y List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 0. številk» Joliet, Illinois, 17, januarja 190© Imetnik XVII 167 OSEB ZGORELO Z GLEDIŠČEM VRED. Med dobrodelno predstavo nastal požar vsled eksplozije v plinovi shrambi. PRIZORIŠČE: B0YERT0WN, PA, . Tesnem pritisku proti izhodom mno }i. go žensk razmandranih. J Boyertown, Pa., 14. jan. — Med 50 in 75 oseb je bilo usmrčenih sinoči tukaj ob požaru Rhoadovega opernega gledališča. Poslopje je popolnoma razdejano. V gledališču je bila predstava v korist nedeljski šoli luteranske občine sv. Janeza in poslopje je bilo napolnjeno s člani občine in njihovimi prijatelji do zadnjega prostora. Požar je povzročila eksplozija pli-nove shrambe. Igralci so poskušali navzoče pomiriti, a brez uspeha. Po nesreči so se ob paniki prevrnili petrolejski svetilniki in goreče olje se je razlilo po gledališču, da je nastala strašna zmešnjava. Stoteri ljudje, ki so se nahajali v poslopju, so pritiskali kakor zbesneli proti izhodom in povzročili tako gnečo, da je bilo več žensk in otrok vrženih na tla in po-mandranih. Število mrtvih mnogo večje. Boyertown, Pa., 15. jan. — Do sinoči je bilo najdenih mrtvih v razvalinah zgorelega gledališča 167 žrtev. Ali je še več ponesrečencev pod razvalinami, ni mogoče povedati zagotovo, a uradno se zatrjuje, da skupno število žrtev ne bo presegalo 170. Žen in deklet je bilo usmrčenih devetkrat več nego moških. Prebivalstvo tega mesta je danes zavito v žalje. Nesreča je strašna, če se pomisli, da šteje prebivalstvo samo 2,500 duš. Celo mestece žaluje. Prebivalstvo je kar' potrto. Skoro vsakdo je izgubil enega ali več sorodnikov ali vsaj znancev. V nekaterih slučajih so zgorele cele družine, Gorelo je gledališče celo noč. Šele ob 7. uri zjutraj so našli prvo truplo. Niti polovice vseh žrtev ne bo mogoče spoznati, tako so okrnjene po ognju. Gasilci in drugi reševalci so delali na vse kriplje, da čimpreje najdejo ponesrečence. Gledališče je bilo v prvem nadstropju dvonadstropne hiše. V gledališču je bilo 425 oseb. Ubogi Roosevelt! Berolin, 14. jan. — V nemškem državnem zboru je danes konservativec grof Kanitz v svojem govoru o cesarski banki med drugim rekčl, da so predsednika Roosevelta “grožnje proti trustom” povzročile kritični finančni položaj, ki je danes na celem svetu. Nasprotniki trustov morajo priznati, je rekel, da vmešavanje v finančno delavnost Združenih držav, katera temelji na operacijah trustov, pomenja v-mešavanje v vesoljni 'gospodarski položaj v Ameriki. “Amerika je napravila napako, da je dovolila trustom iti tako daleč brez vmešavanja,” je rekel grof. Velikanska gostilna. New York, 13. jan. — Na bloku, o-mejenem po 43. in 44. cesti in Broadway se zgradi ogromen restavrant, ki bo v njem kacih 8,000 oseb lahko jedlo ob istem času. Sedaj se nahaja na tem prostoru četveronadstropna najemna hiša. Ta se podre in zgradi se novo krasno poslopje. Na strehi nove stavbe se ima med drugim napraviti poleten vrt po vzorcu “Triancona” v Versailles, v katerem bo imelo pro-'N> Ikaliiä tur*. f.to*. M» i fj 1 urçftw f»neumonf«< Croup, mo* 8*»^ _ PRICE &0 C£l 0$ (Inkorporirana v državi New York.) 109 Greenwich Street, 6104 St. Clair Ave. N. E. New York, Cleveland, O. Pošilja najhitreje in najceneje DENARJE V STARO DOMOVINO Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil, avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti. Prodaja originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah Vsak potnik dobi originalni vozni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik. Kdor Hoče Hiti solidno in brzjo postrežen naj se izvestno obrne le na 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y, 6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. — Iz Amerike na ljubljanski Južni kolodvor se je pripeljalo dne 19. decembra 650 oseb, večinoma Hrvatov. — Profesor Anton Foerster odlikovan. Sv. Oče papež Pij X. je podelil kapelniku pri ljubljanski stolnici, profesorju Antonu Foersterju, viteški križ reda sv. Silvestra v priznanje zaslug na cerkveno-glasbenem polju. — Zveza slovenskih pevskih društev je podarila skladatelju g. A. Foersterju ob njegovi 701etnici krasen venec s srebrnimi lovorjevimi in lipovimi peresi; venec je visok 60 cm in 48 širok. “Zveza” je slavljencu napravila podoknico. — Noč izpuščenega kaznjenca. V četrtek 12. dec. opoldne je bil izpuščen iz zapora deželnega sodišča po enajst-mesečni kazni hotelski sluga Fran Mramor iz kočevskega okraja. Ker se je v zaporu lepo obnašal, je dobil 4 K denarja za vožnjo do Beljaka. Ker je Mramor imel tudi nekaj čez 18 kron prihranka, se ni odpeljal, ampak popival po raznih gostilnah. Tako je prišel tudi v neko gostilno v Kolodvorskih ulicah, kjer je naletel na 571etne-ga delavca Josipa Petriča, rodom iz Lokvice, ki se je vračal iz Amerike. Ko se je Petrič odstranil in šel spat, je položil svojo vestjo, v kateri je imel 526 K denarja in nekaj listin pod zglavje in zaspal. Kmalu se je pa priplazil Mramor v spalno sobo in ukradel Petriču ves denar. Nato je šel Mramor v drugo gostilno, kjer je pridno popival in plačeval za druge. Seznanil se je v tej gostilni z nekim sovrstnikom, ki je bil tudi isti dan izpuščen iz zapora, z nekim vojakom in nekim krojačem. Tem je Franc Mramor plačeval po polnoči v neki kavarni kar so poželeli. Ker Mramor naj-brže ni imel čiste vesti, je vročil kavarniški kuharici štiri bankovce po 100 K s prošnjo, naj mU nakupi perila, nakar je družba odšla v zloglasno hišo,-Tu pa je Mramorja zadela usoda. Tam službujoči policijski stražnik je Mramorja, kakor tudi njegova kompanjo-na, (vojak je bil že preje odšel), zaradi sumljivega imetja denarja areto-val. Policija je oškodovanca iskala, ki se je kmalu zglasil in tatvino naznanil. Po dolgotrajnem zasliševanju je policija druga dva izpustila, Mramorja pa pridržala v zaporu, ker se je pri njem našlo 170 K denarja. Ker so dobili tudi pri omenjeni kuharici denar, ima delavec Petrič samo 56 K škode. Mramorja so poslali, kamor spada. — Pobegnil je iz Ljubljane trgovec Ernest SaTk. — Iz škofijske kronike. V stalni pokoj sta stopila č. g. Janez. Košmelj, župnik v Begunjah na Gorenjskem, in č. g. Janez Plevaneč, župnik v Soteski. — Podeljeni sta župniji Col č. g. Ivanu Janc, Podkraj č. g. Jerneju Perja-telj. — Bivši kaplan — protestant. Bivši kaplan na Gorjah pri Bledu, Cepuder, je prestopil k protestantovski veri in se je poročil v Gradcu z neko Švedi-njo, katero je spoznal na Bledu — Novim postajenačelnikom v Ljubljani je imenovan sedanji načelnik postaje v Št. Petru, g. Šušteršič. Južna železnica si vendar ni upala v Ljubljani nastaviti Nemca. — Umrl je dne 21. dec. ravnatelj deželnega kmetijskokemičnega preiz-kuševališča za Kranjsko, gosp. dr. Ernest Kramer, kateremu se ima ta zavod zahvaliti za vso svojo povzdigo. Umrli je tudi znan kot plodovit strokovni pisatelj. G. dr. Kramer je bil rodom iz Škofje Loke. Dovršil je višjo kmetijsko šolo, potem je bil tajnik kmetijske družbe kranjske, potem potovalni učitelj v Trstu in Gorici. Nato je bil dve leti docent na graškem vseučilišču, potem ravnatelj kemičnega preizkuševahšča v Celovcu, od leta 1899 pa v Ljubljani. — V Šiški pri Ljubljani so našli na kamniški žel. progi mrtvo truplo. So- ' di se, da je bil drugod ubit in na progo položen. Po davčni poli, ki so jo našli pri njem, se sodi, da je to krojač in posestnik Prašnikar iz Trebinja pri Kamniku. Denar mu je neznani zločinec odvzel. — Umrl je v ponedeljek 16. decembra ob 5. uri popoldne v Mirni posestnik in trgovec gosp. Franc Mozetič, star 42 let. — Umor. V soboto 21. dec. dopo-ludne so našli v Vrtlenji pri Igu ženo posestnika Antona Modica v hiši ležečo na tleh s prerezanim vratom. Živela je potem še šest ur in je izpovedala, da jo je umoril njen lastni mož, Našli so v shrambi tudi krvavo britev. Orožniki so aretirali Modica, kateri je eno uro poprej odšel v gozd, ki pa trdi, da je ženo, predno je odšel, zaradi zmerjanja sicer sunil v prsi, a da ji drugega ni storil. Trdi tudi, da je bila žena večkrat zmešana in da je bila zato že dvakrat v deželni bolnišnici.—O tem se še poroča iz Ljubljane z dne 27. dec. sledeče: Ni bil umor, am pak samoumor. Poroča se, da se je sedaj po sodnijskih izvedencih dokazalo, da je žena posestnika Modica v Vrbljenju pri Igu si sama prerezala vrat. jBodmjski izvedenci so dognali po obliki rane, da je njen mož popolnoma nedolžen. — Nesreča. Jože Čeč, posestnik iz Brinja na Notranjskem, je bil na sejmu v Postojni in se ga je preveč navlekel. Domu grede je izginil. Najbrž je zabredel v potok Nanoščico in utonil, — Umorjen mlinar? Na Reki že včč dni pogrešajo 40 let starega mlinarja na Reki Ivana Hervetina, doma iz Ilir. Bistrice. Sumijo, da so ga umorili delavci, ki so bili vsled neke njegove ovadbe odpuščeni iz službe. — Umrl je v Kranju cand. med. Ernest Zupanc, star 25 let, sin c. kr. deželnovladnega svetnika g. dr. Fr. ^upanca. — Na Vodovodni cesti št. 20 v Ljubljani je umrla bivša delavka v predilnici Uršula Švelc. — Umrla sta v Ljubljani: Mihael Toman, delavec, 43 let. — Neža Cuk-ljati, usmiljenka, 44 let. — Samomor. V Ljubljani si je na pokopališču pri Sv. Krištofu končal življenje 66 letni stotnik v pokoju grof Oton Butler. Huda bolezen v grlu ga je gnala v smrt. — Poročena sta g. dr. Friderik Gro-yer, korvetni zdravnik v rezervi z gdč. doktor Eleonoro Jenko, zdravnico, hčerka znane ugledne rodbine dr. Lu-dovika in Terezije Jenko iz Ljubljane. — Posojilnica se je ustanovila v Trebnjem na Dolenjskem. Predsednik ji je posestnik g. Kravcar. — Izvirno slovensko opero Risto Savina “Poslednja straža” so prvikrat peli v slovenskem gledišču v Ljubljani v četrtek 19. dec. — Kranjski kmetijski družbi je dalo poljedelsko ministerstvo 6000 K za izplačevanje nagrad za zboljšanje hlevov. — Volitve v kranjski deželni zbor se vrše najbrž meseca februarja ali začetkom meseca marca po starem volilnem redu. — Obsojen je bil v Ljubljani nemški četrtošolec Stoeckl k 24 ur zapora, oz. 30 K globe, 40 K pa za bolečine, ker je iz narodnega sovraštva udaril s pestjo po obrazu drugošolca Slovenca Ogrizka. V šoli je dobil 16 ur zapora. Sad nemške “kulture”. — Razširjenje javne ljudske šole v Salezijanskem zavodu na Rakovniku. Poslopje se bode prihodnjo pomlad primerno razširilo. Stavba bo do začetka prihodnjega šolskega leta dodelana. — Cigani in moda. Dne 21. dec. je o-rožništvo aretovalo v Krombergu cigana Andreja Hudoroviča. Pri njem so našli več finih ženskih oblek, dve svileni bluzi, obrisače, rjuhe, servete, posteljno opravo, zaveso za okna, gnoj ne vile, dleto, pile itd. —- Ko so Hudoroviča vprašali, kje je vse te stvari dobil, je odgovoril, da je kupil in povedal, da se tudi ciganske “dame” po “modi” oblačijo. — Seveda mu ni o-rožništvo tega verjelo, ampak ga je spravilo tje — kjer bo imel več časa študirati “modo”. — Velik vlom. V sredo 18. dec. ponoči so vlomili neznani uzmoviči v Jebačinovo trgovino v Ljubljani in ukradli iz železne blagajne do 10,000 kron gotovine. - V Ljubljano je prestavljen del 5. dragonskega polka iz Dunajskega Novega mesta. Ker ni za vojake prostora v vojašnicah, bodo nameščeni v privatnih hišah. Istotako tudi ne vedo v Gorici, kam bi djali dragonce, kateri pridejo tja spomladi. — Streljanje na ljubljanskem gradu je moralo prenehati, ker je vlažnost preveč vplivala na smodnik, vsled česar se isti ni vnel in top ni sprožil. Opoldansko znamenje vsled tega preneha. - Vojvodski par Meklenburški biva zdaj na Wagenšperku: Ob nedeljah in praznikih ter večkrat tudi med tednom se udeležita sv. maše v Šmartnem pri Litiji. — Novo tovarniško poslopje za usnjarske izdelke je dal zgraditi ondi gosp. Fr. Knaflič. — Divji petelini so že prišli v kostanjeve boršte po janških hribih, kjer se hranijo s kostanjem. Prav mnogo jih je opaziti. Tako je upanje, da bode spomladi zopet marsikateri padel. — Tujski promet. Društvo za pospeševanje tujskega prometa na Bledu je imelo 8. dec. občni zbor. Zborovanja se je udeležila po zastopnikih tudi “Deželna zveza”, in načelniki gorenjskih prometnih društev. Tajnik Repe je poročal o uspehih, ki jih je društvo doslej že doseglo. Vsled predloga dr. Krisperja, zastopnika “Deželne zveze”, se je sprejel soglasno sledeči sklep: Ustanovitev gostilničarske m natakarske šole v Ljubljani je nujna narodnogospodarska potreba; leta 1909 naj se priredi razstava za tujski promet na Bledu. “Deželna zveza” se pooblašča, da to dvojno zadevo uredi. Posamezni zborovalci so nasvetovali še marsikaj koristnega, n. pr., da se priredi prilič-no poučno potovanje gostilničarjev v Švico. — Nov park v Ljubljani. Čujemo, da južna železnica uredi pred nanovo preurejenim južnim kolodvorom na prostoru, kjer se nasproti novemu sedanjemu glavn. kolodvorskemu poslopju nahajajo sedaj njeni vrtovi, velik park, kar bo znatna udobnost za potujoče občinstvo pa tudi za prebivalstvo kolodvorskega okraja. — Nezgoda na Rakovniku. Dne 30. nov. popoludne se je pripetila na Rakovniku velika nezgoda. Podrl se je več metrov širok betonski zid in pod-sul delavce Josipa Pleškota, rojenega 1860 1. na Brezovici okraj Ljubljana, Jakoba Rodeta rojenega 1870 1. v Ihanu okraj Kamnik; Josipa Burgerja rojenega 1884. 