The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOli DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) ^t pwjffS^3/tj priljubljen slovenski list v Združenih Držam h Ameriških. ŠTEV. (No.) 222 CHICAGO, ILL., PETEK, 17. NOVEMBRA ■—• FRIDAY, NOVEMBER 17, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Versko vprašanje v Rustji-Anglija p® vojno brodovje UOOSEVELTOVA ZAHTEVA ZNOVA OŽIVILA RAZMO-TRIVANJE O VERSKEM VPRAŠANJU V RUSIJI. — PREGANJANJE VERE SICER NI V ZAKONU, A VRŠI SE NA DRUGE USPEŠNE NAClNE. — ROOSEVELT I ZAHTEVA VERSKO SVOBODO ZA AMERIKANCE V RUSIJI. Moskva, Rusija. — S svojo J zahtevo, ki jo je stavil predsednik Roosevelt kot pogoj priznanja sovjetske vlade od strani Amerike, da se namreč dovoli £ popolna verska svoboda Ame-rikancem v Rusiji, je znova stopilo versko vprašanje v Rusiji v ospredje. Razmotrivati se je pričelo o tem ne samo v Rusiji v sami, marveč po vsem civilizi- ^ ranim svetu, in dognati se sku ^ ša, v koliko je pravzaprav vera r v boljševiški Rusiji zatirana. T Priznati se mora sicer, da ni g v Rusiji nikakega zakona, po r katerem bi se komu zabranje- ^ valo hoditi v cerkev ali pripa- v dati kaki veroizpovedi, vendar g pa je drugače moralni in fizič- k ni pritisk na vernike tak, da se v ne razlikuje dosti od uradnega r preganjanja vere. Predvsem se mora vzeti v poštev, da se od { članov komunistične stranke ^ pričakuje, da ne bodo obisko- } vali cerkve. Tisti, ki bi hoteli j izpovedovati vero, se kmalu s kakoršnokoli motivacijo izloči- ^ jo iz stranke. Kdor pa v Rusiji ni v komunistični stranki, take- ( mu je tudi življenjski obstoj . skoraj onemogočen; težko je, j da bi sploh dobil kako službo ali delo. Na ta način torej logično sledi, da se verniki po-mečejo na cesto, kar je istovetno s preganjanjem vere. Drugič pa obstoji v Rusiji takozvana organizacija brez-božnikov, ki uživa posebno zaščito vlade. Ta organizacija vodi silovito protiversko propagando zlasti med mladino in z ozirom na moč, ki jo ima, in ker ji oslabljena cerkev ne more v zadostni meri nasprotovati, dosega velike uspehe in duh brezboštva se takorekoč neovirano razširja zlasti med mlajšim prebivalstvom. Ker se zahteva predsednika Roosevelta omejuje samo na Zagotovitev verske svobod6 za Amerikance, ki žive v Rusiji, je skoraj sigurno, da bo sovjetska vlada pristala brez nadaljnjega na to zahtevo, zlasti še, ker je to pogoj za priznanje sovjetske^vlade in je Rusiji silno mnogo ležeče na tem, da A-ttierika prizna sovjete. -o- PONOVNA OBRAVNAVA PROTI ZLOČINCU Chicago, 111. — Posebna po-rota je pretekli torek pred kriminalnim sodiščem odločila, da Jlna James Vairecha normalen razum in je torej odgovoren za Svoje čine. Moral se bo torej Paradi svojega zločina, ki ga Je izvršil v novembru preteklega leta, ko je umoril nekega loškega in zločinsko zlorabil Njegovo žensko spremljevalko, Ponovno zagovarjati pred sodiščem. Ko je bil po omenje-nem zločinu postavljen pred . sodišče, se je zagovornikom poučilo, da so ga proglasili slaboumnim, na kar je bila nje-^0va smrtna obsodba od državna vrhovnega sodišča preklicana. Tekom leta, ko je bil zločinec v zaporu, pa so ga dale KONEC RAZOROŽITVE Anglija objavila, da bo ojačila svoje vojno brodovje. — Nei-jasnte. situacija jo sili k temu —o— London, Anglija. — Uspehi vseh dosedanjih razorožitvenih konferenc ne pomenijo takorekoč nič, kajti države se sklenjenih pogodb itak ne drže in nikogar tudi ni, da bi jih prisilil k temu; pritisk v tem ozi-ru od kake druge države bi ne pomenilo drugega kakor novo vojno; diplomati pa pri vsej svoji drznosti še ne morejo zagovarjati vojne, da so jo začeli z namenom, da pospeše razoroževanje. Namesto, da bo svoje brodovje zniževala, je pa Anglija pretekli torek objavila, da ga bo še v znatni meri povečala. Izgovarja se s tem, da je tudi Amerika postavila v svoj program, da zgradi novo brodovje. Pri tem se seveda zamolči dejstvo, da je Amerika v resnici daleč pod kvoto, ki ji je bila dovoljena po sporazumu na londonski pomorski konferenci, in da je torej upravičena do novih ladij, da vsaj približno postane po moči na morju enaka Angliji. Po objavi angleške vlade, bo Anglija iz-premenila svoj program za svojo mornarico v toliko, da bo namesto ene 7500 tonske križarke zgradila dve 9000-tonski in eno 5500 tonsko. Vendar pa se ta čin ne more Angliji preveč zameriti. Poleg Amerike, katero smatra kljub vsemu še za kolikor toliko miroljubno, ima pa drugo tekmovalko, ki je bolj nevarna, namreč Japonsko. Ta se enako stalno ojačuje z novim bro-dovjem. Dalje jo pa tudi nejasna politična situacija v Evropi upravičuje, da se pripravi za vsak slučaj. Razorožitvena konferenca je takorekoč mrt-' va, ko je od nje odstopila Nem-! čija in zdaj še Italija in Ogrska. Kdo naj ji torej daje garancijo, da ne utegne prej ali slej potrebovati močnega bro-dovja ? -o- POTRES V JUŽNI AMERIKI ' Santiago, Cile. — Silovit po-j tresni sunek je pretekli torek 1 zjutraj pretresel to mesto. Tra-a j al je eno minuto in je prebi-j valstvo spravil v paničen strah, a da . je razburjeno zbežalo na ulice. Povzročil pa je le malen-a kostno škodo in poškodbe je [j zadobilo le par oseb. Občutil , pa se je potres tudi po drugih h mestih in o njem poročajo tu-di iz Argentine. d--- )- oblasti opazovati, in priče sc i- zdaj potrdile, da je bilo njego j- vo obnašanje1' popolnoma nor /- malno. Ob ponovni obravnavi i- ki bo zdaj uvedena, bo državn j- pravnik zahteval smrtno ka le zeii. PREDSEDNIKOV SIN PRI PAPEŽU James Roosevelt, sin predsednika, ko je bil nedavno s svojo ženo v avdijenci pri papežu Piju. Mrs. Roosevelt je oblečena, kakor se zahteva od žensk v navzočnosti papeža, \ preprosto črno obleko 8 pajčolanom. KONTROLA NAD PIJAČAMI Načrt za nadziranje prometa s pijačami. —o— i Washington, D. C. — Posebni odbor je v sredo predložil predsedniku Rooseveltu v odobritev načrt, po katerem se naj bi vršila federalna kontrola nad prometom s pijačami po 5. decembru, ko bo prohibicija razveljavljena. Večina članov odbora je mnenja, da naj se industrija žganjekuhe postavi pod nadzorstvo farmarske administracije. Poleg drugega je predsedniku mnogo ležeče na tem, da se zagotovi federalno varstvo za tiste države, ki bodo še v naprej obdržale prohibici-jo, da se v nje ne bo uvažala pijača iz drugih držav. -o- V TEJ VASI NI NIHČE PRIKRAJŠAN Bucyrus, O. — V tukajšnji bližnji vasi Chatfield ne gre pri volitvah za to, kdo bo prišel v urad, marveč bolj za to, kfik urad naj kdo dobi. Vsi vaščani imajo namreč kako javno službo. Volilcev je 95, javnih mest pa 104. Vsi pridejo torej na vrsto, nekateri celo dvojno. -o- iJRITF "AMER. SLOVENCA"! PADANJE DOLARJA Vrednost dolarja se stalno niža New York, N. Y. — Vred-lost ameriškega dolarja se na ;ujezemskih borzah stalno niža. Senzacijonelno je sicer to padanje, toda ameriške vlade ne vznemirja, kajti ona sama £a pospešuje s svojim nakupovanjem zlata po višji ceni, kakor je na svetovnem tržišču. Tako je notiral dolar v sredo za en angleški funt $5.40, za 100 frankov $6.55. Sedanja vrednost dolarja je približno 81 centov v zlati veljavi. -o-- RAZKOL MED NEMŠKIMI PROTESTANTI Berlin, Nemčija. — Hitlerjeva vlada se skuša polastiti tudi nemške cerkve in preurediti nemški protestantizem v nekako novo vero, v kateri bi nemški nacionalizem igral glavno vlogo. S tem se pa mnogi pastorji ne strinjajo in tako bc neobhodno sledil razkol. V no vi cerkvi nameravajo naziji odpraviti križ; dalje bodo pre> prečili romanje v Palestino ir enako bodo tudi ovrgli sv. pis-mo stare zaveze kakor tudi de nove zaveze. Vse to da preveč Naznanilo številka 4. NASELBINAH je mncgo ■ naših ljudi brez dela ir zaslužka. Vsi ti imajo lepo priložnost do delnega zaslužka, če se pridno podajo na agitacijo za nove naročnike za dnevnik "Amer. Slovenec". Prav lepe denarne nagrade in nagrade v blagu so določene za nove naročnike in do katerih bo upravičen paav vsak, ki bo pridobil kakega novega naročnika. V jutrišnji številki bo objavljeni glavno podrobno naznanilo o vsej kampanji. Vsi, ki se zato zanimate, prečitajte točno vse določbe in pogoje kampanje, potem pa kar na delo. Zakaj, pomnite, da vsaka minuta in1 vsaka ura šteje in daleč pride le tisti, ki zgodaj vstane in se poda na pot. Tako storite tudi vi vsi številni prijatelji in somišljeniki "Amer. Slovenca". Na delo takoj v začetku in uspeh bo vam zagotovljen. O vsem tem več jutri. KRIŽEMSVETA — Berlin, Nemčija. — Iz ne- I . znanega vzroka je slavni zdravnik, 481etni A. W. Meyer, pretekli torek na svojem domu r.f.?'