o	
S I aj a £3 ® P5 m ° a	TARIFA REDUCIDA
	
	FRANQUEO PAGADO
O <	Concesión 1551
SLOVENSKI
Leto - Año VI.
No. 273
"EL SEMANARIO ESLOVENO"
Cena 10 cent.
Uredništvo in upravnižtvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 366
Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
J
Buenos Aires, 13. oktobra 1034
| Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo
leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— I List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno
Umor jugoslovanskega kralja Aleksandra L v Marsilji
Druge žrtve
Nepojasnjeno kako sta bila ranjena tudi francoski geenral George in jugoslovanski general Dimitrovič, kateri je kratko potem izdihnil. Mnogo drugih oseb je ranjenih, med temi vojaški prefekt vojne luke Toulon, admiral Berthelot.
Kraljica
Kraljica Marija vsled tega ker trpi na morski bolezni, se je peljala v Orient-ekspresu proti Parizu, kjer se je imela sestati s kraljem nekaj postaj pred Parizom.
Na neki italijanski postaji so ustavili vlak in kraljici sporočili o strašnem dogodku, nadaljevala je takoj vožnjo proti Marsilji.
trobojnice. Posebno pa pomoli stare luke so bili ''azkošno okrašeni.
V bazenu stare luke je mrgolelo malih ladjic vse okrašene z zastavami v pričakovanju prihoda jugoslovanskega najbrzega rušilca "Duhovnik" na kojem se je vozil kralj. Dve fran-eoski vojni ladji Colbert in Duquesne ter po Pet podmornic za vsako so tvorile špalir, skozi katerega je privozil "Dubrovnik", spremljan od treh francoskih rušilcev. Na pomolu Belgijcev s<! je jugosl. ladja ustavila, kjer so bile razpostavljene častne čete in vsi dostojanstveniki, k' »o pričakovali prihod kralja na suho.
Umor kralja
JJo običajnih pozdravih in po odsviranju narodnih himen, se je napotil kralj v spremstvu «ncoskega zunanjega ministra Barthou-a, k Hutomobilu,
ki je takoj odvozil v mesto. Toda Napravil več kot par sto metrov, krenivši v
glavno ulico, ko pred tamkajšnjo palačo borze, »e je nekaj ljudi izločilo od množice, ki je delala špalir, nekaj ljudi eden od teh je celo skočil na postojalo kraljevega automobila, ter začel streljati. Šofer je sicer napravil viražo, ter potem sunil atentorja od automobila, toda je bilo že prepozno, kralj in Barthou sta bila že zadeta od več krogel. Policija na konjih z golimi sabljami se je zagnala na to gručo in atentator je za-dobil težko rano na glavi od sablje.
Kraljev automobil je nemudoma odpeljal težko ranjene v palačo pre-fekture, kjer so vse
Umorjeni francoski zunanji minister Barthou
mogoče poskusili da rešijo kraljevo življenje. Barthou-a pa so odpeljali v bolnico.
Ob 16 uri in 15 minut je kralj izdihnil.
V pisarni prefekta, kjer se je to dogodilo, je ta trenotek izzval obupne scene med navzočimi, državni dostojanstveniki se niso mogli vzdržati joka, žena prefekta pa je umrlemu za-tisnila oči.
Smrt Barthou-a
Zdravniki, ki so v prvem momentu nudili Barthou-u prvo pomoč, so bili mnenja, da je rana le lahka narave, ter so se pripravljali izvleči mu kroglo. Po kloroformizaciji se je pa nepričakovano pojavilo bruhanje krvi. Poskusili so š transfuzijo krvi, a ni pomagalo. Vedno bolj je Barthou oslabel in ob 17 uri in 40 minut tudi on izdihnil.
xvruij jreiioi
Atentator
Kliče se Petruška Kelemann, 35 let star rojen v Zagrebu, od koder je z pravilnim potnim listom 27 m. m. odpotoval. Tora j se ga ne more šteti kot emigranta, kakor to večinoma časopisov povdarja, celo je dvomljivo ako je pravi Hrvat, ker ime ni gotovo hrvaško, temveč ma-džarko. Ako je imel pomagače tudi ni še jasno, toda naj bo karkoli vsi ti ljudje ne delujejo sami, ker če ne drugega, vsaka taka akcija zahteva denarnih sredstev, katera sredstva po večini vsi ti ljudje nimajo. Vsled tega ne bomo mnogo zgi*ešili če poiščemo prave krivce v oni zloglasni tajni ogrski organizaciji, ki izrablja hrvaško ognjevitost in nezadovoljstvo za njih tajne namene, ti so razkosanje Jugoslavije. Da imajo takozvani legitimisti in avstrijski monarhisti prste vme,s je tudi gotovo, celo neki drugi gospod, nam perveč dobro znan, bi znal tudi kaj povedati, da bi se ga moglo posta-
Sprejem
Minuli torek se je Marsilja, največja trgovska luka v Sredozemskem morju pripravljala, da sprejme svečanostno jugoslovanskega kralja Aleksandra I, ki je bil namenjen v Pariz. Že "a vse zgodaj je kazalo lice mesta, da se pripravlja, kar najbolje za ta dogodek. Vse povsod so plapolale jugoslovanske in francoske
STRAN 2
5LOY13NSKT TEDNIK
No. 273
viti ua zatožno klop. Trdno upajmo, da se kljub veliki zgubi in zmedi, ki jo je pirnesel ta iz vseh ozirov obsojevalnj čin, skupnost jugoslovanske države ne bo pretresel, ter, da naj povzroča omiljenje nasprotstev med jugoslovanskimi plemeni.
Kralj opozorjen?
H koucu poročamo še nepotrjeno vest, da je bil vladar opozorjen, da mu preti velika nevarnost v Marsilji, toda kakor vedno kralj se ni hotel udati svarilom, posebno ker je nameraval posetiti v bližnini Marsilje pokopane srbske vojake izza časa svetovne vojne.
Francoski odgovorni minister se opravičuje
Sarraut, minister notranjih zadev je izjavil, da dosedaj se nima dokazov da je bil atentat organiziran, temveč da je mnenja, da je to delo enega posameznika. Policija, da je že tedne poprej opazovala in strogo nadzirala hrvaške emigrante. V Marsilji je bilo 1200 mož policije, 192 agentov državne tajne službe in mnogo drugih policijskih oddelkov.
Odmevi svetovnega časopisja
Rim. Odgovorni uradnik zunanjega minister-stva, ko je zvedel o atentatu ter o smrti Bar-thou-a je izjavil: "To je jako hudo, to je največja izguba."
Prebivalstvo, da je jako preplašeno, posebno vsled smrti Barthou-a, kateri je bil prvi francoski politik, ki je delal za zbftžanje med Francijo in Italijo.
Smrt kralja Aleksandra se spravlja v zvezo z njegovimi vladnimi metodami.
Glede Jugoslavije mislijo, da bodo Hrvatje uporabili priliko, da izsilijo avtonomijo, če ne celo samostalnost.
Berlin. Vladni krogi so mnenja, da ta atentat je bil naperjen ne samo na umorjene osebe, temveč na mir.
Povdarjajo, da se bo mogoče stvar zaobrnila v prid Nemčije, ker Bar!hou je venomer deloval da bi Nemčijo izoliral. Ravno' ta obisk kralja Aleksandra Franciji, je imel v glavnem namen Jugoslavijo zopet popolnoma pridobiti, iver ta država je vsled znanih dunajskih dogodkov se začenjala orientirati v prilog Nemčije.
Istočano namigavajo na mir in red ki vlada v Nemčiji, nasproti večnim homatijam v drugih državah.
Dunaj. Tukajšnji krogi gledajo s skrbjo na razvoj jugoslovanske države v notranjosti, ter izražajo misel, da ako se posreči vladi se izogniti vsakih plemenskih sporov ni pričakovati nadaljnih posledic.
Pravijo tudi, da bo mnogo odviselo če Hi se dognalo, da je kaka druga država vpletena v ta atentat, tembolj ker je znano, da so hrvaški separatistični krogi razdeljeni v tri tabore, kateri so podpirani eni od Italije, drugi od Nemcev in tretji od Ogrov.
Avstrijske radiopostaje so takoj zamenjale lažje programe s resnimi. V okolišu avstrijsko-jugoslovanske meje so oblasti prepovedale vse veselice.
London. "News Chronicle" pa celo napoveduje da se bo prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo vsled odstranitve kralja Aleksandra uničilo.
"Morning Post", piše, da se je zgodil en zločin ravno v času ko se nad Evropo bliža strahovit vihar.
"Times", najresnejši angleški časopis pravi med drugim: "Umor je ena tem večja katastrofa, ker je kralj Aleksander z energijo in veliko spetnostjo vodil zunanjo politiko Jugoslavije."
Varšava. Vse poljsko časopisje je izdalo posebne izdaje črno obrobljene. Vsi radijopro-grami so spremenili program in so igrali samo ialostinke.
Časopis "Gazeta Polslca" povdarja, da se je jugoslov. kralju posrečilo uravnati ravnotežje med balkanskimi narodi.
Ženeva. Krogi okoli Zveze narodov pesimistično sodijo nastali položaj posebno glede pri-hodnjosti Balkana.
Naglašajo, da tudi v notranjosti Jugoslavije bo prišlo do večjih sporov med Srbi in Hrvati. Mnogo preglavic da bo delal tudi zunanji položaj Jugoslavije toliko vsled nove francosko-italijanske in nemške politike.
Pariš. Vse časopisje najostrejše obsoja ta nesmiselni atentat, ter povdarja dolgoletno prijateljstvo z Jugoslavijo.
"L'Intransigeant", piše: "Kralj Aleksander je bil poglavar prijateljskega naroda. Njegovo junaštvo v svetovni vojni je zbudilo v francoskem narodu največje občudovanji.
Njegov umor je najogabnejši čiri vseh časov. Celi svet je složen v obsojanju tega zločina."
"Pariš Soir" je prinesel pol strani veliko sliko umorjenega kralja, ki ga brezštevilna množica prestrašena gleda.
Praga. Časopis "Češke Slovo", piše da je "Mala antant.a zadobila hud udarec".
"Venkov" pravi: "da smo zgubili dobrega prijatelja in zvestega zaveznika."
"Prager Presse", naglašuje da se je Aleksandru posrečilo zbližati Bolgarijo k Jugoslaviji.
London. "Daily Telegraph" pravi, da je smrt Aleksandra uničila, po uspešnem pomirjenju z Bolgarijo, prizadevanje tudi z Italijo, potom Francije priti do boljših odnošajev. "Dailv Mail", pa piše da# se je za bati, da ne bo povzročil ta atentat, Ohlajen jé prijateljstva s Francijo.
PO JUGOSLAVIJI
J «vtič. niinistvr zunanjih poslov je takoj po dogodku telefoniral v Beograd. Oblasti do večera niso pustile nobeno vest v javnost. Toda, ker je jugosl. prebivalstvo doznalo kmalu o tragičnem dogodku, potom inozemskih ra-dijopostaj, so m aróte oblasti dopustiti časopisju poročanje.
Oblasti so vse potrebno določile, da bi se ne kršil red in mir v državi in to posebno na Hrvaškem.
Po dospelih poročilih je ogorčeno ljudstvo posebno v Sloveniji uprizorilo velike protiita-ijanske manifestacije in dolžilo Italijo, da nosi ona moralno odgovornost za ta umor.
Beogradska "Pravda" je v sredo v enem članku z naslovom: "Naš narodni sovražnik je umoril našega kralja", istotako najljutejše napadalo Italijo.
Še nepotrjena vest pravi, da v Zagrebu je ljudstvo uprizorilo velike manifestacije in kričalo "dol Mussolini, dol Gombooss".
Toliko izražene bojazni, da bi hrvatsko ljudstvo uporabilo priliko za kako ustajo se niso uresničile, temveč se je vse nasprotno zgodilo. Po celem Hrvaškem vlada mir, povsod so raz-obešene zastave na pol droga s črnim trakom.
Umrli kralj Aleksander je v testamentu za slučaj preminulosti določil regentski svet v
osebali, princa Pavla, Dr. Stakoviča in Dr. Pero viča.