1. v Beljaku in Franceta Medvedšeka iz Velikega Stradona. Med podsutimi sta bila Pleško in Rode težko telesno poškodovana in so jih odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Druga dva sta zadobila več lahkih telesnih poškodb. Stavbo vodi tvrdka Ad. Ast v Gradcu. Takoj, ko se je izvedelo o nezgodi, je šla na lice mesta policijska komisija. — Psov imajo na Kranjskem 15,271 Pasji davek je vpeljan v 65 občinah in prinaša na leto 11,299 K. — Sneg je pobelil dolenjske hribe v sredo 20. nov. in komaj je prvi sneg izginil, je prihodnjo noč zopet padel, tako, da je bilo vse belo. Ljudje še niso bili na zimo pripravljeni. — Tujcev na Bledu je bilo lani za 1500 več kot druga leta. — Sadne razstave v Ljubljani ne bo, ker je bilo premalo oglasil. —Državno podporo za upravne stroške v znesku 3000 K je dobila kranjska kmetijska družba, za izdajo “Kmetovalca” pa državno podporo 2000 K. — Nov šport. V Ljubljani se je ravnokar osnoval “Slovenski špbrtni klub”, ki si je med drugim stavil nalogo, da zgradi na mestnem posestvu Tivoli moderno sankališče ter da tudi v Ljubljani udomači ta zimski šport. Z gradnjo sankališča se je že pričelo. ŠTAJARSKO — Slovenska zmaga. Občino Vuzenico na Dravi so pri občinskih volitvah Slovenci nemškutarjem popolnoma iztrgali iz rok. — Slovenci in Nemci na Štajerskem. Nemec dr. Pfaundler razpravlja v “Stat. Monatschrift”, da imajo štajerski Slovenci veliko večji preostanek pri rojstvih (t. j. več se jih rodi ko umrje) ko štajerski Nemci in pride do zaključka, da morajo štaj. Slovenci doseči v 130 letih večje število ko Nemci. Umrljivost je v nemškem delu Štajerske večja ko v slovenskem; nemški pisatelj pravi, da vsled tega, ker je v nemških krajih več nezakonskih otrok, ki radi neredne hrane in slabe postrežbe kmalu pomrjejo. — Tajna volilna pravica v občinah se upelje na Štajerskem. Glasovalo se bo z listki ne pa kakor doslej osebno. To bo povzročilo marsikatero izpre-membo zlasti po nemškutarskih občinah. — Graščino Blagovno pri Št. Jurju ob Juž. žel. last umrlega drž. poslanca vit. Berksa so kupili trapisti za 174,000 K. — Umrla je na Bizeljskem v soboto, 21. dec. gospa Terezija Vršeč, soproga g. Vinka Veršeca, veleposestnika in lastnika drevesnice in trsnice. Občina Teharje je izvolila za volitve v ce^ki okrajni zastop kot volilna moža posestnika gg. Kača in Koželja. S tem so razun jednega vsi volilni možje iz skupine kmečkih občin Slovenci. — Od Sv. Lovrenca nad Mariborom. Radelški gozd blizu Sv. Lovrenca je kupil vitez Zandonatti za 600 tisoč kron in ga bo posekal. — Narodnjaki na Vranskem so na Miklavževem večeru navdušujoč se za “Družbo sv. Cirila in Metoda” sklenili nabirati narodni davek mesečno po 1 K. Temu sklepu se je takoj odzvalo lepo število rodoljubkinj in rodoljubov. iskal je stvar in našel popolno zalogo raznih jedil, ruma, vina in dr. Na-' znanilo se je policiji, ki je vse vkup konfiskovala in iskala zdaj miške, ki so vso to zalogo nanosile v svoje gnezdo. Prišli so na sled celi družbi fantov in hlapcev, ki so kradli na vseh straneh in nakradeno znašali vkup pri prijatelju, kjer so potem obhajali vesele večere. Za pustom pride zdaj post pri ričetu. HRVATSKO. PRIMORSKO. — 17,000 slovenskih otrok je v Istri brez — šole. Vlada gre seveda Italijanom na roko pri ustanavljanju italijanskih šol — slovenske so ji pa deveta briga. — Otvoritev prostorov obrtno-kon-sumnega društva pri Sv. Ivanu pri Trstu. Neminljiv ostane 15. december 1907. vsem Svetoivancem. Otvori-li so namreč nove, krasne prostore obrtno-konsumnega društva. — Trdno spanje. V Trstu je zaspal na neki klopi ob cesti 33 letni mizar Francot. V spanju pa ga je nek tat popolnoma slekel in odnesel obleko. — Iz Beneškega. Umrl je občečis-lani in priljubljeni č. g. Anton Trušnik, kaplan v Briščah ob Nediži. — Visoka starost. Na Reki je umrla vdova Roza d’Andre v visoki starosti 102 let. Umrla starka je bila vdova po nekem Francozu, ki je prišel v Reko z Napoleonovimi četami. Zapustila je okrog sto vnukov, pravnukov in pra-pravnukov. — Stavka fakinov v Trstu je končala z uspehom stavkujočih. Pogajanja med delodajalci in delavci je začel namestnik princ Hohenlohe. Delavcem se poviša mezda za 20 vin. in skrajša delavnik za pol ure. KOROŠKO. — Iz Gorič na Žili. (Vrnil se iz Amerike.) V listopadu se je poročil Valentin Pip p. d. Jurnovcov sin s Katarino Wallner iz Nampolj. Letos se je na željo starišev vrnil iz Amerike, kjer si je bil nekaj denarja prihranil. Upamo, da bo hodil po stopinjah svojega očeta po krščansko-narodni poti. — Beljak. (Vesela družba.) Pri hlapcu parne pralnice v Beljaku shajala se je pogostoma vesela družba. Ljudje so se čudili, in tudi oskrbnik izprva ni vedel, zakaj ga hlapec in drugi fantje tako pridno “žajfajo”. Pre- — Hrvatska. Dne 12. decembra je manifestiralo pred otvoritvijo sabora v Zagrebu 15,000 oseb. Najprej so korakali mimo sabora krščanski soci-alci, potem pa socialni demokratje. Dvojna deputacija je predsedniku sabora izročila zahteve po splošni in enaki volivni pravici. Nato se je otvo rilo saborsko zasedanje. Ko se je prikazal ban Rakodczay, ni bilo vpitja ne konca ne kraja. Venomer se je culo: “Abzug ban!”, “Proč z Mažari!”. Ko se je nekoliko hrušč pomiril, je vstal ban in podal listino v roke predsedniku, ki je naznanil, da je sabor razpuščen. — Hrvaška bivša vladna stranka je izjavila, da obsoja zakon o železniški pragmatiki in da Rakod-czaya ne bo podpirala. — Cigareta je eksplodirala v Zadru farmacevtu Simiču v kavarni. Ko je cigareto “mernfis” preiskal,, je našel, da so bili v njej papirnati “kapselni”. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612. John Golob 608 N. Broadway Joliet, Illinois 040* Izdelujem Kranjske harmonike najboljše vrste in sicer. 2, 3, 4 do 5 glasne. Cena od $35 do $100 Na željo tudi popravljam in uglašujem harmonike in orgije. Henrik H. & Menno H. S TASSEN Sobe 301 in 303 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi po-' škodbi. Zavaruje tudi življenje proti n tam in boleznim. tje vsakovrstna v notarska ko spadajoča pisanja. Go v nemško in angleško. ton N. Broadway...JOLIET, ILL German Loan and Sarings Bank. MARTIN WESTPHAL, 212 N. Bluff Street. JOLIET, ILL. Kitni pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA fi.oo do $s.oo. FLEXER & REICHMANN LEKARNARJA Cor. Blttff and Exchnnge Street« JOLIET. ILL. Pozor rojaki! Maznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno GOSTILNO kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nast DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois. ANA VOGRIN, 603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam O. W. Brown, preda Robt. Plloher, pod proda W. G. Wilcox, kaalr. Citizens’ National Mi Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET, ILL. je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsalss vsote, ki je bila uložena šest mesecev. Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju. Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop. A-MERIKanski Slovenec Ustanovljen 1. i8gi. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki ih glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-Al, TISKOVNA DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. S°9 Uredništva telefona Chi. 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov. Rokopisi se fte vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Friday." by the ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 19. jan. Nedelja Ime Jezusovo. 20. • “• Pondeljek Fabijan in Sebast. 21. it Torek Neža; Majnrad. 23. ti Sreda Vincencij, muč. 22. it Četrtek Zaroka Marije D 24. ti Petek Timotej; Babila. 25. “ Sobota Spreobrnitev Pavl PRESVETO IME. Prihodnji nedeljo obhaja cerkev praznik presvetega imena Jezusovega. “Sina boš rodila” tako je govoril angel Mariji, “in daj mu ime Jezus, ker on bo rešil svoje ljudstvo greha.” Pač imenitno ime, saj po besedah sv. Petra ni nobeno drugo ime dano ljudem-, v katerem bi mogli zveličani biti, kakor ime Jezus. V imenu Jezusovem, piše sv. Pavl, naj se upogibljejo kolena vseh v nebesih, na zemlji in pod' zemljo. Sedemkrat zapečatena knjiga je knjiga življenja, so nebesa, ki so nam bila po grehu zaprta. Nihče v nebesih, ne na zemlji, noben angel, noben človek nam jih ni mogel odpreti. Neskončno velik je bil dolg greha. Le neskončni, včlovečeni Bog ga je mogel izplačati. In Jezus, pravi Bog in človek skupaj, ga je za nas poplačal. Jezus je isti močni lev iz rodu Judovega, ki je zmagal; Jezus je vzel v roke zaprto knjigo in jo odprl; on je vzel^tase grehe vsega sveta in jih zbrisal na lesu sv. križa s svojo smrtjo. Jezus, Zveličar nam je odprl v zveličanje pot, on nam jo je pokazal s Svojimi nauki in zgledi. “Jaz sem — pravi sam — pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k očetu drugače, kakor po meni.” On je tista luč, ki vodi nas slepce,-da ne zgrešimo pot zveličanja; on je, k,i podpira nas hromce, da ne obnemagamo na tem potu. “Jaz sem luč sveta, in kdor za menoj hodi, ne hodi'po terni.” Kje je kak slepec, kje kak nevrednež, da ga ne bi ta luč razsvetlila, kje kak slabotnež, da ga ne bi Jezus okrepčal. Saj sam pravi: “Pridite k meni vsi, ki ste obteženi, jaz vas poživim.” Vse to dela on sam, kateremu edinemu je bilo dano ime Jezus; Jezus Z v e li-č a :r. A kaj je moral storiti, da je postal naš Zveličar? Pojdimo v duhu v sodno dvorano v Jeruzalemu. Tam stoji naš Zveličar kot hudodelnik. Njegove roke so trdno zvezane, na bledem njegovem obličju vidimo krvave rane; s satanskim zasmehom ga suvajo divji rabeljni, besna množica hrumi: “Križaj ga!” Poglejmo na goro Kalvarijo! Visoko se dviga v zrak križ in na njem visi pribit naš Zveličar. Tu umira kot hudodelnik, toda hudodelstvo, ki je nosi, je naše, je hudodelstvo vsega sveta. Da, veseliti se mora Adamov rod mogočnega imena Jezus. Pač vredno, da se pred njim pripogibljejo vseh kolena. On je naš Zveličar, a da je postal naš Zveličar, moral je izbrisati naš neskončni dolg. Bil je on, o katerem je rekel angel Gabrijel: “Ime Jezus mu daj, ker on bo rešil ljudstvo njegovih grehov!” Vreden je tedaj, da se v njegovem imenu vseh kolena upogibajo,1 vseh nebeščanov in vseh zemljanov. Slavimo torej njegovo presveto ime, vanje zaupajmo, nje kličimo na pomoč, ker “V sak, kdor n a z i v.l j e njegovo ime bo rešen”. JUBILEJ SV. OČETA. K zlatemu duhovskemu jubileju sv. Očeta letošnje leto je nameravanih jako mnogo romarskih vlakov v večno mesto. — Pa iz Rima z dne 14. decembra poročajo: Papeški majordom sporoča osrednjemu jubilejnemu odboru nedavno na predsednika belgijskega romarskega odbora naslovljeno pisanje, v katerem so poučila za prirejanje romanj. V pisanju je rečeno; Iver sedanje družabno stanje ne vzpodbuja k veselju in je malo primerno za verske manifestacije (razodeva-nje) celo v Rimu, zato bi papež rajši videl, ko bi katoličani ta srečni dogodek slovesno obhajali v svoji domovini ter delovali na nravstveni in gmotni povzdigi svojih bratov. Če pa hočejo vkljub žalostnim časom priti v Rim, bi jih papež sprejel z vso svojo milostjo. V tem slučaju bi morali prireditelji romanj vse ukreniti, da zagotovijo povzdigujoč in miren izid istih. Tako omenjeno pisanje. Kakor znano, so letos v rimskem mestnem zboru zavladali združeni radikalci, socialni demokratje in prostozidarji. Pristno prostozidarska demonstracija je bila od njih, da so v glavnem mestu katoliškega krščanstva izvolili županom judainvelikegamojstrapro-stozidarjev Erneste Nathana. Pod tako mestno vlado seveda romarske prireditve niso varne. Romarji bi bili izpostavljeni strastem glasovite mladoitalijanske drhali. Seveda se ne more tudi Vatikan dogovarjati z judovskim županom in prostozidarskim mestnim zborom glede zaščite romarskih vlakov. Papež torej pod takimi okolnostmi ne more prevzeti nobene odgovornosti za varstvo romarjev. — Kako žalosten je vendar položaj sv. Očeta ravno v njegovem zlatem jubilejnem letu! Naj ta vest katoličane po vsem svetu še tako bridko zadene, vendar morajo uvideti, da sv. Oče ne more drugače ukreniti. Mesto Rim bo bržkone vsled tega ob velike dohodke, ampak tega so Rimci le sami krivi. Izvolili so nam reč prostozidarje