234
Tu pehar — tu panj! kdo bo gospod?*)
Tako   rnenda   bo   za   naprej   glasilka   nasprotnih strank čebelarjev!    „Ajhsteterca"  (Eichatadter   Bienen-
*) Iz „Slov. čeb."
235
zeitung) že več mesecev pehar (iz slame pleten peharju podoben panj) do zvezd povzdigovaje, je vendar tudi nasprotnemu spisu svoje krilo odprla. Tudi „Brnska čebela" (Honigbiene von Briinn) bo s trompeto čebelarje sklicovala, da razsodijo, kdo bo zanaprej gospod, slamnopehar ali lesenopanj. Se ve, da je gospod Gra-venhorst sam čebelarski mojster, ki ve, zakaj je pehar njegov ljubeek — Če so sicer njegove številke vse resnične — al kaj bi bil še lahko dosegel, ko bi bil umno čebelaril z boljšim panjem, Če je že toliko s slabim?
Namen mojih vrstic ni razsojevati, kateri panj je boljši, ampak le opomniti, da taki prepiri: pretirana hvala in graja so možakov nevredni. Naj bi že toraj enkrat odločivno besedo izgovorili. Tedaj naj bodo pozvani tudi čebelarji južnih krajev (kateri sicer pehar poznajo), da izrečejo svojo misel: ali je pehar res vreden ali ne, da bi gospodoval v našem razsvetljenem veku?
Gg. Berlepš, Dathe, Gunther, Hopf, Vogel — čebelarji največe veljave, so, če tudi ne očitno — vsi zoper njega. Naj bi tudi Avstrijski čebelarji svojo misel izrekli.
Da se s tem pozivom v ,,Slov. čeb." oglasim, se zato zgodi, ker me je „Kranjsko čebelarsko društvo" z izvolitvijo dopisovalnega uda počastilo in ker me je Ajhsteterca zavrgla. Pri 18. zboru čebelarjev v Sol-nemgradu sem videla marsikaj, kar bi ne imelo biti in ker se je vse to očitno godilo, sem hotela tudi očitno grajati, kar pa Ajhsteterca ni hotela sprejeti.
Me je res bolelo se ločiti od nemških čebelarjev, me pa tudi veseli v Avstrijskem čebelarskem listu se oglasiti. Saj me že tako marsikatera včz z Avstrijo veže. Rodovina mojega moža je iz Moravskega in moja iz Češkega razun drugih vezi prijateljstva; tedaj plašno sicer, pa vendar zaupljivo potrkam, ter prosim za prijazen sprejem v število Avstrijskih čebelarjev.
Lina bar. Berlepšova.