Jugoslovanska vlada je izdala manifest v katerem se določa naslednik, kateri končuje z sledečim odstavkom:
" zadnjimi besedami, katere je naš oveko-večeni kralj še lahko izpregovoril, je v svoji neizmerni očetovski ljubezni proti svojemu narodu, zapustil sledeči legat: "Branite Jugoslavijo."
Vlada Kraljevine Jugoslavije naproša celi narod, ta slovesni legat izpolniti."
V	sredo 10. t. m. je imenovani regentski svet, visoka in nizka zbornica podala prisego novemu vladarju.
Po vseh javnih in mnogo privatnih stavb plapolajo črne zastave za umrlega, in trobojnice za novega kralja.
Odredjeno je, da se drži za šest mesecev državno žaloval ng' stanje, vsi državni uslužbenci bodo v tem času nosili črni trak na rokavu. V celi državi bodo zvonovi vsako uro, do pogreba, zvonili.
Kadar je bila kraljeva krsta položena na krov "Dubrovnika" v Marsilji, so po vseh večjih mestih Jugoslavije, baterije oddale kraljevi pozdrav.
V	Zagrebu so sprejeli jako ugodno določitev kralja glede regentskega sveta, ker so v njej zastopniki severne Jugoslavije Hrvatje in Slovenci.
Vodilni politikerji hrvaški so v eni seji določili, podpirati regentski svet seveda če bo tale, težnje Hrvatov in Slovencev upošteval.
Značilno je, da oblasti niso nič naznanile, da je morilec Zagrebčan. Saj je dosedaj še nepojasnjeno kateri narodnosti pripada, ker francoske oblasti sumijo, da je potni list falsifici-ran. Morilec je imel na roki tetovirani znak makedonskih komitakev, tako, da je še vsaka sodba v tem pogledu prerana.
Tekom petka se pričakuje, povratek v Beograd kraljice Marije in mladega kralja Petra II, Ki bodo sprejeli truplo umorjenega soproga oziroma očeta, ki ima dospeti v Beograd v nedeljo.
('mrli kralj Aleksander, bo pokopan v družnimi panteón v Topoli zraven njegovega očeta Petru I.
Boofraü. - - Brzojavno iz vseh delov sveta, "med prvimi od Mussolinija in Hitlerja", je
prispelo sožalje vladi.
Nekaj živoiopisnih podatkov umrlega kralja
Aleksander je sin Petra in Zorke Njegoš, hčerke bn Sega črnogorskega kral ja Nikite. Rojen je bil 17. decembra 1888 v Cetinju. Svojo mlajšo učno dobo je preživel v Ženevi v Švici. Vojaške študije je vršil v ruski vojni akademiji v Petrogradu.
Leta 1903 je vstopil kot navaden vojak v srbsko vojsko, razumljivo honorarno. Leta 1909 je bil povišan v stotnika in proglašen za prestolonaslednika.
Kmalu let za tem se je že moral postaviti na čelo svojih čet ter v veliki bitki pri Kumano-vem s svojimi hitrimi in točnimi potezami porazil turškega generala Ali Rica pašo, 14. novembra 1912. Po par dneh je vkorakal v glavno mesto ondotne turške province Skoplje.
Drugi srbski oddelki so vkorakali v Albanijo,
s tem je takorekoč prenehalo turško gospodovo v Evropi.
Toda tudi oni čas ni mirovala bratska nesloga- Bolgarija, ki je pomagala Srbiji poraziti skupnega sovražnika Turka, se je sprla h koncu s Srbijo. Mladi Aleksander je zopet zbral srbske čete ter pri odločilni bitki na Bregal-"ici, prisilil Bolgare, da so zaprosili za mir.
Vsi 1i uspehi Srbije so izzvali ljubosumnjo v sosednih nemških državah Avstro-Ogrske in •Nemčije, ter po uprizoritvi sarajevskega atentata so napovedale te države 24 julija 1914 mali Srbiji vojno in s tem premišljenim korakom za-»etli svetovno klanje. Kralj Peter že star in boleh en je odal sinu Aleksandru ta dan regent-stvo. Več ali manj so znane prilike vojne, hočemo podčrtati le glavne dogodke teh časov.
Takoj ob začetku vojske so bile avstrijske «ete že precej daleč vkorakale v Srbijo. S izdano parolo "Zmagati ali častno umreti", so se Maloštevilni in slabo opremljeni Srbi, vrgli na »vstro-ogrske čete in jili zaporedoma premagale najprje pri Ceru, potem pri Kolubari, kma-'u bi bili prišli celo v Sarajevo.
Zopet zaslepljeni Bolgari so vpadli v Srbijo, tako, da je srbska armada obkoljena od vseh strani, da bi jo ne ujeli, napravila oni strašni umik čez albanske gore, ki bo ostal '¡¡klesan v zgodovini srbskega naroda več kot vse zmage. Ker ravno v tem umiku od vladarja do zadnjega vojaka se je pokazala velika srbska Požrtvovalnost.
Ostanke srbske vojske so zbrali na grškem otoku Krf, kjer so zopet nekaj edinic sestavili ter poslali jih na novo fronto antante pri So/ tofiu. Medtem se je iz avstrijskih ujetnikov Jugoslovanske narodnosti sestavila takozvana Jugoslovanska legija. Na čelu te divizije in Ostalih srbskih edinic je Aleksander 14. in 15. septembra 1918 leta pri Kajmakí;¡'anu prebil avstrijslco-nemško fronto in s tem zadal avstro-°Rrski monarhiji smrtDi udarec.
Zmagovite čete so kmalu zasedle vso Srbijo in Načele že prodirati proti Ogrski ko je prišlo do poloma. Z historičnim dnevom 1. decembra 1918 so se združila vsa tri jugoslovanska plemena pod žezloin Aleksandra.
Gledé nadaljnjega udejstvovanja umorjenega kralja nočemo zaenkrat razpravljati, ker "lislimo, da živimo preblizu in sporedno z dogodki zadnjih let v Jugoslaviji. Vsled tega ni-8l&o poklicani dati o tem času bilo kojo oceno, ker bi bila taka ocena brezdvoma pristranska. Zategadelj pustimo to delo našim potomcem, kateri bodo v mogočnosti, soditi brez rtrrženj ali aavdušenja. Vsekakor gre po celi Jugoslaviji lS! ust do ust mnenje, da umorjeni kralj Aleksander je postal žrtev svoje jugoslovanske mirnosti.
Proglasitev kralja Petra II.
Starejši sin umorjeenga jugosl. vladarja je 11 v torek zvečer proglašen za kralja. Jugo-s ovanska vojska je bila drugi dan na novo zasežena.
Zgladi Peter v spremstvu kraljice Marije je "dpotoval v sredo iz Londona v Pariz. Ravnatelj šole kjer se je Peter učil je v sre-zjutraj sporočil tužno vest o preminulosti Cet«, nesrečnemu dečku.
^dokler bo Peter mladoleten, bo vladal za regentski svet, katerega postavi državna orinea, če ni umrli kralj kaj drugega odlo-
ŽRTVE EVROPSKIH INTRIGANTQV
do
Umor Jugoslovanskega kralja Aleksandra nam je ponovni dokaz, kako gnjil je današnji kapitalistični sistem.
Kot je postal Dollfuss v bistvu žrtev Musso-liuijeve in Hitlerjeve politike, tako je postal tudi kralj Aleksander žrtev evropskih intrigan tov. Interesi velesil se tako silno križajo, da ni pričakovati drugega kot podobnih umorov in nazadnje — vojno.
Predsedniki vseh držav, tudi velikih in tembolj majhnih, niso danes nič drugega kot orodje mednarodnega velelcapitala. Lep dokaz so nam Združene države, kjer se predsednik Roo-sevelt legalno bori z kapitalisti svoje države, da bi dosegel nekoliko zboljšanja državljanom, in smo lahko prepričani, da ne bo zmagal.
Svet noče in noče sprevideti, da tako ne more iti več dalje in da tudi fašizem ne bo prinesel miru in blagostanja, čeprav ga hočejo po vsem svetu s silo uveljaviti in pri tem celo cerkev miži če ne z obema pa vsaj z enim očesom. To priznavajo tudi krščanski socialisti sodeč po članku bivšega ministra Josipa Gostinčarja "Kristus in delavstvo", ki ga je napisal za "Duhovno življenje" in iz katerega prinašamo en odstavek, ki se glasi:
"Danes je postalo vse drugače. Kristusov uauk se ne vpošteva ali pa napačno razumeva. Delavstvo po večini živi v zablodi, da krščanstvo pomeni suženjstvo. (Imamo dovolj vzroka zato, op. ur.) Delavci se jih oprijemljejo z navdušenjem, ker katoličani v tem oziru premalo storimo in imamo veliko preveč ozirov do kapitalistov in kapitalizma. Katoliki nismo še prišli do spoznanja, da je kapitalizem največji nasprotnik krščanstva kakor ga je učil Kristus. Katoličoni še vedno ne vemo, da je moderni kapitalizem še vedno prvi zapeljivee, ki kvari človeško družbo v vseh ozirih. Kdaj bo prišlo spoznanje? Sedanja mlačnost in kapitalistični obziri, vodijo v gotovo pogubo."
Ponavljamo, da ni .vredno današnje civilizacije, da toliko "narodnih" voditeljev umrje nasilne smrti in če bi ljudstvu dali svobodo bi najbrže odkraja vse podušili.
Kapitalisti kričijo, da je treba ljudstvo zgrabiti z železno pestjo s — fašizmom. Mi pa smo mnenja, da je treba njih zgrabiti za vrat, pa
bi bili resnični narodni voditelji varni življenja.
S smrtjo kralja ni jugoslovansko ljudstvo ničesar pridobilo, čeprav so tisti, ki skušajo Jugoslavijo razbiti in so zato od zunaj plačani, drugačnega mnenja.
Slovani moramo biti sužnji, je mnenje latin-cev in germanov in ti se med sabo bojujejo, kdo bo imel končno oblast nad nami. In žrtev tega boja je tudi kralj Aleksander. Ker pa so se severni Slovani osvobodili ter ustajajo samostojno, smo ostali samo še južni Slovani s katerimi barantajo. Zato, dokler med Slovans-tvom ne zaveje duh edinstva, ne moremo pričakovati ne kulturnega in ne gospodarskega razvoja. Vse dotlej bodo imeli latinski in germanski koristolovci oporišče in bo še marsikateri "narodni" voditelj plačal s življenjem in ljudstvo bo pahnjeno le še v večjo suženjstvo in bedo.
To niso prazne marnje. Beograjska "Politika" je pred kratkim napisala v uvodnem članku, da plačujejo industrijske družbe, ki so večinoma tuje, mnogo manj državnega davka kakor delavci, ki so seveda domačini. Torej kdo v resnici je žrtev domovine.
Mussolinijev govor
V Milanu preteklo nedeljo je Mussolini zopet enkrat držal en govor zbranim črnosrajč-nikom. Govoril je izza 10 m visokega stolpa, obdan od svopih "sansepoleristi", takozvana častna straža.
Začel je z raznimi socijalnimi problemi in povdarjal zaščito delavca v korporativni državi, v katero najbrž sam ne verjame, ker , vedno obljublja zboljšanja.
Interesantno za nas, pa so besede ki jih je naslovil na račun Jugoslavije, kateri je milostno obljubil zaščito če se njemu pokori, drugače pa da mora računati z novo Italijo, katera ni voljna pustiti se osramotiti, kakor je to v zadnjem času delalo jugosl. časopisje glede italjan-ske hrabrosti v svetovni vojni.
Po Jugoslaviji, je govoril o Avstriji in Nemčiji, povdarjal znano stališče, napram tema državama.
Kje je pokazal pa svoje dvostranstvo je bilo ko je govoril o Švici, katero je opozoril, da odnošaji te države z Italijo odvisijo kako se
NAJHITREJŠE POŠILJANJE DENARJA
brez prošnje in pod najbolšimi pogoji, točno in zanesljivo.