in socialne demokrate, ker so obtoževali klerikalce, da so zakrivili podraženje živil in stisko glede stanovanj; in vendar znajo sami tako izvrstno olajšavati v Rim prihajajoče “klerikalce” na denarni mošnji. Za katoličane velja zdaj geslo: “Nihče več v Rim, dokler so tam tako škandalozne razmere!” NEKAJ O SNEGU. Čudovito lepa prikazen v kraljestvu prirode je pač sneg! Liki bela odeja zagrinja zemljo. V mehkih gubah se vlega ob hrib in dol, na suho in mokro; drevesa stoje, kakor bi nosila bele korale ali cvetoče črešnjeve brstike, in krasno se razlikujejo veje in vejice od sivega zimskega neba. Neskončno mnogi drobni razrastelki, ki so poleti izginjali pod tisočerimi zelenimi listi, bijejo sedaj razločno v oči, bliščeče beli, kakor bi se izlival svetel lesket iz vsake vejice; in kjer solnce obseva zemljo in drevesa, tam vse miglja, kakor bi bilo posuto s . srebrnim prahom; vmes vzplamtevajo rdeči, rmeni in-Zeleni žarki, kakor bi tam ležali demanti skriti v negu. Tako tiho je na polju in livadi, kakor v kaki cerkvi, ali kakor v hiši, ki je v nji kdo umrl — namreč zvesta majka ljudi, zemlja. Spavaj sladko v milem miru pod svo jim belim mrtvaškim prtom, ti ljuba dobra zemljica! Tako lepa si bila spomladi, ko so ti čelo venčali brezštevilni cveti in cvetice. Tako bogata si bila poleti in jeseni, ko so tisočeri sadovi kotalili iz tvojega roga obilnosti. Sedaj pa ležiš tako svetolepa v zimi, zavita v bliščečebele prte, ter nas opominjaš na umiranje in vstajenje! Bela je bila opravica, ki so nas kot dojenčke nesli v nji k svetemu krstu; bela bo tudi naša zadnja oprava — mrliška srajca. Bela je oprava, ki v nji nedolžnost hodi po zemski dolini, in bela je oprava angelska. V beli zmagalni opravi stoje poveličane duše ob božjem prestolu, in vse zemeljske barve se razprše v nič pred bliščem onega, “ki večno biva v svetlobi”. Brezmadežna belina snežna, ta nebeška belina, ki je nizdoli priplavala iz oblakov, nas spominja nadalje na čistost nedolžne duše. In res se poslužuje sveto pismo prispodobe o snegu, kadar govori o brezgrešni duši: “Ko bi bili vaši grehi,” pravi Gospod po svojem proroku, “rdeči kot kri, pa jih vendar pobelim kakor sneg.” — In v istem smislu se David obrača na Boga s prošnjo: “Ti me opereš, in bolj bel postanem nego sneg.” V snegu je dal Bog zemlji krasno lepotičje, ampak tudi obenem zaščitno odejo, ki pod njo, kakor pod gubami ogrevajo-čega plašča, počivajo klijoče setve naših žitnih poljan, po besedah psalmi-stovih: “Bog je razgrnil sneg kakor volnene kosmiče.” Ampak kmalu se pod milo toploto solnčnih žarkov sneg raztopi in odteče v obilnih potočkih, ki napoje zemljo in jo napolnijo z rodovitnostjo, da bo vse zelenelo in se smejalo. Evangelist Matevž poroča o Izveli-čarju, ko je bil na gori Tabor poveličan, da je bila njegova oprava videti bela kakor sneg. Sv. Avguštin nas uči, da ta snežnobelo bliščeča se oprava Gospodova pomenja cerkev, o kateri govore svete pesmi, da je “prav lepa in brez madeža”. In sv. Ambrozij, razlagajoč dogodek na gori Tabor, primerja snežnobelo obleko z božjo besedo, ki zagrinja kakor z opravo naše spoznanje, in katere sladka poučila se mehko pogrezajo v naša srca, kakor snežinke na zemljo, da jo čuvajo in zaplode. Lep je sneg v svoji celoti, ko se razprostira kot širna, da, neskončna odeja, bliščečebel čez hrib in dol, čez polje in jezero; ampak lep je tudi v svojem najmanjšem delu, v vsaki kos-muljici, ki se ziblje nizdolu iz nebeških višav čudovito tiho liki začarana spomladanska cvetka. Kako ljubka je videti snežna zvezdica, ki jo ujamemo mrzlega prosinčevega dne med šetnjo na rokavu svoje zimske suknje! Kakor bi bil kak računar-umetnik s šestilom in ravnilom narisal prav pravilen lik, na čegar črte so se spustile ledene iglice, tako ostro in na^tnko so sestavljene lične snežne podobice! Zvezdice imajo po šest trakov ali žar-kor, a nekatere po tri. Najpogostnejše so šesterostreme-nate zvezdice. Ampak nikarte misliti, da so vse zgrajene po istem obrazcu, nasprotno: neverjetno mnogo različnosti nahajate v sestavi. Stotere take like so že opazovali in prerisovali, da jih so potem spretne roke prav dobro uporabljale kot obrazce za zastore pri oknih. Navadno so zvezdice plošna-te; a časih nahajaš snežnice kakor male šesterovoglate stebriče, okoli katerih so spet šesterovoglati krožci kakor majčkena vozna kolesca. Ali ni to čudovito? Tako potrjuje celo drobna snežinka besedo iz knjige modrosti (11, 21): “Bog je vse uredil po številu, meri in teži.” K. S. K. JEDNOTA—NAPREJ! V Amerikanskem Slovencu sem že večkrat — posebno zadnji dve leti — čital lepe članke v prilog naši slavni jednoti. Vsebina člankov nam dokazuje, da jih je spisal mož, ki ima gorko srce za blagor naše jednote. In ravno ti članki so me napotili, da sem napisal sledeče vrste vsem svojim sobratom v preudarek in bodrilo. Da pa ne bom prodajal tuje blago za svoje, kar tukaj izjavim, da to kar bom povedal, sem čul ob neki slovesni priliki iz ust enega naših dičnih ustanoviteljev K. S. K. Jednote. Njegove navdušene besede so se mi živo vtisnile v spomin in po pregovoru “bolje pozno kakor nikoli” jih objavljam v glasilu, ker zaslužijo biti objavljene. Govoril jih je namreč na pozdravnem večeru zadnje konvencije delegat — sedaj podpredsednik — brat Anton Nemanič. — “Kaj naj storimo, da bo naša jednota bolj napredovala? Nad 10,000 članov šteje, a upam si reči, da bo štela lahko še več, še enkrat več. In to bi prav gotovo dosegli, če bi člani Jednote posnemali zgled ustanoviteljev Jednote in za Jednotin napredek delovali z istim navdušenjem, s katerim so začeli ustanovitelji naše slavne Jednote.” — Dragi čitatelj! Ali se ti ne zdijo resnične te besede? Koliko dela, koliko posvetovanja, koliko skrbi in koliko požrtvo valnosti so pač imeli ustanovitelji naše Jednote, predno je drevesce K. S. K. Jednote pognalo iz tal! Danes nam je pač lahko! Peč je zakurjena, mi pa k peči sedemo, in toplo nam je. Ali drugače je bilo v začetku! Naši začetniki so morali sprva pohlevno hoditi k drugim narodom v šolo in se od njih učiti, in ko so se od njih naučili, so pa to svoje znanje in svojo skušnjo dobro in plodonosno uporabili, in z naporom in s trudom ustanovili prvo slovensko jednoto. Kolika navdušenost naših mož prvakov! Koliko tega navdušenja je pa na primer danes med člani? Ne smemo tajiti, da jih je tudi nekaj med nami, ki vzgled ustanoviteljev jednote lepo posnemajo: to so ustanovitelji posameznih društev. Čast vsem tem možem in društva naj jim bodo hvaležna! Ali vendar koliko sto in sto članov je v jednoti, ki za napredek jednote morda niso ganili niti mazinca, ki niso jednoti pridobili nobenega novega člana, ki še nikdar niti poskusili niso koga za jednoto pridobiti! Vsem tem pa veljajo besede: Posnemajte vzgled ustanoviteljev jednote, učite se navdušenosti od usta-novnikov posameznih društev — in po tem boste videli sad svojega dela—še enkrat večjo K. S. K. Jednoto. “Kaj naj storimo, da bo naša jednota bolj napredovala? Vsak oče naj skrbi, da bo tudi njegov sin tam, kjer je oče. Če si oče Slovenec, pa navadi tudi sina, če je prav rojen v tej deželi, slovenskega jezika, da bo tudi sin ljubil slovenski narod, ne neumno po-amerikanjen nate gledal kot na green-horna. Če si oče član K. S. K. Jednote, pa glej, da bo tudi tvoj odrastli sin zraven, ki naj se s ponosom zaveda, da je to tista jednota, ki so jo v tej deželi začeli slovenski očetje, ki so prišli iz stare domovine.” Ali niso lepe tudi te besede? Da bi si jih pač k srcu vzel vsak oče, ki je član jednote, in delal s svojimi močmi na to, da se bo tudi na njegove otroke preselil duh narodne in katoliške zavesti in z njim vred navdušenost za našo jednote. “Kaj naj storimo, da bo naša jednota bolj napredovala? Nobena sloven ska gospodinja bi ne smela imeti pod svojo streho rojaka, ki ni član jednote. Kaj bom s teboj počela, ko boš bolan? Kdo bo plačeval zate? — tako naj vpraša vsaka gospodinja rojaka, predno ga vzame na stanovanje. In tako bi se polagoma vsakemu fantu odprle oči; spoznal bi, da jednota in društvo sta zanj neobhodno potrebna.” Slovenske gospodinje, slišite? Predno vzamete rojaka na stanovanje, vprašajte ga, ali ima license: to je nam reč certifikat K. S. K. Jednote. Če bi naše gospodinje gledale na to, bi se naša jednota lepše in hitrejše razvijala in marsikateri rojak bi bil ob bolezni in smrti lepše preskrbljen kakor se to dandanes godi v mnogih krajih širom Amerike. In še dve stvari dostavljam, o katerih se mi zdi, da bi bile za napredek naše jednote velikega pomena. Prvič: meni se zdi, da mi vse premalo baha- !j@j| mo. Naša jednota je bogata, najbogatejša slovenska jednota je. Več ima premoženja kot vse druge slovenske jednote skupaj. Kadar agitiramo za jednoto, le zmerom radi pobahajmo: naša jednota ima groš! Druga stvar pa je: Naša agitacija bi se morala raztegniti i črez staro domovino. Vsi slovenski katoliški listi v stari domovini bi radi objavili članke, v katerih bi izseljencem naročali, da naj pristopajo v Ameriki h K. S. K. J., s tem bi ne vabili rojakov v Ameriko, ampak samo naročali bi jim, da/tisti, ki se izselijo, naj v prvi vrsti skrbe za to, da se za slučaj bolezni in smrti zavarujejo pri društvih K. S K. J. Štiri črki: K. S. K. J. bi moral vsak rojak v svojem umu prinesti sem kaj čez lužo; a danes jih nihče ne. Premalo agitiramo, in premalo so poučeni naši izseljenci. Ko pridejo v Ameriko, jih vsakdo lahko vjame v svoje mreže in marsikdo se še le črez dolgo časa zave, da so ga vjeli in da ni pri tisti jednoti, pri kateri bi bil, ako bi bil spočetka dobro poučen. To sta še dve strani poleg onih, ki jih je omenil na pozdravnem večeru zadnje konvencije sedanji podpredsednik K. S. K. J. Zadosti naukov je— sedaj pa delajmo vsak v svojem kraju po svojih najboljših močeh. Ko se razmere zboljšajo, bo naš narod zopet trumoma drl v Ameriko. Pristopal bo pa k tisti jednoti, koje člani bodo najbolj — delavni. Član K. S. K. J. št. 7458. Podjeten Američan je začel izdelovati cementne grobove. Zelena (celery) vsebuje žveplo in pomaga odganjati revmatizem. Neka zavarovalna družba v Parizu odklanja zavarovanje ljudi, ki si barvajo svoje lase. " Vnanja trgovina japonska je leta 1868. znašala $130,000,000 in leta 1906 pa $4,215,300,000. Preračunjeno je, da je hranivo v treh pečenih bananah jednako hranivu šestindvajsetih funtov kruha. Šestnajstfuntno dete je bilo rojeno zakonski dvojici Mr. in Mrs. John Reichenbach v Brooklinu, Pa. To je tretje največje dete kdaj rojeno v Pennsylvaniji. 1ÍHM MMMMMMMIMMMMMMM! ZEMANOVO “GRENKO VINO” je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA “TATRA”, želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. 777 Alport St. CHICAGO, ILL. B. ZEMAN, MIMMIMMMIMMIMJM Pozor Slovenci! Rojaki, ki žele kupiti farmo ali zemljišča v Minnesoti; North Dakoti, Montani, Canadi in Texas-u isto lahko store z mojem posredovanjem, ker sem zastopnik raznih družb, ki se ba-vijo s trgovino zemljišč. Cena obdelanih zemljišč je od $10 do $50 aker. Da je vse v redu se lahko prepričamo na sodiščih okraja v katerem je zemljišče. Ni se bati, da bo kdo opeharjen. Za resničnost in točnost mojega poslovanja garantirajo družbe, katerim sem podal varščino za veliko vsoto denarja. Izposlujem posojilo na zemljišča. Jaz sem bil sam na farmah nad 14 let in sem izprevidel, da bib ilo veliko bolje, ako bi se rojaki naselili na farmah nego v bližini fabrik, ker farmar je sam svoj gospod, in na farmi se ni bati, da ne bo kaj jesti ali piti, ako zastane delo v fabrikah. Pomislite, da žito raste in premoženje kmetov se množi, ko farmer najslajše spi. Kdor želi pozvedeti več podrobnosti o kupovanju farm naj piše na; Mike Pesdirtz, 34 W. 22 Plače, Chicago, 111. Mrs. Mary Ellen Barraby v Brook-tonu, Mass., je pravkar obhajala svoj 105. rojstni dan. Začela je pušiti pipo, ko je bila stara 80 let, in obžaluje, da je ni začela, ko je bila 40. Napoleon Bonaparte nikakor ni bil izbirčen v svojih jedeh. Navadno je sedel za mizo, načel jedila, ki so mu bila najbližja in v desetih ali petnajstih minutah je dokončal svoj obed. Proračunjeno je, da Chicažani potrošijo $300,000 na leto za likanje svojih obuval. Od tega zneska je baje čistega dobička do $100,000. Čehi hočejo z orožjem v roki zasesti ogrsko Slovaško. S kakšnimi neumnimi lažmi mažarski listi polne svoje predale, o tem priča list “Esti Uj-sak”, ki popolnoma resnobno poroča, da češki Sokoli nameravajo priti na Ogrsko ter zasesti z orožjem zgornje Ogrsko (Slovaško), kar vse je bojda delo župnika A. Hlinke, ki sedaj na Češkem predava o slovaških razmerah. Mažari bržkone zaradi tega tako nesmisel poročajo, da bi mogli Hlinki zopet obesiti na vrat novo pravdo ter zbog ,tega zločina ga spraviti na daljših deset let v ječo. Strašno maščevanje varanega moža. Grozovit zločin se je zgodil v Saraze-res na Ogrskem. Neki Biro, ki je šel meseca februarja v Ameriko, se je nenadoma povrnil, ker je slišal, da ima njegova žena razmerje z nekim drugim. Vrgel je svojo ženo, ki je b'la v drugem stanu, na tla in ji odgriznil nos. Nato je privezal na njene lase vrv in jo obesil na nek tram. Slednjič je strgal z nje vso obleko, ji odrezal z britvijo prša in jo pribil z žeblji na steno. Po tem grozovitem činu se je šel sam javit žandarmeriji. Izgredi kmetov. V Petrelli na Laškem je 500 kmetov naskočilo magistrat in ga hotelo zažgati. Orožniki so morali pobegniti pred razljučeno množico v neko hišo, v kateri so se zabarikadirali. Množica je magistrat bombardirala s kamenjem. Vojaštvo je šele rešilo orožnike iz opasnega položaja. Kmete je razburila uvedba nekega novega davka. Mednarodni Marijanski kongres bo zboroval od 24. do 30. septembra leta 1908 v Saragossi na Španskem pod protektoratom nadškofa saragoškega in škofa madridskega. Španski odbor se je sestavil in obstoji iz 35 gospodov in iz odbora pod predsedstvom infan-tinje Izabelle Bourbonske in vojvodinje Tarifa. V odboru gospa je med drugimi šest vojvodinj in dvajset grofinj. POZOR! POZOR! Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo slovenski pop ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Slovenk Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344. Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM! Kje je najbolj varno naložen denar? Mestna hranilnica ljubljanska Hranilnih ulog je: az milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800,000 kron. je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste \ po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana * vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priposnava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki 1 Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. K. S. K. JEDNOTA Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:...........jbhn R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich. Prvi podpredsednik.........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. II. podpredsednik:.........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. II. Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St, Cleveland, Ohio. Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:........Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. Pooblaičenec:..............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni sdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. U Ütblj L... j NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111. George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111 PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St, Allegheny, Pa. Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. ..... r NOVO DRUŠTVO SPREJETO. Novoustanovljeno žensko društvo Marije Pom. 119 v Rockdale, 111. sprejeto v K. S. K. Jednoto. — Imena članic so: 3512 Roza Ščinkovec, roj 1887, 3513 Pavlina Zalar, roj 1882, 3514 Pavlina Kruljac, roj 1882, 3515 Frančiška Pirc, roj 1882, 3516 Marija Škrabec, roj 1885, 3517 Helena Pekolj, roj 1879, 3518 Veronika Žagar, roj 1870, 3519 Ana Marentič, roj 1874, 3520 Katarina Fajnik, roj 1874, 3521 Marija Kostelc, roj 1871,, 3522 Terezija Puhek, roj 1865, 3523 Lucija Bolte, roj 1864, spr. 15. jan. 1908. Dr. št. 12 članic. PRISTOPILI ČLANI. K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 12697 Stefan G. Vertin, roj 1888, spr. 15. jan. 1908. Dr. št' 102 člana. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 12698 Jožef Šlogar, roj 1884, 12699 Ludovik Kastigar, roj 1880, spr. 15. jan. 1908. Dr. št. 126 članov K društvu sv. Janeza Krst. 13. Biwabik, Minn., 12700 Adolf Klinc, roj 1888. spr. 15. jan. 1908. Dr. št. 63 članov. K društvu Matere Bož. 33, Pittsburg, Pa., 12701 Jurij Lenčur, roj 1881, spr 15. jan. 1908. Dr. št. 144 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 12702 Jožef Štimec, roj 1880, spr. 15. jan. 1908. Dr. št. 80 članov. K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 12703 Franc Riblon, roj 1872, spr. 15. jan. 1908. Dr. št. 181 članov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 12704 Jožef Makarovič, roj 1867, spr. 15. jan. 1908. Dr. št. 88 članov. K društvu sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 12705 Franc Tevč, roj 1883, spr. 15. jan. 1908. Dr., št. 117 članov. K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12706 Franc Mrcina, roj 1886, 12707 Vid Piškur, roj 1865, spr. 15. jan. 1908. Dr. št. 139 članov. K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 12708 Janez Šikonja, roj 1887, spr. 15. jan. 1908. Dr. št. 39 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 4434 Jakob Strajner, 6. jan. 1908. I. dr. št. 262 članov. II. dr. št. 22 članov. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4926 Anton Perme, 13. jan. 1908. I. dr. št. 126 članov. II. dr. št. 182 članov. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., k društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 11117 Jurij Kovač, 6. jan. 1908. I. dr. št. 121 članov. II. dr. št. 80 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., k društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 12105 Karol Grenc, roj 8. jan. 1908. I. dr. št. 79 članov. II. dr. št. 38 članov. Od društva Jezus Dob. Past. 49, Sharpsburg, Pa. k društvu sv. Petra in Pavla, 51, Iron Mountain, Mich., 5249 Peter Vranešič, 6. jan. 1908. I. dr. št. 50 čl. II. dr. št. 37 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 10112 Janez Skušek, 7. jan. 1908. Dr. št. 183 članov. K društvu sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 9403 Franc Rehar, 9404 Ivan Rehar, 6. jan. 1908. Dr. št. 119 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 9388 Franc Cecilič, 13. jan. 1908. Dr. št. 101 člana. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 551 Alojzija Butara, 2817 Franc Urbanč, 13. jan. 1908. Dr. št. 124 članov. Od društva Matere Bož. 33. Pittsburg, Pa., 7052 Alfons Jurlano, 9138 Janez Šegina, 8. jan. 1908. Dr. št. 144 članov. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 9508 Mihael Skerbin, 8. jan. 1908. Dr. št. 123 članov. Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4060 Jurij Bernad, 11893 Anton Skerbec, 6. jan. 1908. Dr. št. 180 članov. Od društva sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 9921 Franc Zamernik, 11377 Vid Križnik, 6. jan. 1908. Dr. št. 117 članov. Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 8118 Pavel Golik, 11252 Franc Krebs, 11088 Janez Remic, 11256 Janez Bartelj, 11. jan. 1908. Dr. št. 137 članov. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 9307 Martin Berlagar, 6. jan. 907. Dr. št. 123 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 11390 Jožef Miloš, 7. jan. 1908. Dr. št. 62 članov. Od društva Matere Bož. 33, Pittsburg, Pa., 10437 Jurij Vukmanič, 8. jan. 1907. Dr. št. 143 članov. Od društva sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 11899 Lovrenc Moličnik, 6. jan 1908 Dr. št. 116 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 10044 Anton Gorše, 8. jan. 1908. Dr. št. 122 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 8150 Lovrenc Čižme-šija, 6. jan. 1908. Dr. št. 36 članov. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 8474 Jožef Štrekelj, 8. jan. 1908. Dr. št. 99 članov. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5981 Jožef Skedel, 6. jan. 1908. Dr. št. 122 članov. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 11832 Janez Koren, 2. dec. 1907, Dr. št. 45 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 3524 Jera Hrovat, roj 1882, spr. 15. jan. 1908. Dr. št. 37 članic. K društvu sv. Jožefa Krst. 14, Butte, Mont., 3525 Katarina Laknar, roj 1869, spr. 15. jan. 1908. Dr. št. 52 članic. K društvu Marije Čist. Spoč. 85, So. Lorain, Ohio, 3526 Ivana Svete, roj 1889, spr. 15. jan. 1908. Dr. št. 24 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 2792 Frančiška Zamernik, 6. jan. 1908. Dr. št. 12 članic. JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote. * I, zastavonoša Anton Matjašič in Fr. Žafran, ■ vodja Jožef Kompare, prvi vitez Frank Gorenc, drugi vitez Matevž Stanovnik. S tem tudi naznanjam vsem članom, da imamo svojo redno mesečno sejo vsako prvo nedeljo v mesecu v g. Frank Medosha dvorani. Opomnim tudi, da bi člani malo bolj redno prihajali k sejam, ker se tam veliko važnega sliši in podučuje o društvenih stvareh in se ložje potem ravna po pravilih; ne kakor nekateri člani, katerih ni v celem letu enkrat na seji, potem ^e še vtihotapi iz mesta in tudi društvu ne naznani nič, odide brez vse zmiselnosti. Zato priporočam vsakemu članu omenjenega društva, da bi pri odhodu svojega popotovanja se oglasil pri prvem tajniku in svojo dolž nost spolnil in vzel potni list, poleg tega še pošteno in popolnoma plačal svoj asesment, ker drugače ne more misliti, da ima član kako pravico do bolne podpore, ko v takem slučaju pre lomi pravila naše bratovščine. Glej člen 5, točko 5. K temu tudi vzbujam vse tiste rojake, kateri niste še pri-nobenem podpornem društvu: vidite, da se velikokrat zgodi kaka nesreča pri nevarnih delih in ko zadene nesrečno uro in nima nobene pomoči, ali ni to žalostno? Naša mati K. S. K. Jednota razvila je svoj cvet in ga vsaki lahko uživa ko ga obišče bolezen kdor je pokoren in spolnuje njene zapovedi. Nadalje tu oznanjam, da je društvo lepo napredovalo do zdaj. Podajam nekoliko celotni račun, kateri je bil zaključen pod nadzorstvom odbora 30. decembra 1907. Vseh dohodkov je imelo društvo v celem letu $3,394.51 ter $500.00 čistega dobička od veselice, ki se je 16. junija obvršavala pretečeno leto. Vseh izplatov je bilo za $3,009.39. Pri zadnjem začetku leta smo imeli $1,244.29, celi prihod od zadnjega leta $885.12, torej je v blagajni gotovine $2,129.41. Od tega je položeno na obresti v Union Banki, Commercial Ave., S. Chicago $1,758.74, blagajnik ima pri sebi za izvanredne stroške $370,67. Ako kateri član želi bolj natančen račun, naj pride k prvemu tajniku in mu bolj natančno dragovoljno razloži. V tem se vidi, da niso odborniki zanemarjali svoje dolžnosti, ko so prignali toliko svoto v kratkem času. S pozdravom vsem sobratom in so-sestram K. S. K. Jednote, tebi pa, ljubi naš list A. S., obilo naročnikov in dober vspeh. Matija Černetič, tajnik. Hibbing, Minn., 7. jan. — Udom dru štva sv. Barbare št. 40 K. S. K. J. naznanjam, da je društvo imelo svoje letno glavno zborovanje in volitev novega odbora za leto 1908 dne 5. januarja. Izvoljeni so bili sledeči udje: Predsednik Peter Sterk, podpredsednik Anton Kromar, I. tajnik Mihael Bižal, II. tajnik John Klun, blagajnik John Grebenc, zastopnik Tom Wiever, gospodarski odbor Louis Pucel in Frank Miško, pregledovalci knjig Marko Marolt in Jožef Stritar, bolniški načelnik John Bižal, bolniški obiskovalci za Hibbing, Columbio in Albany, Jožef Šmalzel; za Utico, John Arko; za Hull in Rust, Math. Kočevar; za Glin Klerk, Frank Medved; za Chisholm, Lovrenc Kovach, za Shenango Croxston, Louis Bavec; zastavonoša Louis Prebil, maršala Martin Božič in Louis Bač-nik, banderonoše Frank Arko, John Jenko in John Zabukovec, reditelj John Debelak. Naznanjam vsem udom izven tukaj stanujočim, da se zglasijo pravočasno na prvega tajnika in dopošljejo svoje doneske pravočasno, da ne bodo potem se pritoževali čez društvo, kadar bodo suspendovani ali celo izločeni od društva. Drugih novic nimam kaj poročati. Zimo imamo prijazno, malo snega. Kar se tiče dela, ga je zdaj tukaj malo, ker so družbe odpustile polovico delavcev in ene rudnike dokraja zaprle. Kako dolgo časa bo to, ne znamo. Zdaj pozdravljam Slovence in Slovenke širom Amerike in tebi, Ameri-kanski Slovenec, želim dober uspeh in napredek. M. Bižal, I. tajnik. gače se bode ž njimi postopalo natančno po pravilih. Bratski pozdrav udom in članicam K. S. K. Jednote. Geo. Bohinc, bivši I. tajnik. Milwaukee, Wis., 10. jan. — Društvo sv. Jožefa št. 103. K. S. K. J. ima sledeči odbor za leto 1908: Predsednik Jurij Sagadin, podpredsednik Alojz Klemenčič, I. tajnik Edvard Paulic, II. tajnik Jožef Kastiger, blagajnik Florijan Bolite, delegat John Kastelic, nadzornika John Pane in John Janežič, Z bratskim pozdravom Edvard Paulič, I. tajnik. Cumberland, Wyo., 15. dec. — Društvo Marije Zdravje Bolnikov št. 94 K. S. K. Jednote je imelo svojo letno sejo dne 8. decembra 1907, pri kateri so bili izvoljeni društveni odborniki za leto 1908, ki so sledeči: John Kočevar, predsednik, John Konšak, podpredsednik, Frank Kramer II., I. tajnik, Gregor Port, zapisnikar, John Pagon, blagajnik, Jakob Rose, zastopnik, Frank Kramer in John Petro, knji-gopregledovalca, John Prepadnik, maršal, Jos. Kumprej, zastavonoša, Alojz Orešnik in Jos. Kumprej, bolniška obiskovalca za Cumberland, Marko Fajgel za Glencoe. Mislim, da bodejo naši novoizvoljeni uradniki tudi delali s pomočjo naše društvene patrone Marije Zdravje Bolnikov v korist društva in K. S. K. J. Pozdravljam vse člane in članice! Jakob Rose, tajnik. 