ftMER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 41 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, FEBRUARY 18TH, 1933 I.ETO XXXV.—VOL. XXXV. Zanimive vesti iz življenja Deportirani Madžar For-naših ljudi po ameri- kay toži ameriško vlado ških naselbinah na $100,000 odškodnine V Ely, Minnesota, je premi- Budapest, 17. februarja. Na rojak Nikolaj Maletich, ro- tukajšni najvišji sodniji je vlo-Jen leta 1858 v Tribučah pri čr- žil tožbo proti Zedinjenim dr-n°mlju. V Ameriko je dospel žavam neki Martin Porkay, eta 1887. znani ogrski trgovec z umetni- Glavni urad S. S. P, Zveze v nami. Porkay toži vlado Ze-Chicagi naznanja: Ker se je v dinjenih držav na $100,000 od-Zadnji polovici leta 1932 pri- škodnine. Dolži ameriško vla-manjkljaj v poškodninskem do, da je bil nepostavno areti-skladu pomnožil za svoto $1,- ran, ko se je nahajal v Ameri-^3.93, tako da znaša skupni ki, in po aretaciji je bil depor-Mmanjkljaj $8,847.50, je glav- tiran. Porkay pravi, da se je 111 odbor sklenil, da mora vsak zaljubil, ko se je nahajal v Ze-in članica, ki je pristopil dinjenih državah, v krasno mla-a!i pristopila v S. S. P. Zvezo do hčerko senatorja Carey iz Pred 1. januarjem, plačati 25c Wyominga, in ker senator ni bednega asesmenta. Ta iz- hotel privoliti v poroko, je po-' redni asesment je treba plačati eilkrat, in sicer v mesecu mar-Poleg tega je pa vsak član, je stopil v Zvezo pred 1. jamarjem, in ki je zavarovan za $2.00 dnevne bolniške podpore. ^°lžan plačati v mesecu marcu štirinajst dolarjev izrednega asesmenta, ker se nahaja v bol-niškem s k ladu primanjkljaj. Znesek $14.00 je treba plačati v enem obroku, v mesecu mar-Cu- Nadalje je seja glavnega °dbora pooblastila glavnega tajska, da sme razpisati ponovni |2redni asesment za mesec april 1,1 vsak nadaljni mesec, dokler Jo kak primanjkljaj v razredu sklada. Na prosto je pa %io vsakemu članu, da zniža '^Varovalnino glede bolniške ^tyore na $1.00 dnevno. Skup-' Primanjkljaj v $2.00 bolni-razredu znaša $10,862.52. ' Stilen razpisa izrednega ases-^ta v svoti $14.00 je, da se ^'sUi dotične, da bolniški raz-za $2.00 dnevne podpore Pustijo. G. Šubelj piše New Yorka nam sporoča Ol-čni pevec g. Anton Šubelj, a bi ga zelo veselilo, če bi mo-sodelovati pri sijajnem ra-„l0 koncertu, katerega priredi Ameriške Domovina" povo-otvoritve novega uradnega ^Oslopja. Kot nam sporoča g. 11 bel j, je angažiran vseskozi 0 10. marca s koncerti pred .briško publiko. Prosil je svo-managerja, da .bi ga opro-'' koncerta 26. februarja, to-Manager pri najboljši volji ^ mogel dati dovoljenja. Ta-Je nemogoče g. Šublju priti o, slovenski radio koncert. Llasbeni direktor, dr. Wm. J. ^aUsche pa nam zagotavlja, da slovenski radio koncert dne ^ • februarja, od 5. do 6. ure 'a WJAY radio postaji nekaj S| Rednega, in bo sleherni po-])Uf.alec imel največji vžitek. t)6t ura '30 P°sve^ena sam0 glasbi in vršil se bo 0J^k nagovor, Sliju vzročil, da so Porkaya aretira-! li in deportirali. Porkay trdi v svoji prošnji na sodni j o za odškodnino, da se je sestanil z Miss Carey v Mayflower hotelu v Washingtonu in se takoj zaljubil v njo. Začela sta si pisariti in določila kot dan poroke 2. aprila, 1932. Istega dne se je oglasil Porkay na domu senatorja v Washingtonu, toda sluga ga ni hotel sprejeti, češ, da je senator odpotoval. Niti ni mogel Porkay pozneje dognati, kje se nahaja družina senatorja. Kmalu potem so ga pa aretirali kot tujca, ki nepostavno biva v Zed. državah. Zaprt je bil v celici z dvema morilcema, in ni trajalo dolgo, ko so ga deportirali. Pozneje je skušal Porkay priti v dotiko z dekletom ali družino, toda vsi poskusi so bili zaman. Obrnil se je celo na Mrs. Coolidge, s katero je bil znan, toda ni dobil odgovora. Nam se prav zdi, da Porkay ne bo dobil nič drugega kot dolg nos. --o- Mrs. Roosevelt si je kupila novo obleko Dvoje krasnih prireditev v nedeljo V nedeljo imamo v naselbini dvoje krasnih prireditev tako od strani naše mladine kot od starejših. Kaj enakega nismo še prej imeli. Brez dvoma je, da bosta obe prireditvi obilno obiskani po naših ljudeh, starejših naseljencih, in enako tudi od naše mladine, kajti obe prireditvi sta namenjeni tako naši slovenski mladini kot našim dolgoletnim pionirjem slovenske naselbine v Clevelandu. V Knausovi dvorani priredi društvo "Orel" v nedeljo, 19. februarja, kar tri igre, in sicer dve prav l£ratki angleški, in eno nekoliko daljšo slovensko. To je za mladino"m za starejše. Lep prizor bi bil, če bi prišli očetje in matere slovenskih sinov in hčerk v nedeljo skupno k predstavi "Orla." Mladina se bo lahko učila slovenščine, starejši pa angleščine, in po prijetni predstavi pa se skupno zavrtijo v dvorani, da pozabijo za par ur na težave današnjih dni. Pridite torej, očetje in matere, pripeljite svoje sinove in hčerke. Boste videli, da vam bo vsem ugajalo in zadovoljni boste šli domov. V Collinwoodu pa nastopi v nedeljo, 19. februarja priljubljeni pevski zbor "Ilirija," ki je znan po svojem požrtvovalnem delu za cerkveno petje. Dolgo je tega, odkar izbor ni imel javnega koncerta, toda v nedeljo bo "Ilirija" zapela, mladim in starejšim, da bo prijetno odmevalo. Pa ne samo to. Gospod Louis Seme bo pripeljal iz Loraina cel svoj pevski zbor "Naš Dom," ki bo pomogel, da bo koncert toliko bolj sijajen. Neutrudni narodni delaveč g. Seme iz Loraina je pripravil posebno prijetne pevske točke za nastop. Kot zastopnici mladine pri pevskem nastopu bosta poleg 2lbora "Naš Dom" Misses Mary Polutnik in Miss A. Eisenhardt. Prireditev se vrši v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Pridite, očetje, matere, sinovi in hčerke. Po-veličajte slovensko pesem, dramatiko in zavest z vašo navzočnostjo. Štirje predsedniki Zedinje- Zangara, napadalec Roose-nih držav so že bili žrtve velta, sovraži vse vladar- Mrs. Roosevelt se prav nič Izredne straže ob priliki Ameriški Čehi so v skrbeh ne boji za življenje Ithaca, N. Y., 17. februarja. Mrs. Franklin Roosevelt, ljubezniva soproga novo izvo- za prisege Roosevelta Washington, 17. februarja.— Czolgocz, ki je tftaoril predsednika McKinleya, in Zanga- 1 j enega predsednika, je izjavi- ra> ki nameraval ubiti. nove la, da se prav nič ne boji za se-jga predsednika R00sevelta, Stž be, niti ne bo zahtevala izvan-;bila cba zapoaliena de]avca> to- redne policijske in detektivske straže, kot ji svetujejo. Mrs. Roosevelt je povedala, da si sploh ne more predstavljati življenje in delo, ki je obdano od vseh strani od detektivov in policistov. Ne boji se prav nič. da skrajno radikaln'ega mišljenja. Oba sta pohajala shode radikalcev, rdečkarjev, komunistov in anarhistov in sta dobila fiksno idejo, da morata ubiti predsednika. Citala sta le radikalno časopisje. do. j tresla novica, ko sem zvedel, a odličnih me- njo sredo V Floridi' je ni v™e' čim je Roosevelt ostal pri živ- da -l'e bil župan Cermak obstre- Malo je žensk na odličnih me stih, ki bi tako malo dale na _____ je Kooseven ostal pr miril. "Kar se mene tiče," je ]jenju Tajna polidja sijajne obleke in lepotičje kot irekla Mrs" Roosevelt "si kar je soproga novo izvoljenega'ne da ^Jep_r? predsednika Roosevelta. Mrs. Roosevelt je prišla danes v neko tukajšno trgovino in v 30. minutah je izbrala obleko, katero bo nosila, ko bo njen mož stano živela obdana s stražo policije in detektivov." -o- Cene telefonu V Wa- pa sem obenem vesel, da shingtonu se boji, da pride do J'e žuPan Cermak s svojim te" kakega napada na dan 4. mar- lesom Preprečil, da ni krogla ca, ko bo novi predsednik Roo- ,morilca zadela novega predsed- i«T) " riHiTy ^ sevelt zaprisežen. Vsa tajna po-!nika Roosevelta Harry F. licija Zedinjenih držav bo na- Payer- rodorn Ceh' eden najbolj vzoča v soboto, 4. marca, pri slovitih odvetnikov v Clevelan-Telefonska družba se je izja- zaprisegi novega predsednika. du> se Je Leh? 80 "eiz' slovesno zaprisežen dne "a. mar- vila, da niti ne misli, da bi zni- Vsi policisti v Washingtonu bo- merno P°nosm na svojega Cer- ---- ---"'W JJM^/I »UViiVU UUV lHUi ' ' • ' " 1" ---------------■ ■■ ----------o - ---- — " _ . . | . ca. Obleka je "eleanor-modre" , žala ceno telefonu v Clevelandu, do moraij biti 24 ur v službi, maka- kl se je P°vzPel Pn" barve, kot jo ima hiacintov dočim izjavlja župan Miller, da in skoro ena brigada zvezne ar- Prostega delavskega fantiča na cvet. Pri inavguracijskem ple- su pa bo nosila belo obleko, s katero se je že večkrat v New Yorku pokazala. -o-- Papež bo imenoval 13. marca 6 novih kardinalov 'Rim, 17. februarja. Dne 13. marca bo imel papež slavnostni konsistorij, tekom katerega bo imenovanih 6 novih kardinalov. Računa se, da dobi kardinalski običajnega klobuk papežev nuncij v Wash-^ševanja ne bo. Pripravite ingtonu, nadškof Bondi, nada- ai - /S • kakor hitro bo uredil cene elek- made bo pripravljena. V Wa- tako odlično mesto. Cermak je triki, bo začel pritiskati, da se shington se pričakuje na dan naš.ideaL uPam0> da mu bo cene telefonu znižajo. Brez plače j>°Je radio aparate po Ohio, ^fisylvaniji, Michiganu, Indi-jj. ' West Virginiji in povsod, ^ r se sliši slovenski radio pro-iz Clevelanda. Slišali bo-vic. Program, ki se po vsej pra-1 lahko meri z najboljšimi °Srami vseh radio postaj. Ije nadškof v Quebecu, Kanada, Rodriguez Villeneuve, nadškof Innitzer na Dunaju, nadškof Delia Costa v Turinu in nadškof Dolei, papežev nuncij na Romunskem. -o- Išče se rojak Frank Štancar iz Euclida. Kdor rojakov ve za njegov naslov, ali pa če dotični bere te vrstice, je prošen, da se javi Ž - calostna vest iz domovine 52 Joseph Adamič, 1410 E. Žslj ®t. je dobil iz domovine vest, da mu je v Mali uredništvu "Ameriške Domovi- latna sodnija odločila, da je do Trije okrajni komisarji, vsi demokrati, so izjavili, da ne bodo odobrili izplačil plač uslužbencem okrajnega blagajnika, republikanca Collistra, dokler se slednji ne zaveže, da bo bolj hranil v svojem uradu. Colli-ster ima 88 uradnikov v svojem uradu, komisarji pa pravijo, da jih je 20 preveč. Ko bo Collister znižal svoj proračun, bodo okrajni komisarji dovolili, da se izplačajo plače uslužbencem. Nepostavna plačila Junija meseca lanskega leta so sodniki na Common Pleas sodniji odredili, da mora vsakdo, ki vloži tožbo na omenjeni sodniji, plačati $110.00 za slučaj, da zgubi tožbo in mora plačati stroške. Sedaj je pa ape- zaprisege Roosevelta nad 150,- življenje ohranjeno v blagor mesta Chicage in ameriškega naroda." 000 gostov. Roosevelt rešil Čermaka? New York, 17. februarja. — Smrtna kosa V petek zjutraj je preminul Dr. Young, zdravnik na John Štefan Pular, star 62 let. Ranj-Hopkins univerzi, je danes iz- ki je bil rojen v fari Št. Peter javil, da je Roosevelt s svojo na Mrežnici, odkoder je prišel hladnokrvnostjo rešil življenje v Ameriko pred 33. leti. Ranj-župana Čermaka iz Chicage. Dr. ki zžipušča soprogo Mary, hčer Young je dejal: "Ko je Roose-J Annie, omoženo Ostrunic, 3 si-velt videl, da je padel župan!nove, Mathew, Steve in George, Cermak radi strela, je takoj j v starem kraju pa sestro. Ranj-ukazal ustaviti svoj avto in je ki je bil član dr. sv. Jožefa, št. odredil, da se Čermaka posadi 99 HBZ in dr. sv. Janeza Krst-v njegov avto. Tekom vožnje jnika št. 71 JSKJ. Pogreb ranj-proti bolnici je Roosevelt držal kega se vrši v-pondeljek ob 8:30 Čermaka za utripajočo žilo in'zjutraj iz hiše žalosti na 694 E. mu ljubeznjivo prigovarjal, naj 156th St. v slovensko cerkev ohrani pogum. To je Cermaku na Holmes Ave., potem pa na rešilo življenje." -o- »tJ. umrl 2. januarja 1933 ne." Soj^.1 °Če, Peter Potokar v vi-' dv;,1 ®tarosti 92 let. Zapušča Vreme Barbiču je sinoči pri večerji i>0 'sina in tri hčere ter mno- padla žlica z rok, ko je čital, da bQ ,>kov in pravnukov. Naj —njegovi psi lajajo! Honest! ohranjen blag spo-pri vseh, ki so ga poznali. * North Dakota je odpravila prohibicijsko postavo. tični ukrep neveljaven in pro-tipostaven in da ni treba založiti $10.00 na sodniji, kdor vloži tožbo. * Vsi člani mehikanskih železniških unij se bodo organizirali v eno samo unijo. Tretja obletnica 21. februarja bo minulo tri leta, ko je umrl Joseph Gnido-vec. V njegov spomin se bodo brale sv. maše v soboto, 18. februarja, v torek 21. februarja in v četrtek 24. februarja. Sv. maše bodo darovane v cerkvi sv. Kristine. Prijatelji so prošeni, da se udeležijo. Calvary pokopališče, pod vodstvom August F. Svetek. Bodi mu rahla ameriška zemlja! Zadušnica V cerkvi Marije Vnebovzete se bo v pondeljek, 21. februarja, ob 8. uri zjutraj brala sv. maša zadušnica ob priliki druge obletnice smrti ran j kega Tom Odlazek. Prijatelji in sorodniki ranjkega so prošeni, da se udeležijo v obilem številu. zavratnih morilcev Washington, 17. februarja.— Štirje predsedniki Zedinjenih držav so že bili za tarčo morilcem, predno se je zadnjo sredo naredil poskus ustreliti predsednika Roosevelta, ki ima nastopiti svoj urad 4. marca. Trije predsedniki so bili ubiti po kroglah morilcev, in sicer Lincoln, Garfield in McKinley. Četrti, Theodore Roosevelt, je bil samo ranjen pri napadu. Lincoln je bil ustreljen 14. aprila, 1865, ko se je nahajal v Ford gledališču v Washingtonu. Morilec je bil znani igralec John Wilkes Booth, ki je bil v zaroti s štirimi drugimi tovariši, ki bi naj umorili ves kabinet. Boo-tha so ulovili 112 dni po umoru in ga ustrelili, dočim so štiri njegove zarotnike obesili. Drugi predsednik, ki je bil umorjen, je bil James Garfield, katerega so ustrelili štiri mesece potem, ko je prišel v predsedniški urad. Morilec je bil neki Charles Guiteau, ki je ustrelil predsednika na železniški postaji v Washingtonu. Garfield je živel še dva meseca potem, ko je bil obstreljen, a je končno podlegel rani. Morilec Guiteau je bil obešen v Washingtonu. McKinley je bil ustreljen 6. septembra, 1901 v Buffalo, kamor je šel, da se udeleži razstave. Ubil ga je Leon Czolgocz, anarhist. Czolgocza so pozneje obesili. Leta .1912, ko se je Roosevelt nahajal v Milwaukee na kampanjskem potu, ga je neki anarhist lahno ranil. Roosevelt je umrl šele 6. januarja, 1919. Napad na novega predsednika Roosevelta preteklo sredo se je pa ponesrečil. -o-- Mlado dekle 17 let po nedolžnem v zaporu Paris, 17. februarja. Leta 1914 je bila tedaj 17 let stara Jeanne Ballard iz mesta Sou-chez, v severni Franciji, za-eno s svojo materjo obsojena v smrt, ker je dva francoska meščana izdala nemškim oblastem, ki so imele tedaj mesto zasedeno. Oba francoska meščana sta bila odpeljana v vojno ujetništvo. Obe ženski sta bila brez nadaljnih ceremonij, na podlagi neke ovadbe postavljene pred francosko vojaško sodnijo, kakor hitro so se Francozi zopet polastili mesta. Na prošnjo zagovornika, je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtni zapor. Mati je tekom dveh let umrla v ječi. Sedaj je pa prišla nedolžnost obeh na dan. Dekle so seveda takoj spustili, in prebivalstvo rojstnega mesta ji je priredilo velik sprejem. Silna razstrelba v bližini Trsta Trst, 17. februarja. V bližini vasi Sansaba je eksplodiral kotel s kisikom. Silna razstrelba je ubila sedem oseb in jih šest nevarno ranila. -o- Nabrani davki Do petka se je nabralo v uradu okrajnega blagajnika nekoliko manj kot $11,000,000 v davkih. Nabranega bi moralo biti $32,000,000. Zadnji rok za plačilo davkov je do pondeljka, 20. februarja. Na operaciji V Mt. Sinai bolnici je bila operirana Miss Mary Beck, stanujoča na 14515 Thames Ave. Nahaja se v sobi št. 117. Prijateljica jo lahko obiščejo. je in enako bogatine Hackensack, N. J., 17. februarja. Policija v tem mestu, kjer je bil napadalec predsednika Roosevelta doma, se trudi, da pride na sled morebitnim sozarotnikom napadalca Zangara. Mogoče je, da je Zangara že naprej obvestil svoje prijatelje, da namerava umoriti Roosevelta. Vsi njegovi znanci