Za hranilne vloge Prodajamo Šif karte
varnost, in najboljše obresti	po brezkonkureenih cenah
NE DELAJTE NIČESAR
brez, da ste se prej posvetovali z
Vašim starim PRIJATEJEM
C¡1
v oporoki.
^o odsotnosti kraljice in Petra, vlada v Beo-'du, bratranec kralja, princ Pavel.
Banco Holandés
SLOVENSKI ODDELEK
Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob sobotah do 12.30
Švica ponaša z Italjani ki zivé v Cantón Tici-no. Jugoslaviji pa ne dovoli, da ne sme niti ziniti o Jugoslovanih, ki doživljajo trpinčenja, ki
so hujša kot ona Kristjanov pod Neronom, v nesrečni Primorski.
V zadnje je prišla Francija na vrsto, o kateri se ni prav jasno izrazil, omenil je sicer, da se bo nek sporazum podpisal koncem tega meseca, toda namignil, da naj ljudstvo pusti ujemu skrb reševanja mednarodnih problemov, ker današnje razmere zahtevajo precejšnjo gibčnost.
S tem je hotel gotovo povedati, da zna even-tuelno vse preobrniti, če bi mu boljše kazalo. Že od nekdaj ima Mussolini oni princip o mednarodni politiki kot ga je učil v srednjem veku znani Macliiavelli v svoji knjigi Principi, toda dvomimo, da bi se dalo tudi danes to obveljavi-ti, kar se je onikrat prakticiralo med onimi miniaturnimi državicami takratne Italije. Saj če gledamo na uspehe Mussolinijeve zunanje politike, čisto objektivno sodeč, knjiži ta politika same neuspehe, posebno pa na Balkanu.
OKNO V SVET
Pariš. Preteklo endeljo so se obdržale občinske volitve v 3027 občinah. Razmerje je ostalo skoroda neizpremenjeno. Nekaj glasov so izgubile socijalistične in komunistične liste. Kandidiral je zopet bivši predsednik Poincaré, kateri je bil tudi izvoljen.
Bukurešta. Vsled vladne krize je tukajšnja protijudovska stranka zopet uprizorila izgrede proti Judom. Napadli so judovski list "Facía" in urednika. V železnicah so Judom jemali vse kar so imeli pri sebi in na prvi postaji vrgli jih in vozov. Oblasti so postavile v vseh vlakih straže.
Bordeauxs Še vedno ni rešitve v zadevi pogorelega morskega velikana "Atlantique". Zavarovalne družbe iščejo vse mogoče pretveze, da bi vsaj samo en del škode plačale. Te dni se otvori na tukajšnji sodniji zopet nova razprava v tej zadevi.
Budimpešta. Nemški minister šolstva Bern-hard Rust je prispel semkaj, da obišče svojega tukajšnjega kolego. Homanna.
Razpravljali bodo, o intenzivnejši izmenjavi kulturnih vrednot med obema narodima.
Smirna (Turčija). Dve francoski torpedovki sta se preve? približali obali. Turški kanonirji so spustili par sterlov nanje. Baje so francozi isto tako odgovorili. Do incidenta ne pride, ker ni nobenih žrtev.
Varšava. Ogrski ministrski predsednik Gom-bos se odpelje danes v Varšavo, kjer bo vodil z raznimi poljskimi politikerji razgovore glede vprašanja zbližanja in soglasnega delovanja v mednarodnih vprašanjih. Ogrska išče vsepovsod zveze, da bi dobila zagovornike za njeno hotenje pridobiti nazaj ozemlje, ki je pripadalo, do konca svetovne vojne. Vse kaže, da je že popolnoma zgubila zaupanje v Italijo in se približa Nemčiji.
* Dunaj. Izvanredni nemški poslanik von Papen vodi intenzivna pogajanja z avstrijskimi vladnimi krogi, da bi rešil v prilog Nemčije vse sporne točke, ki vladajo med tema državama. Mnogo se govori tu o predlogu Hitlerja Musso-liniju za garancijo neodvisnosti Avstrije za 10 let, s katerim predlogom bi hotel Italijo zopet pridobiti.
Qovoré tu, da bo vse adviselo od Jugoslavije, kako se bo nadaljni položaj v centralni Ev-
ropi razjasnil. S tem se misli največ, ako bo Franciji uspelo Jugoslavijo in Italijo pomiriti.
Dunaj. V prihodnjih dneh, to je 16. t. m. se
snide na Sennneringu italjansko-avstrijska komisija. da prouči pospešitev in povečanje ita-lijansko-avstrijske trgovine skozi Trst. Govore da odkar je stopila v veljavo znana konvencija za avstrijsko prosto luko v Trstu, se je tržaški promet, v razmerju z lanskim povzdignil za 28%.
London. Lloyd George je držal govor v ka-teenn je apeliral na cerkev naj napenja vse moči odstraniti nevarnost za vsako vojno. Omenjal je tudi čudne zapovedi Mussolinija gledé otrok ter mu napovedal če gre tako naprej bo stalo v vseh šolah pisano: "Otroci ubijajte se medseboj".
Kowno. Od tu je odpotovalo 30 družin ruskih emigrantov, ki so namenjene v Paraguay.
Nanking. Kitajska vlada je sporočila sovijet-ski vladi, da se ne sme brez njenega privoljenja nobena stvar menjati na Vzhodni kitajski železnici v Mančurji.
Carigrad. Med turškim in bolgarskim časopisjem je nastalo prerekanje, ker je neki bolgarski časopis pisal, da je Tracija bolgarska, ter da bo prej ali slej spadala k Bolgariji.
Liverpool. Neka tukajšnja tovarna čevljev je nastavila dve gospodični, ki nimajo drugega dela kot poskusiti kvaliteto čevljev s tem, da morajo vsaki dan napraviti peš 18 km, katera daljava je kontrolirana z malini aparatom, ki je privezan na nogi.
Split. Neka 8«) letna kmetica je hotela v mestu Olip se vkrcati na parobrod. V plačilo je dajala 800 avstrijskih kron, ki jih je ta uboga nevedna hranila še izza predvojnih časov, ta svota denarja je veljala tistikrat 120 dolarjev. Nič ni vedela da med tem časom je avstrijska monarhija propadla in da njen denar ne velja nič, najbrže še vedno bo ostala prepričana, da jo hočejo le goljufati, stare ljudi se ne da tako z lepa prepričati.
MESTNA KRONIKA
KER GA NI VEČ HOTELA
V eni zmed sob stanovanjske hiše v ulici .Juncal 2872 se je v sredo odigral krvav dogodek, katerega žrtvi sta postala 33-letni Miguel Vega in 29 letna poročena ženska Consuelo Guise. Imenovana sta do pred nekaj časa žive-nje značajev se je Consuelo odločila dati konec temu načinu življenja in je prišla pred par la skupno v Španiji. Dano pa njiju nestrinja-meseci v naše mesto. Ko je Miguel to zvedel se je še on podal na pot črez morje in pred enim mesecem prišel v Bs. Aires. Tu se je informiral pri neki sorodnici kje, da živi njegova Consuelo in je v sredo odšel na njen dom oz. kamor je stanovala z dvemi otročički. Enkrat tam jo je zaprosil za ponovno obnovitev skupnega življenja, ker pa ona ni hotela nato pristati se je tako razburil, da je potegnil iz žepa revolver in sprožil dva strela v svojo bivšo ljubimko ter jo nevarno ranil. Videč jo ranjeno na tleh je áe sebi pognal strel v glavo in ostal pri priči mrtev. Ranjeno Consuelo so težko ranjeno prepeljali v bolnišnico, kjer pa imajo malo upanja da okreva.
Brutalen je tudi dogodek, ki se je izvršil preteklo soboto pop. pri katerem je izgubilo življenje 32 letna žena in druga težko ranjena leži v bolnišnici. — Aleksander Suarez 23 let
sta je imel že več časa ljubavno razmerje z 21-letno Herminio Faciol. Te dni pa mu je odpovedala svojo ljubezen na podlagi neke bolezni, ki jo ima on, kar ga je spravilo v obup. Mislec da je tej odpovedi vzrok sestra Herminije 32-letna Marija por. Mojorovič, je sklenil maščevati se nad obema. V ta namen jima je napovedal sestanek ter se skril za voglom ulic Mon-roe in Alvarez Tkomas. Ko sta obe sestri prišli, nič hudega sluteč do omenjenega kraja, je Suarez iz neposredne bližine sprožil proti njim» več strelov iz revolverja, katerih eden je smrtno zadel Marijo, ki je ostala na mestu mrtva io drugi težko ranil Herminijo. Nato je zbežal in se je šele po več dnevnem zasledovanju policiji posrečilo zločinca prijeti, tanje ranjene Herminije, ki leži v bolnišnici, kamor so jo prepeljali, je obupno.
TEŽKA NESREČA MLADENKE
V	ulici Pringles 4G3, je 24-Jetna Adornia Calcagno te dni nesla po stopnicah na streho mokro perilo, da ga tam razobesi in posuši-Dospevši ravno na vrh stopnic je pa zgubila ravnotežje ip padla kakih 5 m globoko na dvorišče kjer je obležala težko poškodovana. Poklicana rešilna ambulanca jo je prepeljala v bolnišnico Durand kjer se zdravi.
V REKO JE PADLA
V	sx-edo pop. je pri sprehodu po obrežju reke Rio de La Plata na avenida Costanera, je nenadoma prišlo slabo 23-letni Sofiji Fonne-lyta radi česar je padla v vodo. Sreča je hotela, da so se v bližini nahajali ljudje in sta skočila dva moška zanjo ter jo spravila na varno. Prepeljali so jo na rešilno postajo, kjer so ji obvezali majhno i-ano, ki jo je zadobila pri padcu.
NAPADENA V POSTELJI
V	ulici Zellarayan 4945 živita zakonca 42 letni M. Guillermuchi in njegova žena 40 letna Antonija. V sredo malo pred 6 uro zjutraj je mož vstal in kot ponavi odšel na svoje delo pustivši ženo še v postelji. Ni pa še dobro odšel, ko se je pojavil v hiši neznanec in zagrozil s smrtjo Antoniji ako mu ne pove kje ima shranjen denar. Prestaršena mu je povedal« in je vzel svoto 10 pesov, eno moževo obleko in njeno suknjo nakar je pobegnil. Ko si je prestrašena ženska nekoliko opomogla od pre-stanega strahu je vstala in zadevo' naznanil» policiji, ki tatu zasleduje.
PAZITE URI UPORABI BENCINA
V	ulici Billinghurst 1444 je v torek, 19 letni Salvador Morino približal gorečo vžigalico fl»-movarju, da ga prižge, ni pa opazil zreve» stoječe posode z bencinom katerega je pravkar nalil v samovar. Bencin se je vžgal in Salvador je namah ostal v plamenih. Na njegove klice je.prihitel njegov oče in ga po precéjá-njem trudu spravil iz nevarnosti, precej ožganega. Prepeljali so obeh v bolnišnico, ker je tudi oče zadobil nekaj opeklin po rokah medtem ko je reševal sina.
**
*
V	bolnišnici je preminula 19 letna Alsin« Tiskert na zadobljeni opeklinah dne 27. septembra.
j
** *
Ravnateljstvo Izraelitske bolnišnice je tudi javilo smrt 68-letne Cataline B Noel, za z8-clobljenimi opeklinami, ki jih je dobila pri reševanju svojega moža kot smo že svoječasno poročali v našem listu.
Dogodki v Španiji
VZOKI REVOLUCIJONARNE USTAJE
Dne 1. oktobra pri redni otvoritvi Cortes (zbornica) se je predstavila vlada Samper-ja. Vodja desnice Gil Robles je že v začetku sed-nice držal kratek oster govor proti vladi vsled Prevelike popustljivosti vlade Samperja napram katalonski Generaliteti (provincijalni vladi). Ker je stala večina parlamenta za Gil Roblesom ni ostalo drugo Samperju kot podati osatvko, katero je predsednik republike Aléala Zamora sprejel.
Po kratkih konferencah z raznimi politiker-Ü je predsednik oddal sestavo nove vlade Le-rroux-u, predsedniku večine radikalov. Tale je Ustavil popolnoma desničarsko vlado, kar je v Španiji zbudilo bojazen, da ne bo Lerroux Poteptal vse pridobitve leta 1931, celo obstoj republike same. Delavsko ljudstvo zbrano v paznih sindakatih ter del socijalistične in komunistična stranka se odločijo, dati zadnjo bitko.