1 J. J. KUKAR, I ZASTOPNIK |vseh parobrodnih družb. *•* Pošiliam (ie«ar v ctarn Hnmnvl«. «n .. 3 X:..... Pozor bivši tajniki! Gg. bivši tajniki društev so naproše-ni, da nam naznanijo, ali žele še nadalje prejemati list, ker od sedaj naprej ga morajo sami plačati. Upamo, da se isti odzovejo našemu pozivu v najkrajšem času. Uprav, glasila Jednote. Zahvala. Nižjepodpisana se vsem toplo zahvaljujem, kateri so se udeležili pogreba soproga Anton Hočevar. Posebno pa hvala društvu sv. Barbare št. 23 K. S. K. J., ki mu je vse preskrbelo za pogreb in mu skazalo zadnjo čast kot društvenemu bratu, in še kupilo mu je lep križ iz cvetlic, lepa 2 venca. In tudi lepa hvala društvu sv. Barbare št. 19 in društvu Edinost in društvu sv. Jurija. Posebno pa vsem/ domačim sorodnikom in vsem, kateri je kaj dobrega naredil ob bolezni mojega soproga. Srčna hvala posebno I. tajniku Jožefu Hočevar in njegovi soprogi, ki sta se najbolj trudila v celi bolezni in posebno pa še o smrti soproga. Srčno hvalo še enkrat izrekam vsem skup. Društvu sv. Barbare št. 23. K. S. K. J. pa želim lep napredek in srečno zadovoljnost. Bridgeport, O., 10. jan. 1908. Žalujoči Marija Hočevar, soproga. Marija Hočevar ml., hčer. i Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem v dnevnem kurzu. * Priporočam se rojakom. I J. J. iCTTK:-A.pt. % S36 Belvedere St., Phone 1441. WAUKEGAN, ILL. ❖ JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, 111. Pijte samo “Elk Brand” pivo. Izdelovalci najboljšega pi Fa sodčkih in steklenicah 81o vensko-Amerikan ski KOLEDAR za leto 1908 je dobiti po 30 ct. poštnine prosto. Koledar je zelo zanimiv ter ima o-bilo slik. Vsako leto ga razprodamo po 5000 komadov kar "Otovo znači, da je Koledar zelo priljubljen. Primerno darilo je prijateljem in znancem v staro domovino, ter velja tudi le 30 ct. Dobiti je pri Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio. OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal. Delo izgotovimo točno za mal denar. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. 620-622 Cass St. JOLIET, ILL. Pokličite nas po telefopu N. W. 488. Chicago 489. So. Chicago, 111., 9. jan.—Gospod u-rednik, prosim,, da mi določite nekoliko prostora v našem cenjenem listu A. S. Društvo Vitezov sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. je imelo svojo mesečno sejo 1. dec. 1. 1907 in takrat si je izvo- lilo novi odbor za leto 1908, ki je sledeči: Predsednik Jakob Kovač, podpredsednik Frank Černe, I, tajnik Matija Černetič, zapisnikar John Novak, blagajnik George Laich, nadzorniki Matija Pirnar, Karol Medosh in Frank Perovšek, zastopnik Jožef Kompare, ravnatelj Frank Gorenc, Haser, Pa., 8. jan. — Društvo sv. Jožefa št. 58 K. S. K. J. je na svoji redni decembrovi seji za leto 1908 izvolilo sledeči odbor: Predsednik John Tušar, podpredsednik John Bohinc, I. tajnik Frank Demšar, II. tajnik Math Farlan, blagajnik Anton Osredkar, zastopnik Anton Rozina, nadzorniki Anton Zupančič, Frank Tony, Math Kos. Društvo se radi velikega števila bolnikov ne more hvaliti s posebnim napredkom, toda kljubuje pa vendar v vsakem oziru bodisi nasprotnikom dru štva kakor tudi finančni krizi, katera je kolikor toliko vplivala na razvoj dru štva. In da v letu 1908 ne bodemo nazadovali, nam jamči novoizvoljeni odbor. Udom izven Haserja tem potom naznanjam, naj redno pošiljajo svoje mesečne doneske na novega tajnika: Frank Demšar, Box 66, R. F. D., Irwin No. 2, in to pravočasno, ker dru- COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. Dr. R. Mielke, Medical Director. Ako je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da zamore vživati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega. Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hira ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja. Vsi oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili. Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku. . Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem. Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je za druge storil. % Cenjeni Collins M. I.! Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil. Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Martin Krivic, 812—6. St. Racine, Wis. Directorju Collins N*Y. M. I. 1 Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni,' ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Josip Gulek, Box, 26 Broadhed, Colo. Martin Krivic ZATORAJ ROJAKI ! ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmaeov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku. Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov: The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. 140 West 34th Street, Uradne Ure od 10- -5 v tednu .0—i ob nedeljih in prr.zr NEW YORK. Zgodba o višnjevem rubinu. (Angleški spisal C. Doyle.) (Konec.) Bila je mrzla noč, da je vse pokalo. Zavila sva se toraj v gorko o- ' bleko in odšla. Na jasnem nebu sp migljale zvezde in vsak mimogredoči je hitel, kolikor je mogel na gorko. Glasno so odmevali najini koraki, ko sva se bližala svojemu cilju. Po preteku kake četrt ure dospela sva v gostilno k “Alphi”; tam je naročil Holmes rdečeličnemu gostilničarju za vsakega kozarec piva. “Če je vaše pivo tako dobro kot so vaše gosi, potem mora biti prav" izborno”, je dejal Holmes. “Moje gosi?” Gost'lnicar ga je pogledal osupel. “Da. Komaj pol ure je, kar sem govoril z Mr. Henry Bakerjem, ki je tudi eden izmed vašega gosjega kluba.” “A tako,, sedaj razumem. Toda vedite, ,da gosi niso bile moje.” “V resnici? Čegave pa?” “Dobil sem jih dva tucata od nekega prekupca v Convent Garden.” “Tako? Od katerega pa? Poznam jih nekaj tam.” “Zove se Breckinridge.” “Tega pa ne poznam. Na vaše zdravje toraj in srečo vaši hiši! Lahko noč!" “Sedaj pa, hajd! k Mr. Breckinridge,” je nadaljeval Holmes, ko sva zopet stopila v mrzli zrak. “Opozarjam te, Watson, da naju vodi pot od čisto nedolžne gosi k možu, ki mu ne odide sedem let prisilnega dela, če se ne izkaže, da je nedolžen pri celi stvari. Mogoče, da najino poizvedovanje dožene njegovo krivdo, n.a vsak način pa sva midva na sledi. k?i jo je policija ¡zgrešila in za katero se imava zahvaliti le srečnemu naključju. Zasledujva toraj do konca. Zato pa krepkim korakom in naprej proti jugu!” Prehodila sva več ulic in trgov, krenila Sedaj na desno, potem na levo, dokler nisva dospela na trg Convent Garden. Tam sva čitala nad eno izmed večjih trgovin napis Breckinridge. Lastnik trgovine, mož krepke vnanjosti z ostrimi potezami in skrbno negovano brado, sč je ravno pripravljal, da s, pomočjo mnogo mlajšega pomočnika zapre prodajalno. “Dober večer! Mrzl^ noč nocoj, kajne da?” ga je nagovoril Holmes. Trgovec je samo prikimal ter se z vprašujočim pogledom ozrl na mojega tovariša. “Kakor vidim, ste vse gosi razprodali,” je nadaljeval Holmes ter pokazal na prazno marmornato mizo. “Jutri zjutraj dobite lahko 500 svežih.” “S tem mi ni pomagano.” “No tamkaj-le v oni prodajalni, kjer še gori plinova luč, dobite še katero.” “To že, ampak meni se je svetovalo tjaj grem k vam.” “Kdo je svetoval?” “Gostilničar pri Alphi.” “Da, njemu šem jih bil poslal dva tucata," "Bije so krasne živali. Toda, odkod ste jih. le dobili?” Na moje presenečenje povzročilo je to vprašanje prodajalčevo jezo. “Gospod!” jp zakričal in se uprl z rokama, v bok držeč po koncu glavo, — “kaj hočete s tem reči? Govorite natančno, in,jasno, brez ovinkov!" “Saj je .menda jasno dovolj. Vedel bj rad, kdo. je vam prodal gosi, katere. ste Vi potem prodali “Alphi”. “No to,raj — jaz vam tega ne povem, : Setjaf veste!” “No, no, saj mi ni toliko na tem ležeče; toda ne razumem, kako se morete za tako malenkost tako razvneti.” “Kako razvneti? Tudi vi bi se razvneli, če bi se vam to godilo kot meni. Če sem dobro blago pošteno plačal, menim da je s tem kupčija končana. Pa ne: tu gre v enomer: “kje so gosi”, — “komu ste prodali gosi”, — "koliko hočete’ za gosi” itd. Človek bi menil, da sploh ni na svetu ni-kakih gosi več, če posluša to neprestano nadležnost.” Ampak če so tudi drugi izpraševali po goseh, vendar nimam jaz s tem ničesar opraviti,’ zavrnil je Holmes tja v- en dan. “Če nama-.ravno nočete povedati, sem pač izgubil stavo. Če se gre za perutnino, vedno na to, kar trdim, stavim kaj. Tako. sem tudi stavil pet šilingov, da je bila gos, ki mi je šla. o Božiču tako v slast, z dežele.” Potem ste pa tudi stavo izgubili, ker je bila gos iz mesta,” je hitro posegel vmes trgovec. “Kaj? — Nemogoče.” — “Jaz pa pravim, da je res.” — “In jaz vam ne verujem. — “Menda si domišljujete, da razumete o perutnini kot jaz, ki se pečam ž njo, odkar me nosijo noge. Vedite toraj, da so bile vse one gosi, ki sem jih oddal “Alphi”, v mestu iz-rejene.” “Za vse na svetu vam tega ne verujem.” “Ali stavite?” “Vem, da bi vas pripravil le ob denar, ker sem prepričan, da imam jaz prav. Da pa vam dokažem, da nisem svojeglav, stavim en zlatnik.” Tijgovec se je prezirljivo nasmehnil. — “Prinesi knjige, Bill!” Mladenič je prinesel dvoje knjig, eno debelove-zano, in eno majhno, ter oboje položil odprti k luči. “Tu imate, svojeglavnež,” je dejal trgovec; “menil sem, da ne bodem imel nocoj ničesar več opraviti z gosmi, ampak videli bodete takoj, da se še nahaja ena tu v trgovini. Vidite li to malo knjižico?” “Kaj potem?” “V tej knjigi so napisana vsa imena onih, od katerih kupujem blago. Ali vidite? Toraj, na tej strani so imena oddajalcev z dežele, številke navedene za njihovimi imeni pa kažejo stran računov v glavni knjigi. No in dalje, — vidite li drugo stran, pisano z rdečilom? Tu so zapisani moji mestni oddajalci. Poglejte ondi v tretji vrsti zapisani naslov. Preberite ga na glas in razločno!” “Mj-s. Oakshott, 117 Brixton Road, še 249” je čital Holmes. “Tako je. Sedaj odprite še glavno knjigo.” Holmes je ubogal. “Tu stoji zopet: Mrs. Oakshott, 117 Brixton Road. Dobaviteljica jajc in perutnine. Poglejte zadnji vpis, kaj je vknjiženo?” 22. decembra, 24 gosi po 7 sh in 6 d. “Tako je. Sedaj imate. In na drugi strani?” “Prodal in odposlal na naslov Mrs. Windigate pri Alphi po 12 šilingov.” “Kaj imate še pripomniti na to?” Holmes se je delal popolnoma pobitega, vzel iz žepa zlatnik, vrgel ga na mizo ter odšel iz trgovine, kakor bi bil tako razžaljen, da ne more več izpregovoriti. V precejšnji oddaljenosti se je ustavil pod senco svetilke ter se začel, kot je imel navado, prav potihoma, toda prav iz srca smejati. “Od te vrste ljudi moreš le s stavo kaj izvedeti, drugače ne spraviš iz njih ničesar,” je dejal Holmes. “Prepričan sem, da bi ne bil dobil tako točnega odgovora, tudi ne, če bi mu bil dal sto funtov, kakor sedaj, samo da je imel upanje, da dobi stavo. Kakor je videti, Watson, sva sedaj že blizu cilja na najinem preiskovalnem potovanju. Gre se le še zato, ali naj še nocoj obiščeva to Mrs. Oakshott, ali odloživa ta obisk do jutri. Iz vsega kar mi je oni nevljudnež povedal, je jasno, da so se tudi še drugi zanimali za stvar, in jaz bi--------” Holmesovo pripovedovanje je nenadoma prekinilo kričeče vpitje, ki je prihajalo ravno od one trgovine, ki sva jo pravkar zapustila. Obrnivši se, zagledala sva mladeniča neznatne rasti in bledega obličja stati v svitu svetilke pred trgovino in se ogibati trgovcu, ki je razkačen mahal s pestmi proti njemu. “Sedaj mi je pa dosti vas in' vaših gosi,” je kričal srdito. “Najraje bi imel, da vas vse vzame vrag. Če se drzneš priti še enkrat in me nadlegovati s svojim čvekanjem, naščujem nate psa! Mrs. Oakshott naj pride sama, če hoče; ž njo se že izgovorim; toda kaj briga tebe?” “Ena izmed teh gosi je bila vendar moja,” je tarnal mali možiček. “Potem se obrni na Mrs."Oakshott!” “Saj me je ravno ona k vam poslala.” “Potem pa se obrni kamor hočeš, jaz se ne menim več. Dovolj mi je! Vunkaj iz moje trgovine!” Zamahnil je in se zasukal na ne ravno ljubezniv način, medtem pa se je oni že davno izgubil v temino. “Hej, to nama utegne prihraniti obisk v Brixton Road”, mi je zašepetal Holmes; -—• “pojdi, poskusiva, morda se da z mladeničem kaj doseči.” Hitro se je prerinil moj spremljevalec med okoli stoječo množico ljudi, dohitel