti, ki bodo mogli dokazati, da so na dan seje delali. Stavljena sta bila dva predloga: eden, da se take člane kaznuje z enomesečno sus-pendacijo od bolniške podpor«, drugi, da morajo plačati po en dolar v društveno blagajno. Eden teh dveh predlogov bo potrjen na seji 18. maja, in društveni uradniki se bodo držali društvenega sklepa, ne oziraje se na morebitno kritiziranje. Izgovorov za izostajanje od sej je vedno dosti. Pozimi se taki člani izgovarjajo, da je premrzlo in preslabo vreme za na seje hoditi, poleti pa jim je zopet prevroče, tako da jim nikoli ni prav. Izgovarjajo se tudi, da bodo že drugi brez njih opravili. In tako se zgodi, da se na seji, pa naj bo redna, izredna ali pa glavna, snidejo vedno isti člani. Kazni za neudeležbo bodo podvrženi vsi enakopravni člani brez izjeme. Člani naj vža-mejo v roke pravila in prečitajo na strani 45 člen XXI., točko prvo in drugo, potem pa naj malo pomislijo, kaj dotične točke pomenijo, da še bodo v bodoče ravnali po njih. Sicer se lahko zgodi, da bo kdo prav neprijetno presenečen. Morebitne take posledice naj sam sebi pripiše, ker dotične točke se bodo v bodoče do zadnje pike vpo- Joliet, 111. članom in članicam društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, naznanjam, da se bo prihodnja seja vršila 17. maja, to je v SOBOTO zvečer ob osmi uri v običajnih prostorih. V nedeljo 18. maja &e pa udeležimo slavnosti 25-letnice društva sv. Antona Padovanskega, št. 87 KSKJ, ob kateri priliki bo omenjeno društvo razvilo tudf svojo novo zastavo. Poživljam vse člane in članice, da se udeležijo seje v soboto 17. maja zvečer, kakor tudi, da se v nedeljo 18. maja zberejo točno ob p6lu desetih dopoldne v šolskih prostorih, nakar se bomo korporativno z drugimi društvi vred udeležili slavnostnega obhoda. Ob eni uri popoldne pa se vsi udeležimo banketa v Slovenija dvorani, ki ga priredi omenjeno društvo. Bratje in sestre, izpolnimo svojo bratsko in sestrsko dolžnost napram. bratskemu društvu o priliki proslave njegove 25-letnice. Ob podobnih prilikah bo društvo znalo to ceniti in nam bo vrnilo uslugo za uslugo, bratstvo za bratstvo. Dolgo napovedani boj med našimi kegljavci in kegljavci društva Comrades v Waukeag-nu se je vršil v nedeljo 27. aprila. Kakor se posojuje, tako se vračuje: to pot so odnesli lavo-riko zmage Comrades v Wau-keganu. Naše kegljavce je poraz tako iznenadil, da skoro niso več znali poti domov. Baje so se z veliko brzino vozili dve uri, in ko so v nekem kraju poizvedeli kj0'ao, prdnašli so, da so komaj kakšnih 15 milj od Waukegana, dasi so mislili, da so že blizu Jolieta. V ponde-ljek zjutraj ob peti uri se je šele prva četa z generalom in štabnimi oficirji pripeljala v domačo garnizijo v Joliet. Kdaj so dospele druge čete, mi ni znano. Kaj je bilo vzrok vseh teh neprilik, je težko reči. Mpr-da je bilo Michigansko jezero močno narastlo in naše fante zmotilo, ali pa so jih domače cvetke tam okoli desete ceste v Waukeganu tako očarale, da niso vedeli ne kod ne kam. Seveda, to so samo moja ugibanja. Kako se je cela reč zavr-šila, bodo najbolje vedeli fantje sami. O kegljanju in kegljaški tekmi in na kateri strani jih je več padlo bo pa seveda naš ofici-jelni poročevalec kaj natančnega poročal. Z bratskim pozdravom, Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ navzočnost vseh nujno potrebna. da bo naš uspeh toliko bolj gotov. Torej, na svidenje 16 maja! Za odbor skupnih društev JSKJ v Clevelandu in okolici: Frank Kačar, tajnik. Pueblo, Colo. Društvo sv. Petra in Pavla, št. 15 JSKJ priredi veliko veselico s plesom na dan 28. junija. Veselica se bo vršila v dvorani sv. Jožefa, in sicer za priliko tridesetletnice obstanka društva št. 15 JSKJ. Na razpolago bodo vsa potrebna okrepčila in seveda tudi izvrstna godba. Glasom sklepa seje, ki se je vršila 13. aprila, se morajo omenjene prireditve udeležiti vsi člani in