REVOLUCIJONARNA STAVKA
5 t. m. se zbudi Madrid z ustavljenim delom. V delavskih centrih se razdeluje na hitrem °rožje in municijo in že začne po raznih madridskih ulicah streljanje. Iz notranjosti države prihajajo alarmantne vesti. Asturja je cela v rokah delavstva posebno glavno mesto Oviedo, ter Mieres in Gijon. V provincah Vas-congade so proletarske mase na pohodu in so zasedle tovarno orožja v Eibar-u. Generalna stavka je popolna v celi državi. Vse gleda kaj bo z Katalonijo, provinca katera že stoletja se bojuje za samostalnost.
Oblasti mrzlično iščejo vodje stavkovnega komiteja, pa jih ne dobe, so raztrešeni med delavstvom. Zve se da Azaña, prvi mož socijalistične republikanske ustaje iz leta 1931 se nahaja v Barceloni, glavnem mestu Katalonije.
USTAJA KATALONIJE
Oompanys poglavar katalonske generalitete Proglasi zvečer 6 t. m. samostojno katalonsko državo, v okvirju Iberske Unije. Krožijo vesti da revolucijonarci so proglasili v Kataloniji, tretjo Republiko s perdsednikom Azaña in Prvim ministrom Indalecio Prieto. Madridska vlada zaukaže pretrgati vse zveze z Kataloni- j
Isti dan zvečer skušajo revolucijonarci zasesti palačo notranjega ministerstva (Gobernación). Začnejo delovati strojnice, Madrid je zaseden po vojaštvu. Vladne čete, ki skušajo * Asturji zasesti zopet večja mesta so porazne. Iz Viga odplovejo 3 vojne ladje, ki so *veste madridski vladi na mestih ustaje. PADEC KATALONIJE General Godet na čelu federalne vojske ob-r°ži palačo generalitete v Barceloni in zah-teva, da se Companys preda, začne otpor Ka-taloneev utaborjenih v palači. Po večurnem rezuspešnem streljanju postavijo artilerijo Pl"ed palačo, ki začne delovati. companys se mora udati, ter je interniran ladjo Uruguay. Po celi Kataloniji preneha-a streljanje. V Madridu poskusijo revolucijo-^ei napasti telefonsko centralo, brezuspešno. V Asturji pod zaščito kanonov križarke "Libertad" se izkrca vojaštvo in zasede Gijon, ka-|®1>0 mesto zasede oddelek španske "Tujske gije". y Barcelono so poslane tudi čete Tuj-vr® legije.
v
J,a HePovsod se vrñijo napadi revolucijonarjev Policijske postaje, toda le Asturja se zma-
govito še drži. Vlada potegne od vsepovsod ojačenja in da nalog generalu Ochoa, da z vsemi sredstvi potlači astursko ustajo.
Medtem se vrše vsepovsod aretacije voditeljev revolucijonarnih strank, postavijo se v vseh večjih mestih vojaške sodnije, na tisoče je aretiranih med njimi tudi Azaña, katerega so aretirali v Barceloni ter spravili na ladjo "Uruguay".
11. t. m. prispe vest, da je zadnja postojanka revolucijonarcev Oviedo glavno mesto As-tm-je padla v roke vladnih čet. Zopet je tudi tu Tujska legija odločila. Ta prostovoljna vojaka formacija, ki jo vzdržuje Španija v španskem delu Maroka je po večini sestavljena iz Nemcev.
Širom države še vedno se vrše na mnogih krajih streljanja med revolucijonarci in vladnimi četami, toda v splošno se smatra ustajo za končano, na mnogih krajih je delavstvo zopet šlo na delo, tako v Barceloni.
Cenijo, da je zahtevala ta odločna ustaj% proletarijata proti reakcijonarnim silam okoli 450 mrtvih in 1600 ranjenih, toliko v vrstah delavstva kakor med vladnimi četami.
Španija, na katero je celi svet gledal z začudenjem, vsled poguma in srčnosti španskega proletarijata v hotenju zlomiti temne sile reakcije ki je osredotočena v osebi Gil Robles-a, tega pokrovitelja jezuitov in posvetnega bogastva cerkve, ni premagana. Začasno je ustavljeno delovanje borcev za svobodo in luč španskega naroda. Doprinešene žrtve za zlo-mitev okov fašistovsko-klerikalne erakcije, bodo prej ali slej probudile celi španski narod.
ARGENTINSKE VESTI 32 Mednarodni Evharistični Kongres
Kakor se je že poročalo se je v četrtek 10. t. m. otvoril v našem mestu 32 mednarodni Evharistični kongres, kateremu načeljuje papežev delegat kardinal Pacelli, ki je v ta namen prišel iz Rima v torek pop. Ogromna množica je šla s predsednikom države na čelu v pristanišče sprejeti tako odličnega gosta. Po cere-monialnemu pozdravu se je v družbi predsednika Justa podal v mestno katedralo kjer je zbor 580 pevcev in pevk zapel zahvalni Te-demu. Vse cerkvene slavnosti se vrše na pro-stemin sicer v takozvanem delu mesta Palermo, kjer je zgrajen okoli španskega spomenika velikanski križ in oltar kjer je imel sam kardinal Pacelli v četrtek sv. mašo, kateri je prisostvovala večtisočera množica ljudi, ki so se zbrali iz vseh strani sveta, da s tem počaste Sv. Ev-haristijo. Pri maši je prejelo sv. obhajilo 107.000 otrok. Isti dan je bila sv. maša s skupnim sv. obhajilom ob polnoči in sicer na Plaza Mayo, ki je bila namenjena samo za moške. Obširna Avenida de Mayo je bila popolnoma na tlačena ljudstva od Plaza Congreso pa do Plaza Mayo. Tudi tu je prejelo na tisoče mož sv. obhajilo. — Višek slavnosti bo jutri v Pa-lermu kjer se zaključi kongres v prisotnosti vseh cerkvenih in svetnih oblasti, z velikansko procesijo, ki se bo začela ob 3h popoldne.
FRANC KLAJNŠEK, zidarski majster
Calle MARCO SASTRE 4351, esq. Sanabria, Villa Devoto BUENOS AIRES	U. T. 50-0277
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče
v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zVečer
LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 -- Bs. Aires
Medicina News
Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov.
12 ODDELKEV
Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje.
lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; nnaternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd.
Načelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana, v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE
Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd.
Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu.
Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako.
Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd.
Oddelek specialistov za otroke.
Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—.
Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE
Ordiniramo od 9-
-12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12.
GOVORIMO SLOVENSKO
28 S UIP A C H A 28
L

DRUŠTVENE VESTI
K I
Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je umrla naša ljubljena hčerka
ANICA
Tem potom se zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v britkih urah ter za krasne vence in cvetje.
Žalujoči starši:
REZKA ia ANTON BENOLIČ
no i
30E30I
30301
30E30E
30E30C
30E30I
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. in DXD. LJUDSKI ODER
Prireditev Slovenskega prosvetnega društva 1, se bo vršila v nedeljo 18 novembra v ulici Alsina 2832. Podrobneje bomo poročali pozneje.
OBISK
Ob priliki evharističnega kongresa sta obiskala naše uredništvo blagajnik društva Iskra v Cordobi, Gregorio in Anton Mozetič.
HIMEN
Zvestobo do groba sta si obljubila Adela Cerne, članica Slovenskega prosvetnega društva in naročnica Slovenskega tednika, ter Mirko Rudez, podpredsednik prosvetnega društva I.
Poroka se bo vršila v cerkvi na Avalos na Paternalu, svadba pa v prostorih S.P.D. T. Bilo srečno!
DRUŠTVENA KNJIŽNICA
181.	Da se poznamo (spisal iz. D. sv. M.)
182.	Robinzon (spisal L. H.)
183.	Sto ugank (spisal Oton Zupančič)
184.	Travništvo (spisal J. Rustja)
185.	Pravica (spisal Fr. Bevk)
180. Sigmonovo Maščevanje (spisal Iv. Lah)
187.	Socialna čitanka (spisal J. Kralj)
188.	Mali klatež Tom Saver (sp. Mark Twain)
189.	Vihar (spisal Fr. Bevk)
190.	Hojpka nedonošen (spisal K. M. G.)
191.	Kitajska lirika (spisal Al. Gradnik)
192.	Pot bolesti (spisal Al. Gradnik)
193.	Job (spisal S. Gregor).
194.	Zgodovina domačih živali (sp. G. Majcen
195.	Luč, zv. II (spisal Lavo C.)
196.	Luč, zv. III (spisal Lavo C.)
197.	Luč, zv. IV (spisal Lavo C.)
198.	Istra kliče (spisal Jakob Solclič)
199.	Svetloba in senca (spisal Fr. Detela)
200.	De profundis (spisal A. Gradnik)
IZ CORDOBE
Pretekli torek je nenadoma umrl Frane. Fili star 46 let, doma iz Tolmina.
Šel je na delo nič hudega sluteč in ko je opoldan prišel k obedu, ga je nenadoma zadela srčna kap.
Pogreb se je vršil drugi dan ob 4 uri popoldne ob veliki udeležbi naših rojakov.
Naj mu bo lahka tuja zemlja. Preostalim pa naše iskreno sožalje.
O
Q
o
o
Q
o
o
Í! o
o
0 o
Vabita
na veliko skupno pirredite/, ki se bo vršila v znak solidarnosti in enotnega delovanja v nedeljo 21 oktobra v ulici Alsina 2832 v dvorani XX Setembre,
ob 4. uri popoldne.
VZPORED:
1.	Otvoritev: Godba.
2.	N. N.: Deklamacija.
3.	-P Aljaž: Na nebu zvezde sevajo (Meš. zbor)
4.	N. N.: Nezvesti ljubici (moški zbor)
5.	A. Mae.h: Ljubici pod oknom (oktet)
(i. Z. Prelovec: Škrjančku (Oba moška zbora)
7.	V. N.: Kuplet (Spremljanje s klavirjem)
8.	J. stoka: MUTAST MUZIKANT (burka v enem dejanju)
PO KONČANEM SPOREDU PROSTA ZABAVA IN PLES
VSTOPNINA $ 1,—
K obilni udeležbi uljudno vabita
otaos
3ÚOOC
XOEXOK
aonot
ODBORA
I0E30I
Ljudski oder
ponovi danes Cankarjevega "Hlapca Jerneja v ulici Acevedo 1350.
Velika manifestacija
Slovensko prosvetno društvo I. in S.K.D. Ljudski oder priredita veliko skupno manifestacijo v znak solidarnosti in skupnega delovanja. K sodelovanju je bilo povabljeno tudi društvo "Tabor", ki pa je predlog odbilo z motivacijo, da je preveč zaposljeno z lastno prireditvijo. Po prireditvi se bo društvo še enkrat povabilo k sodelovanju.
Rojaki in rojakinje! Bodimo prepričani, da i le v skupnosti borno kaj pozitivnega dosegli. In tudi to si moramo zapomniti, da če si ne bomo znali sami pomagati, nam ne bo nihče pomagal in bomo vedno le za peto kolo. Tega ni treba povdarjati, ke,r imamo bogate izkušnje.
DOPISOVANJE
Seja S.P.J.
se bo vršila v ppndeljek ob 8 uri v navadnih prostorih.
PRODA SE
Harmonika Lubasova tri redna in skoro nova, za 90 pesov. Naslov: V. Malnar. Ascensión, F.C.P.. Pcia. Bs. Aires.
Ženitna ponudba
Nisem star in tudi ne mlad, nisem revež in ne botrat,, le oženil bi se rad, a vsake ženske nimam rad. Edino eno bi želel, da za ženo bi jo imel. Če katera neodvisna biti želi, 'se ji prav lepa prilika nudi. Zato, če kateri je oglas ta všeč, ni priložnosti zavreč.
Več podrobnosti za interesiranim pismeno. Pismo z naslovom naj se pošlje na uredništvo SI. Tednika pod imenom "Zaposljeni".