so pod strogim policijskim nadzorstvom detektivov. Policija je poizvedovala pri nekem groce-ristu Frank Yanni, kjer je Zangara več mesecev stanoval. On se je izjavil, da je bil Zangara "dober border," toda jako radikalen. Rosario Candrilli pa, kontraktor, ki je Zangaru večkrat dajal delo, se je izjavil, da je bil Zangara rdečkar, ki je strastno sovražil predsednike, vladarje in bogatine. Ponovno je Zangara govoril, da bo polfil vse predsednike in gover-nerje, ker samo zatirajo — delavca. Ko so prišli tajni detektivi od zvezne vlade v stanovanje grocerista Yanni, kjer je Zangara prej stanoval, je družina Yanni protestirala, da bi kdo imel slabo mnenje o Zangaru, obenem so pa izjavili | v družini da že dve leti niso slišali o bivšem "boi'derju." Po nesreči pa je en sin družine Yanni omenil, da mu je Zangara pisal šele pred par meseci iz Floride. Policija je mnenja, da je bil sin družine Yannie v zvezi z Zangarom. Zangara je postal državljan v letu 1929. Bil je član unije zidarjev, katero je pa opustil leta 1931, (lasi je imel precej čedno premoženje. Njegov stric, Vincent jCaffaro, je opisal Zangara kot skopuha in zadirljivca. Oče Zangara je še živ v Italiji. Dru-ižina prihaja iz Kalabrije. Napadalec je zdrav Miami, Fla., 17. februarja. Giuseppe Zangara, napadalec predsednika Roosevelta, je duševno popolnoma zdrav, kot so se izjavili zdravniki, ki so ga preiskali. Preiskali so ga nekoliko ur pozneje, ko je stal pred sodnikom. Zangara je bil pri-' vatno preiskan od zdravnikov, dočim ga bo dala danes tudi država preiskati. Prvotno se je vsilil dvom, češ, da napadalec ni duševno zdrav, in ne more biti kaznovan kot navaden zločinec. Obenem se poroča, da se chicaški župan jako dobro počuti in se pričakuje, da bo okreval v nekaj tednih. Napadena lekarna Sedem odjemalcev se je nahajalo v lekarni na Euclid Ave. in E. 79th St., ko je vstopil | mlad ropar in prisilil vse skupaj, da so se podali v zadnjo sobo, nakar je skupaj s svojim tovarišem odnesel iz blagajne lekarne $135:00. Ne bo šole V soboto se ne bo poučevalo popoldanskega razreda v slovenski šoli v Slov. Del. Domu, ker je učitelj, Mr. Joseph Sis-, ko vie h obolel. Naj vzamejo to v naznanje starši, ki pošiljajo otroke v to šolo. Mr. Trinastic bolan Demokratski mestni councilman in pomožni direktor Citizens Bureau, je težko bolan na svojem domu. * V mestu Hindenburg, Nemčija, je včeraj zasulo osem nemških premogarjev. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za Četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5tb, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1879. 83 No. 41, Sat., Feb. 18th, 1933 Morilski napad na Roosevelta Duševno zmešan Italijan, naseljenec v Ameriki, je mislil, da bo uničil obstoječo vlado Zedinjenih držav, ako ubije njenega prvega predstavnika, novo izvoljenega predsednika — Franklin Roosevelta. Vsak količkaj razumen človek zna in je prepričan, da se vlade ne ubijajo s tem, da se ubije prvega predstavnika vlade. Nasprotno, ogromna večina naroda po enakih morilskih napadih se še bolj tesno oprime svoje vlade in jo zagovarja ter še bolj čvrsto z njo posluje. Vsak morilski napad prinese večji sporazum med narodom in med vlado. Tega duševni zmedenci ali pa fanatični anarhisti ne vedo, niti ne mislijo o tem. Enaki morilci so nizkega moralnega mišljenja,. sfanatizirani radi razmer ali pomanjkljive izobrazbe, mislijo, da bodo odrešili svet, ako ubijejo enega človeka, ki je član naroda, ki broji 125,000,000 duš. Fanatiki so umorili Krista, toda svet je šel z njegovimi nauki naprej, umorili so Lincolna, toda edinost ameriškega naroda, ža katero se je Lincoln boril, je danes bolj čvrsta kot kdaj prej. Eno slabo posledico pa imajo enaki morilski napadi, zlasti kadar prihajajo od strani tujcev, tujezemcev, ki so se sem priselili, ne da bi jih kdo klical sem, pa se postavijo z orožjem v rokah za sodnike ameriškemu narodu. Enaki morilski napadi imajo skoro vselej za posledico, da trpijo tuje-zemci. Policija, tajni agenti, justični oddelki, kongres, ves aparat vlade navadno ob enakih prilikah začne ostreje nastopati napram tujezemcem radi enega samega fanatika. Navadno se ne pomisli, da Lincolna ni ustrelil Italijan ali pa priseljenec, pač pa pravcat Amerikanec. Tako tudi predsednik Garfield ni bil ustreljen po tujezemcu, pač pa po Ameri-kancu. Le McKinleya je zadela kroglja priseljenca, in Roosevelt bi skoro postal žrtev priseljenega Italijana. Vemo pa, da bodo padli zopet po ameriškem časopisju; ki je tiskano v drugih kot v angleškem jeziku, vemo, da bodo zače-li sumničiti poštene in lojalne ljudi, venio, da se bo začela doba preganjanja od- strani ameriških faktorjev napram tujezemcem. Ena fanatična prismoda stori s svojim morilskim korakom več škode vplivu naših ljudi kot pa za-more stotine lojalnih časopisov jo popraviti v doglednih letih. . , 1 Že so se včeraj v kongresu dvignili glasovi maščevanja in grožnje napram tujezemcem v Ameriki, že čitamo izjave vodilnih mož, da bi se s temi tujezemci moralo vse bolj strogo postopati. Hvala Bogu, da glasovi, ki so se dosedaj oglasili, niso kaj merodajni, toda glasivi so, in enaki glasovi maščevanja in grožnje lahko naženejo fanatike, nativiste, k splošni gonji ala Ku Klux napram tujezemcem. Na drugi strani pa dobimo ob istem času dovolj razumnih ameriških mož, ki pobijajo fanatike, rekoč, da so bili med morilci ame-liških predsednikov enako rojeni Amerikanci kot tujezemci. Svetla točka v morilskem napadu na novega predsednika Roosevelta, je bila izjava župana Antona Čermaka iz Chi-cage, ki je takoj potem, ko je dobil skoro smrtno nevarno rano, izjavil: "Veseli me, da je kroglja zadela mene, ne Roosevelta!" To so besede, ki ne bodo pozabljene med Amerikanci glede tujezemcev. Iz njih se izraža mišljenje tujezemcev, kajti tudi župan Čermak je prišel iz Češke kot priprost naseljenec, napram Franklin Rooseveltu, kot predstavniku ameriškega naroda. Čermak je bil prepričan, da je življenje Roosevelta stokrat več vredno kot življenje njega samega. In vsi se srinjamo z nadaljno izjavo župana Čermaka: ; Želim, da bi se Roosevelt bolj varoval pred nadaljnimi napadi, kajti dežela ga danes potrebuje bolj kot vsakega drugega." Mi se pa medtem sami iz srca veselimo, da je Roosevelt ostal nepoškodovan, in upamo, da tudi župan Čermak okreva. Roosevelt je velik prijatelj Jugoslovanov, in značilno je; da se je proti njemu obrnilo orožje Italijana, in do Italijanov demokratska stranka, katere predstavnik je Roosevelt, rti imela nikdar posebnih simpatij. Piškur, podpredsednik John Bu-char, tajnik John Tomažič, blagajnik Louis Balant, zapisnikar Matija Ostanek, nadzorniki: John Brus, Joseph Skapin, John Strukel; stavbinski odbor: John Lešnjak, Geo. Petkovšek, Louis Kus, Lor. Tomažič; porotniki: John Ivančič, Jos. Jere, Frank Zgonc. * Dne 25. februarja priredi di-rektorij SND ples, ki so mu dali ime "Ples slabih časov." To bo nekaj čisto svojevrstnega, kajti kdor pride na ples s kravato okrog vratu, plača vstopnino 25c, kdor je brez nje plača 15c. ženske, ki pridejo na ples v boljši obleki, plačajo 25c, a če pridejo v navadni obleki, plačajo samo 15c. Otroci, brez spremstva staršev, plačajo 10c. Razdeljene bodo tudi tri nagrade v znesku $3, $2, $1, katere bo razdelil odbor treh sodnikov in sicer onim, ki bodo najbolj zastopali delavski stan. To bo nekaj zanimivega, kako bo ta ali oni oblečen. Zato le pridite vsi, da vidite. Vljudno vabimo rojake in rojakinje iz Loraina in izven Lorai-na, da nas v obilnem številu po-setite. Obeta se vsega V izobilju, za kar bodo skrbele naše kuharice od Gospodinjskega kluba SNU. Kogar bo žejalo, bo pa dobil dobro kapljico iz kota. Igrala bo fina godba, da se bodo lahko sukali stari in mladi, da bodo imeli po veselici mojstri čevljarji vsaj kaj dela. Na veselo svidenje! Louis Balant. -o- Newburske novice Card party v Euclidu Lorain, O.—V torek 28. februarja, na pustni torek, priredi dramski odsek S. N. Doma nadvse šaljivo igro "čarlijeva ženi-tev," pod vodstvom Mr. Louis Strneta. Začetek je ob 7:30 zvečer. že igralci sami nam jamčijo, da bo igra prvovrstna in če pristavim, da je igrovodja naš talentirani kulturni vodja Mr. Louis šeme, smo lahko prepričani, da bo to večer, ki nam bo ostal v prijetnem spominu. Kdo ne pozna našega Mr. Gorenška po njegovih nastopih; mnogokrat nas je že imenitno zabaval. Sedaj bo nekaj podal v kupletih, čexar nismo 'še nikdar slišali. Vse vloge so v najboljših rokah in sicer: Dr. F. L. Mramor bo igral vlogo čarlija; F. Ambro-žič bo imel vlogo Debelebrdarja, bogatega trgovca; C. Jakopin' bo Špela, njegova žena; A. Ei-senhardt bo Slavka, njiju hči; F. Pavlich bo Baron, brez cven-ka; F. Gorenšek bo Požeruh, postopač. Dejanje se vrši v slovenski naselbini v Ameriki, čas je sedanjost. Vstopnina za otroke je 10c, za odrasle v predprodaji pa 20c, zvečer pri blagajni 25c. Po predstavi bo ples in prosta zabava. * Novi direktorji za SNI) za leto 1938 so: Predsednik John Euclid, O.—žene, matere sv. Kristine so uvidele revščino in potrebo več. naših šolskih otrok, zato so se zbrale skupaj in ^snovale skupino mater pod imenom "Parent-Teacher Association,," katerih namen je gledati za dobrobit šole in nje učencev. Te .•matere bodo ^a, George i.Washington dan, W |e 22; februarja, priredile takozvani "Card Party" v šolskih prostorih šv. Kristine,- na 885 Bliss Rd.i ob 7 :30 zvečer. Namen te prireditve je, plačati šolsk«? knjige za otroke, katerim je nemogoče že drugo leto to storiti, če bo več preostanka, bodo pa revnim otroči-čem pripravile vsaki dan opoldne kaj gorkega kosila. Ker je namen te prireditve tako blag, je upati da bodo farani in drugi v okolici posetili to prireditev v velikem številu. Igralo se bo lahko karte in tudi bunco. Za vsako mizo bo dobitek, kakor tudi "DOOR PRIZE." Za prigrizek je dobro preskrbljeno, za plesaželjne bo skrbel pa "Red Brancel orkester." Vstopnina je 25c za osebo. Matere fare sv. Kristine Vas prav VSE uljudno vabijo, da se udeležite tega "Card Party" in plesa, pri katerem bodete imeli užitek in zabave obenem pa pomagate stvari, ki je vredna pomoči. Vstopnice se dobijo pri vseh članicah te skupine, kakor tudi pri odbornicah: Mrs. Robert, 905 E. 237th St., Mrs, Mary Hoche-var, 21241 Miller Ave., Mrs. Repasky, 910 E. 218tht St., Mrs. Peck na Ivan Ave., Mrs. Mary Vidmar, 18705 Kildeer Ave., ter pri Mrs. Phillips na Beckford Ave. Sezite po njih da bo nas veliko na prireditvi 22. februarja. Marija Hochevar. .-o- čuden je ta svet. Depresija doseže vse, le smrti ne. V takih časih, kot se sedaj, bi morala tudi dati smrt kak moratorij um. Toda ta služabnica božja pride in pomiga s prstom svojih koščenih rok in človek se temu klicu ne more ustavljati. Pobrala nam je smrt eno izmed starejših žena v fari. Mrs. Helena Plut, soproga Martina Plut, je bila izbrana to pot. Bolehala je par mesecev pred smrtjo. Podala se je v bolnišnico, poiskusila je to in ono; pa kadar pride naš;čas, ne pomaga ne bolnišnica ne zdravila in ne zdravniki, iti moramo. Pokojna zapušča eno hčer in tri sinove. Vsi so že odrasli in imajo svoje domove in družine. Društvo Mir št. 10 SDZ, katerega članica je bila, je skrbelo za dostojen pokop. Naj počiva v miru! Ostalim naj bo tem potom izraženo naše sožalje. Bolezen je tudi na delu. Mrs. Gregoric iz 89. ceste, soproga Louis Gregoriča, se je morala podati v St. Alexis bolnišnico. Precej hudo operacijo je dobro prestala in upamo, da bo kmalu zopet doma zdrava. Mrs. Mary Planinšek iz Prince Ave. je z velikim veseljem zapustila bolnišnico v sredo ter se podala okrevajoča domov. Frank Planinšek, njen soprog, je tožil, da je dolgčas doma kar je hiša prazna brez gospodinje. Prinašal ji je cvetlice v bolnico in jo vsak dan obiskal. Tako je prav. Dokler je človek živ, naj ima cvetlice v zhak l.fubezni in prijateljstva. Kadar je mrtev mu cvetlici več ne koristijo. Takrat mu dajte duhovne' rožne vence, mešto rožnih šopkov in rožnih košaric. februarja. Imejte uči in ušesa odprta tisti dan. Jeričev Jože pravi, da take igre 'še ni bilo. Teta na konju! čuden je ta naslov. Bomo videli. Miss Emily Zidanič, hčerka Jos. Zidaničeve družine iz Rosewood Ave., je prišla iz Washing-tona, D. C. na par tedenski obisk k svojim starišem. Pravi, da se ji Washington dopade in se v kratkem zopet povrne nazaj, kjer je zaposlena pri telefon kompaniji. Take a peep at the new president for us, Emily, and tell him to get things going. Radi prevelikega mraza in stroškov s kurjavo, je bila naša šola zaprta teden dni. Sedaj pa prihajajo razne prošnje, naj tega ne storimo več. Pa ne samo starši in učiteljice, tudi nekateri šolarji hočejo imeti šolo. Kam naj se to zapiše? Seveda, večina šolarjev bi glasovalo za trinajst mesečne počitnice vsako leto. Father John Sholar nam sporoča iz Washingtona, da je prejel žalostni kabelgram iz doma, naznanujoč tužno vest, da mu je umrl oče, Jakob Šolar, v 72. letu svoje starosti. Umrl je zadnjo nedeljo v vasi Rudno, fara Selce nad škofjo Loko. Kakor mi je pravil Father šolar, je njegov oče z lastnim pri-sluškom šolal svojega mlajšega brata Vencel šolarja, dobro pognanega misijonarja iz St. Bede's College, Peru, 111., Rev. Vencel šolar je zlasti v fari sv. Lovrenca že od početka- fare dobro požnan, ker je že štirikrat imel misijon tukaj. Poleg tega, da je 'šolal brata, ima dva sina duhovnika. Jakob šolar je nastavljen v škofovih zavodih v št. Vidu nad Ljubljano. John šolar pa je duhovnik Duluthske Prehlad vodi do pljučnice Varujte se prehlada •/. rednim čiščenjem drobovja. Imejte črevesje v redu in odstranite strupene pline. Vzemite Trinerjevo grenko vino ivan zupan: ČEZ ENO LETO . . . Pri sosedu so pred letom glasno jokali, ihteli, ko ob krsti gospodarja žalostinke so zapeli. Takrat vdova, ali žena žalosti se je zgrudila; za pokojnim prav do smrti žalovati je sklenila. Toda včeraj pri sosedi bilo spet je vse veselo; na gostiji se poročni vse se dobro je imelo. Mlada vdova si izbrala drugega je sreče lovca; primožila dva otroka, vzela starega je vdovca — Mala Antonija Aidešek, šola-1 škofije v Miilnesoti in je šedaj rica, je bila primoriina 'preneha-1 zadnje leto riti katoliški univerzi ti z šolo radi bolezni. Aidivško- jv Washingtonu, kamor ga je po-va družina j« zadnja leta že ye-'slal a j.egX)y škof Most Rev. liko bolezni in težav prenesla. | Welsh, da se pripravi za kako Menda je ,res, da katerega Bo.g j višjo službo v škofiji. Na domu ljubi, tega oblaga s križem, da, ga pripravi .za nebesa. Upamo, da. bo Antonija bolezen premagala in se povrnila v šolo. , V bolnico se. je moral podati koren jaški Frank Novak iz 77. ceste radi nevarnega vnetja na giavi. Ker je Frank močan ko hrast, bo gotpvo kmalu imel tudi bolezen pod komando. Nevarno je zbolela šolarica Betty Blatnik, hčerka družine Andrej Blatnik, že zadnji teden se je bolezen začela približevati in konečno jo je prisilila v posteljo. Morda pa ne bo hudega in bo Elizabeta kmalu zopet zdrava v šoli med prvorazredniki. še dober teden in videli boste; čudo, "Teta na konju." Kaj bo ta teta neki delala na konju, tega vam sedaj ne vem povedati. Toda, na konju bo teta in to 26. v starem kraju ostajata še dva sinova, Vencel in Rok; eden pa se je zgubil v svetovni vojski, da nihče ne ve kdaj in kako je padel, kar je očeta zelo potrlo in od takrat je počasi hiral, dokler ga je smrt odtrgala od ostalih ter ga združila z onimi, ki so šli pred njim v večnost. Faranom priporočamo pok. očeta Father Šolarja v pobožni in molitveni spomin. Radi Father Šolarja, kateri se je zadnja leta vsako leto nekaj časa pomutlil med nami, kot naš dobri prijatelj, bodo farani gotovo ustregli njegovi želji in se spominjali njegovega očeta v molitvi pri