.r:?lil .'•vejo ženo in sebe. O-t men j eni je bil svoječasno osebni zdravnik bolgarskega kra-| lja Ferdinanda. — Oslo, Norveška. — Letos se ne bo dala nikomur Noblova nagrada za pospeševanje miru. Tako je odločil v torek tukaj-šnji parlament, češ, da ni nih^e storil nič takega, kar bi zasigu-ralo svetovni mir. — London, Anglija. — Ka- r se je izrazil tajnik za bri- A tanske dominijone, ne bo mogla Irska ostati v angleškem £ imperiju, ako bo postala republika. Situacija bo s tem postala zelo resna, je povdarjal. — Lisbona, Portugalska. — Ameriški letalec Lindbergh se ^ je izrazil, da namerava napraviti polet preko Atlantika v A- ' meriko, vendar z vmesnimi po- 1 stanki. Postal bi na Azorih in J na Bernrudi. 1 -o--1 DEMOKRATIČEN ŽUPAN J 1 Pittsburgh, Pa. — Novoizvo- r ljeni tukajšnji župan N. Mc- s Nair bo opravljal, kakor se iz- j raža, svojo službo na skrajno j demokratičen način. Svoje pi- c salne mize ne bo imel skrite v < kaki pisarni v 'mestni hiši, ampak jo bo postavil v vežo tako, da bo lahko vsakdo govoril z njim. Tudi si ne bo kupil avto- ; mobila, marveč se bo še v na- j , prej vozil v cestni kari, kakor 5 > se je celo življenje. ; i -0- i DAL SE JE SPELJATI NA LED , Chicago, 111. — 271etni Geo j Kramer, 1647 Cortland St., ima , ( izredno rad "Hamburger sand-L wich" in ta njegova slabost je , , izjalovila uspeh njegove roparske karijere, še predno jo je dobro začel. Pretekli torek je ta fant napadel nekega pral-niškega razvaževalca in zahteval denar od njega. Ta pa mu je znal lepo prigovarjati in ga končno pregovoril, da gresta j skupno v neko restavracijo, kjer bosta ob "hamburgerici" razmotrivala zadevo. Neizku-3 šeni bandit je na predlog pristal. Ko pa sta bila v restavra-o ciji, je napadeni odšel v kuhinjo, češ, da bo naročil pravo vrsto sandvičev. Od tam pa je poklical policijo, ki je bila v n par minutah na mestu. spominja na Jude in je nenem-č ško. Iz Jugoslavi|e. LEP SPOMENIK V SPOMIN 1900-LETNICE ODREŠENJA SO POSTAVILI NA ŠTAJERSKEM. — TRAGIČNA NESREČA MLADENIČA, KI SE JE PO NEPREVIDNOSTI U-STRELIL. — SMRTNA KOSA. — DRUGE VESTI IN NOVICE. Ogromen križ — spomin odrešenja Pri Gornji Sv. Kungoti imeli j o izredno slovesnost v spomin c 9001etnice smi-ti Gospodove, r s a gorski planoti grofa Pach- 1 a-Rayhofen je bil blagoslov- $ jen ogromen, 17 metrov visok \ :riž. Blagoslovitev, ki jo je iz- i Tšil mariborski stolni kanonik, 1 lekan in župnik msgr. Umek 1 »b asistenci domačega župnika 1 Frančiška Magdiča, je privabi- I a na kungoško "Kalvarijo", 1 cakor ljudstvo sedaj to piano- 1 o naziva, ogromne množice iz j lomače in sosednjih župnij. — 1 Kršilo se je pod križem sv. o- I Jravilo, pri katerem je imel l nsgr. Umek globoko občuteno jridigo o Križanem. Izvršila se e tudi posvetitev cele župnije >resv. Srcu Jezusovemu. Za \ )ostavitev križa, ki je. viden 1 ;ot mogočen spomenik daleč A laokrog, so si pridobili največ t iaslug poleg domačega gosp. e ;upnika grof in grofica Pachta, i ;i sta velika mecena kungoške S erkve, ter cerkveni ključar i Jamser ter rodbina Hlepova. ( -o--> Huda smrtna nesreča 1 Hrastnik, 27. okt. — Navse- t egodaj se je danes po Strastni- 1 tu raznesla žalostna vest, da ie je smrtno ponesrečil komaj 25 let star in nad vse marljivi nladenič g. Ferdinand Šoper. : Pokojni je stanoval v svoji hiši ! lad Dolom, ki si jo je zgradil < lani. Vstal je okrog 5. ure z ju- 1 ;raj, ker je bil namenjen v Sevnico po trgovskih opravkih. Ko i se je napravil in pozajtrkoval, i je odšel iz hiše, kamor pa se je . takoj vrnil, češ, da je še nekaj pozabil. Najemnik, ki stanuje v njegovi hiši, je takoj nato zaslišal strel in krik ranjenega Šopra: Pomagajte, obstrelil sem se! — Ko je stopil najemnik v njegovo sobo, mu je gosp. Šoper, ki je še stal, pokazal, kam ga je krogla zadela. Takoj nato pa se je zgrudil. Odhiteli so takoj po zdravnika, ki je takoj odredil, naj ranjenca v avtomobilu pripeljejo k njemu, ker bo najbrže potreben prevoz v bolnico. Ponesrečenca so nato položili na avto, kjer pa je med potjo izdihnil. Zdravnik g. dr. Neuber-ger je ugotovil, da je bila rana v trebušno votlino smrtna in, da bi tudi takojšnja zdravniška pomoč nič ne pomagala, ker je bila prestreljena glavna žila in je ponesrečenec umrl zaradi notranje izkrvavitve. Smrt g. Šoperja, ki je bil znan kot pošten in marljiv fant, je globoko pretresla prebivalstvo. Nesreča se je zgodila najbrže tako, da je g. Šoper. ki je pri odhodu iz hiše pozabil revolver, po povratku istega neprevidno prijel, hoteč gn spraviti v žep in, da se piu je v tem trenotku sprožil jij , povzročil smrt. --o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA i>mrtna kosa V Laporju' pri Slov. Bistrici je umrl vpokojeni župnik in dekan Martin Medved, eden najizrazitejših predstavnikov lavantinske škofije. — Pokojni gospod je bil rojen leta 1864 v Cirkovcih in bil v mašnika posvečen leta 1889. Najprej j« kaplanoval v Laškem, potem v Žalcu, bil je za kaplana v Te-harjih in potem prišel za kaplana v Slov. Bistrico, kjer je leta 1899 postal župnik in deloval tam celih 22 let. Potem je bil 10 let za župnika v Bras-lovčah, dokler ni leta 1931 stopil v pokoj in se preselil v Laporje, kjer .je tudi umrl. -o-- Dobro so se založili Izredno drzen vlom se je izvršil pri draguljarju Petelinu na Grajskem trgu v Mariboru. Vlomilci so odnesli iz njegove trgovine 32 moških ur, 30 ženskih in 20 moških zapestnih ur, 50 zlatih verižic, 100 verižic iz double-zlata, 70 srebrnih verižic, 80 srebrnih cigaretnih doz in še več drugih drobnarij večje vrednosti. Policija je takoj začela s preiskavo, a o vlomilcih ni sledu. Najbrže so pobegnili čez mejo. -o- Na poti iz sejma Pred mariborskim senatom so se zagovarjali 261etni Janez Zižko iz Zižkovcev in 251etni čevljarski pomočnik Fr. Anto-lin iz Odrancev, ker sta lansko leto decembi'a meseca, ko sta se vračala iz sejma, v prepiru ubila Ivana Marinčiča. Antolin je bil obsojen na pet let robije, Žižka, ki je pri umoru le malo sodeloval, pa na šest mesecev zapora. -o- Zgorela bi kmalu Zasebnica Marija Kranjc iz Topole, pošta Begunje pri Cerknici, se je pri svojem bratu grela ob brzoparilniku. Po nesrečnem naključju se ji je vnelo krilo in naenkrat je bila vsa v plamenih. Dobila je nevarne opekline zlasti po nogah in hrbtu. -o- Slavnost V Ponikvi pri Celju so pred kratkim slovesno blagoslovili motorno brizgalno, last tamoš-njega prostovoljnega gasilnega društva. Blagoslov se je vršil s , slovesno sv. mašo ob veliki udeležbi ljudstva in okoliških ga-I silcev. -o- I Lepa starost ' Iz Prevorja poročajo, da ,ie - tam te dni slavila 801etnico roj- - stva Marija Lah, rojena Vreč-, ko, ki gospodinji v Dobju, žup-1 nija Prevorje. Kljub svoji vi-i soki starosti še vedno opravlja v razna dela in se v tem kosa z ? marsikatero mlajšo gospodinjo. - — Pač zdrav rod. -o—i— Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! KMERIKANSK! SLOVENEC Petek, 17. novembra 1933 IAMERIKANSKI SL'OVENEC SODBA SLOV. PIJONMUA, MISIJONARJA O "AMER. SLOVENCU" Ogema, Minn. Spoštovano uredništvo:—Priložen ček za $5.00 za priljubljen obisk za prihodnje leto. Ravno tako mi dopade kot pismo iz stare nekdanje domovine. Velikokrat me pelje v kamniško okolico in na planine, ki sem jih dnevno gledal v mojih mladostnih letih. Prebran je pred vsemi drugimi časopisi. Želim mu daljše življenje kot sanj sebi- O« j,e še vedno mlad in čvrst, ali mi se staramo. Prinesi tudi drugim zabavo in veselje v isti meri kot meni. tTvoj. udani čitatelj Riev. Roman Homar, OSB. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo bitli doposslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je Jas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod-pisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as sccond class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1.879. V vzgoji je vzrok Nemčija po usodnem koraku Dobra britev. — K brivcu V vasi je prišel vsako soboto večer tudi berač Jiirek, da ga je brivec za "bohlonej" bril. Ko je nekoč zopet sedel na brivskem stolu in "užival" to do-broto pod slabo britvijo, je začel sosedov pes neizrečeno tuliti. — Vsi, tudi Jiirek, so hit* teli gledat, kaj da je. In Jiirek je potem skromno pripomnil: Sem mislil, da ga tudi za "bohlonej" brijejo! Prost lov. — Imaš li velik lov, Kiselic? Kako daleč sega? — vpraša tihotapski lovec drugega. — Vse, kar vidiš tu oko-li, vse je moje, samo, če pride lastnik, pokažem pete. SiW*"mr AMER. SLO-VF.NCA! TARZAN, GOSPODAR DŽUKGL ( Mfttrnnolitv 5t«ryir».> POGLEJTE NA DATU*,1 POLEG VAŠEGA NASLO-VA NA LISTU Ako je poleg Vašega imena številkn 11—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. P*i, pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupo na. Obnovite naročnino čimprej«, ke' izdajanj« lista je v » velikih'1 stroški. AMJERIKANSKl SLOVENEC. 1849. W. 22nd St., Chicago, Ml. 'OUfln, Tnc All rigllti rescrvpc'. Priloženo vam pošiljam »voto 5;.............. fitev moje naročnin* za "Amer. Slovenca Tedaj jc Zeyd prepoznal »voiega rešitelja. Tresel se je ocl straha, ko je videl, da je to Tarzan, ki je sedaj kakor z viška gledat nanj in ga nagovoril. — "Ti si Arabec, izmed Ibdn Jadove družbe?" — "Reši me, o gospodar džungle," prosi Zeyd. — "Nimam vzroka ti storiti kaj zalega," reče Tarzan. "Hudobno pa dela v moji deželi libn Jad. Je morda že blizu?" Ppt.-m jo Zoyd povodal svojo -godbo Tar-?.-nii, kaka jc b.'l ;:o nedolžnem obsojen na smrt in kako ga jo Ateja pežiia in mu pomagala da jc nobcgnil, kar je Tarzan z zanimanjem poslušal, nato pa reke!: "Velika je"*Atejina Ijubešin do tebe. Jaz 'a bom pa pomagal da se rešiš od tukaj, ker ti bi zašel v džungli." — "Allah naj te varuje," uslužno in hvaležno odgovori Zeyd, Ljut boj. ni trajal dolgo, ker je Zeyd I.-mV.u sasliicrl, da je *aCsl Fev te še četialjo bolj tiho grgratit nnaadnje ja omahnil in negibno obležal m- tleh. — Numa je ioiihnU, velikan ap je pa varavna! poleg njega, položil eno. nogo na premagano zverino, dvignil glavo visoko proti nebu ita zagnal strašen zmago0laven'k*il:, ki kzj , da sta prišla do bližnje naselbine. Med potjo ie Tarzan izvedel od Zevda, kaj hoče Ibn Jad v njegovi deželi. — "Ibn Jad išče bogato mesto Nimmr," pravi Zeyd. "To mesto je namreč tako bogato, da njegovega bogastva ne nese tisoč kamel. Zlata in dragih kamnov ie tam neizmerno veliko in poleg tega tudi čudežno lepe ženske. Nailov Ep?! m najstarejši sloventki fcfc, list v Ameriki* ■P Ustanovljen let« 1991. V Ikftaja TMtk dan razna nedelj, pooo-tftljkav In doerav p» praznikih. ladoia tn tfckat EDINOST PUBLISHING CO. Naslov nredniStva in uprav*t |849 W. Cermak Rd.t Chicago Telefon: CANAL SS44 Naročnina: Bi čete leto-------$5.00 Ea pol leta-------2.50 Ka četrt leta_______1.50 Za Chicago. Kanado k> Evropo: B* celo leto---$6.00 B» pol leta - 3.00 (Za 4«trt leta „,........... ,.., ........_ 1,75 Tke fvrM, and the Qldaet Slovene Newspaper iti Ameriam, Established 1**1. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year________$5.00 For half a year____2.50 For three months ________1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__________$6.00 For half a year_______ 3.00 For three months —.........— 1-75 !' wi cm ana tu^t? Mi'J.— ...........J Vojne so bik, odkar se človeštvo, spominja in bodo — po Jlfellsu — vojne, dokler bodo kure nesle jajca. Wells utegne Jmeti prav, če se vzgaja mladina za vojskovanje s svetlim o-jrožjem. V vzgoji je vzrok pozne jšga razvoja in življenjskega Stažiranja. Vtiski, ki se v razvojni dobi mladini vcepijo, so me-Vodfcjni za njih nadaljnje psihološko naziranje. Stvar -vzgojiteljev je, torej učiteljev in staršev, da njim jsaupano mladino pouee, da se vojno razpoloženje iz duševne jpfere človeka izloči že v mladosti. Vojna, pomeni slepo sovraštvo in nasilje napram drugim ljudem, ki imajo ravno tako rod-Ulitto i« domovino, kakor mi sami. Zaradi tega je naloga vzgo-)pitelj#v, katerim pripada tudi država kot celota, mladini vedno mi vedno priporočati krščansko zapoved ljubezni do bližnjega, (De poglsdamo na vzroka vojn v zgodovini, tedaj vidimo, 4« v nfih večinoma za oavoj.eva.lne in ekspanzijske vojne-, M so jih nekateri oblastniki želeli, narod pa se branil pred nji-TmL 3 napredkom tehnike prihaja v vojnah vedno Več ljudi ob življenje, vrše se vedno večja opustošenja, vedno večje izgube imajo zmagovalci in premaganci. Rezultat: Milijoni mrličev,, .juiričepjt fotpodarstva in kulture, ogorčeno sovraštvo in mašče-j walno»t. 1» vse to, vojna in nje posledice, naj morda zagotovi mm'! Nikdar! Ca hočemo mladino vzgojiti za mir, se morajo gojiti v »jaj dobre kali in zatirati slabe. Ljubezen in odkrito-m&amt morata napolnjevati srca mladine. In ko bo mladina pajmila notranjo in duhovno skupnost, ko bo spoznala potrebo medsebojne odvianosti, prid« mir na naš svet. In zato je dolž-aaat a»l*fH»e, d* se, če želi res mir, nanj pripravi. Razburjenje po usodnem koraku Nemčije se je poleglo, Bvropsske države so prepustile Hitlerju in njegovim pristaševi odgovornost za izstop iz Društva narodov, s katerim je razbil in uničil mirovno delo 15 let in razvrednostil dosežene uspehe svojih prednikov na kanclerskem sedežu. Osamelost Nemčije v mednarodnem svetu skuša Hitler self a j rešiti z miroljubnimi izjavami, s katerimi se odreka vsem načrtom nasilnega zavojevanja nemške zemlje izven Nemčije. V Nemčiji »6 se vršile priprave za Hitlerjev plebiscit dne 12. novembra. Priprave je vodil propagandni minister Goeb-feeis. Glasovnica, s katero so glasovali, je imela naslednje besedilo: Ali odobravaš, nemški mož in nemška žena, politiko svoje'državne' vlade m ali jo hočeš priznati kot izraz lastnega aaziranja in lastne volje ter se. svečano izreči za njo? O izidu glasovanja, kakoršnega je bilo pričakovati, ni bilo pa svetu- posebnega odmeva. Usoden bo izid kvečjemu za sedanje voditelje, ko ne bodo mogli ugoditi nacionalističnim težnjam, ki so jih med ljudstvom dobro razpalili. | Napisal: CDGAR RICE CURROUGHS tZSEUENIŠKA NEDELJA SE BLIŽA New York, N. Y. Slovenci, Slovenke! Dne 3. decembra, na prvo adventno nedeljo, praznujemo vsi Slovenci, doma in v izseljeništvih sirom sveta, svojo izseljeniško nedeljo. Poziva nas Rafaelova družba (družba za izšeljeni-štvo) v Ljubljani, pozivajo nas naii nadpastiirji-škofje v Jugoslaviji, da se na ta dan spomnimo svoje skupnosti kjerkoli bivamo šjrom sveta. Vsakoletno praznovanje "izseljeniške nedelje" naj v naših srcih vzbuja zavest, da smo sinovi in hčere ene matere Slovenije, da govorimo en jezik! Slovenska pevska društva v Greater New Ybrku bodo ta dan s svojimi ! pesmimi, najboljšimi, kar jih premorejo za tako velik praznik slovenstva, dvigala naša srca; solisti bodo povzdigovali milino slovenske besede in pesmi. Tamburaški zbori nas bodo vedrili z lepimi komadi. Ob 6. uri zvečer bomo v cerkvi j sv. Cirila na 8. cesti pred Najsvetejšim molili za našo slov. domovino ter prejeli blagoslov. Ob 7. uri pa se zberemo v dvorani. Prvovrsten program bo vsakega zadovoljeval. Kratka igra - enodejanka bo program zaključila, potem pa se bomo med prosto zabavo spominjali ter oživljali naše star okra j ske običaje. Naša dekleta v narodnih nošah nam bodo stregle v dvorani, članice maternega dr. bodo prevzele kuhinjo. Prostor voljna vstopnina se bo pobirala ter poslala v stari kraj za naše, po poplavi težko prizadete rojake, ki