ZA PODPORNO JEDNOTO
Ker se zanimam za Podporno Jednotp, dovolite mi t. urednik, naj tudi jaz povem nekoliko svojih misli.
Že precej časa hodim okrog in se pogovarjam z našimi rojaki ter priporočam to dobro ustanovo, katera bo lahko jako dosti koristil» našemu delavstvu, katero je do sedaj v tem oziru jako zapuščeno. Pri tem slišim veliko pomislekov, ki so vredni, da se jih dobro pomnimo.
V začetku so bili naši ljudje nasproti pripravljalnemu odboru precej nezaupljivi, pozneje pa se je to mišljenje precej spremenilo. Mogoče radi tega, ker je tudi odbor spremenil svoje stališče napram ostalim organizacijam? Vsekakor je sedaj veliko več zanima-nja in upanja kakor pred nekaj časa. To j« jako dobro znamenje in obeta Jednoti mnogo uspeha. Ni pa s tem rečeno, da je uspeh ž« zagotovljen. Zato je treba še naprej delati i» organizirati delavstvo v tem smislu in mu dopovedati, da mu nihče ne bo pomagal, ako si ne bo pomagalo samo. Naj se puste na mini za enkrat tiste intrige med društvi in posamezniki, ki nam nič ne prinéso ter naj se vz»' me v roke tako delo, od katerega lahko in ' gotovostjo pričakujemo koristi. V Slov. tedni' ku sem čital, da je prišlo iz Severne Amerik® nekaj tiskovin ter obljuba, da bodo Jednoti tudi od tam pomagali. To je jako velikega mena za nas, ki se pripravljamo na to veliko organizacijo. Zato moramo imeti obrnjen n8¿ pogled vedno na tiste, ki imajo skušnje za & boj in jih v vseh stvareh posnemati.
Kakor je mnogo ljudi med nami, ki stv»* dobro razumejo, tako so tudi taki, katerim gre v glavo, kako se bo speljala tako velika i* teška stvar, ako se ni moglo speljati retí** manjvrednih in skoro brezpomembnih dnuK^' (Sledi na strani 11)
v
Utrinki iz nase nove domovine
Piše Prostoslav Savinjski
"Dvakrat sem govoril z Borisem v Andorri" pravi moj informator "in obakrat mi je ponujal grofovski titul, ako bi hotel kaj prispevati v andorrsko državno blagajno, lci je bJa menda bolj suha kot smodnik. Ali kaj bom jaz kot aklimatiziran Argentinec v Argentini z grofovskim titulom, dobro vedoč, da se v Argentini spoštujejo samo tisti tituli kjer so p^si na njih natiskani!"
"Kaj je Borisa dovedlo do njegove pustolovščine? Ho teč se proglasiti kraljem Andorre? Dolinica je prekrasna, zrak osvežujoč, panorama kaj najpripravnejša za ustanovitev kake mednarodne hazardne igralnice s prav mnogimi ruletami. Sem je molil pes taco. To so spoznali mnogi igralski podjetniki mednarodnega kalibra in odtod one neizpolnjene želje, da se prikaži kak andorski knez prav po vzoru onega v Monte Cario. Zaradi tega so se našli Se-veroamerikanci, kteri so ponujali Andorcem prav mastne svote denarja."
"Ko sem se peljal nazaj v Argentino sem videl Borisa I. v tretjič na postaji v Barceloni kjer je moral nad 1 uro čakati na vlak v Madrid. Vodila sta ga dva orožnika in obdan je bil od cele trume časnikarjev, ki so bilježili vsako besedo, ki je prišla iz njegovih ust. Najbolj je bil hud, da mu kot kraljevskemu veličanstvu niso pripremili prostora v I. razredu vlalca, ter da se je moral voziti z navadnimi smrtniki v III. razredu. Iz Španije so ga izgnali na Portugalsko.
Tam bo lahko zapel ono pesem, ki nam jo je Levstik tako krasno poslovenil:
"Glej po gozdu kralj ubežni jaha.
Zgubil vojske, zgubil zemlje svoje.
Skriva se kot. zver po lesu plaha."
Borisovi načrti so se razblinili predno so postali kri in meso. Kako pravi nemški pesnik Goethe: "Es wandelt niemand ungestaft anter den Palmen" (nihče se ne sprehaja brez kazni pod palmami.)
** *
"Kako pa kaj v Kataloniji posebno pa v njega glavnem mestu Barceloni, saj ste po jeziku vendarle Katalonec?" sem vprašal lekarnarja. "Bil sem ob prihodu v Evropo 8 dni v Barceloni- Le-ta se razvija prav po ameriško. Njeno stanovništvo je prekoračilo že 1 tniljon duš in mnogo večja in boliotnejša je od glavnega mesta Španije. Samo Katalonee. je upornega duha, tam vedno tli, ako že ne gori. Med .Španci
zahtevajo nekakšno separatistično stanje, ali
v	_
vprašam vas jaz, kam bi Katalonci s svojo o-gromno industripsko proizvodnjo posebno tekstilno ako bi ne imeli ostale Španije za odje-mallco? Ostali Španci jih nimajo posebno radi. vendar jim priznavajo, da so rojeni trgovci.
Katalonec ljubi družinsko življenje in je težko najti samca zrelejše dobe; v javnem življenju samci ne igrajo nobene vloge. Značilno je za Barcelonce, da je po njihovih družinah le malo otrok — dva do tri, dočim je istala Španija znana po svoji detoljubnosti in ninego-glavih družinah.
Katalonec izredno ljubi udobnost in razkošje. Domalega ves srednji stan živi preko svo-
Mladinski oddelek
Gustav Strniša:
JASTREB IN GOLOB
Golob pismonoša je ponosno letel pod oblaki in nesel za vratom pritrjeno pisemce.
Tedaj je vztrepetal. Nad seboj je zagledal Jastreba, ki ga je opazil in pričel krožiti vedno nižje.
Golob se je pognal na skalo pod seboj. Takoj je našel ozko razpoko in že je bil skrit v varnem. zavetju.
Privršal je jastreb in pričel siliti za njim, a njegovo telo ni bilo dovolj vitko in zaman 8e je trudil, da bi dosegel goloba, ki je tiho ^del v svojem zavetišču. "Zakaj se vendar tako bojiš? Nič hudega ne želim, pridi vendar k meni, da se kaj Pomeniva!" ga je vabil jastreb.
"Nisem prav nič radoveden," je golob skrom-n° odgovoril. "I pa vendar pridi!" ga je spet vabil ropar. "Ne, ne prideni! Le mirno pojdi svojo pot!" "I saj ti nič nočem. Le rad bi videl, kaj je Napisano na pismu, ki ga neseš za vratom!" 16 spet govoričil jastreb.
"O, to ti pa lahko povem," je zagrulil golob. "v pismu je zapisano črno na belem: "Če se druži golob z jastrebom, je to njego-
Va smrt!"
Jastreb je divje zakrilil s peroti in se jezen
pognal kvišku.
Golob je še nekaj časa počakal in potem mir-nadaljeval svojo pot.
Ivan Albreht:
Mamica, čuješ?
—	Mamica, mati, čuješ, kako potrkal pe mama na okno nekdo? -
"Nihče ni trkal, le veter je bil, ki se je tod mimo hiše podil."
—	Mamica, kaj pa je tole bilo, kar nama je v sobo posvetilo? —
"Bila mesečina je, sinček moj, le mirno zaspi in nikar se ne boj —
—	Mati, zakaj pa očeta še ni? — "Ker mora za naju delati."
—	Oh, mamica, očka pa tukaj sedi in čelo obliva rdeča mu kri. —
"To so cvetlice na oknu samo, Moliva otrok, da nesreče ne bo-—"
Vse do jutra molita mati in sin, a zjutraj je rešen oče-trpin:
Tovariši štirje iz rova gerdo, na črnih nosilih — mrliča neso.
jih sredstev; imajo lepa stanovanja, elegantne obleke, lasten avtomobil, sedež v gledališču; vsako leto gredo na potovanje. Poleg tega ima Barcelonec rad dobre smodke, fino kavo, izbrana kosila in prekrasna okolica ga neprestano vabi na izlete. Vse to stane več denarja, nego običajno znašajo dohodki. Poznavalci razmer trdijo, da kakor ima v sosednji Franciji vsak najskromnejši malomeščan svojo hranilno knjižico odnosno čelcovnico, tako ima vsak Bareelonec svojo menico. Če se vidijo prijatelji in znanci, si navadno povedo: "Jutri mi zopet zapade ena menica . . . ." Zdi se, da spadajo denarne neprilike v Barceloni med dobre običaje, gosposke navade ter dvigajo človeku kredit. Trdijo, da se skrivajo v meničnih listnicah velikih barcelonskih bank podpisi prav vseh meščanov.
Pri tem je Barcelonec vedno na preži za kupčijo in dobičkom, le da se drži v gospodarstvu svojih lastnih pravil. Za novo, potrebno moč v trgovini se zdi trgovcu škoda denarja, pri tem si pa da dnevno vsak dan dvakrat na ulici osnažiti črevlje, dasi ima doma služkinjo; to stane letno okroglo .150 peset. Toda dati si na ulici osnažiti črevlje spada med gosposke navade in Bareelonec na gospoščino mnogo da. Ce ima Barcelonec tisoč pezet, potem je prepri-koj gre in si izposodi manjkajoči tisočak, češ čan, da jih potrebuje najmanj dva tisoč; ta-da ga potrebuje za neki primanjkljaj, ki ga, padejansko nikjer ni. Pri vsem tem se Barce-loncu gospodarsko ne godi najslabše, kar bi nam izpričevalo, da kjer se denar vrti tam nobene sile ni.
Konec.
Fotografija "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slikarki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje dncat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky
Av. SAN MARTIN 2579	Bs. Aires
Telefon: 59 - 0522
Slavo Štine:
Plamenica
Ko ob zatonu dneva nemir se te loteva— boječe zreš v temo!
Ne bodi plah! Prižgi si plamenico in dvigni jo z desnico visoko pod nebo! Preženi strah!
Naj vzorov, hrepenenja se plamen kvišku spenja in sveti v noč temno!
DEKLIŠKA GREDA
Justina Jeram:
Rožicam
Ve nič ne čutite, ve nič ne slutite, da je ranjeno moje srce!
Solz niste videle,
ne vzdihov slišale;
ah, rožice nedolžne moje.
Daleč v tujini sem,
za grenko bol sama vem;	/
kaj naj briga vas moje gorje.
liožice posmejale sladko zadišale
so okrog mene in rekle na glas.
Vidiš li naš obraz stvarstva smo zemlje kras, da razveseljujemo te!
On, ki te ustvaril je, ve za bolesti tvoje; olajšal ti bo tudi gorje!
Dal vsem je lepo rast močno ko v burji hrast; On, čigar vesoljstvo je oblast.
Justina Jeram:
Lep je dan
Kakor sladki sen, lep je dan! Narava vsa se veseli. Zame pa tožen in solzan, v moji duši še mrači.
Na vrtu dozoreva sad! Skrjanček v zraku žvrgoli. Na grobu zakopanih nad se moje srce žalosti.
Vsi upi, sladke nade vse so v grobu zakopane. Ostale so od krasnih dni samo še skeleče rane.
MOJA LJUBEZEN
Na dan rojstnega dne, ko sem ga obhajala dvajsetič, so mi prijateljice voščile nič manj kot "ljubezen". Smejala sera se voščilu, kajti v ljubezen nisem verovala.
Vse moje vrstnice so že delj časa častile, boginjo ljubezni. Nisem se jim čudila. Da pa bi jih zasmehovala, tudi ne, tega pa ne. Zabavalo me je, ko mi je katera med solzami pripovedovala, da je ne mara več ali, da gleda za drugo. Kako sem nesrečna, mi je tožila, in tako ga ljubim.
Jaz pa sem srečna ker ne ljubim in se mi zdi, da ne bom nikoli drugačna. V ljubezen pač ne verujem in s tem sem tolažila tudi moje "nesrečne" vrstnice.
