COLCRJEVE inFORIHACiJE Letnik VII. Junij 1978 Številka 6 (76) Osrednja proslava ob občinskem prazniku je bila v Medvodah KONGRES AKCIJE Enajsti kongres je izrazil vse posebnosti naše družbe, najbolj pa njeno stabilnost, kot političnega sistema socialističnega samoupravljanja, revolucionarno kontinuiteto in zanesljivost na poti, po kateri se giblje v svojem razvoju. Kongres je še enkrat potrdil stanovitnost jugoslovanskih komunistov v njihovih stališčih do razvoja odnosov v mednarodni skupnosti narodov in držav do graditev odnosov v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju. Sklepi in naloge enajstega kongresa, ki so kot ideja in predlog nastali v organizacijah Zveze komunistov, se bodo vrnili k svojemu izviru, kot resolucije najvišjega partijskega zbora, kot program in obveznost vseh članov in organizacij Zveze komunistov. Te ne ponujajo konkretnih rešitev, so pa skupaj s Titovim referatom kažipot in idejna usmeritev za konkretno politično akcijo. Zato bo potrebno sprejeti na osnovi kongresnih dokumentov programe za konkretne politične akcije, ki bodo odsevale potrebe in posebnosti okolja, v katerem živimo in delamo. Dokumenti nam dajejo podlago za široko ustvarjalno akcijo. V njih mora vsak član, vsaka organizacija ZK najti sebe ter konkretno določiti svoje naloge in program. I BESEDA DELEGATA XI. KONGRESA ZKJ Zvišanje produktivnosti »Svoboda človeka ni le v njegovi pravici, da lahko svobodno izraža svoja mišljenja in težnje. Resnična svoboda je predvsem v pravici in možnosti, da človek suvereno odloča o vseh vprašanjih svojega življenja . ..« TITO Bila sem na 11. kongresu ZK Jugoslavije. Sodelovala sem v delu kongresa, kateremu je dal obeležje velikan našega časa — tovariš Tito. V ogromni dvorani Kongresnega centra »Sava« se je zbralo čez 2.000 delegatov in prav toliko gostov iz vseh krajev naše domovine in tujine, predstavnikov sredstev informiranja— domačih in tujih. Nekaj minut pred začetkom je v nabito polni dvorani nastala popolna tišina. Tako smo čakali tovariša Tita, da bi ga videli od blizu. Da bi poslušali tako enostavnega, toda edinstvenega, izrednega človeka in borca. Kajti tovariš Tito ni samo zgodovina boja za svobodo; veliko več — spodbuda in up vsem zasužnjenim, ki se bojujejo za osvoboditev. Zato je bila njegova beseda deležna tolikega zanimanja in podpore tako v kongresni dvorani, celi domovini kot v tujini. V tem trenutku, ko je kongres že mimo, se spet in spet v mislih vračam nazaj in se spominjam svečanosti in vzdušja, ki ga je kongres ustvaril. Naredili smo bilanco, povedali uspehe, povedali pomanjkljivosti, začrtali smo pot za nadaljnje obdobje ob ugotovitvi, da te slabosti ne zmanjšujejo uspehov, toi jih je naša družba dosegla v preteklih letih. Kongres je potrdil enotnost misli, hotenj in akcij, ki so jih člani ZK skupno z milijoni delovnih ljudi in občanov izrazili v razpravah o osnutkih kongresnih dokumentov. Osrednja misel, ki se je prepletala skozi razprave na vseh področjih je, da je prava svoboda človeka v pravici in možnostih, da odloča o vseh vprašanjih svojega življenja. Vendar svoboda ni samo pravica, je tudi dolžnost, to pa včasih