se z zaupanjem, ozirajo okoli, odkod bo prišla kaka pomoč, ko se že zima bliža. Rojaki; rojakinje! Pomislite, kako žalosten, bo Božič za slovensko mladino v stari dor movini, ako jim mati nima kaj dati. Usmilite se jih, saj t>o naša kri! Rojaki, na pomoč! j Pripravljalni odbor. VEK A J NOVIC Z WILLARDA 1 Willard, Wis. Tukaj smo imeli 13urno poroznost v čast presv. Rešnjemu Eelesui. ©b tej priliki je pristopila k angeljski mizi skoro vsa ' župnija, razen par izjem. C. g. f Rev. Father Hugo, OFM., ki je 1 ^odil pobožnost, je imel lepe v 1 srce segajoče govore; pri vsa- • kem govoru je marsikateremiu ! zasolzilo oko. V soboto so spo- 1 ved ovali trije gg. duhovniki, po- : poldne in, zvečer, dva še celo, 1 preko 11. ua?e ponoči. Vse se je 1 drenjalo okoli spovednice. V nedeljo je bila ura molitve za : vsako skupino posebej redno razdeljena. Lepo je bilo videti, kako so verniki prihajali v cer-j kev, da tam počaste Kristusa v j presv. Evharistiji. Slišalo se je,' kako so razne skupine glasno j molile in vmes prepevale lepe pesmice, katere so večinoma vsi navzoči peli. Zvečer je bila procesija s sv. Rešnjim Telesom in noč je bila kakor nalašč za to. Med procesijo so se dvigale glasne molitve pred prestol Vsemogočnega, ki je šel v procesiji z nami, raz zvonika je pa odmevalo ubrano pritrkavanje. Pač res nekaj, kar mora vsakega ganiti. — Bog bodi plačnik č. g. Fathru Brenu za vse, kar je za nas napravil te dni. — Odkar imamo novega župnika, e. g. Rev. Murna, je pri nas v«e nekako oživljeno. Dal Bog vsem stanovitnost. Mr. Trunkelj, stari Trunkeljr nov oče, ki je bil po neprevidnosti avtomobilista povožen in hudo poškodovan, je že nekoliko bolji. Zdravje se mu polagoma vrača, seveda le bolj počasi, ker je že &3 let star. Bog daj stareihu očetu kmalu popolnega zdravja. Farmarska stavka, ki traja že mesec dni, kakor izgleda, bo najbrže končana v kratkem času. To je prav slabo za nas farmarje. Nič ne bomo dosegli, dasi smo zahtevali le pravic, do katerih smo popolnoma upravičeni, namreč, da se vsaj nekoliko zvišajo cene našim, produktom. Sramota za one, ki so "skebali". Ne tukaj pri nas na Willardu, tu'kaj smo bili vsi e-dini, vsi za stavko, drugje pa niso marali nič slišati o kakem štrajku. Žensko društvo Marija Pom. št. 174 KSKJ. obhaja letos 10-letnico svoje ustanovitve. Za to proslavo se bo uprizorila lepa igra. O tem se bo že še o pravem času poročalo v časopisju. Od več strani sem bil vprašan glede »tenakih koledarjev Am.er. Slovenpa, Vsem tem odgovorim, da letos dobimo omenjene koledarje. — Vsem naročnikom, kateri ste obnovili naročnino, prav lepa hvala. Vsi oni, kateri pa še dolgu.j-ete, ste prošeni, 'da naročnino, kolikor vam je le mogoče kmalu porav- p nate. Ako pa v resnici ne mo- j rete, pa povejte, da boste to s storili pozneje. — Danes, nocoj, ko to pišem, prav salamen- p sko mrzlo brije tam od Minne- č sote. Zima je tukaj, zima. — j Kdor še nima Pratike, jo dobi v pri podpisanem. \ Ludvik Perushek, zastopnik. 1 -o--I SMRTNA KOSA NA ELY r Ely, Minn, š Dne 7. novembra je umrl j mladenič Henry Sprajcer, star 1 šele 20 let.— Udeležil se je ne- 2 kega plesa, vsled česar se je c nevarno prehladih Prehladu se z je pridružila še pljučnica. Nje- i gov oče, Matija Šprajcer, ie bil c rodom iz Črnomlja in je bil po c poklicu krojač. — Tukaj zapu- 1 šča pokojni mater, dva brata in c dve sestri. — Sveti mu naj s večna luč, žalujočim pa naše 1 sožalje. R. f -o----1 OD DR. SV. ANE ŠT. 173 1 Milwaukee, Wis. I Naše društvo bo priredilo pri- ] Ijetno domačo zabavo v soboto, ' j 18. novembra, v Maticevi dvo- " rani. Prav uljudno so vabljena 1 vsa sobratska društva, pri j ate- 1 lji in znanci, da se blagovolite ' udeležiti te zabave. Pripravljena bo. dobra vinska kapljica, dober prigrizek in izvrstna godba, servirale pa bodo poskočne kelnarice. Vse to bo samo za 25c vstopnine pri vratih i in 25c za steklenico vina.. Dru- < gače se bo prodajalo vino na j drobno po 5c. — Naše članice ; se pri svojih prireditvah vselej potrudijo po svojih najboljših močeh, da so vsi gostje zadovoljni.—- Pni zvokih dobre god- : be, — ko Ančke skačejo, — ne : bod:e nič narobe. — Ljudje naj pridejo, — da vidijo vsi navzo-. či, — kak' rado se poskoči. Na svidenje v soboto zvečer v Maticevi. dvorani. L. St. -O'—-- ' DESETEGA BRATA" BOMO VIDELI V NEDELJO Milawukee, Wis. Redkokdaj imamo pri nas prireditev z igro. Zabavamo se si-' cer radi in se veselimo ter ima- ; - mo zato vsako soboto in nedeljo - za to dovolj prilike, ko prireja-, jo društva zabave. Z igrami je > pa bojda preveč stroškov, pa tu-■ di premalo hvaležnosti v njih. - ker navadno dobodo tisti, ki se - trudijo in mujajo z njimi, bati-) ne po grbi, zaslužene ali neza-i služene. Včasih pa zopet toliko - povzdigovanja, da se igralci sa-i mi čudijo, ked&j in kje so to za-l služili. Kaj č'mo, tudi kritiki i- majo včasih svoje muhe. Prvo večjo igro, namreč "Ro- - kovnjače" smo letos videli. Vse- > bina te igre je bila in ostane ved-i no lepa. Pred 20 leti sem jo pr- - vič videl in potem vsakokrat, ko . je bila tukaj uprizorjena. Spre- - menilo' se je veliko. Nekdajni glavni karakterji te igre, ki so| - dali svojo dušo in telesne moči - v tej igri, in so ji dali tisto po- - trebno žilavost, živahnost in ori-i ginalnost, ki hipnotizira publiko, i da resnično uživa, tistih neka-3 terih ni več med nami; legli so r v prerani grob, drugi starejši o so se vsedli v zapeček, gleda-o in primerjajo in ocenjujejo voje naslednike. Vsakdo, ki je videl zadnjo u-irizoritev "rokovnjačev", če ho-e biti dosleden bo priznal, da e manjkalo tiste nekdanje ži-ahnosti. Nekdo se je to celo upal lovedati v tukajšnjem lokalnem istu in zdaj je pa ogenj v strehi r »a velika zamera. Nekateri celo 5 iapovedujejo radi tega nekak- k en bojkot igri "Deseti brat", ki d o bo uprizoril to nedeljo, to je I .9. novembra Dram. in pev. s bor Slov. Doma v S. S. Turn Ivorani. To pa ni pravično. Ta ;bor in kritik je dvoje. Podvrže- j li so prav tako kritiki, kot igral- 1 •i Rokovnjačev. Tudi ta zbor je c lobival že batine in jih bo naj- I >rže še, pa vendar še igra in ho- c li še druge gledat. Igralce "De- r setega brata" je "šibanje" Rokovnjačev morda zdramilo, da ;e bodo bolj zavzeli pri tej igri, j cer drugače bo zopet "pela ši- 1 )a", ali pa vseeno, kaj zato. j Bomo videli ! Gledat sem šel i ?lokovnjače, zamudil pa tudi ne 1 >om "Desetega brata" v nedeljo | [9. novembra. Apeliram pa tudi i la vse druge, da gredo pogledat l o igro, da vidimo vsi skupaj, če iodo res tako igrali kot kričijo. ) Eden izmed publike, j -—O--1 POGREZNJENO MESTO Angleški letalski častnik Gull ie letel pred kratkim nad me- ' itom Abukirom in je nenadoma j opazil, da se sveti pod morsko gladino velika bela lisa v podobi, podkve. Takoj mu je šinilo v gla- '' vo, da predstavlja ta lisa mesto,. ] ki je pod imenom Kanopus rabilo Aleksandrijcem kot letovišče in, kopališče ter je sčasoma izgi- ' nilo v morje. O svoji najdbi, je častnik obr 1 vestil kneza Omarja Tusuma, ki je eden najuglednejših, egipti- 1 skih arheologov. Knez je takoj organiziral potapljaško ekspedi-cijo, ki se je vrnila čez ure s po- I ročilom, da počivajo na morskem dnu v resnici, ostanki starodavnega mesta, poslopja, stebri in velikega pristanišča. Eden izmed potapljačev se je vrnil celo z mramornim kipom, ki predstavlja Aleksandra Velikega. Dela se sedaj nadaljujejo in pričakovati je, da bodo pojasnile marsikakšno skrivnost antičnega življenja. -o- NEVARNE NAJDBE V berlinskem predmestju Lankwitzu so našli na nekem vrtu paket z grozotno vsebino. V njem je bilo namreč kakšnih 60 steklenih posodic z najnevarnejšimi bakterijskimi kulturami, s kulturami bacilov kolere in vra-ničnega prisada ter malarije. Najditelj se je tako prestrašil, da je vrgel ves paket takoj v ogenj. Niso mogli več ugotovi-ti, ali so bile kakšne posodice prej že razbite in so bacili že ostavili svoje ognjišče. Doslej tudi ne vedo povedati, ali gre