sv. daritvi. Vrlemu mežu pa naj bo Bog sedaj plačnik za njegovo zvestobo napram Kristusovim načelom, tikajočih se zlasti dolžnosti kršanskega očeta. Počivaj v miru! pričenja. Mi smo se ravnali pol-vsem drugače. Prvo smo storili uslugo drugim, sedaj pričakujemo usluge od drugih. Prepričan sem, da ne bomo na dan koncerta prav nič razočarani glede udeležbe. Pri nedeljskem koncertu bo sodeloval pevski zbor "Naš dom" iz Loraina. To bo popolnoma nekaj novega, kajti v kolikor je meni znano, bo prvič izvencleve-landski pevski zbor nastopil v Slovenskem domu ter sodeloval pri našem koncertu. Zbor "Naš dom" je še mlad, a je bogat po delu. Ima izvrstnega pevovod-jo v osebi g. L. šemeta. Pevo-vodja kot pevci "Naš dom" so jako vljudni, kar prepogosto pogrešamo pri naših pevskih zborih, osobito pri pevovodjih. Več razumevanja nam je potreba, potem šele se bomo zedinili za skupni pevski nastop, ki se ravno v tefti času snuje, kar pa, žal, nekateri ne uvidevajo nič posebnega v taki skupnosti. Ob priliki kaj več o tem. Zaključna točka našega koncerta bo • pestem "Good night." Kadar voščimo svojim dragim "good night," je to znamenje, da gremo k počitku. Bodi omenjeno na tem mestu, da posetni-ki našega koncerta ne smejo to pesem vzeti preveč resno. Kajti s koncertom ne bo nedeljske prireditve še konec, ampak se bo po koncertu razvila prosta zabava in ples v zgornji dvorani. Voščili si bomo drug drugemu lahko še dobro jutro, ako nas poprej policaji ne pomečejo iz dvorane. Vljudno vabi pevski zbor "Ilirija." --o- MAŠČEVALNI SLON Če verjamete al' pa ne. ««»««»«<»««>• Ampak v Lorainu so ga Pa pogruntali. Bral sem, da bodo napravili v SND na 25. februarja "Ples slabih časov." Lepo je od njih, da vzamejo te čase v pošte v. In da se ta ples -slabih časov izkaže do pičice, so sklenili, da tisti, ki pride brez kravate na zabavo, plača 15 centov vstopnine, tisti pa, ki se bo postavljal s kravato, plača Pa kvodriček. Jaz sedaj premišljam, kako bi se še tistih 15 centov zmazal, da bi bil to zame res ples najslabših časov, kar sem jih doživel na svetu. Od kvo-drička na 15 centov bo šlo lab' ko, ker tisto oguljeno kravato lahko brez vsake zamere dom8 pustim in če mi fantje v Lorainu obljubijo, da mi bodo spustili doli še tistih 15 centov, bo® pa prišel golorok in spodrec&n-Torej, če pristanete na nioJe predloge, zinite eno, da se bom0 pomenili. A I Zadnjič sem ogledoval nPv električni napis na našem nove«1 poslopju. Pa stopi k meni Pr)' jatelj Ahec in mi pravi: "Ti, vem, zakaj ste postavili tale elek' trični napis. Pa tudi vem, kaj ste postavili takega, ki P0' mežikuje." "Kaj pa namiga vaš? PoveJ> kar imaš na srcu." "Veš, tisti električni napis postavili samo zato, da ga bo V' del Barbičev France, ki bo zil mimo svojo štritkaro ponoCl' In da ste dali napraviti takeg"' ki pomežikuje, je pa tudi sa"1.' za to, da bo pomežikoval Bai'^ ču, češ, halo Barbič, kako ti J kaj pri srčku?" 15 let star fantič je ubil 12-letnega tovariša New York, 17. februarja.— 15-letni Harry Murch je danes priznal policiji, da je z nožem umoril 12 letnega Wm. Bender-ja. Murch je povedal Bender-ju, da namerava izropati nekega prodajalca peanutov," katerega bo najprvo zvezal, potem pa oropal. Rekel je, cla bo pokazal, kako bo naredil. Bender se je vlegel in Murch je fantiča zvezal, potem je pa vzel nož in ga zaklal. Koncert Ilirije s sodelovanjem Našega doma iz Loraina v nedeljo Cleveland (Collinwood), O.— (vso moč, pisali članke, oglaševa-Vselej, kadar ta ali oni pevski ili v listih, da bi na ta način obr-zbor priredi koncert, poda ob-! nili pozornost publike nase. Da-enern v javnost tudi ime kon- j.neš se obnašamo povsem druga-certa. Kot na primer: pomlad- j če. Nobenega dopisa ni bilo še ni koncert, vrtni koncert, jesen-; v kakem slovenskem listu glede ski koncert. Zelo smo bili v za- j našega koncerta. Ako bi druga dregi glede tega, kako bi imeno-jleta ravnali tako, bi sigurno vle-vali naš prihodnji koncert. Dalkli "ta kratko." A sedaj se pobi ga imenovali pomladni kon-j čutimo dovolj močne, da samo cert, se ne spodobi, saj je pred povemo, da priredimo koncert, drugo prepustimo našim prijateljem ter ljubiteljem slovenske pesmi. Slovenski pevski zbori si lah- par dnevi toplomer kazal 5 stopinj pod ničlo. Vrtni koncert tudi ne bo, ker se bo proizvajal v dvorani. Jesen še tudi ni, bo poprej pomlad in poletje. Kon-j ko delajo reklamo zase skozi vse čno smo prišli do zaključka, da bo najboljše, ako imenujemo naš nedeljski koncert "prvi koncert." To se pa čuje, kot da bi mi še do sedaj ne priredili nobenega koncerta, kar pa ni res. Prvi bo pa ta letbs ter mislim, da tudi zadnji ne bo. Znano mi je iz prejšnjih let, da kadar smo imeli kakšno prireditev ali koncert, kako smo bili v neki negotovosti, ali bo uspeh ali ne. Agitirali smo na leto, ne samo par dni pred koncertom. Z mirno vestjo lahko trdim, da smo se mi ravnali tako. Saj smo imeli v teku dveh mesecev šest javnih nastopov. Odzvali smo se vselej, kadar se je šlo za čast in ugled slovenske-Iga naroda, da ne govorim o cer-kveni glasbi in nabožni pesmi; to je itak vsakemu znano, kdor le hoče vedeti. Znani angleški izraz se glasi: Dobrodelnost se najprvo doma Arnaldo Cipolla, ki je napravil ob gornjem Nilu znanstveno potovanje, pripoveduje v turin-'ški "Stampi" sledeč dogodek o maščevalnosti afriškega slona: Eden izmed lovcev na slone je pravil nekega dne tovarišem zgodbo o slonu, v katerega je pognal več strelov, toda noben mu ni škodoval. Vendar je razpisal nagrado vsem najditeljem tega slona če bi morebiti kje izkrvavel. Toda slona ni nihče videl. Minula so tri leta. Isti lovec se odpravi s svojim sinom na lov. Toda kako presenečenje, ko nenadno obstane pred slonom, ki ga je pred tremi leti obstre-111. Znova ustreli in hkrati za-kriči sinu, naj se skrije. Sin pa se ne gane, marveč ustreli trikrat v slona. Kljub težkim ranam je ostal slon še zmerom pokonci in strmel v starega lovca. Spoznal ga je. Skočil je proti njemu, ga zmečkal in vrgel pred noge sinu, kateremu pa ni ničesar žalega storil, marveč se je obrnil in krvaveč zdirjal v divjino. -o-- * Vsi državni brzojavni uslužbenci v Mehiki so včeraj odšli na štrajk. "Ja, pa kako si to pogruntal' "No, kar tako mi je na m'ff prišlo, ker se'zastopim na P0'1 tiko." "Kaj boš pil, Ahec?" 'A ..... jt Neka dopisovalka je pos|}'. dopis, pa je spodaj pripomni' "Ampak prosim, gospod ure nik, ker je to moj prvi dopis, _ me ne vržete v koš." Jojžeš'", na, saj nismo še nobene v ^ vrgli! A Zadnjič je prišel prijatelj J1, domov precej zgodaj zjutr^ Potiho gre gori upo stopnic3^, '"da se mamca ne zbude." P17 potiho prime za kljuko v ku'!'fi nji in prav nalahko odpira tudi odpre vrata. Pa toliko ga ni vrglo doli po stopnici^ ko vidi kuhinjo na vso moč J'*1 svetljeno. Pa ta svetloba Sa bi še tako metala, ampak tlS kar je takoj potem zagledal to je bila njegova ljubezniva niča, ki je stala pri štedili^ in kuhala kavo. Ko zagleda , ba ženica svojo polovico, k1 je priplazila skozi vrata, se 0 ne proti njemu, upre roke v J in spregovori kratko in raz' no i "No?" | To je jako kratka beseda, ^ pa lahko mnogo pomeni. ^ r.iu dragemu Jimitu je prišla beseda tako nepričakovano, ^ m vedel, kaj bi rekel. Neka! .. sa gleda svojo ženico, kot bi , ne bil videl že najmanj Pe^ J let, potem pa zbere skupa.1 . r-voje ljubeznive besede, K1 ^ bile tako sladke, kot tržaške ge in pravi: ()i "Vidiš, to je pa res lep0 j. ko 1"., bo' oV tebe, da mi skuhaš kavo, dem domov. Nikoli te ne pozabil, ljuba ženka!" Potem pa napravi velik nek okrog štedilnika in ko P ^ v spalnico, se v pol minuti s _ in se zapodi na posteljo odene čez glavo, da ne bi s odgovora, ki ga je ravno pravljala ženka. Jim je prav ravnal, ker a ^ izogneš prvi nevihti, .ie l)0 ? vse dohro, ker take neV olu' kmalu poležejo in vse je dobro — do prihodnjič. ^^ še boljše sem napravil jaz .j to nj,ič enkrat, povedal. pa bom Gospodarsko političen tedenski pregled zadolženo ameriško kmetijstvo Prudential Insurance Co. je Oznanila, da je suspendirala Za nedoločeno dobo dražbo in pr°daj0 kmetij 37,000 farmer-v Zedinjenih državah in Kanadi, ki ji dolgujejo $209,-j^O.-OOO. Dalje je naznanila Mutual Benefit Life Insurance družba, da je naročila svojim ^astopnikom v Iowi, naj prene-haio s kolektanjem $5,000,000, 2a katerih iztirjatev bi bilo tre-dražiti farme. Nadaljnje ve-"ke zavai-ovalne družbe, ki so SUsPendirale tožbe in javne ^'ažbe zadolženim farmerjem, s°: John Hancock, Aetna Life, ^°nnecticut Mutual in Phoenix Mutual. Iowa je najbolj zadolžena ^žava v ameriški Uniji. Njen JkuPni dolg znaša $1,098,000,-ali skoraj eno tretjino dednosti vse njene poljedelske 2emlje. Povprečno vsak prebi-Valec Iowe ima $445 dolga. Romunijo, v slučaju, če bi ji hotela Rusija zopet iztrgati Besa-rabijo, ki je bila pred vojno ruska provinca. Dalje je rečeno, da je ob tej priliki kralj Aleksander izjavil romunskemu kralju: "Tekom prihodnje pomladi pričakujemo napada od stra- Z,a edinst^Oo nase jtigoslo*Oen*Ke zemlje Razrvane povojne, gospodar- in složni močni, glede nas pa ske in politične razmere so za-sejale seme nezadovoljstva po vsem svetu, celo v bogatih in velikih državah, ki gledajo s ponosom nazaj na svojo tisočletno narodno zgodovino, zato bi bilo pravo čudo, če bi šle te razmere neopazno mimo Jugoslavije. Jugoslavija je izza svojega idealnega osnutka in ob- TJ ... T .... . stoja premostila—s stoičnim m Italije na Jugoslavijo, in «-;mirom in državniškim taktom že marsikatero notranjo kri- cer bodo Italijani poizkusili udariti na našo zemljo skozi Albanijo." ^gleško - perzijski nesporazum angleško vlado in perujskim šahom Rezo Pahlevi je ^lo do ostrega nesporazuma 2aradi perzijskih oljnih vrel-Cev> ki jih lastuje Anglo-Per-S'an Oil Co. Ltd. Angleži in Perici so pozvali v svojem sporu ^ Pomoč dr. Edvarda Beneša, ^koslovaškega ministra vna-zadev in najboljšega drsnika, kar jih ima Evropa, ki ^spor kmalu izravnal v oboje-%sko zadovoljstvo. l,ga narodov in belo suženjstvo iga narodov je v zadnjem objavila svoje 529 strani So poročilo o belem suženj-u na Vzhodu. John D. Rock- hitler in nemčija Ko je prišel Hitler na krmilo v Nemčiji, se je takoj odpovedal svoji plači 48,000 mark ali $11,400 na leto, do katere je upravičen kot nemški kancelar. Rekel je, da si bo slejkoprej delal življenje s peresom. Dalje je odredil pogreb na državne stroške Eberhard Maikowske-mu, fašistu, in Josephy Zauricu, policistu, ki sta padla tekom pouličnih izgredov. Pogreba se je udeležil tudi bivši nemški prestolonaslednik, princ Viljem, ki je pri pogrebu zapazil svojega mlajšega brata Avgusta, katerega je pozdravil s fašističnim pozdravom, z dvigom roke. Bivši nemški cesar se pripravlja na povratek v Nemčijo, ker upa, da bodo Hitler in reak-cionarji, ki mu slede, proglasili spet monarhijo ter spravili njega, odnosno njegovega .sina na prestol. Toliko je gotovo, da je Hitler zakleti sovražnik republike. — Ko je neki italijanski časnikar obiskal Hitlerja, je Hitler slednjemu—kot fašist fašistu—dejal: "Vedno sem stremel za prisrčnim prijateljstvom z Italijo, in zdaj, ko sem prišel na čelo nemške vlade, bom gledal, da to prijateljstvo tudi uresničim . . . Pozdravljam Italijane ne kot načelnik vlade, marveč kot borec za skupno idejo." Italijanski list "Giornale zo, ki je grozila, porušiti temelje te idealno zasnovane in zgrajene narodne stavbe, in tako bo—o tem smo prepričani!— izšla srečno tudi iz sedanjih ho-matij, katere hočejo povzročiti nekateri kratkovidni in malenkostni "hrvatski" in "slovenski" politiki, v največje zadoščenje in veselje Italijanov, ki prav dobro vedo, da bi jim v slučaju i-azkosanja Jugoslavije, padla Dalmacija in Slovenija kot zrelo jabolko v naročje. Italijani se še danes ne morejo potolažiti radi "izgube" Dalmacije, ki jo smatrajo za svojo "terro irredento" ali "neodreše-no zemljo," in s pohlepom ter zavistjo gledajo na Slovenijo, zlasti na divno letovišče Gorenjsko in na terboveljske in hrastniške promogovnike, ki bi v slučaju razkosane Jugoslavije padli v njihovo oblast. Italijani izigravajo Slovence in Hrvate na baš nasprotnem principu, na katerega sami prisegajo: V slogi je moč! Njihov državni simbol je fašjo, butara palic s sekiro v sredi, ker vedo, da so samo združeni in žrtvami — povezana butara žele, da se razveže—z mukami jugoslovanskega edinstva, ker jim je jasno, da bi bilo potem sovražnikom Jugoslavije kaj lahko zlomiti posamezne šibe naše sedanje moči in narodne skupnosti. Vsem evropskim državnikom je dobro znano dejstvo, da je Italija zakleta sovražnica Jugoslavije, nič manj pa ni znano tudi dejstvo, da se Italija Jugoslavije—kljub vsej svoji moderni vojni tehniki in kljub svojim velikim in dobro opremljenim armadam—boji! Vojaški strokovnjaki smatrajo jugoslovansko vojsko za najboljšo in najbolj disciplinirano v Evropi, in Italiji se še niso povsem zacelile i*ane, ki so ji jih zasekali naši slovanski polki na soškem bojišču! Z združeno silo jugoslovanske vojske zato noče imeti opravka, igrača pa bi ji bila, uveljaviti svojo voljo in svoje zahteve potem, ko bi se porušil ta silni obrambni zid! Toda pobožne želje Italijanov in vseh onih, ki bi radi videli razkosano Jugoslavijo, se ne bodo nikoli izpolnile! Radi priznavamo, da bo morda še nekaj homatij v tej idealno zasnovani jugoslovanski državi, dokler ne odmro stari, soldaški in politični frajtarji, katerim polje še danes po žilah črno-žolta in madžaronska kri, toda naj zraste naš novi jugosloven-ski rod, čigar kri je prosta av-itro-madžaronskih strupenih viji, ki se je nalik ptiču Fenik-su dvignila iz razvalin stare Avstrije in iz kadečih se pogorišč s krvjo prepojene Srbije,— soncu in novemu življenju naproti ! Za svobodno in nerazdeljeno Jugoslavijo so položili svoje življenje naši najidealnejši borci katerih kosti prhne visoko v pečinah albanskih prelazov in v nižinah solunskega bojišča; ob bregovih zelene Soče, v dolomitskih b r e z d n i h kraškega Krna ter na razsežnih poljanah daljne Galicije. Jugoslovenski "Gadje," sinovi naših Kastelk, so raztrosili svoje uboge, obledele kosti po vseh bojiščih Evrope, toda kri, ki so jo prelili na solunski in soški fronti, ni tekla zaman! Iz prepojene zemlje je zdrav življenjski sok Kastelkinih "gadov" pognal kali naše ujedinje-ne domovine, a najmlajši njeni Benjamini, tisti, ki so "vsi njeni," so ostali, da čuvajo zemljo za katero so žrtvovali njihovi bratje svoje mlado življenje. Ti so ostali, da za vse večne čase razdro in z zemljo izravnajo ječe in internacijske brloge, v katerih so ginili, umirali in vdihavali svoje bolezenske in smrtne kali naši veliki in idealni možje: Ivan Cankar, apostol vseh ponižanih in razžaljenih; 'r. Ivan Lah, pisatelj in kronik naših starih kmečkih pravd; Vladimir Levstik, stvarnik Ka-stelke in njenega Gadjega gnezda ter nešteti drugi. Slava spominu vsem tem bor- Iz našega kulturnega in socialnega življenja sokov, tedaj bo odklenkalo tudi, cem in mučenikom—živim in vsem separatistom v Jugosla- mrtvim! Ali je današnji s-Vet - s%)ei mladine? "Današnji svet—je svet mlajih mož!" Kako pogosto je danes slišati to pripombo! In človek postane malodušen ter se vpraša: "Cemu naj bi se torej še pehal, ko pa sem prekoračil svoje štirideseto leto?" Toda oglejmo si to naziranje nekoliko podrobneje. Devet de-setin najboljših svetovnih del belV Vužnjel' ki so bile ™a vzroka bati, pač pa ima do-J so izvršili starejši ljudje. Dela, ^ed dvaisetimi leti še zelo šte- volj vzroka> da z veseljem za- :ki so odvisna poglavitno od do- Vi]^ CJ' - --- ------- I-i-i*>-•.