pozabljamo. Ob tem se moramo vprašati ali smo kot delegati resnično povezani z okoljem iz katerega izhajamo, kako oblikujemo in prenašamo stališča? Vložiti moramo vse napore, da delegatski sistem resnično zaživi, da bo vsak sklep, vsaka misel, vsaka odločitev rzraz volje in želja večine. Nihče ne sme in ne more odločati mimo nas. Da bomo pa to lahko dosegli, nam ne sme biti žal žrtvovati tudi del svojega prostega časa za delovanje v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravljanju in lastnem izpopolnjevanju. Bolj kot na kateremkoli drugem kongresu je na tem poudarjeno, da je napredek družbe odvisen od napredka in odgovornosti vsakega posameznika. To pa pomeni večja skrb za ustrezne kadre in za njihovo izpopolnjevanje. Strokovni kadri pravilno samoupravno usmerjeni imajo tudi odločilen vpliv na razvoj naše znanosti, gospodarstva, kulture. Potrebno je zagotoviti vse pogoje za zvišanje produktivnosti, kar je ena od najšibkejših točk našega gospodarstva ter uskladiti porabo s stvarnimi možnostmi. Tu je pomembno, za katere investicije se bomo odločili, kako bomo organizirali delovni proces, kako se bomo povezovali, dogovarjali o skupnih nastopih na zunanjem tržišču in II 86 POGOVOR Z DELEGATKO ZA It. KONGRES ZKJ Tuje znanje maramo nadomestiti z domačim Nataša Barle; Tepe na* neustrezen Pri nas niti samoupravnega akta, ki Naiass Barie. zaposlena. v razvojnem šfceg* Csdorjfc, je en* izmed štirih delegstOT gr« Zvem- komunistov Jug«*to*1je fttok*. V rvezi komunistov aktivno leto. Če »sme kift fwt odgovorno naloge pri utrjevati ju sam »»pravnih »dr ^ s. kolektiv«, Pogovor je posegel ns pr fJb/ njene vloge v zztrozeoem deiu, f stavit nb dr tern tiomaeega znan* ■ »V r«W var jamo s [omeljzrmi raztoke ra-/* našega dela tega n« •& ? prede?ovatoc industrijo BBR ne pomrnš, d* se i stokov&Sno de.ktvnnst.jc' oemenjemo ved jo dr J meren poudarek našem nrevojnesr , ^ dogovarjamo n 8 M Berie m **.> o ■>, ^ delo osi* ^L.% ‘ .-e-.«r«y koži., . starih ; !» js-ganisaeija vkljuduje, PdSSSccm sidrn * . acdanis poitičah« .<* bi! nedvomno ne-novatorsiea dejavnoeti j-■ara. sp,x!byd» ** ■ V, ' T/,; <>, v PASfOBOP CA AE/tEfATklMA 3A 11. MOHfPEC CHJ j Hayi4M m HOBBTopcTBy abth { npaBO Mecro y Apyi-OTBy 4 Harauia Bapjse, Aitn/iOMttpaHM HHmetbep rexHonorzje, sa-nocneHa y »Hojiopy« y MeaaoAaiua ko# IbyQsbsns g 4 II I....................................... r MdtiiSOjie koa ,/bySvj>?.RC, 18. jys*s i j Ost H. KP«r$K.-ca v K. J ouekv- j i ■ > ■ y -tobyrti3$, RO£UV>u»aMO r.t-iRza .aaiajoo izosaropcTtiv*. Tsito oku ncz»oA^t .»HejUMbft Kozc/Htie'i'0'’ rzoemiotiti 38A8.T3K 5/OAOTUktii?MO ,'vjp- i COLOR 2 Tako so pisali dnevni časopisi budno spremljali gospodarska gibanja zunaj, da nas krize do katerih prihaja, ne bi preveč prizadele. Pomembno je kako bomo spodbudili posameznika, da bo čim bolj ustvarjalno in vestno opravljal svoje naloge, kako bomo dosegli večjo disciplino in izrabo delovnega časa. Brez uspostavljanja samoupravnih, humanih medčloveških odnosov in brez delitve dohodka po rezultatih dela ne bo pravega uspeha in napredka. Na tem področju moramo še veliko storiti. Pogoj za ustvarjanje višjega dohodka je dobro