Že dobro, da v ljubezen ne veruješ, mi je dejala nekoč sestra, ki v plačilo za češčenje ljubezni dobila zakon, toda vedi, da nekoč boš stara in potrebna gorkega kotička. Pripravi si dom in v domu boš spoznala in priznala ljubezen. Smejala sem se ji, češ, da ne bom še tako hitro stara. Sočutno mi je želela, da bi me že vendar pamet srečala.
Ne s pametjo, pač pa sem se srečala z ljubeznijo. Moški me niso preveč zanimali. Zakaj tudi?, toda do uniforme sem večino čutila sim-
patijo, morda zato, ker sem menila, da tudi oni ne verujejo v ljubezen.
Na dopust je prišel David Simčičev, postaven mornar. Kot prijateljico iz otroških let me je pogosto obiskoval in sploh našo družino. Pa kar samo od sebe je prišlo, da sva se najraje pogovarjala brez prič. Ko smo v družbi šli na izprehode, je mene vedno tiščal čevelj, da nisem mogla dohajati drugih. Njemu pa se je venomer odpenjal ovratnik in si ga je moral zdaj pa zdaj popravljati. Tako sva vedno zaostajala za družbo.
še vedno sem se prerekala z njim, da ljubezni ni a le iz trme, kajti duša je bila pijana ljubezni. Zdelo se mi je, da murni v travi in vsi ptički pojo samo o ljubezni. In iz teh pesmic je venomer donelo ime David. Oh, David, ki je znal tako sladko uspavati dušo, mi je pokazal ljubezen v vsem svojem veličanstvu njenega božanstva. Prej neverna, sem tedaj z vso dušo molila ljubezen. A le tedaj, ko me ni nihče videl. Nesrečna trma, ki je nisem znala nikdar premagati, mi je zrušila srečo.
O, bajne noči, ko sva drug ob drugem slonela in zrla v bledi mesec. Kako sem se mogla premagovati, da ga nisem objela in mu povedala resnico, kako vroče ga ljubim.
Hotel me je poljubiti on, pa mu nisem do-vobla.
—	Zakaj pa poslušaš moje besedičenje, ki se vrti samo okrog ljubezni in v ljubezen ne veni ješ?
-— Tako, za kratek čas.
—	Pa bodiva si dobra vsaj kot prijatelja —, mi je govoril z izrazom mešanega čustva.
Moj boj z ljubeznijo je dosegel višek. Moje orožje se je krhalo. Zmagala je ljubezen.
—	No povej, ali tudi prijateljskega poljuba ne maraš?
—	Nocoj ne, David. Ko se ločiva bo najin prvi in zadnji poljub.
** *
—	Zakaj, draga, si rekla, da ko se poljubiva, bo to najin prvi in zadnji poljub?
—	Zato, David, ker predno se ti vrneš, prost službe, prost uniforme, bom jaz že v Argen-tiniji.
—	V Argentiniji? Zakaj! .laz te tako zelo ljubim in česa greš iskat tja'.'
—	Grem pogledat, če tudi tam molijo "ljubezen". Zasmejala sem se in David me je stisnil za roko da sem zaječala.
—	Ti ne smeš proč. Jaz se skoro vrnem in srečna bova.
Prisopihal je vlak. Njegov žvižg mi je trgal srce. Naznanjal je odhod. Poljubila sva se a ne kot prijatelja. Poljub je bil vroč poln mlade ljubezni.
—	Ostani —, me je še enkrat in slednjič zaprosil.
—	Zbogom, sem mu odgovorila.
Izginil je vlak in z njim postaven mornar. Začela sem premišljevati, zakaj grem z doma, če me on prosi naj ostanem. Zakaj? Zakaj? Saj ga ljubim tako zelo vroče. Mar je to usoda. Mislim da ne. Saj sem vedela, daleč proč od njega bom nesrečna in čemu bi torej
šla. In vendar sem šla.	1
**
*
Že več let sem v Argentiniji in marsikateri spomin na preteklost je obledel. A spomin na moj prvi in zadnji poljub ni zatemnel. Dnevno živeje stopa pred me in neusmiljeno biča moje ljubezni žejno srce.
Ne usoda. Sama sem si razbila srečo, ker i z trme nisem hotela priznati veličastno božanstvo ljubezni.
Brinda.
Zavod sv. Cirila in Metoda
sprejema dečke v popolno varstvo.
Obrnite se pismeno ali osebno na:
ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires)
I0E30E
IOPOC
Tudi nocoj, kot druge večere, sloniva drug ob drugem. Tudi nocoj naju gleda mrzli mesec.
—	Jutri grem! Se še spominjaš obljube'/
—	Da in kdo te bo spremljal na postajo?
—	Nihče, ker vlak gre rano in tudi čemu saj za par mesecev se vrnem prost službe, prost uniforme.
—	Prost uniforme, sem kakor v snu ponovila.
—	Čas je, da grem. Ostani zdrava in sprijazni se z mislijo, da ko se vrnem, ne bo več med nama prijateljskega poljuba temveč...
Izvila sem se mu iz objema. Ne, David! Naj ne bo priča mrzla brezčutna luna najinemu prvemu poljubu. Poljubiva se jutri, ko bo mlada zora poljubljala cvetje in iz njih pila roso hladne noči.
—	Torej srečno do jutri in o meni sanjaj, draga.
Dolgo sem gledala za njim. Uniformo mornarja so poljubljali-lunini žarki in jaz sem jim zavidala.
** *
-— ln če zvedo tvoji starši, da me spremljaš in ob tej uri?
—	Ne skrbi! Predno se prebudijo bom že spet doma.
g V dar dobite
1
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah
Atelje MARKO RADALJ
F. Quiroga 1275	DOCK SUD
==3oaoi	locaoi .........j
0E30I
I0E30I
I0E30 E»
Vsi se lahko naučijo dobro | plesati v
Plesni Akademiji Pr. LEVISKI-JA
Fox-Trot, Ranchera, Paso Doble, Tango, jj Valček itd. — V teku enega tedna boste Vi perfekten plesalec. Učenje obeh spolov v specijalnih salonih za začetnike.
Učenje 1 peso na uro vsak dan od 15 dO 23 ure.
SARMIENTO 1480 oeaoeas iocbo^
8
PRIMORSKE VESTI
Zagreb. Tu je umrl po Istri dobro znani skladatelj Matko Brajša. Naše iskreno sožalje.
Podgrad. Kovač Lale se je delal norca, da je neka žena v Italiji porodila troje otrok, dva dečka in eno deklico in ki da jim je dala ime, 'ittorio, Italija in Benito. Ko pa da so jo so-spdje prašali, kako je kaj z otroci, jim je odgovorila, da Vittorio vedno spi, Italija se neprestano joče, Benito pa da je vedno lačen. Radi te šale so ga policijske oblasti zaprle 48 dni.
Kranjka gora. Na posestvu Josipa Tofu iz Rateč delajo vojaške utrdbe. Nastanjenih je 300 italijanskih delavcev in je vsakemu drugemu dosrtop prepovedan.
Klana. Tu so velike vojaške vaje 73 pešpol-ka.
Vipava. Z utrdbami okrog Nanosa se mrzlično nadaljuje.
Matulje. Pri nas se mnogo zida. Samo cerkev bo stala okrog pol milijona lir. Zida se tudi občinska šola in več vojaških kasarn.
VIPAVSKA DOBI VEČ NOVIH ŠOLSKIH POSLOPIJ
Vipava, sept, 1934. Pred kratkim smo poročali, da gradijo v Selu (pri Crničah) novo šolsko poslopje. Letošnje leto pa so pričeli z zidanjem novih šolskih poslopij tudi v Goja-^ah (črniče) in na Brjah (pri ltihemberku). V Štomažu (pri Sv. Križu) pa so že sezidali no-v0 stavbo. Večina stroškov za te nove šole gre Posredno ali neposredno v breme občin samih. Namen teh gradenj je jasen. Do fašizma je bito naša dežela edina, kjer slovensko ljudstvo skoro ni poznalo nepismenosti. Sedaj pa kljub '•klanju šol, tega ne moremo več trditi. Nepismenost se širi med našim ljudstvom. Doseči hočejo le to, da zastrupijo našo mladino in ji Pijejo prirojeno narodno zavest.
CESTO LOKVE—AJDOVŠČINA POPRAVLJAJO
Ajdovščina, sept. 1934. — Cesto, ki pelje iz Lokev (Trnovska planota) čez križišče Male Lažne, Pred mejo skozi Lokovec v Ajdovščino, 81rijo in popravljajo. Dvignili in razširili so lHdi cestne podvoze. Z delom hitijo vendar le-tos popravilo ne bo še gotovo.
VSE CESTE OB MEJI SPODKOPANE
Idrija, avgusta 1934. Da so vse naše ceste vodijo k meji ali pa ob meji spodkopane, je najboljši dokaz, ki se je pripetil pred kratkem v bližini Idrije. Neki tovorni avto, ki je pe-'•ial les iz obmejnih gozdov se je na cesti, ki Pelje iz Godoviča v Idrijo kar na lepem vdrl v tla. Avto so morali razt.ovoriti in ga s pomočjo drugega zvleči z mesta. Pri reševanju ttvta so pomagale tudi vojaške oblasti, katere le neljubi dogodek zelo presenetil.
NOVI FAŠISTIČNI OKREPČEVALNICI
*
Na prizadevanje pokrajinskega vodstva Calille" bodo v Dolu in Otliei nad Ajdovšči-110 v kratkem otvorili ,dve novi okrepčevalnici 2a brezposelno prebivalstvo. Kakor je instituta okrepčevalnic s socialnega vidika vredna Vf,ega priznanja, tako s ovsega obsojanja vre-politični razlogi, ki navajajo fašistične o-«sti k ustanavljanju takih socialnih ustanov &aših krajih. Vsakdo, ki mora v tako okrep-
čevalnico, da si uteši glad in se v zimskih dneh ogreje, mora postati brezpogojno pristaš fašističnega režima.
SMRT SLOVENSKE UČITELJICE V STARI ITALIJI
Dne 29 avgusta je umrla v sanatoriju v Bari v južni Italiji gdč. Adrijana Pili, učiteljica v Materi, provinca Potenza v Basilicati. Pokoj-nica je bila hčerka knjigoveza g. Ivana Filija v Tolminu in sestra g. Janka Filija, trgovskega sotrudnika v Celju. Bila je absolventka tehničnega učiteljišča in je službovala 4 leta v Trenti in v Čepovanu, zadnja 4 leta pa v južni Italiji, kjer je zbolela in daleč proč od domovine umrla, stara komaj 28 let. Naj mirno počiva v tuji zemlji!
DRUGI SVETOKRIŽKI ŽUPNIK OBSOJEN NA KONFINACIJO
Srečko Rejec konfiniran na 5 let ječe
Postojna, sept. 1934. Po zadnjih vesteh iz Gorice je bil od goriške prefekturne komisije za konfinacijo obsojen na 5 let konfinacije svetokrižki župni upravitelj Srečko Rejec, doma iz Idrije. Dne 31. avgusta so pozno ponoči prišli z avtom v Sv. Križ organi goriške kve-sture in so župnika odpeljali. Župnikovo mater so organi tolažili češ, da se bo takoj vrnil itd. Vendar pa župnika niso več izpustili in po zadnjih vesteh so ga že odpeljali v kraj, ki mu je namenjen za konfinacijo.
Župnik Srečko Rejc je bil namestnik pred leti konfiniranega župnika Ivana Rejca in je bil že zaradi tega trn v peti vsem priseljencem. Zlasti mnogo zaslug za to novo žrtev pa imata svetokrižki podeštat in učitelj Caliva ter postajenaČelnik s Ceste Ciarella. Poleg teh dveh pa je imel župnik Reje še nekaj drugih stalnih opazovalcev.