članice društva št. 15 JSKJ. Kdor izostane brez važnega vzroka, plača en dolar v društveno blagajno. Toliko za danes: Ker je še dosti časa do veselice, bom podrobnejše poročal pozneje. Z bratskim pozdravom, Joseph Merhar, tajnik. Chisholm, Minn. Članice društva Danica,, št. 150 JSKJ, obveščam, da se naša prihodnja seja NE bo vršila drugo nedeljo, to je 11. maja, ampak v TOREK, 13. maja. Pričetek seje o polu osmih zvečer v navadnih prostorih. Seja je prestavljena zato, ker bodo šle odbornice na konvencijo na Eveleth. Ta izprememba velja seveda le za ta mesec. Sosestre so prošene, da se udeležijo seje 13. maja v obilem številu. S sestrskim pozdravom, Mary Žurga, tajnica. Cleveland, O. NAZNANILO. — Tem potom obveščam vse zastopnike in zastopnice skupnih društev JSKJ v Clevelandu in okolici, da se bo prihodnja seja vrSila 16. maja v SLOVENSKEM N’A RODNEM DOMU na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 3. Seja se prične točno ob 6smi uri zvečer. Na omenjeni seji bo za rešiti več važnih zadev, torej je Crosby, Pa. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt - pretrgala nit življenja ljubljenemu soprogu, oziroma očetu Antonu Stemberger. Pokojnik je bolehal samo osem dni; pobrala ga je pljučnica dne 10. aprila. Pokopan je bil po katoliških obredih 14. aprila v Kane, Pa. Rojen je bil leta 1884 v vasi Jablonca pri Ilirski Bistrici. Da je bil priljubljen pri vseh, ki so ga poznali, pokazal je pogreb, katerega so se v velikem številu udeležili njegovi prijatelji, Slovenci in drugorodci. Spadal je k društvu Obmejni Bratje, št. 163 JSKJ, v Durant City, Pa. Zahvaljujemo se predsedniku omenjenega društva za tako lepo urejen pogreb. Hvala nosilcem in vsem, ki so čuli pri pokojniku. Hvala svaku Franku Boštjančiču in njegovi soprogi, v katerih hiši je ležal na mrtvaškem odru. Lepa hvala Mattu Shustar in njegovi soprogi, ki sta prišla pokojnika obiskat v njegovi bolezni iz St. Marys, Pa., kakor tudi za vso tolažbo in pomoč, ki sta nam jo izkazala v žalostnih urah. Prav epa hvala vsem, ki so prišli po-tojnika obiskat na mrtvaškem odru in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hva-a Johnu Kerovichu, ki je bil pri pokojniku ob njegovi zad nji uri. Hvala za darovane vence in cvetlice društvu št. 163 JSKJ, društvu št. 391 SNPJ in društvu št. 378 SNPJ; dalje družinam: M. Shustar, John Kero-vich, Henry Poklar, Frank Boštjančič, Joe Softič, Charlie Sterbenk, Matt Simcich, Matt Bradly, John Prosen, Anton Iskra, Joe Hrvatin, Frank Ma-lovec, John Zlosel, L. Benssen, Leo Marinič, Lorent Sajn, John Kandare, P. Pettinati, Rossi, Frank Zampogna. 'Najlepša hvala vsem, in prosimo opro-ščenja, če je bil kateri pomotoma izpuščen. Iskrena hvala boarderjem, dalje bi-atu Jacku Jaksetich, Mariji Jaksetich, Franku Žitko, Antonu Novak, Franku Celin, Franku Arn, Franku Novak, Franku Slam&, Ignacu Vidmar. F’rav Iftpa hvala tudi vsem, ki so dali brezplačno na razpolago avtomobile za pogreb in vsem, ki so nam na kakoršen koli način izkazali sočutje in pomoč. Ti pa, ljubljeni soprog in oče, ki si nas tako nagloma zapustil, odpočij se od zemeljskega truda in lahka Ti bodi ameriška, gruda. Tvojo gomilo borno1 khisili'"s'cvetlicami in jih sinčka; Kristina in Vitka, hčerki. Ena sestra v Ameriki, mati, dva brata in ena sestra v starem kraju. NAŠ SEVER NEKDAJ IN SEDAJ (Piše Matija Pogorelc). zalivali s solzami, dokler ne pridemo za Teboj tja, kjer ni več trpljenja in ločitve. Žalujoči ostali: Frances Stemberger, soproga; Anton in Joe, Dalje. V Gogalovi hiši hranijo tudi kot drag spomin primitivno, iz cedrovega lesa izdelano mizo, katera je služila misijonarjem Buhu, Tomazinu in Trobcu za altar. Pred par leti umrla stara mati Gogalova je rada povedala, da dotična miza sicer še vedimo stoji v kuhinji kot nekdaj, toda ne rabijo jo za drugo, kot da postavljajo cvetlice nanjo. Dokler je mati živela, (oče