gospodarjenje. S tem bomo zagotovili socialno varnost ih dali osnovo za nadaljnji vsestranski napredek vseh naših narodov in narodnosti. Čimveč bomo prispevali k razvoju samoupravljanja, tembolj bo naš delovni človek pripravljen braniti to družbo, ki mu zagotavlja socialno varnost in večji družbeni in osebni standard, v kateri vidi bodočnost tudi zase kot posameznika. Takšna bodočnost bo zagotovljena z nadaljnjim podružbljanjem družbene samozaščite, bdenjem nad obrambno sposobnostjo naše domovine in čuvanjem pridobitev naše revolucije. Danes, 35 let po zgodovinskem zasedanju AVNOJ in toliko samostojnega razvoja lastne jugoslovanske poti v humani socializem, lahko mirno trdimo, da je to rezultat dolgoletnega dela velikana tega stoletja — tovariša Tita in vseh naprednih ljudi naše domovine, ki so verno in trdno zastopali z njim skupna stališča, borili se za svobodo, za svobodno, humano socialistično' družbo. Na kongresu so bili prisotni borci in najožji sodelavci tovariša Tita iz narodnoosvobodilne vojne, stari prekaljeni revolucionarji, kakor tudi mladi, ki so komaj prestopili zrelostno mejo. Za ta kongres je značilno to, da je bilo prisotnih veliko mladih, ki bodo nosilci nadaljnjega razvoja. Sporazumevali smo se v vseh jezikih naših narodov in narodnosti, bilo je pravo tovarištvo in ni bilo pomembno, kaj je kdo izven kongresne dvorane. Enotnost se je opazila tudi pri natančno odmerjenih dolžinah aplavza pri pozdravih tujim delegacijam, odvisno od ugleda, ki ga uživajo pri nas. Zelo prisrčna so bila srečanja z našimi najvišjimi funkcionarji. Veliko doživetje za nas vse je bilo, ko nas je na seji komisije za idejnopolitični in organizacijski razvoj ZK, za kadrovsko in akcijsko usposabljanje in statutarna vprašanja obiskal tovariš Tito. Zelo smo bili počaščeni z obiskom tovariša Kardelja, ki se je vključil v delo naše komisije z razpravo o tezah iz uvodnega referata tovariša Tita. Gostitelji so nam posvetili zelo veliko pozornost. Organizacija kongresa je bila odlično izpeljana. Prekrasna dvorana kongresnega centra je dajala poseben vtis svečanosti. Na koncu naj strnem misli. Kongres, ki je za nami, je bil kongres akcije, ki je pomemben ne samo za komuniste, temveč za vse delovne ljudi Jugoslavije, pa še več, o tem kongresu se je slišalo po celem svetu in naj ponovim besede tovariša Stamboliča: »Tito je s svojim revolucionarnim delom vtisnil globoko znamenje naši epohi, uvrstil se je med najuglednejše osebnosti našega stoletja in s ponosom lahko rečemo, da ne pripada samo nam, ampak tudi vsemu svobodoljubnemu in miroljubnemu človeštvu . ..« Komunisti Jugoslavije smo na tem kongresu zapisali v svoj statut, da ostane tovariš Tito predsednik ZKJ brez omejitve mandata. Ta odločitev je potrjena enoglasno z voljo in željo vseh Jugoslovanov, vseh narodov in narodnosti naše domovine. Obljuba tovariša Tita, da bo delal dokler mu bodo dopuščale moči naj bo tudi vodilo za vse nas. Z zaprisego, izraženo neštetokrat prej, kakor tudi neštetokrat na kongresu: »Draže Tito mi ti se kune-mo ...