DIHIŠTVK zveze. Prosvetna zveza v Mariboru je imela v četrtek, 19. novembra, predpoldne svoj občni zbor. Zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano, je vodil predsednik g. dr. Josip Hohnjec. V svojem nagovoru je predsednik izvajal naslednje misli: Adolf Hitler, nemški državnl kancler, je rekel 1. 1933: »V dobi dveh in pol tisočletij so z malimi izjemami propadle vse revolucije, ker njihovi voditelji niso spoznali, da bistvo revolucije ni prevzem oblasti, marveč vzgoja ljudi.« Ne bi se moglo reCi, da so voditelji revolucij po svetovni vojni to bistvenost prezrli. Boljševižka revolucija v Rusiji se je hotela trdno zasidrati v narodu z vzgojo ljudstva, osobito pa mladine. Cilj boljševiške vzgoje je: vsak posameznik naj se smatra -e kot samostojna ozeba. 2 gotovim krogom pravic, marveč zgolj kot majhno kolesce v ogromnem kolesju kolektivnega (skupnega) gospodarstva, kot Stevilka v mnoStvu. Središče boljševiškega prosveto-vzgojnega dela je boj zoper družino in religijo, ker obe odvraCata človeka od njegove prave naloge, to je cd gospodarstva družbe. In ta družba neusmiljeno peha posameznika v gospodarsko pomanjkanje, v stisko in bedo in vedno večje uboštvo. Do prej nedosežene globine osirotele ljudske množice aaj ae strnejo v bojno falango zoper Boga, da oi ne videle pravega aovražnika: brczbožnega markaizma. Tudl italljanaki faaizem je takoj pritegnll v svoje podroCje in območje polegznanosti in uraetnosti zlaatl tudi vzgojo. Kot cilj ji določuje, da vzgojl človeka v fizično, moralno in intelektualno orodje v službi države. Izven vezišča z državo je človek brezpomembna ničla. Vae njegovo življenje, fizično in duševno, se odvija ln odigrava v trdnem objemu države. Kar bl ae hotelo sproatitl tega tesnega objema ln rešiti iz dušečega državnega naročja, nima v totalitarni (celotnostni) državi ne prostora In ne vrednoatl. Z istega celotnostnega vidika pred pisuje tudl narodni aoclalizem vzgojo nemškemu narodu. Nemška rasa, nemška nacionalna Slvljenjska celota: to ao najvišje vrednote živIjenja. Prvenatvo pripada ljudatvu. Religija je podrejena naclonalnemu življenju, njena funkcija v službl ljudatva je edino merilo za njcno vrednost. Veliki pomen vzgoje. Povojni revolucionarji, naj nastopajo v rdeCih ali črnih alr rjavih arajcah, ao torej prav dobro spoznall bistveni pomen ljudske vzgoje, ki bodi trajno jamstvo atranki za to, da bo državna oblast, prevzeta z revolucijakim sunkom, ostala v njenih rokah. Spričo teh pomembnih dejstev, ki bi ae morall večkrat v nje resno zamisliti, je vendar trcba poudariti, da ima vzgoJa in prosveta višje cilje, kot pa služiti kot sredstvo za zasiguranje revolucije in njenih uapehov. Saj je revolucija aamo dogodek v politični zgodovini naroda. Je torej nekaj čaaovnega, prigodnega, minljivega. Neminljiv pa je namen človeka, ki ni samo brezpomemben drobec v ogromni mašineriji gospodarstva, ali p? ničvredna številka v mnoštvu, marveč ima avojo lastno vredno8t kot avobodna osebnost, vsled česar ga nlkdo ne ame smatrati zgolj kot sredstvo za kak zemeljski smoter. To vrednost pa mu zajamčuje samo religija. Zato je potrebno, da poudartmo bistvenejšo zvezo vzgoje. To je cvcza z religijo. Vera in vigoja. Religija je najvišja vrednota. Ona je osebni, celega človeka in vse Ijudstvo obsegajoči ednos do O3ebnr- - Boga, atvarnika, vladarja in sodnika, ki je kakor početnlk tako tudi končni cilj človeka in aveta. Clovek in vse njegovo življe- nje, posameznik ln vse oblike občeatva, ljudstvo in država, vae je