•-•- —i-:---------- ?feUer je plačal $125,000 Ligi . d izdelavo tega poročila. Bas- d Italia izjavlja tozadevno N Johnson, glavni Ligin pre- kalija prisrčno pozdravlja no 'Salecje izjavil, da so ame-,vo nemško vlad°> katere se ni- 'lr> 1 r» T7 r» -M /N 1 r n L „ ___ X ___ -_____ e na Daljnem vzhodu, zdaj njeno razvijajočo se mišljije in prekipevajoče ener- popolnoma izginile, ker Kll° velika britanija gije, izvrše navadno ljudje v drugem ali tretjem desetletju svojega življenja. Lirična pesnitev je kreacija mladosti, prav Časnikarji so vprašali angie-' tako lirična godba. Tudi lažje škega državnika Chamberlaina. pripovedništvo je mnogokrat j, izpodrinile ženske belo-to?kih beguncev. Dalje je po-. Cal da daje večina Azijatov ednost ženskam svoje lastne hSe- Velika večina kitajskih v . ........ !r°stitutk se posveča profesiji ce J? res> da ^J1 Anglija za produkt peres mladine. Toda d vplivom svojih staršev ali ostahmi evropskimi državami, delo, ki zahteva temeljitega raz- uhov. bourboni v franciji fj..^0 Sedmih letih zasledovanja jeancoske politike iz Belgije, se te 2adnji teden bourbonski pre- j^^nt za francoski prestol, ^Uc de Guise, odločil, da je jjj^j napočil njegov čas in je na francoski narod javen V za svojo restoracijo na hi 5c°ski prestol. Ta samozva-tr ki zahtevajo od Zedinjenih dr- umevanja človeštva in stanja jav, da bi slednje črtale vojne stvari, obvladajo navadno mož-dolgove Evrope. Chamberlain je, ki so stari nad 40 let. Staje odgovoril: "Mi nimamo s tistično je dokazano, da znaša Francijo nobenega tozadevne- povprečna starost mož, ki so ga dogovora razen podpisa lau- ustvarili svoja največja dela, rancoski "kralj Jean" pravi, le sanske konvencije. Ako je bila Francija nezadovoljna glede dogovora, ki smo ga dosegli z Zedinjenimi državami v pogledu naših vojnih dolgov, tedaj ne bi smela ratificirati lausan-ske konvencije." 47.4 let. Pri zmožnih možeh se ljati njihova sila in razumevanje samega sebe. Ticijan je bil neznaten in nepoznan človek do svojega 40. leta, nakar je šele razvil svojo silo ter se izpopolnjeval do svojega 70. leta, delal pa je do 90. Joseph Conrad, rodom Poljak in slavni angleški pisatelj, je spisal svoje prvo večje delo, ko je bil 39 let star. Al Smith je bil, ko mu je bilo 40 let, še navaden pristaš Tammany Halla in tedaj ni nihče pričakoval, da se bo kdaj razvil v tako silnega in dalekovidnega politika, kakor se je to zgodilo deset let pozneje. Herbert Hoover se je nahajal, ko je bil 40 let star, v Londonu, kjer se je ogledoval za delom in premišljal, česa naj bi se lotil. Američani umirajo mladi, in to iz enostavnega vzroka, ker niso pričeli nikoli živeti. Gonja za dolarjem in bedasta filozofija življenja tira s sabo tempo mladosti pri Američanih v njihovo srednjo življenjsko do- razstava del jugoslovanske šole moderne umetnosti Razstava del Jugoslovanske šole moderne umetnosti, ki je trajala od 8. februarja do sobote, 11. februarja, je bila v umetniškem oziru velik uspeh. Predstavo je otvoril z lepim in pomembnim govorom g. Ivan Zor-man, predsednik šol Slovenskega narodnega doma. Razstavo so povzdignili s svojimi nastopi naši pevski zbori, kakor "Zarja," kvartet "Zarje," odsek Slovenskega socialističnega kluba št. 27, češki pevski zbor "Vo-jan," pevski zbor "Delavec," razni solisti in solistinje ter godba "Bled." Na razstavi so razstavili svoja dela učenci Jugoslovanske šole moderne umetnosti, glavna atrakcija rfeiE|.jtlave pa so bila dela našega slovenskega umetnika, g. Gregorija Perushka, ki je ž njimi dokazal, da je res mojster slikarske umetnosti. Njegova najlepša slika na razstavi je bila menda "Pokrajina domovine," delo, ki je bilo nagrajeno leta 1932 s Clyde M. Carr nagrado umetnostnega instituta v Chicagu. Dalje je krasen umotvor slika "V soncu," kjer pozlačeni prameni sonca trepečejo skozi listnato vejevje. Silen vtis na gledalca napravi "Sončni zahod," ko zahaja sonce za pečinami zapadnih kanjonov. Slika je slikana z močno temnomodro barvo in izraža vso silo in veličastje narave. Sončna pesem impresionizma je baš krajina in gotovo gre za to ogromen del priznanja Peru-shku, čigar najboljša dela so baš krajine. Vizionarni čar, ki ode-va njegove barvne pesnitve, diha iz vseh njegovih del. Globlje bi nam nihče ne mogel odpreti pota v dušo umetnika, kakor je storil to on sam s svojimi slika- vsestransko"priročnost. "V tiso-'in značilno je da ga kljub čerih poklicih, v katerih si ljud- vsi krutl sedanjosti in tezi ziv-je služijo svoj kruh, je morda Hf.'Hf..^0^"3.6 komaj eden v stotini, ki je sposoben za delo boljše kvalifikacije. stoje poljedelski delavci, ki ne znajo voziti avtomobila, šoferji, d ne znajo saditi krompirja ali sejati žita, tiskarji, ki ne znajo rabiti pisalnega sti'oja, itd. Ti ljudje so pozabili ali pa sploh ne vedo, da zahteva življenje Sreča, resnična življenjska sreča, napoči običajno po 40 letih človeške dobe. Redka je prava sreča pri mladih ljudeh, izvzemši one, ki nenadoma visoko vzplamti, pa prav naglo spet ugasne. Življenje se prične s 40 letom pri ljudeh, ki imajo za kaj živeti, dočim se prične v tej dobi pri ljudeh, ki nimajo ničesar v glavi ne v srcu, nagibati v zaton. Pri ljudeh pa, ki so zdravi na duhu in telesu, pomeni ta doba konec overture, nakar se šele prične španija Najbogatejši mož v Španiji tjj.-; na njegovi strani v Fran-P° raznih francoskih tij,.. c_______„________-__ kJl francoske republikanske *rof Romanones. Njegova ve-k 3enice so baje rojalisti. ^posestva je zdaj vlada zase- C! tako da ima mnogo privr" fla'.gr?f,pa J'f vlo,žil Prizi";> češ co «0.000 vojakov, ki so raz- cjih in "garaizi j*ah7 "vši of i- je D°n Alvaro de Figueroa, 11 franc< SO -ako c. ncev med"artilerijo, mornari- da Je bil vedno lojalen demo- prične šele s 40 letom uvel jav- bo. V današnjih krušnih vrstah mnogo slajša godba življenja.' MazaJrtxJo in strupi *C oglasih in Pri letalstvu. jugoslavija k^jf davno je jugoslovanski \ tisk Aleksander obiskal ro- krat in da se ni odkril v navzočnosti španskega kralja. Zdaj se z napetostjo pričakuje, kaj bo vlada odgovorila na njegov priziv. -o- Vii ga kralja Karola v Si-1 Henry Ford predvideva na ti-iz poučenih virov se do- ;soče malih tovarn, ki bodo raz-d«. a> da se je ob tej priliki tresene na deželi po Ameriki in Wgel sledeči sporazum: Ro- kjer bodo delali del časa veči--i6 obljubila podpirati noma farmerji. V njegovih ve- Če hočete prakticirati kot doktor medicine, morate posvetiti šest ali sedem let zdravniškim študijam, preden vas promovi-iajo za doktorja vsega zdravilstva. Ako hočete postati lekarnar, da morete prodajati v lekarni zdravila, morate za to študirati od dveh do štirih let. Ako pa hočete postati pisar oglaševalnih kopij, s katerimi oglašujete v časopisju različna "čudodelna" zdravila proti vsem mogočnim boleznim, tedaj lahko diagnozirate in predpišete "zdravila" za vse mogoče in nemogoče bolezni, ne da bi kdaj v svojem življenju študirali medicino deset minut in ne da bi kdaj v življenju prebrali kako medicinsko knjigo. Toda vse bi še bilo, ako bi ti "izdravilla," ki vsebujejo razne strupe, s katerimi se zastrupljajo ubogi ignorantje, ki trpe celo na tako nevarnih boleznih kot sta n. pr. sifilis in tuberkuloza. Najbolj zločinski so oni maza-či, ki pravijo, da morejo ozdraviti raka ter obsodijo na počas- ca, obstoječa iz magnesium car-bonata, talkuma in navadnega škroba. Resnična nevarnost pri tem "zdravilu" pa je obstojala v tem, ker je bilo rečeno, da bolniku, ki je uživa, ni treba živeti po dijeti. In ta nevaren nasvet no in mučno smrt nesrečnega Je poslal na oni svet nešteto bol-bolnika, ki postane njih žrtev,nikov, ki so trpeli na sladkorni vsled svoje ignorance ali pa bolezni. v slučaju, da bi bila likih tovarnah se bodo izdelo- mazači prodajali samo neškod- H k?9, napadena, Jugoslavija °d svoje strani podprla vali samo motorji in drugi važnejši večji deli. ljiva "zdravila," toda oni mnogokrat prodajajo in razpošiljajo vsled strahu pred kirurgovim nožem. Milijone ljudi se neprestano Zastruplja s tisočerimi vrstami nevarnih strupov, pri tem pa nimamo nobenega zakona, s katerim bi se moglo storiti konec karijeri teh brezsrčnih zavdajal-cev.Tipičen slučaj je znan American Medical Association, in sicer slučaj Matthewa Reichartza, ki se je zdravil z Eksipom proti sladkorni bolezni. Eksip sam na Mi smatramo naše rojake za toliko inteligentne, da ne bodo izdajali svojih trdo prisluženih prihrankov takim mazačem za njihovo ničvredno in nevarno brozgo, zato jim priporočamo, da se obrnejo v slučaju bolezni do naših iizbornih in poštenih domačih slovenskih zdravnikov in kirurgov, katere poznajo in o katerih vedo, da so prišli do svojih odličnih in samaritanskih pozicij s temeljitimi in .dolgo- sebi je bila nenavarna mešani- trajnimi študijami, stopnje, dosežene v finih delih učencev in umetnika. Šola nadalje želi in upa, da se vzbudi ustvarjanja med nadarjenimi, ki pohajajo ali 'še vstopijo v to šolo, da bodo v bodoče razstave bogatejše radi njihovih del. Odbor razstave je mnenja, da je šola dala izraza naravnemu čuv-stvu nas vseh po lepoti in razvija čut in okus za slikarsko umetnost. V teh delih je velik vir za užitek in študiranje umetnosti, kakor prahajfct iz 'umetniškega izraza učencev in umetnika." Naš mali slovenski narod v „ splošnem in clevelandski Slovenci še posebej, se moremo smatrati srečne in ponosne, da imamo v svoji sredi takega umetnika, ki ga priznavajo naši največji ameriški umetniški zavodi in kritiki kot mojstra impresionizma in barv. Pri vsem tem je škoda le to, ker se med nami, ki smo majhni in maloštevilni, ne more uveljaviti noben umetnik, pesnik ali pisatelj, da bi se s svojo umetnostjo sebi in svojemu stanu primerno preživel. Poglejmo na primer našega slovenskega pisatelja Louisa Adami-cha, ki ga je danes priznala Amerika, ki mu tudi pošteno plačuje njegova dela, dočim ne bi ničesar dosegel, da je ostal med svojim narodom in da je njemu posvetil svoje ustvarjajoče sile. In prav zato, moramo tem bolj ceniti g. Perushka in njegovo ustvarjajoč© silo. Ker jih je med nami malo, ki bi mogli postati meceni njegove in drugih umetnosti, bi mu morali dati toliko več moralnega priznanja v njegovem stremljenju do popolnosti. On se je razvil iz samega sebe, iz svoje pridnosti in trdne volje, kar ga še toliko bolj dviga v naših očeh. Tudi sličice njegovih učencev so bile prav ljubke in nekateri mecl njimi kažejo res velike talente do slikarstva. Po mnenju njihovegta velikega učitelja, g. Perushka, se bodo razvili v dobre in samostojne slikarje, kajti njihov mojster polaga veliko važnost na njihovo individualno ustvarjenje. Naša iskrena želja je, da postane prihodnja umetniška razstava tudi velik gmoten uspeh in da se gospodarske razmere dežele dotlej v toliko izboljšajo, da se bo nahajala Perushkova slika v vsakem slovenskem domu, kar ne bo samo v okras domov, temveč bo to hkrati tudi izpričevalo naše slovenske zavednosti. Ako našega slovenskega umetnika spoštujejo in cenijo ter uvažujejo druge narodnosti, torej ni vzroka, čemu ga ne bi mi, ki je vendar naše gore list! Zavedati se moramo predvsem dejstva, da so naši slovenski umetniki končno tudi le ljudje, s človeškimi potrebami in težavami. Toda nam je že v krvi, da proslavljamo naše umetnike po njihovi smrti, nakar jim postavljamo spomenike, vse premalo pa se brigamo zanje za časa njihovega življenja, katerega mnogokrat ne žive, pač pa samo životarijo. O tem bi vedel povedati žalostno zgodbo naš veli- idealizem v boljše, srečnejše človeštvo. Perushek je mož, ki veruje v svoj cilj, ki se neprestano bori za svoja sredstva in izraz ter si prizadeva, da publiko vzgoji ter jo polagoma približuje tisti stopnji, na kateri ne bo razumela samo njega, temveč sploh pričela umetnost pravilno ocenjevati. V čem je Perushkov kulturni pomen za ameriško slovenstvo? Perushek je, ako smemo reči, tisti kulturni činitelj, ki je iz notranje sile gnan postal središče, okrog katerega se bo zbrala slovenska likovna umetnost v Ameriki ter se uveljavila kot činitelj narodne kulture. Pogled na to prekrasno zbirko slik na razstavi je bil čudovit. Tu je bilo nakupičeno pravo bogastvo barv in žalosti nas dejstvo, da gmotni uspeh razstave najbrž ni bil tako zadovoljiv kakor je bil moralni uspeh. Seveda, vsled sedanjih gospodarskih razmer so posebno prizadeti tudi naši ljudje, katerim gotovo ni manjkalo dobre volje, pa je marsikdo njih odšel z razstave, ne;ki Ivan Cankar, ki je tako zelo da bi odnesel s sabo spomin na obogatil slovensko književnost, to krasno zbirko našega umetni- pa ni imel takorekoč mesta, kaka. mor bi bil položil svojo trudno Z moralnega stališča pa je bi- glavo. la razstava ogromen uspeh. Naš slovenski živelj je pokazal mnogo zanimanja za to razstavo, ki Gospodu umetniku se torej iskreno zahvaljujemo za njegovo bogastvo, katero nam je razsta- je bila zelo dobro obiskana in vil v Slovenskem narodnem dobila bi še bolje, da ni prav ti- mu ter mu želimo v bodočnosti ste dni divjal snežen vihar s kar največ uspeha, katerega si strupenim mrazom. Sicer pa je je nedvomno zaslužil. Dalje že-bil dosežen namen razstave, ka- (limo, da bi dal vsaj del svojega kor ga je naš umetnik sam za- velikega ustvarjajočega duha mislil: "Namen te razstave in svojim učencem, da bodo slednji Jugoslovanske šole moderne v ponos slovenskemu imenu, ko umetnosti je, vzbudit v javnosti kritično vpoštevanje umetniške bo njih veliki mojster že odšel tja, odkoder ni več vrnitve. TEMELJI LJUBEZNI V sledečih vrstah ne nameravamo definirati ljubezni, ker to ni mogoče. Mnogi so že to poizkusili, toda poizkusi so se jim izjalovili. Poizkusiti hočemo dvigniti samo rob koprene, ki zakriva to najbolj misteriozno in najbolj kom'pj|icirano človeško čuvstveno emocijo. Temelj ljubezni je medsebojna atrakcija, preko katerega dejstva ne more noben psiholog in noben zagovornik platonske ljubezni, katere — ni! Brez spolne atrakcije, ki se pojavlja v večji ali manjši meri, ne more biti ljubezni. Stanje, ki obstoja med različnima spoloma, pa naj je to stanje še tako idealno in prijateljsko, ni ljubezen, če ni zraven spolne privlačnosti, marveč je to lahko zgolj prijateljstvo. Tako stanje more biti prijateljstvo, hvaležnost, spoštovanje ali lahko tudi usmiljenost, moč navade, toda ne ljubezen. To je bilo dokazano že v neštetih in neštetih slučajih, ko je ta ali ona mladenka vzela za moža človeka, do katerega je čutila vse to, kar smo zgoraj navedli, toda je bila vse svoje življenje nesrečna, ker ni čutila do omenjenega moža nobene fizične privlačnosti. Vsi učenjaki in psihologi se strinjajo v tezi, da sta spolna in fizična privlačnost baza in temelj ljubezni. Res je, da vidimo včasih slučaje ljubezni, nad katerimi osupnemo. Mnogoki-at ne moremo razumeti, kaj vendar je videla "ona" v "njem" in kaj je videl "on" v "njej." Toda ne pozabimo na paradoks, ki je kljub vsej nelogiki resničen: Ljubezen je slepa, toda ljubezen ima hkrati izborne oči in prodi-ren pogled ter vidi stvari, katerih mi, ki smo indiferentni, ne vidimo. Slepota ljubezni pripomore zaljubljenemu človeku, da ne vidi raznih nedostatkov pri ljubljeni osebi, dočim te nedo-statke drugi jasno vidijo, na drugi strani pa oster pogled ljubezni vidi pri ljubljeni osebi razne vrline, ki so nevidne drugim očem. Temelj sam pa ne zadostuje, ker temelj še ni poslopje, katero je treba šele zgraditi. Atrakcija spolov je temelj ljubezni, vendar pa še ne ustvarja ljubezni same. Potrebnih je še mnogo kamnov in mnogo faktorjev, preden je dograjeno čudovito poslopje, kateremu pravimo ljubezen. Ako se nekoliko poglobimo v to stvar, vidimo, da ljubezen ni samo fizična atrakcija, dasi tvori oija nje ntemelj, kajti če bi bilo tako, bi bila ta ali ona oseba nasprotnega spola prav tako dobra kakor katerakoli druga. To vidimo tudi pri živalstvu in pri primitivnih človeških plemenih, kjer