« smo izrazili našo trdno odločenost, da vztrajamo na poti, katero nam je začrtal tovariš Tito. N. Barle ZAHVALA Iz kabineta predsednika republike smo dobili tole zahvalo za čestitke, ki smo jih poslali z otvoritve XI. majskih iger proizvajalcev barv in lakov Jugoslavije COLOR 3 Fotozapis z osrednje prireditve ob občinskem prazniku Zbranim delegatom je spregovoril Franc Dejak, predsednik delegatske skupščine... Slavnostni govornik je bil Milan Kučan, predsednik skupščine SRS ... V kulturnem programu se je predstavil tudi folklorni ansambel Emona .,. Tale brhka dekleta v uniformah pa, veste, komu pripadajo . . . COLOR 4 Delegati (predvsem medvoški) so napolnili prireditveni prostor ... Program je rutinirano povezoval Peter Militarov ... Po prireditvi je zaživel »senčnati gaj« ob Sori... STALNI DELEGAT Delegati delavskega sveta skupnih služb so na 20. (izredni) seji sprejeli sklep, da se tov. Milivoj Hladnik, dipl. ing. imenuje za stalnega delegata pri Gospodarski zbornici Jugoslavije za napredovanje gospodarskega sodelovanja z Nemško demokratično republiko. Za namestnika pa so imenovali Dragutina Burliča, dipl. oec. SREBRNI ZNAK SINDIKATA V dvorani krajevne skupnosti Gunc-lje je bila slovesna podelitev srebrnih znakov zveze sindikatov. Med prejemniki je bil tudi naš sodelavec Vaclav Bačnik. Prizadevnemu sindikalnemu delavcu tudi naše iskrene čestitke! PREDSTAVLJAMO VAM PREDSTAVNIŠTVO RIJEKA ga odnosa do njih propade marsikateri posel. Če bi veljala marketinška miselnost in se posel obračunaval po direktnih stroških, bi recimo marsikateri potni strošek bil minimalen v primerjavi z izkazanim poslom. S samoupravljanjem nikakor ne morejo biti zadovoljni. Nimajo svojega delegata v delavskem svetu, pri snovanju samoupravnih sporazumov niso prisotni, težav nimajo komu zaupati. Imajo pa vrsto predlogov!!! Postav- ljajo vprašanje, zakaj nisg prisotni na zboru delavcev? Kaj ni to kršenje samoupravnih pravic. Ne zahtevajo nobenih posebnosti, le enakopravni člani kolektiva bi bili radi. Delovno dopoldne se je kmalu prevesilo v drugo polovico in z obljubo, da bomo zapisali kar najbolj verodostojno vse, kar so nam povedali, smo se razšli. Pa, srečno! Emilija Maletič: V 12 letih službovanja sem bila trikrat v tovarni, ne vem komu smo odveč. Tudi glasilo dobimo z veliko zamudo ... Tokrat nadaljujemo predstavljanje naših predstavništev. Delovno soboto smo izkoristili za obisk predstavništva Rijeka. Ni ga bilo težko najti, saj so prostori tik ob obali. Le malo zadihan prideš v prostore v nadstropju. V starejši poslovni zgradbi dvigalo šele na- Dušan Naglič, dipl. oec.: Pogrešam sistematsko urejen katalog, s katerim bi si lahko pomagal pri nasvetih kupcem ... črtujejo vendar kaže, da bodo z dogovorom vseh uporabnikov še letos zbrali potrebni denar in ga montirali. Ker pa so prostori v samem središču mesta, so velike težave s parkirnimi prostori, tako da zaposlenega največkrat velja kar 14 dinarjev na dan parkiranje. V teh prostorih »Color« domuje že sedem let. V razgovoru z delavci predstavništva, so nam zaupali, da so zadnjih pet let povečali prodajo za ca. 10 %■ Naglih skokov na svojem področju ne morejo pričakovati, saj je konkurenca iz leta v leto hujša. V Jugoslaviji je pet licenčnih proizvajalcev ladijskih