mladeniča ter mu potrkal na ramo. Ta se je bliskoma obrnil, in pri svitu plinove svetilke sem opazil, kako je postal bled, kakor da mu je vsa kri izginila.iz obraza. “Kdo ste? kaj hočete?” je vprašal z negotovim glasom. “Oprostite”, odvrnil je Holmes prijazno; “bil sem nehote priča vašemu razgovoru s trgovcem ter vse slišal. Mislim, da vam lahko pomagam.” “Vi? Kdo ste? Kako ste v stanu, kaj o stvari vedeti?” “Jaz sem Sherlock Holmes. To je moj posel in poklic, vedeti stvari, ki jih drugi ljudje ne vedo.” “Toda o tem ne morete vedeti niče sar.” “Oprostite, jaz vem vse. Vam se gre zato, da dobite dvoje gosi, katere je prodala Mrs. Oakshott trgovcu, po imenu Breckinridge, ta pa zopet da lje gostilničarju Windigate pri “Alphi”, ki pa jih je oddal dalje svojim stalnim gostom, med katere spada tu di neki Mr. Henry Baker.” “O gospod, vi mi prihajate kot nalašč,” vzkliknil je mladenič in razprostrl tresoče se roke proseče proti Holmesu. “Vi niti' ne slutite, koliko mi je ležeče na tej stvari.” Holmes je pozval izvoščeka, ki je peljal mimo nas prazen dvovprežen vo"Z. “V tem slučaju je boljše, da se mirno razgovorimo v prijazni sobici, kakor pa tu na trgu ob mrzli sapi. Toda povejte mi poprej, komu mi je čast storiti uslugo.” Mladenič je trenotek pomišljal. “Ime mi je John Robertson,” je odvrnil in še pri tem plaho oziral v stran. “Ne, ne, pravo ime,” ga je zavrnil Holmes prijazno. “Z dvema imenoma se nikdar ne izhaja dobro.” Hipna rudečiča je oblila obe lici mla deniča. “Bodi toraj”, je dejal; “moje pravo ime je James Ryder”. “Tako je pravilno; prvi hotelski sluga v hotelu Cosmopolitan. Prosim, kar vstopite; dal vam bodem vsaktero pojasnilo, kakoršnokoli želite.” Mladi mož je -nekoliko postal ter se oziral sedaj na enega potem zopet na drugega izmed naju deloma s strahom deloma z izrazom upanja na obrazu. Videlo se je, da si ni v svesti, ali ga čaka nepričakovana sreča ali pa kata strofa. Sedel je v voz in po preteku pol ure smo bili že v topli sobi mojega prijatelja. Niti besedice nismo iz-pregovorili med potjo; culo se je le dihanje v kratkih odmorih najinega spremljevalca, ki si je nemirno mel roke, dokaz njegove notranje vznemirjenosti. “Tu smo sedaj,” dejal je Holmes, ko smo stopili v sobol “Toplota jako prija človeku ob tem vremenu. Posebno vi ste popolnoma prezebeni, Mr. Ryder^ izvolite sesti v ta naslonjač. Pre dno uredimo to malo zadevo, preobu-jem le še čevlje. Vi bi toraj radi vedeli, kaj se je zgodilo z gosmi? “Da gospod.” “Ali bolje rečeno — z gosjo, saj je bila pač ena gos, na kateri vam je to liko ležeče — bela, s črnim perjem v repu.” Ryder se je tresel razburjeno sti. “O, gospod,” je vzkliknil, “ali mi morete povedati, kam je prešla?1 “Semkaj.” “Ali je mogoče?” “Da. In izkazala se je kot ptič prav izvanredne čudovite vrste. Prav nič se ne čudim, da se zanimate za njo Znesla je po svoji smrti jajčece vijoličaste barve, najnežnejše in najkasnej še' jajčece, kar se jih je še kedaj zneslo na svetu. Hranim je tu v svoj zbirki.” Najin gost je vsled razburjenosti le iz težka vstal ter se oprijel z eno roko za rob kamina. Holmes je odklenil kaseto ter držal dragoceni kamen proti njemu. Svetil se je kot zvezda, sipajoč okrog sebe kot ogenj žareče žarke. Ryder je stal pred nama z izrazom negotovosti v obrazu, ne vedoč, ali naj prizna ali taji, da je bil dragoceni kamen v njegovi posesti. “Igre je konec, Ryder,” je prekinil Holmes mirno nastali molk. “Sedaj ni čas omahovati, mož — če nočete priti vragu v kremplje. Pomagaj mu, Watson, da zopet sede na svoj prostor; za lopova nima še dosti trdnih živcev. Daj mu tudi požirek konjaka! Tako. Glej, sedaj je zopet trdnejši. Res, pravi junak!” Nekoliko časa je Ryder omahoval in bil bi skoraj padel, toda vsled zavžitja močne pijače je dobil zopet nekaj barve v obraz. S strahom se je oziral na naju, sedaj na 'Holmesa, potem zopet name. “Po večini vse dokaze imam že v rokah,” je nadaljeval Holmes. “Več mi jih skoro ni treba in vi bi mi mogli le prav malo povedati. Pa tudi to, kar bi mi utegnili povedati vi, se pojasni lahko na drug način, ter se da dobiti popolno zvezo. Gotovo ste že poprej culi o tem višnjevem kamenu grofice Morcar, Ryder?” “Da, Katarina Cusack mi je pripovedovala o njem,” je ta odgovoril z zamolklim glasom. “Kajpada, grofičina hišinai No seveda, izkušnjava, da postanete na tako lahek način bogat mož, je bila prevelika za vas, kakor večkrat že za boljše ljudi, kot ste vi. Toda v izberi sredstva, katero ste izvolili v dosego svojega namena, pač niste imeli mnogo pomislekov. Odkrito rečeno, Ryder, to je bila prava lopovščina od vas. Znano vam je bilo, da je bil ključavničar Horner že popred enkrat zapleten v enak slučaj in da bo vsled tega tem preje zopet sum padel nanj. Kaj ste torej storili? S svojo sokrivko, Cusack, ste uredili vse tako, da je bilo treba izvršiti v sobi grofice malo popravilo in da ste v to svrho pozvali ravno Homerja. Ko je ta odšel, oropali ste potem nakit, nato pričeli seveda kričati ter povzročili, da so prijeli nesrečnega Homerja. Nato--------” Holmesa je v nadaljevanju prekinil Ryder s tem, da je padel pred njim na kolena ter se ga oklenil okrog nog. “Za božjo voljo vas prosim, imejte usmiljenje!” je prosil, “če ne radi mene, pa vsaj z ozirom na moje stariše, na mojega očeta in mojo mater! Srce bi jima počilo. Nikdar nisem še zakrivil kaj slabega, in tudi v bodoče ne bodem storil kaj takega, prisegam vam! Pri vsem, kar mi je sveto, prisegam. Le pred sodišče me ne tirajte, vas prosim v imenu Kristusovem.” “Sedite zopet na svoj prostor,” je ukazal Holmes s strogim glasom. “Sedaj kazati se skesanega ni nikaka umet nost, ampak takrat, ko ste pripomogli, da je prišel vsled neopravičene sumnje v zapor nedolžni človek, oni ubogi Horner, takrat sta imeli seveda popolnoma mirno vest.” “Umakniti se hočem, oditi iz dežele; potem bode preiskava proti njemu ustavljena.” “Morda. O tem bomo še govorili. Sedaj povejte, kako se je godilo dalje. Kako je prišel kamen v gos — in kako ta na trg? Toda govorite čisto resnico! V tem je edina nada na rešitev.” Ryder j$ začel pripovedovati: “Vse bom navedel tako, kot se je v resnici dogodilo. Ko so Homerja prijeli, je bila moja prva misel, da bi bilo najbolje, takoj pobegniti z dragocenim kamenom. Saj je bilo vsak hip mogoče, da preišče policija mene (Nadaljevanje na 7. strani.) r , Oce " J V, ÍOMSFH TBIHBR1* tftsssta*» vf Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj je storiti, v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa. Ko se vam pripeti, da-------------------- izgubite okus se utrudite imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um. Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti. V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346. Čistost garantirana. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za njel STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah L Chicago telet. 2794 telet.N 62 POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone I113 Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda ANTON NEMANICH, 205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. * Prvi slovenski pogrebniški ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273. Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. N. W. Phone 344. << Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50o galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Pino _ muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, —Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Ca) S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St, Joliet, UL šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni Stanovanje 1000 N. Chicago St FRANK MEDOSH 0478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemuT Telephone 123; South Chicago E. PORTER BREWING COMPANY SOUTH BLUFF STREET. EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE ME PALE ALE IN LONDON PORTER Posebnost je Pale Wiener Bier. Joseph Stukel, * avstr zastopnik. JOLIET, ILL. POZOR. ROJAKI! Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku. Nadalje ako želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s v oj h so; .dnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 617 S. Center Ave., Chicago, 111. (Nadaljevanje s 6. strani.) Vprašajte svojega mesarja xa i katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. na Exchange St. JOLIET, ILL. BRAT-ETA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::: Velika zaloga. Nizke ctne. ....104 Jefferson St., blizu mosta. Ustanovljena 1871. Of Joliet, Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik. ROJAKOM priporočam svojo Gostilno/|K kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., Joliet Collins Street Wine and Liquor House Žgane, galon po $1.75, $a, $3.50, $3. $4, in $4.50. Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2. Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene.. G. W. KEIBER, Manager 1043 COLLINS ST. N. W. Phone 1)99. Chicago 2893. Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam. lohn Stefanie na voglu Scott & Ohio cesti. Joliet, lil. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET. Pozor rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenim«. IVI. B, Schuster Young Building .JOLIET, ILLINOIS. in mojo sobo. V celem hotelu ni bilo za dragocenost pripravnega skrivališča. Podal sem se nekoč, navidezno kakor bi imel kaj opraviti izven hotela, k svoji sestri. Ta je omožena z nekim Oakshottom ter stanuje v Brix-ton Road in se peča s pitanjem in prodaja perotnine. Med vso potjo sem smatral vsakega, ki me je srečal, kot tajnega redarja ali zasledovalca, tako je curkoma lil pot po meni, predno sem dospel v Brixton Road. Sestra me je povpraševala, kaj mi je in zakaj sem tako prepaden in bled. Potolažil sem-jo s tem, da sem moral vsled tatvine v hotelu prečuti vso noč. Nato sem odšel na zadnji konec dvorišča v premišljevanju, kaj naj sedaj storim. Imel sem popred nekega prijatelja, po imenu Maudsley, ki pa je tudi zabredel na kriva pota ter ravno tačas odsedel prisojeni mu zapor. Ta mi je nekoč pripovedoval o raznih zvijačah tatov in kako znajo ti ukradene stvari prikrivati. Vedel sem, da me on ne bode izdal, ker bi tudi jaz mogel o njem marsikaj povedati. Sklenil sem toraj obiskati ga v Kilburnu ter mu stvar zaupati. Nadejal sem se, da mi nasvetuje, kako spraviti kamen v denar. Toda kako priti neopažen do njega? Spomnil sem se strahu, ki sem ga prestal med potjo. Saj je bilo vsak hip mogoče, da me primejo in preiščejo ter najdejo dragoceni kamen v žepu mojega telovnika. Ko sem tako premišljeval, slonel sem na steni ter ogledoval gosi, ki so se gugale okrog mene. Naenkrat mi šine v glavo misel, kako bi prevaral tudi najbistro-umnejšega detektiva celega sveta.” “Sestra mi je pred nekaj tedni obljubila za božično darilo najlepšo gos, zato sem vedel, da bode tudi držala svojo obljubo. Sklenil sem vzeti takoj s seboj to gos, dragoceni kamen pa odnesti v Kilburn v — goskinem želodcu. Na dvorišču v ozadju stoji lesena koliba in tja sem pripodil eno izmed gosi, veliko in lepo žival bele barve z črnopisanim repom. Vjel sem jo, odprl ji s silo kljun in ji pobasal kamen v goltanec s prstom, kolikor daleč sem mogel doseči. Požrla je kamen in čutil sem celo, kako ji je zdrčal po goltancu doli v želodec. Zbijala pa je s krili in pri tem kričala tako, da je prišla sestra iz hiše ter vprašala, kaj se je zgodilo. Ko sem ravno hotel odgovoriti, iztrgala se mi je žival ter odletela med druge.” “Kaj pa si vendar počel z gosjo, James?” me je vprašala. Hotel sem se sam prepričati, katera je najtolstejša, ker si mi eno obljubila za božične praznike,” sem ji odgovoril. “O, zate smo gos že posebej določili; imenujemo je sedaj le Jamesovo pečenko. Glej jo, ono-le belo, tam na strani. Šestindvajset jih je, ena za te, ena za nas in dva tucata za prodajo-" “Lepa hvala, sestra,” sem ji odvrnil, pa če ti je vseeno, jaz bi raje imel to, ki sem jo pravkar držal v rokah.” Toda' ona je najmanje tri funte težja,” je pripomnila sestra; “nalašč zate smo jo pitali.” Vseeno, jaz bi rajše to drugo in vzamem jo takoj s seboj,” sem ji odvrnil. ‘No, kakor že hočeš,” je dejala ter me nekoliko začudeno po strani pogledala; ^katero torej hočeš?” “Ono-le belo s pisanim repom, ravno v sredi.” “Meni je prav; kar vjemi jo ter vzemi jo s seboj.” ‘Tako sem tudi storil, Mr. Holmes m odnesel gos s seboj v Kilburn. Povedal sem prijatelju' naravnost, kaj sem storil. Ta se je samega smeha vsled tega tolkel po kolenih. Nato, sva gos zaklala ter ji razparala goltanec in želodec. Mislite si, da mi je zastala kri in srce nehalo biti, ker ni bilo o kamenu ni duha ni sluha. Vedel sem takoj, da se je pripetila strašna pomota. Pustil sem zaklano gos na mestu in tekel, kakor hitro sem mogel nazaj k sestri in na dvorišče za perutnino. Toda niti ene gosi ni bilo več tam.” ‘Kam pa so prešle vse gosi?” sem zaklical sestri z daleka. “Trgovcu sem jih oddala, James. “Kateremu?”