ne poznajo ljubezni. živali niso izbirčne pri izbiranju svojih drugov, kar vidimo pri psih, mačkah, kravah, konjih in pri vseh drugih živalih. Isto je resnica tudi pri primitivnih divjaških plemenih ter celo pri nijžje izobraženih razredih takozvanih civiliziranih plemen. Hctentotu, avstralskemu buš-manu ali sibirskim in arktičnim Eskimom je ena ženska prav tako dobra kot druga. Ako že da držanja telesa je potrebno, da dobi hrbtenica posebno valovito črto, s katero je vezano pravilno držanje telesa in lepota gibov. Da pa dobi hrbtenica pravilno obliko, je potrebno, da se ija njen razvoj posebno pazi. že če se otroka nepravilno nosi, se lahko povzroči večjo ali manjšo izkrivljenost hrbtenice. Takšna nepravilnost lahko nastopi, če se dojenčka nosi vedno na eni roki ali pa če se ga kot otroka vodi vedno za eno roko. V takšnih primerih je otrok primo-ran, da se drži skrivi j eno na eno stran, kar vpliva kvarnci na še mehko hrbtenico. Pogostoma nastopi izkrivljenost hrbtenice pri šolarjih, če se ne pazi na pravilno držanje telesa pri branju in pisanju. Pravilni razvoj hrbtenice se doseže s tem, da se že v rani mladosti okrepi mišičevje hrbta, ki s svojim izmenjavajočim delovanjem vpliva na pravilno držanje in oblikovanje hrbtenice. Slabo in nedovoljno razvito mišičevje hrbta je pogosto vzrok, da deklice tožijo o bolečinah v hrbtu in križu, če sede v šolskih klopeh. Potrebno je, da otroci čim več tekajo, se pregiba j o in na različne načine igrajo. Za mišičevje otroka je treba skrbeti že v prvi šolski dobi s šolsko telovadbo, gimnastiko in plavanjem. Zimski čas nudi mnogo prilike in možnosti za vežbanje telesa. Zelo priporočljivo za otroke je drsanje, ki je najboljša vežba za vzdrževanje ravnotežja. Pravilni telesni razvoj vpliva na obliko prsnega koša in s tem na pljuča in srce. Na drsalkah je telo primorano, da v vsakem tre-notku pokliče na pomoč mišičevje, da se obdrži ravnotežje. Hrbtenica vrši pri tem elastične pregibe. Redkokdaj pridejo telesni okreti do tako lepega izražanja kot na ledu, zato je drsanje za razvoj otrokovega telesa jako priporočljivo. PROTI TOLŠČI KOŽE Velike preglavice dela ženskam tolšča kože, radi katere se sveti obraz, zlasti nos, in pa odprte luknjice na koži obraza. V koži je preveč tolšče ali olja in prizadeta ženska mora gledati, da se tega i znebi. Predvsem pomislite o tem, kaj jeste. Ako bi se polagalo nekoliko več važnosti na pravilno hrano, pa bi bilo na obrazu mnogo manj tolšče ali olja. Vzdržati se je treba kolikor mogoče mastnih jedil, in prav tako jedil, ki imajo v sebi mnogo škroba in sladkorja. Jejte tudi mnogo sadja, zlasti jabolk in oranž. Poleg tega pa pogosto umivajte obraz z milom in toplo vodo, toda nikoli ne pozabite splakniti obraza z mrzlo vodo. Umijte si obraz z milom v topli vodi vsaj dvakrat ali večkrat na dan, toda vselej ga nato splaknite v mrzli vodi. To postopanje bo pomagalo in odpravilo iz kože tolščo, ki je je preveč. Senzacionalna, aretacija mladega morilca KDAJ OTROCI RASTEJO Dognano je, da dojenci, mali ctroci in šolska deca v dolžino največ zrasto spomladi in v zgodnjem poletju, dočim se jim teža najbolj poveča v poznem je mož nizke rase prednost tej l1oletJu do jeseni> najmanj pa ali oni ženski, ji daje to pred- spomladi in v začetku poletja. no3t zato, ker je dotična premož- nejša od drugih. Ljubezen, prava in globoka ljubezen, je prav za prav novo in moderno čuvstvo, katerega ne poznajo nizko stoječa plemena, in to čuvstvo doseže svoj največji razvoj pri narodih, ki imajo visoko civilizacijo, kulturo in izobrazbo. N E GA O T li OŠKE HRBTENICE Hrbtenica ima pn novorojenčku bistveno drugo obliko kot pa pri normalnem odraslem člove-jsta.vracije, dočim jih je 16,000 ku, Po zakonih pregibanja in lastnic raznih tovaren. Kakor kaže statistika univerze v Texasu, izda 2,172 dijakinj te univerze na mesec več kakor $8,000 za razne toiietne predmete, koclranje las in slič-no lepotičenje. Pokade pa te dekline na mesec za več kot za $2,200 cigaret. * V Zedinjenih državah je danes 110,000 žensk, ki imajo svoje lastne trgovine, in sicer od grocerij do department trgovin. Okoli 50,000 žensk obratuje svoje lastne hotele in re- V noči 5. maja, 1931, je policist Frederick Hirsch v New Yorku, patruljiral v samotnem okraju North Merrick, ko je nenadoma opazil neki avtomobil brez luči, ki je bil "parkan" na temni poti, znani pod imenom Black Shirt Lane. "Počakaj malo, Al," je rekel Hirsch svojemu tovarišu, policistu Albertu Yodicu, ki ga je spremljal, "da vidim, kaj se godi v tistem-le avtomobilu." Po teh besedah je Hirsch odšel kakih dvajset korakov dalje do avtomobila, tam je vzel iz žepa svojo električno svetilko, iz-pregovoril nekaj besed s človekom v avtomobilu, nato pa prišel nazaj k svojemu tovarišu. "Nič posebnega," / je rekel svojemu tovarišu. "V avtomobilu sta samo dva zaljubljenca, katerim sem rekel, naj se odpeljeta dalje." Policista sta nadaljevala svojo pot, nato pa se Hirsch nenadoma ustavi, prime svojega tovariša za roko in pravi: "čakaj trenotek! Jaz grem nažaj ;k avtomobilu. Pravkjar mi je padlo v glavo, da izgleda fant v avtomobilu kakor "Two gun" Crowley (Crowley z dvema revolverjema), katerega iščemo zaradi umora in drugih delik-tov. Takoj bom spet tu; pogledal bom samo njegovo licenčno številko, da se prepričam, kaj je na stvari." Hirsch je odšel nazaj k avtomobilu, in v naslednjem trenutku se je spet zasvetila njegova električna svetilka ter osvetila lepo, mlado, temnolaso mladenko in nekega mladeniča, ki je sedel poleg nje. Pokažite mi svojo licenco," je rekel policist mladeniču. "Takoj," je rekel mladenič ter segel z roko v notranji žep svojega suknjiča, kakor da je segel po svojo licenčno listino, v resnici pa so se tedaj njegovi prsti oprijeli držaja težke avtomatične pištole, ki je tičala v toku pod njegovo pazduho. V naslednjem trenotku je šestkrat zaporedoma zagrmelo, in šestero krogel je prebilo policistove prsi, dočim je avtomobil naglo odbr-zel. Policija je kmalu dognala, da je ubil policista Hirscha dvajsetletni lopov Francis (Tow Gun) Crowley, otrok newyor-ških nižin. Dalje je policija ugotovila, da je bila mladenka, ki se je nahajala ž njim v avtomobilu, 16-letna Helena Walsh iz Brooklyna, ki je bila menda tedaj zaljubljena v Crowleyja. Policija je pričela takoj intenzivno iskati mladega morilca, ki je zbudil s svojim zahrbtnim in neusmiljenim umorom policista med ljudstvom skoraj tako senzacijo, kot lopovi, ki so ugrabili Lindberghovega sina. Javno mnenje je bilo razburjeno zlasti tudi zato, ker se je nahajala z morilcem mlada deklica, glede katere se je bilo bati, da jo bo mladi lopov takoj spravil a poti, čim bi mu postala nevarna ali nadležna. Ko je dopolnil Crowley svoje štirinajsto leto, je postal že star znanec policije, iz katere rok pa se je vedno spretno izvil. Dasi je bil majhen, komaj pet čevljev visok in slaboten fant, je bil jako nasilne narave in dvema detektivoma, ki sta ga ob neki priliki aretirala, je že takrat grozil, da ju bo ubil. Malo pred tem umorom je imela Ameriška legija ples v neki newyorski dvo rani, kamor je prišel tudi Crowley z nekaterimi pajdaši. Ko maj je bil tam, je naredil prepir, nato pa naglo segel po svoji dve avtomatični pištoli ter začel streljati in dvoje legijonar-jev nevarno ranil, nakar je pobegnil. Detektivu Ferdinandu Schaedelu je bilo naročeno, naj ga najde in aretira, in res, dne 13. marca ga je detektiv zalotil. Toda komaj je Crowley ugledal detektiva, je naredil svojo noto-rično gesto pod pazduho, kjer mu je visela pištola,repetirka, v naslednjem trenotku je zagrmel njegov strel in orjaški detektiv se je zgrudil težko ranjen na tla. Policisti in detektivi so ga neutrudno iskali in zatezali mrežo okoli njega, dokler niso našli dne 27. aprila za nekim zidom od krogel prevrtanega trupla lepe Virginije Brannen, plesalke, ki je plesala na javnih plesiščih. S tem umorom so spravili v zvezo nekega Rudolfa Duringerja, ki je hodil za plesalko, katero bi bil rad poročil. Ta slučaj je bil oddlin detektivoma Dominiku Času in William C. Mara, ki sta tekom svojega poizvedovanja za Duringerjem izvedela, da sta Duringer in Crowley prijatelja, in da sta se nahajala noč pred umorom plesalke z Virginijo in dvema ostalima v Bronxu. Detektiva sta izvedela od ostalih dveh, ki sta bila poleg, da je Duringer ustrelil plesalko v avtomobilu, katerega je vozil Two Gun Crowley. Po mnogem poizvedovanju in raznih sledovih, sta detektiva končno dognala, da se skriva Crowley na W. 19. ulici, v apartment hiši št. 303. Dočim je detektiv Caso ostal v avtomobilu na oglu ulice, je šel detektiv Mara pogledat v omenjeno hišo, kjer je pozvonil na zvonec hišnika. Detektiv je vprašal prijaznega hišnika, po rodu Alzačana, ako stanuje morda v hiši tak in tak človek, in pri tem mu je pokazal Crowleyjevo fotografijo. Ko mu je hišnik odgovoril, da tega človeka ne pozna, mu je pokazal detektiv Mara fotografijo Duringerja, morilca one plesalke. Komaj je hišnik ugledal to fotografijo, je vzkliknil: "Seveda, ta človek je podoben Mr. White-ju, ki stanuje v apart-mentu št. 10." "Nu, le dobro poglejte sliko," je rekel detektiv, "kajti želel bi, da ste o tem popolnoma prepričani." "Brez dvoma: to je White," je ponovij hišnik, "Prosim vas, pokažite ini še enkrat sliko onega Crowleyja," je rekel hišnik, nakar se je še enkrat zagledal v sliko mladega bandita. "Pri Bogu," je vzkliknil čez hip, "tudi ratno ter streljala na detektive vsak z dvema pištolama. Detektivom je bilo takoj jasno, da mora biti notri še nekdo, ki jima nabija pištole. Končno je splezal detektiv Mara na streho hiše, v kateri se je nahajal omenjeni apartment, kar pričel s sekiro sekati luknjo v streho, odnosno v strop sobe, kjer sta se nahajala zločinca. Dasi je bandit streljal zdaj tudi navzgor, odkoder je prihajal ropot, se je detektivu posrečilo, da je izsekal primeroma dovolj veliko luknjo, da je mogel spustiti skozi bombe-solzavice. Toda to je malo pomagalo, kajti vsako bombo, ki je padla v sobo, je bandit naglo pobral ter vrgel skozi okno na dvorišče, kjer so njeni plini dušili ostale policiste, katerih se je bila med tem nabrala cela četa, in ljudi, ki so se zgrnili skupaj, da vidijo konec te senzacionalne bitke. Na ulicah je bil med tem ustavljen ves promet, kajti množica na cestah v bližini je narastla med tem na 18,000 ljudi. Na lice mesta je dospel jsam policijski ljačelnik mesta New Yorka in nešteto njegovih inšpektorjev. Medtem pa je detektiv Mara na strehi v neopaženem trenotku pomeril skozi lukrtfo na Crowleyja v sobi, katerega je dvakrat zaporedoma zadel. Ob tej priliki je ugledal detektiv v sobi tudi mlado deklico, ki je sedela mirno v kotu sobe na stolu ter nabijala lopovoma njiju pištole. Kmalu nato je prenehal revol-verski ogenj v sobi, in Crowley je zaklical skozi zaprta vrata: "All right! Zdaj imamo dovolj. Prenehajte streljati, pa se podamo !" "Prav," so zaklicali detektivi. "Vrzite svoje pištole skozi okno!" V naslednjem hipu so že zletele skozi okno štiri pištole. "Zdaj pa odpri vrata, Crowley!" so ukazali detektivi, nakar je Crowley odprl. Policisti in detektivi so vdrli V sobo, kjer so 6rez odpbiJa"prijeli' težko ranjenega Crowleyja in Duringerja. Poleg njiju pa so zagledali v sobi tudi 16-letno Heledo Walsh, ki je bila radi prestane bitke ta človek se nahaja v apartmen- blizu nezavesti. Policija je skrb- tu št. 10. živita skupaj z tem Whitejem . . . ali Duringerjem . . . Kaj ne, saj White je Duringer?" Detektiv je prikimal, nato pa rekel prijaznemu hišniku: "Zdaj vas bom pa prosil vaši pomoči. Dajte mi kake stare in zamazane "overalls" in zamazano srajco, nakar me boste odvedli kot plumberja po vseh nadstropjih hiše, da spoznam teren in vem, kako nastaviti svoje tovariše, kajti treba je največje previdnosti, ker lopov Crowley je zelo nevaren človek." Detektiv se je torej preoblekel v delovno obleko nakar sta odšla s hišnikom iz nadstropja v nadstropje. Pri-šedša do vrat apartmenta št. 10, sta se za hip ustavila ter obravnavala o delu, ki ga bo treba izvršiti v hiši, ne da bi slišala kak glas v 'imenovanem apartmen-tu. Nato sta odšla spet dol, nakar je detektiv poklical policijski glavni stan, odkoder so takoj prispeli z avtomobili detektivi in uniformirani policisti. Policisti in detektivi so se razpostavili po hiši, oddelek policije pa je odšel na streho sosednega poslopja, odkoder je mogel obvladovati dvoje oken omenjenega apartmenta, ki sta gledali na dvorišče. Ko so detektivi potrkali na vrata Crowleyjevega apartmenta ter mu ukazali, naj se uda, ker je v pasti, jim je mladi zločinec takoj odgovoril skozi zaprta vrata s streli iz svoje pištole. Pri njem v stanovanju je bil tudi Duringer, ki je tudi takoj pričel streljati. Zdaj se je začela pravcata bitka. Detektivi in policisti so streljali skozi zaprta vrata, oni, ki so čepeli za dimniki na nasprotni strehi, pa skozi zadnji okni v apartment, notri pa sta tekala Crowley in Duringer kakor dva blazneža od oken do vrat in ob- OČETOVSKA LJUBEZEN Vola, krave, ovce ali kake d ge klavne živine ni bilo več, tudi kuretine ne. Pogi|! konje in drugo mrhovino so vali, samo da je bila. Mr'1 niso več pokopavali, temveč brez gnusa jedli. Pri nekem8 V Prescottu, Arizona, je te dni izvršil samomor 67-letni Thos. Taylor, superintendent United Verde bakrenega rudnika. Preden je izvršil samomor, je Tay- lor naredil oporoko, v kateri je|šanju se je 2grnila okoli Vi zapustil svoji ženi in svojemu mnQŽica gladnih yudi ki g0 smu $150,000, $10,000 pa svoji genega hitro sneli in gi w hčeri Lillian, omoženi Taylor Briggs, z željo, da naj jo ž njenimi deset tisoč dolarji vred "vzame hudič." ČUDNA PRISEGA V Upper Marlboro, Md., se je vršila te dni pred sodiščem obravnava proti butlegerju Franku Bassfordu. Ko mu je sodnik rekel, naj dvigne desnico, da bo prisegel, je Bassford odgovoril: "Pripravljen sem dvigniti ne samo desnico in priseči, da sem nedolžen, ampak vam dvignem, če hočete, obe roki, postavim se na glavo in dvignem še nogi." — Sodnik in ljudje v dvorani so izbruhnili v homerski smeh in sodnik je obtoženca oprostil. no preiskala Crowleyja ter našla pri njem še dvoje nabitih pištol, ki ju je imel privezani ob nogah v hlačnicah. Na vprašanje, kaj je nameraval ž njima, se je nasmehnil in nesramno odgovoril : "Ti dve sta bili pripravljeni za potem, ko bi bil enkrat z vami v policijskem vozu." Nato je Crowley prosil, naj mu do-vole, da stopi po svoj suknjič, ki je visel ob oknu. Po suknjič pa je stopil detektiv, ki je ugledal za okenskim zastorom še dvoje nadaljnih nabitih avtomatičnih pištol. Sredi največjega navala množice, med katero so bili tudi filmski fotografi, ki so posneli za film ves prizor, so policisti naložili morilca in deklino na voz ter jih odpeljali v zapor. Pred sodniki ni kazal mladi lopov nobenega kesanja ali obžalovanja, marveč je neprestano ponavljal: "I want to burn!" (Hočem zgoreti na električnem stolu.). Njegova želja se mu je izpolnila; obsojen je bil na smrt in dne 21. januarja, 1932, je bil usmrčen na električnem stolu, na katerem je teden dni pred njim plačal za svoje zločine tudi njegov tovariš Duringer. -o- RAZNO Ameriški kongres je odglaso-\al, da odda Farm Board 350,-000 bal bombaža Rdečemu križu. Bolgari so izdali lansko leto za pijačo $20,000,000; na vsakega človeka v Bolgariji pride $3.33. * Ruska sovjetska armada je opremljena s strojnicami, ki izstreli deset strelov na sekundo. Krogle iz teh strojnic so pogu-bonosne še na razdaljo 2,400 čevljev. RAZSTAVA ZAPUČŠINE NAPOLEONOVEGA SINA V Tuilerijah v Parizu je ot-vorjena razstava, v kateri so razstavljene sitnari, ki Sso bile last sina cesarja Napoleona I., rimskega kralja. Med razstavljenimi, stvarmi