Protizajcja horba z druge sfrani Glas vpijočega v puščavi Naši sadjarji se borijo že dolga leta, da bi izposlovali spremembo lovskega zakona in prost odstrel zajca, ki je največji sadni škodljivec. Doslej so bili vsi tozadevni klici prizadetih na merodajna mesta le glas vpijočega v puščavi. Zajec se ne da iztrebiti Ker vodi s sadjarji najostrejšo borbo proti preveč razplodeni zajčji nadlogi preizkušeno glasilo slovenskega kmeta »Slovenski gospodar«, bo zanimalo čitatelje, da je borba proti zajcu na Slovenskem Štajerskem že stara in je rodila uspeh v dobi, ko so pri nas obnavljali od trtne uši uničene vinograde. V tistih časih zajec ni delal škode samo na sadnem drevju, ampak tudi po novih vinogradnih nasadih. Vinogradniki in sadjarji so v »Slov. gospodarju« in po svojih zastopnikih zastavili vse moči, da se je vdala dežeina vlada v Gradcu. Zajec je bil proglašen za sadnega ter vinogradnega škodljivca, katerega lahko pokonča vsakdo, kjer in ob katerem času ga dobi. Doba prostega pokončavanja zajca na Spodnjem Štajerskem je trajala šest let. Po preteku šestih let pa so se prepričale občine, da je nemogoče zajca iztrebiti, kakor se tudi lisica ne da pokončati. Zajci so tedaj padali pod šibrami iz kmečkih pušk, da je bilo joj. Nekaj pa jih je preostalo in ti so povzročali tem večjo škodo, ker ljudje sadnih dreves niso zavarovali v dobri veri, da je zajcu odklenkalo. Po neuspešnem šestletnem boju proti zajcu so občine na Spodnjem Štajerskem napravile na deželno vlado v Gradcu vlogo, da naj dajejo občine svoje love ^opet v zakup, kar se je zgodilo in je ostalo tako do danes. Bridka izkušnja kmečkega lovskega zakupnika Kmečki lovski zakupnik na Slemenu nad Selnico ob Dravi je pripovedoval, da je prisegel zajcu smrt v svojem lovišču. Lansko jesen je bil že prepričan, da je njegovo lovišče brez zajca in da bo imelo sadno drevje mir na zimo pred temi glodalci. Ravno njemu je obglodal star zajec, ki se je natepel od drugod, mlad sadovnjak do uničenja. Zajčje zdraviio Kakor znano, se ne loti zajec nežne skorje sadnega drevja samo v hudi zimi, ampak ob vsakem letnem času. To je dokaz, da zajcu ne gre za to, da bi se nasitil z obgiodano skorjo, ampak on išče zdravilne snovi za svoje bolno drobovje. Če bi zajec imel skorjo sadnega drevja za hrano v pomanjkanju, bi obglodal le nekaj dreves do nasičenja in druge bi pustil. Zajčja mrcina pa uniči dostikrat v eni noči kar pol sadovnjaka. Zajec gloda in išče tako dolgo v obglodani skorji, dokler ni zadel na dovoljno količino zdravila. Od Nemcev preizkušena obramba Nemčija je gotovo glede kmečkega gospodarstva v vsakem oziru napredna. d^avn :•/! bi sigurno napovedala zajcu neizprosno smrt, ako bi se to dalo izvesti. V Nemčiji dela zajec veliko škodo na sadnem drevju, ker stika za zdravilom za bolni želodec. Nemra so preizkusili v lanski hudi zimi preprosto sredstvo, 3 katerim se da zajca odvrniti od glodanja sadnih dreves. Nemški sadjarji so se že in se bodo za bodoee obranili uničevanja drevesc po zajcu na sledeči način: V bližino sadovnjakov sadijo vbe in topole. Veje vrb in topolov nasekajo toliko, da se držijo debla, a vendar segajo do tal in ozele- nijo. Bolni zajec se mnogo rajši loti glodanja teh vej, nego pa sadovnjaka. Ta nemški obrambni postopek je dokaz, da vsebujeta vrba in topol za obolelo zajčje drobovje isto zdravilno sredstvo kakor skorja bolj nežnega jabolčnega drevesca. Opisano obrambo popisuje nemško gospodarsko časopisje na dolgo in se bo sigurno obnesla tudi pri nas, ako jo bodo začeli izvajati naši po zajcu tolikanj vsako leto udarjeni sadjarji. Tudi pri nas so že pogruntali zajčjo lekarno Ko je bil prednji članek že napisan, je pravil piscu napreden sadjar iz Slovenskih goric, da je on že pred leti s svojim sosedorn pogruntal, da je mlajši sadovnjak nekaka lekarna za bolne zajce. Oglodanja ter uničenja drevesc se ta sadjar obrani na ta način, rta odžaga pozno na jesen s sadnega drevja veje, katere spadajo proč, in jih pusti preko zime v sadovnjaku. Zajci, ki so se prišli v zimskem času zdravit v njegov sadovnjak, so obglodali te še precej sveže veje in se niso lotili drevesnih debel. Sadjarjem na izbiro Podali smo v današnji razpravi o boju zoper zajčjo nadlogo sadjarjem dve sredstvi, s katerimi si lahko na lahek način obranijo svoja sadna drevesca pred zajčjim zobom. Sedaj je ležeče na sadjarjih, da preizkusijo oba in poročajo »Slov. gospodarju« o doseženih uspehih. Pri tolikanj važnem protizajčjem boju gre predvsem za to, da preizkusimo opisana obrambna sredstva po naših sadovnjakih in poučimo o njih naše potomstvo, da se bo čutilo varno pred največjim sadnim škodljivcem, o katerem gre glas, da ga je nemogoče iztrebiti s puško.