. “Breckinridge v Covent Garden. ’ “Ali je bila med njimi še ena gos s pisanim repom?” sem vprašal nadalje, “prav taka, kot sem si jo izbral “Niti besedice več; takoj proč!” Res ni bilo treba več besedice. Kot bi trenil, bil je zunaj in doli po stopnjicah. Slišala sva, kako so se zaprla vežna vrata in obenem so se tudi porazgubili glasovi njegovih urnih korakov. “In naposled, Watson,” dejal je Holmes ter snel svojo priljubljeno pipo, — “naposled tudi nisem le zato v službi policije, da bi vedno pomagal ondi, kjer sama ni v stanu biti kos. Če bi utegnila stvar za Homerja slabo končati, bilo bi to kaj drugega. Ampak ta mladenič ne bode kot priča nastopil proti njemu in tako se bode morala preiskava na vsak način ustaviti. Mogoče, da nisem pravilno ravnal, da sem zakrivil morda veliko zlo; ravno-tako pa je mogoče, da sem rešil izgubljeno dušo pogube. Ta mladenič ne bode storil nobenega zločina več. Njegov strah je bil preveč strašen. “Če bi ga spravil sedaj v ječo, bilo bi ravno tako, kakor bi ga hotel izročiti ječi za vse življenje. Sicer pa živimo ravno v dobi splošnega pomilo-ščenja. Slučaj sam nama je pomagal rešiti posebno zagonetko in enega izmed najbolj čudnih, četudi ne težko razrešljivih dogodkov. Že to, da je stvar povoljno rešena, naj nama bode v zadoščenje. “Stori mi uslugo ter pozvoni; poizkusiti hočeva sedaj s preiskavo druge vrste.” Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli s najniijimi tržnimi cenami.. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. _____________ Za stavbo hii in poslopij mehki ia in trdi les. late, cederoe stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplainea ulid blizu novega kanala. Fredao kupiš LUMBER, oglasi s< pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS videl, kako se je v najlepšem redu vse naredilo. Od vratarja do predsednika je mu bilo lepo govorjeno, kaj da bode imel delati vsaki posamezni odbornik. Še mlado društvo lepo napreduje, ker nas šteje sedaj že 42 udov. Po končani seji se smo še malo pogovorili o društvenih zadevah, da me žene dolž nost, da omenim vsem članom in članicam K. S. K. J, Opominjal nas je naš sobrat Avgust Poglajen, da ako želi kateri ud pristopiti k društvu, recite mu, naj pristopi k društvu K. S. K. Jednote in ako bi pa še rad bil ud kakega druzega društva, nagovorite ga, naj pristopji k dobremu društvu, rekel je, da ne pa k takim društvom nagovarjati, katera se sramujejo k sv. maši hoditi in pa katera se bojijo duhovnikov v njih sredo, ker dobrega človeka pokvarijo pri slabih društvih. Torej ne bojim se zapisati in reči, da živel sobrat! Koncem mojega dopisa želim veliko dobrega uspeha vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote. Želim pa tudi slogo in bratstvo katoliškim borštnarjem C. O. F. Tebi pa, nam dobri list A.S., želim veliko novih naročnikov in predplačnikov. Pozdravljam tudi one naročnike in bralce lista na oni strani morja. Matija Stalcar, protokolni tajnik. Melrose, Minn., 1. jan. — Tukaj je zadnjič umrl Jožef Kraker, star 64 let doma tam nekje od Semiča. V Ameriko je prišel za kruhom 1. 1862., in tu je umrl kot bogataš. Bil je trgovec, bankir in svojčas član državne po-stavodaje. Tacega pogreba še ni bilo v tem okraju, kot so ga priredili tukajšnji prebivalci vseh narodnosti pokojnemu Krakerju; udeležilo se ga je najmanj 1200 ljudi. Mil. škof James Trobec iz St. Clouda je daroval slovesno sv mašo zadušnico, ob asistenci dvanajsterih duhovnikov. Jožef Kraker je bil rojen v Jernejevi vasi na Dolenjskem dne 1. nov. 1843. V Združ. države je prišel, kakor rečeno, 1. 1862. in sicer v Hancock, Mich., kjer je delal kot klerk v neki prodajalni dve leti. Potem je kroš-njaril med Indijanci nad leto dni. Nato je bival v Chicagi, 111., čez dve leti, kjer je mrzaril in pohajal kupčijsko šolo. Potem je šel k svojemu bratu Johnu v Shannon, 111. Leta 1870. se je ločil od brata in podal iskat sreče v Minnesoto, kjer se je najprej pridružil Math Wardjanu v St. Martinu. Čez dve leti je ustanovil svojo trgovino z žitom in farmskimi pridelki Albany. Tu je ostal dvanajst let in si nakupil mnogo farm. Leta 1874. se je oženil z neko Nemko in leta 1885 se je stalno nastanil v mestu Melrose Tu je ustanovil banko (Bank of Mel rose) v družbi dveh prijateljev. Leta 1890. pa je opustil bankarstvo in začel tržiti z žitom in lesom. Leta 1899. je kupil banko zvano “Bank of North America”, katero je lastoval do leta 1903, ko je postal ravnatelj neke druge banke. Njegovo glavno bogastvo pa je obstajalo v farmah. V tukajšnjem mestu je bil eden največjih posestnikov. V Californiji je imel krasno hru škorejo, da je prodajal hruške v več državah. Leta 1896. je bil Kraker izvoljen državnim postavodajcem iz tega okraja. Bil je vobčeznan tod oko li kot plemenit človek, ki je rad pomagal. Katoliški cerkvi je bil zelo udan in naklonjen. Poleg svoje" žene zapušča enajsh otrok, tri brate in dye sestri. I. I. jaz? “Seveda, James, dve sta bili enaki; tudi jaz jih nisem mogla razločiti.”— “Sedaj mi je bila stvar jasna, in letel sem zopet, kolikor so me nesle noge, k trgovcu. Toda ta Breckinridge je vse gosi tudi že dalje prodal, za nobeno ceno pa ni hotel povedati komu. Sami ste ga culi nocoj. Na enak način me je vsakokrat od počet-ka odpravil, da bodem še zblaznel in čestokrat se zdi tako tudi meni samemu. In sedaj —- sedaj imam na sebi pečat tatu, in vendar nimam od vsega bogastva niti sence dobička, od bogastva, za katero sem zapravil in prodal svoje dobro, pošteno ime. O Bog, o Bog, ti mi pomagaj!” Zakril si je obraz z obema rokama ter začel krčevito plakati. — Dolg molk je sledil pripovedovanju in temu prizoru. Nič ni motilo tišine, kakor dihanje nesrečnega mladeniča in Hol-mesovo enakomerno bobnanje s prsti po mizi. Naposled je Holmes vstal ter odprl vrata. “Odidite!” je dejal. ‘Kako?! O, Bog vam tisočero povrni!” Eveleth, Minn., 10. jan. -— Ker se ni noben dopisnik oglasil iz naše slovenske naselbine, Sem se namenil jaz par besedi pisati v nam priljubljeni list A. S. Zimo imamo prav toplo, snega sko raj čisto nič; take zime že dolgo let ne pomnijo Minesočani. Božične praz nike smo se prav dobro zabavali in smo imeli tukaj tri sv. maše, ki jih je bral naš č. g. župnik M. Bilban. In pri dveh mašah je pel nam priljubljeni moški zbor pod vodjem P. Srnovršni kom jako lepo latinsko mašo in jako so bile lepe stare slovenske božične pesmi in pri tretji sv. maši je pel mla dež. Upam, da bode še zanaprej na« moški zbor v takem številu poveliče val nam službo božjo. Bog živi moški zbor! Na Novega leta dan smo imeli tudi dva pogreba. Prvi je bil And. Klun, ki ga je spremilo k večnemu počitku društvo sv. Družine N. Hrvatske Za jednice; tukaj zapušča žalujočo mla do vdovo. Drugi je bil našega rojaka P. Junk-eta sin, ki si je sam življenje vzel s samokresom; bil je slaboumen Pozdrav čitateljem “Amerikanskega Slovenca.” Tonekov Peter. Prva in edina slovenska tvrdka v Amer. VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN. John N, Gosai Co. 719 High St., West Hoboken, N. J. Se priporoča Preč. duhovščim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d. Slavnim Slovenskim Društvom v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim. Podružnica; 4824 Blackberry Street, Piittsburg, Pa. Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr, RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamoretč se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih ~ in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. , Brez varnostne znamke “sidro” ni pravo. 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. ralgije, TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK. Posebnost so naše "The U. S.” lPc. in ■,Meersctianm,! 5c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet llls Emil Badiman 580 South Centre Avenue. Chicago, 111. Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, band«, m zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebuje;» kaj za društvo. Pišite slovensko K» tolog na zahtevanje zastonj. Fr. Bambiči) Slovenski gostilničar Waukegan, 111., 12. jan. — Dragi g. urednik A. S.; Upam, da mi dovo lite malo prostora v nam cenjenem listu in glasilu naše slavne K. 'S. K Jednote. Kakor je marsikateremu znano, ni še dolgo časa ustanovljeno novo društvo v Waukeganu Presvetega Srca Jezusovega C. O. F. Svojo mesečno sejo je imelo 5. januarja. Predvsem se najtopleje zahvaljuje naše društvo deputy Avgust Poglajenu za njegov trud in delo. Res zanimati mora človeka ali sploh sobrata, ker je vsaki priporoča rojakom fino “Elk Brand pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočam v posest. N. W. Phone 406. Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet. — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lihko govorite v slovenskem jeziku. In tc je? Dr. Struzinsny. N. Chicago St Rodoiitna zemljišča v državi Michigan, (Jgfmaw County po $7.50, v Missouri od $7.50, v Texas od $15 naprej aker. \ Obdelana in neodelana zemljišča v vseh državah Amerike. ___Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja, na vse kraje, izterjevanje zapuš čnine ni vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi. John J. Pollak, 534m W. 18th St. Chicago,111. Amerikanski Slovenec, samo $1.00 za celo leto. Rojaki, o priliki obiščite Sl^enskijom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. POZOR, SLOVENCI! Ko se mudite v našem mestu se nadejam našesa poseta v mojej moderni gostilni. Točim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in drnge pijače, tudi prodajem dišeče ‘Union-Made’ smodke. Rojakom se priporočam. , RUDOLF Washington St., biizo 10th Ate.. GARY, IND. Priid iiem pir ibradae listke; pošiijam denar v staro domovino in p »srekujem pri ku ,>ovanju zemljišč in lot. "VS-A-iCIOO VE? DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CEÑO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI Ako kupujete pri nas si prihranite denar. B. BERKOWITZ, 910 N. Otlici;«') Strea JOLIET, ILL. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz no vrstne jezike. COMPMJB GENEBME mmiJMip FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9^78 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankoviči», agent, 2127 Archer Ave., Chicago, I1L Paul Starič, agent, no South I7th St., St. Louis, Mo. Denar net posojilo. PoBojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros The Joliet National Bani, RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $100,00 0.01 T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsedniV ROBT. T. KELLY, blagajnik Na voglu Chicago in Clinton uii- Halo, Johnvl Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še Ufe veš, da je največ zabave v GOSTILNI. JOHN KOŠI ČEK, 599 S. Centre ave. CHICAGO. ILL, Pozor, rojaki Naznanjam, da serh dvoril GOSTILNO, kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, 6no žganje, dobro vino in tržim dišeče smedke. Rojaki dobrodošli! Math. Stefanich 400 Ohio St., Joliet, 111. ANTON T. TERDICH, Naznanilo ! Naznanjam rojakom, da sem srečno doživel triindvajseto leto v Jolietu. Ker bode moj godovni dan sv. Anton letos na petek, za to ne bomo istega letos praznovali na petek ampak v soboto, ker v petek se meso ne je pri nas. V SOBOTO dne 18. t. m. se priredi VELIKA VESELICA v mojej gostilni vspomin mojega rojstnega dne, triindvajsetletnice bivanja v tem mestu in godovni dan mojega imena. Vsak dobrodošlec bo dobil PIJAČO ZASTONJ. Vse svoje znance in prijatelje uljudno vabim v poset. Anton T. Terdich, 203 Ruby St., Joliet mm Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.'IS^fî KRANJSKA MESTA. Uvod. V novi domovini, kjer se še marsikateremu naših čitalcev časih milo toži po stari, posebno v mrzlem zimskem času, pač ni izlepa kaj ljubšega, nego so spomini na rojstne kraje. Zato menda marsikomu ustrežemo s pona-tiskom P. Florentin Hrovatove knjižice “Kranjska mesta“, ki pridejo zaporedoma vsa na vrsto v sledečih številkah Am. Slovenca. Seveda začenjamo z glavnim mestom naše stare domovine, z belo Ljubljano. LJUBLJANA. “Stara tam stoji Ljubljana, Vse dežele kinč in kras, Mati sinom slavno znana.” Valjavec. Po okolici, kjer se razprostira danes močvirje, stalo je v starodavnih časih jezero, ki se je počasi izpreme-nilo v močvirje. Pred nekaj leti so baje na tem kraji zasledili ostanke starodavnih stavb na koleh; našli