so igrače, posteljica, obleka in smrtna maska otroka, katerega je Napoleon tako zelo ljubil in za katerega je delal tako visoke načrte. Pred sto leti, dne 22. julija, je umrl na Dunaju za tuberkulozo ta Napoleonov sin, na katerega je Napoleon toliko zidal. Umrl je v 21. letu svoje staro-sti na Dunaju, kjer je bil 18 let brez vseh stikov s svojo domovino Francijo in svojim očetom. Tudi njegovo ime so mu vzeli in nič več ni bil poznan kot rimski kralj, temveč kot vojvoda Reich-stadtski. Njegovo ime Francois Joseph Charles Bonaparte so enostavno okrajšali na Franc. Francozje pa so mladega Napoleonovega sina z ljubeznijo imenovali "Aiglon" ali "Orlic." Svojemu potomstvu na ljubo se je Napoleon ločil od svoje žene Josefine, ki mu ni rodila delili, pri tem pa so se še sj* in se pobijali. Na pokopa^ so morali postavljati straža niso živi izkopavali mrtvih. POTNIŠKI PARNI KI VOJNE LADJE Velika italijanska pari"1 Rex in Conte di Savoia, ki j" Italija nedavno zgradila zgrajena tako, da ju je tak" koč mogoče preko noči izpr^ niti v bojni ladji. Prav tako sta zgrajena tudi dva nada') parnika, ki sta zdaj v delu-grajenju teh parnikov so P°5' tili inženirji veliko pozorni klenim utrdbam na krovu, tere se lahko vsak hip naff^ ](. topovi. Ker sta oba pai'"1 zelo nagli ladji, bi bila torej čan faktor v italijanski v0; mornarici. Ostala dva parnika, ki ^ zgrajena na enak način i® sta zdaj v delu, bosta imela 50,000 ton prostornine ter stala okoli $50,000,000. Imee' ga bo Dux, drugega pa Genova. SOVRAŽNIKI DIVJAČltf Avtomobili in domače m"' pomore toliko divjačine kot ei. V gosto naseljenih okf™ južnega Michigana, pomore mače mačke na svojih 110 j lovih po farmah polovico o' čine, dočim ostalo polovico bijejo lovci. Domača ma®^ najhujša uničevalka mladi*1 cev, jerebic in fazanov. gi strani pa pobijejo in poy. avtomobili mnogo mačk \\ gan, dihurjev, fazanov, drugih ptic, katere najPri močnimi lučmi začasno nakar zaidejo živali pod in v svojo smrt. ČUDEN LOV NA VO^ Proga železniške družbe otrok ter se poročil z avstrijsko RGma Central & Hudson nadvojvodinjo, ker se je hotel.Railway se vije tudi skozj dove Ontario v Kanadi. ^ ktm mestu teče proga tes'1" Agawa reki, dočim se dvig* drugi strani proge v višin" čevljev visoko strmo ska pobočje. Ko je nedavno P , zli tovorni vlak omenjene žbe na to ^nesto, je opazil k lokomotive, Graham McLeod' likega sivega volka, ki j° ^ liral na vse preege pred motivo, kateri se ni ime' ogniti. Ko je vlak došel j tesneje zvezati s takrat slavno in silno Habsburško rodbino. S to avstrijsko nadvojvodinjo, svojo drugo ženo, je imel omenjenega sina, ki so ga pa že v rani mladosti, ko se je pričela utri-njati Napoleonova zvezda, vzeli na dunajski dvor ter ga tam vzgajali v tujem duhu, daleč od doma in od njegovega slavnega cčeta. LAKOTA V U. STOLETJU Ves svet ječi danes pod neznosnim pritiskom krize in gospodarske depresije, ki je prinesla s sabo tudi mnogo pomanjkanja, katero se pa ne more niti izdaleka primerjati s pomanjkanjem in lakoto, ki je vladala v Evropi v 14. stoletju, zlasti v letih 1315, 1316 in 1317. V teh letih je bila v Evropi taka splošna lakota, da so imele edino vladarske hiše in bogate rodbine košček kruha. Izšla je odredba, da oblasti tatov niso smele kaznovati zaradi ukradenega živeža. Kruh je bil nepoznan; ljudje so imeli brezovo skorjo in jo kuhali z repo. Pa to je bila še jed premožnih, drugi niso imeli sploh ničesar. Na tisoče in tisoče ljudi je umrlo zaradi gladu. je kurjač splezal na prednJ^ lokomotive, na takozvan1 catcher" ter zgrabil vol*' rep. Volk je hlastnil z m po njegovi roki ter ga - ^ ugriznil, toda kurjač je klJ ^ kij mu spravil zver na loko11^.^. kjer sta jo s strojevodjo n LA1* GOS, KI "NESE Zl JAJCA' ' < r Gos, ki nese zlata jaJci1^ pregovoru, toda tukaj Pa ^ resnično tako gosko. ^et()j' zaklala Mrs. S. W. GljtfJj; Oregonu svojo gosko, in k f re popisati njene veselo .-nečenje, ko je našla v nI® , šči velik zlat "nugget" %> kepico, poleg te pa še ve ših zlatih zrn. Ali veste, da imate v svojih očeh mesto, na katerem ste popolnoma slepi? Prepričajte se o tem! Držite gornji okvir pri-bližpp deset palcev (inčev) v ravni črti pred svojimi očmi. Za-tisnite levo oko, desno oko pa • .fi-a"' v križ na levi Nato pa skrčite ok ^ časi nazaj proti očem,111 ^ nahajal okvir približno^ palcev od vaših oči, bo C ^ v desnem koncu okvira ma izginila. EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. Piše A. BAVETZ Naš klub obstoji v celoti iz enega celega regimenta in en četrt tega števila se udeleži strelskih vaj en torek, drug četrt pa drugi torek. Torej' vsakokrat pol regimenta ali dva "ciga." Tako imamo vsak torek pol regimenta v rezervi za vsak slučaj. Ker smo mi napovedali boj St. Clair Rifle klubu za 21. februarja ob sedmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., je razvidno in logično, da bo bitka silno vroča, zato se mora pripraviti naš regiment z aktivnim moštvom in rezervisti. Zato pa Pozi vi jem vso rezervo (in ma-roderje) za prihodnji torek na tekmo. Imamo precej rekrutov, ki pa še niso "rekrut obtajlen-ge" izdelali in tem ne bo šla nobena zamira. Ampak stari "dinarji," ti pa morate biti na bojišču. Ako kateri dezertira, bo kaznovan po paragrafu 18. amendmenta, to je špange pod mizo, pa nič ohajčana, nakar bo obešen. Torej, da boste vedeli, da "befel je befel," klobase so Pa klobase in tekma z St. Clair Rifle klubom ne bo piknik ali navaden marjaš. Naš Jaka je dobil razglednico od naših slavnih članov, Jazbeca in Podpadca. Pišeta naravnost iz Dunaja in pravita, da sta videla sobo, kjer je Franc Jožef vsako jutro zvrnil po en štamperlček, predno je svoji boljši polovici dobro jutro voščil. Pravita, da so jima ponujali cesarski grad na prodaj in da ga je mislil Ferdo že kupit, da bi začel tam z grocerijo in mesnico, pa so se razdrli s kupčijo za 75 centov. Ja, ja, Fer- dota se ne prekane tako hitro. Naša popotnika pravita, da jima je najbolj dolgčas, ker že šest dni nista marjašala in da sta morala ta čas nadomestiti s pivom in rizlingom. Iz Dunaja gresta na štajersko, kjer se mislita ustaviti za sedem dni in sedem noči v prvi zidanici, ki jima pride naproti. Potem bosta pa "segla v roko svojim znancem in prijateljem, nakar gresta zopet za en teden v zidanico, potem pa nazaj v Ameriko. Tako si bosta izpolnila vse želje, radi katerih sta šla v staro domovino. Jaka pravi, da fanta nimata napačnih nazorov in da smo ju dobro odgojili v našem klubu. Pozdravljata vse člane in priporočata, naj s klubovim ohajča-nom delamo bolj po pameti, da ga bo še za nju kaj ostalo. Naš novi član je Mr. Dolšak, ki ima lepo urejeno mlekarijo in pravi, da bo skušal naše fante spreobrniti od ohajčana na mleko, kar bo jako težko delo, ampak morda se mu pa le posreči. Tako smo pa streljali zadnji torek: Dolšak..........134 Jerič............ 100 Bavetz............ 153 Gubane............ 128 Plešec............ 122 Bruss............ 128 Kožely .......... 169 Sepec............ 147 Rožanc .......... 100 Mandel ..........169 Dolenc J........... 148 Dolenc S.........176 Lesjak............ 124 Baraga............ 151 'J Pred nekako dvemi leti, po ne--ki naši jagrovski konferenci, se le naš "mladi" jager Charley Brunšky izrazil takole: "Kako Vraga, da meni nočete vi jagri napraviti enkrat surprise party?" Naš predsednik ga začudeno pogleda, ampak rekel ni nič, zapisal pa si je to "vabilo" v posebni lovski protokol, ki ga je bil pa po nesreči nekam založil in ga našel šele po dveh letih. Zadnjič pa, ko smo pri Charlytu zborovali, mu je kar nenadoma prišla ta vknjižba Pred nos. Tebi nič, meni nič, se poda na poizvedbo ali špijo-nažo Charlytove štale, da kon-štatira, v kakšnem redu in stanju se nahajajo Brunskijevi ko-košnjaki in štala. To, seve, se je vršilo ob času, ko petelin prvič vošči dobro jutro širnemu svetu. Ko je vse dobro preštel in prešacal, se je vrnil, da zaključi sejo, nakar nam je zbranim povedal, da se vrši prihodnja seja pri Brunskiju. Rečeno, storjeno. Zadnjo soboto smo jo kar neoficijelno ubrali k Brunskijevim. Ker to ni bila seja, je bil naš blagajnik Prvi na pozorišču. Ker je mislil, da je prvi april, ali da bo sam jo speci pri Brunskijevih in če povem, da jih je nekaj spekla tudi Francka B—1; nekje v špaj-zi je bil pa skrit preustroj "re-zentiranega" lovskega ohajčana, ki je bil najprej povabljen v lovsko tovariši j o. Vse to nas je morilo in nam delalo sline, ko smo čakali Char-lyta, da ga presenetimo "pO njegovem navodilu," kar skoro dve uri. Jaz sem po sebi sodil tako (in najbrže tudi drugi): kaj bi zlodja še čakali, kar mahnimo, saj nas je dovolj in da nas po-željenje preveč ne »trpinči in morda komu slabo ne pride. Končno jo pa vseeno primaha naš "gost". Charly v spremstvu svojega tovariša. V sobi je bilo, seveda, tema, ko je Charly vstopil, da ga tako v temi požegna-mo. Naš John Garbor je imel povelje, da ošlata prvi, ker zna najbolj zadeti. In je tudi res ošlatal, pa k sreči le steno, kajti ako bi bil zadel, bi bila žrtev Charlyjev tovariš. Kaj bi se bilo pa potem z Gabrom zgodilo, je težko reči. S kakim predmetom je Garbor mahal, tudi ne vem, kajti v sobi je nastala neke sorte nevihta in močan prepih. Ako ne bi o pravem času užgali kot morski kit in v eni sapi ugasne vseh 54 svečic. Garbor, videvši to Charlyjevo sapo, takoj predlaga, da se premirje s •Charlyjem še enkrat podpiše in zapečati ter poveže s špago. Flri takih človeških (prilikah se včasih kaj napravi, kar naj bi bilo zapisano v vse jagerske zgodovinske knjige. Predlog je bil stavljen, podpiran in spod-prt po našem jagru John Garbor ju sledeče vsebine: "Onega ane sem prišel jako zgodaj zjutraj domov, ves utrujen in jako "slab." Ko se enkrat dobro zavem, da sem doma v svoji sobi, začnem rešetati svoje žepe. Ko pridem do spoznanja, da nikake luknje v žepih ni in so vendar izpuščali, si začnem mencati oči, češ, li prav vidim ali ne. Videl pa nisem ničesar. Potem si začnem pulit lase, ker jih pa nimam ravno preveč, sem tudi to opustil. Potem se parkrat udarim po "kebiču," pa tudi to ni nič pomagalo pravemu spoznanju. Nato pa zaslišim ljubo in pretresljivo pesmico, kojo je pela moja ljuba Francka. Ako bi se vsi "poljubčki" uresničili, pa bi bila Noetova barka veliko premajhna za ta prevoz." V bodoče naj naše ljube ja-grovke v takih slučajih opuste to blaženo angelsko petje ter si prihranijo njihova blaga grla in lep glas (od najnižjega basa do najvišjega soprana) in naj raje prineso v takih kritičnih časih jagrčku skodelico kave ali po-žirek kofetule po Frank Zoriče-vem receptu. Vse navzoče jagrovke in ne-jagrovke so se izjavile, da bodo to "probale," ampak podpišejo pa ne tega k jagrovski ustavi, ker potem bi bilo tako težko preglasovati ta amendment, kot na S primer 18. amendment. No ja, j pa naj še kdo reče, da ne velja vzeti svojih "boljših" včasih na 1 kak napovedan party. Nekako proti jutru je Charly eno zapel.,,nak^so oživeli naš predsednik, blagajnik in Luke-žič ter so nam zapeli par oper kar v trio. Zatem se je naš predsednik Lekšan prav po lovsko zahvalil Charly ju za povabilo na njegov surprise party. Ker se pa menda Charly ni hotel zahvaliti za vse pomorjene njegove zajce, je naročil meni, da se zahvalim v njegovem imenu. Torej hvala vsem, ko j i ste bili navzoči, oziroma ste se odzvali Charlyjevemu vabilu. Velja! HiiiiHiiiiminiiinnimtiiiniimiHiwmiii MILO URBAN: ŽIVI BIC Roman imiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ČUDNA PRIGODA navzoč, jo takoj užge nazaj, po- žarnic, bi bil menda ta veter od- jedat v tajnikove knjige, če je kje zapisano glede seje ter prinese knjigo in menda Rajnika na določeno party. Med tem je Pa že v Charlytovi štali nekaj zclo frfljalo. Če je tajnik tam kaj vjel, kot prejšnji večer v Shermanu, ne vem. Kmalu pa 8em zaduhal zelo vpliven vonj iz ^runskijeve kuhinje. To je polagalo, da se je tudi naš blagajnik Jerry odločil, da tudi on pri-8°stvuje tej kombinaciji. Tako £a je ta vonj omamil, da je pohabil doma svojo soprogo, po ko-J° je moral iti, ko bi bil najraje Pri mizi. Zadaj v kuhinji so se gledali v'sak iz svojega zavetišča ter čakali na povelja v uslugo jagrovski m želodcem: divanda, ohaj-efin, mesenke, pečeni zajci (ja-^erski grb), potice, kakršne zna- nesel Charlyta in njegovega tovariša, ali pa Gabra, šele, ko so naše jagrovke skočile iz skrivne sobe, se je podpisal mir, nakar se posedemo okrog mize, od katere je najbrže Charlyta že zu- Čudno prigodo je zabeležil sin slavnega pijonirja zadružništva, Robert Owe. Robert Bruce, mornar na trgovski ladji, ki je vozila med Anglijo in New Braunschweigom, je videl leta 1828 med vožnjo v kapetanovi kabini moža, katerega sploh ni poznal, ker ga ni videl drugače še nikoli na ladji. Bruce je šel na krov ter obvestil tam kape-tana, nakar sta odšla oba v kabino, toda tam ni bilo o neznancu ne duha ne sluha. Toda na tablici v kabini je bilo zapisano: "Krenite proti severo-zapadu!" Ker je pomenjala vožnja v tej smeri ilarac nekaj ur zamude, je kapetan odredil, naj krene ladja proti severozapadu. čez nekaj ur so ugledali pomorščaki veliko ledeno goro,- poleg nje ostanke razbite jadrnice, na gori sami pa ljudi posadke, iki se je naj drezalo v nos in se je zato tja rešila. Brodolomce z ledene tako hrabro boril. Menda ja! Premirje smo najprej zapečatili z "eks" ohajčanom. Potem je pa naš nad jager repor-tal Charlytu, da smo prišli po njegovi (Charlyjevi) želji na njegov surprise party, kamor nas je vabil že pred dvemi leti. "Menda ja!" se je zahvalil char- iy. Miss Brunsky je prinesla na niizo zelo obširen keks, na katerem je bilo nekako 54 gorečih svečic. Charly potegne sapo vase, kot bi se pripravljal na streljanje v tarčo, potem pa pihne gore so vzeli seveda na krov, toda kdo naj popiše začudenje mornarja Bruce-a, ko je uzrl med njimi tudi moža, ki ga je videl nekaj prej v kabini svoje ladje! Njegova pisava je bila enaka pisavi v kapetanovi kabini. Kapetan ponesrečene ladje je povedal, da je dotični potnik opoldne trdno zaspal, in ko se je zbudil, je povedal, da se mu je sanjalo, tla je,bil na krovu ladje, ki jim hiti na pomoč. Ladjo je opisal tako podrobno, kakor bi bil v resnici na n jej. — To mora pač biti izreden slučaj telepatije. Na ta račun sta se napila. Bila bi tudi Francoza in Angleža spravila s sveta, če bi jima nc bila začelo vse skupaj plesati pred očmi. Sedaj si pa nista znala več pomagati. Jezik še jima je zapletal v ustih, roke pa so jima začele šariti. S Kurnja-vo se je vrtela krčma, Komar pa je z očmi, krvavo podplutimi radi kajenja lapuhovega listja,, videl na mizi polno frakeljnov. Vsa vojska jima je bila kakor stara šara. Rus-Nerus, Francoz-Nefrancoz, vsakemu sta pokazala, kaj znata. Komar se je spomnil tudi svojih štirih živečih sinov, toda naenkrat je, nevede kako, sam prišel na to, da jim je tam dobro.: bodo vsaj kos sveta videli. Tudi on bi šel, če bi ga hoteli. V spomin so mu prišli stari časi, ko je nekoč s pestjo pobil tri Turke. "O, svoj čas sem bil možak!" je govoril. Toda kar naenkrat je začutil trganje v nogah ali pa ga je zopet naduha napadla, da je mislil kar umreti. Ko sta se nazadnje sporazumela, da bi bil nadvojvoda Jožef bolje storil, če bi bil doma pri ženi ostal, Dankl-Aufenberg pa če bi bil šel krave past, sta odšla domov. Ob potoku sta se ločila. Komar je šel na spodnji konec vasi, Kurnjava pa po bregu gori domov. Bil je star samec. Včasih jo je od Arona mahnil še v Lazuhe vasovat k neki Mariši, ki mu je bila podobna po letih in lepoti. Toda do tja je komaj še kdaj prišel. Pozni popotniki so ga našli sedečega v jarku ob cesti, kako je z obrazom, poši-njeni m na levo in s pestjo nad glavo, podoben skovikajoči sovi, prepeval