podrejeno božjim zakonom ter ae mora po njlh ravnati. Božja volja, kl jo nam razkrlva uatvarjenl razum, še bolj pa nadnaravno razodetje, je in mora biti najvisje počelo vzgoje. Le takšna vzgoja je v skladu z biatvom človeka, le taksna vzgoja vodi do njegove prave izpopolnitve, do njegovega končnega cilja v večnem y:vljenju in do pravilne uravnave življenja v zemeljakem prostoru. Moje besede ne povedo nič novega, NJihov namen Je, da ta stara reanlca oavoji naaega duha in naše arce ter tako postane zopef gonilna sila za naše delovanje. Prl proavetnem delu nl glavno nabiranje znanja, glavno je vzgoja arca in volje. Ta glavni smoter Izobrazbe je krepko poudarll sloveči vzgojni pisatelj Oton Willmann a teml besedaml: »Najpreproatejši kriatjan, kl je v njem evangelij premagal egoizem in materializem, je v resnici Izobražen mož, ker daje krščanatvo njegovemu mišljenju, govorjenju ln delovanju pravo skladnost, zatira v njem vae, kar je surovo in nizkotno, ter tako dela njegovo življenje lepo.« Kaj stno dosegli s svojim delom. Smo li ta smoter že dosegli s svojim prosvetnirn delom med našim ljudatvom, osobito med mladino? Mesto odgovora. ki bi nam bil v samozadovoljnost, rajše apomnim na pisanje slovenskih liberalnih ln marksističnih listov, ki podsmehljivo zaznamujejo Slovenijo kot »prav pobožno deželo« in naš narod kot »pobožen« narod. V podkrepitev te podsmehljivosti pokazujejo na rastočo surovoat mladine, na število umorov, ubojev, detombrov, izgubljenih deklet, raznih zločinov in zablod. NoSemo teh žaloatnih pojavcv niti z besedico olepšati ali zmanjšati. Ugotoviti pa morarno to: ako bi bili vsi Ijudje v našem narodu, od najnižjih do najvišjih, v resnici krščanski, 1)1 teh pojavov ne bilo. Ako bi vsa mladina bi!a res krSčansko vzgojena ter bi iz vers živela, bi no postala plen takih grehot. Kje je krivtte? Ce poatavimo nepristransko vprašanje krivdc, ali zadeva krivda katoliško cerkev, katoliško duhovščino in naše krščanske organizacije ? Na to je dal odgovor papež Pij XI. v svojem nagovoru na žpanske izgnance 14. septcmbra, ko je rekel: »Kaj more katoliška cerkev dru- gega kot obžalovatl, opomlnjatl ln prositl, kadar ln kjer vidl, da Je vsak njen korak v družino In med mladino, med ljudatvo ovlran ter onemogoden, torej korak vprav v tisto sredino, katera bl najbolj potrebovala njena prisotnoatl ter njene službe kot matere In ufiiteljlce?« Protivnikl katoliake vere — mešCanskl in kmetskl liberalcl In markslatlčnl aociallstl in komunistl — tudi prl naa ovlrajo katollSko cerkev ter hočejo preprefittl vsak njen korak med ljudatvo In zlaatl med mladino. To nl, tako natolcujejo, katoliška vera, marveč politlčna vera. »In s tem neiskrenlm razllkovanjem delajo«, kakor pravi papež, »težave In zapreke ter ovire polnemu razvoju delovanja in vplivanja katoliške ver« in cerkve.« Prosvetno delo. Vaako krščanstvo, ki se ne da zapreti v cerkve, zakristije in na prižnlce, je politično krščanstvo, političnl katolicizem: s to lažjo hočejo naši liberalni In marksistični naaprotnikt preprečiti prodor katoliclzma v ljudstvo in osobito med mladino. In kaj opažamo tamkaj, karaor je katoliški veri, cerkvl In njenim ustanovam zabranjen ali oviran korak? Papež odgovarja: »Vrtoglavi in nepreatani plea, ki v naših dneh goni in vrti mladino, pa ne aamo njo, v zunanje in materielne reči! Sirjenje nenravnosti, ki iz dneva v dan vedno bolj skuša podretl vaak jez zakona in da je, kakor se zdi, v toliko dusah že ugasnil vsak čut sramežljivostl in dostojanatva, veatl in odgovomoatl za vs« brezštevilno pohujšanje, katero s« daje in aprejema.