so tudi raznovrstnega orodja iz kamena in brona. Vse to nam kaže, da je bila ljubljanska okolica obljudena vže v starodavnej, prazgodovinskej dobi. Katera ljudstva so se tu najpred naselila, določiti se ne da. Stari zgodovinarji stavijo naselitev v zvezo s pravljico o Argonavtih. V starodavnem boetskem mestu Orko-menu — tako pripovedujejo — vladal je kralj Atama. Po smrti svoje prve žene Nefele se je zaročil z Ino. Ta je nagovarjala soproga, naj bi otroka iz prvega zakona, Friksa in Helo, daroval bogovom. Rajna mati pa se je usmilila otročičev ter jima poslala zlatega ovna, ki je znal leteti po zraku. Friks in Hela sedeta na zlatega ovna ter bežita preko morja v zlato Kol-hido. Hela pade z ovna v morsko ožino, ki loči Azijo od Evrope. Po njej se je zvalo to morje Helespont. Friks srečno dospeje v solnčno deželo Kolhido na vzhodnem kraji črnega morja. Kralj Aet ga prijazno vzprej-me ter mu da svojo hčer za ženo. Friks je daroval zlatega ovna bojnemu bogu Areju, a zlato runo je obesil v svetem gaji. — Kralju Aetu je bilo prorokovano, da bode vladal toliko časa,dokler bode visela zlato runo v gaji, Zatorej je ukazal gozdič ograditi z močnim zidovjem, a za stražo je postavil velikanskega zmaja in dva ogenj iz nosnic švigajoča bika. V Orkomenu je nasledoval kralja Atama njegov brat Kretej. Za njim bi bil moral vladati njegov sin Ezon. Ali mlajši sin Pelija mu se silo vzame kraljestvo ter ga zapodi iz mesta; njegovega sina Jazona pa vzame stric zopet k sebi. Da bi ga stric z lepim načinom spravil s poti, reče mu, naj gre v Kolhido po zlato runo. Jazon, želeč pokazati svoje junaštvo, vzprejme z veseljem to ponudbo. Najslavnejše grške junake vzame se seboj. Bilo jih je vseh skupaj petdeset mož. Najbolj znani so: Heraklej, Tezej, Pi-rotej in slavni pevec Orfej. Slavni junaki si dado narediti veliko ladijo Argo, po katerej se odpeljejo proti vzhodu. Po mnogih slavnih, činih so srečno dospeli v Kolhido. . Jazon gre kar naravnost h kralju Aetu ter ga prosi za zlato runo. Kralj mu jo obljubi, če se se slavnim junaškim činom pokaže junaka. Veli mu namreč izorati štiri orale ledine z divjima bikoma, ki puhtita ogenj iz nosnic, obsejati jo z zmajevimi zobmi in pobiti velikane, ki bodo vzrastli iz njih, potem pa še umoriti zmaja, ki čuva runo. Jazon je izvršil vse te junaške čine s pomočjo kraljeve hčere Medeje, katerej je obljubil, da jo vzame v zak'011. Dala mu je namreč čarobno mazilo, ki ga je varovalo zmajevega bgnja. — Ker pa kralj ni hotel dati zlate rune Jazonu, nego je nameraval junake u-moriti in ladijo zažgati, pelje po noči Medeja svojega ženina v gaj in mu izroči zlato runo. Potem- jo junaki po noči hitro odrinejo iz Kolhide. Kadar kralj v jutro zve, da so Grki odšli, udari jo za njimi. Še le na ustji Du-nava jih doide. Medeja zdaj umori in razkosa svojega brata Absirta, katerega je vzela se seboj ter pomeče razkosano truplo v morje. Aet spozna ostanke svojega sina; ^prične jih loviti po morji, da jih spodobno pokoplje. S tem se toliko zamudi, da so mu ušli Argonavti. Peljejo se po Dunavu, iz Dunava krenejo v Savo, iz Save pa v Ljubljanico, Oenpevši pozno na jesen v kraje, kjer stoji danes “bela Ljubljana”, postavijo si begoči Grki bivališča, katera so utrdili. V njih so našli zavetje pred hudim mrazom in sovražniki. Iz ljubezni do svoje domovine je zval Jazon to naselbino Hemonijo ali Emono. Od Vrhnike, izvira Ljubljanice, preneso svojo “argo” v jadransko mor je. Po mnogih nezgodah dospejo srečno v svojo domovino. — Tako slove pravljica o Argonavtih in začetku ter imenu Emone. Zgodovinsko znamenita za nas je ta pravljica v tem oziru, ker nam kaže, da so vže v starodavnih časih znali pot po Dunavu, Savi in Ljubljanici do jadranskega morja. Po tej poti so se narodi naseljevali, in tudi tržili. Od nekdanjih časov je pretrpela naša dežela razne vnanje izpremembe; tudi njeni prebivalci niso ravno isti ostali. Mnogi stari spomeniki kažejo, da je bila večina prvotnih stanovalcev, Tav-riski in Panonci, slovanskega rodu. Od juga so segali vmes Japodi, od zapadne strani pa Kelti. Zato poje naš Vodnik: Že močen na morji Ilir’jan je bil, K’ se ladje tesat’ Je Rimljan učil; Od prvega tukaj / Stanuje moj rod; Če ve kdo za druj’ga, Naj reče, od kod’? Z Bilipom in Sandrom So ’meli hud’ boj, Latince po mokrem Strah’val je njih roj. V zgodovini se Emona ne omenja dvanajst stoletij, to je od leta 1250 do 32 pr. Kr. — Onega leta je podjarmil rimski cesar Avgust Oktavijanij Japo-de, razrušil po hudem in krvavem boji njih glavno mesto in trdnjavo “Metu-lum” (sedaj Lož). Od tod jo je udaril v Panonijo, kjer je stala Emona. Tako so prišli tudi naši kraji pod Rimljane. Za časa Oktavijana Avgusta je pripadala Kranjska deloma k Panoniji, deloma k Iliriji. Emona je stala s prva v Panoniji, pozneje (v 3. stoletji) je bila središča za “malo Karnijo”, ki je pripadala k Italiji. Emona je veljala za imenitno postajo na trgovskem in vojaškem potu med Dunavom in jadranskim morjem. Bila je prvo mesto na vhodu v lepo Italijo. Od tod je držala ce^ta iz sta-roslavnega Ogleja proti Sisku, proti Ptujem in na Koroško. Vožnja po Ljubljanici in Savi je bila jako živahna. Mesto se je pod rimskim gospodarstvom jako lepo razcvetalo skozi celih štiristo let. Bilo je tudi za silo utrjeno. Izkopani spomeniki in novci nam svedoči-jo, da so bili Emonci imoviti. K svojim stanovalcem je dobila Emona tudi mnogo rimskih naseljencev, ž njimi pa tudi rimske bogove. Vzlasti so tu častili boginjo Dijano. Oholi Rimljani so se kruto obnašali do svojih podložnikov, in so deželam nakladali visoke davke; zato so se pod-jarmena in osvobodeželjna ljudstva poskušala osvoboditi neljubega jarma. Med 6.—9. letom po Kr. se vzdignejo ljudstva ob Savi pod poveljstvom Ba-tanov in Pineza. Jeden Batanov odgovori Tiberiju, ki ga je vprašal po vzroku vstaje tako-le: “Ker, Rimljani, ne pošiljate pastirjev in psov, da bi čuvali čredo, nego deroče volkove!” Z največjo silo so Rimljani zadušili upor. Emona se te vstaje ni vdeležila. Kmalu potem se v Emoni posadka sama upre svojemu poveljniku. Strašno pustoši po okolici. Cesar Tiberij pošlje svojega sina Druza v Enjono, da pomiri uporno posadko, kar se zgodi okolu 15. leta po Kr. Tekom časa je videla Emona v svo-jej sredi tudi več rimskih cesarjev. Ko je Trajan premagal Dake, mudil se je na poti v Italijo tu; tako tudi Hadrijan o priliki svojega potovanja po deželah. Mark Avrelij je pregnal iz teh krajev Markomane in Kvade tja za Dunav. Tudi luč krščanske vere je zgodaj zasijala po teh krajih. Ker je stala Emona ob cesti proti podunavskim deželam, vrjetno je, da je vže sv. Her-magora, prvi oglejski škof, poslal maš nike in dijakone v Emono. Okoli 284. leta je tu storil mučeniško smrt sv. Pelagij, mladenič plemenitega rodu. Lastnega škofa vender mesto ni imelo do 4. stoletja. Prvi se nahaja sv. Maksim; bil je 381. leta na oglejskem cerkvenem zboru. Da se je krščanstvo lepo razcvetalo v 4. stoletji v Emoni, svedočita nam tudi dva lista cerkvenega očeta sv. Jeronima do emonskih devic, in pa do Antona, miniha v Emoni. Vendar ni bila še popolnoma krščanska. Ko je namreč 388. leta oblegal vojskovodja Maksim mesto, prihiti Teodozij in ga premaga. Udano mesto vzprejme slovesno “vernega cesarja” Teodozija. Velikanske slovesnosti so se vršile zmagovalcu na čast. Razven starešinov, belo oblečenih, in krščanskih duhovnov so mu stopali na proti tudi poganski žrtovniki se škr-latom ogrneni. Še dva škofa Emonska sta nam znana: Patricij (1. 579.) in sv. Flor. (599). Leta 400 se je tudi Olarik, kralj Gotov, na poti iz Panonije proti Italiji pri Emoni ustavil. V petem stoletji se je vršilo preseljevanje narodov. Kaj je trpela za onega časa naša domovina, ne da se povedati. J. V. Koseski opeva takole: Kedar od istoka Hun, od severa Got ino Himbar, Rimic od juga in Vlah, trli so moje kosti, Strani čvetere sveta menovale sirove narode. Kaj trpela takrat, kaj sem doživela gubivši, Ustam izreči ni moč, duhu razumiti ni. Smrt je dajala objed neskončno pogubi, obupu, Save in Drave vode solze so bile in kri, Zadnjega, zdelo se je, da bila bo ura Slovenca. Kakor divji natok srditega morja se vzdigne, Kadar vihar globočin zemlji se v duhu zbudi, Brezdnov valove napne, peneče drvi na bregove. ilnica Kranjska hran v Ljubljani USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 85,105,396 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve.........37.877,422 K Posojila občinam in korporacijam ........'1.979.582 K Menice........... 738,000 K Vrednostni papirji. 32,977,286 K Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in Dunaju ter graščin.......... 2,920,893 K Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Premog NAJBOLJŠI Blooiigtoi Lib Premog PRODAJEMO PO $3,50 tono. Za gotov denar. Razvažamo premog na vse strani mesta. Naročite ga pri nas, prihranite si denar. American Coal Co, Cor. Chicago in Columbia Sts. JOLIET, ILL. S tminami krije ostrov, ki ga razbiti ni moč. Sivo pečevje ječi, v korenu se tresejo gore. Tako, kdo reče zakaj, je vrelo nebroj-no narodov, Vsakega konca sveta meni srdito na vrat, Moje dobrave so stan jim, klavnica moje domovje. NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, i"i N. Broadway, Joliet, 111 v * PRODA SE GOSTILNA, S TREMI pravimi kegljišči, lepa dvorana za društvo in plašna dvorana. Dobro mesto za Slovenca ali Hrvata, a obe nem dober promet. Prodaja se radi odhoda na deželo. Zglasite se pod št. 626—628 S. Centre Ave., Chicago, 111. d4t NAPRODAJ ŠIVALNI STROJ IN peč za plin (gas stove). Še novo Proda se poceni. Math. Požek, 306 Granite St., Joliet, 111. 6t3 LOTA NAPRODAJ EN BLOK IN pol od hrvaške cerkve na North Broadway; ta lota je bila kupljena pred nekaj leti od rojaka Anton Horvata. To je prazna lota nasproti 1115 N. Broadway, je za ogledati. Ker jest že več let stanujem v zdo-laj omenjenem mestu, in tudi mislim za zmiraj tukaj ostati sem se name nil loto prodati. Za podrobnosti pišite ali se oglasite na Anton Skalla, 9627 Ave. M„ So. Chicago, lil. 6-3n Nove knjige: Kranjska mesta, 60c. Križem sveta, 30c. Zadnja kmečka vojska, 80c. Gozdarjev sin, lOc. Leposlovna knjižnica, $2.00. Marija dobrega sveta, 40c. Pišite po nje na: AMER. SLOVENCA, Joliet, Illinois. S temi besedami izraža pesnik bedo. Najhuje so pa še divji Huni. Najmočnejši njih kralj Atila, ki se je zval “šiba božja”, pridrvi se svojimi ro-paželjnimi, divjimi tolpami v te kraje. Požgane vasi in razdejana mesta so zaznamovale njegovo pot. Jednaka osoda je zadela tudi Emono. Bogato, krasno mesto je bilo v kratkem prah in razvalina (okolo 452. 1.) Na tak žalosten način je izginila Emona iz zgodovine. (Dalje prih.) Kaj meni mar. Nekaterim ljudem ni nič mar. Zanima jih prav nič ne; niti sebe jim ni mar. Nič jim ne prežene nemarnosti, celo bolezen ne. Zares neverjetno.je, da so ljudje, ki bolehajo na želodcu, da$i vedo, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najboljše zdravilo v vseh takih slučajih. Odlašajo in odlašajo, dokler je prepozno. O-zdravi prve znake, izgubo slasti in moči, in preprečil boš mnogo trpljenja. Res je, da ta dva znaka dostikrat izgineta brez vsacega zdravljenja, ampak biti utegneta predhodnika kake resne bolezni. Zakaj bi se stavili v tako nevarnost, ko imamo pri roki zdravilo, ki je vedno zanesljivo? In dobro je za vsak želodec, zato bi moralo biti v vsaki domačiji kot prva pomoč v slučaju bolezni. Uživaj ga, kadarkoli ti prebava ni v redu ali kadar se ne počutiš dobro, kadar ti je jezik nečist, so oči medle, ustna uvela, koža suha. Pomagalo ti bo. V lekarnah.-Jos. Tri-ner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Javna zahvala. Slavni director Collins N. Y. Medical Institute! Prejela sem Vaše pismo in zdravila, katera so mi v tem kratkem času izdatno pomagala ter me ozdravila. Se Vam zahvaljujem in tudi Vas bodem priporočala mojim znancem naj se na Vas obračajo, ker ste edini zdravnik, kateri v resnici zamore pomagati. Še enkrat se Vam zahvaljujem ter ostanem hvaležna do groba. Marija Mayer, 16 Seeley St., Little Falls, N. Y. E.Wunderlich GraniteCo. 804-806-808 N. Hickory St Joliet, II.. Velika zaloga spomenikov Naše prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111 Chi. tel 1872 N. W. Phone aoo POZOR, ROJAKI! urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli I ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, 111. FI1T0 PIVO V STEKLENICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL, *•. «T. F>. KH2STC3- Lesni trgovec. DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET. — Rojaki naročajte se na Amerikan-skega Slovenca, ki je najstarejši slovenski list v Ameriki. Stane le $1.00.