barv. Obenem pa vlada v ladjedelništvu svetovna kriza. Iz tega razloga so v prvih mesecih letos prodali za 100 ton manj gotovih izdelkov kot la- Emil Perič: Samo kakovost izdelkov nas še rešuje na tržišču ... ni v istem času. V drugem polletju bodo zamujeno nadoknadili (v to so trdno prepričani) z novogradnjami v Splitu in na Reki. Večjo prodajo si obetajo tudi od domače flote, čeprav je Color poznan kot firma z naj slabšimi prodajnimi pogoji. Se posebej kritična je prodaja barv za široko potrošnjo. Dogaja se, da je blago v zalogi, pa se kupcu ne dobavi, kot, da je Reka predaleč od tovarne. Se težje pa je, če se enemu kupcu na Reki dobavi, drugemu pa recimo čez štiri mesece. V takih pogojih se pač ne da delati, saj trgovci ne morejo prodajati Colorjevih obljub. Povsem je zanemarjena reklama, kupce tako-rekoč sami zapuščamo, ne oni nas. To se že »obrestuje«. Tako smo že v de- m Jusuf Fazlič: Od samoupravljanja smo povsem odrezani, ne sodelujemo pri pripravah samoupravnih sporazumov, nismo na zboru delavcev, za moje do-šolanje ni denarja ... cembru lanskega leta narediti plan So-ralina za letos, pa ga še sredi poletja ni na trgu, potem nekaj verjetno ni v redu. Ko potnik pošlje naročilo, npr. 8 postavk, se takoj odpremita 1 ali 2, ostalo pa po dolgem čakanju. Ob tem pa konkurenca dobavlja sprotno, verjetno tudi z manjšimi stroški, s kom-pletiranjem pošiljk. Težko je delati pod takšnimi pogoji, so zatrjevali v en glas. Ob tem pa so kot Damoklejev meč tu še stroški, ki jemljejo voljo do dela in prav zaradi nepravilne- Predstavništvo COLOR RIJEKA, Splitska 2/11 Tel.: 25-940 Dušan Naglič, dipl. oec., vodja predstavništva Jusuf Fazlič, vodja inšpektorjev ladijskih barv Borivoj Kivela, vodja inšpektorjev ladijskih barv Kuzma Martinac, inšpektor ladijskih barv Emil Perič, trgovski potnik Emilija Maletič, korespondent Pina Rakovec, čistilka GOLOR NE ONESNAŽUJE ZRAKA BOLJ KOT TO DOPUŠČAJO PREDPISI Onesnaženost pod mejo V eni izmed prejšnjih številk našega glasila smo vas obvestili o obveznostih, ki izhajajo iz Zakona o varstvu zraka. Da se na kratko spomnimo: vse organizacije morajo izdelati pravilnik o varstvu zraka, ugotoviti vrsto in količino nevarnih snovi, ki jih spuščajo v zrak ter izdelati sanacijski program. Delavski svet delovne organizacije je v mesecu maju sprejel Pravilnik o: varstvu zraka delovne organizacije Color. 8. februarja smo pri Zavodu SRS za varstvo pri delu naročili meritve škodljivih snovi, ki jih spuščamo v ozračje. To so predvsem organska topila, ki izhajajo iz ventilacijskih naprav, dimni plini ter praškaste snovi, ki se pojavljajo največ v šaržirnici. Zavod je tako meril naslednje škodljive snovi: črnino dima, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, žveplov dioksid, dušikove okside, etilacetat, butilacetat, ksi-len, toluen, butanol, aceton, akrolein, lak bencin, prah svinec, krom, železo, baker ter saje. Ko so primerjali dobljene rezultate pri meritvah z Odlokom o normativih za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak, so prišli do ugotovitve, da so bile v času meritev na vseh merjenih mestih vse predpisane emisijske vrednosti v dovoljenih