« Da, vsak čut vestl ln odgovornoatl je izginil pri tistih, ki jih zadeva glavna odgovornost za navedene žalostne pojave med našim liudatvom in poaebno med mladtno. To so povzročiteljl slabih gledaliških ln klno-predstav; to ao pisatelji, izdajatelji in širitelji alabih čaanikov, listov in pogubnih knjig. Škof SlomSek ¦je nujno svaril naSe ljudstvo, posebno mladino, pred takšnimi razširjevalci »duhovne mlšnice«, koje tvorce In girltelje Je ožigosal kot »plsarje In služabnike hudobnega duha«. Takšna Izobrazba mora z nujnostjo naravnih zakonov roditi slabe nasledke ter voditl do moralnlh razvalln. In člm več takšnih razvalin opazijo tl Mefistofeli (zli duhovi) našega naroda, tem širje se jim raztegnejo iistnice v ciničen zasmeh, čež, to je »pobožna Slovenija«, to Je »naS pobožen narod«. Naša dolžnost ln naloga je, da se zlu, ki se širi med ljudstvom, zoperstavimo b Sirjenjem naše katoliške prosvete! Sv. Oče nas kliče v boj proti brezbožnemu boljševlzmu. NaSa naloga je boj zoper kulturni boljSevizem, kl vedno bolj prodira tudl med naš narod. NaSe geslo bodi: katoliški prosveti glavo in srce, predvsem pa neumorno delo! Po svojem govoru, kl je bil sprejet z velikim odobravanejm, je dr. Hohnjec predložil tri brzojavne pozdrave: Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Via. knezu namestniku Pavlu in notranjemu ministru dr. Korošcu, kl so bili sprejetl z navduženim pritrjevanjem. Pozdravil je zlasti zastopnika prevzv. g. knezoškofa g. stolnsga dekana dr. Cukalo in mariborskega podžupana g. Pranjo žebota, ki sta spregovorila priznalne In vzpodbudne besede. Dr. Jože Dvomik je prinesel pozdrave prosvetnih delavcev nekdanje Proevetne zveze na Goriškem. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je letošnje prosvetno delo potekalo v znamenju Slomšekovih dnl v Marlboru, kl so vse naše prosvetno in vzgojno prlzadevanje opozorili na Slomšekovo pojmovanje izobraževanja in vzgajanja. Največ pozornostl je centrala posvečala naši fantovski organizadji. Fantovskih dekanijskih tečajev se je udeležilo okrog 2500 fantov. V Zvezi je vfilanjenlh 166 prosvetnih društev. Centralna prosveta& knjižnica v Mariboru, ki posluje osem let, lma sedaj 7748 knjig ln 1245 članov Iz vseh stanov. Ti člani so sl v preteklem letu lzposodili 23.680 knjig, knjižnico so obiskali 13.000krat. Odbor jo sklenil ustanovitl potujoče knjižnlce. Iz. blagajniškega porofilla je bllo spoznati, da znašajo celokupna Zvezina aktiva 64.165 Din, prav toliko pa tudi pasiva. Ko Je dobll prejSnji odbor soglasno sprejeto razrežnico, je bila na predlog g. župnika Presnika sprejeta sledeča lista: Predsednik dr. Hohnjec, odbomiki: dr. Jeraj, dr. Sušnik, dr. MeSko, I. Stabej, J. Sekolec, I. MaležiC, Mirko Geratid ln Joa. Camplin, namestniki: arhidiakon Fr. Tovornlk (Konjice), pro3t Matlja Munda (Dravograd), ravnatelj Hrastelj, učitelj Fr. Kotnik, ravnatelj Richter, stolnl kapelnik I. Gašparič, dekan Gomll- flek, prof. Peter Kovadič (Celje); pregledovald računov: dr. Josip Mirt, dr. Kovačeo, profesor zlvortnlk; razsodišče: dr. Juvan, dr. Leskovar, dr. Bartol, dr. Kejžar. Med predlogl sta bila sprejeta zlastl predloga, da se v okrilju Zveze osnujeta Pevska zveza ln Zveza ljudskih odrov. Braslovče. Proslava desetletnlce Katoliškega prosvetnega druStva v Orll vasl se vrši v nedeljo, 20. novembra, ob 8. uri popoldne v druStveni dvoranl v Braslovčah. Na dnevnem redu je govor g. dr. Joslp Hohnjeca ln lgra »Podrtl križ«.