za ponesrečen plen kakšne tatvine ali za, atentat. -o- "Amerikansk: Slovenec" vodi kampan jo proti depresiji, po-inagajte nau! v Ni šel mimo. — Žena očita možu, ki pride pijan domov: Za vse race! Kako si se ga — kaj mi nisi obljubil, da naj poj-deš mimo nobene gostilne? — Mož: Obljubil in izpolnil; nisem šel mimo nobene gostilne. * * * Ne gre. — A.: V tem kupe-i ju se ne kadi! — B.: Kaj, jaz kadim? — A.: Ali vi, gospod, držite vendar pipo v ustih. — B.: Ali to kaj dokazuje ? Jaz držim tudi noge v čevljih, pa ne grem. * * * Mili dar. — Po končani maši je vsa zasopljena pritekla kmetica k župniku in mu je je povedala, da ji je v nabiralnik za mile darove ušel gumb, ki bi ga zopet rada ven dobila, j Župnik je pomenljivo dvignil kazalec: In sedaj te vest peče. — To ravno ne, g. župnik, ampak tisti gumb je od moje jppice. Sem napačnega notri vrgla. ■f * * Na smrtni postelji. — Dva Soseda sta bila zelo sprta. Pa je eden z-bol.el, da so se bali, da bo umrl. Domači duhovnik ga le končno pregovori, da se s sosedom spravi Poklicali so torej soseda. Zdaj sta si lepo roke podala. Bolnik je rekel: Naj , bo, ti pa vse odpuščam, saj vidiš, kako sem slab. — Ko pa je prišel sosed do vrat, se je bolnik v postelji dvignil in mu za-j klical : Veš, ti, če ozdravim, tedaj se pa le pripravi ! * !'< * Čuden izgovor. — Sodnik: - Zakaj ste tako pretepli svojega i prijatelja? — Obtoženec: Vi- - dite, g. sodnik, to je bilo tako.: i Midva leživa skupaj v eni 1 stelji. Pa se mi je neko noč sa-5 njalo, da sem dobil za god pečejo gosko v dar; ravno sem si jo narezal ter hotel nesti be-l dro v usta, kar se moj tovariš - obrne ter me zbudi. To me je - tako razjarilo, da sem ga prav pošteno naklestil! * * * AMEKIXANSKl M* Jft', novembru 1933 ram naše glasilo, ko vidim lepe dopise o dogodkih v okrožju naše dične DSD. Žalosten sem pa. če odprem glasilo in ni drugega tam kakor edino imenik in pa imena glavnih odbornikov in odbcrnie. Kadar je tako, je to znamenje, da ni nikakega delovanja in tako mrtvo izgleda potem vse to za celo organizacijo glede njenega napredka. V št. 203 Amer. Slovenca na četrti strani je uredništvo priobčilo lep članek glede katoliških jcdnot. V tem zelo priporoča ravno Družbo sv. Družine. Med drugim stoji v tem članku, da bi ne smelo biti v Ameriki nobene siovenske župnije, kjer bi ne bilo društva, spadajočega v DSD. Gotovo, da je to lepo priporočilo od strani uredništva Amer. Slovenca. Je pa tudi i;es, daveč je ko je število katoliških društev, močnejša je potem župnija v verskem oziru. To vse potrjuje tudi naša zgodovina, keo povsod, kjer so danes cvetoče župnije, so bile ustanovljene po posredovanju katoliških društev in po navadi imajo cerkveni patroni tudi ime društvenega zavetnika, pod čigar imenom društvo posluje. Prav lepa hvala Amer. Slovencu za to prelepo priporočilo in želim, da bi se njegove želje tudi uresničile. Za uspešno delovanje in za večjo DSD., vam udani; Geo. Stonich, gl. predsednik. Subar. Zahvala John Gersich in stvo proti moljem pa je nafta- sinovom za pomoč in dar-. Po- lin, s katerim potresi obleko, sebno zahvala John Jevitzu Jr. Dobiš ga v drogeriji in ni drag. za dar, katerega je daroval za ---o-•» predsednike jolietskih društev, 10: DNI ZAPORA ZA "Ž1VIO dar je dobil John Kramarich, MITLER!" predsednik dr. sv. Družine štev, 1, DSD. — Pozdrav vsem članicam in udeležencem naše veselice. Odbor dr. sv. Cec. št. 12 DSD. I1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki(inje). Pristopite k Družbi sv. Družini, CENTRALIZACIJA SIGUARNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVKNTNA. TO m ONO PRAKTIČNI NASVETI Da kuhani kostanj preveč ne napihuje, dodaj kropu, v katerem ga kuhaš, nekoliko kumi-na (kimla). Dobro je tudi, da prvi krop odcediš in naliješ svežega, pa tako skuhaš kostanj v mehko. Zvečer kostanja ne daj a j majhnim otrokom, ker rad povzroča krče.. DAN SV. FRANČIŠKA Francoska Liga prijateljev živali je proglasila dan sv. Frančiška, 4. oktobra, za svoj praznik. Veliki ubožec je imel rad "mlajše- brczbesedne brate in pomočnike človeka'. Vsi člani Lige so obvezani storiti na ta dan katerokoli prijaznost živali: jo peljati: k živinozdrav-nikn, če je bolna, očediti kletko ali hlev, privoščiti psu čuvaju dober grižljaj in stično. Kadar lupiš sadje, si nadrg-ni roke prej z. limono,, ki prepreči, da se sadni, sok tako. ne vleže v kožo. čerro platno, kot ga u- porabljamo za kuhinjske mize, se ohrani dalje časa lepo, ako še novega umijemo z mrzlim mlekom in dobro zdrgnemo z mehko krpo. ZAKLAD V KITOVEM TREBUHU Iz Lizbone poročajo, da so ujeli ribiči ob Azorih kita, ki je imel v trebuhu nad 120 funtov težko kepo jantarja. Ribiči so vnovčili zanj a skoro 100 tisoč dolarjev. Madeže od, katrana namazi z rumenjakom. Ko se rumenjak posuši, drgni s ščetko, močeno v topli vodi, in drgni madež, dokler popolnoma ne zgine. —-Lahko pa odpraviš katranov madež tudi, če ga namažeš s presnim maslom in izpereš z zelenim milom, ki ga dobiš v drogeriji. Ako je barva blaga občutljiva, rabi namesto mila bencin. Na isti npčin odpraviš tudi mastne madeže. AKO ŠE NE VEŠ . . . Po vročem čaju, ki povzroča znojenje, se v eni uri izločita iz človeškega telesa lahko tudi dva litra znoja. Novorojenček podvoji svojo težo v prvih petih, šestih mesecih- ČEBELE NAPADLE VAS V Jalšovu na Češkoslovaškem so. čebele iz posestva Erdody napadle voznika Mahačka, ki je vozil mimo z dvema konjema. Planile so nadenj in na konje. Prišli so na pomoč kmetje, toda čebele so se vrgle tudi nanje in napadle so vso vas, tako da ni bilo več- človeka, ki bi ga ne bile pičile. Kmetje so tedaj prišli na misel, da bi prižgali slamo. V boj proti njjrn so se spustili tudi ognj.egasci z brizgalnicami in jih končno pregnali. Konja sta kakor besna zdh'jala vstran, medtem ko je. voznik zaradi tolikšnih pikov umrl med prevozom v bolnišnico. Šipe na oknih se dado l»po očistiti s čistiliVo kredo. Kredo treba stopiti v vodi, da nastane mlečna tekočina. S to tekočino namažemo šipo in jo takoj o-brišemo krpami. Treba pa za to več krp, eno, dve za zbrisati kredo, druge pa, da potem šipe še popolnoma očistimo. Tipke pri orglah in klavirjih postanejo sčasoma umazane. Da jih očistiš, jih namaži z limoninim sokom in potem dobro obriši s suho krpo, Da preženeš molje i« omar, razprši po omarah, kjer hraniš obleko, nekoliko kapljic terpentina. Terpentinovega duha molji ne prenesejo. Dobra zaščita proti moljem je tudi časopisni papir. Volnena ali suk-nene stvari, ki so posebno v nevarnosti pred molji, dobro, zavij v časopisni, papir. Tudi s tor b a ko vim listjem se dajo molji pregnati, ki ga položiš v omare za obleko. Najboljše sred- GOTOVO NE VES, da so Kitajci svojo deželo imenovali po dinastiji, ki ,je takrat, vladala tej deželi in da se danes Kina imenuje po dinastiji Kin; da divja banana ne rodi sadja Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo.; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati, DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdmvnih za oči, 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 05?3. Uradne ure: Od' 9. ure dopoMiu-do 8:30 zvečer. ZA BOŽIČ Potujte v Slovenijo skozi Havre z našimi osebno vodenimi izleti na modernem ekspresnem parniku "ILE DE FRANCE" 25. novembra in 16. dec. ali na krasnem novem parniku "CHAMPLAIN" 2. deceirbra Čisto, moderne kabine — Dobra postrežba — Nizke cene v vse dele Slovenije. /.';> informacije in tiite.tic se obmiitc na naše agente. Sraidi JXae j 300 N. Micjiigpn Ave., Chicago, I11-. REKCODNO DELO SLOVENCI ¥ JOLIET1T POZOR! ROJAK! SLBVENCK Kadar želite o- ceMETEtXY krasiti grobove svo-vjMoa1AL.r jih dragihi n„ poza. jL Jfc bite, da, imjHe na .