mejah. Ta ugotovitev je za nas zelo ugodna, posebno pa za krajane, ki živijo v bližnji okolici naših obratov. S tem še ni rečeno, da se občasno, posebno pri neugodnih vremenskih razmerah ne bodo pojavili neprijetni vonji, vendar meritve potrjujejo, da se te snovi pojavljajo v tako majhnih količinah, da po dosedanjih spoznanjih niso škodljivi. Za našo organizacijo pomenijo ugotovitve preiskav Zavoda SRS za varstvo pri delu, da nam ni potrebno izdelati sanacijskega programa, predvsem pa, da nam ne bo potrebno piri sedanjih tehnoloških razmerah vlagati denar za sanacijo. Tovrstno vlaganje pa je izredno drago. Meritve nam končno povedo tudi to, da medvoško območje ni bilo razvrščeno v zdaj veljavnih predpisih, v najbolj ogrožen IV. razred po »zaslugi« Color j a. Rihard Pevec PRIŠLI - ODŠLI (OD 5. 4. DO 30. 6. 1978) NA NOVO ZAPOSLENI Hetem Bardigi, TOZD premazi; Halli Mujkanovič, TOZD premazi; Razim Kahrimanovič, TOZD premazi; Bajram Asllanaj, TOZD premazi; Prano Rajič Cakalin, TOZD premazi; Dušan Panič, TOZD smole; Milorad Pan-dža, TOZD premazi; Milan Blaževič, TOZD premazi; Matjaž dipl. ing. Kunaver, TOZD premazi; Franc dipl. ing. Erman, TOZD piremazi; Roman Bertoncelj, TOZD premazi; Joviča Miloševič, TOZD premazi; Dobrivoje Vidovič, TOZD premazi; Vinko Mohorčič, TOZD smole; Avgust Sešek, skupne službe. DELOVNO RAZMERJE PREKINILI Aleksander Vavpotič, skupne službe; Marija Mihovec, skupne službe; Ivan Drakšič, TOZD smole; Rado Rozman, TOZD smole; Jože Bališ, TOZD smole; Ilaz Shehi, TOZD premazi; Terezija Grmič, TOZD premazi; Janez Jenko, TOZD premazi; Hedvika Resman, skupne službe; Anton Turha, TOZD smole; Nail Karišik, TOZD premazi; Marko Pepič, TOZD premazi; Ida Dolenc, skupne službe. PRERAZPOREJENI Smiljan Plesnik iz skupnih služb v TOZD premazi; Milena Košenina iz skupnih služb v TOZD premazi; Matjaž Kern iz skupnih služb v TOZD smole. ŽREB JE ODLOČIL NAGRADNA KRIŽANKA a:- ca — ^9 p p P Z A/ z * v p K p O P o L p B® c e P N I . h z JŽŠk -Z) £ L p ✓ Z L p v:.- 2L •* £r s — O H O L S E p) l p rr / r /9 £ p Ife T O G o = C * 3 / v Z B p / ~R p r / — O ■S p >9 T a E V/ P s /V O C o >7 •sr L E T f M — L. p p t »L V š£ R o 7> P E p 3 O zv M p m K m z M P R E T 5 >5 £ p t/ Z p K P M 5 V o L Z s T L p == N o p iB IZ p V t z p K O p š B £ L H J p m £ T A/ O o.0 KRVKRZOh COf>RR ERE&EC M/*Eiy -Šp/,Nt,F> j . _ / *• i Iv $*W- a X*Z£V/NJJ ZEH&KO IH& 'i Šim jv/r/ec. lliStv RRDtO^ S tRMi&Kt Ro ir PPU/. * Mesto V ’ z.*\/fT/, oQvj7/ T*r>/*o tvfis/ SCST/jOt i C. fjftrr OC& roA/t} ctM/tRtiutt CIO VE K T SltftiftO or ok nUGUSTE C O H TE ZAtnhK/i u* —j X>JE£. rex>w/f KtffUOVtJC tre*, KsSeVSUM/ COZTt im* Ajoatze«- j B/?VQ*/sv >9s£&0& /7*1*07/ 2) El EC z. EIEJC7A. A'RBorELh C/j/9 o*7t?«t/, VElt*»t/J} St/AUJ/ v o Z-HGhEHJE 2>ejjrvo »Meč' TKJPGDNt« BnsKov 2>£tec Z e teto-*. Roht/toj* fr/fAtrmt, Pesfrstc Zece/c 2El/šc»l> Du-stt^ S£vE3>N/ vere* rr/nm Maa HRHSČN F&vrrop hOKSti* A?/e/? TJZ3* tR/Q/y KBstr M/š SoHSe^ /ferejt rva Č.HK*. N/ELSEh K J S K*srt} y/?7cn rze&ivht, EBToM/E o *es7*op&i AT*/9J V Atf/jV/v/ ***7Qftco rtfBottuce Kousemh sn/r ROEK/J RET* MrEiSEH nesETo {. rorzr, ciomoe* ersp *£*$&*- ^SoDe/v, zetih, ck