obrabljene vojaške koračnice. "Kaj delate, Jano?" so ga oni vpraševali in postajali pri njem. "Gledam, kakšno bo jutri vreme," se je izgovarjal. Zato so začeli imenovati Kur-tijavo preroka. • če se je kje pokazal, kjer je bilo zbranih več ljudi, so vpili nanj: "No, Jano, kakšno bo vreme?" "Naj vam vrag vse zmoči!" je kričal Kurnjava ves iz sebe in zmerjal ljudi in ves svet. Toda čim bolj se je jezil, tem bolj so ga ljudje dražili. Z otroki vred je vse vpilo nanj: "Prerok Jona, ki iz jarka prerokuje vreme." Kurnjava je bil maščevalen človek. Kakor pes si je zapomni! vsakega, ki mu je kaj hudega Btoril. Poplačal mu je, kakor je mogel: včasih na krut način. Kmalu se je xazvil iz njega osovražen ovaduh, ki je pošiljal ljudem žandarje na vrat. Vedno je znal kaj izdati, kar bi moralo ostati tajno. Zato se je vsakdo, ki je skrivaj kaj snoval, Kurnja-ve bal kakor ognja. Nekoč so ga zasačili nekje pod oknem pri prisluškovanju in ga sramotno pretepli. Domov je prinesel razbit nos in troje zob v pesti; te je dal v škatlico in .jih spravil na polici za spomin. Od takrat naprej je sikal, tožiti pa ni prenehal. Še bolj je pazil in ni skoraj nič spal radi žgočega sovraštva. Shujšal je in postal še manjši, kot je bil, podoben trski s čudnimi plamenčki v očeh, Pri hoji je suknja vihrala za njim. Pri izbitih zobeh so mu letele iz ust sline, tako da je imel brado vedno mokro. Edina njegova tolažba je bil boter Komar in večeri pri Aro-nu. Začel je piti in tako skupaj s Komarjem pozabljati na svoje bolečine. Znaki na vratih točilnice pa so se množili pod spretno Aronovo roko tako naglo, da je Aren začel zmajevati z glavo. Toda Kurnjava o tem ni nič v o del. Pil je in -bi bil pil bržkone do sodnega dne, če bi Aron nt bil nekega večera odločno iz-j javil: I "Ne dam nič več!" "Zakaj ?" je vprašal preplašeni Kurnjava. "Zakaj ?" In Aron je imenoval Kurnjavi tako vsoto, da so mu vsi lasje na glavi stopili pokonci. Šel je ven, sedel na prag in ^e popraskal za ušesi. "Sto hudičev!" je rekel. In pošteno je pljunil, kakor bi bil kaj pregrenkega požrl. XXII Nekega jutra je šel eden izmed vojakov na stranišče in našel tam 'punčko' zadrgnjeno viseti na jermenu, z glavo nagnjeno na stran in z ven visečim, čudno velikim jezikom, kakor bi ne bil njegov. Posineli obraz se je potegnil, poteze so v nekakem ogromnem začudenju okamene-le: bile so določno vrezane v otroški obraz in so bile videti, icakor bi jih bil kdo za šalo naslikal nanj, ne da bi se zavedal, da bo obraz do jutra odrevenel v tem zadnjem pojavu življenja, ki ga bo posvetil in zastrl s svojo tajno. V kasarni je nastal krik in bezanje. 'Punčko' so odvezali, jo položili na posteljo, poklicani sdravnik pa je mogel ugotoviti amo še smrt, ki je nastopila >red par urami. Povedal je tuli, da se je obesil, toda takrat ,o bila ta ugotovitev že strašno jdveč in grozno neumna. Najtehtnejše reči pa, zakaj, tega.ni lognala niti komisija. Vsa tajaj vsa ta tragedija je ležala ;krita v dolgem, trski podobnem truplu 'punčke,' pred kate-:m so vsemogočni in vsevedni o jaški gospodje stali kakor te-e pred fotografom. Zakaj se je 'punčka' obesil, o so vedeli samo vojaki, ki so ra poznali, služeč ž njim pri isti eti. Vsak je nosil v sebi zaro-iek te grozne smrti, ki se jim je ajedla v dušo in jo razkrajala blatu vadišč z zaušnicanii čet-lika Rone in jv dolgih nočeh, .olnih golazni. Tega pa v za-iisnik niso zapisali. Bilo bi iredolgo. Tam so zadostovali za pravičilo človekove smrti čisto leznani vzroki.' 'Punčko' so pokopali in življe-je v kasarni se je vrnilo zopet ' stare kolesnice. četnik Ro-a je klel dalje in dalje tepel; olge, ušive noči se pa sploh niso premenile. Samo oči so se vo-akom nekam bolj omračile: bi-o je v njih več sovraštva in več ,-dločnoati. Na Ilčika je smrt 'punčke' činkovala. Ker še ni videl ta-o umirati ljudi, je bil pri tej mrti presenečen, kakor bi ga il kdo, ki mu je zaupal, grdo goljufal. Potegnili so zaveso s oslednjih reči človekovih. 11-ik je videl, da človeško življe-!je, s katerim delajo sicer toli-.o ceremonij, ni nič več in nič .nanj vredno kakor ogorek cigare, ki ga vržeš proč. Ta sirovost je dvignila v ličilu ves njegov gnev. Razdražili ,o ga, vzbudili so v njem hude iame"ne in upornost, katero je ;azal ne samo do svojih predstojnikov, ampak celo do svojih iovarišev. Začel je delati vtis človeka, ki se pred vsakim zapira in z vsakim izziva spore. Nekoč si ni očistil škornjev; zato so ga poklicali k raportu. "Kaj pa je s teboj?" ga je vprašal službujoči častnik. "Nič," mu je odgovoril Ilčik in skomizgnil z rameni. "Zakaj nisi očistil škornjev?" "Ljubilo se mi ni," je dejal brezbrižno Ilčik. K sreči je bil častnik dobriči-na in je Ilčika to stalo samo tri dni kasarnskega zapora. Toda komaj je kazen odsedel, škornjev že zopet ni očistil. "Zakaj ne čistiš škornjev?" so ga začudeno vpraševali tovariši. "Tako," se je posmejal Ilčik. Hovanec, ki je do dobra poznal Ilčikovo upornost, ki se je sem in tja že kar z življenjem igrala, ga je svaril: "Štefan, ne delaj neumnosti! Z glavo ne prebiješ stene." "Kaj pa je to tebi mar?" je Zii,režal Ilčik nanj. Tako je hodil Ilčik skoraj dne zaporov in ječ pa je postala kar nepretrgana ; podoben je bil zga-ranemu konju, ki je ?,avil v jarek, se razkoračil in se ni hotel več premakniti. Predstojniki si niso znali pomagati ž njim: grozili so mu, kaznovali so ga, vojaki so ga zasmehovali, zbijali šale ž njim, Ilčik pa je samo z ramo skomizgal. Bilo mu je že vseeno. Svet pred njim se je Zahvala Dolžnost naju veže, da se vsem najinim prijateljem in prijateljicam prav iskreno zahvaliva za tako prijazno prirejeno "Baby Shower," ki so ga nama priredili 4. februarja, in sicer pri Mr. in Mrs. John Perko, 774 E. 156th St. Najmanj nisva slutila kaj enakega, in poleg obilnih darov, s katerimi ste omračil in ne da bi kaj čutil in naju preSenetili, naju najbolj videl, je šel svojo posebno, sme- iskreno veseli vaše odkrito pri-lo pot, brez ozira na sebe in dru jateljstvo. Ako nama bo mo-ge. V duši je nosil svojo resnico, goče kdaj povrnjti; bova dra-enostavno in čisto kakor potok. ge volje storila. Za danes pa Na nji ni bilo nobenih okrasnih ne moreva povedati drugega cunj in ni mu je učitelj vbil v kot iskrena in srčna hvala, glavo. Ilčik jo je videl zapisano , y prvi vrsti sva dolžna za. s solnčno svetlobo v zrak, ko je hvalo Mr. in Mrs. j. Perk0) po_ kosil v planinski senožeti, videl sebno zahvai0 dolgujeva še Mrs. jo je rasti iz zemlje, ko je pono- Frances perko, ki mi ni samo či v Hliniku pasel konje. Po njej teta in botra, pač pa tudi maje zrastlo v Piljskem na tisoče ti> ker sem 8Vojo prezgodai iz. dreves; po njenem zakonu so se gubila in mi sedaj nadoraa. valile skale v doline, ona je ne- stuje. Iskrena zahvala Mrs. govala ptice na drevesih ka- iAndrew Lokar, Mrs. Ed. Cham-dar je prišla nevihta in je stre- pa in Mrg- Mat Intihar) ki so se la udarila v jelko, jo je ona vo- zavzeie, da so vse tako lepo pri-cli'a- ' pravile. Nadalje iskrena zahva- Tu pa, glej, mu hočejo dati ne- ia vsem darovalcem in udele-kak nagobčnik, hočejo mu za- žencem in sicer sledečim: Mr. mašiti usta, poriniti vanje šop, jn Mrs. John Perko, Mr. in Mrs. spleten iz možganov paralitikov, Andrew Lokar, Mr. in Mrs. Ed. iz sirovosti in umazanosti, na- Champa, Mr. in Mrs. Mat Inti-brane po vseh smetiščih sveta, har, Mr. in Mrs. Frank Gliha Zadušiti, zastrupiti hočejo vse gr-j Mrs. Frances Vidmar, Mrs. boljše nagibe v njem, da bi po- Frances Perko, Mrs. Anton Glista! moreča pošast, bodalo v ro- ha Sr., Mrs. Vera Champa, Mrs. kah prosto okrog letajočih nor- Josephine Gliha, Mrs. Rose cev. Martel, Mrs. Frank J an čer, "Ne, ne!" se je upirala vsa Rose Godich, Mrs. John Kinkoff, njegova notranjost proti neza- Mrs. Rose Remundel, Mrs. J. slišani sirovosti z nezavednim Petrieh, Mrs. Rose Watson, protestom, z nehotenim odporom Miss Mary Remundel, Mrs. Ma-zastrupljenega organizma. |ry Boldin, Mrs. Tony Bol d in, "Če oni tako, bom tudi jaz ta- Miss Ana Boldin, Mrs. Mary ko," je govoril v zaupnejših raz- Pugel, Mrs. Caroline Opalek, govorih. "Ne morem drugače!" Mrs. Frances Brodnik, Mrs. "Toda ničesar ne izsiliš," so Stich in družina, Mrs. Žele, ga prepričevali tovariši. j Mrs.. Znlich, Miss Molly Ku- "Vem, da ne izsilim. Toda če ret, Miss A. Kalin, Misses Stef-me kdo udari, ali naj mu zato fie in Josephine Muster, Mrs. poljubim roko?" J Ed. Eppich, Mrs. Mary Benevol, "Nihče ti ne pravi poljubljati Miss Jo Lokar, Mrs, Anne Pa-roko. Če ti Rona katero prisoili, pesh, Mrs. Frances Zagore, Mrs. •te niti najmanj ne pozivlje, da Kpdele, Miss Agnes Ko dele, mu poljubiš roko," so obračali Mrs. Rose Koporc, Mrs. Mary vojaki ves razgovor na smešno Novak, Mrs. Hrastar, "družina plat. Hribar. Mrs. J. Pust, Mrs. Ši- "Ukaz je ukaz . . ." je naspro- mene, Mrs. K. Rejc, Mrs. Ur-toval nekdo izmed teh usmilje- šula Apich, Mr. Leo, Mrs. A. nja vrednih bitij brez hrbtenice. Mosnik, Mrs. F. Terček. Ko je zaslišal' to enostavno, prav lepa hvala fantoma Mat resnico, se je Ilčik razjezil: jlntihar Jr. in Ed. Eppich, ki "Če ti ukažejo, da zlezeš v gorečo peč, boš zlezel, kaj ?" "Zlezem." "Tako . . ." "Pri vojakih moraš!" "Žlezi, če hočeš. Jaz ne bom," je stresel Ilčik uporno glavo. "Jaz ne morem drugače." In Ilčik, kar se njega tiče, zares ni mogel drugače. Kakor bi ga bil kdo prijel za roko in ga vodil; kakor bi mu bil kdo v uše sta skrbela za godbo, s katero sta zabavala navzoče do belega dne. Še enkrat kličeva iskreno hvalo vsem skupaj, in ako bi midva ne mogla povrniti, naj vam vsem skupaj povrne Bog. Hvaležna Mr. in Mrs. John Gliha Jr. 15702 Holmes Ave. Pozor! Obleke na knjige! Nazna- sa šepetal ščuvajoče besede, no- »J»m vsem moiim Prijateljem vo jasno, samoumljivo resnico, in znancem, da so sedaj obleke ki se je kakor biseri lesketala na zel° Pocem-tem gnojišču podlosti. Po najnižji mogoči ceni je sedaj mogoče dobiti „„ ..... . , , „ i obleko, izdelano po meri. Nare- "Fantie, je rekel nekoč, neve- ,. ... , ,. , .. , , J;' ^__<,t() dim vam obleko tudi na knjige International posojilnice. Prinesite knjige s seboj. Moje delo je garantirano. Se priporočam. Louis Srpan, slovenski krojač de, kako je do te misli prišel vojsko moramo razbiti." "Razbij jo," so se smejali vojaki. "Ali mar misliš, da je vojska čaša za pivo?" "No," je modroval neki starejši vojak, podoben garjevemu mačku, "vojske ne boš razbil. Vojsko je ustanovil Bog." 'Osli!' je pomislil Ilčik. (Dalje prihodnjič) ,—_—-o-—-- 17822 Marcella Rd. (Te-18., 21, 23) Naprodaj je konfekcijska trgovina in groce-j rija na 30. cesti in Payne Ave. i Jako dobra prilika za malo dru- Odpustil »vojim dolžnikom stare dolgove Edmore, Michigan, 17. februarja. Oscar Nelson, lastnik ga-solinske postaje v tem mestu, je svojim dolžnikom odpustil' dolgove, ki znašajo nekaj čez j §2500. Vsem je razposlal mesečne račune, katere je zabilje-žil s "Plačano." S tem je mislil pridobiti svoje stare odjemalce, katere je zgubil, ker so se radi dolgov bali priti k njemu. MALIOGLASI Kad bi uvedel za farmarja, ki bi zamenjal farmo ali pa če se farma dobi v rent. Zglasiti se je na 10.14 E. j vno na raport; vrsta kasarnskih 166th Place. (Feb.16.18.21.) S žino, ki je brez dela. Se lahko dobro preživi. Prodajalna je v zelo dobri okolici. Cena je jako nizka. Rent samo $20.00 na mesec. Vprašajte na 3003 Payne Ave. (x) BLUE DIAMOND PREMOG $6.00 tona, dostavljeno na vaš dem L. R. Miller Fuel Co. 1007 E. Gist St. ENdicott 1030 (44) Obleke na hranilne knjižice International Savings & Loan Co. Oglasite Me pri JOSEPH PERMK 15607 Waterloo Rd. II II H II Mlinarjevi Za "AmeriSko Domovino" prestavil M. U. i iii4iiittiiiikiiiitfiiitiitiii iiiiii jtiiiiiiiiiiiiitliifitiliittiittKiiitinitiiii ii tin tit ii m i iiiiitiiiiHiuiiifitiiiitiiif Itn i uitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiififi it mi tut ii iitiuif iiiiiiiicmiiiliiiitiitii iiiitimt MlllllllltlllllllHKIIUUIIIMirilllllUMIIIIHIIIIIUIUlllHlMIIUIIMriUIUillHUIMUIHMUIIIIIIlin^ Nekega dne pri večerji so si hlapci pripovedovali, d^t videvajo nekaj časa sem zopet tisto luč v jelkinem vrhu. Aleš se je delal važnega: Kolikokrat je videl to luč, brez stenja, brez roke — nihče je ne nosi, dviga se kakor iskra iz plamena ter skače od vrha do vrha. Dečka sta se najprej suvala s komolci, nato pa izbruhnila v tak razbrzdan smeh, da.se je morala Apoloni-ja celo pred hlabci sramovati. Vsled njenih jeznih pogledov sta obmolknila. Pa ne da bi spregovorila besede, sta bila edina: Temu strahu se morata približati ako je res strah! Vstala sta potem ponoči ter se splazila ven vsakokrat, kadar sta se prej prepričala, da ni črnega mlinarske-ga pomočnika v postelji. Pa morala sta prebiti marsikatero nevihtavo uro, češče se plazit šklepetajoč z zobmi po mokrot-nem mrazu, da sta končno neke na lahno prevlečene noči videla samo eno zvezdo — tisto luč. Tedaj sta stekla, drug drugega prehitevajoč, gori v breg, splezala v jelko ter zmagoslavno zasegla železni kotel s smolo, ki ie vrela in gorela. Kdo je prižgal ta nedolžni ogenj? Nobena roka z drugega fveta! Le gotovo kak plazilec, lak, ki se ni ničesar bal, pač pa je vedel, da je ta kraj tako razvpit, da se mu vsak v velikem loku izogne. Nihče drug ni te luči prižgal, kakor edinole Martin s kodrom, Martin, ki je hotel princeso očarati! Približala sta se mu drug dan in Urli mu je šepetal, pa s tako ravnodušnim in brezbrižnim izrazom, medtem ko je navidezno marljivo sejal moko: "Martin, vse veva! Martin, ti, strah, kdor koli te je preklel, da se moraš ponoči plaziti naokoli, midva sva te rešila! Sedaj lahko mirno v postelji spiš!" In Konrad je našel sredi dela zopet prilike, da je mlinarja, na fikrivej zasmehoval: "Martin, čuvaj se! Ne drzni se v naša lovišča, ti, bledokožec, sicer te bova skalpirala! čuvaj svoj koder!" Napram drugim hlapcem pa sla se bahala: "Midva sva ugasnila luč brez stenja in brez roke. Vi drugi pa se nikar ne drznite tja ven, nihče vas se ne bi vrnil." Presrečna sta bila te dogod-be. Pa žal, sedaj ni bilo ob bajerju nobene tajne več, ki bi jo bilo treba razkriti, nobenega strahu, ki bi ga bilo treba premagati. Le žal, tam zunaj niso plavali zmaji, le včasih kaka nedolžna kača, ni bilo divjih zveri, le plašljivi ptiči in srnjad. Hlepela sta po nevarnostih in tako sta našla še edino uteho v potapljanju, doli v temne globoči-ne. Ko je pričelo listje padati in so pričeli jesenski viharji, sta odvzela bajerju vse tajne in vsa čudesa, laglje sta se odpravila v mesto, kajti to malo vode in divjine jima je že začelo presedati. V koledarju sta bila zaznamovana svetnika Simon in Juda. Nobenega drugega dne v letu se ni Apolonija tako veselila, kakor tega. Znova je pričela upati v . čudodelno moč latinske šole, na vzgojevalne zmožnosti občepo-znane gospe Turkove in očarljivo moč pedagogične palice. DESETO POGLAVJE Neke pomladanske nedelje, ko s:o pokosili, so odšli hlapci v vasi, Apolonija se je odpravljala h krščanskemu nauku, ker je morala predpoldne hišo čuvati, se?tri sta pomivali posodo, Mlinar je bil sedel k računom in Mar an, ki ni nikdar šel v gostilno, je igral orglice, čijih zvoki so Luciji in Tekli nekoliko omi-Ijevali šklopotanje cinastih krožnikov. Godbo ste kaj ljubili, a to pot je vendarle Tekla vzdih-nila: "Ko bi le hotel nehati! Najraje bi tulila kakor pes!" Lucija jo je pogledala. "Bolna si! Saj goriš kakor ogenj!" "Da, tako mi je slabo, da komaj stojim!" "Pojdi vendar v posteljo, ti bom skuhala komilic!" Spravila je Teklo v posteljo. Nato je skuhala čaja. Godba je prenehala. Mlinar je zakli-cal v kuhinjo: "Gori v vas moram radi nakupa lesa. Pa popazite!" Martin je drsal preko dvorišča, kjer so iskale kokoši potresenih zrn ter se je premetavala iata