ŽUPNIK PIŠOT JANKO PRED POLITIČNO KOMISIJO
Tri leta policijskega nadzorstva
Postojna, septembra 1934. Istočasno kot cerkovnik Krtelj je bil klican pred goriško politično komisijo tudi župnik Janko Pišot .s Planine pri Vipavi, kjer so mu sporočili, da je dobil tri leta policijskega nadzorstva. Splošno mnenje je, da je dobil župnik Pišot. ki je bil znan kot miren človek in se ni brigal za drugo kot za to, kar spada v njegov delokrog, poli-
cijsko nadzorstvo po zaslugi duhovnega sobra-ta Dorbola, italijanskega župnika v Ajdovščini. Ta je stalno obiskoval Pišota, ga vabil v svojo družbo, dokler ni dosegel, kar je želel. To dejstvo nevredno katoliškega duhovnika jasno pove, zakaj pošiljajo politične oblasti italijanske duhovnike v naše kraje.
CERKOVNIK V ŠTURJAH OBSOJEN NA DVE LETI POLICIJSKEGA NADZORSTVA
Postojna, septembra 1934. že avgusta meseca je dobil Krtelj Doro, po domače Dore Kaj-zerjev, cerkovnik v Šturjah, opozorilo od političnih oblasti, da mora v teku avgusta iz Ajdovščine sicer bo konfiniran. Kmalu nato pa je bil od goriških političnih oblasti pozvan v Gorico, kjer so mu sporočili, da ga je komisija postavila pod policijsko nadzorstvo za dobo dveh let. Krtelj je že več let vestno opravljal službo cerkovnika in sicer brezplačno. Ker je poleg cerkovniške službe vodil tudi cerkveni pevski zbor, je bil političnim oblastem že več časa odveč. Vendar pa mu niso mogli dokazati nikakih prestopkov. Krtelj je oče več nedorastlih otrok, katere s težavo preživlja.
™ZOR ROJAKI!
Krojačnica
in trgovina
z manifakturnim blagom, ter sploh z vsemi potrebščinami
Slamniki od $ 1.95 dalje
Cene konkurenčne
Se priporoča
SEBASTIAN MOZETIČ
OSORIO 5025 L A PATERNAL BUENOS AIRES
Ako hočete biti zdravüeni od vestnega in olgovornega zdravnika
zatecite se na
CLINICA MEDICA CANGALLO
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Specijafisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (606 - 914)	Krvne in kožne bolezni
' >	ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija li:ti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni
o
< i
<	►	ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
<	>
GOVORI SE SI OVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
< •
CALLE CANGALLO 1542
j
ARETIRANCI IZ KRVAVEGA POTOKA IZPUŠČENI
Oblasti niso mogle nedolžnim ljudem ničesar dokazati
Trst, septembra 1934. Z majhno zamudo prinašamo pravočasno sprejeto vest, da so bili vsi aretbvnci iz Krvavega potoka in sosednjih vasi izpuščeni že prve dni tega meseca. Kakor je že našim čitateljem znano, je bilo ob priliki, ko je v avgustu pogorela ljudska šola v Krvavem potoku aretiranih okoli štirideset naših ljudi. Vsi so bili odvedeni v tržaške zapore, kjer so jim hoteli na vsak način naprtiti odgovornost za ta zločin. Že pri prvem poročilu, ki smo ga prinesli, smo jasno pokazali na ne-možnost tega dejstva in tudi dokazali nedolžnost naših ljudi. Vestna preiskava tržaške policije, ki gotovo našim ljudem ni naklonjena, je sedaj to našo domnevo potrdila in s tem je bilo dano našim ljudem popolno zadoščenje. Ves strah, muke, skrbi in preganjanja pa bodo ostala v vseh kot spomin na neljube gospodarje.
ZOPET ŠTEVILNE ARETACIJE V NABRE-ŽINI IN OKOLICI?
Pred dvema mesecama je naš list poročal, da je bila aertirana konec meseca junija t. 1. v Nabrežini večja skupina fantov, med katerimi so bili znani Pertot Milan, Pertot Albin, Doria Anton, Burger Josip in Jordan Martiniš. Kot poročajo iz Nabrežine, ni bil do sedaj še nobeden izpuščen iz preiskovalnega zapora in so torej vsi pridržani. Točno število aretiranih v tistem času pa nam še do sedaj ni znano. Kot smo že poročali jih niso aretirali vseh skupaj.
ampak skoraj vsakega posebej in v večjih časovnih presledkih. Tudi nihče ne ve kakšne grehe so jim naprtili. Vsekakor se pa sumi, da so jih obtožili antifašizma in delovanja proti italijanski naciji, kakor je v takih slučajih navada. Pred kakimi tremi tedni je policijska oblast zahtevala od vojaških oblasti, da ji predajo Stanislava Caharijo, starega 21 let, ki je pred láratkem šel k vojakom in je bil poslan, da odsluži vojaški rok nekje v Italiji. Med tem časom, ko je, bil pir vojakih, so baje policijske oblasti izsledile, da je tudi omenjeni Caharija zapleten v afero z aretiranci. Vojaške oblasti so tržaški kvesturi privolile in tako je moral Stanislav Caharija sleči vojaško suknjo in iti v tržaški zapor. Njegovi starši v Nabrežini so nadvse vznemirjeni nad usodo svojega sina. Dalje se širijo vesti, da je policija v zadnjem času izvršila tudi nove številne aretacije tako v Nabrežini, kakor v okolici (Slivno, Šempo-laj itd.). Toda kljub temu ne moremo dobiti nikakih točnih podatkov o obsegu in podrobnostih teh aretacij. Gotovo je to, da so izvršili te nove aretacije na podlagi prvih, ki so jih izvršili meseca junija. Ni izključeno pa, da niso vse te številne aretacije v Nabrežini in okolici v kakšni zvezi z onimi v Tržiču in okolici, o katerih smo že poročali v našem listu. Italijanska policija dela neumorno na tem in išče novih zvez in sledov. Vse te vesti o prejšnjih in sedanjih aretacijah nam zopet verno kažejo v kakšni psihozi živi fašizem. Povsod vidi samo nevarnosti za svoj obstoj in zato se ga polaščuje manija aertacij, konfinacij, policijskih nadzorstev in drugega. Sad tega bo gotovo kak "monstre" proces pravega fašističnega kova.
ŽE LETO DNI V PREISKOVALNEM ZAPORU
Ivančič Franc iz Gabrovice
Mačkovlje, septembra 1934 Lansko leto v septembru je bil aretiran Ivančič Franc, star 28 let iz Gabrovice. Odvedli so ga pod prc' t,vezo, da je osumljen protidržavnega rovare-nja. Ves ta čas se nahaja v preiskovalnem zaporu, kljub temu, da ni nikomur znan pravi vzrok in ne da bi se proti njemu naperila obtožnica, ali sploh kaj ukrenilo v razčiščeni" njegovega položaja.
TRI ARETACIJE ZARADI PREKORAČENJA MEJE
Gorica, 15. septembra 1934. Karabinerji iz šmartnega v Brdili so aretirali na„ podlagi ovadbe goriškega sodišča včeraj zjutraj Josipa Korena, starega 23 let, stanujočega v Škofj» Loki. Z dvema svojima tovarišema se je pred časom podal v Jugoslavijo s trebuhom za kruhom, toda bre potnega lista. Ker pa ni dobil dela, se je vrnil včeraj v Kojsko, kjer je bil aretiran. Oba njegova tovariša Franc Fifkai in Franc Kristanič sta bila tudi predana sodišču zaradi bega preko meje.
NAŠA POSESTVA KUPUJE GORIŠKI MONT Dražbe na Vogerskem
Gorica,, septembra 1934. V teku enega leta so bile na Vogerskem prodane tri kmetije in sicer posestniku Beltramu, Žižmondu in Petro včiču. Vse tri je prevzel goriški Mont za smešno nizke cene. Tudi ostala posestva na Vogerskem so vsa prezadolžena in jih čaka ista usoda.
Restavrant	1Q"
Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples,
Lepi prostori, pripravno svadbe CENE ZMERNE — Prenočišč* po 70 cent.
Se priporoča lastnik
EMILIO ŽIVEC
OSORIO 5085	PATERNAL


ZUBOZDRA VNICA
Dra. Samoiiovic de Falicov
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15--20 ure
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723 Trelles 2538
dabofQjdúA am Ud nwjofed mnteriaó /Vurm: Lxfuxhrfuur y
l;oMcubck%llit/iy
ebpmxdjvofa familiab.
! 1ZUTZ CITAT, DOBRE ' [	PFvnF?
I
Slovenski Tednik mora biti v vsaki slovenski hiši.
Svota petih pesov za celoletno naročnino je majhen denar, za vsakega, ki ni popolnoma brez dela.
Priporačajte Slovenski Tednik svojim znancem in prijateljem.
Pridobivajte nam novih naročnikov.
izberite izmed teh:
Atlántida:
Ena izmed najboljših argentinskih revij — $ 0.50.
El Gráfico:
Svetovna športna revija — $ 0.20.
Billiken:
Argentinska revija za otroke — $ 0.20. jj
| Para Ti:
Najbolj razširjena ženska revija v Ar- I gentini —- $ 0.20.
| Tipperary:
V njej dobite najlepše aventuristične i novele —• $ 0.20.	'
I La Chacra:
Najboljši svetovale« poljedelcev — $ 0.50.
El Golfer Argentino:
Najboljša revija za golf — $ 1.—.
Cinegraf:
Najboljša kritika *ter čisto predstavljanje kinematografskih slik — $ 1.—.
Marilú:
Najboljša dekliška prijatelja. — $ 0.2C.
(Nadaljevanje iz 6 strani)
ril
»u se torej naleti na tiste ljudi, ki navadno 8aJveč ovirajo vsako pametno delo. Ker ga oni ne razumejo, smatrajo, da ga tudi drugi ne Poznajo in, da se radi tega ne more speljati. •'Uštva, katera obstojajo med nami, in ka-tei'a so pred temi obstojala, nimajo z podpor-"u organizacijo "nobene sličnosti. Dočim so do-se<lanja prosvetna društva (Lj. Oder, Prosve-ta! Tabor i.t.d.) izvezemši Tabor, ki podpira 8°1°> gledali nuditi svojim članom samo zaba-v° in izobrazbo, bo Jednota nudila svojim čla-nont materijelno pomoč in se za referate omejenih društev ne bo zanimala. Zato je ustava popolnoma gospodarskega pomena in jo Je treba tudi kot tako, ločiti od ostalih dru-stev. Prosvetna društva, zahtevajo od članka delo, to je: članstvo mora skrbeti, da pri-re3a veselice, zabave, predavanja in drugo, kar fezdvomno stane veliko truda. Pri podporni 'e<Jnoti pa ni tega. Članstvo izvoli odbor, ka-teri ima edino nalogo skrbeti za Jednotino ^emoženje ter istega nadzoruje potom glasi-1 v katerem mora biti vse odborovo delovaje sproti objavljeno. To je največja skrb članka in pa plačevati točno mesečne prispevke. Se ostalo izobraževalno in zabavno delo pa ^tane v rokah prosvetnih društev, katera med Jami že obstojajo. Jednota bo torej zveza v atero bodo prišli vsi slovenski delavci brez Mike mišljenja ali pripadnosti, ob enem pa °do lahko člani strokovnih, prosvetnih ali Síih društev.
Ako bi take-le reči naši ljudje dobro prebili, ako bi imeli dober namen sami sebi podati, bi prav gotovo prišlo prej do ustanove, kakor bo sicer. Imamo med nami sicer ^Čajnih in odločnih moči, kateri imajo res sizčrpljivo potrpljenje. Žrtvujejo se za skup-0 stvar, da skoro bi rekel preveč. Te moramo jNnémati in tem slediti. Ne rečeni slepo sle-."*> ampak pametno in premišljeno. Povedati ^moramo, kaj so naredili prav in kaj na-)(1- Povedati pa tako, da jim ne vzamemo ve-
H(iJ1
. i» do dela, ampak, da. jim z našimi nasveti
damo veselje, in, da jim pomagamo. Saj nas
p*o vabijo. Torej nam bodo tudi dovolili iz-
°ažef mišljenje in nas bodo upoštevali. Za-
^ na delo. da si ustanovimo čim prej Sloven-
0 Podporno Jednoto, od katere bomo imeli
. Piecenljivih koristi, ako jo bomo izročili v rt).
. pravim ljudem, ki se bodo še nadalje, ' voval.i in delali v korist nas vseh.