-j/T,, jPvS^te razpolago lastnega ; ■-st*' rojaka. Postavljam in izdelujerp vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Podpisani sporočam, da vodim že od spomladi adino Slovensko mlekarno v Jolictu. Mleko razvažam na domove. — Slovenskim gospodinjam se priporočam za naročila. Poštena in točna postrežba bo vedno moje geslo. — Rojaki, podpirajte slovenr sko podjetje! Charles A. Koleto SLOVENSKA MLEKARNA 1510 Cora Street, Joliet, 111. Phone 9133 Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R Bela kokoš, ki jo kaže slika, je last M. H. Ruttledge iz Sar-B. C., in je pisedmet splošne pozornosti. ' Dosegla je nam-nenavaden rekerd, da je tekom enega leta, 364 dni, znesla i56 jajec. Italijanski kralj Viktor Emanuel se je letos prvikrat osebr no udeležil vsakoletnih proslav v spomin fašističnega vkoraka-»ja v Rim, ki se je izvršilo pred enajstimi leti. in da so to banano, ki prinaša banane, pridobili s križanjem: da navadno slikamo blisk s krivuljasto črto, da pa fotografski posnetki bliska takšne črte ne pokažejo. GANDHI KRIVOVEREC, KER BERE SV. PISMO Brahmanski svečeniki so sklicali veliko zborovanje, da bi sodili Gandija, krivoverca. Obtožili so ga, da bere sv. pismo in se je s tem pregrešil proti pravi veri. Z zborovanja so tudi poslali Gandiju zahtevo, da prepreči poroko svojega %ina z nekim dekletom, ki pripada nižji kasti. --o- — Bukarešta, Runs unija. — Vsled ostre opozicije od strani močne narodne kmetske stranke .je podal kralju Karlu svojo resignacijo dosedanji premije* Vaida-Vojevod. Kralj je resignacijo sprejel. — Rotterdam, Nizozemska. — V tukajšnje pristanišče je prispel neki švedski parnik, ki je privozil iz Francoske Guia-ne. Večina moštva na parniku pa je bolna na malariji. -o- Smrt v cerkvi V Cernečah pri Dravogradu je pred oltarjem zadela kap ondotnega župnika Alberta Travsta iz Trebunj. Bil je na mestu mrtev. JURIJ KOZ JAK je ime povesti, ki začne prihod njo soboto izhajati v Amer. Slovencu. Jurij Kozjak je delo znamenitega slovenskega ljudskega pisatelja Josipa Jlurčica Mnogi ao to, povest že morda brali, a vsak, ki jo je že Val, jo z- največjo slastjo ponovno in ponovno čita. Je to pač domača slovenska povest. Vse se godi na slovenskih domačih tleh, zato je tudi v njej vse tako zanimivo. Čitateljem A. S. vemo, da bomo z njo za puste zimske večere kar najbolj u-stregli. Priporočati bi bilo, da bi Jurčičeve povesti či&ala tudi naša amer.-slovenska mladina. V njih bo spoznala slovensko življenje, pa tudi slovenskega jezika se bo navadila. Stari«!, opozorite vaše mlade na to zanimivo slovensko povest. DR. R. P. ZALETEL SLOVENSKI ZDRAVNIK z univerz v Pragi i« Piulovi, poprej prideljen bolnišnicam v Parizu. Nodavno v zvrni z vodom. za raku v Havana, Kuba. in r. bolnico r.a koine bolezni in raku, v Ehilfldelpblji. Posvetovanje in diagnoza. Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. UKE: 11 DOP. DO 3. rOF. 55 E. Washington at., Chicago. MU Suite 27t>5 TEL. V UltAPU: STATE 7381 Stanovanje: Zvečer na dogovor, 4830 Wc»t Cermak Rd„ Chicago, lil. Tel. Cicero 66. DRUŽINSKIH PRATIK NIMAMO VEČ! Naročnikom Družinske Prati-ke sporočamo, da je nam letošnja zaloga že pošla in zato z Družinsko Pratiko letos ne moremo postreči več. Imamo pa še v zalogi Veliko Blasnikovo Pratiko, s katero lahko postrežemo. PREJELI SMO VELIKO Pesnikovo Prttikc ZA LETO, 1934. Blasnikova Pvatika jo vsako ieto zanimiva, pa jc tudi letos. V vsaki slovenski hiši o najdete. Ker smo jih Ic-| t, naročili »adbi slabih časov nanj kot druga leta, opozar-jamo vso narečnike Blasni--:ova Pra,tiske, da isto takej tiaroče, da nc bodo prepozni. Trgovcem in razpeče-r valcem, ki jih naroče vsa j en ducat skupaj, dovolimo popust. Pišite takoj po nje, predno poidejo! Stane s poštnino Narcča se od KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Petek, -1/7" novembra 198:1' Jliilll "v''v • '-'v. ■.;.'•"■• " ' ■/ IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA D.S.D. > Joliet, III. Kampanja DSD. je v polnem, tiru. Društvo sv. Družine št. 1 v Jolietu je na zadnji mesečni seji sprejelo tri nove člane v odrastli in sedem novih članov v mladinski oddelek. Društvo sv. Petra št. 20 v Philadelphiji, Pa., ravno sedaj ustanavlja svoj mladinski oddelek in od tam se pričakuje veiiko uspeha. — Sestra Katarina Bajuk, druga gl. podpredsednica DSD., je ravno poslala na glavni urad 22 novo pristoplih otrok in obljubila, da jih pošlje še več v kratkem času. Ako je torej Mrs. Bajuk v Ottawi, kjer je tako malo Slovencev, nabrala 22 članov za mladinski oddelek, kako bi ne bilo mogoče v drugih naselbinah do-s-jči še večje uspehe, ker so mnoge slovenske naselbine pač precej večje kakor Ottawa. — Kakor sem že enkrat poprej omenil, je vse mogoče, samo treba je prave volje, pa se doseže res velike uspehe. Samo se nikjer in nikoli nič ne napravi. Treba je dela. Ves sedanji kampanjski uspeh je odvisen samo od vas, podrejena društva, in od vas, posamezni člani in članice naše slavne organizacije. V imenu DSD- apeliram na vsa podrejena društva in posamezno članstvo, da se poprimete z vso resnobo te kampanje in delujete res s pravo voljo in energijo, pa vam že naprej jamčim, da boste dosegli res lepe uspehe. Veseli lepih uspehov bomo potem vsi s ponosom gledali na tista mala zrnca, ki ste jih s svojo brigo zasejali na odprto polje naše slavne podporne organizacije DSD. Predragi mi sobiratje in sosestre! Spominjam se kake tež-koče smo imeli pred desetimi leti, ko smo ustanavljali mladinski oddelek. Ko smo hoteli, da se ta oddelek ustanovi, smo odstranili vsako dvomljivost, če bo iz tega kaj ali ne. Po državnih zakonih smo namreč morali pridobiti 500 otrok, predno smo dobili državno dovoljenje za poslovanje mladinskega oddelka. Sami me boste razumeli, da je bilo treba potrkati na marsikatera vrata in nagovarjati starše, da dajo svoje otroke vpisati v mladinski- oddelek DSD. Vendar nam ni bila nobena stvar, nobeno delo pretežko, ker smo se zavedali, kako dobro~delo bomo s tem storili, in tako smo prišli do zaželjenega cilja. Danes, hvala Bogu, ni več takih posebnih težkoč, ker mladinski oddelek je že ustanovljen in posluje. Vse, kar .je potreba, je tO, da Se zasajajo nove mladike, ker prihodnje leto jih bo veliko, kt bodo dosegli starost 18 let in tako bodo sprejeti v odrastli oddelek. Te vrste je treba zapolniti z novimi mlajšimi člani, zato moramo gledati že sedaj, da tako nadomestimo ono, ki prestopijo iz mladinskega oddelka v odrastlega, z novimi. Radi tega je bila od glavnega odbora otvorena sedanja .kampanja. S polno vero verujemo v podrejena društva in v cenjeno posamezno članstvo, da bodo delali z vsemi svojimi močmi in tako pokarali pravo voljo in ljubezen do svoje bratske organizacije DSD. Sedaj pa se zahvalim vsem sotrivJnikom, ki se po svojih močeh potrudijo v tej tako važni kampanji. Z veseljem prebi- le AMPANJSKA OKLOPNICA IZ OTTAWE, ILLINOIS, ki je te dni prispela pod poveljstvorp sosestre Mrs. Katarine Bayuk v Joliet, v glavni pristan Družbe sv. Družine in odložila 22 novih članov (ic) za Mladinski oddelek DSD. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D. S. D. Joliet, 111. Predragi člani in članice:—Kampanja uspešna v Ottawi. Dne 8. novembra so se med Ottawa in Jolietom po naši Illinois Deep Waterway odpirali mostovi, da so pnek pustili skozi do-fedaj eno največjih ladij, po imenu "Kampanja". Ta ladja je bila naložena v Ottawi in šla naprej do Jolieta, takorekoč do pristanišča (port) D.S.D. Kapitanka te ladje je M-rs. Katherine Bayuk, glavna podpredsednica društva sv. Terezije št. 17 v Ottawi, 111., in njena pomožna kapitanka je Mrs. Josephine Bradish, tajnica omenjenega društva. Ko so to ladjo v pristanišču DSD. dobro privezale, kaj pa potem? Odložile so 22 (dvaindvajset) novih članov in članic za naš mladinski oddelek, s katerim so dokazale, r'a društvo sv. Terezije sliši glas kampanje za DSD., ter da tudi hoče to društvo za vedno živeti. Temu društvu je znano, da je mladina bodočnost vsakega društva in vsake organizacije, zatorej so šle te uradnice na delo. Vsa čast in priznanje tem uradnicam, da so se tako zavzele in šle na delo za društvo in našo dično organizacijo DSD. Kaj pa mi drugi? Ali tudi mi slišimo glas kampanje? Vedno se nam dokazuje, da se pridobijo člani in članice, ako se v ta namen podamo na delo. Zatorej posebno apeliram na vsa naša podrejena društva, da slišijo ta glas kampanje. Nadalje tudi posebno apeliram na vse uradnike (ce), zlasti pa tajnike in tej nice, da se malo več oglašajo v našem glasilu "Amer. Slovenec". Kajti če bi vsako društvo dalo svoje aktivnosti v naše glasilo, bi bilo boljše za društvo in bolj zanimiva bi bila naša kampanja. Naša petkova številka bi bila večjega pomena. Ce pa samo eden ali dva na boben tolčeta, taka muzika se kmalu postara in postane neprijetna. Ce pa pridejo tudi drugi »raven s harmonizacijo, potem pa pride korajža. Ali boste pristopili k nam z vašo agilnostjo in. harmonizacijo tako, da bomo našo kampanjo delali s korajžo naprej? Odkod pa pride prihodnja ladja 1 — S spoštovanjem in bratskim pozdravom ostanem vaš Vdani za napredek DSD. Frank J. Wedic, gl. tajnik. -o-- ^•gi'lliw.ii.wi'llien :i;g»l.'iiW'i;:«B U.....