vrabcev. Na mahasti slamnati strehi skednja so čepeli zadovoljno golobi, kakor bi premišljevali, a na koncu slemena sta prepevala dva škorca, šel je dalje skozi sadovnjak, mimo hišice in potem, kakor bi ga bil kdo nenadoma razvezal s konop-ca, je skočil divje doli k bajerju. Tu se je pretegnil ter mrmral pred se nek napev. Odvezal je čoln, porinil ga v vodo ter nato zaveslal proti zalivčku tam za daj. Ko je priveslal blizu brega jO nenadoma dvignil vesla ter nekako nezadovoljno obsedel v na lhhno se gugajočem Čolnu. Leskovina je bila okinčana s krasoto pomladanskih m a qi c. Vrbe so pričele zeleneti. Blizu brega, kakor svečano pozdrav Ijajoči otročički, so cvetele tro-bentice in vijolice. Po vejah jelk sc ščebljali ščinkovčki, v grmičevju pa je zavijal črni kos Martin je temno gledal v to le poto. Stresel je kuštravo glavo in špotljiv smeh je spačil njegove lepe ustne. "Vsi se mi smejete! Tudi kosi in ščinkovci, i;ajti jaz le vedno vabim in kličem, obljubljam v poletju zimi, v zimi pomladi, da bo prišla moja princesa, a le vedno sem sam! Smejete se mi, češ, kralj sem, ki ne poseduje drugega, nego samega sebe. Tudi poba, študenta, se ne bosta tako kmalu vrnila. Vendar, kaj pa imam od te samote!" Sam vase izgubljeni čolnar je nenadoma dvignil pr-pte, napravil neko znamenje ter zašepetal: "Danes bo prišla, danes . . . mora!" In godel je, kakor že sto in stokrat, najzapeljivejše melodije ter je veslal nazaj. Ob vrbi, ki je visela preko vode, se je ustavil in tu so postali glasovi njegovih bornih orgelc skoro stokajoči, polni poželjenja in bolesti. Od časa do časa je prisluškoval ter pošiljal svoje želje in svoje misli. Zopet nedelja v razjedajoči boli! Dejali so mu: Hujšaš, nos ti izrašča iz obraza, oči se ti udirajo. Da, v tej brezupni ljubezni, ki mu daje le ta-Ko redko tolažbe, mora poginiti. Pač mu ona pomežikne, pošepe-če, da znamenje, a vendar se ne upa, ostati hoče mlinarska hči in se vendar veseli njegove ljubezni. Nekega dne mu poreče: "Ubogi tepec, ne morem ti pomagati!" Kateri hudič mu je naredil, da se ne more odtrgati od nje? Morebiti, ko bi šel s svojo nadarjenostjo v svet, bi se lahko nekega dne vrnil in zaprosil za nje roko! Vendar ona mu ne bo ostala zvesta. Sicer ni več tako poskočna in vsi pravijo, da bo še bolj resna in bolj zastavna kakor Apolonija. Ona pa je seveda ponosna te hvale, že sedaj prihajajo v mlin od bli zu in daleč ter si skušajo to slav 110 Lucijo pridobiti. Ko bi le Janez enkrat odpeljal Teklo! Le venomer je Tekla na potu! Spočetka je sicer bila njiju ljubezni naklonjena, sedaj pa, ko ima udi sama že izkušnje v tem, je pa pravcati ovčarski pes. II Tako se je bil poglobil v svojo žalost, da ni niti zapazil, kako poka suhljad, kako se doli grmičevje, kako se sveti srebrn nakit na svilenem blagu. Na-mah je stala pred njim Lucija in se mu smehljala. In nenadoma jo je pogledal in strmel nekaj časa vanjo, kakor da je samo podoba, ki jo je češče videval v sebi. Potem je skočil k njej in jo potegnil k sebi. Bil je docela iz uma. Ko pa je videl, da se boji njegove nasilnosti, se je obvladal nekoliko, postal nežnejši in skoro otroško vesel. ' "Samega koprnjenja sem skoro bolan. Zakaj nisi nikdar pri- šla k meni? čarovnik bi hotel ;iti, da bi imel večjo moč nad teboj!" Opravičevala se je: Nikdar ni sama in se ni mogla niti za četrt urice izmuzniti. Tekla si je od tedaj postavila za nalogo, da jo varuje. Danes je ^bolela, a najbrž bo le malo časa spala. "Takoj se moram zopet vrniti!" "Se moraš?" se je zasmejal. "Ne, ako čaka človek tako dolgo •n se grize, potem ni zadovoljen samo s trenutkom. Ako se zbudi ali ne — ti ostaneš. Ako je resnično bolna, tudi vstala ne bo. Če pa pride — pojdeš z njo, ako ponudil roko. Ona se je ozrla. Za njima stripi, temni gozd, pred njima grmičevje in pa kočica, ki sta jo bila postavila dvojčka, čutila se je varno iti, da ne bi zopet pokvarila lepo urico, a se potem nad svojo neumnostjo ke-sala, se mu je udala. Le dejala je še: "Tekla je bolna. Ako kdo pride, mu ne bo mogla odpreti!" "Tedaj naj čaka. Jaz sem dovolj dolgo čakal. O, ta tvoja Tekla! Vsake nedelje bi se lahko tu shajala, da se te ona tako ne tišči. Apolonija je vendar enkrat hodila v mestu v šolo. Zakaj ne pošljejo tudi vaju, menim Tekle? Saj bi tudi njej koristilo, ako se že hoče poročiti !" "Aj, Martin," je vzkliknila končno Lucija, "pač zato, ker sve vendar preneumni. Vesele sve bile, ko sve imele končno domačo ljudsko šolo za seboj!" "Ti, ti nisi neumna! Tekla morebiti —" "O, ona je zvita!" "Pridi, Lucija, in če samo enkrat, enkrat tako na skrivej, tedaj ne zamujajva časa, pač pa misliva edino na ljubezen in če bom divji, tedaj pomisli, da ne bi bil, ko bi imel čas, da lahko izpijem čašo polagoma. Le poglej kočico tam zadaj. Mah in bičevje. Jaz pa bi bil zadovo-ljefi, ko bi jo smel deliti s teboj e bo našla — a našla te ne bo! do smrti. Da, do smrti!" Potem se pa lahko izgovoriš. Ne bo te izdala Apoloniji in očetu. Sama je vesela, ako ti molčiš. Pa tudi če bi govorila! Vseeno nama mora biti, če se le lahko imava samo en edinkrat po tako dolgem stradanju. Jaz za svoj del vsaj pristajam, naj me na-j pode z biči in psi. Celo kar tu bi se utopil kakor mlado mače. In če zares ljubiš, tedaj že lahko tudi prestaneš tako, malo nevihto. Sedaj pojdeš z menoj na op i breg!" "Ne, Martin, vsaj tu ostaniva. Ampak pazi, da ne'. . ." Martin je zasikal: "Od tega ne morem živeti! To sliši,m dan na dan! Le vedno si kakor divja zver ob gozdnem robu, glavo vedno obrnjeno proti morebitnemu lovcu. Ne, jaz te hočem enkrat tako imeti, da bova samo najina, v najini lastni kočici, tako kakor bo nekdaj tam na enem bregu." Vzel jo je, dvignil jo kljub njenemu uporu ter jo odnesel po vodi v čoln. Jokala je, a ni se upala upirati, iz strahu, da ne bi oba utonila. S krepkimi rokami je poprijel vesla, se nagibal k njej ter ji šepetal: "Kako le moreš jokati, ako te peljem v srečo! Glej, tam zadaj je vse najino, na onem bregu je najino "Martin, nikar ne govori zopet o smrti!" "Sedaj govorim o življenju, ljuba, o ognju, o žerjavici, ne . . . tudi o tem ne. Vse to moraš čutiti in potem morebiti boš razumela, da mora biti v ljubezni tudi smrt." Skozi dvorišče'je tekla Tekla in vpila: "Lucija, Lucija!" Zaman je bila klicala v postelji, zaman Išla v kuhinjo in prestrašena stopila po lestvi v skedenj. Zaman je preiskala hišo. Tedaj ši je v svojem strahu Ogrnila ruto in odšukala s copatami k strugi in mostičku, ki je vodil k znamenju!' "Lucija, Lucija!" Peneča se voda na jezu je še glasneje 'šumelaj da; je preglasila'nje vpitje. "Potem —-je morebiti tam zadaj, ta neum-ila gos z zmešano glavo!" je pso-vala in tekla, da je' Izgubila najprej eno a potem še drugo copato'. Psa šta Se ji dobrikala. Najprej je hotfela odpeti »enega, da ji pomaga iskati. Ampak ne — takega šundra- ne sme zagnati! Ko so jo ugledale gosi in race, kako je tekala in klicala, so pač mislile, da vabi nje. Pričele so teči in zletati proti njej, koko ši so prišle iz vrta in, ko je zavila po stezi proti bajerju, ji je sledila glasno kričeča vlečka kraljestvo. Mar še vedno ne veš, Tekla pa ge nj ozjraia na požreš da ga ni na svetu mesteca, ki bi bilo za naju tako ustvarjeno?" Sklonil se je k grmičevju, mimo katerega sta vozila. "Prinašam princeso!" se mu je smehljal . . . "kajti imelo je usmiljenje z menoj ali pa me je zasmehovalo, ko sem tako zaman čakal in mu šepetal: danes, danes! Tam boš deležna velikega sprejema : rumene, bele in modre stoje ob bregu. In tako dobri pevci — smej se, Lucija! Iztrgaj se vendar za enkrat svetu tam preko. Kaj naju ta briga! Nikar ne trepetaj toliko, radi tega "da ne" . . . pusti naj pride, kar hoče, če se bova le midva imela!" Krepko je udaril ob breg in ji no perjad. Srce ji je glasno bilo, a mislila je, da ji bo čelo počilo. Opotekala se je po spolzki stezi. "Lucija, Lucija!" Vpila je preko bajerja, kajti opazila je, da ni čoln na svojem mestu. Pred očmi se ji je temnilo. Gosi so se zapodile mimo nje v vodo. Gagale so, pile vodo ter se zopet vračale k njej. (Dalje prihodnjič.) -t—-o- * Med republikama Kolombit in Peru je zbruhnilo vojno stanje. -—o- * V Zedinjenih državah se nahaja vsega skupaj 247,689 šolskih poslopij. —V Zdenski vasi v dobre-poljski dolini je umrl Franc Trpin. Bil je v resnici velik trpin, ki je vdano in voljno prenašal svoje hudo trpljenje štiri leta. —Borba z divjimi lovci. Gozdna uprava veleposestev Thur-na ima obsežne gozdove in lovišča v gorovju Urške gore, kjer je polno divjačine, na katero vedno preže divji lovci. V decembru in januarju je bilo večkrat slišati v gorovju streljanje div- jih lovcev. Vsa zasledovanja in poizvedovanja pa so ostala brezuspešna. Predzadnjo nedeljo je padlo na vrhu Urške gore zopet nekaj strelov. Takoj se je napotil v gorovje lovski paznik Gregor Sovine. Po poti, ki je držala navkreber, so morali priti divji lovci, ker je edina, ki vodi v dolino. Dva divja ovca sta bila ustrelila gamza, ki se je skotalil preko skal. Brezbrižna, zadovoljna z lovsko srečo, sta divja lovca korakala po stezi, namenjena ob vznožju skal po plen. Nenadno srečanje s paznikom, ki ju je zasačil pri prepovedanem dejanju, ju ni spravilo iz ravnotežja. Skočila sta vsak za svoje drevo in z naperjenima puškama sprejela boj. Paznik je bil prisiljen rabiti orožje. Zadeti lovski tat se je zgrudil ranjen v glavo, a <-e mu je posrečilo uteči pod varstvom tovariša, ki je zabranje-val zasledovanje in se je v mraku spretno umikal med gostim drevjem. Na kraju borbe je ostala puška ranjenca, okrvavljen klobuk in šop las. Orožniki so izsledili po klobjuku ranjenega divjega lovca in takoj nato tudi njegovega tovariša. Oba sta rudarja iz črne. —Na Brdu pri Lukovici je umrla gospa Lojzika Kersnik, r. Tavčar, vdova po pokojnem notarju in slovenskem pisatelju Janku Kersniku. —žrtev eksekucije. V bližini Velikovca na avstrijskem Koroškem se je te dni odigrala nenavadna žaloigra. 34 letnemu ju-goslovenskemu državljanu Fr. Urbasu je hotela davčna oblast-vo zarubiti kravo in pet svinj, ker ni Urbas plačal predpisanih davkov. Ob času napovedane eksekucije je bil Urbas zbral pri hiši 10 do 15 kmetov, da bi za-branil izvršbo. Eksekutor pa je imel prideljenega orožnika z nasajenim bodalom. Urbas je bil po poročilih zelo ogorčen zaradi eksekucije in orožnik ga je mora! večkrat posvariti. Tedaj pa se je Urbas tako nesrečno obrnil in padel, da se mu je bajonet zaril naravnost v srce, zaradi česar je izkrvavel in izdihnil. Avstrijska oblastva so nekaj ur po dogodku poslala na kraj dogodka komisijo, ki je seveda dala prav, orožniku in napravila za dogodek odgovorno nesrečno žrtev izvršbe. -Na Velikem Lipoglavem, župnija Lipoglav, je umrl g. Janez Zupančič, posestnik in cerkveni ključar. —V Vevčah pri Ljubljani je umrl po mučni; večletni bolezni tov. delavec g, Verfiovec Jernej. Pred vojno je: bil v Nemčiji v raznih tvornicah. Po vojni p& je prišel ,domqv, kjer je dobil službo v vevški tovarni. Bil je dober delavec in priljubljen med tovariši ter je vedno bil zvest član naših Organizacij. —V Ljubljani je umrl g. Pavel Jereb, višji kontrolor drž. železnice v pokoju. — V splošni bolnišnici je umrla gospa Ivana Bernardi, vdova po železniškem uslužbencu. —V Kranju je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala gospa Matilda Majdič, roj. Kotnik. —Smrt v vodnjaku. V Do-mašincu pri Prelogu je 24 letni posestnikov sin Anton Tkalec vlekel iz vodnjaka vodo za napa janje živine. Pri tem mu je spodrsnilo in ker je bila ograja c krog vodnjaka visoka samo 80 cm, je padel v vodnjak. Ko so ga domači potegnili iz vodnjaka, jo bil že mrtev. „ -V Ljubljani je umrla gospa Frančiška Lekan. -Ubil hlapca, ko je ta zahteval plačo. V Trnovščaku v Med-rnurju je služil pri 50 letnem posestniku Alojzu Mikoleku 18 letni hlapec Tomo Nemec. Pogodi la sta se za skromno plačo, toda še te mu Mikolek ni v redu plačeval. Dolžan mu je bil za več mesecev nazaj. Nemec ga je skoraj vSak dan prosil, naj mu plača zaostanek. Te dni pa je Mikoleka to tako razjezilo, da je pograbil motiko in udaril Neme-ea s tako silo po glavi, da je pa del in obležal mrtev. Nato je Mikolek naložil njegovo truplo na hrbet in ga zanesel v gozd, ki leži kakih 800 korakov proč od njegove hiše. Toda za zločin so oblasti izvedele in Mikoleka so zaprli. —V kemični tovarni barv "Jerka" pri Domžalah je izbruhnil požar, ki je tovarno občutno oškodoval. Pogorelo je glavno, deloma betonsko, deloma leseno poslopje, vsa zaloga kemikalij, mnogo že izdelanega blaga, precej pa tudi pripravlje- nih sirovim Rešiti se je dalo le nekaj malega. Nepoškodovan je ostal le zidani del tovarne. Prav tako so uničeni vsi stroji, ki so bili postavljeni v pogorelem tovarniškem objektu. Ogenj je bil tako nagel in je izbruhnil s tako silo, da ni bilo mogoče noblmo reševanje. Na kraj požara so prispele požarne brambe iz Ihana, Dola in Pešate, vendar pa je bil njihov prihod in trud brezuspešen, škoda, ki jo je požar napravil, je ogromna. Ker je izven vsakega dvoma, la požar ni bil posledica nesrečnega naključja, temveč delo zlobnega človeka, ki je hotel še poslabšati današnje težko stanje, je pač želja vsakogar, da bi se varnostnim organom posrečilo najti krivca, ki naj ga zadene eksemplarična kazen. —Na Vrhpolju pri Kamniku je umrl v starosti 85 let Janez Letnar, trdna gorenjska korenina, ki je bil 61 let zaposlen v državni smodnišnici. Rojen je bil leta 1848 na Vrhpolju. Ko je odslužil vojake, je bil sprejet za delavca na smodnišnico, kjer je vztrajal pri delu nad 6 desetletij. V kamniški smodnišnici, ki je pričela obratovati pred 75 le-i, so v začetku delali vojaki. Ker pa so se ti vedno menjavali in prihajali novi, je bila za vodstvo ;ovarne velika težava s tem, da so morali novince po več tednov uvajati v delo. Zato se je vojni erar končno odločil, da iz praktičnih razlogov zaposli v smodnišnici domače delavce iz Kamnika in okolice. Janez Letnar je bil med prvimi domačimi, ki so nastopili delo v smodnišnici. z svojega doma na Vrhpolju. d je 5 km oddaljen od tovarne, je hodil vsak dan na delo. Leto za letom, desetletje za desetletjem, vsak dan je premeril dolgo pot do tovarne in nazaj, če bi seštel vse te kilometre, ki jih je jrehodil v teku 60 let do kraja, cjer si je služil svoj vsakdanji kruh, bi dobil 180 tisoč km, to se pravi, da bi bil lahko" več kot štirikrat prišel okrog zemlje po ekvatorju. 1 —Kadar konja nočeta voziti jale. Oni ponedeljek sta se po- ročila v župni cerkvi v Treb' njem na Dolenjskem Florjan Starič in Pepca Opara. Med p"' ročno sv. mašo so dekleta svoji prijateljici nevesti v znak pri' jateljstva prav lepo pele. Ko so pa v soboto po stari šegi vozili nevestino balo, se je pripetila neprijetna dogodivščina. Voz je bil naložen in pripravljen za odhod. Ko je voznik zapregel konje, je tem mrham nekaj padlo v bučo in ubrala sta jo naravnost v hlev — s polnim vozom. Voz pa ni bil istih misli, saj .ie vedel, da gre na važno pot. & se pa konji in voz sprejo, pa vsi vemo, kaj mora biti. Voz se je stegnil po tleh in vse štiri pomolil od sebe. Ob tem prizoru, ki so ga mnogi s strahom opazovali, je vsa bala zgrmela z upornega voza. škoda je precejšnja. Prevoz bale je moral seveda počakati, dokler se vse ne popravi! 3ff.: frte^t^g?: s DR. J. V. ŽUPNIK | zanesljiv zobozdravnik Mnogo let na istem mesto. St. Clair vog. 62. ceste. Vhod samo iz 62. ceste. Knausovo poslopje. GOVORI SLOVENSKO Uradne ure od 9. zj. do 8. Leopold Kustalan SLOVENSKI ODVETNIK 641 1 St. Clair Ave. Soba št. 7 Tel. HEnderson 5195 DOBER PREMOG! Točna postrežba The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RD. HEnderson 5798 Zastopnika: IGNAC ZIVODER 1168 Norwood Rd. JOHN CENTA 1175 Addison Rd. | §