je bil že prej umrl), je vsa družina skupaj živela, namreč dve sestri in trije bratje, katerih eden je bil oženjen. Po materini smrti so si pa dva brata in dve sestri v bližini rojstne hiše napravili svojo hišo. Starejšega brata otroci gredo radi obiskovat svoji teti in strica kar preko malega gozdiča. V Kraintownu zdaj vlada le nemščina v cerkvi in deloma tudi v šoli, kljub temu, da je Slovenec, stari Gogala daroval več akrov sveta za cerkev in pokopališče in so Slovenci prvo cerkev zgradili. Okoli Kraintowna je še več slovenskih družin, kot Gogala, Urbašič, šifler, Gašperlin, dva Pogačnika in rojak Černe. Ta zadnje imenovani je že 81 let star, pa ve še vedno kaj zanimivega povedati. Med drugim mi je pravil, da je bil rojen v Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, ter se je po očetovi smrti odpravil v Ameriko, star šele 18 let; iz očetovega posestva je dobil kot svoj delež 75 goldinarjev. Najprej se je naselil na neki drugi farmi, katero je obdelal in potem prodal; potem se je naselil v Kraintownu, kjer si je tudi s trdim delom svojih rok uredil lepo, obširno kmetijo. Družina je bila velika; otrok je bilo namreč 17, od katerih jih živi še 12. Danes je 81-letni Černe stari oče že 54 vnukom. Otroci so razpršeni po različnih krajih, le eden je ostal na domačem posestvu. Farma je lepo obdelana, da jo je veselje videti in družina je pridna. Rojak Černe mi je izročil precejšno zbirko starih slovenskih knjig, češ, da sam jih ne bo več. čital, drugi pa slovensko citati ne znajo. Malokje sem našel tako zbirko raznih knjig kot pri rojaku Černetu in pri Gogalovih. V bližini cerkve je Kraintown pokopališče. Našel sem na spomenikih sledeča slovenska imena: Pogačnik, Urbašič, Mina Pretnar (rojstno leto 1812), Ba-lanc, Slivnik, Anton Gogala (rojstno leto 1818), Polanšek. Wievoda, Agnes Gogala (rojstno leto 1812), Simon Hribar in Apolonija Hribar. V tujino so se pred mnogimi leti naselili naši rojaki in v zemlji svoje novo domovine počivajo, pa še nobenemu na misel ne pride, da bi se spodtikal nad slovenskimi imeni, na nagrobnih spomenikih. Lahi, ki se ponašajo z dvatisočletno kulturo, pa skrunijo celo slovenske grobove v krajih, kjer so Slovenci bivali že v davnih časih. Pi-i Gogalovih v Kraintownu sem stanoval več časa; ob večerih je učil oče ali pa kateri njegovih bratov ali sester otroke slovenski. Pri Gogalovih je zdaj že tretji rod v Ameriki. Naj starejši fant tretje generacije je v štirinajstem letu, mala Rožica pa šteje šele par let, in baš 7. njo sva bila velika prijatelja, ko sem bil tam. Nerad sem se poslovil od prijazne Gogalove družine. Pred odhodom sem moral na željo otrok iti pogledat pod velik kup slame mlade pujske in tisto jutro rojeno telico. V kraintownu obiskal sem vse slovenske farmerje iri reči moram, da sem našel lep red in zadovoljstvo povsod, Jioleg tega pa tudi pristilo slovensko gostoljubnost. Povsod radi človeku po- (Dalje ot 0. itrul). .J'' < giiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimlllliiiliilt! Lea Fatur V I I. ."E M I B POVEST IZZA TURŠKIH BOJEV rimiiiiiiiiiiiiiiriTniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijli; Jetnik je pretegnil svoje mlado, vitko telo, zadihal globoko in si tri zatekle roke in noge. Kri se je pretakala zopet redno po odrvenelih udih, pogum je rastel za visokim čelom—oči so zažarele .. . Silneje se je vlila ploha, zaglušno je stokala dobrava . . . Aga je kliknil poveljniško, potegnil konja pod zavetje dreves in ga privezal k, deblu stokajočega, mladega hrasta. Obrnil se je . . . kje je suženj? . . . Hotel je zaklicati, vprašati tovariše. Močan sunek ga je vrgel na tla, tisočero zvezd se mu je zasvetilo pred očmi, šumelo je po glavi ... Le nejasno je slišal vihranje nevihte, krik tovarišev, topotanje konj. Nezavednost ga je zagrnila s temnim krilom. Dolgo ni trajala omama. Hudournik, deroč