«H"» itt'lWMHI'IIMi 1 Dopisi lokalnih | društev NAZNANILO IN ZAHVALA i Joliet, M. | Kakor je že vsem znano, je naše društvo priredilo veselico s' znanim kard in bunco parti' (Duck party). Naša gospa Raca i je imela celo dvorano v posesti,, kjer je par minut plesala "solo"., Za ples pa je plačala z življe- njem, ker kateri jo je dobil, je imel gotovo okusen obed ali "diner". V imenu dr. sv. Cecilije se zahvalimo članicam, ženam in dekletom za razna darila in kejke, kakor tudi za pomoč pri kard pariti. Zahvalimo se Louis Mar-tincichu za veliko pomoč pri go-spej sreči, ki je iskala najsrečnejše med: srečnimi, pri oddaji rac in kejks Frank Wedic, Geo. Stonich, John Petric, Frank Li-kovich, John Seffner in Ermey ITALIJANSKI KRALJ MED, FAŠISTI ^ Bfrgg » " Izpod Golice SLAVKO SAVINSEK. Povest z gorenjskih planin DR. WEEKS, SUCCESSOR TO Hrs.-j3:30 a. m. to 8:30 p. m.—Sun. 9-1 < Tel. HAR. 0751 Consistently Low Prices Opposite Davis Store, 2d Floor ODKOD IZVIRA NAŠA ABECEDA Francoski paleograf Lucien Ethienne je objavil zanimivo knjigo, v kateri raziskuje izvor naše abecede. Primerjal je v ta namen več tisoč pismenk in dospel do zaključka, ki ga je prvič samo kot domnevo izrazil že leta 1822 slavni egiptolog Champollion. Stara hebrejska abeceda (ki se je pozneje prelevila v grške črke) je v tesni zvezi z egiptskimi hieroglifi. Ker sta tudi latinica in cirilica hčerki grške abecede, lahko trdimo, da rabi danes človeštvo črke,katerih prvotno obliko kažejo egiptske piramide Raziskovalec je ugotovil še več. Duhovito primerjalno raziskovanje mu je pojasnilo tudi sedanji abecedni red. Ce stoji črka "b" po črki "a", ni to slučajnost, temveč posledica one izvirne misli, na kateri je zgrajena prvotna abeceda. Crka 'a' (hebrejski alef in grška alfa) je nastala iz hieroglifa, ki kaže klečečega moža. Crka 'b' (hebrejski ghimmel, grška gamma) izvira od hieroglifa, ki je pomenil Egipčanom jarem. Crka 'd' (daleth, ozir. delta) je še zdaj slična v cirilici nogam korakajočega pešca. Peta črka 'e' (hej, oziir. eta) je podoba krokodilovega repa, označbe Egipta. Naposled izvira šesta črka T (hebrejski vav, grški fi) od hieroglifa, ki je pomenil Egipčanom vzhajajočo solnčno kroglo. S to simbolično podobo so označili vzhod. Na ta način daje šestorica hieroglifov, na katerih sloni začetek naše abecede, tale "ideogram": Mož, žena, vzhod, korak, Egipt, vzhod. Sedanje črke pomenijo samo glasoye, toda nekoč so bile predvsem slike. Skupaj so tvorile stavek: "Možje in žene, ki so poprej bili zasužnjeni (nosili jarem), so odrinili iz E-gipta na vzhod." To pomeni, da je hotel utemeljitelj nekdanje hebrejske abecede (najbrž je bil to Mozes) označiti z začetno šesterico svojih pismenk najpomembnejši zgodovinski dogodek njegove dobe: beg Izraelcev iz Egipta. ČAS NI NIKOLI TOČEN Premnogi se ravnajo po vsakdanjih napovedih časa po radiu, toda za znastvene namene, za zvezdarne in pomorske postaje te napovedi ne morejo zadostovati. V teh zavodih računajo s stotinkami sekunde, a vedno z neko, čeprav še tako majhno netočnostjo. Za 1. 1931 so n. pr. ugotovili, da je ležala povprečna razlika od pravega časa za nemško časovno službo med 0.04 in 0.05 sekunde. O brezpogojno točnem času ne moremo sploh nikoli govoriti, kajti ozračje predstavlja astronomskemu iz-računanju časa oviro, ki se ne da odstraniti. -o- 99 LET ZA MORILCA POLICISTA Chicago, 111. — Pred porotnim sodiščem sta bila pretekli petek obsojena na ječo 99 let dva ban-dita, ki sta bila spoznana krivim umora, katerega sta izvršila v decembru 1932 nad nekim policistom. Obsojenca, 24 letni J. Majczek in 26 letni T. Marinc-kiewicz, sta tedaj vdrla v neko trgovino na 4312 So. Ashland ave. z namenom ropa in brez nadaljnjega ustrelila policista Wm. L. Lundya, ki je bil slučajno tamkaj. -o- Ce bi poznali vse skrivnosti vesoljstva, bi se nas kmalu polotilo neozdravljivo dolgočasje * * * Majhne reči zavzemajo sila velik prostor v življenju. SLOVENCI V CHICAGI, POZOR! Kdor si želi purana in drugo perotnino, poleg tega pa še mlade prašičke za Zahvalni dan, naj sigurno pride v soboto, ,18. novembra zvečer, na doljnji naslov, kamor bo farmar pripeljal s farme te živali in se bo gospe sreči prepustilo, da jih izroči svojim ljubljencem. Poleg tega bo tudi ples in domača zabava. Torej na svidenje omenjeni večer. Vas vabita. Mr, in' Mrs. Golenko, 2226 Blue Isl'd Av.. Chicago Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen l. 1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois DR. J. L UR« ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. TISKARNA Amerikanski Slovenec Izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najanraernejših cenah. Mnogi so so o tem prepričali in so naii stalni odjemalci. Društva — Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. s 'feCPSB 1 ^ AMERIKANSKI SLOVENEC PoteJr," 17. novembra 19321 DR. RAY OLECH, DENTIST Ol) ponedeljkih, torkih in sredah, od 9. zjutraj do 8. zvečer. BOSTIC BROTHERS — SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695 Božič se bliža Prav kmalu bo zopet tukaj. Ce kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Ce so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00...................... 108 Din Za $ 5.00 pošljite............$ S.75 Za $ 5.00...................... 190 Din Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $10.00...................... 400 Din Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $12.50...................... 500 Din Za $20.00 pošljite............$21.00 Za $20.00...................... 815 Din Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $24.50......................1000 Din Za $40.00 pošljite...........$41.25 Za $25.00......................1020 Din Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: ta: o fsWeS Ifdlfp DR. ANDREW FURLAN — ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Uradne ure: 9—12 dop; 1-—B pop., in 6—8 zvečer—v četrtek, petek in »ob oto. WAUKEGANSKI URAD JE na 424 — 10th Street "Bel na domu in uradu: Ontaria 7213 Ordinira v pondeljek, torek; (v sredo samo dopoldne.) Slovenskemu občinstvu naznanjamo, da smo dobili večjo zalogo fine sveže AJDOVE in KORUZNE MOKE. Skozi vso zimsko sezono bomo izdelavah okusne domače KRVAVE in MESENE KLOBASE. — V naši mesnici dobite tudi vedno vse druge vrste sveže in prekajeno meso in perutnine. V zalogi imamo vse vrste zelenjavo in sadje; vse vrste kaše in ješprenj in fin fižol ter okusno doma napravljeno kislo zelje in repo. Prodajamo tudi svežo repo na bušlje. Naročila pošiljamo tudi po pošti. Slovenskim gospodinjam se priporočamo! KUKMAN BROS. 1901 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Tel. Canal 0572 JOHN J E RIC H (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILLINOIS SKLAD Cleveland, O..........................l.Ofi Slov. šolske sestre, Le- mont, 111..........................5.00 Slov. župnija sv. Janeza, Detroit, Mich..............18.38 Zadnji izkaz ................................245.55 Skupaj do 15. nov. ......