Vaš čitatelj ILVZJ
ZAHTEVAJTE VINO GARITTA
JE NAJBOLJŠE
Paramaribo 1933
U. T. Pat. 59 - 4108
17 JUGOSLAVIJE
VINICARJI ZA SVOJE PRAVICE
V Ljutomeru je bil pred dnevi močno obiskan občni zbor odposlancev Strokovne zveze viničarjev, ki ima sedež v Ljutomeru in je v njem včlanjenih 19 strokovnih skupin iz sre-zov Ptuja, Ljutomera, Maribora levi in desni breg. To je edino strokovno združenje in tudi pravilno predstavništvo vseh viničarjev v dravski banovini. Zvezo vodijo izključno sami izvoljeni viničarji.
Zbor je vodil načelnik Andrej Mir, poročilo o dohodkih in izdatkih posmrtninskega in podpornega sklada je podal blagajnik Janez Ko-sič, o delu zveze pa je poročal strokovni tajnik Peter Rozman. V svojem govoru je nagla-šal, da je vničarsko vprašanje ob naši severni meji ne samo socialnega, temveč tudi narodnostnega značaja. Naši najlepši obmejni kraji so bili nekdaj vinorodne kolonije Nemcev, slovenski delavci pa so bili sužnji bogatih tujih gospodarjev. Ti časi so minili in zdaj pričakujejo viničarji ne več kot hlapci, temveč kot enakopravni bratje vse več razumevanja za svoje zadeve. Viničarskemu vprašanju je treba ne samo iz socialnih, temveč tudi iz narodnostnih razlogov posvetiti več pozornosti, kakor je bilo to doslej.
Najvažnejša vprašanja viničarskega stanu obravnava resolucija, ki je bila sprejeta po volitvah načelstva, nadzorstva in strokovnega odbora in po obravnavi raznih predlogov odposlancev.
Majhno socialno zaščito nudi viničarjem uredba o viničarskem redu z dne 20. julija 1. 1928.
S to uredbo jim je zakonito zajamčen vsaj del njihovih .službenih, pravic in po njej morejo vsaj v najhujši sili nastopiti proti izkoriščanju mnogih službodajalcev. Zaradi tega mora ostati sedanji viničarski red v vsakem oziru neizpremenjen in nedotakljiv. S posebno uredbo pa ji* treba za vedno odpraviti službene odpovedi brez vzroka. Take prepovedi so vzrok najhujših krivic in bede, v kateri živi mnogo viničarskih družin. Strah pred nestal-nostjo zaposlitve in pred preseljevanjem iz kraja v kraj mora biti odprayljen. S stalnostjo službe bi bilo v veliki meri rešeno tudi starostno zavarovanje viničarjev, ker bi dobili viničarji najboljšo podlago za ureditev svojega družinskega gospodarstva, za smotrnejšo obdelavo vinogradov in istočasno tudi za izpopolnitev svoje strokovne izobrazbe.
Viničarji zaslužijo na dan po 6 do 8 Din, v nekaterih krajih pa celo komaj po 2.50 do 5 Din, in to pri lastni hrani. Ti zaslužki pa so le v času sezonske zaposljenosti, ki traja po štiri mesece v letu. Tudi mezde viničarjev je treba
spraviti pod zaščito zakona o minimalnih mezdah. Zaslužki viničarjev bi morali biti podrejeni mezdnemu inšpektoratu na območju ljubljanske Delavske zbornice. Stanovanje in drugi prejemki v blagu, ki jih dobivajo viničarji od delodajalcev, se pa ne morejo prištevati k plači za delo, ker so to le najnujnejši in najnižji življenjski prispevki. Sedanje mezde zaostajajo daleč za mezdami kmetijskih delavčev v drugih pokrajinah.
Ker so viničarji po svojem poklicu poseben kmetijski stan, ki živi stisnjeno v posameznih pokrajinah, in ker imajo svoja službena razmerja urejena s posebno uredbo, so dani vsi pogoji za splošno socialno zavarovanje viničarjev. Za zavarovanje viničarjev naj bi se pobirala že v uredbi viničarskega reda določena nagrada letnih 100 Din od posameznih oralov vinogradov. Zavarovanje, viničarjev naj bi tvorilo poseben del zavarovanja in ustanovil naj bi se obvezni viničarski zavarovalni sklad.
Pod državno nadzorstvo naj bi prišla vsa zanemarjena zemljišča v viničarskih krajih dravske banovine. Po potrebi naj bi prišla taka zemljišča tudi pod agrarno reformo ter se razdelila viničarjem. Zaradi pomanjkanja zemlje v vinorodnih krajih nimajo viničarji nika-ke možnosti za pridelovanje zadostnega živeža. Na eni strani so sestradane množice viničarjev, ki bi zemljo radi obdelovali, če bi jo smeli, na drugi strani pa je ponekod dovolj dobre zemlje, ki bi rodila, če bi jo kdo obdeloval. Preprečiti bi bilo treba, da ne bi najboljša, zemlja ob severni meji prešla v posest tujcev in veleposestnikov. Pri nakupu zemlje bi morali imeti prednost viničarji, za katere naj bi se pri vladi ali pa pri banski upravi ustanovil poseben sklad za dolgoročna posojila. Kakor imamo razne druge sklade, tako naj bi imeli tudi tak sklad, ki bi preprečeval vselje-vanjo tujcev, viničarjem pa pomagal do lastne zemlje in do boljšega življenja.
I''utmmšrmmiiamKmf^mmmim 'imijimp' m ■■wj»MHuw|
Dr. J. HUJŠI
ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok.
Notranje bolezni —- želodec in drobovje.
Gonoreja — Mehur — Obisti,
Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
ZDRAVLJENJE Z
ULTRAVIOLETNIMI ŽARKI Tacumán 2729, esq. Pueyrredón
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER NIZKE CENE
Blitve v mestu in na deželo
za zmerne cene
prevozno podjetje
RAFAEL TURK
°sorlo 5085 esq. warnes 2200
U. T. 59-2505 in 59-3667
LE H O MI AGI
SIFILIS Y DEMAS VL
E5L. INSTITUTO MAS ANTIGUO ATENDIDO POR MÉDICOS
PLAZA CONSTKTUCIOI^
OE -10 A 12 DE 15 A Z1

ORO ANO DE LA CO-
LECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA
AMERICA DEL STJD
SLOVENSKI TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
Calle AÑASCO 2322 | Año VI. NÚm. 273
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
BUENOS AIRES
Diplomirana babica
ANA CHARPOVA
v Pragi in Buenos Airesu
Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawaon v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa.
Calle CABRERA 1311
U. T. Palermo, 2383
Hotel, Bar y Restaurant "FERRARI"
2 2 0 7 W ARNES 2207 Nasproti postaje "La Paternal"
Udobnost za družine in potnike. Zasebne kopalnice z mrzlo in gorko vodo. Streže lastnik sam. Zmerne cene.
U. T. 59, Paternal 2209
Tramvaj 94, 95, 88 - Omnibus 77, 9, 14, 87 —	Colectivo 91, 2.
Kitajski admiral — zaščitnik morale
Kitajski kontraadmiral Čan Čijin, poveljnik kantonskih rečnih topniških čolnov, star ko-zak, je dokazal svojo hrabrost ne samo na vodi, temveč tudi na suhem. Odlikoval se je zlasti kot polkovnik v pohodu proti Kwangsi in med najhujšim topniškim ognjem je pokazal svoj pogum. Toda vse kaže, da so moderne kopalne obleke tega starega mornarja spravile bolj iz ravnotežja, kakor šrapneli in granate. Krajevnim oblastvom v Kantonu je izjavil, da so ženski obrazi polnijšljivi in dosegel je, da je bilo skupno kopanje žensk in moških prepovedano. Svoje stališče utemeljuje admiral Čan s tem, da ženski čari, ki jih v tako obilni meri kažejo moderne kopalne obleke, preveč vplivajo na mlade moške. Po njegovem mnenju hi se lahko fantje v plavanju in potapljaju mnogo bolj izpopolnili, če bi pri tem sploh ne videli mladih dam.
To stališče je naletelo med kantonsko mladino na silno ogorčenje. Mlada Kitajka nima sicer toliko prostosti, kakor njena evropska sestra, vendar si pa zna tudi ona življenje urediti po svoje. Ker so javni plesi policijsko prepovedani, smatra tudi prepoved skupnega kopanja za narodno nesrečo. Ker so pa morali že večji in močnejši možje pred ženami odstopiti od svojih zahtev, je verjetno, da tudi Čan Čijin ne bo izjema. Če bi pa ostal trdovraten, se mu pripeljejo mlade Kantonke na vrat iz Ho-llywoda znano filmsko igralko Mae West, kakor so mu zagrozile, češ, da bi ga ona gotovo spreobrnila.
ZA KUHINJO
Malinove pogačice. Umesi v testo 14 dek moke, 10 dek sirovega masla, 8 dek sladkorja, 5 dek olupljenih zmletih mandeljnov ali orehov, pol zavitka pecilnega praška in dva rumenjaka. IJmešeno testo naj pokrito počiva na hladnem prostoru eno uro. Testo nato razval-jaj za mezinec na debelo. Zreži z obodcem za krofe in speci. $daj pripravi kremo za nadev: četrt litra mleka, dva rumenjaka, žličico moke, 3 deke sladkorja in pol zavitka vanilijevega sladkorja. Vse skupaj v loncu dobro zmešaj in kremo skuhaj na sopari, mešaje seveda, da se zgosti. Gosto kremo mešaj dalje na hladnem,-da se shladi, potem primešaj h kremi četrt kile posladkanili malin in trd sneg dveh beljakov. S tem nadevom nadevaj pečene hladne pogačice in jih daj na mizo. Te pogačice ostanejo več dni sveže.
O
H
o
IOE30I
IOEXOI
X0E30
O
DR. S. SCHAVELZON
Vodja klinike v bolnišnic! Muriiz
VEISERIČNE BOLEZNI
moderno in hitro zdravljenje.
¡¡	NOTRANJE BOLEZNI
srce, pljuča, želodec, oblsti, reumatizem, kri itd.
GOSPE: Rezervirani prostiri.
jj OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X o ULTRAVIOLETA - DIATERMIA
SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA
D
D
o
Pueyrredón 936
U. T. 47 — 8416
D
o
Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in .19 do 21.
Ob nedeljah od 8 do' 9.	O
D
o
o
omot
joiao
raoExox
Dr MILOSLAVICH
Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni.
Se govori slovensko, nemško in špansko.
PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE
Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj.
Ulica Reconquista 629
U. T. RETIRO 1852
Urejuje: Jan Kači«
GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV
Iz Evrope dospejo
Oktobra:
19—Avila Star	(iz Lizbone 2. 10.)
23—Belvedere	(iz Genove 29.
Odplovejo
Oktobra:
16—Conté Grande	(v Genovo 1. H-'
.17—Oceania	(v Trst 7. U-1
VREDNOST DENARJA
dne 12 oktobra 100 dolarjev 100 ital. lir 100 dinarjev 100 čeških kron 100 franc. frankov .100 šilingov 1 funt šterliiiijr
Nakup: 378.— 32.45 8.50 15 30 25.— 68.— 18.50
Prodaj»: 381/ 32.80 8J 15.' 25.25 68.5" IS.?5
Slovenska gostilna in trgovina jestvin
Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI
z igriščem za krogi je in keglje
Vsako nedeljo ples
Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires	U. T. 59 - 2382
VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI
Veliki zavod
"RAMOS flEJJft"
ZDRAVNIKI SPSCIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analco krvi. P"' polno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Topolno zdravljenje n11 podlagi krvne analize (914).
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčk: Izpadanj« las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bole' čin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regenarcija po prof-Ciearelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraetenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljvča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kislire, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, TJSESA: vnetji, polipi: brez operacije in bolečin.
ŽENSKE BOLEZNI: inatarnica, jajčnika, neredno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenjo zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesočno plačevanje.
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
Plaza Once
Rivadavia 3070
Od 9—21 pb nedeljah od 3—12
Talleras Gráficos A. J. Weiss, Rio Bamba 5P2, Buenos Aires