po jarku ob dobravi, mu je močil glavo—mraz mu je prešinil ves život in ga oživil. Zmeden je sedel in se ozrl okrog sebe. Kaj se je bilo zgodilo? — Dež je že ponehaval, grom se je oglašal bolj oddaleč— kakor mrmranje jeznega potnika, kadar gre od negostoljubne hiše . . . Počasi, boječe se je kradel svit lune skozi oblake. V mračni svetlobi je videl po polju begajoče konje. Iz gozda je zadehtelo po smoli in zelenju—svežost zraka mu je razbistrila zmedeno glavo, vstal je in zaklical svoje tovariše . . . Kapljanje deževnih kapelj po vejah, zavijanje psov po zapuščenih vaseh, lajanje srn—mu je bil odgovor. — Zažvižgal je rezko, a tenko-nogi Ibrahim ni -privihral s puhajočimi nozdrvmi in vihrajočo grivo . . . Menda vendar ni pobil kaurin oboroženih in rešil sužnje? — Boljinbolj so se umikali oblaki, predmeti so se dvigaii razločnejše . . . Glej, tam se nekaj giblje. Ha! človek, ki se opoteka . . . Skočil je na noge in podprl vstajajočega. Bil je Hasan, vrl vojak, vreden, da ga ugonobi roka junaka, ne otroka. Bil je ranjen, kri mu je kapljala raz čelo in močila dolge brke. Prijel se je za glavo, iskal turban, zastokal in zaklel: “Prokleti haurinov rod, prevarila nas je ščenad—odjahala je na naših konjih ...” Aga je molčal. Poiskal je turban Hasanov in mu obvezal krvaveče čelo. Vpolmraku sta blodila pod drevesi, po mokri travi, prisluškovala, iskala. Našla sta tovariše. Ležal je vsak, kamor ga je bilo vrglo. Zdramila sta nezavestne. Vstali so, pa ne vsi . . . Hrabri Sulejman in divji Ali sta bila mrtva, v srcu jima je tičal njihov lastni nož. Divji srd je vžgal srca sipahijev. Pravoverne moslime, vojake silnega sultana so prevarili nedorasli dečki . . . Pozabili so dolg podložnosti in zahrumeli nad njim: % , “Ti si kriv—oprostil si nevarnega psa in ta je rešil druge.’’ Jezna rdečica sramote je zalila vodju lice. Legel je na Ha, poslušal, skočil in kriknil: ‘rNa konje! Niso še daleč—luna nam razsvetljuje pot!’' Rezki žvižgi so pretresali dobravo. Konji, ki so se pasli ali begali po travniku, so priskakali. Ali ne vsi . . . Medtem so odjadrali oblaki, zvezdice so se zbirale krog svoje kraljice, ves nebeški dvor je gledal, kako pritrjuje razsrjeni Turek sedlo, pripravlja nože, šepeče konju spodbudna besede in kolne kristjanov pasji rod. Mrko gleda mladi aga, iskre švigajo izpod namršenih obrvi —ni Ibrahima zlatogrivca, zajahati more druzega konja. Bolj ko sramota ga boli izguba ljubljenega konja . . . “če ne živih, pa mrtve!” S tem klicem je zagnal konja—drugi so se zapodili za njim. Iskre so švigale pod kopitom konj, grive in razpleteni t mint ni so vihrali V zraku, rezki žvižg je odmeval z dobrave, žvižg velja ukradenim konjem; ustavili se bodo na znani klic gospodarjev, vrnili se in prinesli ubegle . . . čutili bodo dečki jezo nemilega Turčina—bič, kol, ogenj in nož jim prežene voljo do bega . . . čuj, rezgetanje konj—udar kopit—so že blizu, le urno za njimi! Dohitijo, polovijo jih, širom in krogom ni žive duše, da bi jim pomagala. Vasi so požgane, kar ni padlo v sužnost aB smrt, je bežalo v gore ali se skriva za trdnim mestnim ozidjem. Tam se je zbralo, kar je bežalo pred veliko močjo prerokovo— tam bi bili begunci na varnem, tjakaj jim morejo zastaviti pot —potem . .. Že se giblje nekaj tam v ravnini, giblje se, ustavlja, beži . . . Izdajalka luna, zakaj svetiš ravno sedaj tako svetlo? ... Že se belijo jezdeci na urnih konjih . . . Konji že slišijo žvižg gospodarjev—ustavljajo se—penijo se—skačejo . . . Mlade roke jih gladijo, kolena pritiskajo . . . Spet se zapodijo—spet ustavijo—spet dero naprej . . . Toda, bleda krkljica noči, so li to ljudje? Ali ne love zli besi belih vilenjakov? čudno vrši bela, mokra obleka na mladeničih, vihrajo lasje, prsi se dvigajo, svetijo oči . . . Pred njimi je prostost, domovina—za njimi se žene sramotna sužnost s strahotnim bičem . . . II. Jezna je drvila Sava motne valove. Pritekli so ji bili sicer tako mirni potoki in prinesli s seboj nevihte darov, odlomljene veje dreves, odletelo listje, odpadlo sadje, obrežnih cvetlic in peska z gora. Prileteli so bili divje, motno. Tožili so, da so jim skalili z gor drveči hudourniki njihovo čisto dno, zbegali njihov mirni tek. Mati Sava je poslušala svojih otrok šumečo tožbo. Vznemirila se je slednja kaplja, dvignil se je slednji valček iz globine. 1 Prekipela je. Jezni so se izlili grabežljivi valčki . . . Senene kopice, žitno snopje, lanese bilke, deske in grede, vse kar so dosegli, je bilo njih plen. V divje radostnem plesu skakaje so ga nesli z burno naglostjo, naprej—naprej . . Do Save so pridrvili begunci. Truma, hiteča z divjim krikom za njimi, je bila že blizu ... Že se je slišalo težko sopenje konj . . . Mladenič, ki je bil poprej plen age, je jezdil na čelu beguncev. Ustavil je penastega konja ob Savi in se ozrl . . . Sokolovo oko mu je premotrilo hipoma položaj. Zasledovalci so se razvrstili, da jih zajamejo. Dolga je še pot do Brežic . . . Grozna, črez mrtva trupla . . . Mudna, po porušenih okopih. — Za njimi so razdejane vasi, pred njimi besneča Sava, ki jim brani k onostranskemu, rešilnemu bregu. Tam je zažarel plamen skozi gost plot vrbovja, tam je gotovo straža—rešitev. Zakričal je fant z močnim glasom, ki se je tresel preko vode in odbijal ob zeleni glavi gorovja: “Hoj tam—na pomoč!” Visoko je zaplapolal plamen. Nečija roka je vzela ogromno poleno z ognja—nekdo je prihitel k bregu in vihtel plamenico krog glave, da so švigale iskre v svetlem kolobarju . . . “Semkaj, prijatelji!” Glasi so klicali, ljudje hiteli . . . Spuščali so čoln v vodo. Gibal se je, skakal in se ustavljal—igrača besnih valov. Bil je komaj v sredini vode, ko so se pridrvili zasledovalci . . . Sablje so se zasvetile nad glavami mladeničev . . . Globoka je Sava, ali sužnost je bridkejša od smrti. “V vodo!” je velel vodja beguncev,’si ovil konjsko uzdo okrog roke in se zakadil . . . Tovariši so sledili. Voda je zapijuskala . . . Izginila so mlada telesa ... Pa skoraj so se prikazale dolgolase glave—roke so segale proti čolnu ... In šumela je voda, pljuskala—ob bregu stoječi jezdeci so kleli. Ušli da bi jim poslednji hip? Ne . . . “Za njimi!” "iHiir nrinoonuci LONČAR * (Spisal Podgoričan) (Nadaljevanje) Andrejec se je zopet spustil na levi komolec in je prepustil konjičku, da vozi po svoji previdnosti in volji. Sam je pa na pol san.ja.jd premišljeval to in ono. Kje naj pač prenoči? Kdaj li dospe na semenj? Bo li dobro prodajal? Upal je, da na višnjanskem semnju brž izprazni kola in se s polno moš-njico vrne v preljubo Dolenje vas, kjer ima otroke in ženo. Oj, ta žena! Koliko preglavic mu je že naredila s tisto neumno trmo in. srdljivostjo! Bal se je, da še ne bo hotela biti dobra, kadar se vrne. Ali se more premagati, da ne bi rekel kake besede? In ako jo izblekne ta ko v naglici, ali je to res tako hudo, da so vsi križi doli? Srce mu je dejalo, da ni hudoben, pač pa nagel, da težko pogoltne besedo, katera mu pride na jezik. Tega bi mu pa žena ne smela tako zameriti, ker ga pozna, in tudi sam ji ne zameri, kadar mu kaj očita. Navezana sta drug na drugega. Učiti se morata, svetovati si, pa tudi prizanašati si slabosti. Marsikdo mu je že svetoval: “Udri jo, drugače jfe ne izučiš,!” Talce nasvete je. Andrejec vselej nerad poslušal in je zmajeval z glavo. Mislil si je: “Lej, še liščka nerad udariš, pa bi ženo, svojo tovarišico in 'pomočnico, ki je ustvarjena iz moža in po podobi božji, ki je božja stvar? Ne, tepel je ne bom! Tudi Bog ni rekel Adamu: “Lej, to je tvoja žena, tepi jo!” Zakaj bi jo torej pretepal? Potem so otroci! Ali naj posnemajo otro ci roditelja tudi v slabem? Kako bi bilo potem na svetu? Več na vojska! Besneči možje in stokajoče žene. Ne, pretepal je ne bo. Rajši trpi in z lepa živi ž njo. Tudi solnce ne sije vsak dan. Ko ga spozna ona, gotovo bo ravnala drugače. Vzdrami se, ko se ustavi voz pred obcestno gostilno v Peklu. Lišček je dobro poznal vse lončarske postaje. Andrejec stopi z voza, pregrne liščka s plahto, potreplje ga po vratu in mu pravi: “Bistro glavico imaš, dobro veš, kdaj ti je treba krepčila.’’ Pograbi jasli, ki so bile naslonjene pred hišo, postavi jih pred konjička in mu vrže nekoliko detelje, ki jo je imel v vreči. Lišček je tri klajo, An drejec pa stopi v hišo. “Kam pa z robo?” vpraša gostilničar. “E, na višnjanski semenj. — Daj piva!” Ker ni imel od doma nika-koršnega brešna, jedel je kruh in pil pivo. Ko je plačal, mr mral je sam pri sebi: “Babja trma mi je že gro?* snedla.” Toliko je bil zajedel. “Pa zdravi!” “V imenu božjem!” Poslovita se z gostilničarjem. Lišček je napasen in napojen pogumno tiral voziček po klancih in sodolinah proti Laščam. Andrejec se je včasih peljal, včasih pa hodil za vozom, kakor je bila ustvarjena cesta in je bil konjiček pri moči. V Laščah je konjiček zavijal k Pa-darjevemu Jožku, toda, ker je bilo solnce še za dva moža nad gorami, pognal ga je dalje, kei je bil preračunil, da se bo prenočevalo v*Polju. V Laščah je vpila za njim gospodinja Huda klinka: “Ustavi no, bom kaj kupila! — Nobene pravdanske posode nimam.” Andrejcu ste pa ni ljubilo razkladati posode, bal se je tudi zamude; zato jo zavrne: “Kaj misliš, da prodam lonce, kadar se kakšni ženski zdi? i— V čemer si kuhala južino, pa še večerjo kuhaj!” Zato seveda ga je oštevala Hudaklinka brez greha. Pritisnili so tudi laški otroci, ki niso bili še nikdar doMti prida, tekali so okoli voza in vpili: “Oče, ali ste pripeljali ‘bajs’?” “O, spake, kako ste hudobne!” vikne Andrejec, ker ga je silno speklo zbadanje poredne-žev, ter zavihti bič na vse strani. Pri tem pa nekolikokrat pri-cvrkne liščka, da se ta spusti v dir. Ko se spomni Andrejec, da mora iti za vozom in zavreti, dirjal je lišček že navzdol proti Sveti Trojici. Voz je drdral, roba je zvenela, Andrejec je pa rotil in klical vse svetnike ter jih prosil, naj Varujejo lonce in njega, da se ne ubije. Kmalu so‘zaostali laški paglavci daleč za vozom, in ko se je lišček tam pod Sveto Trojico ustavljal, slišal je Andrejec: Le srečno gonite liščka na dom. Pa bajs pripeljite, Jaz kupil ga bom. Seveda je pesmica Andrejca hudo pogrela^ Zapretil jim je z bičem: “Le čakajte, spake, pomeril ga bom prej! — Oj, saj vas več ne slišim.” Pa je pognal liščka, da je malo spešneje korakal. Ker gre cesta zopet navzdol, zaviral je Andrejec in hodil za vozom. Nekako otožen je postal. Od doma ni šel že nič kaj zadovoljen, sedaj ima pa še po svetu take sitnosti. Smilil se je sam sebi. Solnce se je oziralo z zadnjimi žarki po krajini, ko se je vozil Andrejec pod Sv. Antonom, kjer so štirikrat v letu sloveči semnji. Spomnil se je, kolikokrat je že dobro tržil tam gori Zato vzklikne: “O, preljubi sv. Anton, zakaj ne napraviš zopet semnja? Lej koliko posode imam, dober semenj bi bil! In koliko trpiva midva, jaz in lišček! Ej, ni boljše živalice od mojega liščka: tira in tira voziček lačen in žejen, pa vendar nič ne pravi.” Lišček se ustavi pod lipo pred Strahovo gostilno, kjer sta z gospodarjem prenočila. Zjutraj se zbudi Andrejec slabe volje. V sanjah se je vso noč prepiral z ženo. Vrh tega so ga bolele kosti, ker je spal na trdi postelji: v jaslih blizu liščka. Ko so vaščanke opazile lončarjev voz, privrele so skupaj, da bi si kupile posode. Andrejec iz prva niybij voljan prodajati; ker so Pa le silile do po sode, zareži nevoljen: “Kaj bom pa na semenj pripeljal, če mi bodete vse prebrale?” No, ni se hotel ženskam zameriti popolnoma, zato razloži posodo; takoj planejo po njej. Vsaka je držala posodo, trkala s sključenim prstom ter poslušala, kako zveni. Če katera posoda ni imela čistega glasu, postavile so jo ženske precej na stran. Zato je Andrejec vpil: “Kaj izbirate? Vsaka poje kakor zvon. Verjamite mi!” Ženske so pa le izbirale in regljale: “Ta lonec je počen, ta skleda vegasta, ta kozica premalo trpežna!” * Andrejec se je obupan zagovarjal : “Mati, verjamite mi, položite lonec na omaro, in tri leta bode cel, ako se ne ubije. Vse je iz kočevske gline, saj je tako kakor porcelan.” Med tem, ko je imel Andrejec zunaj lončarski semenj, občudovali so vaški ptičarji v hlevu liščka in mu preštevali žimo v repu. Ker so mu bili prej navalili v jasli detelje, menil se je lišček malo za rep, naj so mu tudi malopridneži populili vso daljšo žimo. Lišček gotovo ni slutil, da se ne bo imel s čim braniti muh. Ko jih pa opazi Andrejec, zajavka in plane pred hlev« Toda kaj je hotel; ptičarji so bili, kakor vrabci v prosu, jednega postavili na stražo. In ko je ta zavpil: “bežimo,!” razkropili so se na vse strani. Lovi jih, če veš, kodi in katerega! Obupan si ogleda Andrejec redki rep. potem pa liščka pokara tako-le: “Zakaj si tako neumen, in se pustiš omavsati kakor star petelin? Tebi bi lahko rep izdrli, in bi še ničesar ne dejal. Zakaj neki je Bog ustvaril kravi rog in konju kopito? Ali nisi mogel udariti vsakega, ki ti je prišel blizu repa, tje po nogah, da bi sedem let ne pozabil naju? Sedaj boš videl, kako boš hodil ob tej-le vročini in se branil muh! Ali misliš, da te bo rajna liska branila? Veš, slabo se vedeš, lišček!” Malo se je menil lišček za gospodarja, ker je imel preveč detelje. Andrejec je pa izgubil še tisto dobro voljo, kolikor mu je je bilo ostalo. Plane k vozu in zapove jezno: “Le hitro poberite, kar ste si izbrale, in plačajte! Jaz vas ne bom čakal. Ve tukaj izbirate in izbirate, grajate in prima-kujete krajcarje, vaši malopridni fantalini bi mi pa skoraj liščka ukradli. Ves rep so mu opulili. Sram vas bodi, ker imate take otroke!” (Dalje sledi) Iz Gorice poročajo, da je bila 15. marca aretirana tamkaj skupina naših rojakov, med njimi dijakinja gdč. Zorka Jeličič, dr. Avgust Sfiligoj, gostilničar g. Kampo in njegova žena. PRILETEN ODLIKOVANEC Francoski državni predsednik je odlikoval s križem častne legije za dolgo, vzorno življenje in ganljivo zvestobo domovini Alzačana Jožefa Zaleskega, poljskega delavca. Novi • vitez je najstarejši med svojimi kolegi. Kot 10-letni pastirček si je pričel služiti kruh, potem jo postal hlapec, zdaj je 103 leta star prevžitkar in ni zapustil nikoli v teku dolgega življenja svoje rojstne vasi Mignuevillea. Vendar mu usoda ni bila preveč naklonjena in med svetovno vojno se je trikrat le slučajno rešil smrti. Nekoč je udaril nemškega narednika, ki mu je odnese) svinjsko kračo. Vojna sodnija je obsodila Zaleskega na smrt in je bil pomiloščen le z ozirom na njegova leta. Tri mesece pozneje je zapustil starec ponoči postelj in se skril v klet med viharnim topovskim ognjem. Čim je odšel, je prebila granata streho in v trske zdrobila njegovo postelj. Tretjič je podrl vihar skoro vso hišo in odnesel streho. Starca so odkopali brez zavesti iziood ruševin, a je kmalu ozdravel. Ko je dovršil Zaleski sto let, so ga vnuki prisilili, da je ostavil delo. A je še vedno čil, vstaja ob šestih, je navadno hrane in popije po obedu in večerji kozarec domačega vina. V nedeljo si privošči še kozarec močnega žganja, ki ga meša med vino. Zaleski je popolnoma zdrav in mu nagaja samo sluh. Po imenu sodeč, je nedvomno poljskega pokolenja, najbrž potomec kakšnega emigranta. (Po “Jutru.”) NAŠ SEVER NEKDAJ $ SEDAJ | (Piše Matija Pogorelc-/ I Nadalkvariie iz 5. s,raIl!Ls$- strežejo, kot da se to razi mo ob sebi. V mnogih kra^ J mi tudi radi pokazali slove ^ knjige, nekatere zelo sta^e^ sem si -vzel imena istih- _ .1 hiši, kjer je že domača ^c®rsei( letna in mati seveda še b® videl najstarejše knjigi .jj^ pa ne dajo nikomur,, ker J1 J ni jo kot drag spomin P° prednikih. (Dalje prihodnjič-) sv« k 20 % od najmanjše do največjeza društva in posamez# izdeluje lično moderna $ J venska unijska tiskaj Ameriška Domovi® 6117 st. c L AIR aV.0 CLEVELAND,OH'^ * slov i ftv % tu H Cl S* iS is v, s, GLASOVI Z RODNE GRUDE Avtomobil in radio hudičevo delo. Da je prebivalstvo Bosne kulturno res še precej zaostalo, dokazujeta naslednja drastična primera: V Mostar je prišel te dni 110 letni Miha Rajkovič, ki je pričel glasno kričati, ko je zagledal avtomobil. Ko so mu pojasnili, da avtomobil ženeta voda in bencin, je dejal: “To je hudičevo delo, kako naj voda žene avtomobil?” Seveda je bil ves trud prepričati starca, da je avtomobil delo moderne tehnike, zaman. Mož prebiva namreč v hribih in je bil v svojem življenju vsega skupaj samo trikrat v Mostarju. Zadnjič je bil pred 50 leti. Zato ni čuda, da je avtomobil napravil nanj tak vtis. V selu Livno je pevsko društvo “Sloga” te dni montiralo radio-aparat. Zbralo se je v dvorani precej seljakov, ki so poslušali oddajanje beograjske postaje, ki je voščila muslimanom vesele praznike. Večina seljakov še nikoli ni čula radia in zato so bili prepričani, da je aparat hudičevo delo. Le s težavo so funkci-jonarji “Sloge” preprečili, da jim niso aparata razbili. Ljubljanski mestni propra-za leto 1930 izkazuje 85,465,775 dinarjev izdatkov in 77,301,040 dohodkov. Primanjkljaj v znesku 8,164,735 dinarjev bo kril deloma s prihranki, deloma z najetjem posojila. GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODV SLOVENSKI DNEVU V AMERIK* ,1)5» cinVC1 je najbolj razširjen j list v Ameriki: donasa ^ nje svetovne novosti, izvirna poročila iz star eVooe vine; mnogo šale teijeV-romanov najboljših Plsa Pošljite fl*, in pričeli ga bomo P Vsa pisma naslovih ® . GLAS NAROD* 216 W. 18lh St.. Ne«' Y°r ' iti. ntmmtnnnnmmtnnnmnnnmmmttnnntimnttnnnnnttnmtt ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 5400 Butler Street Pittsburg1* Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe« pobotnice vsafce * vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi 1* ^ stari kraj. Pišite ali pridite osebno. ammiumnnmnmnmnmnmmmntnnmnmntinminmtmgg* - V OJCmtH lij/rjc/ncfc va. ve, e dcuo moc m svim. 'g Ttu* SLOVENSKA CVETLICARNA V J0HNST0WN>> nudi rojakom po zmernih cenah VENCE in CVETLICE za naj«"*^* — Istotam si lahko izposodite slovenske knjige. MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown, Pa (Tol. 6211-B) NAŠI SKUPNI IZLETI V JUGOSLA IN ITALIJO ZA LETO 1930 Na sploftno povpraševanje in zanimanje rojakov naznanjamo, tla priredimo to leto sledeče izlete: Po F It A N C O S K I progi s parnikom “ILE DE 1' preko Havre C.LAVNI SPOMLADANSKI IZLET dne 15- n,!l-ia‘ Nadaljni izleti po isti progi in z istim PaTn^ol”|'etn1 jj!e' 6. junija prvi poletni izlet 11. julija treti* «oletl1' 25. juni}a drugi poletni izlet 1. augusta četrt / S parnikom “PARIS” tudi dva skupna izleta, 23. maja Po CUNABD progi s parnikom “Mauretania” motorno ladjo “VULCAN*^ PRVI SKUPNI SPOMLADANSKI IZLET dne Po C O SULIČU projri z “SATURNIA DRUGI SKUPNI IZLET z preko Trsta motorno ladjo “SATURNIA’’ 30. p ladjo “VULCANIC Nadaljni izleti po isti progi z 2. avgusta, 3. septembra, 9. oktobra PiSite nam čimprej zn cene, zn navodilu glede potnih permitov itd. na: listov. vi«' SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St. NEW YOB1* Tel. Barclay 0380 PRIPOROČAM SE KOT STAVBINSKI MOJSTER w 0vfyr članom J. S. K. Jednote in ostalemu občinstvu v Barbertonj^^jo i»* zgradbo hii in kar druzega spada v to stroko naj se rojaki kontraktorja na naslov: ^ MILAN BOZICK, 338 Washington Ave., Barbert««^ Najvežj« !■ Hajstarejša slovenska ilatarska trgovin* f tfo v Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane ln izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 4 •011 BI. CUlr At*. la 131 B. 7»th gl., OleT*!***' L, da Pon 4in 18, >V1 ■On K *01 A h Si K * k Cl, s L1 S \ A D: i