$279.93 Bog živi posnemalce! * * * Popravek. V zadnjem poročilu se je vrinila neljuba tiskovna pomota, da je bilo pomotoma poro-čano, da so Slovenci iz Colorado Springs, Colo., naredili na prireditvi svoto $25.00. Pravilno bi se moraol glasiti $25.60, kar naj se blagovoli vzeti na znanje. Skupna svota pa je bila pravilna. Toliko v popravek. DR. JOHN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN & SURGEON OFFICE HOURS AT 3724 West 26th Street 1 :30—3:30—6:30—8:80 Daily Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cwmak Road 4:00—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9694—9695 Wednesday & Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer—Call Austin 5700 Naš "NEW DEAL" za zimo Majdica in ga položila na srednji grob, ki v njem spi Tilen. Ob zidu stoji križ in na njem napis: "Tu počivajo Janez Terpina in žena njegova Meta, in njunin sin Tilen. Bog jim daj večni mir in pokoj!" Janez in Matevž stojita odkrita pred grobovi, Cilka z Majdico poleg njiju. Vsi trije molče molijo. Le Majdica ne more molčati. "Mama, tu-le je stlic, ne?" sprašuje vedno in vedno in kaže na Tilnov grob. "Da, da, le tiho bodi, Majdica, stric spi, da ga ne zbudiš!" jo miri Cilka. "Stric spi, mama?" vprašuje dekletce, pa u-molkne in zastrmi v grob. In ko se vsi trije pokrižajo ob koncu molitve, potegne še mala Majdica z drobno ročico po obrazu. "Se nesli stlicu lože, mama!" zagotavlja Majdica in kar neče stran od grobov. Odrastli trije molče in stoje sredi pokopališča ter gledajo nazaj na vse tri ljube grobove. Cilka stopi z Majdico še k grobu matere in očeta, ki počivata na drugem koncu pokopališča. Janez in Matevž prideta za njima. Tudi tu pomolijo za duše rajnkih. In ko odideta Cilka in Matevž z Majdico s pokopališča proti cerkvi, ostane še Janez sam sredi grobov. Nemo se razgleduje po pokojnem prostoru. Morda si v mislih izbira prostor zase. Tamle v kotu si ga bo poiskal, kjer spi Lovračeva Lona, ki v nebesih čaka nanj, da se bo lahko ujedala nad njim, kakor prej živa. Od tu se vid po vsem pokopališču in bo khko gledal naravnost v Golico. Golica zre v starega Janeza, svojega zvestega hlapca, ki strmi zdaj v lepoto lunine luči na vrhu okrog koče. Nepremično gleda Golica, kraljica gorenjskih planin, v Dobravo in na pokopališče, kjer spe njeni otroci, stari in mladi, goliški rod. Golica bdi vedno enako nad vsemi: nad živimi in mrtvimi. In je vedno zvesta vsem, mrtvim in živim. Ene polaga v grob, druge rodi, ene zasiplje, druge vsaja v svet. Vse pa živi s svojimi travami in s svojim lesom jih hrani, v drčah in plazovih jih kremeni, v senožetih in gmajni jekleni: da bodo vredni njeni otroci, da bodo močan in krepak rod, kakor lesnika trpek na zunaj in kakor grča, pa kakor mehka jabolka v srcih in kot med v dušah. Počasi odide Janez na Hribarjevino. V,sa Dobrava zaspi v svetlo noč. Le dva bdita: zvonik sv. Štefana serdi Dobrave in nad njo Golica, vsa v lunini svetlobi. Na njej se svetijo gmajne in senožeti, drče in poseki, strmine in brežine. Od Spodnje koče doli pa je kakor samo, samo srebro, v zeleno postlano, v temno razlito notri v globel in urez: goliški plaz. -o- " 'Amer. Slovenec' je baro-neter našega verskega in na-odnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese ■ ase delovanje."—Rev. Čeme. ZA REVEŽE OD POVODNJE PRIZADETE V STAREM KRAJU. Kakor v zadnji številki tega lista, ponovno naslavljamo roja-ški apel na vsa usmiljena in blaga slovenska srca v Ameriki, da kdor more utrpeti kak cent v teh razmerah je uljudno prošen, da pomaga po svoji moči revežem prizadetim od strašne povodnje v starem kraju. Amerikanski Slovenec bo poslal zbirko, kolikor bo nabral do Zahvalnega dneva (Thanksgiving Day) na urad Katoliške Akcije, ki je škofijska ustanova v Ljubljani, da razdeli med pod-trebne reveže v farah prizadetih krajev. Ta ustanova, če katera bo gotovo najbolj pazila in pravično razdelila nabrane darove. Prosimo torej, kdor* se bo odločil, da bo daroval kak prispevek v ta namen, naj to stori čimprej e more, da bo naša božična zbirka za starokrajske reveže čimvečja, ko mogoče. Za blag in potreben namen prosimo. Za reveže, podpore potrebne gre! Kdor more, pomagaj sirotam otirati solze v njihovem strašnem trpljenju, ki se nahajajo. 12. izkaz: John Mlakar, Chicago $ 1.00 A.Prijatelj, Corning,Cal. 1.00 John Z'lozel, Endeavor, Penna......................... l.oo Rev. V. Hribar, Clevel'd 5.00 Miss M.C.Hribar, Cleveland, 0....................... 2.00 Miss Theresa Hribar, RAZPRODAJA popolnoma novih kožuhnih ženskih sukenj "Fur Coats", na rokah delane in šivane. V zalogi imamo tudi ko-žuhne suknje, ki smo jih zamenjali. Zelo poceni. Od $35.00 naprej. Oddelek za ceneje cene. Miller and Co., 166 North Michigan Ave., Chicago, 111. — Odprto ob večerih. V NAJEM za krajšo ali daljšo dobo se dobi ciste z pohištvom opremljene sobe. Najemnina zmerna. Za pojasnila se obrnite na Mr. John Marovič, 2140-West 21st Place, Chicago, O TEM IN ONEM T .......(Konec.) "Veliko je grešil, pa še več se je pokoril. Bil je grešnik, a bil je mož!" Komaj par mesecev za Tilnom je odšla za sinom tudi mati Meta. V pomladnih dneh in še več v večerih je mnogo preklečala na pokopališču. Nakopala si je prehlad in ponovna pljučnica jo je vrgla na posteljo, da ni več vstala z nje. Pokopali so jo poleg sina. Hitela je, da bi bila, kot mu je bila obljubila, čimprej pri njem, da mu ne bi bilo prehudo po njej. A zdaj je Terpina prijelo. Prav za prav ni imel nobene bolezni. Ni hotel zdravnika, ko se mu je poslabšalo. Prosil je gospoda župnika, naj ga previdijo in ko so mu omenili, da bi poslal po zdravnika, jim je odgovoril: "Zatorej kot njegova, je tudi moja vednost, gospod župnik, in smete mi verjeti, zoper mojo bolezen ni leka!" In so dejali duhovni gospod, da je umrl Terpina od samega hrepenenja po ženi in sinu. Toda narava je taka, da umira in znova poganja. Ne samo v rožah in drevju in sadežih in živini, tudi z ljudmi je enako. Tri so odnesli s Hribarjevine, a so še tisto poletje prinesli nadomestek za prvega, za Tilna. Matevž in Cilka sta dobila sinčka in sta ga krstila za Tilna ; da bi ostal v imenu spomin na zvestega druga, ki je dvakrat za Matevževo življenje svoje stavil na kocko in mu rešil življenje. Ne le njemu, tudi ženi njegovi, Cilki. Največje veselje je imel z malim Tilnčkom Janez, stari hlapec Hribarjev, ki pa je bil vse drugo ko hlapec. Bil je pravi gospodar še zdaj, ko so ga že leta upognila in je samo bolj pesto-val ter čakal z materjo Hribarico vred, kdaj ga Bog pokliče. Vendar je "Bog hotel drugače in ga je pustil kot živ opomin otrokom, Matevže-vim in Cilkinim, kot pričo njune ljubezni in zvestobe. Vsi stari, z Janežem enakih let v dobravskem so tisto leto ali malo kesneje pomrli, tudi mati Hribarica. Le Janez je še vedno korenina. Pa še nekdo: duhovni gospod dobravski. Zato mnogokrat pridejo gospod župnik na Hribar jevino in prisedejo k Janezu, ki z eno roko lovi malega Tilnčka, z drugo pa se igra z neugnano Majdico, in skupaj obujata spomine prošlih dni. Z mladimi se stari gospod ne morejo tako pomeniti, kakor z Janezom. Tako oba skupaj vzgajata mladi goliški rod na Hribarjevim, da ne bo samo zdrav in močan in krepak, ampak tudi lep in svetal in zvest sebi in Bogu. ♦ * # Lep jesenski večer je razlit nad Dobravo in lunina svetloba izza Mežaklje siplje srebrne žarke na Golico, v njene gmajne in plazove. Na pokopališču pri dobravski cerkvi stoje pred temi grobovi trije s Hribarjevine in mala Majdica ž njimi. — Velik šopek rož je prinesla Društva ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v amerikanskem slovencu imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. f ! "AMER. SLOVENCA" ne č»ta samo vaše ! J > Stili! članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši g" iiiiiianj | icm ] ■'■*>, okolici. i 11 ; Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne-