
LETO Lli, št. 5 PTUJ, 4. FEBRUAR 1999 CENA 120 tolarjev
TA TEDEN/TA TEDEN
Zakai nfšiti, ie
hhko gradimo!
Slovensko politično prizorišče je pred dnevi dodobra
razburkala polemika, ki jo je sprožilo predavanje ljubl-
janskega nadškofa dr. Franca Rodeta v Kopru. Slovens-
ki metropolit, kije znan po radikalnih, trdih in neizpros-
nih stališčih Cerkve do šole, je tokrat očitno znova zadel
v polno in dvignil temperaturo na pregretem prizorišču,
ki bi potrebovalo umirjen, predvsem pa strpen dialog.
Načel je aktualna vprašanja odnosov med državo in reli-
gijami v demokratičnih družbah, pri čemer se je seveda
posebej dotaknil tudi šole. Še najbolj je ostal v spominu
njegov poudarek: "To šolo bomo po demokratčni poti
zrušili ob prvi priložnosti." Kako tolerantno in pomirju-
joče, bi lahko k temu zapisali in dodali, da bi vendarle
pričakovali mirnejše in zmernejše tone, ne pa radikalnih
zahtev po rušenju. Dobro je vsaj to, da bi rušili po demo-
kratični poti (čeprav tudi demokracijo različno razlaga-
mo in jo pojmujemo-včasih tako, kot nam v nekem tre-
nutku ustreza), če že moramo rušiti
A bolje bi vendarle bilo, če bi namesto rušenja govorili o zi-
davi, če bi vsak po svoje prispevali k urejanju odprtih vprašanj
in problemov. Zlasti še zato, ker v Sloveniji še zdaleč ni po-
zabljeno znano pastirsko pismo, ki so ga mnogi razumeli kot
napad na laično šolo. In pri tem tudi ostajajo, za kar imajo do-
volj tehtnih argumentov. Zato je velik del učiteljstva ob novih
radikalnih stališčih dobil novo zaušnico in doživel grenko
razočaranje zaradi primerjave z dreserji nemških ovčarjev.
Tega bojda nadškof ni rekel in tudi Slovenska škofovska kon-
ferenca je v sporočilu za javnost poudarila, da "je zavajajoče in
senzacionalistično obveščanje javnosti spodbudilo vrsto kri-
vičnih komentarjev v javnih glasilih in grobih napadov v
javnosti na osebo nadškofa Franca Rodeta". Zal se je to moralo
zgoditi, saj je bila primerjava slovenskih učiteljev z dreserji
nemških ovčarjev groba žalitev, ki ji ni primera (pa naj bo še
tako iztrgana iz konteksta ali celo povzetek izjave nekoga dru-
gega, kar bi nadškof moral takoj povedati). Žal opravičila še ni
bilo in ga najbrž nikoli niti ne bo, čeprav bi v tem primeru
znatno prispevalo k umirjanju razmer.
Slovenska škofovska konferenca v že omenjenem sporočilu
za javnost piše, da so "medijskemu pogromu" nasedli tudi v
Sindikatu vzgoje in izobraževanja in znanosti, ki je od
nadškofa terjal opravičilo. Prav je imel in lepo bi hib, če bi ga
tudi dobil, če ne drugega, vsaj temeljito pojasnilo primerjav, ki
niso bile okusne in ki so torej povzročile najnovejši nespo-
razum. Naj bo tako ali drugače, primerjave so povzročile
precejšnjo škodo, za kar pa nadškof bojda ni kriv, saj je le citi-
ral misel iz polemike o šolski vzgoji za vrednote, kjer je bila ta
zavrnjena z besedami, daje dresura nemških ovčarjev. Tako in
nič drugače!
Ob tem pa se znova poraja vprašanje o laičnosti slovenske
šole, ki postaja zelo vprašljiva in morda je najnovejši zaplet
del scenarija, po katerem naj zav-	>
lada in prevlada samo ena in edi-	^^
na zveličavna resnica. Mar ne? /
PTUJ / V SOBOTO ZAČETEK PTUJSKIH PUSTNIH PRIREDITEV
39* Icuren fevmt/e uvod v
40. prireditev leta 2000
Včeraj so organizatorji 39. ptujskega kurentovanja
podrobneje predstavili tradicionalno ptujsko pustno priredi-
tev. Letošnji program bodo pričeli v soboto, 6. februarja, s
prireditvijo, ki predstavlja prikaz in srečanje slovenskih
pustnih likov in mask. IVa njem pričakujejo nekatere tradi-
cionalne slovenske etnografske skupine.
Prišle bodo vrbiške seme iz
Ilirske Bistrice, člani pustnega
društva Cerknica s svojo coprni-
co in drugimi liki, brkinški ško-
romati, društvo Pust mozirski,
kopjaši, piceki, vile, kurenti in
drugi liki iz Markovcev, orači iz
Lancove vasi, pokači iz Lovren-
ca na Dravskem polju ter še dru-
ge Ptujčanom in drugim obisko-
valcem znane skupine.^ Začelo
naj bi se ob enajsti uri. Če bo šlo
vse po načrtih, naj bi uro pred
tem predstavniki vseh občin na
Ptujskem podpisali pismo o na-
meri o ustanovitvi lokalne turis-
tične organizacije, ki naj bi
predvidoma imela tri izpostave.
Gre za pomembno dejanje za
bodoči razvoj turizma na
Ptujskem. Na otvoritveni sloves-
nosti ptujskega kurentovanja
med drugim pričakujejo tudi mi-
nistra za malo gospodarstvo in
turizem Janka Razgorška.
Po nastopu značilnih pustnih
likov in mask pred Mestno hišo
se bo dogajanje preselilo v karne-
valsko dvorano; njeno svečano
odprtje bo ob 13. uri. Zvečer bo
že prva večja pustna prireditev.
Na njej bodo zaplesali tudi člani
slovenskih Lions klubov. To bo
prvi pustni ples slovenskih lio-
nistov, ki bodo s tem končali
svoje celodnevno bivanje in og-
led Ptuja. Zatem bodo zanimivi
in zabavni nastopi znanih glas-
benih skupin in pevcev potekali
vse do pokopa pusta, 16. februr-
ja. Vsak večer bodo v mestu tudi
nastopi etnografskih skupin, ki
se bodo selile v karnevalsko dvo-
rano.
Osrednja pustna prireditev bo
14. februarja, ko se bo ob 14. uri
pričela velika karnevalska povor-
ka z doslej največ skupinami iz
Slovenije in tujine. Vabilo za so-
delovanje so tudi lepe nagrade v
skupni vrednosti pol milijona to-
larjev, ki jih bo posebna komisija
razdelila med pet najboljših sku-
pinskih mask. Skupine, ki bodo
štele najmanj tri člane, morajo
svojo udeležbo predhodno pisno
prijaviti v TIC-u na Slovenskem
trgu 4 do 9. februarja. Skupine
naj bi motive iskale v ptujski
zgodovini in v aktualnih dogod-
kih današnjega časa.
Zelo lepe nagrade bodo podeli-
li tudi na velikem karnevalskem
plesu, ki bo v soboto, 13. februar-
ja, v karnevalski dvorani. Prva
nagrada bo vredna skupaj 100
tisoč tolarjev, druga 60 in tretja
30 tisoč tolarjev. Pri najboljših
šolskih skupinah bodo nagrade
trije avtobusni prevozi do 500
km, do 300 km in 200 km. Nag-
rade so pripravili tudi za izvirno
okrašene stanovanjske hiše in lo-
kale. Skupni nagradni fond
znaša 150 tisoč tolarjev. Za vse,
ki se želijo potegovati za te nag-
rade, velja, da se morajo
predhodno pisno prijaviti v TIC-
u.
Organizatorji pričakujejo, da
bodo v primeru lepega vremena z
obiskom zadovoljni. Napovedu-
jejo 100 tisoč obiskovalcev v en-
ajstih dneh. Za tiste, ki bodo
obiskovali karnevalsko dvorano
vsak večer, so natisnili 1200 pre-
pustnic po 5999 tolarjev. Glavni
pokrovitelj 39. kurentovanja je
mestna občina Ptuj, častni pa
predsednik države Milan Kučan.
Nedeljska karnevalska povorka
bo potekala po Potrčevi cesti, Ci-
ril-Metodovem drevoredu, Oso-
jnikovi,	Trstenjakovi,
Slomškovi, Novem trgu,
Miklošičevi, Mestnem trgu,
Krempljevi, Minoritskem trgu.
Dravski, Cafovi, Prešernovi, Slo-
venskem trgu, Slomškovi in
Potrčevi do parkirišča za avto-
busno postajo, kjer se pustna po-
vorka v bistvu začenja in tudi
končuje. Ozvočenje bo postavlje-
no pri vinski kleti, pred upravno
enoto Ptuj, pred Mestno hišo, na
Minoritskem trgu, pri mostu za
pešce in na Slovenskem trgu. Ob
vstopu v mestu bodo obiskovalci
plačali simbolično pustnino, ki
bo 299 tolarjev in za katero bodo
dobili manjši pustni spominek.
V teh dneh pa so na poti tudi
skupine kurentov, ki vabijo na
ptujsko kurentovanje in v Ptuj,
kjer pripravljajo prestižne
pustne prireditve.
MG
2
četrtek, 4. februar 1999 - TEDNIKI
DESTRNIK / DRUGA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Branko Zelenko podžupan
Minuli četrtei( je bila na^Oestrniku druga redna seja tamkajšnjega občinskega sveta. Na njej so sprejeli sklep o usta-
novitvi glasila Občan (to |e izhajalo že doslej za bivšo veliko občino Oestrnik-Trnovska vas) in imenovali Zmagoslava
Šalamuna za odgovornega urednika. V sosvet načelnika upravne enote Ruj so imenovali župana Franca Pukšiča, spre-
jeli pa so tudi osnutek novega občinskega statuta in poslovnika o delovanju občinskega sveta občine Oestrnik.
Seja je potekala gladko in brez kakršnihkoli zapletov, na njej pa so soglasno potrdili sestavo delovnih teles in odborov
občinskega sveta in za podžupana občine Destrnik na predlog župana izvolili Branka Zelenka. Za predsednika odbora za
šolstvo in kulturo so izvolili Branka Širca, za predsednika odbora za infrastrukturo, plan in finance Srečka Vrečarja in za
predsednika odbora za gospodarstvo in knnetijstvo Marjana Tašnerja. V nadzorni odbor so imenovali Cirila Koserja, Dra-
gico Čuček, Patricijo Kramberger, Kristino Hauptman, Olgo Sagadin, Andreja Krepka, Milana Juriča in Jožeta Mobo-
riča. Izvoliti so tudi občinsko volilno komisijo, ki jo sestavljajo Martin Graj kot predsednik, Matija Zoreč kot njegov na-
mestnik in člani ter namestniki Andreja Pihler, Irena Bauman, Boris Bajec in Srečko Bračič. V odboru za požarno varnost
in požarno takso ter CZ občine Destrnik pa bodo delovali Janez IrgI, Branko ŠIrec (ta bo z odredbo župana Franca Pukšiča
tudi poveljnik štaba CZ), Marjan Zelenik, Marjan IrgI, Branko Horvat ter predstavnik zavarovalnice, predsednik in poveljnik
Gasilske zveze Destrnik. Na seji so povedali, da bodo oblikovali lastno gasilsko zvezo, ki bo delovala prvenstveno v interesu
gasilskih društev.
Svetniki občine Destrnik so na 2. seji soglasno sprejeli in potrdili odlok o zaščiti Toplakove viničarije in o razglasitvi tega
objekta za kulturni spomenik. Ob tem so se zavzeli za večjo skrb za kulturno in naravno dediščino in sklenili, da bodo opravili
pregled in popis vseh objektov in znamenitosti na območju nove občine Destmik. Sprejeli so stališče župana Franca Pukšiča
in predsednika odbora za kulturo Branka Širca, da naj občina v bodoče odgovorno skrbi za kulturno dediščino in za to na-
menja tudi nekaj proračunskega denarja. Toplakovo viničarijo bi bilo škoda porušiti, je namreč tipični primer siovenskogo-
riške viničarske arhitekture, vredna posebne pozornosti. Zato jo bodo vključevali tudi v obiske šol in v programe centra ŠTRK
v Spuhlji. Pomembna bo tudi za turistično ponudbo Destrnika in okolice.
Seja je bila primer zglednega sodelovanja med županom in občinskim svetom, bila je delavna in v znamenju obetavnih
načrtov, za katere bo treba zagotoviti tudi denar. Tega se svetniki na Destrniku očitno zavedajo.
In še tale zanimivost: nihče od svetnikov ne kadi, zato so krajši odmor izkoristili za izmenjavo mnenj. Pepelniki pa so ostali
prazni.
M. Toš
PTUJ / SEDEM LET FIRME ASCOT
Zcrčefelr Nesa fesno
povezan s športniki
Od nedavnega ima firma Ascot, katere zaščitni znak je bla-
govna znamka Nes, nove prostore v industrijski coni v Ro-
goznici, v Špindlerjevi ulici 25, kjer so uredili tudi proda-
jalno svojih izdelkov. Pred tem so od leta 1992 delali v
skromnih prostorih v Spuhlji, kjer so imeli majhno šivalni-
co. Začeli so s štirimi delavci in takoj tudi z blagovno zna-
mko NES, ki je skovanka iz imen obeh vodilnih podjetja
Ascot, sestre in brata, ki s podjetjem v bistvu nadaljujeta
družinsko tradicijo šivanja.
Začetki so bili zelo težki, veli-
ko je bilo dela po naročilu in
šivanja malih serij. Blagovno
znamko Nes so pričeli v glav-
nem uveljavljati preko različnih
športnih ekip, ki so jih sponzori-
rali. Začelo pa se je pravzaprav z
izdelavo smučarskih bund za
Kurent klub Ptuj. Preko
športnikov so se za njihove iz-
delke pričeli zanimati trgovci.
Pravi razcvet pa so naredili s
teniškimi kratkimi hlačkami
"stonewash".
Danes v Ascotu dela 40 dela-
vcev, povprečna starost je 26 let.
Po trdem in napornem delu v
začetnem obdobju tudi uspehi
niso izostali. Kmalu se bo usta-
noviteljema in lastnikoma
podjetja pridružila še starejša
sestra. Z njenim prihodom se bo
pričela tudi izdelava otroške
konfekcije z znamko KIDNES.
Že sedaj ob vsestransko uvel-
javljeni blagovni znamki NES,
vse bolj stopata v ospredje tudi
podznamki: GOLFNES in MA-
RINNES, to je izdelkov za gol-
fiste in navtike.
Po sedmih letih dela podjetja
je bilanca taka, da oblačila NES
v povprečju nosi najmanj vsaki
petnajsti Slovenec. V bodoče pa
je razvojna strategija takšna, da
naj bi s 50 odstotki svoje proiz-
vodnje oskrbovali slovenski trg,
drugih petdeset pa prodali na
tuje. Blagovna znamka Nes je re-
gistrirana za prodajo v Sloveniji
in Hrvaški ter v večjem delu Ev-
rope. O rasti podjetja govori tudi
podatek, da se je obseg proiz-
vodnje iz leta v leto povečeval za
sto odstotkov. Ena od novosti, ki
jo pripravljajo za naslednjo je-
sen, je tudi športne obutev.
Šivanje izdelkov v glavnem po-
teka preko kooperantov, ki na
njihovih programih zaposlujejo
več kot sto šivilj.
V OSREDJU SKRB
ZA KVALITETO
v Ascotu pravijo, da jim je
glavni cilj povečati kvaliteto bla-
govne znamke na raven pri-
merljivosti z najboljšimi blagov-
nimi znamkami v svetu. Na tem
tudi največ delajo, obenem pa
veliko pozornost posvečajo orga-
nizacijskemu utrjevanju podjet-
ja. Trenutno je še tako, da 80
odstotkov proizvodnje še vedno
prodajo v Sloveniji. Prvi stra-
teški tuji partner je Hrvaška, ki
je še posebej zanimiva za poletno
konfekcijo, kar lahko lepo do-
polnjujejo z avtrijskim trgom, ki
pa je zanimiv zlasti pozimi. Spi-
sek reprezentanc in ekip, ki jih
oblačijo in opremljajo, bi bil pre-
dolg, če bi objavili vsa imena. Je
za zares emintenten, tudi zato
ker je mednaroden. Med drugim
je naša najboljša teniška igralka
doslej z oblačili NES nastopila v
Winblendonu. Predstavništvo
imajo tudi na Češkem, kjer so
njihovi izdelki naprodaj v dveh
prodajalnah v Pragi in v Hradec
Kralove.
Nove izdelke v glavnem testi-
rajo sami, tudi design je iz
domačih logov. Od tega, kako se
"primejo", je odvisno, ali jih
bodo prizvajali ali ne. V glavnem
skušajo uporabiti domače blago,
vendar ker Slovenija ni tekstilno
močna država, so ga prisiljeni
kupovati tudi v tujini, v Italiji in
Nemčijo. Če se le da, skušajo v
glavnem šivati iz bombaža ali pa
vsaj iz blaga, ki je okolju najbolj
prijazno.
V Ascotu so zadovoljni, ker je
njihovo delo postalo opazno tudi v
okolju, kjer živijo in delajo. V
mestni občini Ptuj so ga nagradili
z občinskim priznanjem ob
lanskem prazniku občine, kupci
pa jih nagrajujejo vsak dan sproti s
tem, ko kupujejo njihove izdelke.
MG
Novi poslovni prostori firme Ascot v Špindlerjevi ulici
v Ptuju.	Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / PRIPRAVE NA 30. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE
Jubilejno leto
plujskega fesHvala
z drugega festivala domače zabavne glasbe.	Foto: Arhiv Tednik
Organizatorji slovenskega festivala domače zabavne glasbe
iz naše družbe Radio-Tednik in strokovni sodelavci so se
na delovnem sestanku, na katerem je sodeloval tudi
podžupan mestne občine Ervin Hojker, v petek, 22. januar-
ja, dogovorili, da bo letošnji jubilejni, 30. festival potekal v
začetku septembra kot ena osrednjih prireditev v počasti-
tev 1930-letnice mesta Ptuja.
Nedvomno je ptujski festival,
ki smo ga prvič pripravili leta
1969 v počastitev 1900-letnici
mesta Ptuja, na področju
domače zabavne glasbe bil in os-
tal prvi, čeprav smo kot organi-
zatorji pri takih ocenah raje os-
tajali skromni. Niti pri os-
rednjih slovenskih medijskih
hišah v Ljubljani si pred tem ne
zakrivajo oči, saj dobro vedo, da
je kljub poznejši poplavi po-
dobnih, vsebinsko manj zah-
tevnih in manj kvalitetnih festi-
valov v Sloveniji in tudi v za-
mejstvu, Ptuj v vseh pogledih
obdržal svoj primat. Zato je še
kako pomembno, kakšen bo in
kako bo potekal letošnji jubile-
jni, 30. festival domače zabavne
glasbe Slovenije Ptuj '99.
Ker bo Minoritski trg, kjer je
bilo kar 16 festivalov in kamor
smo nameravali na željo
občinstva postaviti tudi jubile-
jnega, jeseni verjetno že
gradbišče, bo po vsej verjetnosti
prizorišče 30. festivala na
Mestnem trgu - ob lepem vreme-
nu seveda, ki pa je v Ptuju v fes-
tivalskih dneh prava redkost.
Kot rezervno prizorišče v prime-
ru dežja še naprej ostaja dvorana
srednješolskega centra.
Jubilejni festival naj bi se do-
gajal dva večera. Prvi večer bo
tekmovalni, strokovna komisija
bo tako kot do sedaj ansamble
glede na kvaliteto razvrščala
med bronaste, srebrne in zlate.
Ker pa je zadnja leta kakovostna
raven nastopajočih vse višja in
ker je tudi med zlatimi po pet ali
celo šest ansamblov, bo strokov-
na komisija letos imela dodatno
nalogo, saj bo morala izbrati na-
jboljšega, tistega torej, ki bo,
tako kot pred leti, prejel najvišje
festivalsko odličje, kipec Orfeja z
liro, delo akademskega kiparja
Viktorja Gojkoviča. Drugi večer
jubilejnega festivala pa bo
restrospektiven in revialen, ko
bomo lahko slišali vse dosedanje
festivalske uspešnice, nekaj v iz-
vedbi ansamblov v izvirnih
zasedbah, nekaj pa v priredbi in
v izvedbi festivalskega ansamt
domače zabavne glasbe. Predsi
vili se nam bodo tudi vsi dos
danji festivalski voditelji in gc
večera, ki naj zaenkrat ostane
skrivnost.
Organizatorji si prizadevan:
da bi izdali jubilejno zgoščen!
z največjimi festivalski)
uspešnicami, razmišljamo o tei
da bi skladbico Te domače vi;
ki se je med občinstvom najb/
prijela, proglasili za festivalsl
himno, razmišljamo o celost
podobi festivala - o logotipu,
katerem naj bi bil Orfej z liro,
seveda še o marsičem, če bo ve
in predvsem denar.
Ob vsem tem pa je pomemb
spomniti na zlate čase domače:
bavne glasbe, ko je bil Ptuj na s'
festival bolj ponosen, ko je z;
dobesedno živel, ko je bilo to či
ti na vsakem koraku, saj je bil«
času festivala mesto dobesed
pokonci. Ni bilo gostilne, iz kat
ne bi odmeval glas harmoni
trobente ali kontrabasa, ne gos
ničarja, ki ne bi ponujal gosi
jubnosti razigranim godcem ir
z njimi včasih veseljačil tja do j
ranjih ur. Ah bo letos, ob jubih
drugače, ali bomo v mestu začu
festivalski utrip, bomo pres<
svojo togost, kar se tiče dom
zabavno glasbo?
M. Ozm
SLOVENSKA BISTRICA / STEKLARNA LUMINUS
Kliub izvozu tezitve
Bistriško steklarstvo ima svoje korenine v pohorskih glažutah, vendar je sedanji
Steklarna Luminus pričela delati šele v petdesetih letih. Do sredine sedemdesetih le
je bila pod okriljem Steklarne Rogatec, od takrat deluje samostojno. Delniška družb;
z 32-odstotnim lastniškim deležem zaposlenih, 20-odstotnim lastništ>om skladov, os
talo pa družb za upravljanje, so postali 1995. leta.
Za Steklarno Luminus je značilna delovno intenzivna, izključno ročna proizvodnja s 330 zaposh
nimi; med njimi je 10 do 15 odstotkov delovnih invalidov vseh kategorij, ki so to postali zaradi m
rave dela v proizvodnji, kjer so visoke temperature ter plini. Dokaj visoki so stroški dela, saj znašaj
55 odstotkov. Njihova proizvodnja, katere 85 odstotkov izvozijo na zahodna tržišča, temelji n
naročilih kupcev, za njih izdelujejo stekla za svetila.
"Čas, v katerem živimo, nam ni najbolj naklonjen," je o težavah pri poslovanju Steklarne Lumint
povedal Stanko Kurež, član uprave za področje financ. "Petinosemdesetodstotni izvoz izključno n
zahodno tržišče, največji kupci njihovih stekel so Italijani in Nemci, ima svoje pozitivne in negž
tivne strani. Med negativne lahko Štejemo neusklajenost tečaja, ki ne sledi visokim stroškom del'
in velik odstotek zaposlenih delovnih invalidov ter ceno energije, ki pri nas hitro narašča. Tak
pričakujemo kljub razmeroma dobremu poslovanju v letu 1998 rezultat okoli ničle. Tudi o
letošnjega leta ne pričakujemo kaj več, saj se na tržišču, kamor izvažamo, pojavlja recesija, manj i
naročil, vse to pa je odsev sedanjih evropskih gospodarskih razmer," je nič kaj vzpodbudno napov*
dal Stanko Kurež.
Vida Topolov«
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega deia, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bracič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (vodja tehnične
redakcije), Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
® 041 -669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; ^ (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
r.aterega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vraSamo.
Strani na Internetu:
www. radio-tednik.si
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik.si
TEDNIK - Četrtek, 4. februar 1999
POROČAMO, KOMeNJlRAMO
3
UPRftVNI SPOR MERCATORJA
Vlada Republike Slovenije je 28. januarja sprejela odločbo, s
katero je zavrnila izdajo dovoljenja PS Mercator za prevzem
družbe Emona Merkur. Poslovni sistem Mercator, d.d., je pn/a slo-
venska trgovska družba, ki je v krepitev svojega tržnega položaja
vnesla tudi prevzeme in to strategijo tudi javno objavila v začetku
leta 1998. V Mercatorju ocenjujejo, da gospodarska škoda, ki jo
je povzročila odločba o zavrnitvi izdaje dovoljenja za prevzem
družbe Emona Merkur, ne bo zadela samo PS Mercator, temveč
posredno tudi vse dvojčke, trojčke, ki se šele pripravljajo. Zoper
odločbo vlade bo Mercator sprožil upravni spor na Vrhovnem
sodišču Republike Slovenije. To bo storil predvsem zato, da bi
zaščitil interese in pričakovanja svojih delničarjev in ker so na-
vedbe v odločbi, zlasti še tiste, ki zadevajo vzpostavljanje mono-
pola in dominantne pozicije v ljubljanski regiji s strani Mercatorja,
vprašljive z vidika uporabe materialnih predpisov, so med drugim
sporočili iz PS Mercator.
OKROGLA MIZA O VLOGI PODJETNIŠKEGA
SVETOVAHjA
f organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije - Območne
zbornice Maribor bo v hotelu Piramida v Mariboru 10. febru-
arja okrogla miza o vlogi podjetniškega svetovanja za us-
posabljanje podjetij za poslovanje z EU. Posvet je namenjen
podjetjem in podjetniškim svetovalcem.
DANES O POKLICNEM IN STROKOVNEM
IZOBRAŽEVANIM
V prostorih podjetja Animacija se bo danes ob 14. uri pričel
posvet o poklicnem in strokovnem izobraževanju, na katerem
se bodo udeleženci seznanili s stanjem in novostmi za področju iz-
vajanja zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Posvet
sta pripravila gospodarska zbornica Maribor in podjetje za
izobraževanje, razvoj in storitve Animacija.
PTUJ V OKVIRU UNESCOVE DEDIŠČINE
Vprostorih Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj pote-
ka danes delovno srečanje o Unescovem seznamu svetovne
dediščine s poudarkom na priložnostih Ptuja na tem področju. Na
njem predstavljajo nekatere kraje s seznama svetovne dediščine,
Unescovo skrb za varovanje kulturne in naravne dediščine, urba-
nistično zasnovo mesta Ptuja in Ptuj v okviru Unescovih konvencij
in priporočil. Srečanje, ki sta ga pripravila mestna občina Ptuj in
ptujska gimnazija, naj bi spodbudilo k novim razmišljanjem o po-
menu varovanja naravne in kulturne dediščine.
V PETEK NA KTV GORIŠNICA
Tri leta že ekipa kabelske televizije na internem kanalu KTV
Gorišnica pripravlja redne mesečne kronike z aktualnimi do-
godki z vseh koncev občine. Tokratna občinska kronika bo že 36.,
na sporedu pa bo v petek, 6. februarja, ob 20. uri; ponovili jo
bodo v nedeljo, 7. februarja, ob 15. uri. Predstavljeno bo drugo
zasedanje gorišniškega občinskega sveta, pri pravili so daljši po-
govor z županom Slavkom Visenjakom, ekipa KTV je bila tudi v
Podlehniku, kjer so govorili o bodočnosti razvoja turizma v Halo-
zah, v Dornavi je bilo srečanje ljudskih pevcev in godcev, čebelar-
ji, športniki in gasilci so se zbrali na občnih zborih, v stalni rubriki
pripravljajo nasvet policije, za konec pa še nekaj športnih rezulta-
tov. (TM)
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
^a programu je glasbena oddaja "Naj spot", v kateri nastopajo
S^tuje in domače glasbene skupine, ter poljudna oddaja "Kako
biti zdrav in zmagovati".
Pripravila: MG
gox^ri SE ...
DA se sedaj že sveta Marija
moti. Konec januarja smo za-
tHmi čakali napovedani komet,
ki'naj bi treščil na zemljo.
... DA bomo morali državi
plačevati davek na dodano
vrednost. Njej hi potemtakem
morali uvesti davek na odvzeto
vrednost.
••• DA bo letošnji februar
značilno slovenski: začeli bomo
kulturno, se nato po valentinovo
objemali in poljubljali, zatem pa
na pustovanju dokončno ponore-
se \Anogi šele februarja za-
vedo (slabih) rezultatov dela v
pretekletn letu. To je namreč čas
zaključnih računov.
... DA je Slovenije stopila v iz-
venzakonsko skupnost z EU.
Kdo ve, kaj vse si lahko s tem na-
koplje na glavo, saj je povsem
(zakonsko) nezaščitena.
... DA je odnos Slovenije z ev-
ropskim gospodom podoben tiste-
mu, ko mestni gospod vpraša
naivno dekle z dežele, ali je za-
varovana, ona pa mu šepne, da
j a. Po kmečko!
... DA kdor hitro da, dvakrat da.
Naj se torej vsak-a vpraša, koli-
kokrat je dal-a.
... DA se je uresničila trditev, da
bomo ruske težave čutili tudi na
lastni koži Res je tri dni prav po
rusko pihalo.
... DA politiki južnih sosedov se-
gajo po naših labilnih mejah, nji-
hovi popevkarji pa (tudi v Ptuju)
po konvertibilnih tolarjih.
... DA;'w^o popevkarji pri nas ne
bodo plačevali davka na dodano
vrednost. Saj to, kar počnejo, ni
nič vredno.
PTUJ / DIREKTOR AGISA ANTON ČOKL O DOGAJANJIH V AGISU
Ohronfenih iez
450 delovnih mest
Anton Cokl je postal direktor Agisa, d.o.o., leta 1994. Ker
je delo nastopil prvega aprila, so nekateri njegov prihod
jemali skoraj kot prvoaprilsko šalo in ga imeli za človeka,
ki bo dokončno pometel z Agisom. Pa ni bilo tako.
Reševanje Agisa - tistega dela, ki je še ostal - je vzel zelo
resno in odgovorno v prepričanju, da so v podjetju še ne-
kateri dobri programi in da je potrebno narediti vse, da se
ohrani čim več delovnih mest. Vrnil se je, ker mu ni bilo
vseeno, kaj se bo zgodilo s tem nekdanjim ptujskim ko-
vinskim gigantom, prišel pa je tudi zato, ker je 16 let pred
tem že delal v Agisu. Kot sam pravi, se je vrnil na pogo-
rišče, saj je v naslednjih dvajsetih letih šel k vragu ves os-
tanek dohodka, ki so ga ustvarile prejšnje generacije. K
temu naj bi bistveno prispevale tudi vodilne strukture.
Na čelo Agisa, d.o.o., krovnega
podjetja s hčerinskimi podjetji
Zavore, Tap, Tahografi in storit-
ve, ga je postavila Slovenska raz-
vojna družba. Nad podjetjem je
visela grožnja stečaja, zato se je
bilo nujno potrebno lotiti sana-
cije, to pa je bilo mogoče doseči
le z dezinvestiranjem. Takrat je
bilo v podjetju še okrog 750 dela-
vcev. Razmere so bile izredno
kritične, saj je bilo podjetje v
blokadi že od leta 1991; de-
jansko je v blokadi tudi še danes,
vendar so razmere že bistveno
boljše. Blokada je še v letu 1994
znašala 902 milijona tolarjev,
danes pa le še nekaj več kot 11
milijonov.
Ker je šlo za sanacijo z dezin-
vestiranjem, je bilo potrebno
izločiti nekatere pravne subjekte
in jih dati v prodajo. To pa ni
pomenilo samo njihove
izločitve, temveč tudi prodajo
premičnin in nepremičnin. Nas-
tala so nova podjetja: Agis Plas-
tificirnica, Agis Plus, Agis Kli-
ma, Agis Oprema in Tahografi,
ostalo pa je še hčerinsko podjetje
Agis Zavore, ki še ni olastninje-
no.
ZA ODKUPE
PODJETIJ NI BILO
ZANIMANJA
To je bil prvi del dezinvesti-
ranja, v katerem so preko javne-
ga razpisa ponudili v odkup
omenjena podjetja, vendar žal
zunanjih interesentov za njihov
nakup ni bilo. Zaradi tega so
Slovenski razvojni družbi, ki je
bila 100-odstotni lastnik Agisa,
d.o.o, posredno pa tudi teh
družb, predlagali managerski
odkup z možnostjo, da pri odku-
pu sodelujejo s svojimi sredstvi
vsi zaposleni v teh družbah.
Skupščina Slovenske razvojne
družbe je postavila kriterije, pod
katerimi so se ti odkupi izvedli.
Zal pa ostaja dejstvo, da pri od-
kupu v teh družbah z vložkom
lastnega denarja mnogo dela-
vcev ni sodelovalo, ker niso bili
zainteresirani. Vzrok je iskati
tudi v starih programih in zasta-
reli tehnološki opremi.
Dezinvestiranje je potekalo
tudi na področju nepremičnin,
kot so zemljišča, katerih del so
prodali občini. Več kupcem so
prodali kompletno Rajšpovo 13
(bivša orodjarna v stečaju). Tudi
ta prodaja je potekala v okviru
javnega razpisa in na osnovi
sklepa skupščine Slovenske raz-
vojne družbe. Vse te prodaje so
omnogočile, da so postopoma
zniževali blokado žiro računa, ki
je trenutno minimalna, in da so
redno poravnavali svoje obvez-
nosti do 16 delavcev invalidov,
ki so ostali v krovnem podjetju.
ZAHTEVKI BIVŠIH
DELAVCEV
830 MILIJONOV
TOLARJEV
6. novembra 1997 je Agis,
d.o.o., prevzel vse obveznosti iz
podjetij Agis Tap, Agis Taho-
grafi, Agis Zavore in Storitve. S
tem so usahnile pravne osebe
omenjenih podjetij, ostalo je le
še hčerinsko podjetje Agis Zavo-
re. V septembru lani pa so po
besedah Antona Čokla pripravili
nov predlog o nadaljnjem pos-
topku sanacije za Agis, delniško
družbo, ki je tik pred registraci-
jo. Sočasno so pozvali vse bivše
zaposlene delavce, ki so bili up-
ravičenci do manj izplačanih
osebnih dohodkov, da prijavijo
svoje zahtevke. Teh je po njihovi
evidenci 1409, njihovi skupni
zahtevki pa 830 milijonov tolar-
jev. Zbiranje zahtevkov še traja,
doslej jih je vpisalo 1280 dela-
vcev, ostale pa še vedno iščejo.
Kaj vse to pomeni?
"Po poravnavi vseh obveznosti
po morebitni prodaji komplet-
nega premoženja Agisa, d.o.o., ki
vključuje tudi Agis Zavore, bodo
vsi ti delavci upravičeni do izp-
lačila sorazmernega deleža glede
na preostanek kapitala. Nekaj
bodo zagotovo dobili, čeprav bi
morda dobili več, če bi šlo
podjetje v stečaj, kot so si to ne-
kateri prizadevali. V tem prime-
ru pa na tem območju ne bi bilo
več delovnih mest. Skozi posto-
pek sanacije pa smo vendarle oh-
ranili čez 450 delovnih mest in
poravnali vse obveznosti do de-
lavcev, ki so bili tehnološki pre-
sežki; teh je bilo 300. Ob tem
velja povedati tudi to, da smo pri
vsej prodaji nepremičnin vztra-
jali tudi pri tem, da so novi
lastniki ob nakupu prevzemali
določeno število delavcev, tudi
invalidov.
Vseh pet podjetij danes pozi-
tivno posluje, čeprav bodo mora-
la še veliko delati pri iskanju no-
vih programov, saj je bil stari
program skoraj izključno vezan
na program TAM-a.
Rad bi odgovoril tudi vsem tis-
tim, ki v zadnjem času vztrajno
širijo govorice o tem, da sem sa-
movoljno prodajal premoženje
Agisa oziroma postavljajo
vprašanja, kdo me je pooblastil
za prodajo premoženja. Celotna
prodaja Agisovih nepremičnin
in premičnin je bila objavljena z
javnimi razpisi v časopisih
Večer, Tednik in v nekaterih
primerih tudi v Delu. To lahko
preverijo, saj dokumentacija
obstaja. Na podlagi prejetih
ponudb je komisija, ki jo je
imenovala lastnica, torej Slo-
venska razvojna družba, obliko-
vala predloge za posamezne pro-
daje, te pa je morala potrditi
skupščina SRD, kar pomeni, da
sem bil v vseh primerih le po-
dpisnik in izvrševalec pogodb,
nisem pa bil tisti, ki bi odločitve
sprejemal. Vprašanje, zakaj je
bila potrebno dezinvestiranje, pa
bi morali prizadeti postaviti dru-
gim, prejšnjim vodilnim struk-
turam. Jaz sem v Agis prišel kot
sanator.
Pred kratkim sem bil imeno-
van za direktorja delniške
družbe Agis. Glede prodaje Agi-
sa Zavor tujim partnerjem mo-
ram povedati, da pogovori še po-
tekajo. Gre za podjetje, ki je eno
najpomembnejših proizvajalcev
zavor v Evropi. Pričakujem, da
bodo dokončni dogovori sprejeti
do 30. junija letos.
Po petih letih trdega dela so ne
glede na drugačne poglede naka-
terih rezultati vendarle vidni:
ohranjenih 450 delovnih mest,
pozitivno poslovanje novih
podjetij in tudi zmanjšanje blo-
kade. Pomembno je, da na loka-
ciji bivšega Agisa raste novo
ptujsko proizvodno jedro, ki bo
v prihodnjih letih prav gotovo še
zaposlovalo. To pa je bil tudi naš
cilj v sanaciji, čeprav je bilo
včasih to komu zelo težko dopo-
vedati, tudi državnim organom,"
je sklenil Anton Čoki, po novem
direktor Agisa, delniške družbe.
MG
GORIŠNICA / ZASEDAL OBČINSKI SVET
Podžupan še ni znan
Prejšnji teden so se na prvi letošnji seji sestali člani občinske-
ga sveta v občini Gorišnica in takoj na začetku potrdili mandat
novemu članu občinskega sveta Stanislavu Rižnarju iz Formina,
ki je z liste SLS nadomestil župana občine Slavka Visenjaka, saj
ta ne more biti hkrati župan in svetnik. Občinski svet je potrdil
predlog o začasnem financiranju potreb iz proračuna za letos,
precej časa pa se je zadržal pri obravnavi poročila statutamo-
pravne komisije ter pri predlogih komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja za članstvo v občinskih odbo-
rih in komisijah.
Med svetniki je bilo kar nekaj ne strinjanj s predlogi za odbore in
komisije, pri nekaterih se prav kmalu obetajo temeljite spremem-
be, zato se je občinski svet odločil imenovati le nekatere najbolj
>>nujne« odbore (med drugim za družbene dejavnosti) in komisije,
ki so potrebni za normalen potek dela v občini. Niso pa se strinjali
s predlogom za ustanovitev lokalne turistične agencije in turis-
tičnega območja Poetovio vivat, saj so bili enotnega mnenja, da naj
naloge na področju razvoja turizma v občini tudi v prihodnje op-
ravlja lokalna razvojna agencija Halo iz Cirkulan.
Dalj časa se je občinski svet zadržal pri razpravi o treh osnutkih
odlokov, ki se navezujejo na cestno infrastukturo: o odloku o
občinskih cestah, o kategorizaciji občinskih cest in o lokacijskem
načrtu za cesto Hajdina - Ormož, odsek Gorišnica - Ormož. Člani
občinskega sveta so se po razpravi vendarle strinjali s predloženimi
osnutki, že do prihodnje seje pa jim bo občinska uprava pripravila
predloge z nekaterimi popravki.
Svetniki se na prvi letošnji seji niso preveč posvečali spremem-
bam statuta in poslovnika občine, saj naj bi oba osnutka z nekateri-
mi spremembami dobili na mizo prihodnjič, ko bodo najverjetneje
odločali tudi o podžupanu.
__T. Moiiorko
4
četrtek, 4. februar 1999 - TEDNIKI
PTUJ / NEDELJSKA MATINEJA V ZBIRKI MASK V POKRAJINSKEM MUZEJU
Pustni oraii iz Zg, Gruškovja
in kopiaš iz Markov€ev
Na predpustni četrtek leta 1998 smo v mu/eju odprli stal-
no zbirko mask z naslovom /godbe o tradicionalnih
pustnih maskah. Maske, razstavljene v petih prostorih
ptujskega gradu, so samo del bogate dediščine in tradicije
šemljenja na Ptujskem in Dravskem polju, v Slovenskih
goricah in Halozah. Zato smo se že ob postavitvi zbirke
leta 1998 odločili, da jo bomo dopolnjevali z novimi mas-
kami in predmeti, spreminjali in predstavljali obiskoval-
cem še bolj povedno in privlačno. Že nekaj mesecev po
odprtju se nam je ponudila priložnost, da smo odkupili
maske oračev iz Zgornjega Gruškovja v Halozah in kop-
jaša iz Markovcev na Ptujskem polju.
Obred oranja in sejanja za de-
belo repo, torej čaranje za dobro
letino, je skupen vsem pustnim
oračem s Ptujskega in Dravske-
ga polja, iz Slovenskih goric in
Haloz. Skupine so si podobne
večidel tudi po številu in nalo-
gah sodelujočih likov, razlikuje-
jo pa se po videzu. V zbirki smo
lahko doslej videli orače iz Mar-
kovcev in posamezne like sku-
pin iz Lancove vasi, Biša,
Podlehnika in Okiča. Omenjeno
številno in pisano družino smo
letos dopolnili z izvirnimi mas-
kami in predmeti iz Zgornjega
Gruškovja.
Orači iz Zgornjega Gruškovja
se za svoj pustni obhod že nekaj
desetletij zbirajo na domačiji
Franca Svenška v Zgornjem
Gruškovju. Lesen plugec, ki je
okrašen z zimzelenim pušpa-
nom, smrečico, raznobarvnimi
rožami in trakovi iz papirja,
vleče par konjičev. Konjiča si
preko vsakdanje obleke nadene-
ta pustno opravo: kapo, belo sra-
jco, rdečo ruto prek ramen in
predpasnik. Stožčasta kapa je
najizrazitejši del opreme. Na
podlago iz kartona so pritrjene
rumene, rdeče in modre papir-
nate rože, ki se na vrhu zakl-
jučijo s čopom iz srebrnega pa-
pirja. Na zadnjem koncu pa visi
čop dolgih raznobarvnih trakov.
Podobno kot konjiča sta
oblečena sejalec in pokač. Na-
mesto kape nosita klobuk, po-
lepšan s šopkom umetnega cvet-
ja in pisanimi trakovi iz papirja.
Pokač je opremljen z dolgim in
močnim bičem, sejalec pa z
grabljami in košaro, v kateri ima
seme za debelo repo. V košari
tudi prenaša darove, ki jih zbere-
jo po hišah. Skupino še spremlja
nekaj rogatih korantov, od kate-
rih je eden tudi za plužarja.
Maske in rekvizite za vso sku-
pino je v drugi polovici osemde-
setih let izdelal Franc Svenšek.
Za izdelavo mask je uporabil
različne predmete in materiale.
V trgovini je kupil le barvasti pa-
pir, rože pa je dobival od znanke
s hrvaške strani. Letos pa se je
lotil izdelave rož kar sam.
Koranti iz Zgornjega
Gruškovja se dokaj razlikujejo
od splošno znanih pernatih in
rogatih kurentov, izdelkov uvel-
javljenih mojstrov s Ptujskega in
Dravskega polja. Vsak zgornje-
gruškovski korant je na zunaj
drugačen. Osnova za kapo je
ponavadi narejena iz klobučevi-
ne ali kar iz prirezane plastične
kante. Prek so našiti kosi prave-
ga ali umetnega kožuha. Na
sprednji strani ni posebnega
usnjenega naličja, temveč so
odprtine za oči in usta vrezane
kar v kapo. Rogovi so lahko pra-
vi goveji ali pa so posnetek iz
blaga. Ušesa so iz koščkov prave-
ga in umetnega usnja ter podpla-
tov zavrženih čevljev. Nos je lah-
ko prav tako izrezan iz usnja
ponošenih čevljev, plastične tor-
bice ali sešit iz blaga. Brki so iz
rafije ali žime, za jezik pa upo-
rabljajo blago in umetno usnje.
Različni so tudi kožuhi. Sešiti so
iz umetnega krzna, lahko so
kombinacija različnih ovčjih
kož ali pa je ovčja koža kar našita
na star, ponošen plašč. Na verigi
okoli pasu je šest različno veli-
kih zvoncev, izdelanih doma iz
odpadne pločevine. Danes ima
ježevka na spodnjem koncu ovit
košček krzna, pred leti pa je bila
grozeča okovana gorjača, prebita
z žeblji in ovita z bodečo žico.
Z opremo, ki si jo lahko sedaj
ogledamo v zbirki, so nastopali
okoli petnajst let, za letošnje
pustovanje pa bodo nared že
nove maske in plug.
Druga pridobitev v zbirki je še
kopjaš iz Markovcev. V začetku
šestdesetih let so kopjaši kot
skupina prvič nastopili na čelu
pustnega sprevoda na Ptuju. Ta-
krat so postali nepogrešljiv del
kurentovanja na Ptuju in v
zadnjih letih tudi pustne prire-
ditve v domačih Markovcih.
•••
Vas in vaše prijatelje vljudno
vabimo na nedeljsko matinejo,
ki bo 7. februarja ob 11. uri na
ptujskem gradu. Ob predstavit-
vi novih mask bodo na prodaj
tudi papirnate rože, ki jih bo za
obiskovalce izdeloval Franc
Svenšek. Na frajtonarico bo
zaigral Primož Kelenc s Formi-
na. Za dobro malico bodo
poskrbeli člani Rotary kluba
Ptuj, izkupiček od prodanega
pa namenili za otroke, ki jih je
prizadela cerebralna paraliza.
Andrel Breme
Korantova kapa iz Zgornjega Gruškovja, okoli 1983.
Foto: B. Farič
Začetek
slovenskega
knjižnega kviza '99
- France Prešeren
in Gorenjska
Slovenski kulturni praznik bodo
v večini splošnoizobraževalnih
in šolskih knjižnic počastili tudi
z začetkom reševanja
knjižnega kviza. Ta je imel še
pred dvema letoma medna-
rodni značaj, saj ga je
pripravljala nemška ustanova
za pospeševanje branja
Stiftung Lesen iz Mainza in so
ga prevzele druge evropske
države. Leta 1992 se je medna-
rodni knjižni akciji priključila
tudi Slovenija in sodelovanje je
potekalo do leta 1998, ko je
mednarodni kviz zamrl.
Do takrat so učenci reševali
kvize z naslednjimi naslovi: Ko-
lumb in doba odkritij, Knjige
gradijo mostove, Branje v
družinskem krogu, Zemlja je
naš dom, Otroci za boljši svet,
Hrana. Slovenski reševalci so v
akciji še želeli sodelovati in kviz
je preteklo leto potekal te v slo-
venski različici, ki jo je pripravi-
la skupina knjižničark pod
vodstvom Pionirske knjižnice iz
Ljubljane. Slovenski kviz je na-
menjen spoznavanju slovens-
kih pokrajin ter najpomem-
bnejšim literatom s tega
področja. Minulo leto so učenci
spoznavali Belo krajino in Oto-
na Župančiča (24.754 rešitev),
letos pa je kviz posvečen Fran-
cetu Prešernu in Gorenjski.
Začetni del akcije vodi Pionirs-
ka knjižnica iz Ljubljane, pripra-
va in zaključek tekmovanja pa
združujeta Bralno značko Slo-
venije, ZPMS, Bralno društvo
Slovenije in Slovensko sekcijo
YBBY. Samo tekmovanje in
reševanje vprašalne pole pote-
ka v šolskih knjižnicah, kjer
učence vodijo mentorji - šolski
knjižničarji. Povezovalna vloga
med organizatorji in reševalci je
prepuščena šestdesetim
splošnoizobraževalnim knjižni-
cam po Sloveniji.
Prvi del kviza je namenjen
učencem razredne stopnje,
drugi del pa knjigoljubom pred-
metne stopnje osnovne šole.
Vprašalna pola z dvajsetimi
vprašanji (sedem za razredno
stopnjo in trinajst za predmet-
no) je sestavljena v obliki
družabne igre (po vzoru Člo-
vek, ne jezi se), rešitve posa-
meznih vprašanj otroci zapišejo
na določena polja, črke z
označenih polj pa sestavljajo
geslo. Reševanje kviza bo zakl-
jučeno v naši knjižnici do 15.
septembra. Eden izmed
srečnih izžrebancev se bo ude-
ležil zaključne prireditve v
Ljubljani in snemanja tele-
vizijske oddaje.
Letošnjemu knjižnemu kvizu je
namenjena tudi februarska te-
matska razstava (pripravila jo je
knjižničarka Melita Zmazek) v
mladinskem oddelku knjižnice
Ivana Potrča in predstavlja lite-
raturo za uspešno reševanje.
OBVESTILO IN
POVABILO
v vseh oddelkih Knjižnice Ivana
Potrča bo DAN PO KULTUR-
NEM PRAZNIKU, torej v torek,
9. februarja, vsak bralec za-
mudnik oproščen plačila za-
mudnine.
V četrtek, 4. februarja, pa va-
bimo ob 17. uri na MALO
PRAVLJIČNO URO otroke do
petega leta starosti. Slišali
bodo nekoliko pustno obar-
vano pravljico Volkec.
Iff/ona KlemeniU
FILMSKI KOTIČEK
Manekenka
in detektiv
(Falr Game)
Obstajajo ženske, ki se brez problemov stlačijo v
konfekcijsko številko 36. In moški, ki so videti
kot iz reklame za kavbojke. Če se to dvoje združi
v filmu, potem bi ta zagotovo moral postati
uspešnica. Kot ste se lahko prepričali v soboto
pred malimi ekrani, pa še zdaleč ni tako.
Privlačni in pametni odvetnici Kate McOuean
(Clndy Cravvford) streže po življenju verjetno na-
jkrutejšl in najbolj premeten ruski terorist.
Obrambo odvetnice prevzame policist Kirkpat-
rick (VVilliam Baldwln), ki predstavlja trd oreh
hladnokrvnim morilcem. V nevarnih in krutih
okoliščinah pa se med lepotico in detektivom
vnamejo čustva...
Filmski ustvarjalci so pri tem tllmu naredili eno
samo napako - profesionalni morilci v svojem
besu zadenejo vse statiste namesto glavne igral-
ke. V nasprotnem primeru bi nam bila prihranje-
na debela ura absurdnih zapletov, ki dokazujejo,
da je za dober film potrebno kaj več kot le lep
obraz in mini krilo.
Neposrečena celota presenetljivo vsebuje vse
elemente uspešnice (zakaj se nam torej zdi, da
je iz recepta za palačinke nastal "šmoren"?). Na-
peta akcija se tako sprevrže v nenehno streljan-
je, ljubezenski trenutki pa v neposrečeno seks
sceno ter preštevilne posnetke "pravljično" lepe
Clndy - zaradi teh pretvorb postanejo vmesne
reklamne zanimivejše kot film sam.
Kljub svoji slabi kvaliteti je Fair Game mnogim
pomenil popestritev mrzlega zimskega večera.
Res /e(!), na drugih programih ponudba ni bila
nič boljša.
Nataša Žuran
MARIBOR / VIŠJA STROKOVNA
ŠOL^ ZA POSLOVNE SEKRETARJE
70 mest za mladino
in 70 za studii ob delu
v Dobi Maribor so r^a pragu novega tisočletja pripravili nov
mednarodno primerljiv višješolski program za poslovne
sekretarje. Gre za pomembno pridobitev, saj doslej v Sloveniji
ni bilo možnosti višješolskega izobraževanja za poslovnega
sekretarja, pa tudi sorodnih višješolskih programov ni. Višja
strokovna šola za poslovne sekretarje ima koncesijo mi-
nistrstva za šolstvo in šport. Takšno izobraževanje ima v Ev-
ropi že dolgo tradicijo.
Pobuda o pripravi programa in ustanovitvi višje strokovne šole
je naletela za zelo ugoden odziv tako v gospodarstvu kot ne-
gospodarstvu in tudi pri potencialnih študentih, ki so bili zajeti v
anketni vprašalnik v letu 1997, ko so opravljali analizo pisar-
niških del v 187 podjetjih in ustanovah v severovzhodni Sloveni-
ji, Ta je pokazala, da se v večini podjetij zahtevnost pisarniških
del povečuje, odgovori pa, da obstoječa kadrovska struktura ne
ustreza več potrebam in da bi v večjem številu podjetij (v 83
odstotkih) takoj zaposlili poslovnega sekretarja z višjo izobraz-
bo.
Ustanovitev višje strokovne šole za poslovne sekretarje je eden
največjih projektov, ki so se ga v devetih letih delovanja lotili pri
Dobi. V šolskem letu 1999/2000 se bo program izvajal le na višji
strokovni šoti za poslovne sekretarje v Mariboru. V tem letu šota
razpisuje 70 mest za mladino, za katere je program brezplačen,
in 70 mest za študij ob delu. Po končanem izbobraževanju, ki
traja dve leti, pridobi diplomant diplomo s VI. stopnjo izobrazbe
in poklic poslovni sekretar. V šoto za poslovne sekretarje se lah-
ko vpišejo kandidati, ki so opraviti maturo ali so z zaključnim
izpitom končati štiriletni srednješolski program.
V sodobnem managementu je pisarna poslovnega sekretarja
stičišče in središče vseh informacij. Poslovni sekretar vodi in up-
ravlja tajništvo, hkrati pa je desna roka managerja ter ogledalo
vsakega podjetja in ustanove.
PrtpravUat MG
ORMOŽ / UČNE DEU\VNICE
O naiinu dela
občinskega sveta
v okviru programa Phare je potekala že druga januarska
učna delavnica na tenrK) Načini dela v zastopanju interesov
volivcev. Tokratnjo delavnico je moderirai dr. Jože Bešvir,
pravne podlage za delovanje državnega zbora in občinskega
sveta pa je zelo nazorno predstavil dipl. pravnik Franc Polič.
Srečanja se je udeležitg izjemno skromno število svetnikov in
drugih zainteresiranih. Še posebej čudno je to ob upoštevanju
dejstva, da se je v razpravah ormoškega občinskega sveta v
preteklosti pogosto pokazalo, da svetniki, tudi tisti, ki so to že
dalj časa, novinci pa sploh, niso obvladali zakonodaje na
področju svojega dela. Zato je bilo njihovo delo manj uspešno,
kot bi sicer lahko bilo. Nemalokrat se je zgodilo, da so se dolge
ure pričkali o problemu, ki sploh ni bil v njihovi pristojnosti, da
so napačno ali prepozno želeli vlagati amandmaje, da so zaradi
nepoznavanja sprejemali odloke, ki niso bili povsem v skladu z
zakonom in podobno. Prav to nepoznavanje je bilo pogosto
tudi vir številnih prepirov med svetniki in županom.
Svetniki so imeti na delavnici priložnost, da se o svojem delu
podučijo, navrženih pa je bilo tudi nekaj zanimivih vprašanj za
razmislek, kot: koga predstavlja svet, v čigavem imenu svetnik
odloča, čigave interese zastopa in komu odgovarja. Govor je bil
tudi o pomanjkanju kulture dialoga in politične kulture nasploh
ter slabem glasu, ki si ga je ustvaril svet. Nekoliko sarkastično
pa je bit izražen tudi dvom, ali je takšna delavnica sploh
potrebna, saj svetniki menijo, da imajo po novi zakonodaji o lo-
kalni samoupravi zelo majhno moč in možnost vplivanja na kar-
koli.
rM
IZUHIK-četrtek, 4. februar 1999
5
LEVANJCI / POSVET ČLANOV SLOVENSKEGA KMEČKEGA GIBANJA
l&itUno o kmetijski politiki držttve
v soboto so se v Levanjcih, na kmetiji Žampa, sestali člani
upravnega odbora slovenskega kmečkega gibanja, ki deluje
v okviru stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Med
člani gibanja je nekaj eminentnih strokovnjakov s področja
gozdarstva, veterinarstva in kmetijstva, med njimi tudi dr.
Jože Osterc, bivši minister za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Na celodnevnem posvetu so razpravljali o global-
nih usmeritvah stranke SKD na kmetijskem področju v
času približevanja Slovenije Evropski zvezi.
V času, ko so slovenski
krščanski demokrati sodelovali
v vladi in so vodili tudi kme-
tijsko ministrstvo, je bila leta
1993 sprejeta strategija razvoja
slovenskega kmetijstva, a se
danes ne izvaja, zato člani Slo-
venskega kmečkega gibanja niso
zadovoljni z razmerami, ki jih v
slovensko kmetijstvo uvaja se-
danja vlada oziroma njeno kme-
tijsko ministrstvo. Zavedati se
moramo, so poudarili, da se
bomo Slovenci obdržali na tem
koščku zemlje samo, če bomo
uspeli obdržati slovenski prostor
kultiviran in poseljen, to pa lah-
ko dosežemo samo z ohranjan-
jem in razvojem kmetijstva. Za
ohranitev okolja se bodo zavze-
mali samo kmetje, ki tam živijo
in delajo, nikakor pa tega ne mo-
remo pričakovati od posestni-
kov, ki bodo od najete zemlje is-
kali zgol) materialne koristi.
NEUREJENO
PODROČJE
VETERINE
Kar 70 odstotkov prihodka
slovenskega kmetijstva prinaša
živinoreja, njen razvoj pa je od-
visen tudi od učinkovite veteri-
narske službe. Člani S KG so me-
nili, da področje ni urejeno, kot
bi bilo potrebno. Vzrok je tudi
in predvsem v nedokončani pri-
vatizaciji; ta še ni končana v ve-
terinarskih zavodih Maribor in
Murska Sobota, ki predstavljata
10 odstotkov slovenske veteri-
narske dejavnosti. Po dokončni
privatizaciji bi bilo potrebno ve-
terinarstvo organizirati po vzoru
Evropske skupnosti, pri tem pa
bi morala svojo pomembno vlo-
go odigrati Veterinarska zborni-
ca Slovenije, ki mora dobiti od
države vsa pooblastila, ki ji gre-
do po zakonu.
GOZDOVI
POKRIVAJO 55
ODSTOTKOV
SLOVENIJE
Drugo področje razprave čla-
nov Slovenskega kmečkega gi-
banja je bilo slovensko
gozdarstvo. Gozdovi pokrivajo
55 odstotkov Slovenije, orga-
niziranost gozdarstva in kme-
tijstva pa bi morala biti bolj
usklajena. Neurejenost je med
drugim posledica dejstva, da
priprava in sprejem zakona o
kmetijstvu iz neznanih razlogov
zamuja že dve leti. V krščanski
demokracijo so mnenja, da je
mogoče v hribovitih predelih
Slovenije preživeti samo s kom-
biniranim prihodkom od kme-
tijstva in gozdarstva. Pri tem je
nelogično, da so priznani stroški
za gojitveno gozdarsko de-
javnost kmetom 9 tisoč,
gozdnim gospodarstvom pa 16
tisoč tolarjev po enoti.
LOVIŠČA V
PRISTOJNOST
LOKALNIH
SKUPNOSTI
Opozorili so tudi na neurejeno
lovsko zakonodajo. Slovensko
kmečko gibanje se zavzema, da
bi prišla lovišča v pristojnost lo-
kalnih skupnosti, s čimer bi
odpadli številni nesporazumi
med lovstvom in kmetijstvom,
ki si delita isti prostor.
V okviru kmetijske problema-
tike so posebej izpostavili prob-
lem prašičereje, ki je v tem tre-
nutku v izrazito slabem polo-
žaju. Kritizirali so državo, ki je z
velikim uvozom svinjine prispe-
vala k nevzdržno nizkim cenam
prašičev. Čudili so se, zakaj je
država ukinila prelevmansko
zaščito domače prašičereje prav
v času, ko bi jo bilo potrebno
učinkovito podpreti v njenem
razvoju, saj danes zagotavlja
samo 70-odstotno oskrbo
domačega trga.
NEUSTREZNA
REFORMA
KMETIJSKE
POLITIKE
Zelo kritično so ocenili tudi
program reforme kmetijske poli-
tike, ki je v razpravi v državnem
zboru. Ugotovili so, da se prog-
ram ukvarja predvsem s prora-
čunsko podporo kmetijstvu,
povsem zanemarjen pa je vidik
skrbi za dvig produktivnosti na
kmetijah, ki imajo realne mož-
nosti, da bi bile lahko konku-
renčne kmetijam Evropske
skupnosti. Razpravljalci so se
čudili dejstvu, da vlada oziroma
kmetijsko ministrstvo danes ne
upošteva sprejetih smernic raz-
voja slovenskega kmetijstva, ki
so bile v državnem zboru spreje-
te leta 1993 z dvotretjinsko
večino. Poudarili so, da je kme-
tijska politika pomemben nacio-
nalni interes in jo je zato
potrebno sprejemati s soglasjem
vseh parlamentarnih strank, saj
ne gre za trenutne strankarske in
politične interese, temveč za dol-
goročno usodo slovenske države
in njenih ljudi.
Sedanja strategija razvoja
povsem zanemarja vlogo znanja,
pa tudi vlogo kmetij v doseganju
strateško pomembnih količin
nekaterih kmetijskih pridelkov.
Premalo je upoštevano dejstvo,
da so kar na 70 odstotkih Slove-
nije težji pogoji kmetovanja in da
je vrednost dela na teh območjih
nujno razdeliti na del za pridela-
vo hrane in na neproizvodni del,
ki zajema ohranjanje krajine,
infrastrukture, skrbi za gozdove
in drugega. Švicarji in Avstrijci
so ta del dejavnosti kmeta že oce-
nili kot enakovreden proiz-
vodnemu delu. Zavedati se mo-
ramo, da je ohranitev naseljenos-
ti in urejenosti krajine enako po-
membna za prebivalce mest kot
tiste, ki živijo in delajo na deželi.
Uspešnost izvajanja kmetijske
reforme je odvisna od organizi-
ranja kmetov. V SKG so
prepričani, da je potrebno kme-
tijsko-gozdarske zbornice orga-
nizirati regijsko, saj koncentraci-
ja zbornice ne bi prinesla želene-
ga učinka. Problemi slovenskih
območij so tako specifični, da jih
je potrebno reševati od območja
do območja različno, na držav-
nem nivoju pa naj se usklajujejo
zgolj strokovna vprašanja.
J. Braili
Foto: M. Ozmec
KOMENTIRAMO
Kaj vse je podpora kmetijstvu
Kadarkoli je beseda o kmetijstvu, so v os
predju priprave na vključitev Slovenije v Ev-
ropsko unijo. Čeprav ustvari slovensko kme-
tijstvo le okoli pet odstotkov nove vrednosti, bo
kar 70 odstotkov pogajalskega bremena z Ev-
ropsko unijo padlo na ramena kmetijskega mi-
nistrstva. Tudi v Evropi ima kmetijstvo v pri-
merjavi z drugimi vejami gospodarstva majhen
delež, vendar je (zaenkrat) deležno največje po-
zornosti. Seveda iz povsem razumljivih razlo-
gov: če bi zanemarili kmetijstvo, bi se ljudje od-
selili v mesta, podeželje bi ostalo prazno, podo-
ba krajine bi se spremenila in sedaj obdelane
površine bi zarastli grmičevje in gozdovi.
Kratkotočno gledano je bistveno ceneje hrano ku-
povati na svetovnem trgu, kjer so cene izredno nizke,
dolgoročno pa bi hib to pogubno, in tega se prav
dobro zavedajo tudi vodstva evropskih držav. Tudi v
Sloveniji se proračunska sredstva za kmetijstvo
povečujejo. Sicer manj kot zahteva kmetijsko mi-
nistrstvo, vendar v večjem deležu kot na drugih
področjih. Začel se je tudi proces koncentracije kme-
tijske proizvodnje in propadanja malih kmetijskih
obratov. Najočitnejšije ta proces v prireji mleka, kjer
mali rejci ne zmorejo stroškovnega in kakovostnega
pritiska in prirejo opuščajo. Tudi v poljedeljstvu,
sadjarstvo in vinogradništvu se je proces že začel,
vendar je še manj opazen. Dejstvo, da ho čistih kme-
tij iz leta v leto manj, zato pa bodo imele v posesti
bistveno več zemlje, je na dlani. Pri tem ni pomem-
bna lastnina, temveč posest, čeprav kmetje poudarja-
jo, da so le kot tam živeči lastniki najbolj motivirani
za ohranitev krajine. Nekaj zemlje bodo kmetje dobi-
li v denacionalizacijskih procesih, nekaj je bodo na-
kupili in nekaj dobili v najem. V luči nadaljevanja
takih procesov moramo gledati slovensko kmetijstvo v
letu 1999 in pričakovati dogajanja v letu 2 tisoč in
naprej.
Tudi v podjetjih, ki svojo dejavnost povezujejo s
kmetijstvom, so začeli proces prilagajanja razmeram
v Evropski uniji. V predelovalni industriji je najsme-
lejše poteze naredila Perutnina, ki je kupila 38-
odstotni delež Pivke, s tem dvignila nekaj prahu, v
bistvu pa začela koncentracijo v svoji panogi. Kme-
tijski kombinat Ptuj se je otresel bremen preteklosti in
bo, tako napovedujejo, zadihal s polnimi pljuči, ob
ohranjanju dela kmetijske proizvodnje pa kuje
načrte na področju turizma. Gre znova za koncentra-
cijo oziroma združevanje dejavnosti, ki lahko delajo
z roko v roki. Procesa resnega združevanja še ni zaz-
nati znotraj mlekarske panoge (razem redkih izjem),
ki pa se še danes srečuje s hudo evropsko konkurenco.
Je pač tako, da se nekateri premiki dogajajo z voljo
m aktivnostjo ljudi, drugi pa pod pritiskom ekonomi-
je. I a je neizprosna in bo našo usodo močneje kot
doslej krojila v tem letu m v novem stoletju ter
tisočletju. Vsi, ki so to dejstvo spoznali že danes, so v
Ko razpravljamo o razmerah v kmetijstvu in
kažemo s prstom na državo, ki daje za razvoj kme-
tijstva premah, se moramo zavedati njenih omejenih
možnosti. Obubožano gospodarstvo se bo težko posta-
vilo na noge ter potegnilo samo sebe in še kmetijstvo
iz zaostalosti, če ga bomo preveč obremenili. Pomena
kmetijstva za ohranjanje kulturne podobe slovenske
zemlje in slovenskega življa na njej se ne da oceniti.
Lahko se samo strinjamo, da je pomen nesporen in
velik. Kot je za naše preživetje nesporno velik pomen
drugih vej gospodarstva, od malega gospodarstva,
predelovalne do težke industrije, trgovine in tako na-
prej. Dejstvo je, da ta "drugi del" gospodarstva krep-
ko polni državno blagajno in šele od njegove
uspešnosti je odvisno, koliko je mogoče nameniti
kmetijstvu. V lanskih devetih mesecih je kanih v
državno blagajno od dohodnine (v glavnem od dela-
vcev in obrtnikov) 109 milijard tolarjev. Od davka
na izplačane plače je državna blagajna dobila 103
milijarde in od davkov 300 milijard tolarjev. V istem
obdobju je bih davka od dohodkov iz kmetijske de-
javnosti le 46 milijonov tolarjev.
Relativno majhna davčna obremenitev kmetijstva
je že pomemben prispevek države kmetijstvu. Kmetje
lahko po sedanji prometnodavčni zakonodaji kupu-
jejo reprodukcijski material z izjavo, torej brez
davka. Svoje pridelke lahko prodajo tudi doma ali
na tržnici, brez obračuna davka. Tako so konku-
renčnejši, tudi z nekoliko nižjo ceno kot v trgovini pa
lahko več zaslužijo. Popolnoma jasno je, da kmetije
z malimi površinami in neintenzivno proizvodnjo
težko shajajo in bodo v prihodnje še težje. Ce so
lastniki kmetij še zaposleni, živijo lažje in svoje pri-
hodke vlagajo v kmetijstvo. Tudi to je neki način so-
financiranja kmetijstva s strani drugega dela gospo-
darstva. Močne kmetije z naprednimi gospodarji in
sodobno tehnohgijo pa so že danes bogate in bodo v
prihodnje še bolj. iMhko bodo kupovale zemljo in se
širile, dosegale večjo produktivnost in ekonomičnost
svoje proizvodnje. Kmetijam, ki imajo take ambicije,
naj bi država pomagala v tem prehodnem obdobju in
tudi sicer. Pomoč drugim lahko štejemo bolj za soci-
alne podpore, ki stanja dolgoročno ne bodo reševale.
Se enkrat bom ponovil trditev, da bo zadeve dolgo-
ročno reševala ekonomija, če nam je tako prav ali ne.
Seveda mora država nad kmetijstvom držati zaščitni
dežnik in svoje intervencije v takšni ali drugačni ob-
liki usmerjati v pridobivanje znanja in ruipredne teh-
nološke rešitve. Neproduktivnim kmetijskim obratom
brez izdelane vizije razvoja kakršnakoli pomoč dol-
goročno ne bo pomagala. Tudi ne bo pomagala k oh-
ranjanju poseljenosti in kulturnega videza krajine.
Nashv za take podpore pa že ne bi smeh biti kme-
tijsko ministrstvo, temveč socialni program mi-
nistrstva, ki pokriva to področje. Slišati je kruto, toda
prej se bomo tega zavedli, lažje nam bo v objemu Ev-
rope, ki v združitvi s sicer mah Slovenijo išče najprej
svoje, šele nato naše koristi
Jože Bradi
LENART / LENARSKA DOPISOVANJA
Posloma odgovatiata županu
Lenarški politični vsakdanjik niti ni tako siv,kot je videti na
prvi pogled in kot menijo nekateri "dobro obveščeni krogi". V
zraku je precej napetosti in nepotrebne politizacije, za katero
je po svoje še kako odgovoren tudi župan Ivan Vogrin.
Ta je pred volitvami odločno zatr-
jeval, da ga politizacija ne zanima,
da bo delal strokovno in v dobrobit
vseh občanov. A že na začetku je sto-
ril nekaj nepotrebnih napak, ki se mu
dolgoročno gledano lahko negativno
obrestujejo. Najprej je začel zaostro-
vati odnosov do Upravne enote, s ka-
tero ima očitno veliko neporavnanaih
računov. Očitki se vrstijo, župan in
načelnik državne uprave pa se tudi
medijsko "dajeta". Kdo ima prav, bo
kmalu pokazal čas. Dejstvo je, da
župan vse skupaj uporablja tudi za
nekoliko preveliko samopromocijo in
utrjevanje oblasti v lokalnem okolju,
ki je za takšne igrice še kako dovzet-
no. Ogenj na žerjavico prilivajo na-
povedi, da se bo državna uprava
kmalu preselila na novo lokacijo, v
center Vrba na Kraigherjevi ulici
Davkoplačevalci bojda nad tem niso
ravno navdušeni, v ozadju pa naj bi
bila nevezana trgovina še iz predvo-
lilnega časa, ki vendarle ni bil tako
čist, kot se je zdelo. Pustimo času čas,
morda vse le ni tako, kot je slišati na
lenarških ulicah.
Posebej zanimivo pa je zadnje do-
pisovanje lenarškega župana z neka-
terimi poslanci Državnega zbora. S
posebnim dopisom dne 25. januarja
je župan Vogrin pisal poslancem Ja-
nezu Krambergerju, Francu
Kanglerju in Francu Pukšiču in jih
prosil, da naj izrazijo stališče v zvezi
s problematiko upravnih taks. Pred-
lagal je, da naj predlog zakona o
povišanju taks zavrnejo, to pa ute-
meljil s tem, da "/.../ se zavedam, v
kakšnem okolju živimo v Slovenskih
goricah in to z izjemno nizkim stand-
ardom, glede na slovensko povprečje
in je za naše razmere nesprejemljivo
takšno povišanje upravnih taks.
Prav tako menim, da bo vaša stranka
v celoti zoper takšne predloge, ki do-
datno obremenjujejo ljudi, s tem pa
jim tudi preprečujemo oz.
otežkočamo uveljaviti njihove pravi-
ce in postopke pred ustreznimi up-
ravnimi in drugimi organi."
Poslanec Janez Kramberger je na
to pismo odgovoril, da je župan v ce-
loti udaril mimo. "Omenjeni zakon
smo v DZ zavrnili, torej ni bil spre-
jet. Ne razumem, ali gre za spreneve-
danje ali za vašo napako. Kar pa se
tiče prejšnjega pisma v zvezi z inves-
ticijami v občini za leto 1999, ki so še
nepokrite, pa predlagam, da pregle-
date dokumentacijo, kako je prišh do
teh investicij in kakšne so bile ak-
tivnosti občine v zvezi s temi investi-
cijami Verjetno pa ste s tem tako
dobro seznanjeni, saj ste v tistem času
bili podžupan občine."
Poslanec Franc Kangler pa v od-
govoru lenarškemu županu Ivanu
Vogrinu piše, "da vaše pismo lahko
vzamem kot žalitev oziroma da se
nekdo na občini Lenart norčuje iz
nas poslancev. Po drugi strani pa bi
se lahko vprašal, ali sploh spremljate
politiko v DZ oziroma ali pošiljate
takšna pisma na pamet oziroma z
namenom, da nekoga provocirate in
žalite. Spoštovani g. župan, če bi Vi
in občinski urad vsaj malo spremljali
delo v DZ, bi ugotovili, da smo o vetu
na povišanje upravnih taks glasovali
v	DZ dne 19. 1. 1999 ob 16.03 uri.
In prav tako gotovo ne veste tega, da
se je vaš poslanec g. Janez Kramber-
ger in tudi jaz osebno ter še nekateri
drugi poslanci iz vrst SLS vzdržali,
pri čemer smo dosegli to, da je zakon
padel Kar pa se tiče, spoštovani g.
župan Ivan Vogrin, naše stranke in
podeželja. Vam zagotavljam, da se
zavzemamo za enakomeren razvoj
vsega slovenskega podeželja in prav
dobro vemo, kakšen je standard v
Slovenskih goricah. Upam,da boste
vi	kot župan znali skozi svoje delo ta
standard izboljšati."
Tako torej menita poslanca in
očitno postaja, da pisemska pravda še
ni končana. Kdo neki bo potegnil
krajši konec?
Marfan Toš
6
četrtek, 4. februar 1999 - TEDNIKI
RODNI VRH / PO SLEDEH TEDNIKOVE REPORTAŽE
Kager hiša je izpolnila obljubo
Zagotovo se še spominjate reportažnega zapisa, ki je nastal
lani spomladi na Rodnem Vrhu v Halozah, ko smo razkrili
pretresljivo zgodbo nekdanje viničarke, 67-letne Tončke Vido-
vič, ki živi v več kot 120 let stari viničariji, nad katero se je
sesedla slamnata streha. IVe le da je ob vsakem najmanjšem
nalivu vse puščalo, resno je ogrožalo tudi življenje gospe
Tončke, ki ji je haloška zemlja izpila vso nekdanjo vedrino,
vendar še zdaleč ne volje do življenja.
Kmalu po tem, ko smo repor-
tažo objavili na radiu in v Tedni-
ku, smo doživeli kar nekaj odzivov
in obljub pripravljenosti za
pomoč, najresnejša pa je bila obl-
juba Friderika Kagerja, direktorja
podjetja Kager hiše iz Ptuja, ki
nam je obljubil, da bo jeseni, ko bo
glavna sezona mimo, firma Kager
postavila Tončki novo streho. In
Kager hiša je izpolnila svojo oblju-
bo ter s pomočjo svojih poslovnih
partnerjev Tončki Vidovič z
Rodnega Vrha postavila novo stre-
ho. Sredni prejšnjega tedna, ko so
monterji Kager hiše na novi strehi
opravljali zaključna dela, smo gos-
po Tončko spet obiskali.
"Presrečna sem. Najlepša vam
hvala Radio-Tedniku, vsem dela-
vcem, največja zahvala za požrtvo-
valnost in dobroto pa gre gospodu
Kagerju; naj mu bog poplača, če je
kje, in naj mu bo sreča naklonjena
na vsakem koraku," je bila pres-
rečna Tončka Vidovič.
Od naše reportaže je minilo
dobrih 8 mesecev, ves ta čas ste
si tudi z našo pomočjo prizadeva-
li za novo streho. Kdaj ste
pravzaprav izvedeli, da vam jo
bodo postavili?
"Da pridejo delat, sem izvedela
letos, mislim, da je bila druga
nedelja v januarju, ko sta ob treh
popoldne prišla dva Kagerjeva de-
lavca in mi povedala, da bodo v
ponedeljek zjutraj pričeli delati.
Vsa sem bila iz sebe, saj sprva ni-
sem mogla verjeti. Vstala sem ob
pol štirih in si vse pripravila, spek-
la sem meso in vse jesti sem imela
pripravljeno. Ob osmih ni bilo ni-
kogar in bila sem v skrbeh, saj je
bilo po grabi še ledeno in mislila
sem, da avto ne more sem gor.
Okoli pol devetih grem k Belogla-
vcu na telefgn in kličem na Kager
hišo v Ptuj. Oglasil se je neki
moški, povedala sem mu, kdo sem
in kaj mi je bilo obljubljeno, pa ni
vedel ničesar o tem. Seveda sem
bila žalostna, saj jih ni bilo."
Kdaj pa so potem prišli?
"V sredo okoli devete ure. Sedela
sem v v hiši in pila kavo, ko slišim
avtomobil. Pogledam v dolino, a
bilo je megleno, nadenem si očala,
takrat pa vidim neki beli avtomo-
bil, ki pelje gor proti moji hiši. Je-
zus Marija, to bojo pa toti. Brž sto-
pim ven in grem naproti, ko zagle-
dam, kako sto stopili štirje v
rdečih uniformah. Takrat zagle-
dam na avtu velik napis Kager, pa
tudi na uniformah so ga imeli vsi.
Vzdignila sem roke in rekla: Ljubi
zlati ljudje, tu ste ..."
Kako ste se lotili dela, s čim ste
začeli?
"Najprej so šli na streho in
pričeli puliti slamo. Trije smo bili
pri slami, tudi jaz sem pomagala,
čeprav sem vmes kuhala. Pulili
smo slamo in trgali late. Vso slamo
smo zmetali v grabo za hišo, late
pa sem zložila, mogoče jih bom
kdaj še rabila. Do mraka smo dela-
li."
Kdaj pa ste se lotili samega os-
trešja?
"Drugi dan so nadaljevali s
trganjem lat, zatem pa so se lotili
tudi roženic. Vso staro streho je
bilo treba umakniti, saj je bil les
popolnoma uničen, dosti dela je
to, tri dni so delali štirje, en dan pa
jih je bilo pet. Ker je bilo nekaj
zida porušenega so mi zgornji del
ponekod dozidali. Potem so pri-
peljali novi rušt in začeli zabijati
vse na novo. Nekaj dni je trajalo, a
je šlo tako hitro, da sama ne mo-
rem verjeti. Vse so polatali in po-
tem so pripeljali cigle, tote rdeče.
Takrat je bila akcija, vse polno jih
je bilo in delali so kot mravljice. Še
sama ne vem, kdaj je bilo vse fer-
tik, neznanska sreča me je mela.
Ko so polagali zadnje cigle, so kri-
kali (juckali) in prepevali, kot da
bi delali za sebe."
Verjetno je to zares prijeten
občutek, po vsem tem strahu, ki
ste ga imeli, če bi se stara streha
zrušila nad vas?
"Ne pravite, saj ste sami videli,
kakšna je bila stara streha, ko ste
bilo lani konec aprila tu, potem je
bilo po radiu in v Tednik ste napi-
sali. Veste, to je bilo ravno pred
mojim 67. rojstnim dnevom. Naj-
lepša vam hvala vsem, ki ste mi
pomagali do tega, največja zahvala
pa seveda gospodu Kagerju, ki se
je toliko žrtvoval, brez dinarja.
Preprosti človek je. Vam povem,
tu na Rodnem Vrhu ne najdeš
takšnega, da bi se lahko z njim
tako lepo pogovoril. Nič nobel, nič
ekstra, tako lepo govori, takoj se
vidi, da je v duši dober človek, da
ima dobro srce."
Kaj pa iz občine Videm in se-
daj občine Podlehnik, so prišli
kaj pogledat sem gor?
"Zdaj nič, lani, takoj po tem ko
je bilo po radiu in v Tedniku, so
bili pri meni z Vidma. Zdaj pa ni
bilo nobenega. Pa bi bila še kako
vesela. Veste, tam na zadnji steni
bi bilo treba še nekaj dozidati. Saj
so mi napisali, da bi rabila še dva
kubika peska, nekaj vreč cementa
in apno. Pa nimam s čim kupiti, še
manj pripeljati. Ne vem, kako naj
si pomagam. Pa so mi rekli, naj
poskušam prositi dol na občini, če
bi mi dali enega človeka in ta ma-
terial. Zdaj nisem imela časa, saj
sem morala biti ves čas tu, zato
bom morala iti te dni, takoj ko
bom lahko."
Kaj pa tista vloga za finančno
pomoč, ki ste jo dali na občino
Videm, je bila ugodno rešena?
"Ja, za tisto pa so mi dali 80.000
tolarjev. Nekaj je že, hvaležna sem
jim vsaki dinar."
Sosedje so vam kaj pomagali?
"Ne, žal ne; od tu nimam nobene
pomoči, vse je organiziral gospod
Kager, ne da bi mu dala kaki di-
nar, in za to sem mu neskončno
hvaležna. Saj me je vprašal, gospa
Tončka, kaj vi ne bi mogli dobiti
kaj ljudi, da bi vam kdo prišel po-
magati, hitreje bi šlo, če bi si poda-
jali cigle iz roke v roko."
Kaj pa hčerke in vnuki?
"Ja kako? Vnuka sta oba dopol-
dan v službi, eden vozi mleko v
Slovenski Bistrici in gre vsako jut-
ro na teren že ob pol štirih, vrača
pa se pozno večer. Starejši vnuk
dela na Perutnini, tako se bojim,
pravi, da naj bi ga sredi februarja
odpustili. Hčerka je brez službe,
kruh si služi s priložnostnim de-
lom, da lahko preživijo..."
S Kagerjevimi delavci ste se
verjetno lepo razumeli?
"Jezus na, to so ja moji sineki,
moji fanteki, tako jih kličem, oni
pa mene babika, oma, bakica, ka-
kor kateri. Tako prijazen še ni bil
nihče z mano. Povedali so mi, da
so presenečeni, da pri tako revni
ženski tako dobro jedo in pijejo.
Veste, drugega nimam, a vsaki dan
sem jim skuhala in spekla, vina je
v kleti, da ga ne spijejo pol leta. Si-
cer pa na dan niso spili niti liter
vina, vsi se bojijo policije, veste,
vsi se vozijo in to daleč, avto je nji-
hova služba."
Pomlad bo za vas spet lepša,
kajne?
"Kako ne, ko imam novo streho,
ko me ne bo več strah, kdaj se mi
bo vse skupaj sesedlo nad glavo.
Zdaj je vse novo, zagotovo bo
preživelo mene in še koga. Še
sosedje jo občudujejo, zadnjič so
šli mimo pogrebci in vsi so
začudeno gledali sem gor, od kod
nova streha. Zares sem srečna, še
enkrat najlepša hvala vsem, ki ste
mi pomagali..."
Tako torej srečna Tončka Vido-
vič z Rodnega Vrha, ki še zmeraj
ne more verjeti, da so na svetu res
dobri ljudje, takšni, kot gospa in
gospod Kager, ki sta držala oblju-
bo in ji brezplačno postavila novo
streho. Ker so dobrodušnega in
nadvse humanega direktorja Ka-
ger hiše na dan mojega obiska pri
Tončki na rodnem Vrhu zadržali
poslovni partnerji smo ga obiskali
pozneje na lepo urejeni firmi na
desnem bregu Drave.
Gospod Kager najprej iskrena
hvala v imenu gospe Tončke in
seveda v našem imenu, za veliko
humano delo, ki ste ga opravili
prezplačno. I^ko to, da ste se sa-
moiniciativno odločili, da
Tončki naredite novo streho?
"Ko mi je žena lani spomladi po-
kazala reportažo v Tedniku sva
bila z ženo presunjena. Razmišlja-
la sva, kako bi ji lahko pomagala in
hitro sva se odločila, da ji hišo na
novo pokrijemo. In ker smo vam
našo idejo sporočili je to postala
obljuba, zato smo skrebeli, da jo
uresničimo, čim bo mogoče.
Najprej smo poskušali dobiti
sponzorje med ptujskimi podjetji,
ki imajo gradbeni material, a ker
ni bilo odziva, smo poskušali po
svoje. V jeseni sem poklical na
pomoč največje dobavitelje naše
Kager hiše in moram reči, da so se
lepo odzvali."
Kdo vse, kaj so prispevali in
kdaj ste začeli?
"Vse skupaj je resneje steklo v je-
seni, po tem, ko nas je prišla
podrezati tudi sama gospa Tončka.
Ze spomladi sem ji povedal, da je
čez poletje zelo malo možnosti, da
bi to speljali, saj so bili naši mon-
terji in delavci možno zasedeni s
tekočimi projekti, zato smo se
akcije lotili pač v za nas v mrtvi
szoni. Potihem smo upali, da bi se
morda to lahko zgodilo do Božiča,
žal pa nam je potem ponagajalo še
vreme. Kdor Haloze pozna, kaj po-
meni hoditi tam gori, še posebej pa
če je sneg in led.
In potem se je zgodilo. Ko smo
nosili kritino do hiše in potem še
na streho sem poleg monterjev ak-
tiviral tudi pol naše proizvodnje.
Sicer pa so se klicu dobrote
odzvali v firmi Bramac, kjer so
obljubili, da bodo prispevali vso
kritino, to je prek 1200 strešnikov.
Naš največji dobavitelj lesa,
nemška fiorma Wimmer nam je
brez pomisleka obljubila, da nam
bo za Tončko brezplačno dostavila
rušt. Gospod Fijavž s.p. iz Konjic
nas je oskrbel s strešnimi latami,
žaga LKF Kukovec iz Ptuja je
prispevala deske za podeskanje,
firma Klepos iz Maribora je pris-
pevala vse žlebove, vse skupaj pa je
bilo treba na Rodni Vrhu tudi zvo-
ziti in za to se je prijazno odzval
gospod Šalamun iz Kidričevega.
Ves ostali material, lepenko, žeblje
in barve, ter seveda vso delo pa
smo prispevli iz Kager hiše. Mo-
ram reči, da je bilo pravljeno okoli
160 delovnih ur v proizvodnji in
okoli 250 ur na delovišču na
Rodnem Vrhu."
Koliko je pravzaprav veljala
Tončkina nova streha?
"Veliko več, kot smo sprva misli-
li, saj smo obljubili le da bomo hiši
prekrili. Ko pa smo si vse ogledali
od blizu, smo bili enotni, da na
obstoječe ostrešje, ki je bilo staro
okoli 200 let, ni varno, zato smo
morali vse porušiti in zgraditi tudi
novo ostrešje. Ko smo vse skupaj
sešteli, je groba ocena, da je celot-
na investicija na Rodnem Vrhu
veljala blizu 2 milijona tolarjev."
Pričakovali ste tudi odziv
domačinov, ki pa ga s Tončko
niste doživeli?
"Prepričan sem, da bi lahko
občinske ali socialne službe pris-
pevale vsaj dobro voljo, če že ne
nič bolj konkretnega. Vendar ne bi
o tem, jaz bi se rad iskreno zahvalil
tistim, ki so res pomagali, vsem
našim sponzorjem, ki so nesebično
in vsak po svojih močeh prispevali
material za novo streho gospe
Tončke. Zahvaljujem se jim!"
Tako seje življenska zgodba 67
- letne viničarke Tončke Vidovič z
Rodnega Vrha vendarle obrnila v
svetlqšo in vedrejšo stran, čeprav
šele sedaj, na jesen življenja, ko jo
načenja zdravje • pa vendar.
Srečni smo, da smo pri tem poma-
gali tudi mi iz radia in Tednika, ki
smo tako kot ona neizmerno hva-
ležni Kager hiši za držano besedi
in humano potezo. Tončki želimo
da bi bila v svoji prenovljen
viničariji še dolgo srečna,ter da jf
njena življenjska zgodba še dolgi
ne bi končala, čeprav ho žal še na
prej osamljena. Pa srečno Tončk
in lep pozdrav na Rodni Vrh, kjei
imate tako dober kruh in tak
dobro vino... ostanite tako dobri š,
naprej in bog vas živi!
M. Ozmei
Monterji in strokovnjaki Kager hiše, ki so brezplačno zgradili novo streho; skra
jno desno je direktor firme Friderik Kager.
Takšno je bila videti Tončkina viničarija ob našer
obisku konec aprila lani ...
... in tako je danes, ko je na njej nova streha
Presrečna Tončka Vidovič pod novo steho ponosH
razkazuje načrte, po katerih je vse potekalo.
Foto: M. Oznie'
•rzmmn-četrtek, 4. februar 1999
7
PTUJ / ZLATA POROKA ZAKONCEV ČEH
Zdrava in zatfovol/mi v leseni živlienia
30. januarja sta proslavljala zlato poroko Janez in Marija
Čeh iz Podvincev 15.
Prvič sta se poročila 29. janu-
arja leta 1949. Oba sta bila kme-
tovalca. V zakonu so se jima ro-
dili trije otroci, danes ju razve-
seljuje pet vnukov in ena
pravnukinja. Jesen življenja
preživljata skupaj s sinom Fran-
cem in njegovo družino. Zdravje
jima še dobro služi, ker pa kme-
tije več nimata, v miru in sreči
uživata sadove svojega minulega
dela, ki je bilo v celoti posvečeno
kmetijstvu. Kljub letom je zlati
ženin še zelo aktiven v Gasils-
kem društvu Podvinci, kjer si je
že prislužil posebno priznanje za
50-letno veteransko delo, zlata
nevesta pa se še vedno veliko
suče okrog štedilnika, saj vsak
dan kuha za celo družino.
Ob zlatem jubileju zakoncema
Čeh čestita tudi naše uredništvo!
MG
PTUJ / NA OBISKU PRI ZDOMKI NADJI POTOČNIK
Opite - njena velika
ljubezen in skrb
Muce, psički, papige, hrčki in še mnoge druge male živali
so zelo pogosto hišni ljubljenčki pri ljudeh, ko pa ti
nekdo omeni opico, resno razmišljaš, ali naj mu sploh
verjameš. Vendar so tudi taki posebneži, ki so jim opice
prirasle k srcu; ena izmed teh je Ptujčanka, Nadja
Potočnik, ki je sicer našla svoj drugi dom v Nemčiji. Gos-
pa Nadja že od malih nog goji do živali neverjetno veliko
ljubezni, z leti so te postale njene najboljše prijateljici in
pravi, da jo znajo spraviti v dobro voljo. Na obisku pri
gospe Nadji, ki je v teh dneh na daljšem dopustu v Ptuju,
smo se lahko o tem prepričali, sprejela nas je v svojem
malem živalskem vrtu.
Že od nekdaj so bile opice
Nadji zelo pri srcu, pa si je govo-
rila, da jih bo nekoč prav gotovo
imela v hiši, naj stanejo kolikor
hočejo. Hodila jih je gledat v
živalski vrt, prebirala literaturo
o njih in se veliko pozanimala o
njihovih gojiteljih. Končno je
lansko leto le našla gojitelje, ki
so bili opice pripravljeni proda-
ti. Množici ljubkih malih živali
je naredila družbo še s štirimi
majhnimi opicami pasme
mažoretk (pravijo jim tudi bela
opica), saj bi do velikih, kot jih
poznamo iz dokumentarnih fil-
mov in živalskih vrtov, težko
prišla. Ampak gospa Nadja je
bila zadovoljna tudi z majhno
opičjo družino, samo da se ji je
uresničila njena velika želja in se
bo sedaj lahko opicam posvečala
z vso energijo, ki jo premore v
prostem času.
Gospa Nadja o svojih opicah
veliko pripoveduje in je pri tem
neverjetno srečna, a večkrat
omeni, da ji vsaj na začetku ni-
kakor ni bilo lahko. Težko se je
znašla med njimi, ni poznala nji-
hovih navad in včasih prav
čudaškega obnašanja, ampak na-
vsezadnje je z dobro voljo šlo in
se ji je po nekaj mesecih
splačalo. Opice so se hitro nava-
dile nanjo in ona nanje. Pri hra-
ni so izbirčne, nam je povedala
gospa Nadja, saj jim je zjutraj
treba postreči z grisolinom,
sadjem in keksi, rade imajo tudi
prepečenec, testenine, krompir,
črvi in črički pa so zanje pri-
boljšek. Potrebujejo tudi veliko
vitamina D, mineralov, joda, so
ji priporočili in tako piše v lite-
raturi, pravi gospa Nadja. Zato
mora biti zmeraj pozorna, kaj
jim daje jesti in kako hrano spre-
jemajo. Za hrano pa tako zmeraj
prosijo, so hitre in neverjetno ra-
dovedne, o tem se lahko
prepričaš, ko jih gledaš v veliki
kletki, kjer imajo svoj domek.
Opičja družina: petletna
mama Friksi in oče Fric ter
hčeri, stari blizu 8 mesecev, so
pred meseci pripotovali iz
Nemčije v Ptuj, saj jim Nadjina
sestra v domači hiši uredila po-
sebno sobo s kletko. Tukaj bodo
verjetno ostali še do aprila, po-
tem jih bo pot vodila nazaj v tu-
jini, kjer je sicer njihov stalni
dom. Ampak še preden so lahko
odpotovale v Slovenijo, je mora-
la gospa Nadja zanje urediti kup
papirjev, večkrat obiskati veteri-
narja in opice so prišel na obisk
v Ptuj. V naših krajih jim je pri-
jetno, vsaj tako je videti, ob le-
pem vremenu se lahko sprostijo
tudi v naravi, vedno pa imajo
okrog sebe veliko radovednih
ljudi.
Pred kratkim se je štiričlanski
opičji družini pridružil še
malček, za katerega gospa Nadja
niti ni vedela, da ga bo dobila, in
zanj posebej lepo skrbi, mama
opica pa je nanjo kar ljubosum-
na. Navsezadnje pa se vsi lepo
razumejo, opice so zdrave in iz-
redno spretne, rade se naučijo
kaj novega in zaradi njihove
živahnosti se jih človek zagotovo
ne naveliča. Poleg psičke, mors-
kega prašička in papige so opice
Nadjina družinska sreča, saj po
upokojitvi svoje življenje daje za
živali, ki jo najbolj razumejo in ji
znajo vračati delček ljubezni.
T. Mohorko
Zlatoporočenca Čeh s svojimi svati.
Foto: Langerholc
Prvo srečanje z opicami je bilo nevsakdanje, male
živalice je bilo težko ujeti v fotografski objektiv
pripravi Nadja, pri tem pa so opice
;	■	Foto: TM
8
četrtek, 4. februar 1999 - TEDNIKI
JAKOB EMERŠIČ / LITERARNI BESEDNIKI PTUJA IN OKOLICE
Bera zadnl^gu desetletjm drugega tlMcIef/o
OD 3. FEBRUARJA DO KONCA MARCA RAZSTAVA V ŠTUDIJSKEM ODDELKU PTUJSKE KNJIŽNICE
Odkar je postal 8. februar slovenski kulturni praznik, je vsaj
ob njegovem bližajočem se času, če že ni celo leto, vse us-
meijeno v kulturo, kulturna vprašanja in probleme. Obenem
je to dejansko datum, ko se vprašamo, kaj pomeni sam praz-
nik za Slovence, kaj pomeni tudi za nas Ptujčane. Naj ne vel-
ja tisto spoznanje, kot ga je zapisal v predvojnem nedo-
končanem romanu Vrnitev meščana profesor in pisatelj Tone
Šifrer, da Ptujčani vstanejo, ko slišijo besedo kultura, in po-
tem pijejo. Še bolj je ta dan izziv za kulturne ustanove, zlas-
ti knjižnice, ki se profesionalno ukvaijajo s knjigami, izziv,
ki pove, koliko so le uslužbenci, koliko pa skrbijo za posre-
dovanje gradiva in obenem za njegovo ohranitev, če ga že za-
radi malomarnosti ne uničujejo.
V domoznanskem oddelku naše
ptujske knjižnice se nabira gradi-
vo v okviru danih možnosti, ki
samo po sebi govori, kaj se o Ptuju,
Ormožu, Ljutomeru ali Gornji
Radgoni ter manjših krajih Haloz
in Slovenskih goric piše, kaj znajo
tukajšnji publicisti, novinarji, pes-
niki, pisatelji, znanstveniki in dru-
gi povedati ljudem doma, v Slove-
niji ali ostalemu svetu. Seveda je
tak pregled kaj obširen in bi ga ko-
maj delno zajele obširne bibliog-
rafije, saj se zgodi, da ob simpoziju
posameznika tako gradivo naraste,
da ga večja ekipa komaj uspe zbra-
ti v nekaj mesecih. Zato se mi zdi,
da skušamo razstaviti vsej neki
določeni del določene veje našega
preteklega kulturnega udejstvo-
vanja. Tako sem se odločil za
zadnje desetletje, to se pravi gradi-
vo od 1991 do danes, to je borih
osem let, ter skušam pokazati lite-
rarna dela, ki se bodisi dotikajo
tega področja, ali pa literarno delo-
vanje osebnosti, ki so od tu doma.
Vendar je in bo kljub tako zožene-
mu prikazu literarnega delovanja
še marsikaj skrito, saj za marsika-
terega avtorja ali delo, ki se dotika
tega področja, zvemo večkrat nak-
nadno. Čeprav je danes marsikaj
obdelano oziroma prikazano na
računalnikih, na cobissu ali celo
internetu, so drobne posebnosti ali
značilnosti, pa tudi izbor gradiva
tako zbrani, da bi ga bilo zaradi sa-
mega Ptuja in Ptujčanov škoda
izpustiti, saj so osnova za celovit
pregled literarnega udejstvovanja
tega področja, saj je v razstavo ozi-
roma seznam zajet marsikateri sta-
rejši avtor, čigar dela so izšla tudi
od 1991. leta naprej, pa čeprav je
od teh marsikatero delo le nova iz-
daja, poleg tega pa nekateri novin-
ci, ki se pojavijo danes in nikoli
več. So pa tudi zunanje težave, kot
na primer mnenje nekaterih
založnikov, da ni potrebno pošilja-
ti obveznega primerka večjim
knjižnicam, torej tudi ne ptujski,
čeprav s tem kršijo zaenkrat še vel-
javni zakon in tako marsikaj pride
v knjižnico le po golem naključju,
pa tudi sama ustanova ima prema-
lo strokovnega kadra, da bi uspeli
izbrskati vse nastalo in tiskano
gradivo, ki je, ne glede na kvalite-
to, dragoceno zaradi zgodovinske-
ga spomina samo po sebi.
Čeprav bo ta razstava razdeljena
na skupine (pesništvo, prozo, mla-
dinsko književnost, literarno zgo-
dovino, humor, dramatiko in afo-
rizme - pregovore), bo ta pregled
podan kronološko, po starosti
rojstva prikazanih osebnosti, in
torej ne glede na njihovo pri-
padnost poeziji, prozi ali esejistiki.
Še prej pa moram poudariti, kar
sem ob neki pesniški zbirki zapi-
sal, da so veljali literati, zlasti pes-
niki, za božje izvoljence, medtem
ko je hotel novi čas razvrednotiti
vse stare poetike, ko mečejo danes
besedo na gnoj, je ne uporabljajo
kot magično, temveč artistično
sredstvo, pa čeprav za ceno popol-
nega razbitja forme. Po drugi stra-
ni spet najdemo izlizane klišeje, v
pesmi in v prozi, ki so že stokrat,
tisočkrat povedani, izrabljeni.
Ubogi pesnik ali pisatelj, ki
pričakuje, da bo postal središče
čaščenja, je lahko silno razočaran,
ko ob podajanju svojih večkrat v
mukah nastalih tekstih vidi v lju-
deh vse od posmeha do pomilo-
vanja ali ignorance, medtem ko
lahko ob njem zablesti šarlatan s
svojimi praznimi, večkrat prepisa-
nimi besedami, da ne govorimo o
vnašanju pornografije v tako
imenovano lepo besedo. Seveda bi
lahko isto veljalo za sleherno pub-
licistično pero od novinarja na-
prej, saj tudi tu kot drugje lahko
sposobnejši bralec - če ne sedanji,
pa bodoči - takoj loči flancanje od
resnega in polnokrvnega pisanja
in se tu v očeh zgodovine ne loči
od literarnega pisanja. Zato mi gre
v tem prikazu le za skoraj poziti-
vistično predočanje del, nikakor
pa ne za ocenjevanje in ugotavljan-
je plevela od zrnja. V tem smislu
smatram pozitivističen prikaz kot
pozitiven, saj zaradi distance pre-
puščam bralcu, da sam napravi
pravilno čistko ter se ravnam po
svetopisemskih besedah, da ni
dobro puliti ljuljke, ker z njo lah-
ko izpulimo tudi pšenico.
Ker je po dolgem času to prvi,
čeprav morda nepopolni pregled
literarnega ustvarjanja oziroma pi-
sanja, sem mnenja, da ga je vredno
objaviti kot nekak poskus Kdo je
kdo v literarni srenji Ptuja in oko-
lice v zadnjem desedetju našega
zahajajočega tisočletja. Tukaj smo
seveda izpustili seznam literarnih
osnovnošolskih ali srednješolskih
zbornikov ali almanahov, zborni-
ke simpozijev literarnih osebnosti
(n. pr. Volkmerjev, Borkov, Jezov,
Dajnkov itd.), kar bi zahtevalo po-
seben pregled.
PREGLED AVTORJEV
Jože HAMERŠAK (3. 3. 1895
Sv. Urban v Slov. g. 18.8. 1967 Ja-
vornik pri Jesenicah) zidar
Delo: Skoz prvo svetovno
(Ljubljana 1994) v knjigi se po-
javlja tudi Ptuj in Slovenske gorice
Meta RAINER (23. 2. 1904
Ptujska Gora 13. 1. 1995 Polzela)
učiteljica, pesnica in mladinska
pripovednica.
Dela: Skozi prste (Žalec 1992),
Ježkova frizura (V Ljubljani
1995),	Ptičji festival (V Ljubljani
1996),	Dama v črnem: Fany Haus-
mann (V Ljubljani 1998)
Edvard KOCBEK (27. 9. 1904
Sv. Juri) v Slov. g. 3. 11. 1981
Ljubljana) - pesnik, esejist, preva-
jalec in politik; dijak ptujske
gimnazije
Delo: Kamen skala (Ljubljana
1991), Rane pesmi (Ljubljana
1991), Devetdeset pesmi (Ljublja-
na 1994), Pjesme iz zaostavšine
(Ljubljana 1995), Aschenglut: Ge-
dichte (Klagenfurt 1996); Kamen
bralo: vyber z poezie (Bratislava
1997);	Strah in pogum: štiri nove-
le (Ljubljana 1996), Dnevnik 1945
(Ljubljana 1991), Dnevnik 1946 I-
II (Ljubljana 1991), Osvobodilni
spisi MI (Ljubljana 1991-1993),
Dnevnik 1947 (Ljubljana 1993),
Dnevnik 1948 (Ljubljana 1993),
Zbrano delo I- (V Ljubljani 1991-
)
Ruda JURČEC (1. 4. 1905
Ormož 4.11. 1975 Buenos Aires) -
pisatelj, esejist, publicist in politik
'Dela: Skozi luči in sence I
(Ljubljana 1991), Blaženost in
bridkost zapisanih besed (Ormož
1995)
Anton INGOLIČ (5. 1. 1907
Spodnja Polskava 11. 3. 1992
Ljubljana, pokopan v rojstni fari)
pisatelj, urednik, ptujski profesor
ter pretežni opisovalec Ptuja in
okolice
Dela: Tako je bilo: leta
izgnanstva v Srbiji: 1941-45
(Ljubljana 1992), Črni kurent:
življenjske usode (Ljubljana
1993), Tajno društvo PGC (Ljubl-
jana 1993), Ptiček brez kljunčka:
zgodbice (Ljubljana 1995); Tajno
društvo PGC (V Ljubljani 1997),
Gimnazijka (V Ljubljani 1998),
Mladost na stopnicah (V Ljubljani
1998), Deček z dvema imenoma (V
Ljubljani 1998), Potopljena galeja
(V Ljubljani 1998), Rokove
zgodbice (Ljubljana 1998)
Ema MEŠKO (21. 3. 1911 Lo-
peršice) kmetica in ljudska pisa-
teljica
Delo: Še bi vam rada povedala
(Celje 1992)
Ivan POTRČ (1. 1. 1913 Štuki
pri Ptuju 12. 6. 1993 Ljubljana)
urednik, pisatelj in dramatik, čigar
dela so ozko povezana s Ptujem in
okolico
Dela: Tesnoba (roman) (Ljubl-
jana 1991), Dva admirala in druge
zgodbe (Ljubljana 1993)
Gabrijel KOLBIČ ((17. 3. 1913
Savohik pri Velki v Slovenskih go-
ricah 26. 12.1995 Maribor) kipar,
pesnik
Delo: Podobe z Velke (Maribor
1993)
Viktor KNEZ (12. 7. 1913 Breg
pri Ptuju 25. 2.1996 Ptuj) sodnik,
ljubiteljski pesnik, ki je izdal več
ciklostilnih izdaj svojih pesmi
Alojz LASBAHER (25. 9. 1914
Sv. Jurij ob Ščavnici 1998 Mari-
bor) partizan, duhovnik
Delo: Moja protirevolucija (Cel-
je 1995)
Cvetko ZAGORSKI (22. 3.
1916 Jesenice) pesnik, pisatelj,
prevajalec
Delo: Zločin (Ljubljana 1996)
povest se dogaja v Halozah
Stanko KOCIPER (30. 4. 1917
Pobrežje pri Mariboru 24. 6. 1998
Buenos Aires) pisatelj, publicist,
dramatik in politik, ki je mladost
preživel pri Miklavžu pri Ormožu
in njegova dela so zasidrana v Slo-
venskih goricah
Dela: Tjašek Gomez počiva v
pampi (Buenos Aires 1992),
Goričanec: roman (Maribor 1993),
Jeruzalemski zvonar: zgodba
bivših ljudi (Maribor 1995), Mer-
tik: črtice iz Slovenskih goric
(Ljubljana 1994); Kar sem živel
(Ljubljana 1996)
Ivan Vanek ŠIFTAR (26. 5.
1919 Petanjci) pravnik, pesnik,
publicist in dijak ptujske gimnazi-
je
Delo: Pobiram orumenele liste
(pesmi) (Maribor 1998)
Stanko JANEŽIČ (4. 8. 1920
Pavlovski Vrh pri Sv. Miklavžu)
pesnik, pisatelj, publicist in teo-
log, čigar literarna dela se močno
navezujejo na miklavško okolico
Dela: Izbrane pesmi (Maribor
1993),	Večerno žarenje (pesmi)
(Maribor 1995), Praznik življenja
(pesmi) (Maribor 1997); Na
razpotju: zgodbe iz študentskega
življenja (Koper 1992), Samoizpo-
vedi: kratka proza (Ljubljana
1994),	Med domom in svetom: no-
vele (Koper 1994), Zublji vojne
(Maribor 1995), Moj prvi dnevnik:
1944-1946 (Maribor 1998)
Janez ŠVAJNCER (27. 11. 1920
Zgornja Kungota) pisatelj in pub-
licist
Dela: Dokler sem živ, nisem
mrtev (roman) (Maribor 1991),
Moja lepa županja (roman) (Ljubl-
jana 1992), Ptice v zraku ljudje na
zemlji (roman) (Maribor 1993),
Bog je odšel (pripoved) (Novo
mesto 1995), Dravski zakletniki
(Maribor 1995), Iskanje sreče (Ma-
ribor 1998); Gugalnica pri jezeru
(črtice) (Maribor 1992), Betkini
prijatelji (zgodbice) (Maribor
1995)
Franc GOLIČNIK(28. 11.1921
Pameče pri Slovenj Gradcu) pub-
licist, ptujski gimnazijec, ki je
mladost preživel v Zaraušanih
Dela: Tvegana iskanja (/Mari-
bor/ 1993), Cena spoznanj (Ljubl-
jana 1997)
Marija PUČKO-ŠVAJNCER
(25. 1. 1922 Hranjigovci pri
Ormožu) novinarka
Delo: Ljubezenske pesmi (Mari-
bor 1996)
Vojan Tihomir ARHAR (20. 7.
1922 Ljutomer) pesnik, pisatelj,
publicist
Delo: Šepetanja duše (pesmi)
(Ljubljana 1992), Svetilke neba
(otroška poezija) (Ljubljana 1993),
Palčki (otroška poezija) (Ljubljana
1994), 99 orehkov: uganke (Ljubl-
jana 1994), Zapiski veselega
vrabčka: pripoved (Ljubljana
1991),	Govori Sv. Miklavž:
otroška biografija (Ljubljana
1994), Cvilirepki (Novo mesto
1996),	Uganke (Ljubljana 1996),
Zgodbe o sanjaču (V Ljubljani
1997),	Imenitniki z zelenega dvora
(Ljubljana 1996), Letni časi
(Ljubljana 1995)
Franček BOHANEC (13. 2.
1923 Sv. Miklavž pri Ormožu) pi-
satelj, publicist, urednik
Delo: Stopa in reka (roman)
(Ljubljana 1933, Kanje (roman)
(Ljubljana 1995), Razdrta gnezda
(roman) (Ljubljana 1995), Odtisi
časa (eseji, pisma, pripovedi)
(Ljubljana 1993), Življenje publi-
cista (Ljubljana 1998)
Alojz REBULA (21. 7. 1924
Šempolaj pri Trstu) - pisatelj, ese-
jist, publicist
Delo: Nel vento della Sibilla
/=V Sibilinem vetru/ (Trieste
1992)	hvalospev rimski Pojtovio-
ni
Vlado PETERŠIČ (4. 2. 1926
Dornava) pisatelj, profesor
Delo: Pokvarjenka (Ljubljana
1996)
Jože KRIŽANČIČ (14.2. 1926
Vitna vas na Bizeljskem) kme-
tijski strokovnjak, ljudski pripo-
vednik
Delo: Peščica zemlje (Ptuj
1994), Nad breznom (Ptuj 1997)
Vlado ŠERC (19.9. 1929 Bistri-
ca ob Rušah živi v Kidričevem)
humorist
Delo: Štajerski humor (Maribor
1994), Dr. humor (Maribor 1994)
- obe deli je ilustriral brat Stanko
ŠERC (26. 10. 1933 Bistrica ob
Rušah)
Karolina KOLMANIČ (29. 9.
1939 Lomanoše pri Gornji Radgo-
ni) pisateljica, učiteljica
Delo: Vračam vam soproga
(Ljubljana 1993), Pozno poletje
(Murska Sobota), Razcvet
sončnice (Ljubljana 1977)
Rudi RINGBAUER (19. 2. 1931
Murska Sobota živi v Ptuju) upo-
kojeni sodnik, aforist
Delo: Božje resnice (/Ptuj/1993)
Slavko BRGLEZ (23. 4. 1932
Videm pri Ptuju), upokojeni kme-
tijski strokovnjak, publicist
Delo: Naš stric iz Lancove vasi
(/Ptuj/ 1997)
France FORSTNERIČ (29. 1.
1933 Pobrežje pri Ptuju) pesnik,
pisatelj, novinar
Delo: Drava življenja (pesmi)
(Maribor 1993)
Jože TOPOLOVEC (ps.
HALOŽAN) (24. 2. 1934 Žetale)
duhovnik, pripovednik
Delo: Košček raja (Stranice
1992), Kdo je angel (Stranice
1994), Profesor Vrane (Stranice
1996),	Pokošena trava (Stranica
1997)
Marijan BRUMEC (8. 10.1935
Veržej živi v Zavrču) upokojeni
računovodja, ljubiteljski pesnik
Delo: Pesmi moje jeseni
(Rimske Toplice 1996), V daljavi
se krik bolečine gubi (Radenci
1998)
Franček ŠTEFANEC (2. 8.
1937 Sv. Trojica v Slovenskih
gor.) - novinar in pisatelj
Delo: Zlata ura: saga iz Sv. Tro-
jice (Murska Sobota 1993), Sij nad
reko (Celje 1997), V predverju
večnosti (Ljubljana 1998)
Rajko TOPOLOVEC (26. 8.
1937 Kog pri Ormožu) inženir,
publicist
Delo: Pot do kruha (Ljubljana
1998)
Milan PAL-FORSTNERIČ (9.
12. 1937 Bolečka vas živi v Parizu)
filmski delavec, pisec znanstvene
fantastike
Delo: La Decrepitude /Propad/
(Pariš 1996), Štefan: Refugie de
TEst /Štefan: begunec z vzhoda/ :
roman autobiographique en 3 to-
mes (Pariš 1997), Irisiss (Pariš
1998)
Ivan CIMERMAN (23. 3. 1938
Ptuj) - pesnik, pisatelj, novinar,
vsebinsko se večkrat dotika
ptujske okolice
Delo: Dvodomci (novele in črti-
ce) (Ljubljana 1991), Bumerangi:
aforizmi (Ljubljana 1994), Južni
povratnik: slovenski poslovnež
med Mlinščico in Amazonko
(Trzin 1998)
Lev DETELA (2. 4. 1939 Mari-
bor živi na Dunaju) v mladosti
živel v Središču pesnik in pisatelj
Delo: Duh in telo (pesmi)
(Ljubljana 1993), Poslednja gora
(proza) (Ljubljana 1991), Hinter
der Feuenvald: Roman (Wien
1995), Jantarska zveza: roman (Ce-
lovec 1998)
Tone PARTLJIČ (5. 8. 1940
Maribor, Pesnica) dramatik, pisa-
telj, ki se v nekaterih delih dotika
Ptuja in Slovenskih goric, pubh-
cist, urednik, politik
Delo: Goool (predvolilne humo-
reske) (Ljubljana 1992), Mala (ro-
man) (V Ljubljani 1992), Pri Ma-
riji Snežni zvoni (roman) (Mari-
bor 1994), Starec za plotom: elegi-
ja v prozi (Maribor 1995), Samo
roko daj (Ljubljana 1997); Slišal
sem, kako trava raste (Ljubljana
1995), Dupleška mornarica: mla-
dinska povest z reke Drave (Ljubl-
jana 1996), Hotel sem prijeti sonce
(V Ljubljani 1998); Komedije
(Ljubljana 1997)
Marija FEKONJA (19. 5. 1942
2. 3. 1995 Gornja Radgona) učitel-
jica, pesnica
Delo: Kristal na soncu (Gornja
Radgona 1996)
Mirko PIHLER (9. 6.1942 Dor-
nava) minorit, ljubiteljski slikar
in pesnik
Delo: Večerni spomini: pesmi
(Ljubljana 1994)
Kostja JANKO VIČ (okt. 1942
vas blizu Boke Kotorske živi v
Cirkulanah) učitelj, pravnik, pisa-
telj
Delo: Zadeva projekt (kriminal-
ka) (Maribor 1998)
Adi ŽUNEC (10. 12. 1942
Zavrč) - pravnik, publicist
Delo: Otroštvo v Halozah
(/Bistrica ob Dravi/ 1992)
Tone KUNTNER (13. 5. 1942
Trate v Slovenskih goricah) pes-
nik in igralec
Delo: Golčim besede srca in ves-
ti (Ljubljana 1992), Moje bregače
(Ljubljana 1993), O domovina
(Ljubljana 1994), Marija Snežna
(Ljubljana 1995), Cmurek (Ljubl-
jana 1998)
Janez FERENC (14. 5. 1944
Veržej) podeželski kulturni dela-
vec
Delo: Verženske zgodbe (Ra-
denci 1996)
Peter VESENJAK (15. 4. 1945
Pestike pri Zavrču) uradnik, lju-
biteljski pesnik
Delo: V miru rasti žitni klas
(Zavrč, Turški Vrh 1995)
Gabriel BERLIČ (7. 5. 1946
Ptuj) kipar, pesnik, publicist, po-
litik
Delo: Zavod (Ptuj 1996)
Anton GRIČNIK (17. 12. 1947
Planina na Pohorju) dipl. prof,
etnograf
Delo: Noč ima svojo moč, Bog
pa še večjo: Pohorje pripoveduje
(Ljubljana 1995), Denar sveta vla-
dar: nekaj vedrih denarnih in
bančnih zgodb (Ljubljana 1995),
Farice: haloške folklorne pripove-
di (Ljubljana 1998)
Antonija KRAJNC (4. 3. 1948
Dubrovnik živi v Ptuju)
uslužbenka alternativnega giban-
ja, newagevska pesnica
Delo: Polnost praznine (Mari-
bor 1998)
Nataša VODUŠEK (14.11.
1948	Ptuj) kulturna delavka,
podjetnica, novinarka
Delo: In vino veritas (Ptuj 1996)
Zdenko KODRIČ (3. 6. 1949
Cirkovce) - pisatelj, novinar
Delo: Blaženi France Rihtarič
(Maribor 1994, Potsdamska ba-
terija (roman) (Maribor 1997)
Miroslav SLANA Miros (4. 7.
1949	Sovjak pri Radgoni) pesnik,
publicist, novinar
Delo: Pisana duša Lenta (pesmi)
(Maribor 1994), Prleške pesmi
(Maribor 1996); Kraljevina packa-
i rija (pripoved) (Ljubljana 1993)
Vladimir AUER (23. 10. 1949
Ptuj) zdravnik, ljubiteljski pesnik
in publicist
Delo: Anthologie /soavtor/
(Wien 1992), Pa osme mi je žal:
spomini (Maribor 1996)
Silva ŽABOTA (1953 Slamnjak
pri Ljutomeru) - delavka, ljubi-
teljska pesnica
Delo: Pogledi nekega klovna
(Ptuj 1996) (soavtorstvo s sinom)
Ivan BRAČ (1955 Dakovo) kul-
turni delavec, pesnik
Delo: Norec pod vislicami (Ptuj
1993)
Sonja VOTOLEN (21. 2. 1956
Maribor - živi v Apačah pri
Kidričevem) učitelj^a, pesnica
Delo: Malin (Maribor 1993),
Pravica do sebe Piščal (izpoved in
pesmi (Nova gorica 1996)
Marjan POTRČ (25. 2. 1957
Bišečki Vrh) pek, ljubiteljski pesnik
Delo: Slovenskim goricam v
pozdrav (Trnovska vas 1996
Slavko KRAJNC (20. 4. 1960
Sovjak v Sv.Bolfenku) duhovnik,
teolog
Delo: Kronika družine Krajnc
iz Sovjaka (delno pesniški zbor-
nik) (Ptuj-Sovjak 1998)
Silvester VOGRINEC (31. 12.
1963 Ptuj) športnik, publicist
Delo: Karate bojevnik (Ptuj
1995)
Milan FRIDAUER Fredi (29.
4. 1966 Gruškovec pri Cirkulanah)
aforist
Delo: Aforizmi za vse dni (Ptuj
1994),	Mislim, torej s(m)em (Ptuj
1998)
Dragica VOGLAR (1970 Meje
pri Cirkulanah) ljubiteljska pes-
nica
Delo: Hrepenenje (Cirkulane
1996)
Peter SRPČIČ (30.8. 1972 Ptuj)
režiser, pesnik
Delo: Ciklus (Cerklje 1995)
Aleš ŠTEGER (31. 5. 1973 Vin-
tarovci) študent, pesnik
Delo: Šahovnice ur (Ljubljana
1995),	Kašmir (Ljubljana 1997)
Klas BERLIČ (14. 10. 1973
Ptuj) študent, pesnik
Delo: Dehljaji (Ptuj 1998)
Petja JANŽEKOVIČ (30. 11
1973	Ptuj) pesnik
Delo: Kdor bo zadnji zapustil to
mesto, naj ugasne luč (Ptuj 1996)
soavtor
Petra KOLMANČIČ (22. 6.
1974	Ormož) pesnica
^ Delo: Luknja (Maribor 1994),
Šus v glavo (Pesnica 1995), Slina
(Pesnica 1998)
Boštjan KORAŽIJA (18. 12.
1974 Grdina) knjižničar, pesnik
Delo: Bojevnika brez obraza
(Ptuj 1994) - soavtor
Milan KRAJNC Nini (26. 12.
1974 Ptuj) profesor, prozaist in
pesnik
Delo: Bojevnika brez obraza
(Ptuj 1994), Kdor bo zadnji zapus-
til to mesto, naj ugasne luč (Ptuj
1997)	soavtor, Ne sanjaj svojega
življenja, živi svoje sanje (Ptuj
1997)
David BEDRAČ (13. 4. 1978
Ptuj) študent, pesnik
Delo: Neskončnost (Ptuj 1999)
Simon PUHAR (19. 7. 1978
Ptuju) gled. delavec, pesnik
Delo: Pogledi nekega klovna
(Ptuj 1996) skupaj z materjo
Suzana ARNUŠ (15. 3. 1979
Ptuj - Dolič v Destrniku) osnov-
nošolska pesnica
Delo: Moje pesmi (Destrnik
1994)
OSTALA LITERARNA
(TUDI NARODOPISNA)
DELA Z NEPOPOLNIMI
PODATKI
Kdo zna zapeti še vse kitice (Le-
nart 1994) narodno blago z le-
narškega področja zbral Lojze PE'
SERL
Slavica CVITANIČ: Mar-
getnsko pevsko izročilo (Gorišni«^
1998)	- Narodno blago s področja
Gorišnice
Marko KOČAR: Železni vrelec:
prleške pesmi (Murska Soboti
1998)
TEDNIK - Četrtek, 4. februar 1999
9
ORMOŽ / PREDPUSTNI UTRIP V POLNEM RAZMAHU
Za f«wo pustno podobo
Organizatorji ptujskega kurentovanja so tudi letos z vabljivi-
mi nagradami k sodelovanju povabili lastnike gostiln, trgo-
vin in drugih lokalov, da bi v svojem okolju poskrbeli za čim
lepšo pustno podobo. Nagradili bodo najlepše okrašene loka-
le in pročelja, balkone oziroma okna.
Gostinci, trgovci in drugi se iz
leta v leto bolj trudijo, da bi bili
njihovi lokali času in dogodkom
primerno okrašeni, opazno pa je
tudi, da se povečuje kakovost
ureditev. Še ni dolgo, ko so se
ob pustu zadovoljevali zgolj s
pisanimi trakovi in kakšno pa-
pirno masko, danes pa je zaz-
navno, da v večini ničesar več
ne prepuščajo naključju. Tako
smo v prejšnjem tednu pri delu
v gostilni Amadeus na koncu
Prešernove ulice v Ptuju opazili
Tino Kolobar, dekle, ki obisku-
je še srednjo trgovsko šolo v Ma-
riboru - smer aranžerski tehnik.
Gostilno je krasila z izvirnimi
maskami iz okolice - papirnati-
mi rušami, ki so jih izdelali
učenci OŠ Olge Meglič. Kot je
povedala lastnica gostilne Mira
Korošec, s to ptujsko osnovno
šolo sodelujejo že nekaj časa.
Povezujejo jih različni dogodki,
letošnje okrasje so izdelali po
njenih predlogih, prav tako jih
je oskrbela z materialom. S
takšnim pustnim okrasjem tudi
gostinci sodelujejo pri pri-
bliževanju	etnografskega
izročila gostom. Tudi na
pročelju lokala bodo obesili
ruso. Na eni od okenskih polic
je postavljen bosman, slavnost-
ni kruh, ki je še ne dolgo tega na
gostijah nadomeščal torte;
lepšajo ga papirnate rože. Zani-
mivo je, da bosman pozna le še
malo ljudi. Najpogostejša
vprašanja so zato, ali gostil-
ničarka nima vaze, da bi vanjo
postavila rože. Če je le mogoče
jim Mira Korošec skuša pred-
staviti pomen tega kruha. S po-
nosom pa pove, da ga je spekle
njena Tilčka Korošec, ki je spe-
kla tudi nekaj drugih kruhovih
okraskov. V Zabovcih, kjer so
doma, veliko dajo na ljudsko
izročilo.
Mlada aranžerka je zelo vesela,
da je še v času šolanja dobila pri-
ložnost, da tudi v praksi pokaže.
česa se je doslej naučila. Da bi si
kaj prislužila za žepnino, se je
pri gostilničarki najprej zani-
mala za delo natakarice. Ko pa ji
je povedala, da se šola za
aranžerko, se je pričelo njuno
sodelovanje. Gostilničarka ji je
povedala, da ji gostinskega ka-
dra ne primanjkuje, že dolgo pa
si je želela hišnega aranžerja.
Podjetij, ki se s to dejavnostjo
ukvarjajo, manjši naročniki
namreč pretirano ne zanimajo.
Tina Holobar je prepričana, da
bi morali ob vsakih večjih do-
godkih lokali spreminjati svojo
podobo. Za novo leto se še vsi
zelo potrudijo, ob drugih pri-
ložnostih pa jim že zmanjkuje
sape.
MG
Bodoča aranžerka Tina Holobar pri delu. Foto: Črtomir Goznik
ČRNI LES / NOVI HOTELSKI PROGRAMI
Skomjšnie oblikovanje
idovile ponudbe
Hotel Črni les stoji v neposredni bližini središča Slovenskih
goric in je za lenarški turizem velika pridobitev. Že pred de-
setletjem, ko so se v Lenartu lotevali ambicioznih turističnih
načrtov in pripravili več razvojnih strategij ter študij, so novi
hotel, ki se je ob izgradnji imenoval Agata, opredelili kot sre-
dišče lenarškega turizma.
Od takrat do danes so se raz-
mere precej spremenile, kljub
temu pa mnogi poznavalci še
vedno menijo, da je hotel lahko
ena od izhodiščnih točk
bodočega turističnega razvoja
širšega območja osrednjih Slo-
venskih goric. Hotel stoji ob
magistralni cesti Maribor -
Počehova - Lenart - Lendava v
prijetnem okolju zelenih goz-
dov in naravnega parka Komar-
nik. To je zaščiteno območje z
redkimi rastlinami in živalmi in
zato toliko zanimivejše za obi-
skovalce. Mnogi radi pripomin-
jajo, da je to raj za ptice in ljudi,
ki iščejo neokrnjeno naravo. V
neposredni bližini hotela Črni
les stoji znamenita hrastovška
graščina, s katero je povezana le-
genda o lepi Agati in njeni nes-
rečni usodi. Grad je nema priča
dogodkov, ki jih opisuje povest
Črni križ pri Hrastovcu. V spo-
min na te čase stoji na vzpetini
med hotelom Črni les in mes-
tom Lenartom spomenik Črni
križ. Ob njem je tudi krajši za-
pis o nastanku in pomenu, ki ga
številni obiskovalci radi prebi-
rajo. Program bivanja v hotelu
Črni les poskušajo obogatiti z
izleti po okoliških krajih.
Vodstvo hotela je pripravilo
nove programe, ki jih v teh
dneh ponujajo turističnim
agencijam in organizatorjem
potovanj v tujini, vanje pa so
vkliucih tudi bogato ponudbo
ribiškega m lovskega turizma
ter dopolnilnih dejavnosti na
Kmetijah, zlasti ponudbo novih
vinotočev in turističnih kmetij.
Novi programi ponujajo več
možnosti za krajša potovanja in
izlete v neposredni bližini hote-
la Črni les. Posebej vabijo goste
na slikoviti Zavrh, kjer stoji
Maistrov razgledni stolp, s kate-
rega je lep razgled daleč naokoli
po Slovenskih goricah. Mikavni
so tudi ogledi bližnjega Lenarta,
tamkajšnjega Rotovža, Špitala,
župnijske cerkve in nekaterih
starejših trških zgradb v starem
mestnem jedru. Ponujajo še obi-
ske Svete Trojice, tamkajšnje
baročne tristolpnice in
frančiškanskega samostana z
bogato knjižnico. V bližini je
tudi Dobrava, ki je zanimiva po-
leti, ko ponuja veliko užitkov
nabiralcem borovnic, gob in
drugih gozdnih sadežev.
Hotel Črni les ni pozabil na
Benedikt, na tamkajšo cerkev
svetih Treh kraljev, slatinske
vrelce in antične gomile, ter na
bližnji Cerkvenjak, ki je znan
po bogati arheološki in etno-
grafski dediščini. Skupaj s cer-
kvenjaškim	turističnim
društvom načrtujejo okroglo
mizo o vključevanju kulturne in
naravne dediščine v turistično
ponudbo osrednjih Slovenskih
goric.
Dogovarjajo se z organizatorji
turizma v Mariboru, na Ptuju, v
Gornji Radgoni in Radencih.
Hotel Črni les ima tudi konfe-
renčno dvorano in sejne sobe in
je zelo primeren za organizacijo
različnih seminarjev, simpozi-
jev in podobnih študijskih
srečanj. Dogovarjajo se tudi o
degustacijah slovenskogo-
riškega vina pri znanih vino-
gradnikih s tega območja in o
skorajšnji možnosti vključitve
konjeništva na lenarški Poleni v
celovito turistično ponudbo
Lenarta. Kot zanimivost ome-
nimo, da so zdaj pripravili po-
sebne sedemdnevne pakete z
naslovom »Dobrodošli v Slo-
venskih goricah«. Kmalu bodo
objavili tudi štiridnevne veliko-
nočne pakete, ki bodo zanimivi
tako za domače kot tudi tuje
goste.
M.TOŠ
UUBUANA/ 46. SEJEM MODA FASHION
w
Cez dvesto razstaviiaveev
9. februarja bodo v Ljubljani odprli 46. sejem mode; tisti dan
bo za poslovneže in novinarje, sicer pa bo za široko javnost
na ogled od 10. do 12. februarja. Sejem je osrednja slovenska
modna sejemska prireditev in ima svoje korenine že v letu
1955. Nekaj časa je potekal dvakrat letno, na željo domačih
modnih ustvarjalcev pa se je spremenil v prireditev, ki jo or-
ganizirajo enkrat letno.
Kot sporočajo organizatorji,
bo letošnji sejem približno
takšen, kot je bil lanski. Na sko-
raj 4300 m razstavnih površin
se bo predstavilo 206 razstavl-
javcev iz petnajstih držav,
večina oziroma 155 jih je iz de-
vetih držav, ki se predstavljajo
neposredno. Najštevilčnejši so
slovenski, saj jih bo 144.
Kot se za sejemsko prireditev
spodobi, bo tudi letošnji modni
sejem izzvenel v napovedi mod-
nih smernic in zapovedi, ki jih
obUkujejo domači, ob njih pa
tudi tuji proizvajalci. Udeležba
potrjuje, da postaja slovenski
modni sejem vse pomembnejša
prireditev v tem delu Evrope.
Predstavila se bo vsa modna in-
dustrija, največ pa bo moške,
ženske in otroške konfekcije.
Prvič letos bo sodelovalo tudi
Društvo optikov Slovenije, ki
bo uredilo salon optike, na kate-
rem bo na ogled več kot tri tisoč
modnih okvirjev priznanih
oblikovalcev.
Letošnji sejem Moda - Fas-
hion bo zanimiv tudi po stro-
kovni plati. Na številnih stro-
kovnih srečanjih in posveto-
vanjih bodo govorili o
označevanju tekstilnih izdel-
kov, tekstilni in oblačilni indu-
striji v državah Evropske unije
in Sloveniji, razvojnih možnos-
tih tekstilne industrije in tudi o
pripravah na uvedbo davka na
dodano vrednost. Žal smo še
vedno priče kaotičnim razme-
ram v slovenski tekstilni indu-
striji. Na sam poslovni dan se bo
konstituiralo tudi Društvo
modnih oblikovalcev in mode-
larjev ter predstavilo modne
tendence. Studio Društva mod-
nih delavcev pa bo pod vodst-
vom Roka Lasana vsak sejemski
dan pripravil brezplačne modne
revije. Že po tradiciji bo močno
tudi zastopstvo tekstilnih šol in
posameznih kreatorjev.
Izredno pomemben dogodek
na 46. sejmu mode je ponovna
uvedba sejemskih nagrad
ljubljanskih zmajev. Letos jih
bodo podelili pet, in sicer po
enega v vsaki kategoriji. Ocenje-
vanje je v rokah Gospodarske
zbornice Slovenije - Združenja
za tekstilno, oblačilno in usnjar-
skopredelovalno industrijo in
Ljubljanskega sejma. Ob
ljubljanskih zmajih bodo pode-
lili še po tri priznanja proizva-
jalcem in oblikovalcem v vsaki
skupini izdelkov. Nagrade bodo
podelili 10. februarja.
S Ptujskega se bosta po dose-
danjih podatkih predstavila To-
varna volnenih izdelkov, ki bo
imela svoje razstavišče v hali B,
in Podjetje za proizvodnjo, trgo-
vino in storitve Sonja, d.o.o., ki
bo v hali C predstavilo izdelke
blagovne znamke Barbara Pla-
več. Tovarna volnenih izdelkov
Majšperk bo predstavila kolek-
cijo tkanin jesen/zima '99 pod
sloganom V objemu volnenih doti-
kov v leto 2000, in sicer elastične
tkanine, tkanine klasičnih in
enostavnih vzorcev, flanele, tvi-
de, velurje, gabardene in oboje-
stranske tkanine ter volnice.
Gre za zelo uporabne tkanine;
uporabnost se med drugim
odraža v mehkobi, voluminoz-
nosti in uporabnosti na obeh
straneh. Barve tkanin so v okvi-
ru prihajajočih modnih trendov
in se gibljejo od svetlo modre,
mišje sive, granitne, grafitne,
temno modre do barve skrilav-
ca. Oblačila iz majšperških tka-
nin bomo lahko videli tudi na
modnih revijah. Ženska je krei-
rala Maja Prodan iz butika My
Mistery, moška pa Slavica Rau-
ter iz Mure, iz majšperškega
blaga pa so tudi krila, ki jih
bomo lahko videli pri enem od
Rašičinih izhodov, ko bo ta
predstavljala svoje pletene pul-
overje. Zanimivo pa bo videti
tudi čevlje iz majšperških tka-
nin, ki jih bodo izdelali v Plani-
ki Kranj.
V podjetju Sonja pa bodo dali
poudarek večernim oblačilom;
na otvoritveni modni reviji
bodo sodelovali z osmimi aktu-
alnimi večernimi oblačili bla-
govne znamke Barbara Plaveč.
Izdelali jih bodo iz svilenih ca-
dyijev, obogatenih z vezenino.
MG
PTUJ / PTUJSKE ŽENSKE Z MIŠO NOVAK
LeptOiia dolmh dejanj
Pfufske ženske so svoje večere začele januarja pred dvema letoma
s prvo damo Slovenije Štefko Kučan, za drugo obletnico pa so
kramljale z lepotico Slovenije Mišo Novak.
Bil je to eden prijetnejših
večerov ptujskih žensk, ki so
tako lahko iz prve roke spozna-
le, da lepotna tekmovanja niso
nekaj, zaradi česar bi se bilo tre-
ba pametni in lepi ženski sra-
movati. Lahko so življenjski iz-
ziv, ki prinaša številna nova
spoznanja in omogoča vpogled v
svet, ki ga sicer človek, ko se za
ta korak ne odloči, ne vidi. Ja-
nuarski ptujski ženski večer pa
je dal tudi vedeti, da se tudi oko-
lica na lepotna tekmovanja od-
ziva drugače, prizanesljiveje kot
nekdaj, lahko bi celo rekli, da s
ponosom in podporo. Tako je
ptujskim dekletom, ki so v
zadnjem času dobesedno zased-
le slovensko lepotno sceno, v ve-
liki meri olajšana pot do novih
uspehov.
Pogovor z Mišo Novak, ki ga
je vodila Anka Ostrman, je bil
svojevrstna obnova dogodkov z
njene poti do lepotne krone.
Čeprav je Miša uradno najlepša
že nekaj mesecev, še vedno
občasno ne verjame, da se ji je to
zgodilo. O vsem zelo trezno raz-
mišlja, želi pa tudi, da bi lepe
trenutke delila z drugimi. Rada
bi, da bi si jo ljudje zapomnili
po dobrih dejanjih, srčne dobro-
te ji ne manjka. Doslej je izpel-
jala deset uspešnih dobrodelnih
akcij v okviru projekta Lepota z
dobrim namenom-, medijem so ra-
zen ene ostale skrite. Zelo je ve-
sela, da so se nanjo obrnili tudi
otroci OŠ Ljudevita Pivka, ki si
želijo v šolo v naravi. Tudi njim
bo pomagala po najboljših
močeh. Napovedala pa je tudi
dobrodelno akcijo s slikami
ptujskih slikarjev.
Nasploh sta bili dobrota in le-
pota rdeča nit pogovora z Mišo
Novak, ki pa naj bi ju za svoji
vzeli tudi drugi Ptujčani. Iz
tega, da nimamo radi svojega
mesta, svojih ljudi, se lahko rodi
marsikateri problem tega okolja
in to se tudi dogaja. Lahko pa je
drugače in zadevo obrnemo sebi
in drugim v prid.
MG
Ženski ptujski večer z Mišo
Novak je bil eden najprijet-
nejših doslej. Foto: Kosi
SLOVENSKA BISTRICA / UUDSKA UNIVERZA SREDI IZOBRAŽEVANJA
Veliko zanimanje za študijske krožke
Na slovenjebistriški Ljudski univerzi se v tem šolskem letu pri daljših oblikah izobraževanja usposablja več kot 800
udeležencev. Precejšnje zanimanje je za razne študijske krožke, usposablja pa se nova skupina nezaposlenih na pro-
gramu "Pohorje, Haloze, Dravinjske Gorice - naš skupni življenjski prostor".
Pri tem projektu trenutno dela dvajset nezaposlenih, od tega jih bo za izvajanje javnega dela v prihodnjih šestih mesecih
izbranih šestnajst. Udeleženci raziskujejo naravno in kulturno dediščino svojega življenjskega območja, in ne samo da se
pri tem poglabljajo v preteklost, ampak se z njo bolje spoznavajo, pripravljajo ustrezno pisno ter slikovno gradivo, kar bo
služilo širšemu namenu, predvsem na področju turizma v občini, ter zbudijo pri ljudeh, kjer raziskujejo, zanimanje za ohran-
janje naravnega in kulturnega bogastva podeželja.
Drugi projekt s prav tako dvajsetimi udeleženkami je s področja ročnih del in izdelkov iz naravnih materialov; pričeli so ga
v letošnjem januarju. Podoben projekt so že izvajali, iz njega so izšle bistriške vezilje, ki so se s svojim delom že izkazale v
sirsem slovenskem prostoru. Tudi v tej skupini bodo izbrali najboljše in te se bodo s to dejavnostjo lahko ukvarjale tudi po-
klicno, je povedala direktorica Ljudske univerze Vida Lipoglav.
.^a razne študijske krožke, ki so jih razpisali v začetku izobraževalnega leta. Prvi študijski krožek Letni
nroZtl ^ .udeleženkami so sklenili pred novim letom. Udeleženke so slikale na svilo in kasneje svoje izdelke
Jnlnin	vizlozbenem oknu ene izmed Planikih trgovin v Slovenski Bistrici Slikanje na svilo nadaljujejo in svoje
znanje aopoinjujejo. Med tistimi, ki se učijo slikati na svilo, je tudi Angela Medved iz Hotinje vasi Je vsekakor posebnost
skupine, saj je invalidka m vse. kar počne, dela z nogami
V februarju bodo na območju Makolpričeli študijski krožek, v katerem bodo udeleženke spoznavale stare jedi Raziskovale
jinoodo na delu območja Dravinjskih goric, to je v slovenjebistriškem delu Haloz, in jih kasneje po starih receptih poskušale
tuai pripraviti ter tako obujale šege nekega življenjskega ciklusa na podeželju. Nameravajo pa pričeti še študijski krožek
Kjer se ooao siusateiji poglobljeno seznanjali z zgodovinskimi in etnološkimi temami z območja bistriške občine namenien
pa bo udeležencem z višjo stopnjo izobrazbe.	'
, ^ o®/!^ ^^^^^^ s® P''' bistriški ljudski univerzi izobražuje več kot 800 udeležencev v daljših oblikah izobraževanja Več
kot 390 udeležencev obiskuje tečaje tujih jezikov - nemščine, angleščine in italijanščine. Redno šolo za pomočnika konfek-
cionarja obiskuje trideset dijakov, sedemnajst osmi razred osnovne šole za odrasle, prijavnih delih je štirideset ljudi ter 237
na področju strokovnega izobraževanja - od strojnih tehnikov, trgovcev, prekvalifikacije trgovcev do računovodii nov pa ie
štiriletni program ekonomsko-komercialnega tehnika, ki ga s tem šolskim letom izvajajo samostojno. Seveda imajo v zim-
skem času še vrsto tečajev. Tako bosta ^ februarju pričela tečaja za viličariste ter krojenja in šivanja, po vsej verjetnosti pa
še usposabljanje v računalniških programih.
ViAiTMihrvfi
10
četrtek, 4. februar 1999 - TEDNIKI
Kulmrski
Omake (IV)
K svetlim omakam spadajo tudi žametne omake
ali velute omake.
Za dobro velute omako je po-
membna kakovostna osnova ali
fond. Pogosto vzamemo za zali-
vanja tekočino, ki je nastala ob
kuhanju glavne jedi, na primer
rib, perutnine, teletine. Čeprav
žametna omaka tako kot
bešamel omaka temelji na
prežganju, jo pripravljamo ne-
koliko drugače. Na začetku pri-
lijemo več tekočine, da je omaka
zelo redka, skoncentrira pa se
med intenzivnim kuhanjem,
škrob se med tem časom spre-
meni in nastane značilna omaka
žametnega videza.
Omako med kuhanjem večkrat
premešamo , da se ne prime, in
večkrat pobiramo peno, da se
omaka zbistri, po potrebi paj)ri-
livamo še fond za zalivanje. Ce je
kuhana omaka preredka, jo z
močnim kuhanjem pokuhamo
in s tem se zgosti. Pri žametni
omaki je pomembno tudi, da na
začetku kuhanja ne vre pre-
močno, saj takrat v njej rade nas-
tanejo grudice; v tem primeru jo
pred serviranjem precedimo.
Okus žametne omake ob koncu
kuhanja izboljšamo s kislo sme-
tano in kapljicami limone. Če pa
bi jo radi obogatili in zgostili, ji
dodamo legir oziroma mešanico
kisle smetane in rumenjaka.
Žametna omaka ima nekaj
klasičnih različic, z dodatki, kot
na primer žafran, pretlačena
špinača, blitva, pa dobimo izvir-
ne omake. Žametne omake po-
nudimo najpogosteje zraven rib,
perutnine in teletine oziroma
svetlega mesa.
Osnovno žametno omako pri-
pravimo tako, da osnovo, lahko
tudi juho, ki ni močno začinje-
na, posebej zavremo; za četrt li-
tra omake zavremo 4 dl juhe ali
osnove. Posebej v kožici stalimo
2 dekagrama surovega masla in
na njem svetlo prepražimo ena-
ko količino moke eno do dve
minuti, da se speni in dobi slam-
nato rumeno barvo. Omako od-
stavimo in jo nekoliko ohladi-
mo. Ohlajeni primešamo s
pomočjo šibe osnovo. Ponovno
jo zavremo in mešamo, da se
zgosti; kuhamo jo vsaj 15 minut.
Po potrebi prilivamo malo
tekočine. Fino žameteno omako
kuhamo tudi eno uro. Občasno
prilivamo malo fonda, da se
omaka bistri. Primešamo ji sme-
tano in dodamo nekaj kapljic li-
moninega soka. Če jo tik pred
serviranjem pretlačimo skozi
gosto cedilko, dobi lep lesk.
Omake, ki jih naredimo iz
žametne, so: omaka s šampinjo-
ni, omaka z limono in peteršil-
jem, perutninsaka smetanova
omaka, pardižnikova omaka,
omaka z jajci in limono, jastogo-
va in rakova omaka.
Omako s šampinjoni pripravimo
tako, da žametno omako pripra-
vimo s telečjo osnovo ali juho, ji
med kuhanjem dodamo sesekl-
jane šampinjone, vtepemo ru-
menjak in jo na hitro prevremo.
Omako odstavimo, jo iz-
boljšamo s koščkom surovega
masla ter začinimo z limoninim
sokom in muškatnim oreščkom.
Ponudimo jo k teletini in zelen-
javi.
Omako z limono in peteršiljem
pripravimo tako, da žametni
omaki dodamo fino sesekljane
šampinjone in jo kuhamo tako
dolgo, da razpadejo, oziroma
omako pretlačimo, da v njej ni
vidnih koščkov šampinjonov.
Začinimo jo z belim vinom in
dodamo žličko sesekljanega pe-
teršilja. Omako ponudimo k je-
dem iz drobovine, na primer
priželjcu, možganom in zelenja-
vi.
Perutninsko smetanovo omako
pripravimo tako, da osnovno
žametno omako pripravimo iz
kokošje osnove ali nezačinjene
juhe, ji dodamo po želji 2 žlici
creme double in kuhamo do
zaželene gostote. Začinimo jo s
soljo, poprom, curryjem ter jo
obogatimo s koščkom masla in
limoninim sokom. Ponudimo jo
zraven jedi iz perutnine.
Jastogova ali kardinalova omaka
je dobila ime po nekoliko rdeče-
oranžni barvi, ki jo dobi po do-
datku jastogovega masla, neka-
teri pa ji dodajo jastogove ikre.
Žametno omako pripravimo iz
ribje osnove, jo zgostimo s kre-
mo double, ji okus izboljšamo z
jastogovim maslom ter začinimo
s soljo in kajenskim poprom.
Žametno omako bi lahko na-
domestili tudi z omako bešamel
ter prav tako pripravili vse
omenjene izpeljanke omak. Vse-
kakor pa vsaka omenjena omaka
ponuja še lastno ustvarjalnost, ki
jo prikrojimo
na osnovi
okusa in vide-
za.
Nada Pig-
nar, učiteljica
kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 210. NAD
Jfoiro^ druiina lil
rfnlemo mdrmvlm
71. nadaljevanje
Zasvojenost in družinsko
okolje -1. nad.
Ugotovljeno je, da očetje od-
visnih od alkohola kažejo ne-
socialne poteze značaja, ki so v
resnici le obupen poskus zani-
kanja njihove nemoči, želje po
podredljivosti, tesnobe in sek-
sualne nemoči. Eden glavnih
vzrokov, da so ti očetje tako
patogeni, je v tem, da skušajo
od časa do časa z različnimi,
pogosto nasprotujočimi si teh-
nikami, potlačiti svoje bazične
bojazni in dvigniti lastno
vrednost. Zato so včasih pri-
liznjeni, očarljivi, klečeplazni,
drugič spet sovražni in grobi.
Drugi razlog je ta, da ti očetje
večkrat verujejo, da so to, kar
bi želeli biti. Ker jim je do
tega, da bi bili uspešni, močni
in občudovani, zahtevajo do
sebe izjemne odnose,
predvsem pa brezpogojno lju-
bezen in srečo. Veliko jim je
do tega, da jih nekdo razbre-
meni občutkov krivde. Ker se
te nerealistične zahteve
večinoma ne izpolnjijo, se
čutijo odrinjene in izkoriščene
in tedaj so prav osebe, ki jih
najbolj potrebujejo, tarča nji-
hove sovražne jeze.
i V treznem stanju so na videz
j ti očetje zelo dobri in tedaj
skušajo pripraviti otroka do
tega, da bi jih razumel in imel
rad. Ko je potem v pijanosti
povsem drugačen, povzroči
otroku hude frustracije. Ni
redko, da s svojimi izjavami,
"da ga nihče ne razume'V'da je
vsem odveč" ali "da so vsi dru-
gi krivi njegovega početja",
pripravi otroka do tega, da ima
na koncu občutek krivde.
Prav tako usodna, če ne še
huje, je alkoholna zasvojenost
matere. Kadar ne pije, ima
otroka rada, vodijo jo občutki
krivde in zato skuša popraviti
vse, kar je v pijanosti zagrešila.
Še več o tem pa naslednjič,
mag. Bojan Šinko
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / ^ V VRTU ^
Predolga zima
"če se na svečnico jasno zdani, zima rada še dolgo trpi," je vremen-
ski pregovor, katerega uresničitvi letošnje že tri mesece trajajoče
zime si vrtnarji ne želimo. V svečanu, ko prično ledene sveče odpada-
ti s kapov, ko že priveje kakšna pomladna sapica, čeprav zima še traja, pa ima priden
vrtnar že polne roke predpomladansklh vrtnih opravil.
v SADNEM VRTU je v tem času, ko sadno drev-
je še miruje, potrebno opraviti gnojenje sadnemu
drevju. Drevo potrebuje največ hranil spomladi, ko
začne brsteti in se še ni sposobno prehranjevati
skozi listje, večji zalogaj hrane pa porabi še med
vegetacijo za tvorbo in razvoj plodov. Sadna rastli-
na raste na istem mestu vrsto let, zato že po sami
naravi enostransko črpa hranila iz tal, za razliko od
ostalega rastlinja, enoletnih poljščin, vrtnin in cvet-
lic, ki se zaradi različnih potreb po hranilih v oskrbi
precej dopolnjujejo. Drevo s svojimi koreninami
črpa iz zemlje v vodi raztopljene rudninske snovi,
iz zraka pa listje usvaja ogljikov dvokis in v njem
pod vplivom sončne svetlobe in toplote nastaja or-
ganska snov.
Čeprav večina hranil, ki jih rastlina črpa iz tal,
nastaja v tleh z raztapljanjem talnih rudnin in raz-
padanjem organskih snovi, pa vendarle v zemlji ni
rastlinam potrebnih hranil v neomejenih količinah,
zato jih moramo dodajati v obliki rudninskih in or-
ganskih gnojil. Poraba rastlinskih hranil iz tal je od-
visna od sadne vrste, starosti sadnega drevja,
gostote sajenja, velikosti drevesne krošnje in rod-
nosti. Če kemičnih analiz tal in listja o prisotnosti
posameznih vrst hranil nimamo, opazujemo in
ocenjujemo rast, videz in rodnost sadnih dreves.
Pri normalno prehranjenih drevesih v prvih letih
prevladuje rast mladik, kasneje pa tvorba rodnih
brstov in rodovitnosti. Takšno drevje je zdravega
videza, ima temnozeleno listje, rast in rodovitnost
pa sta uravnovešeni. Pomanjkanje posameznih
hranil je najprej opazno na listju in se kaže v pre-
hodu na bledikavost, listni robovi se prično sušiti,
nato se pojavijo listne pege, listje se zvija. Rast
mladik je šibka, zmanjša se tvorba cvetnih brstov,
plodiči se slabo zavezujejo in predčasno odpade-
jo. Ko v sadnem vrtu ugotovimo potrebe po gno-
jenju, še v svečanu, čeprav je že nekoliko kasno,
gnojimo z organskimi gnojili (hlavskim gnojem,
kompostovko, šotovko) in organskimi pripravki,
da v tleh nadomestimo razgrajeni humus in poživi-
mo delo drobnoživk. Od rudninskih gnojil je v tem
času najbolje potrositi mešano gnojilo nitrofoskal
NPK v razmerju 10:15:20:2:1 v ustrezni količini.
Rudninskih gnojil ne smemo mešati z organskimi,
zato ene ali druge zakopljemo.
V OKRASNEM VRTU z zgodaj cvetočimi čebul-
nicami krokusi, tulipani, hijacintami in narcisami
posajene površine takoj po odjugi, ko je zemlja
godna, prerahljamo. Naštete čebulnice, ki često
prikukajo iz zemlje, ko je ta še prekrita s snežno
odejo, prično obraščati preko zime vzkaljeni ple-
veli, kalitev pa jim ovira tudi preko zime zaskorjena
zemlja. Rahljanje opravimo plitvo z grebuljico, ne
da pri tem poškodovali klične liste kalečih čebul-
nic, z rahljanjem in drobljenjem talne skorje pa
zemljo zračimo in preprečimo izhlapevanje talne
vlage.
Iz skalnjakov in nasadov pritlikavih okrasnih traj-
nic ob vrtnih potkah, še preden te prično vegetira-
ti, odstranimo posušene in odmrle dele okrasnega
rastlinja ter jih oplevemo. Nekatere vrste teh krov-
nih okrasnih trajnic najlažje očistimo z lesenimi ali
kovinskimi grabljami, tako da jih očešemo. Po po-
trebi med in pod rastlinami potrosimo presejano
kompostovko ali šotovko in manjši odmerek
počasi topnega mešanega gnojila nitrofoskala.
V ZELENJAVNEM VRTU pričnemo setev
zgodnjih vrtnin na prosto šele, ko so za kalitev
večine vrst vrtnih semen ustvarjene optimalne vre-
menske in talne razmere. Seme vrtnin kali šele pri
120 talne temperature, in ko so tla že toliko odce-
jena, da je v medgrudičnih prostorih dovolj zraka,
ki ga kaleča rastlina potrebuje za razvoj koreninice
in kalčkov. Seme, posejano v hladno in pravlažno
zemljo, tudi če bi posevek zavarovali s prekrivali, v
za kalitev neugodnih talnih razmerah propade. Po
odjugi, ko se zemlja toliko odcedi, da je godna za
obdelavo, pa že lahko pričnemo pripravo vrtne
zemlje za setev vrtnin. Z gredic, ki jih v jeseni ni-
smo uspeli globoko prelopatati, in s tistih, s katerih
smo pravkar pospravili poslednje pridelke, ki smo
jih pustili prezimiti na prostem, sedaj v februarju
pospravimo in kompostiramo ostanke in odpadke
posevkov in tudi plevele. Spomladanska obdelava
oziroma priprava zemlje za setev se od jesenske
razlikuje v tem, da zemlje spomladi ne lopatamo in
ne obračamo tako globoko, kot smo to počeli za
jesensko praho. Vrtna tla spomladi le prerahljamo
do globine 15 cm, da s tem ohranimo delovanje
drobnoživk v tleh, ki v tem času, ko se tla odtajajo,
že pričenjajo presnovo talnih snovi za rastlinsko
hrano novim posevkom. Rahljamo z vrtno vrtavko
na dobro očiščenih tleh. Če opravljamo spomla-
dansko gnojenje z organskimo gnojili, preperelo
kompostovko, šotovko ali organskimi pripravki, te
pred tem razgrnemo po površini in jih ob rahljanju
vmešamo v tla. Tako pripravljena vrtna zemlja se
bo v treh tednih do meseca dni še dobro sesedla
in takrat bo primerna za setev. Najprimernejša
povprečna toplota za setev križnic je 10 do 200,
kobulnic in stročnic 15 do 200, za bučnice in plo-
dovke pa med 20 do 250.
Miran Glušič, ing.agr.
PLANINSKI KOTIČEK
Na Zasavsko goro in Geoss
čeprav spada februar koledar-
sko še v zimo, pa nas vse daljši
dnevi že opozarjajo, da se ne-
zadržno približujemo pomladne-
mu času. Na prisojnih pobočjih v
sredogorju so v zadnjih tednih
prišle na plan že prve spomladan-
ske cvetlice, ki razveseljujejo šte-
vilne planince in ljubitelje gora na
njihovih izletih in pohodih.
Tovrstne pisane prizore znanilcev
pomladi, ki jih v visokogorju še
dolgo pokriva debela snežna ode-
ja, srečujemo ptujski planinci vsa-
ko leto na tradicionalnem pohodu
na Zasavsko goro (852 m), kamor
se odpravljamo v nedeljo, 14. fe-
bruarja.
Na prijetno popotovanje po se-
verovzhodnem delu Posavskega
hribovja se bomo podali s poseb-
nim avtobusom ob 6.30 uri izpred
avtobusne postaje Ptuj. Pričetek
pohoda bo tudi letos v Zagorju ob
Savi, od koder se bomo povzpeli
preko Čolnišča na Zasavsko goro,
kjer bo v tamkajšnjem planin-
skem domu potrjevanje kontrol-
nih kartončkov in podelitev po-
sebnih značk pohoda. Po daljšem
počitku ob vročem čaju in dobro-
tah planinske kuhinje bomo pot
nadaljevali do geometrijskega sre-
dišča Slovenije (GEOSS) v
Spodnji Slivni pri Vačah, kjer na
bo počakal avtobtis. Preko Troja
se bomo vrnili v Ptuj do 19. tirf
Opremite se planinsko za srede
go^e ter vremenskim razmerai
primerno (planinski čevlji, topi
obleka, nahrbtnik ...). Hrana i
nahrbtnika in v planinski koč
Cena izleta vključuje prevoz s fK
sebnim avtobusom, organizacij
in vodenje ter znaša za člane Pl
l.(XX) tolarjev, mlade planince 9C
tolarjev ter nečlane PD 1.500 t(
larjev. Prijave z vplačili sprejemi
mo do torka, 9. februarja, v pisa
ni PD Ptuj, Prešernova 27, ozin
ma do zasedbe 21 prostih mes
Vodil bo Uroš Vidovič.
U.V.
PREDAVANJE
O ALPAH IN ANDIB
V petek, 5. februarja, organizii
planinsko društvo Ptuj predaval
je na temo V čem so si Alpe i
Andi podobni ter različni.
Na predavanju bomo ob sliki i
besedi poskušali spoznati čimvi
podobnosti in razlik med omenf
nima gorstvoma. O tem in še če
bo govoril prof Vili Podgorše
profesor geografije na II. gimn^
ji v Mariboru. Ce želite izvedeti;
kaj več o Alpah, se nam pridru^
v petek, 5.2., ob 18. uri v velil
dvorani Doma sindikatov
Čučkovi ul. 1 (ob zdravstven^
domu).
Vstopnina za odraslega zna'
200 tolarjev in za mladino 1001'
larjev.
Krvodajalci
19. JANUAR: Srečko Čeh, Bišečki Vrh 15, Ivan
Šavora, Poštna 19, Središče ob Dravi, Bolfenk
Pokrivač, Sodinci 34, Edi Poharič, Siekovčeva
4, Ruj, Srečko Letonja, Sp. Velovlek 9/a, Mar-
jan Brenholc, iVIezgovci 70, Konrad Visočnik,
Placar 54, Stanko Marinič, Placerovci 29, Franc
Mertuk, Kopališka ul. 14, Kidričevo, Gorazd
Štrafela, Šturmovci 11, Drago Sedmak, Kvedro-
va 4, Ptuj, Ivan Kukovič, Suha veja 7, Josip
Smontara, Slovenska 46, Orniož, Lidija Kai-
sersberger, Potrčeva 22, Ruj, Alojz Petrovič,
Pacinje 20, Mladen Kralj, Mirna 14, Andrej Kac,
Prepolje 77.
21. JANUAR: Elizabeta Kociper, Velika Nedelja
103, Janko Beranič, Pongrce 3, Štefan
Potočnik, Sp. Jablane 36, Stanislav Doliška,
Lovrenc na Dr, polju 2, Jožef Lah, Pongrce 8,
Robert Medved, Mihovce 6, Vili Stnmšek, Po-
brežje 41/a, Matej Pleteršek, Mihovce 20, Mar-
tin Golenko, Sp. Jablane 10/a, Stanko Lah,
Pongrce 15, Tomislav Korez, Sp. Jablane 51,
Cvetka Medved, Lovrenc na Dr. polju 1, Andrej
Korez, Sp. Jablane 51, Srečko Kosec, Rimska
ploščad 15, Ruj, Emil Veler, Cirkovce 76, Leo-
pold Zabukovšek, Dragonja vas 2, Štefan Trčko,
Sp. Jablane 11, Stanko Pernat, Cirkovce 20,
Darjan Predikaka, Lovrenc na Dr. polju 3, Marko
Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ruj, Stanko Zaje, Mi-
hovce 54/a, Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ruj,
Franček Trčko, Šikole 3, Marjan Hergan, Zg. Ja-
blane 21, Hedvika Pulko, Lovrenc na Dr. polju 2,
Branko Mlakar, Šikole 78, Alojz Mlaker, Dragon-
ja vas 18, Zvonko Pahič, Sp. Jablane 50, Srečko
Baklan, Sp. Jablane 16, Zvonko Cesar, Zg. Ja-
blane 36, Matej Zafošnik, Pleterje 28, Marjan
Lah, Pongrce 15, Albin Brglez, Šikole 61/a, Leo-
pold Žunkovič, Šikole 20, Franc Štih. Savinsko
39, Robert Belca, Dragonja vas 22, Miroslav
Golob, Zg. Jablane 38/a, Franc Golob, Zg. Ja-
blane 38/a, Željko Dovnik, Šikole 61/a, Rajko
Robar, Šarhova 34, Pragersko, Bernard Kotnik,
Stražgonjca 25, Marijan Milinovič, Cirkovce
49/a, Ivan Lah, Mihovce 30, Milan Teskač,
Prepolje 16, Aleksander Novak, Cirkovce 22,
Maksimilja Beranič, Lovrenc na Dr. polju 8,
Franc Novak, Cirkovce 22, Bogomir MandI, Sp.
Jablane 43/e, Vinko Baklan, Zg. Jablane 30,
Franc Trčko, Cirkovce 59/a, Anton Lamberger,
Cesta ob ribniku 23, Miklavž na Dravskem polju,
Anton Sagadin, Gerečja vas 61, Igor Škerbot,
Dupleška 335/a, Maribor, Franc Šori, Mihovce
58, Zvonko Perkovič, Starošince 28, Stanko
Libman, Šercerjeve brigade 5, Maribor, Anton
Strmšek, Zg. Jablane 28. Peter Vogrinc, Sp. Gaj
pri Pragerskem, Jože Teskač. Hajdoše 46,
Franc Marušič, Zg. Velovlek 22, Dražen Kečkeš,
S. Severja 15, Maribor, Željko Kralj, Dogoška
69, Maribor, Anton Valentan, Starošince 13,
Žiga Medved, Sp. Jablane 54, Zvonko Krajnc,
Boračeva 41, Radenci, Bojan Brunčič, Jiršovci
43, Miroslav Greifoner, Cirt<ovce 68/c, Slavko
Vrbanič, Vošnjakova ulica 1, Maribor, Miran Ja-
količ, Mihovce 56, Roman Križnjak, Formin 39,
Jožef Plaveč, Ivanjkovci 4, Branko Trčko, Sp.
Jablane 11, Jure Novak, Cirkovce 22, Duško
Brvar, Planinčevih 17, Miklavž na Dravskem
polju, Danilo Beranič, Reterje 31/a, Štefan
Breznik, Ul. Zofke Kukovič 55, Miklavž na Drav-
skem polju, Milan Rderšek, Zg. Jablane 16,
Franc Petek, Sp. Jablane 45, Branko Ivančič.
Hrastovec 73, Zlatko Košar, Župančičeva 1,
Pragersko, Janez Serdinšek, Dravinjski Vrh 50.
TEDNIK - Četrtek, 4. februar 1999
---tft-7
11
PTUJ / ENERGETSKA SVETOVALNA PISARNA
hraha podstrešij za mansardno stanovanje
Nadaljevanje iz prejšnje številke
ZASNOVA PREUREDITVE
POŠEVNE STREHE NAD
NEIZKORIŠČENIM POD-
STREŠJEM (SANACIJA)
v primeru sanacije obsto-
ječega objekta, kjer je kritina že
izvedena in v takem stanju, da
je še ni potrebno zamenjati,
med škarnike najprej pritrdimo
specialno paropropustno in vo-
dotesno folijo in zagotovimo
zajem in izpust zraka iz zračne
plasti, kot je prikazano na skici
J. Vse naslednje plasti v strešni
konstrukciji so enake kot v pri-
meru izvedbe podstrešnega sta-
novanja pri novogradnji, kot je
že prikazano na skici 4.
Prikazana je rešitev, pri kateri
večino stvari uredimo z notran-
je strani, z zunanje strani ureja-
mo le spodnji pas strehe na po-
dročju napušča. Tu je potrebno
začasno odstraniti strešnike in
letve ter med škarniki izdelati
lesen opaž, nanj položiti sekun-
darno kritino (npr. bitumenski
trak ali sintetično folijo) z od-
kapnim profilom.
Vsi prikazani primeri obrav-
navajo ureditev strehe na mes-
tih, kjer ni dimnikov, strešnih
oken, žlot in drugih elementov,
ki "predirajo" strešno konstruk-
cijo. Reševanje detajlov na ta-
kih mestih zahteva od projek-
tanta izvajalca veliko znanja in
izkušenj. Reševanje zahtevnih
detajlov je mogoče kakovostno
izvesti le z zgornje strani stre-
he.
Na koncu poglejmo še
vgradnjo toplotnoizolacijskega
materiala "isofloc" iz celuloze -
naravnega lesnega vlakna. Do-
dane borove soli ščitijo kosmiče
papirja pred požarom, gnitjem
in škodljivci.
Ta vrsta toplotne izolacije je
poznana že vsaj 60 let. Ti mate-
riali imajo zelo nizko toplotno
prevodnost, ki znaša med 0,041
in 0,045 W/mK.
Na skici 6 je prikazana shema
sestave konstrukcije, kjer je kot
izolacijski material uporabljen
material iz odpadnega papirja.
Izolacija se dejansko vpihuje v
predvideni prostor (praznine)
po ceveh s pomočjo zračnega
curka s posebnimi stroji. S ta-
kim načinom dobimo kompak-
ten toplotni sloj brez fug in
špranj ter zrakotesen. Pri takšni
izolaciji ne potrebujemo prez-
račevanega sloja, zato se izolaci-
ja lahko vgrajuje v celotni
višini škarnikov. Pri stropih z
lesenimi stropniki dvignemo
eno ali dve deski in prostor v
stropu, ki je namenjen za izola-
cijo, zapolnimo z vpihovanjem
izolacijskega materiala. Za na-
knadno izoliranje, tudi sten,
pogosto zadustujejo brizgalne
odprtine 25 mm. Da se aktivira
vezivna sposobnost celuloznih
vlaken, te med vpihovanjem v
predvideni prostor rahlo nav-
lažujemo. Z debelino toplotne
izolacije 15 do 25 cm dosežemo
toplotno prehodnost med 0,2 in
0,3 W/m^K. Vplivov na okolje
takšen izolacijski material
nima, po odstranitvi je možna
reciklaža. Za zaščito pred
požarom se dodaja borova kisli-
na.
Bojan Grobovšek,
univ.dipUng.
Skica 5
Skica 6
Energetskosvetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trgi, tel.
778 516, je odprta za brezplačno svetovanje občanom vsak
ponedeljek in sredo od 16 do	Svetovanje je namen-
jeno učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih. To je
pomoč vsem, ki nameravajo oplemenititi svoj denar z vla-
ganjem v učinkovito rabo energije. Z izboljšanjem toplotne
zaščite zgradb, uporabe sodobnejših ogrevalnih naprav in
večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varo-
vanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in iz-
boljšanju bivalnih razmer.
Svetovalec vas lahko tudi obišče na objektu in po svetovanju
vam pošljemo domov poročilo o nasvetu. V ENSVET pisar-
nah si lahko občani ogledajo tudi razpoložljivo strokovno li-
teraturo.
Na zadnji seji sveta lenarškega lovskogojitvenega bazena so
obravnavali prve podatke o gospodarjenju z divjadjo v minuli
sezoni in ocenili, da so v vseh lovskih družinah dosledno ure-
sničevali sprejete obveznosti. Lenarški lovskogojitveni bazen
sestavljajo lovske družine Benedikt, Dobrava, Lenart,
Voličina, Sveta Ana in Sveti Jurij.
Upravljajo s povprečno nekaj
več kot 3000 hektarskimi
lovišči, v katerih je gospodar-
sko pomembna vrsta divjadi
samo še srnjad. Po razpoložlji-
vih podatkih, ki jih bodo celo-
vito analizirali in primerjali na
bazenskem ocenjevanju trofej
30. januarja v Lenartu, so se v
vseh družinah približali
načrtom odstrela te divjadi in
ga ponekod celo presegli. Tudi
v minuli sezoni so opazili veli-
ke izgube srnjadi zaradi povoza
na magistralni cesti Lenart-
Gornja Radgona in na državni
cesti Cmurek-Trate-Lenart-
Ptuj. Največje izgube so bile v
lovskih družinah Benedikt in
Lenart. Na območju Benedikta
so našteli 43 povoženih srn in
srnjakov, 4 srne pa so jim
raztrgali potepuški psi. V lovski
družini Lenart, ki je že dalj časa
najbolj prizadeta zaradi gostega
tranzitnega prometa, pa so v
minuli sezoni imeli 32
povoženih srn in srnjakov, v
Dobravi je znašal povoz 21
živali, v Voličini 17, pri sveti
Ani 4 in pri Svetem Juriju 16.
K temu lovci niso prišteli še ne-
katerih drugih izgub in običaj-
nega pogina zaradi bolezni.
Svet lenarškega lovskogojitve-
nega bazena je ugotovil, da so
lani pri Benediktu odstrelili
135 živali obeh spolov in raz-
ličnih starostnih razredov, v
Dobravi 91, Lenartu 92,
Voličini 125, pri Sveti Ani 89 in
pri Svetem Juriju 87. Srnjad je
v zadovoljivi telesni kondiciji
in po nekaterih ocenah so tele-
sne teže celo v porastu. To je
eden od pokazateljev manjše
številčnosti in dobrega gospo-
darjenja lovcev, saj so tudi tro-
feje uplenjenih srnjakov solid-
ne kakovosti, zlasti tiste, ki so
jih uplenili tuji lovci, ki še ved-
no na veliko zahajajo v sloven-
skogoriška lovišča. Lovni turi-
zem je namreč že desetletja zelo
razvit in ga vključujejo v celovi-
to turistično ponudbo teh kra-
jev. Med tujci je največ Avstrij-
cev, Nemcev in Italijanov.
Zal pa se je tudi lani nadalje-
valo neugodno gibanje pri mali
poljski divjadi. Odstreli zajcev
in fazanov so bili zgolj simbo-
lični, ponekod so se jim skoraj
v celoti odpovedali in se
odločili za izboljševanje narav-
nih razmer. Resno je ogrožena
tudi poljska jerebica in zato
lovci iz osrednjih Slovenskih
goric podpirajo napore, da bi to
poljsko kuro z naseljevanjem iz
umetne vzreje znova vrnili v
naravo. Podpirajo izkušnje so-
sednjega Ptuja, ki je nosilec
vseslovenskega raziskovalnega
projekta o poljski jerebici; ta je
tudi v osrednjih Slovenskih go-
ricah izgubila naravno kritje,
saj so številni posegi v okolju
povsem spremenili pogoje za
življenje in obstoj divjih živali.
Zato lovci opozarjajo na potre-
bo po večjem sodelovanju vseh,
ki se srečujejo v okolju, in me-
nijo, da je treba dolgoročno
ohraniti vse avtohtone živalske
vrste, ki so sestavni del sloven-
skogoriške krajine.
O teh vprašanjih so razpravl-
jali tudi na družinskih članskih
posvetih in ocenjevanjih trofej,
posebej pa bodo tematiko znova
načeli na letnih občnih zborih,
na katerih bodo letos predvido-
ma podpisovali nov etični ko-
deks slovenskih lovcev. V le-
narškem lovskogojitvenem ba-
zenu so že ob sprejemu tega po-
membnega dokumenta jeseni
lani pripravili zanimiv program
aktivnosti in izvedli več od-
mevnih promocijskih aktivnos-
ti. Z njimi so opozorili na
današnjo drugačno vlogo in po-
men lovstva, ki se srečuje z re-
sno kritiko javnosti zaradi pre-
počasne tranzicije.
Tekst in foto:
M.TOŠ
BOJ-EZNI IN BOLEČINE SPOROČILA
NAŠEGA TELESA
Obraz
Obraz ni samo neki ne-
pomemben del našega
telesa, marveč del, ki ga
prvega pokažemo svoje-
mu okolju. Že stari
Egipčani in Kitajci so se ukvarjali s skrivnostjo
obraza (kitajska diagnostika in analiza obraza je
stara olo-og tri tisoč let). Naša podoba in ugled
ostajata ali padeta z njim.
Prvi kontakt z nami vzpostavijo drugi prek oči
oz. obraza. Oči so danes najvažnejši organ človeka,
so to, kar je bil v pradavnini nos (dokaz za po-
membnost nosu to je zelo močno razvit del za vo-
hanje v možganih). Zelo oster sluh, ki smo ga ime-
li, je bil prav tako življenjsko potreben, celo okus
(ki je danes skoraj že "luksuz") je nekoč odločal o
smrti ali življenju (npr. pokvarjena hrana ali po-
dobno). Vsi ti čutilni organi so na obrazu. Na njem
pokažemo svoja čustva - žalost, veselje itd., zato ni
čudno, da naša glavna pozornost velja obrazu.
Velik napor imamo s tem, da skrijemo za njim
prava in odkrita čustva, kajti obraz, ki ga
pokažemo, ni vedno resničen in odkrit. V življenju
si pridobimo veliko različnih vrst mask in jih ob
različni priliki potegnemo iz predala. Ena teh je na
primer ameriška "keep smiling": vseeno je, kaj se je
zgodilo, vedno se smehljamo, naredimo lep obraz
v lažni igri. V politiki se lahko take maske vidijo
vsak dan.
Tako se smehljajoč mučimo čez dan, čeprav se
nimamo prav ničemur smejati. Nekateri ljudje
uporabljajo svoje maske in jih menjajo kot srajce
glede na priložnost in potrebo: zelo pomemben
nasmeh (misli pa nasprotno), resen pogled, sočust-
vovanje itd. V svoji zbirki imamo vsakodnevne
maske, pa nedeljske in praznične kot kaki filmski
i^alci (ki po potrebi ^edo k maskerju, da dobijo
tisto masko, ki naj bi jo igrali). Različni poklici
zahtevajo določeno masko, poseben obraz, s kate-
re^ ni mogoče takoj preči tati cele resnice; natakar
ali stevardesa morata imeti pomirjajoč nasmeh,
sodnik ali kriminalist si take maske ne moreta pri-
voščiti.
Nikjer drugje ne poskušamo tako skriti resnice
kakor na obrazu, za to izkoristimo vsako možnost,
ki se nam ponudi, če pa nekomu le uspe, da pogle-
da za našo fasado, odkrije grenko resnico. Tega se
(bodimo odkriti) vsak človek do neke mere boji.
Ne glede na starost ter spol se je današnja indu-
strija prilagodila potrebi in zahtevi sodobnega člo-
veka, da z nami spretno manipulira, pa tega zavest-
no nočemo videti. Vsako kozmetično novost mo-
ramo čimprej preizkusiti, kajti morebiti pa bo
nova kremica le pomagala prekriti sledi, ki jih je
življenje zapisalo v naš obraz. A naša preobremen-
jena psihosomatska notranjost podzavestno reagi-
ra s simboli, ki jih ne moremo prebarvati z nobeno
kremico ali s čim drugim, pokaže se nam na
OBRAZU.
Naslednjih nekaj primerov nam bo pokazalo, na
kak način stopa naša psiha z nami v "pogovor" s
pomočjo zunanjih signalov.
RDEČICA (RDEČ OBRAZ)
Preden nam naša notranjost (psihosomatsko gle-
dano) z bolečinami in s spremembo obraza do-
končno pokaže, katere tematike naj se izogibamo,
uporabi lažjo simboliko. Če človeku postane
večkrat vroče (kar se pokaže na obrazu), smo se le
preveč približki tematiki, ki si je ne želi pogledati
iz bližine, tematiki, ki se ji izogiba in s katero je že
zelo dolgo v konfliktu. Če se dotaknemo neugodne
strani, se zelo hitro zapre v svojo notranjost, iz nje
pa ga je težje izvabiti v zimanjost. Tematika je
lahko tudi skrita na primer v kakšni anekdoti ali
šali. Prizadeti bo poskušal to ignorirati ter se bo
delal, kot da ni razumel in da s tem nima nobenega
opravka, čeravno bi se tisti trenutek najraje po-
greznil v zemljo ali ne bi bil prisoten pri tej situa-
ciji. A njegova (poštena) barva obraza pokaže, da
ima dejaiisko opravek s tematiko, ki se ji namerno
izogiba. Čim bolj se prizadeta oseba bori, da se to
ne pokaže na zimanjost, tem bolj postaja rdeč v
obraz, ne more skriti resnice, ki na ta način sili na
dan.
Naloga, ki^ naj bi jo prizadeta oseba rešila, je
enostavna. Šele takrat, ko je človek pripravljen
priznati tematiko, ki mu nažene kri v obraz, ter jo
tudi predelati, šele takrat se bo ugasnila rdeča luč
na obrazu. Tisto, na kar se normalno in naravno
odzivamo, nam ne more pognati krvi v glavo in
nas s tem spraviti v zadrego. Po obdelavi tematike,
ki se je nismo hoteli dotakniti, lahko povemo
kakšno šalo, ne da nam postane vroče.
Vprašanja, ki naj bi si jih postavili tisti s podob-
nimi simptomom, so:
Katere življenjske okoliščine me spravijo v za-
drego? Osa se sramujem?
Katerih občutkov in misli se bojim?
^terim situacijam se zavestno izogibam?
Cesa bi se moral in bi se lahko iz te situacije
naučil?
Kakšen pomen in stališče ima javnost v mojem
okolju?
Zdravko Grebenjak
Eden redkih prizorov s skupnih jesenskih lovov - po račjem lovu v Komarniku pri Črnem Lesu
12
četrtek, 4. februar 1999 - TEDNIKI
KIDRIČEVO / ZAČETEK MATURANTSKIH PLESOV
Prvi so bili gimnaziiii
Sezono maturantskih plesov na Ptujskem so pričeli gimnazijci.
Foto: Langerholc
Sezono maturantskih plesov so na Ptujskem pričeli ptujski gimnazijci. V soboto, 30. januarja, so v
dvorani Pan v Kidričevem odplesali svoj maturantski ples. Skupaj jih je bilo 77 iz c, d in e razreda. To
soboto bodo zaplesali še dijaki a in b razreda, ki jih je 54. Maturante sedaj čaka še matura, še prej pa se
bodo odločali o študiju na visokih šolah. Informativni dan na fakultetah bodo imeli 12. februarja.
MG
ZAGORCI / ANGELA SLODNJAK ZE
33 LET IZDELUJE ROŽE IZ PAPIRJA
Rože so njen svet
v Zagorcih 87 živi Angela Slodnjak z možem Bogdanom.
Živita na manjši kmetiji, ki ima 5 ha. Pot do njune domačije
na hribu je že leto dni asfaltirana. Zelo sta hvaležna županu
Alojzu Kaučiču, ki se, kot pravita, zavzema za vse ljudi ena-
ko, ne samo za bogate. Možje invalidski upokojenec. Sinova
si služita kruh drugje. Čeprav pokojnina ni velika, jima po-
meni dosti, saj je preživljanje na tako majhni kmetiji trdo,
zahteva delo od jutra do večera.
Pozimi je nekoliko lažje, ko ni
dela na polju in v vinogradu. To
je tudi čas, ko se Angela lahko
posveti svojim rožam. Že 33 let
jih izdeluje, so najrazličnejših
barv in oblik. Še posebej so ji pri
srcu bele, roza, modre in rdeče,
čeprav ima po malem rada vse
barve. Papir kupuje v Avstriji,
kjer živi njen brat. Včasih je
bilo drugače, ko je bilo treba pa-
pir barvati. Sicer pa je za rože
pravšnji vsak papir, iz vsakega
se da nekaj narediti. Njen
najljubši material pa je krep pa-
pir.
Angela pravi, da je svoji babici
zelo hvaležna, da jo je naučila
umetnosti izdelovanja rož. Pa-
pirnate rože izdeluje tudi njena
mama, vendar so veliko večje
kot njene. Doma so bile sicer tri
sestre, ampak nobena ni bila za
to dovzetna razen Angele. Njene
rože so takšne, kot so bile
nekoč, poskuša zadržati origi-
nalnost, ker je tudi to del tradi-
cije, ki bi jo veljalo ohraniti in
prenesti na mladi rod. V osnov-
ni šoli Juršince so mladi že
spoznali del njenega ustvarjan-
ja, štiri dni ga je mladim pos-
kušala približati. Ob koncu jih
je povabila, da jo obiščejo pozi-
mi, ko je največ časa, vendar kot
kaže, je prvotno navdušenje
splahnelo. Sedaj jo ponovno va-
bijo; najvztrajnejša je Marta
Toplak, predsednica Društva
gospodinj Juršinci in
predsednica Društva za ohran-
janje in razvijanje dediščine.
Tudi pokojna dr. Štefka Cobelj
je zelo cenila njeno delo. V času,
ko je vodila Pokrajinski muzej
Ptuj, je za muzejske potrebe iz-
delala vse rože iz papirja.
Rože dela iz veselja, ker jo to
bogati in ker poskuša posnemati
vsako rožo iz narave. Rožo vidi.
pa si jo zapomni. Tako je lani za
juršinskega župnika izdelala
enega redkih kaktusovih cvetov
- bil je kot pravi. Z rožami raz-
veseljuje ljudi ob najrazličnejših
priložnostih, podarja jih iz srca.
Doma narejeno darilo, ki je po-
leg tega podarjeno iz srca, je ne-
kaj najlepšega, kar lahko nekdo
naredi za sočloveka, je
prepričana Angela. Kjer so rože,
je tudi veselje pri hiši.
Izredno lepi so njeni poročni
šopki. Za poroko sestrinih sinov
ob lanskem novem letu jih je iz-
delala kar 250. Trenutno izdelu-
je velik venec za juršinsko kape-
lo, pripravlja pa se tudi že na iz-
delavo rož za materinski dan v
Juršincih. Ko je roža iz papirja
izdelana, ko ima napeljano žico,
ovito in narejene liste, jo
pomoči v raztopljeni loj, ki ne
sme biti vroč, in takoj zatem v
mrzlo vodo, da dobi potrebni
lesk, sicer se roža ne bo svetila.
Če je roža polojana, tudi ne iz-
gubi barve. Njen najljubši izde-
lek pa so krone za kraljice, ki jih
vsako leto izbirajo na juršinski
prireditvi Darovi jeseni.
Majda Goznik
Angela Slodnjak je prava mojstrica v izdelovanju
papirnatih rož.
Foto: Črtomir Goznik
POSTA SLOVENIJE / IZŠLO SEDEM NOVIH ZNAMK
Znamenite osebnosti^ ško-
romati in vošiilna znamka
Pošta Slovenije je v začetku
leta izdala sedem novih
znamk. Od 22.januarja so v
uporabi štiri priložnostne zna-
mke iz serije znamenite
osebnosti, dve znamki iz serije
folklora ter voščilna znamka.
V seriji znamenite osebnosti
so znamke posvečene 175. oblet-
nici rojstva pomembnega Slo-
venca Petra Kozlerja (po-
budnik in založnik prve izdaje
zemljevida pokrajin, kjer so
živeli Slovenci, ustanovitelj
prve pivovarne na Kranjskem,
današnje pivovarne Union),
150. obletnici smrti pesnika dr.
Franceta Prešerna, 125. oblet-
nici rojstva generala Rudolfa
Maistra - Vojanova ter 100. ob-
letnici rojstva znamenitega ki-
rurga dr. Božidarja Lavriča, ki
je po vojni s svojim znanjem in
izkušnjami prispeval k hit-
rejšemu razvoju kirurgije prsne-
ga koša ter kirurgije srca in
ožilja.
Pošta Slovenije je že četrtič iz-
dala po dve znamki na temo
folklore in z njo povezanim
šemljenjem. Leta 1996 so na
znamkah predstavili pustnega
koranta, naslednje leto cerkl-
janskega laufarja, lansko leto
borovo gostuvanje, letos pa pri-
kazujejo brkinske škoromate.
Znamki po 20 in 80 tolarjev je
kot druge znamke s to temo ob-
likovala Milena Gregorčič, na-
tisnila tiskarna Delo v Ljublja-
ni, z etnološkega vidika pa je
vsebino znamk predstavil dr. Ja-
nez Bogataj. Škoromati so skup-
no ime za številne pustne seme z
območja Brkinov. Posamezne
skupine nastopajo v Podgradu
in Hrušici, škoromatenje pa je
bilo nekoč razširjeno na širšem
območju. Danes je omejeno na
ožji pustni čas, včasih pa so ob-
hodi šem trajali vse od sv. Štefa-
na do pepelnišne srede. Zanimi-
vo je tudi to, da so organizacija
in dogovori o posameznih
pustnih likih škoromati)e v di
meni fantovske družbe.
Za vse mlade in mlade po sn
so pri Pošti Slovenije izda
voščilno znamko za 15 tolarje
ki je posvečena ljubezni in prij
teljstvu, zato ni zgolj po nak
jučju izdana pred sv. Valei
tinom in Gregorjem, ko se žer
jo ptički.
-Oi
Sedem novih znamk, ki jih je pred kratkim izdal
Pošta Slovenije
TEDNIK - Četrtek, 4. februar 1999
13
CIRKULANE / KOLEDAR JUBILEJNIH PRIREDITEV OB STOLETNICI
Jubilejno leto zaieniaio
s pevsko revijo
Leto 1999 jc za KPD Francka Kozela v Cirkulanah v zna-
menju častitljivega jubileja, saj praznujejo 100 let organizi-
ranega kulturnega druženja. Od dramske skupine, knjižnice
in mešanega pevskega zbora pa do tamburašev, ljudskih pe-
vcev, mladih veseljakov ter tamburaške šole - vsi so pod ok-
riljem kulturno-prosvetnega društva. Ob jubileju bodo izdali
posebno knjižico s pomembnejšimi dogodki in kulturnimi
ustvarjalci, pripravili pa so tudi bogat koledar kulturnih pri-
reditev v čast jubileju.
Predsednik	kulturnega
društva v Cirkulanah Boštjan
Polajžer pravi, da'je kulturno
izročilo, ki živi že stoletja bodisi
v ljudski pesmi in običajih bodi-
si na organiziran način, eden na-
jbogatejših zakladov njihove va-
sice. V društvo so se organizirali
že na prelomu stoletja in ustano-
vili najprej bralno društvo »Na-
prej«, to pa je postavilo temelje
poznejšemu kulturnemu ustvar-
janju.
Cirkulančani bodo 100-letnico
kulturnega društva praznovali
celo letošnje leto. Že ta petek, 5.
februarja, začenjajo praznovanja
s prvim delom 25. območne revi-
je pevskih zborov. 27. februarja
bo v Cirkulanah premiera kome-
dije v treh dejanjih Poslednji
mož, 13. marca bo prireditev
pod naslovom Zaigraj mo in za-
pojmo, 5. aprila bo koncert
mešanega pevskega zbora, 22.
maja bo na gradu Borlu 19.
srečanje izbranih tamburaških
skupin in mandolinskih skupin
ter orkestrov Slovenije in za-
mejstva, 15. avgusta pa bo na
Borlu že tradicionalna pevska
prireditev Pesem klopotcev.
Osrednja slovesnost v počasti-
tev jubileja bo v Cirkulanah 11.
septembra, ko bodo domačini
proslavili 100-letnico organizi-
ranega kulturnega delovanja v
Cirkulanah in okolici, 13. no-
vembra bo na Borlu martino-
vanje, 27. novembra v Cirkula-
nah predstavitev diplomske na-
loge domačinke Nade Jerenec
pod naslovom Ljudske pesmi,
šege in oblačilna noša vino-
rodnih Haloz in nazadnje še 12.
decembra prav tako v Cirkula-
nah območno srečanje tambu-
raških skupin in orkestrov.
T. Mehorko
PTUJ / PRED KULTURNIM PRAZNIKOM
Osredn/a im^lmm & Mmm^
Osrednja proslava ob letošnjem
kulturnem prazniku v mestni občini
Ptuj bo na sam praznični dan ob 20.
uri v Narodnem domu. Na njej bodo
podelili priznanja mestne občine in
Zveze kulturnih društev, v programu
pa bodo sodelovali Tadej Toš, ki bo
tudi slavnostni govornik, Vesna Per-
narčič in Folklorna skupina bol-
nišnice DPD Ptuj.
Mestna občina Ptuj bo na sloves-
nosti podelila velili oljenki profesorju
Jožetu Curku in tenoristu Janezu Lot-
riču, malo oljenko pa Franciju Mlakar-
ju.
Zveza kulturnih društev bo podelila
tri plakete in 20 priznanj. Plakete pode-
lujejo za življenjsko delo na področju
kulture in za zelo kakovostno dolgolet-
no delovanje, priznanja pa za sodelo-
vanje v kulturnih društvih in za posebne
ustvarjalne dosežke. Plakete bodo pre-
jeli Franc Lačen za ustvarjalne
dosežke na področju zborovstva, KPD
Frančka Kozela Cirkulane ob 100-let-
nici ljubiteljskega kulturnega delovanja
in moški zbor Talum ob 50-letnici lju-
biteljskega kulturnega delovanja.
MG
HAJDINA/ PREMIERA LJUBITELJSKE GLEDALIŠKE SKUPINE
MHika, bolezen moja
Gledališka skupina KPD Hajdina se letos nadeja uspeha s Partljičevo komedijo.
Zadnji januarski dan je v kulturni dvorani na Hajdini ta-
mkajšnja gledališka skupina pripravila premierno uprizo-
ritev novega gledališkega dela, tokrat komedijo v treh de-
janjih Politika, bolezen moja znanega slovenskega avtorja
Toneta Partljiča. Občinstvo je premiero gledališke skupi-
ne KPD Staneta Petroviča sprejelo z navdušenjem in
bučnim aplavzom.
Kulturna dvorana na Hajdini
je bila po dolgem času znova
premajhna za občinstvo, ki se je
v velikem številu odzvalo pova-
bilu na premiero. V novi občini
Hajdina bodo pač morali začeti
razmišljati o večji kulturni dvo-
rani, kajti za bogato kulturno
dogajanje je zdajšnja mnogo pre-
majhna in nič kaj udobna. In
vendar se občinstvo na nedeljski
premieri ni dalo motiti, z veli-
kim navdušenjem je v dobri uri
in pol uživalo ob spremljanju
Partljičeve komedije.
Posrečeno je izbrana igralska
zasedba štirinajstih igralcev, ne-
kateri so zaigrali prvič, zelo
dobro pa so se vživeli v vloge.
Režiser Maks Fridl je bil iz-
redno zadovoljen s svojo ekipo,
ki je po njegovih besedah delo
opravila brez zapletov, kot si je
ves čas želel. S skupino se je na
premiero pripravljal od novem-
bra, v zadnjih dneh tudi vsak
večer, ko je bilo treba narediti še
kakšne popravke in do konca
izpiliti besedilo. Šepetalka je
bila Alenka Metličar, tonski
mojster Aleš Kodrič, maskerka
Mateja Košar, pomočnik režije
in glas na TV Dušan Orešek,
pomagali pa so še nekateri kul-
turni ustvarjalci in domačini.
Posebnost tokratne predstave je
scena, ki si )o )e zamislil režiser
Maks Fridl.
Po uspešni prvi predstavi skupi-
no v prihodnjih tednih čakajo po-
novitve in gostovanja; pravijo, da
se bodo odpravili povsod tja, ka-
mor jih bodo povabila kulturna
društva in kjer že imajo svoje
občinstvo. Tudi območno
srečanje ljubiteljskih gledaliških
skupin jim ne bo ušlo, do takrat pa
si bodo že nabrali dovolj izkušenj.
Tatjana Mohorko
Režiser Maks Fridl.
Foto: TM
V komediji Politika, bo-
lezen moja so zaigrali:
Srečko Kirbiš, Cvetka
Vratič, Petra Kampl, Eve-
lin Zelenik, Mateja Bau-
man, Matej Lobemvein,
Nataša Štumberger, Su-
zana Horvat, Danica Sa-
gadin, Maja Vogrinec,
Robert Kremne, Urška
Kajič, Dejan Slamberger
in Zlatko Horvat.
SLOVENSKA BISTRICA - ZAVOD ZA KULTURO PREDSTAVIL PROGRAM PRIREDITEV
Osrednja dogodka dve razstavi
"Tudi v tem letu bodo še vedno prednostne vse tiste prire-
ditve, ki krepijo vsebinsko usmerjenost zavoda s kvalitet-
no in vseslovensko kulturno ponudbo (koncerti, gleda-
liške predstave, Starobistriški večeri in drugo), del
programa bodo izpolnile izobraževalne oblike delovanja
(predavanja, strokovno poučne ekskurzije, redno delo
razstavišča). Velik del programskih vsebin pa bodo še na-
prej razne protokolarne prireditve, ki jih izvajamo za dru-
ge naročnike (spominski dan, dan državnosti, dan osa-
mosvojitve, občinski praznik in drugo). V letu 1999 bo za-
vod vzpodbujal tudi simpozijsko in turistično dejavnost, s
katero je nerazdružljivo povezan," je k programu priredi-
tev za leto 1999 uvodoma zapisal ravnatelj Zavoda za kul-
turo občine Slovenska Bistrica Stane Gradišnik.
Osrednja dogodka v letošnjem letu
bosta v Slovenski Bistrici dva velika
kulmrna projekta: prvi bo odpnje
razstave sodobne japonske keramike
v novih galerijskih prostorih bist-
rišk^a gradu 17. aprila ter oktobra
odpnje stalne razstave sodobne kera-
mike kot ene prvih stalnih razstav s
to tematiko v Sloveniji.
Tudi letos bodo še naprej izgra-
jevali sistem razstavnih ponudb.
Doslej jih imajo že osem: Rimska
cesta od Celja do Ptuja, Pajtlerjeva
zbirka fosilov in mineralov, Ingo-
ličeva in Tomažičeva spominska
soba, zbirka molitvenikov, Arkova
etnološka zbirka, kamnine Pohor-
ja in stalna zbirka vin bistriških
vinogradnikov. Odprli bodo še
razstavo sodobne keramike in
glažutarstva na osrednjem Štajers-
kem in Kozjanskem, za katero
pripravlja gradivo stalni sodelavec
zavoda Franc Pajtler s Pragerske-
ga. Ob navedenih zbirkah lahko v
bistriškem gradu pokažejo še
viteško dvorano, grajsko kapelo,
predporočno in poročno dvorano
in še vrsto drugih zanimivosti,
razpolagajo pa z več prireditveni-
mi prostori, kot so viteška dvora-
na, notranje in zunanje grajsko
dvorišče, baročni park za knj-
ižnico dr. Josipa Vošnjaka oziroma
najnovejše za novo glasbeno šolo
in grajski park Slovenska Bistrica.
Nekaj prireditev iz stalnega ur-
nika se je že zvrstilo, druge pa se
bodo vse tja do konca letošnjega
leta. Februarja bo osrednja
občinska prireditev v čast slo-
venskega kulturnega praznika ter
predavanje o Afriki, marec bo v
znamenju drugega občinskega
praznika, aprila bodo vso energijo
vložili v odprtje razstave sodobne
japonske keramike, ki bo na ogled
vse tja v drugo polovico maja. Za
konec maja je načrtovana strokov-
no poučna ekskurzija v Verono in
Modeno, ki jo bo vodil Ferdo Šer-
belj. Junij in julij bodo zaznamo-
vale prireditve v okviru tretjih Sta-
robistriških večerov, nekaj zatišja
bo v avgustu, za sredino septembra
pa je ponovno načrtovana štirid-
nevna strokovna ekskurzija v Pra-
|o, ki jo bo prav tako vodil Ferdo
Serbelj. Jeseni načrtujejo še eno ali
dve ekskurziji v Vipavsko dolino
in Prlekijo, nato pa se pričnejo še
druge, že ustaljene prireditve ter
koncerti, predstavitve posameznih
znanih slovenskih kulturnih dela-
vcev in drugo, kar so si v svoj pro-
gram zapisali pri Zavodu za kultu-
ro, saj ima Slovenska Bistrica vso
pravico in tudi dolžnost, da zaživi
polno kulturno življenje in tako
preraste podeželsko in provincial-
no sivino na tem področju.
Vida Topolovec
Naslovnica programa pri-
reditev v letu 1999.
14
četrtek, 4. februar 1999 - TEDNIKI
VIDEM / PRVO LETOŠNJE ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA
Razmislek z«
odifore in komisiie
Ze po nekaj minutah zasedanja videmskega občinskega sve-
ta je bilo jasno, da je dnevni red z osemnajstimi točkami
predolg in preobsežen za prvo letošnjo razpravo. Član občin-
skega sveta Boris Novak je županu predlagal umik kar petih
točk z dnevnega reda; o tem so svetniki pozneje glasovali in
točke s precejšnjo večino umaknili, na njihovo mesto pa po-
tem predlagali razpravo o imenovanju občinskih odborov in
komisij ter točko o sejninah. Da se je seja sveta lahko
začela, so potrebovali debelo uro, povrhu pa jim je težave de-
lala še glasovalna naprava.
Stanko Simonič, predsednik
komisije za pripravo statuta in
poslovnika, ta je pričela delati
takoj po novem letu, je občin-
skemu svetu predstavil osnutek
sprememb in dopolnitev statuta
ter poslovnika občine. Zupan in
nekateri svetniki so ob tem po-
dali svoje predloge in nekatere
bo komisija vnesla v predlog; ta
bo pripravljen do naslednje seje.
Nekoliko manj govora je bilo
pri predlogu financiranja poli-
tičnih strank, kjer je bilo vse
pripravljeno v skladu z zako-
nom o financiranju. Občinski
svet je župana Franca Kirbiša
imenoval v sosvet načelnika
upravne enote Ptuj in svetnika
Borisa Novaka kot predstavnika
občine v odbor za šolski šport.
Po pričakovanju se je zatakni-
lo pri predlogih za člane občin-
skih odborov in komisij, kljub
temu da je skupina svetnikov za
tokratno sejo pripravila dodelan
predlog, za katerega naj bi vede-
li v prav vseh strankah v občin-
skem svetu. Vendar je občinski
svet imenoval le nekatere odbo-
re in komisije, o drugih pa bodo
razpravljali in odločali pri-
hodnjič, ko bo verjetno prišlo
do novih sprememb v predlo-
gih. Tudi pri sejninah zaenkrat
ne bo prišlo do nobenih spre-
memb, izplačevali jih bodo v
dosedanjih zneskih, dokler ne
bo sprejet novi poslovnik.
Na januarski seji je svet raz-
pravljal še o vlogah občank Gor-
dane Begič in Milke Brenči iz
Zgornje Pristave, ki sta ob lan-
skoletnih poplavah utrpeli pre-
cejšnjo škodo na stanovanjskih
objektih. Begičeva občino prosi
za pomoč pri sanaciji hiše, saj ji
je voda uničila vse prostore in bi
jih bilo potrebno temeljito grad-
beno obnoviti. Sklenili so, da se
Begičevi zagotovijo osnovni bi-
valni pogoji za normalno živl-
jenje z družino, še pred pričet-
kom sanacije pa si bo tričlanska
komisija na terenu ogledala hišo
in ugotovila, ali je vanjo sploh
še smiselno vlagati, kajti v na-
sprotnem primeru se bodo v
občini potrudili, da bodo v
okviru materialnih zmožnosti
našli kakšen primernejši stano-
vanjski objekt za Begičeve. Ko-
misija se bo ogledala še hišo
družine Brenči, ki jim je popla-
va povzročila precejšnjo škodo v
kletnih prostorih in uničila cen-
tralno peč ter drugo pre-
moženje, za odpravo posledic pa
si je družina morala sredstva
sposoditi. Občina je sicer že
obljubila pomoč, ob tem pa se
bo obrnila tudi na center za so-
cialno delo, kjer bi jim lahko še
dodatno pomagali.
Nekoliko bolj veselo je bilo ob
koncu, ko so v občinskem svetu
govorili o četrti prireditvi
Fašenk v Vidmu, katere organi-
zator je občina v sodelovanju s
FD Lancova vas.
T. Mohorko
PTUJ / POSVET O FINANCIRANJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Odsfef vse
.Ministrstvo za šolstvo in šport je pripravilo po Sloveniji
enajst posvetov, na katerih želi seznaniti zainteresirane s
spremembami, ki jih nova zakonodaja prinaša na področju
financiranja po ukinitvi meril in kriterijev, po katerih so se
ravnale občine, ko so razdeljevale občinski proračun za
družbene dejavnosti. V četrtek je potekal tudi v Ptuju deveti
posvet. Na njem je sodelovala tudi mag. Teja Valenčič,
državna sekretarka pri ministrstvu za šolstvo in šport.
Dejstvo je, da meril ni več, ne
ve pa se, ali bo nova zakonodaja
o financiranju izboljšalo status
teh dejavnosti. Predvsem je
strah župane majhnih občin, ki
imajo majhne proračune. Pred-
stavili pa so tudi nekaj elemen-
tov; kako izračunavati cene
vrtcev, ob koncu posveta pa so
se pogovarjali s tistimi šolami,
ki so se prijavile k programu de-
vetletne šole in bodo začele
šolanje na ta način že 1. septem-
bra.
Politiko financiranja družbe-
nih dejavnosti bodo odslej krei-
rale občine same, zelo pomemb-
no pa je sodelovanje z ministrst-
vom za šolstvo. Slavko Tekavčič
z ministrstva za finance je pred-
stavil, kako bo to odslej. Župan
bo imel v svojih rokah nekoliko
več moči odločanja o porabi
proračunskega denarja, ni pa ja-
snih zagotovil, da bo ministrst-
vo skrbelo za enakomeren raz-
voj na področju izobraževanja
ter športa. S spremembami in
dopolnitvami zakona o občinah,
ki jih je sprejel državni zbor
lani, je prišlo do vsebinskih
sprememb tudi pri financiranju
lokalnih skupnosti. Predvsem
ni več direktnega vmešavanja
države preko meril, ki so jih
predpisovala posamezna resor-
na ministrstva za posamezne
segmente porabe in ko so mora-
la posamezne občine ta merila
upoštevati pri zagotavljanju de-
narja svojim proračunskim po-
rabnikom v takem obsegu in tak
način, kot je predpisala država
Sedaj postajajo lokalne skup,
nosti finančno samostojne gled^
odločanja, odvisno od sredstev,
s katerimi bodo razpolagale
Imajo pa možnost, kar natančne
predpisuje zakon, za dodatna
dotacije, za posebne ukrepe al;
investicije, kadar to ocen;
država. Zakon je predpisal po.
sebno lestvico, v katerih prime
rih so občine upravičene do do
datnih sredstev in v kolikšnen
obsegu.
Največ težav se še naprej kažt
na področju investicij. V ten
letu ne bo denarja za nove in
vesticije, sa) je najprej potrebni
poravnati račune za tiste zgrad
be, ki so že zgrajene.
Odslej bo torej delovanji
družbenih dejavnosti v velik
meri odvisno od sposobnost
županov in občinskih svetov
Toda postavlja se vprašanje, ka
pomeni pravica odločanja pr
tako skromnih proračunih.
M. Slodnjal
OD TOD IN TAM
MAJŠPERK - KRANii •
Narok za Pianilto
Na okrožnem sodišču v Kranju naj bi bil v
četrtek, 28. januarja, narok za preizkus terjatev
v stečajnem postopku ter za glasovanje o prisil-
ni poravnavi nad dolžnikom - delniško družbo
Planika iz Kranja, vendar je sodišče zaradi pro-
ceduralnih razlogov obe obravnavi preložilo.
Tako se negotovost za okoli ISOO-članski kolek-
tiv Planike, med katerimi je tudi 150 zaposle-
nih v Planikinem obratu v Majšperku, samo na-
daljuje, čeprav proizvodni proces še ni moten.
-OM
MARKOVCI • Danes
treja seja
Svetniki občine Markovci se bodo danes, v
četrtek, 4. februarja, ob 18. uri sestali na 3. seji.
Podrobneje se bodo lotili osnutka občinskega
statuta ter poslovnika občinskega sveta, dogo-
vorili pa se bodo tudi o delu občine in občinske
uprave, izbrali najugodnejšo možnost za uredi-
tev upravnih prostorov, ob koncu pa se posveti-
li še pobudam svetnikov.
-OM
KIDRIČEVO • V torek
druga seja sveta
Kidričevski svetniki bodo na svoji 2. seji v to-
rek, 9. februarja, ob 17. uri med drugim raz-
pravljali o poročilu inventurne komisije, lotili
se bodo osnutka odloka o ustanovitvi občinske
uprave, pravilnika o plačah občinskih funkcio-
narjev, razpravljali pa tudi o nagradah za člane |
delovnih teles občinskega sveta in drugih;
občinskih organov ter povračilu stroškov. Ime-
novali bodo člana v sosvet načelnika upravne
enote, sklepali pa tudi o predlogu komisije za i
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter
o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Zgornji:
Leskovec.
-OM
SPUHLJA • 7. sejem
korantove opreme
Da je pust pred vrati, priča tudi zelo dobro
obiskan sejem z razstavo korantove opreme, ki
je potekal zadnjo januarsko soboto in nedeljo ■?
organizaciji kulturnega društva folklornih dej-
avnosti Korant iz Spuhlje. Tudi letošnji, sedmi
sejem priča o vse večjemu zanimanju za staro
pustno izročilo, saj je v dveh dneh ponujalo
rabljene korantove oprave več kot 100 prodajal-
cev iz raznih krajev in vasi. Od tega jih je dobra
polovica sklenila kupčije in zamenjala lastnike.
Tudi cene so bile zmerne, saj so otroške koran-
tije veljale od 16 do 30 tisočakov, za velike ko-
rantije pa je bilo treba odšteti od 25 do 55
tisočakov - brez zvoncev seveda. Za te je bilo
treba odšteti od 15 do 30 tisočakov.
-OM
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Ljubljanski nadškof in slovenski
metropolit dr. Franc Rode je
zadnjič govoril v Kopru in s svojimi
stališči sprožil burne polemike.
Verski list Družina piše, da je
"krščanstvo s svojim delovanjem
postavilo temelje za razvoj demo-
kracije v Evropi". Po nadškofovih
besedah se je od vsega začetka
upiralo vsaki oblasti, ki je hotela
imeti nadzor nad celim človekom.
Zahtevalo je svobodo vesti, religije,
prepričanja ... "Zato lahko trdimo,
da se je demokracija rodila na tleh,
ki so bila prepojena s krščansko
miselnostjo, iz krščanskega humu-
sa."
KAJ JE LOČITEV
CERKVE
Družina piše, da se je nadškof v
predavanju ustavil ob sedmem
členu Ustave Republike Slovenije,
ki govori o ločenosti države od ver-
skih skupnosti. Po njegovem
mnenju je zmotno in zastarelo
mnenje tistih, ki trdijo, naj se verni-
ki postavijo v zakristije in cerkve, v
javnosti pa zanje ni prostora.
Ločitev Cerkve in države po njego-
vem ne pomeni, da mora biti Cer-
kev zapostavljena, zaprta v zaseb-
nost in da mora biti javnost sekula-
rizirana, laicistična in ateistična,
ampak pomeni, da ni državne reli-
gije. Tam, kjer se interesi države in
Cerkve stikajo (sociala, skrb za
uboge, pomoč ljudem v potrebah.
šola, vzgoja ...), naj Cerkev in
država sodelujeta. Tistim, ki meni-
jo, da bi bilo na primer z uvajanjem
izbirnega predmeta o religijah
kršeno to ustavno načelo, je
nadškof odgovoril, da imajo države
v Evropi to ustavno načelo in tudi
verouk v šolah. Nadškof želi, da
Cerkve ne bi več izključevali iz jav-
nosti, da kristjanov ne bi gledali
postrani, marveč bi jih sprejemali s
toliko spoštovanja kot ateiste ali
kogarkoli drugega. "Po nadškofo-
vem trdnem prepričanju je Cerkev
branik svobode. Različni totalitariz-
mi so se borili proti krščanstvu
zato, ker so hoteli imeti oblast nad
človekovo dušo, mislijo ter zato,
ker so se bali Cerkve, ki je v totali-
tarnih sistemih največkrat edini
branik človekove svobode. Pouda-
ril je, da demokratična družba živi
od vrednot, ki jih sama ni sposob-
na proizvajati. Jih samo izčrpava.
Demokracija živi samo iz vrednot,
ki jih dobiva^od drugod, od religije,
od cerkve. Če hočemo ohraniti de-
mokracijo, moramo nujno gojiti
vrednote, drugače se demokracija
spridi, sprevrže v laž, goljufijo in
nasilje. Za naše skupno bivanje, za
bivanje našega sistema so vredno-
te bistvenega pomena."
"ŠKODLJIVA"
ŠOLA
Družina navaja, da je nadškof po
svojem predavanju v Kopru odgo-
varjali tudi na vprašanja navzočih.
"O oblikovanju šole in šolskega sis-
tema je dejal,^da Cerkev pri tem ni
sodelovala. Štirje strokovnjaki s
področja teologije so sicer sodelo-
vali, a so že pred časom izstopili iz
nacionalnega kurikularnega sveta.
Po njegovem mnenju taka šola, kot
jo je organiziralo ministrstvo, ni od-
sev želja, teženj in nazorov sloven-
skega naroda, ampak predstavlja
težnjo ozkega kroga ljudi določene
stranke." Družina ugotavlja, da je
nadškof poudaril tisto, kar so ško-
fje že povedali v pastirskem pismu,
"da take šole ne sprejema, da jo
odklanja in da se bo Cerkev (če bo
potrebno, tudi 50 let) borila za to,
da se ta šola spremeni, postane
drugačna". Menil je, da je ta šola
objektivno škodljiva za slovenski
narod in slovensko državo. Ateisti
naj se ne slepijo, da bodo ustvarili
nove rodove ateistov. Ustvarili
bodo rodove ljudi, ki bodo tavali od
ene sekte do druge in ki ne bodo
vedeli, kaj je prav in kaj narobe.
Tak narod ne bo sposoben polno
živeti. "Tako šolo bomo po demo-
kratični poti zrušili ob prvem trenut-
ku, ko bo to mogoče," je dejal
nadškof in požel bučen aplavz ...
Komentator Dela je ob tem zapi-
sal, da nadškofova grožnja ni preti-
rano demokratična. "Ožja skupina
ljudi iz določene stranke" je zelo
čudna oznaka za 516 članov naj-
različnejših komisij za prenovo in
še manj za več kot 10.000 učiteljev.
ki so v pripravi nove šole že doslej
dejavno sodelovali, poudarja Delo.
"Tudi nadškofovo stališče do se-
danje šole je vse prej kot pošteno
do več kot 30 tisoč učiteljev, ki v
njej delajo, delajo pa tako, da naši
slabši učenci v ZDA pridejo med
najboljše na šolah, da naši boljši
učenci pobirajo najbolj laskava
mednarodna priznanja na najtežjih
področjih in da se v teh prelomih
gospodarskih časih na pragu no-
vega tisočletja opazno zvišuje
splošna izobrazbena raven prebi-
valstva. Ali si vrhovni dušni pastir
sme vzeti nezaslišano pravico, da
se v zaletavosti javno odreče
takšnega naroda? Ceš da z njim
'ne bo kaj početi', ker ga bo slo-
venska šola sooblikovala takega,
da bodo 'novi rodovi tavali od ene
sekte do druge in ne bodo vedeli,
kaj je prav in kaj narobe'..."
Komentator Dnevnika piše, da je
ljubljanski nadškof dr. Rode v svo-
jem koprskem predavanju "presto-
pil vse meje olike in demokra-
tičnega bontona: njegove besede
tokrat niso bile le žaljive do vseh
neverujočih, ampak so netile prav
tisto nestrpnost, ki je Slovenijo že
enkrat usodno razdelila na dvoje.
Ker smo nadškofovi kritiki ponava-
di deležni očitka, da vzvišene in
občečloveške cerkvene morale ne
razumemo, ker smo pač otroci ko-
munizma, naj v isti sapi povem še
to, da imam o komunističnem pog-
ledu na svet enako slabo mnenje
kot o nazorih dr. Rodeta, še več, s
ponosom se uvrščam med tiste, ki
verjamemo, da v Sloveniji v
vprašanjih demokracije komuni-
zem ni bil nič drugega kot rdeče
prebarvan klerikalni fundamentali-
zem," piše Dnevnikov komentator.
"Skratka, kakorkoli jih obračamo,
izjave dr. Rodeta niso le žaljive do
nekatoličanov, ampak nosijo v sebi
tudi močan rušilni naboj, saj je s
svojim besednjakom vse, ki ne so-
dimo pod okrilje njegove Cerkve,
dobesedno izločil iz tistega, kar
sam pojmuje kot civilizirano
občestvo /.../ Drugače povedano,
korpske izjave dr. Rodeta nas opo-
zarjajo, da si mož ne zna predstavl-
jati, da bi na dolgi rok lahko živeli v
taki Sloveniji, v kateri je dovolj
prostora tudi za ljudi, ki ne verja-
mejo v njegovega Boga in v kateri
Država njegovi Cerkvi ne bi dodeli-
la monopola nad tem, da ljudem
pove, kaj je v življenju prav in kaj
ne: narod, v katerem katoliška cer-
kev nima dominantne vloge, zanj
'kratkomalo ni sposoben živeti', s
čimer je seveda vse, ki nismo kato-
liki, med vrsticami obtožil, da smo
ubijalci slovenska in hkrati na nas
naščuval vse trane katoliške Slo-
vence, saj nas je v njihovih očeh
očrnil kot uničevalce tistega,
čemur na desnici pravijo narodna
substanca. Dr. Rode med Slovenci
morda res širi božjo besedo, a to
počne tako, da z njo seje razdor in
mržnjo /.../," meni Dnevnikov ko-
mentator.
KDO SE BO
OPRAVIČIL
Tokrat pa se odmevi na nadško-
fov koprski nastop niso zaustavili
zgolj pri časopisnih komentarjih.
Ogorčeno so se oglasili ravnatelji
slovenskih šol, ki zahtevajo
nadškofovo opravičilo. In to kljub
temu da je Družina že v svoji zadnji
številki zapisala, da "nadškof ni iz-
rekel nobene kritike na račun si
venskih učiteljev ali na račun zna
ja slovenskih učencev. Iz njegov
besed je bilo jasno razbr
predvsem nestrinjanje s šolsk
sistemom, ki je v domeni ozkei
kroga ljudi ene stranke in privilig
zgolj izobraževanje v šolah."
"Protestno" se je oglasil tudi KI'
krščanskih izobražencev Slove
ske Istre, ki je organiziral nadško
vo koprsko predavanje: "Medijs
pokrivanje dogodka večine slovf
skih medijev je bilo nepopolno
zavajajoče. Nadškofove izjave
bile grobo trgane iz konteksta
nepravilno citirane. Npr. naslov
drugi strani Dela: 'Nadškof o šo
vu: Sola, ki jo je treba zrušiti' ne i
vaja celotne vsebine nadškofe
misli: 'Šolo, ki ne vzgaja, boi
zrušili na demokratičen nač
Nadškof je glede šole odgovarja
na eno konkretno vprašanje p
lušalca. Tako pa je eno vpraša
pogovora, povzeto v časopisn
članku, postalo tema nadalj
časopisne debate. Zaradi p
transkega pisanja, ki Slovel
spodbuja k nestrpnosti, ostro P
testiramo in zahtevamo opraviči
piše Klub krščanskih izobraženi
Slovenske Istre.
Nadškof dr. Rode za zdaj svoj<
koprskega nastopa še ni "dodat
pojasnjeval. Sicer pa nadškof
zatrjuje, da v svojih nastopila
"konflikten" in "razdiralen" tudi
daj, ko mu drugi to na veliko do
zujejo.
Jak Kopri
TEDNIK - Četrtek, 4. februar 1999
15
PTUJ / Z 2. SEJE SVETA MESTNE OBČINE
Veliki olienki
i. Curku in J, Lotriču
Ptujski mestni svetniki so 29. januarja odločili, da
bodo letos ob kulturnem prazniku podelili dve veliki ol-
jenki. Prejela ju bosta profesor Jože Curk in tenorist
Janez Lotrič.
Profesor Jože Curk je večji del
svojega strokovnega dela posve-
til Ptuju. Njemu gre zasluga, da
so številni pomembni spomeni-
ki postali nepogrešljiv del ev-
ropske kulturne zakladnice. Te-
norist Janez Lotrič pa bo veliko
oljenko prejel zaradi izjemnih
dosežkov na področju umenit-
niškega poustvarjanja.
V	petek so ptujski mestni svet-
niki brez problemov imenovali
tudi delovna telesa - tri komisije
in pet odborov. Komisijo za od-
likovanja in priznanja bo vodil
Rajko Brglez, za vloge in pri-
tožbe Janez Svržnjak, statutar-
no-pravno Milan Petek, odbor
za finance in gospodarjenje s
sredstvi občine Miroslav Bern-
hard, odbor za gospodarstvo
Franc Premužič, za družbene
dejavnosti Vladimir Čuš, za
okolje, prostor in gospodarsko
infrastrukturo Marija Strelec in
odbor za splošne zadeve Vladi-
mir Aracki. Zanimivo je, da sta
najmočnejši stranki v mestnem
svetu (LDS in SDS) del svojim
mest odstopili manjšim stran-
kam, pri tem pa sta največ prido-
bili stranki SLS in SKD, zato so
imeli pripombe v Listi KS mes-
ta Ptuja, kjer menijo, da je osno-
va za sestavo komisij in odborov
dosežen volilni rezultat. Pri tem
pa velja dodati, da Lista KS
mesta Ptuja, Demokrati Sloveni-
je in SNS te "velikodušnosti" ve-
likih strank, kot sami navajajo,
niso bili deležni niti z enim
odstotkom.
V	Listi KS so imeli pripombe
tudi na predlagano uskladitev
najemnin za poslovne prostore
za 2,16 odstotka. Te naj bi se po
njihovem predlogu povišale le
na območju zunaj starega
mestnega jedra, v samem starem
mestnem jedru pa naj bi se
znižale za 50 odstotkov. Predlog
so utemeljili s selitvijo številnih
poslovnih dejavnosti na rob
mesta, v mestnem jedru pa lokali
ostajajo nezasedeni. Takšna
odločitev bi lahko bila tudi pris-
pevek k revitalizaciji. Vprašanje
najemnin za poslovne prostore,
ki so v lasti mestne občine, naj bi
bilo predmet poglobljene razpra-
ve na eni prihodnjih sej mestne-
ga sveta, saj brez analize takšnih
ali drugačnih sklepov v zvezi z
najemninami na pamet ni
mogoče sprejeti.
Sicer pa je bilo na drugi seji
mestnega sveta pri točki
vprašanje in pobude svetnikov
največ t.i. infrastruktrunih
vprašanj; še najbolj je bila v os-
predju ptujska obvoznica, kjer se
dela nikakor nočejo začeti, čep-
rav je odločitev o tem že padla in
je tudi že bil denar zanjo tako
lani kot tudi letos; sedaj bo odšel
drugam, ker trasa še ni določena.
Vzrok je v arheologiji oziroma v
tem, ker naj bi trasa šla po
območju, kjer so evropsko po-
membna arheološka najdišča;
tam naj bi jih sicer izkopali, a jih
na kraju samem postavili na og-
led. Vprašanji v vzezi s tem sta
postavila Franc Strucl z Liste
KS in Janez Rožmarin, svetnik
iz stranke SKD. V mestni občini
trnutno nimajo podatkov o tem,
kje naj bi se cesta izognila mestu
in kdaj bodo sploh prišli do pra-
ve lokacije. Znano je, da na mi-
nistrstvu za okolje in prostor
pripravljajo novo prometno štu-
dijo, ki naj bi odgovorila, katere
prometne poti bi bile najbolj
smotrne. V ministrstvu v tem
trenutku tudi tehtajo tri druge
možnosti za ptujsko obvoznico.
Kot je svetnikom povedal
podžupan Milan Čuček, ki od-
govarja za področje infrastruku-
re, so zadevo razdelili na dva
dela. V prvem bodo poskušali
najti najprimernejše mesto za
prečkanje Drave z novim mes-
tom, zatem pa najti mesto, kje se
bo ptujska obvoznica navezala
na hitro cesto Hajdina - Marko-
vci oziroma na načrtovani odsek
avtoceste od Frama do Podleh-
nika.
Ptujske svetnike pa je v petek
tudi zanimalo, kaj pomeni
državni načrt o nameravani
gradnji 3,7 km dvopasovnice
med Hajdino in Ptujem in kje
naj bi ta gradnja potekala. To je
bilo objavljeno v drugi številki
letošnjega Uradnega lista. V zve-
zi s tem so zahtevali pisni odgo-
vor.
Lidijo Majnik iz LDS je zani-
malo, zakaj še ni prišlo do
gradnje kanalizacije v smeri pro-
ti Grajeni, ker je bil denar zanjo
rezerviran že lani. Slo naj bi za
53 milijonov tolarjev, pogodba o
gradnji pa je tudi že podpisana.
Vzrok za zamudo naj bi bil po
besedah Stanislava Napasta,
vodje oddelka za okolje, prostor
in gospodarsko infrastrukturo v
mestni občini Ptuj, v preprojek-
tiranju in v zahtevnosti projekta,
ker gre za gradnjo ob regionalni
cesti. Ta se bo začela, brž ko bo
to vreme dovoljevalo.
Tudi na tej seji so imeli ptujski
svetniki in svetnice veliko
vprašanj, zato so tudi občutno
prekoračili čas, ki je namenjen
tej točki dnevnega reda vsake
seje. Ponovno so nekateri
spomnili na določila poslovnika,
ki govori, da morajo biti
vprašanja pisna in oddana en
dan pred sejo. Nekdo od svetni-
kov je pripomnil, da je tako zato,
ker so v tej točki novinarji
običajno še na seji...
V okviru 2. seje so ptujski svet-
niki in svetnice sprejeli tudi os-
nutek sprememb in dopolnitev
statuta v predloženem besedilu
in z izglasovanimi sprememba-
mi, kot to izhaja iz spremenjene
zakonodaje o lokalni samoupra-
vi. Odločili so tudi, da bodo
letošnje kurentovanje iz
občinskega proračuna podprli s
šestimi milijoni tolarjev. Pobu-
do svetnika Tomaža Neudau-
rerja, da bi eno nadomestilo za
sejo letno, ki ga prejemajo svet-
niki, darovali v humanitarne na-
mene, pa so preoblikovali v pri-
poročilo. Z dvema amandmaje-
ma so prejeli odlok o izveskih in
napisih v starem mestnem jedru
Ptuja, ki pomeni začetek urejan-
ja vprašanj s tega področja.
MG
CIRKULANE / USTANOVNI ZBOR VINARSKE DRUŽBE HALOZE
Vinarska družita
za nove ffsočlef/e
USTANOVNA SKUPŠČINA DRUŽBE V MARCU
Za haloške vinogradnike je pred koncem tisočletja
napočil čas, da ustanovijo haloško vinarsko družbo, saj so
zametki organiziranja vinogradnikov v Cirkulanah stari
natanko 100 let. Zgodovinski viri namreč omenjajo, da je
bila leta 1899 tu na pobudo domačega učitelja Grotlerja
ustanovljena posojilnica in hranilnica z vinarskim odse-
kom, zametki ustanovit\'e zadruge pa segajo dlje v
prejšnje stoletje. Na pobudo zavzetih haloških vinogradni-
kov Ivana Maroha in Antona Kolednika je sedaj v polnem
teku ustanavljanje Vinarske družbe Haloze kot profltne
organizacija, ki bo po dolgem času ponovno združila vino-
gradnike, vinarje, turistične kmetije, haloške župane in
vse tiste ljudi, ki si želijo napredek v Halozah.
Ivan Maroh je na nedavnem
ustanovnem zboru vinarske
družbe povedal, da bo družba v
prvi vrsti tržno naravnana z vi-
nogradniško predelavo in pride-
lavo, določila bo skupno blagov-
no znamko in se s člani podala
na izredno zahteven konku-
renčni trg. Organizacije ne usta-
navljajo za druge, temveč zase,
družba bo odprta tudi za
sosednje regije in ne samo za
področje Haloz, predvsem pa bo
to družba za novo tisočletje.
Vsak član bo bo v družbo vložil
določeni znesek in bo tako
vključen v poslovno-komercial-
no poslovanje družbe kot
družbenik.
Med nekaterimi vlada dru-
gačno mišljenje, češ da tudi ta
oblika organiziranosti vino-
gradnikov ne bo prinesla kaj
dosti dobrega in vzpodbudnega.
Pobudniki za vinarsko družbo
pa menijo, da je napočil skrajni
čas za ponovno ustanovitev
družbe in ne zadruge, kot razla-
gajo nekateri. Delo v njej naj bi
se razvijalo preko že zastavljene
strategije razvoja Haloz do leta
2000, haloška vinogradniško de-
javnost naj bi predstavljali po
vseh slovenskih pokrajinah, ne-
katerih začetki so že v okolici
Ljubljane, na Gorenjskem in v
Prekmurju, promocijske de-
javnosti pa naj bi bile izključno
tržno naravnane. Med pobudni-
ki za ustanovitev vinarske
družbe je bilo tudi slišati, da o
kakovosti haloških vin, ki so
vrhunska, ne bodo izgubljali
dosti besed, saj so ravno na teh
tem področju v zadnjih letih na-
redili odločilne korake v smislu
napredka, že sedaj pa se lahko na
trgu pojavijo z 20 vrstami
različnih vin. Skupaj si bodo
omislili tudi blagovno znamko
haloškega vina, s katero bodo
lažje prodrli na zahteven trg,
obetajo si tudi podporo na neka-
terih slovenskih ministrstvih.
grad Bori pa nameravajo izbrati
za nekakšno stičišče vinogradni-
kov, kjer naj bi se prepletala pre-
teklost in sedanjost Vinarske
družbe Haloze.
V haloških občinah so idejo o
ustanovitvi družbe dobro spreje-
li, to je pokazala tudi udeležba
na ustanovnem zboru, kjer so se
predstavniki posameznih občin
in stroke obvezali, da bodo na te-
renu poiskali člane - družbenike
in pripravili vse potrebno za us-
tanovno skupščino vinarske
družbe, ki bo najverjetneje že v
marcu. Mag. Stanislav Gole iz
lokalne razvojne agencije Halo
je govoril o poslovnih načrtih in
o poslovni strategije za Haloze
in opozoril na hitrejši razvoj v
komunalni infrastrukturi na
haloških območjih v zadnjih le-
tih, podrobneje pa predstavil
projekt vinske turistične ceste
Haloz, kjer z izdajo kataloga
ponudbe počasi končujejo še eno
fazo, saj imajo načrte za boljšo
tržno naravnanost VTC. Sicer pa
je mag. Gole med drugim ome-
nil tudi nov projekt: turistične
vasi in sončne vasi; slednje naj
bi bile namenjene ljudem v
tretjem življenjskem obdobju,
vse to pa naj bi bistveno prispe-
valo k napredku v Halozah. Po
njegovem so v Halozah zreli in
sposobni imeti vinarsko družbo,
saj imajo sedaj dosti več znanja
kot pred leti in so tudi bolj
razgledani.
Tatlana Mohorko
V spomin Alioši!
Pomlad srčna zaželena,
kje je tvoj obetan cvet?
Kam, o kam ste se iztekle,
nade mladih let?
(S. Gregorčič)
Slovo je zmeraj težko. Še
težje je, če moraš oditi sredi
cvetoče mladosti. Najhuje pa
je, če odideš brez slovesa - za
vedno. Za smrt ni nikoli neke
razumske razlage. Sprejeti jo
moraš kot del življenja. S svo-
jo temno roko jemlje vse, kar
pride v njen doseg. Pa vendar
nekaj pusti - Spomine.
Mnogo prezgodaj nam je
vzela Tebe, Aljoša. Težko si
predstavljamo, da smo še pred
nedavnim bili v stiku, da smo
še pred dvema letoma bili sku-
paj v šoli. Sedaj pa Te ne
bomo več srečevali na ulici,
šolska klop bo ostala prazna.
Le drobna svečka in cvet bele
vrtnice nas bosta spominjala
Nate in vse tiste mnoge stvari,
tiejanja in besede.
Vedno znova se sprašujemo:
"Zakaj?" Zakaj je vendar bo-
lezen izbrala ravno Tebe? Za-
kaj je moral umreti človek, ki
)e bil poln energije, optimiz-
ma, humorja, človek, ki je do
svojega zadnjega trenutka
mislil le na druge ...
Aljoša! Nikoli se nisi vdal,
kljub vsemu si vztrajal, si širil
obzorja in duhovno rasel. Svo-
jo čašo življenja si napolnil le
nekaj dni pred Svojim 18.
rojstnim dnevom. Ko bi Te
lahko le še enkrat videli, Ti
stisnili roko in Ti zaželeli vse
najboljše!
Veš, Aljoša, za vedno boš
osal naš. Sedaj vemo smisel
življenja: Ljubiti ga moramo!
Vedno Tvoj 4. b
z razredničarko
LENART
Prireditve ob kul-
turnem prazniku
Ob slovenskem kulturnem
prazniku so tudi v lenarški
občini pripravili^ pester pro-
gram prireditev. Že v petek, 5.
februarja, ob 20. uri bo gostja
lenarškega doma kulture Svet-
lana Makarovič. Gostovanje
pripravlja Zveza kulturnih
društev.
Osrednja slovesnost s proslavo
in podelitvijo priznanj zas-
lužnim kulturnim delavcev pa
bo 7. februarja ob 18. uri v kul-
turnem domu v Cerkvenjaku.
Tam bodo pripravili bogat kul-
turni program in nato še tradi-
cionalno srečanje kulturnih de-
lavcev in ustvarjalcev bivše
skupne občine Lenarta. Glavni
organizatorji prireditve so Zveza
kulturnih društev in Sklad za
ljubiteljske kulturne dejavnosti
iz Lenarta ter domače kulturno
društvo Jože Lacko iz Cerkven-
jaka. V okvir praznovanja kul-
turnega praznika sodi tudi
običajni celovečerni koncert
godbe na pihala MOL iz Lenar-
ta, ki bo 8. februarja ob 19. uri v
domu kulture pri Lenartu. Poleg
godbenikov bodo nastopile tudi
lenarške mažoretke.
M. Toš
PTUJ / OSNOVNA SOLA DR. LJUDEVITA PIVKA NUJNO POTREBNA
P^skajo šolo s /miagoie-
nim programom iz Ptuja?
Osnovna šola s prilagojenim programom dr. Ljudevita
Pivka izvaja vzgojno-izobraževalni proces za otroke z
lažjimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju, za
otroke s kombiniranimi motnjami, s cerebralno parali-
zo in z zmerno motnjo v razvoju. Šola ima v tem šols-
kem letu 19 oddelkov in 138 učencev. Od tega je 13 od-
delkov prilagojenega programa, 2 oddelka otrok s kom-
binirami motnjami in 4 oddelki vzgoje in izobraževanja
zmerno prizadetih. Kljub močnim integracijskim proce-
som ima šola oddelek več kot v lanskem šolskem letu.
V tem šolskem letu je bilo na šolo prešolanih iz redne
osnovne šole 13 učencev.
Šola deluje na sedanji lokaciji v
Raičevi ulici v Ptuju že 20 let. Ta-
krat so odgovorni na občini meni-
li, da je to le začasna rešitev. Rudi
Lenart, ravnatelj osnovne šole dr.
Ljudevita Pivka, pravi: "Delamo v
nevarnih razmerah, saj so šolski
prostori neustrezni za izvajanje so-
dobnega učnega procesa, šolska
zgradba pa je polna pasti za učence
in delavce, kar so potrdile tudi us-
trezne inšpekcijske službe.
Dosedanja prizadevanja za nu-
jno adaptacijo niso prišla dalje kot
do izdelave projekta obnove stare-
ga dela s prizidkom in izdano je že
lokacijsko dovoljenje za adaptaci-
jo. Po programu razreševanja pros-
torske osnovnošolske problemati-
ke je šola s prilagojenim progra-
mom na vrsti skupaj s sanacijo os-
novne šole Olge Meglič. Sedanje
kritično stanje s prostori v drugih
osnovnih šolah mestne občine, na
primer v Grajeni, razreševanje
problematike naše šole nedo-
pustno pomika na poznejši čas."
TEDNIK: Glede na to da šolo
obiskujejo tudi učenci iz neka-
terih zunanjih občin, ali bi te
občine sofinancirale gradnjo
vaše šole?
Rudi Lenart: "Mestna občina
Ptuj je izdala odlok o ustanovitvi
osnovne šole dr. Ljudevita Pivka
in v 10. členu zapisala: 'Zavod je
ustanovljen za zadovoljevanje
vzgojno-izobraževalnih potreb os-
novnošolskega prilagojenega
izobraževanja za območje občin:
Mestne občine Ptuj, občine Destr-
nik-Trnovska vas, občine Dorna-
va, občine Gorišnica, občine
Juršinci, občine Kidričevo, občine
Majšperk, občine Videm in občine
Zavrč.' Šola je integralnega pome-
na. Ustanovitelj (mesna občina
Ptuj) in država (ministrstvo za
šolstvo ) zagotavljata pogoje za
delo zavoda. Razmišljanje, da naj
vsaka občina poskrbi za šolo in
šolanje prizadetih otrok v svojem
okolju, je kljub integracijskim
procesom strokovno nedopustno
in etično presega najobčutljivejše
vrednote civiliziranega sveta. Šola
ima na Ptuju bogato tradicijo in
strokovne izkušnje pri šolanju pri-
zadetih otrok in mladostnikov.
Recimo, kaj bi se zgodilo, če re-
gijski zdravstveni center ali bol-
nišnica ne bi sprejemala pacien-
tov, ki živijo izven Mestne občine
Ptuj? Ali se res na pragu v tretje
tisočletje moramo boriti za
haloškega ali slovenskogoriškega
otroka s posebnimi potrebami, da
mu bo omogočena enakopravna
vključitev v tisti šolski program, ki
je primeren njegovim sposobnos-
tim? Naj omeni, da se na področju
osnovnih šol s prilagojenim
programom že oblikuje vsebinska
prenova programov in predmet-
nik, ki bo tudi tu uzakonil devet-
letno šolanje. So pa že razmišljan-
ja, da bi se šola s prilagojenim
programom dr. Ljudevita Pivka
potisnila iz mesta Ptuja."
TEDNIK: Kakšne so vaše
zahteve?
Rudi Lenart: "Zahtevamo, da se
pristopi k razreševanju prostorske-
ga problema osnovne šole dr. Lju-
devita Pivka strokovno in dolgo-
ročno in da se upošteva vrstni red
investicij. Živimo v civilizirani
pravni državi, vse ostalo so le ozki
in kratkoročni strankarski intere-
si. Zahtevamo adaptacijo in dogra-
ditev sedanje samostojne šole, še
boljša strokovna rešitev pa je nova
samostojna šola, saj se vsebine
vzgojno-izboraževalnih progra-
mov navezujejo na zelene
površine, igrišča in delavnice, kjer
bi se lahko sedanji in novi 9-letni
šolski program izvajal v sodobnih
razmerah. Izgovori o občinski
razdrobljenosti regijskega prosto-
ra in vključevanju šole v ta regijski
prostor kažejo na to, da odgovorni
nimajo volje, da bi razrešili re-
gijski problem. V vseh slovenskih
regijah so podobne stvari razrešili
na human, strokoven in civiliziran
način, zato pričakujem ugodno
razrešitev tudi v našem, ptujskem
okolju. Upam, da bomo prišli že v
letošnji investicijski program."
Marija Slodnjak
16
četrtek, 4. februar 1999 - TEDNIKI
PUSTNE PRIREDITVE / PUSTNE PMREDIIVE / PUSTNE PRIREDITVE
# 6. FAŠENK V
CIRKULANAH
Turistično društvo Cirkulane bo na letošnjo
pustno soboto, 13. februarja, pripravilo že
šesto fašensko prireditev s povorko skozi vas.
Po uspešnih dosedanjih fašenkih si v Cirkula-
nah organizatorji tudi letos obetajo veliko šte-
vilo nastopajočih skupin (blizu 500) in precej
obiskovalcev od blizu in daleč. 6. fašenk v
Cirkulanah se bo začel ob 14. uri.
V povorki bodo sodelovale pustne maske in
šeme iz OŠ Cirkulane, orači iz Okiča, odrasle
pustne skupine iz domače in sosednjih občin,
letos pa prvič pričakujejo tudi skupino ciganov
iz Dornave. Predsednik TD Anton Bratušek je
povedal, da že zbirajo prijave za sodelovanje v
povorki, ki jo društvo organizira o pomoči
domače šole in turističenga krožka na šoli, še
več poudarka pa želijo fašenku v Halozah dati
prav na etnografskih posebnostih. Nekaj teh so
v zadnjih letih uspeli odkriti; tako je najznačil-
nejši preprost haloški lik "Baba, ki nese deda",
prvič pa naj bi v letošnji povorki videli tudi
haloškega koranta, ki bo nosil oblačilo, nareje-
no iz kozje kože.
Sodelujoči v povorki ne bodo ostali brez
okrepčila in malice, je povedal Bratušek, naj-
boljše in najizvirnejše pa čakajo tudi lepe nagra-
de organizatorja. Sicer pa se v Cirkulanah v
večnamenski dvorani na pustno soboto obeta še
velika pustna zabava z živo glasbo.
TM
• V VIDMU PETI
FAŠENK
Občina Videm letos ponovno skrbi za pri-
pravo fašenske prireditve, ki dobiva vse večji
pomen in vsako leto v Videm in Lancovo vas
privabi veliko število obiskovalcev. 4. fašenk
v Vidmu bodo pripravili na pustni ponedel-
jek, 15. februarja, ob 14. uri, sodelujoče skupi-
ne pa se bodo zbrale pol ure pred pričetkom
povorke.
Pot bo povorko vodila skozi naselje Videm,
potem se bodo sodelujoči podali še v Lancovo
vas, zaključek pa bo povorka imela v lancov-
skem šotoru. Tam pravijo, da so dežela rogatega
koranta, in v vasi hranijo še veliko etnografske-
ga blaga, vezanega tudi na fašenk.
V Folklornem društvu Lancova vas so se letos
že tretjič zapored odločili pripraviti pustno za-
bavo pod štorom, prireditve pa se bodo tam
zvrstile med 13. februarjem, ko bo tudi krajša
slovenost ob odprtju šotora, pa vse do pustnega
torka, 16. februarja. Lancovovaščani bodo vsak
pustni večer obogatili z nastopom zabavnih
skupin in program popestrili z domačimi sku-
pinami in prikazom etnografskim posebnosti
svojega kraja.
TM
PTUJ / PRED ODHODOM V EMIRATE
JRDI Oi^MIMC^O Ptufo
in Šlcveniie
V Mestni hiši v Ptuju je bila v ponedeljek tiskovna konferen-
ca, na kateri so člani šestčlanske delegacije, ki jo bo vodil
župan Miroslav Luci (v njej so še Albin Pišek, predsednik TD
Ptuj, Andrej Koter, direktor podjetja Čisto mesto, Vilko Pešec,
direktor podjetja Eko Les, Tanja Ostrman Renault, profesori-
ca angleščine, in Peter Vesenjak, direktor družbe Hosting) in
ki bo predstavljala Ptuj na svetovnem tekmovanju mest Naro-
di v razcvetu v Združenih arabskih emiratih, ki je v bistvu tek-
movanje v urejenosti okolja, ekologiji in kvaliteti življenja,
podrobneje predstavili tekmovanje in udeležbo Ptuja na njem.
Povedali so, da ne predstavljajo samo mesta, ampak vso Slove-
nijo. Kot edino staro mesto in edino neangleško mesto se je
Ptuj uvrstil v skupino B tekmovanja, kjer sodelujejo mesta iz
Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Kanade, Avstrali-
je, Severne Irske in Škotske.
Kljub temu da je mesto zelo
staro z veliko kulturne
dediščine, mu je uspelo, da se
razvija kot moderno mesto, ki
svojim prebivalcem zagotavlja
kvalitetno življenje. Mesto se
ponaša s čistilno napravo, ureje-
nim centrom za ravnanje z od-
padki, kvalitetno oskrbo z vodo
in drugimi dosežki, ki omo-
gočajo visok standard bivanja.
Od tekmovanja, ki bo potekalo
od 11. do 15. februarja, pričaku-
jejeta Ptuj in Slovenija boljšo
razpoznavnost v mednarodnem
merilu ter uveljavitev naše
države tudi na področju ekolo-
gije in naravovarstva. Cel pro-
jekt predstavitve v Združenih
arabskih emiratih bo stal okrog
2 milijona tolarjev. Udeležbo fi-
nancirajo sponzorji, podprla pa
sta ga tudi ministrstvi za okolje
ter malo gospodarstvo in turi-
zem, s propagandnim gradivom
pa Center za promocijo turizma
Slovenije. Videofilm za predsta-
vitev je delo Tinčka Ivanuše,
diapozitive pa sta prispevala
mojster fotografije Stojan Ker-
bler in Črtomir Goznik.
MG
TEDNIK - Četrtek,4. februar 1999
9
20
četrtek, 4. februar 1999 - TEDNIKI
HALOZE / PROPADA NA DESETINE OBJEKTOV
Držitva /e res slab gospodar
Se pred leti je veljala za Haloze žalostna ugotovitev, da izumi-
rajo. Ljudje so se odseljevali, saj trdo delo na haloški zemlji ni
zagotavljalo dostojnega življenja. Cest, vodovoda in telefonov
ni bilo, in kdor si je lahko pomagal, je odšel. Razmere pa so
se začele izboljševati in danes se ljudje vračajo. Če ne za
vedno, si v Halozah postavijo vikend in tam preživijo vsaj kak
dan v tednu. K vikendu sodi nekaj sto trsov, kako sadno drevo,
vse skupaj pa prispeva k boljši obdelanosti Haloz, in kar je
najpomembneje, v Haloze vrača del življenja.
Danes je v Halozah že na kilo-
metre asfaltnih cest, voda teče že
iz mnogih pip, veliko je tudi hiš,
v katerih že zvoni telefon. Tako
ni čudno, da je na območju Ha-
loz veliko novogradenj, veliko
lepih, modernih hiš in predvsem
ob koncih tedna precej promet-
nega vrveža. Kot da bi se za ta
del pozabljenega sveta začenjalo
novo, obetavnejše obdobje.
Ob tem se človek čudi, zakaj
ob ponovnem oživljanju
območja propada veliko število
objektov, ki so nekoč z značilno
haloško arhitekturo krasili
haloške griče in doline. V
glavnem gre za današnje razme-
re precej mogočne objekte in to
daje slutiti, da so jih postavili
bogati ljudje. Precej teh objek-
tov je danes v zelo slabem stanju,
mnogo je nenaseljenih, odprtih
in vidno propadajočih. Zakaj?
Pravega in dokončnega odgovo-
ra na to vprašanje ni mogoče najti.
Na osnovi nekajdnevnega poizve-
dovanja, pa je mogoče domnevati,
da objekti nimajo ne lasmika ne
gospodarja. Pretežno število ob-
jektov naj bi bilo v lasti Stano-
vanjskega sklada republike Slove-
nije, nekaj pa v lasti ali vsaj oskrbi
novonastalih lokalnih skupnosti.
Za nekatere so vloženi denacio-
nalizacijski zahtevki, pa se zade-
ve zelo počasi razvijajo, za mno-
ge se ne zanima nihče. Razen
zoba časa, ki jih krepko načenja
od strehe do temeljev. Velik del
del teh objektov je po zgodbah iz
povojnih let pozneje postal
lastnina Kmetijskega kombinata
Ptuj. V njih so živeli njegovi de-
lavci in ljudje sami ter Kme-
tijski kombinat so skrbeli za nji-
hovo vzdrževanje. Zadeve pa so
se s samostojno Slovenijo spre-
menile. Vinogradi in vsa
haloška, prej družbena zemlja je
prišla v državne roke. Vino-
gradniške površine obdeluje
manjše število prejšnjih dela-
vcev Kmetijskega kombinata, za
mnoge ni več dela. Kmetijski
kombinat je v procesu
lastninskega preoblikovanja v
sedanjo delniško družbo odsto-
pil Stanovanjskemu skladu re-
publike Slovenije vse stano-
vanjske enote, kar med dvesto in
tristo jih je bilo.
Med te na državno institucijo
prenešene stanovanjske enote
sodi tudi precejšnje število ob-
jektov v Halozah. Natančno ni
mogoče povedati koliko, saj bi
bilo potrebno zadevo raziskati
od primera do primera. Tudi v
občini Videm (gotovo tudi v
drugih občinah) imajo dolg sez-
nam objektov, ki so v njihovi
pristojnosti, pa mnogi prav tako
samevajo in propadajo. Po nas-
tanku nove občine Podlehnik bo
dobršen del teh objektov prešel v
njeno pristojnost. Gre po vsej
verjetnosti za objekte, ki po dru-
gi svetovni vojni niso bili nacio-
nalizirani, njihovi lastniki so jih
zapustili ali so umrli, dedičev pa
ni ali se zanje ne zanimajo.
Dejstvo je, da prazni objekti
propadajo hitreje kot naseljeni.
Dokaz za to so tisti, ki še premo-
rejo življenje. Nekaj bivših dela-
vcev KK Ptuj je hiše, v katerih
so prebivali, kupilo in jih danes
vzdržujejo kot svojo lastnino. Za
propadajoče objekte domačini
pravijo, da so državna, v mnogih
konkretnih primerih pa izgleda-
jo kot nikogaršnja lastnina. Na
stanovanjskem skladu RS so
potrdili prejem stanovanjskih
objektov od KK Ptuj: samo z
eno pogodbo so jih prevzeli 220.
Na vprašanje, kakšna bo njihova
usoda, nimajo pravega odgovora.
Objekte imajo v svoji evidenci.
ne vedo pa, za katere je morebiti
vložen denacionalizacijski zah-
tevek, in tudi tega ne vedo, kaj
bodo storili z njimi. Dokler de-
nacionalizacija ni končana, za-
gotovo nič. Kdaj bo končana, pa
spet ne vedo. V takih razmerah
bi bilo neumestno vprašati še o
dolgoročni usodi objektov. Zan-
jo se ne ve. Lahko pa predvide-
vamo, da bodo mnogi od teh
značilnih haloških objektov pro-
padli. Že danes jih je večina zre-
lih za rušenje. Edina vrednost so
velike haloške kleti pod njimi, ki
pa že dolgo niso videle sodov in
ki se namesto z vabljivim von-
jem po vinu danes "odlikujejo" z
vonjem po trohnobi.
Nerazumljivo ob tem je, da
državni ^ mlini meljejo tako
počasi. Če bi objekte vrnili tis-
tim, ki jih zahtevajo, bi jih ti vsaj
vzdrževali^ če ne že temeljito
obnovili. Ce zahtevkov ni, bi jih
država lahko prodala. Prav tako
bi lahko občine ob sprejeti delit-
veni bilanci razpolagale z objek-
ti, ki so v njeni pristojnosti. Pa
ni nič iz dokončanja denaciona-
lizacije ne iz toliko časa rojevane
delitvene bilance med bivšo
ptujsko in tam nastalimi novimi
občinami. Birokratska neučin-
kovitost krepko ovira razvoj
življenja, posebej izrazito v Ha-
lozah. Kot bi se birokrati trudili
širši javnosti dokazovati, kako
resnično slab gospodar je država.
Haloze so lahko dober in poučen
primer. Tisto, kar je zasebnega,
je v razcvetu, kar je državnega ali
občinskega, propada.
Kdo in kdaj bo presekal ta gor-
dijski vozel?
J. Bra^i
Iz te kleti je nekoč dišalo po vinu, danes po trohnobi
Nekoč uspešna, danes propadajačo hiša
Tudi tale hiša v Ljubstavi se ne more upirati zobu časa
Še pred kratkim je bilo tu življenje ...
TEDNIK - Četrtek, 4. februar 1999
21
PTUJ / IZBOR ŠPORTNIKOV LETA 1998
Naiboliša Nastja Čeh
in Andreja Razlag
športni zavod Ptuj je v avli Šolskega centra Ptuj organizi-
ral tradicionalno proglasitev športnika za minulo leto. Na
prireditvi se je zbralo veliko ljubiteljev športa, ki so lahko
zaploskali najboljšim.
Pri moških je po mnenju ko-
misije naziv najboljšega športni-
ka za minulo leto pripadel nogo-
metašu Nastji Čehu, sledijo pa
Davorin Gabrovec, KBV Ptuj,
Mitja Mahorič, KK Perutnina
Ptuj, Branko Fidler, KBV Ptuj,
Mirko Vindiš, AK Ptuj, in De-
jan Vogrinec, Judo klub Drava.
Pri dekletih je laskav naziv
športnice leta v Ptuju pripadel
kegljavki Andreji Razlag, sledi-
jo pa Nadja ŠibUa, KBV Ptuj,
Maja Ozmec, KBV Ptuj, Petra
Podgoršek, Aero ^ klub Ptuj,
Nataša Prauhart, ŽOK Marsel
Ptuj, in Lidija Cafiita, Karate
DO klub Ptuj. Posebni priznanji
sta prejela Srečko Majcenovič,
Invalidsko društvo Ptuj, in He-
lena Rižner, Šahovsko društvo
Ptuj.
V	konkurenci moških ekip so
podelili štiri priznanja; prejeli
so jih Kolesarski klub Perutni-
na Ptuj, članska ekipa Judo
kluba Drava, Aero klub Ptuj -
člani in klub malega nogometa
Poetovio. V ženski konkurenci
so podelili pokale ŽOK Marsel
in NTK Petovia.
Za najuspešnejše trenerje so
bili izbrani Vladimir Sitar,
KBV Ptuj, Damjan Samojlen-
ko, NTK Petovia Ptuj, Miroslav
Vindiš, Aero klub Ptuj, in Zo-
ran Krajnc, Teniški klub Ptuj.
V	konkurenci osnovnih šol je
bila najboljša Mladika, druga
OS Olge Meglič in tretja OS
Ljudski vrt. Pri dijakinjah je na-
jboljša Gimnazija, pri dijakih pa
Poklicna in tehniška elektro
šola Ptuj.
Podehli so tudi priznanja
državnim prvakom in državnim
reprezentantom v kolektivnih
športnih panogah. Prejeli so jih:
Marko Kos, Karate Do klub
Ptuj, Dejan Žibrat in Robert
Šimenko, oba SD Ptuj, Matjaž
Vindiš, Dorotej Kline, Andrej
Vindiš, Jurček Horvat, Robi Si-
monič, Vojko Kuri in Boštjan
Hrumeč, vsi Klub borilnih
veščin Ptuj, Tanja Žuran, Miha
Prime, Denis in Dani Rus, vsi
Judo klub Drava, Davorin Slu-
ga, AK Ptuj, Matej Marin,
Andrej Omulec in Gorazd Gaz-
voda, KK Perutnina Ptuj, Boris
Janžekovič, Milan Jurič,
Tomaž Pliberšek in Bogdan
Jug, vsi Aeroklub Ptuj, Dušan
Rakuš in Andrej Kirbiš, oba
Boksarski klub Ptuj, Ajda Bru-
men. Teniški klub Ptuj, Gregor
Sluga, Tomaž Toplak in Aleš
Čeh, vsi NK Drava, Miha Pe-
tek, Aleš Kancler in Petra Pri-
možič, vsi Ribiška družina Ptuj,
Marko Slamenšek, SD Central,
Mitja Kous, SD Petovia, in
Gregor Urbančič, Modelarsko
društvo Aviotech. Posebni priz-
nanji sta prejela Rado Ačimovič
in Ivan Golob iz TK Maraton.
Priznanja pa so prejeli tudi zas-
lužni športni delavci: Ivan Rus,
Judo klub Drava, Dušan Pavli-
ca, KBV, Franc Simonič,
Strelska družina Ptuj, Milan Ci-
merman. Atletski klub Ptuj,
Stanislav Toplak, Namiznote-
niški klub Petovia, Borut Petro-
vič, Plavalni klub Terme Ptuj,
Milan Kralj, Aeroklub Ptuj,
Marjan Selinšek, ŽOK Marsel,
Borut Šalamun, KMN Poeto-
vio, Matjaž Praprotnik, Mode-
larsko društvo Aviotec, Vika
Dabič, Planinsko društvo Ptuj,
Hermina Silak, Planinsko
društvo Ptuj, Franc Terbuc,
Ribiška družina Ptuj, in Janko
Amuš, NK Podvinci.
Danilo Klalniek
Najboljša športnika Ptuja za leto 1998 sta Andreja
Razlag in Nastja Čeh.	Foto: Kosi
SLOVENSKA BISTRICA / RAZGLASITEV ŠPORTNIhCA LETA 1 998
Izbira ni bila lahka
Športna zveza Slovenska Bistrica je skupaj z Imposom -
Panoramo minuli petek zvečer v Športni dvorani Bistrica
pripravila odmevno prireditev - razglasitev "naj" športnika
leta 1998, osemnajsto po vrsti.
Prireditev so pričeli s slovesno
podelitvijo priznanj, plaket in nag-
rad - od najboljših športnih dela-
vcev (enajst priznanj), perspek-
tivnih športnikov (devetnajst po-
kalov), posebno priznanje na-
jboljšemu šolskemu športnemu
društvu (tokrat ga je osvojilo ŠŠD '
na OŠ Oplotnica), osmim
športnim kolektivom do petih
priznanj najboljšim športnicam in
štirinajstih najboljšim športni-
kom, ki so bili na listi nominiran-
cev za "naj" športnika leta 1998.
Prav pri slednjih dveh kategorijah
komisija za priznanja pri Športni
zvezi občine Slovenska Bistrica ni
imela lahkega dela. Posebna priz-
nanja za vrhunske športne dosežke
so prejeli še Franci Pinter
(strelstvo), Peter Drozg (peto mes-
to v metu kladiva na evropskem
prvenstvu za veterane v Italiji),
Jernej Kelih (karate), Mirko
Kalšek (motociklizem), Mladen
Dabanovič (vratar članske
državne nogometne reprezentan-
ce). Samo Grum (košarka) in Sani
Bečirovič (košarka).
Vrhunec večera je bila vsekakor
podelitev priznanj najboljšim.
Športnica leta 1998 v občini Slo-
■ venska Bistrica je atletinja Tina
Jugovec, mladinska podprvakinja
v sVoku v daljavo in tretja v državi
, y iroskoku ter kategorizirana
six)rtnica mladinskega razreda.
• Slovenjebistriški športnik leta
le ludoist Simon Zafošnik,
I lam deveti na članskem ev-
' roPSkem prvenstvu v španskem
Oviedu, peti na turnirju za svetov-
ni pokal v Sofiji, državni prvak in
udeleženec svetovnega vojaškega
prvenstva v judu. Simon Zafošnik
je tudi kandidat za olimpijske igre
v Sydneyju leta 2000. Priznanje za
najboljši športni kolektiv je že
osemnajstič osvojil Judo klub Im-
pol Slovenska Bistrica.
Med gosti prireditve je bilo veli-
ko znanih športnikov, tudi bist-
riška smučarska zvezda Rene
Mlekuš, ki se po hudi poškodbi
pred letom dni s težavo vrača v
športno areno. Največ pozornosti
je vzbudil Srečko Katanec, selek-
tor slovenske nogometne rep-
rezentance. Najmlajši med pers-
pektivnimi športniki v občini je
bil še ne osemletni skakalec Joži
Kamenik, član Smučarsko-ska-
kalnega kluba Šmartno na Pohor-
ju, ki je na državnem tekmovanju
v kategoriji do osem let pristal na
tretjem mestu.
Prireditev, ki so jo s svojim nas-
topom popestrili razni športniki,
bistriške mažoretke (državne
prvakinje in evropke viceprvakin-
je), mladi pevki Katja Koren in
Katja Lesjak, gostja večera pevka
Dolores ter ansambel Raf s svojo
skupino, sta vodila Jana JegUč ter
Bojan Sinič. Na podelitvi nagrad
so sodelovali še župan občine Slo-
venska Bistrica dr. Ivan Žagar in
^ože Pleterski, predsednik
Športne zveze občine Slovenska
Bistrica.
Vida Topolovet
Atletinja Tina Jugovec in
športnika leta 1998 v obč
judoist Simon Zafošnik -
ini Slovenska Bistrica.
Foto: Samo Brbre
ŠPORT MLADIH / ŠPORT MLADIH / ŠPORT MLADIH
MALI NOGOMET
•	Mladika
v polfinalu
Učenci osnovne šole Mladika iz
Ptuja so uspešno nastopili na četrt-
finalnem nogometnem turnirju v
Slovenskih Konjicah, saj so osvo-
jili drugo mesto z enakim številom
točk kot prvouvrščena ekipa os-
novne šole Prežihovega Voranca iz
Maribora in se uvrstili v polfinale
tega tekmovanja. V prvem
srečanju so Ptujčani premagali
učence OŠ Antona Aškerca iz Ve-
lenja s 6:4, v drugem domačo eki-
po OŠ Pod goro s 5:4, v tretjem pa
so igrali neodločeno 4:4 z ekipo
Prežihovega Voranca iz Maribora.
OŠ Mladika je nastopila v sesta-
vi: Boštjan Ferčec, Martin Kline,
Davorin Gomzi, Gorazd Tašner,
Ivan Rajšp, Boštjan Fras, Tadej
Vidovič, Uroš Prevolšek, Gregor
Horvat in Boštjan Šilec. Ekipo je
vodil športni pedagog Drago Ači-
movič.
Danilo Klainšek
NAMIZNI TENIS
•	Občinsko
prvenstvo
Osnovna šola Cirkovce je orga-
nizirala občinsko prvenstvo v na-
miznem tenisu. Udeležili so se ga
učenci OŠ Cirkovce in Kidričevo.
Rezultati finala: Zebec (OŠ Cirko-
vce) - Rumež (OŠ Kidričevo) 2:0,
Korez - Rumež (oba OŠ Cirkovce)
2:0j Korez (OŠ Kidričevo) - Zebec
(OS Cirkovce) 2:0. Vrstni red: 1.
Zebec (OŠ Kidričevo), 2. Zebec
(OŠ Cirkovce), 3. Rumež (OŠ
Kidričevo).
Daniio Klainšek
KOŠARICA • Nas-
lova za O.
Meglič in
Ljudski vrt
Ekipa OŠ Mladika s športnim pedagogom Dragom
Ačimovičem.	Foto: Langerholc
Športni zavod Ptuj je izvedel
medobčinsko prvenstvo v
košarki za učenke in učence sed-
mih in osmih razredov osnovnih
šol. Mladi košarkarji in
košarkašice so bili najprej raz-
deljeni v predtekmovalne skupi-
ne in najboljše štiri ekipe so se
nato pomerile v finalu.
Rezultati - učenci: skupina A:
Gorišnica - Cirkovce 27:15, Cirko-
vce - Ljudski vrt 6:88, Gorišnica -
Ljudski vrt 17:62. Vrstni red: 1.
Ljudski vrt, 2. Gorišnica, 3. Cirko-
vce. Skupina B: Olga Meglič -
Hajdina 34:45, Dornava - Videm
18:43, Hajdina - Videm 12:56,
Olga Meglič - Dornava 49:24, Dor-
nava - Hajdina 33:46, Videm -
Olga Meglič 40:34. Vrstni red: 1.
Videm, 2. Hajdina, 3. Olga Meglič,
4. Dornava. Polfinale: Ljudski vrt
- Hajdina 75:24, Gorišnica - Vi-
dem 13:53; za 3. mesto: Hajdina -
Gorišnica 23:42; za 1. mesto:
Ljudski vrt - Videm 44:30.
Rezultati učenke: Olga Meglič -
Kidričevo 43:12, Cirkovce -
Ljudski vrt 22:39; za 3. mesto:
Kidričevo - Cirkovce 21:16; za 1.
mesto: Olga Meglič - Ljudski vrt
62:16.
Danilo Klainšek
ŠAH • Vsi poka-
li v Gorišnico
V torek, 26. januarja, je bilo v
osnovni šoli v Leskovcu orga-
nizirano ekipno medobčinsko
prvenstvo osnovnih šol v šahu.
Po pravilih, ki veljajo za šolski
šport šport mladih, je bilo tek-
movanje v dveh starostnih kate-
gorijah, ločeno za dekleta in fan-
te. V konkurenci fantov je bila
udeležba številčnejša (7 ekip) kot
v konkurenci deklet, kjer so nas-
topile ekipe štirih šol tistih, ki
veljajo v osnovnošolskem šahu
za vodilne.
Rezultati: mlajše deklice: 1. OŠ
Gorišnica, 2. OŠ Kidričevo, 3. OŠ
Cirkulane; mlajši dečki: 1. OŠ
Gorišnica, 2. OS Kidričevo, 3. OŠ
Leskovec; starejše deklice: 1. OŠ
Gorišnica, 2. OŠ Žetale, 3. OŠ
Markovci; starejši dečki: 1. OŠ
Gorišnica, 2. OS Videm, 3. OŠ
Kidričevo.
Zmagovalne ekipe so prejele
lepe pokale, ki jih je pripravil
Športni zavod Ptuj, drugo- in
tretjeuvrščene ekipe pa diplome.
Vsi pokali so odšli v Gorišnico. Še
ena potrditev, da je tam doma šah.
ŠM
NAMIZNI TENIS / NAMIZNI TENIS / NAMIZNI TENIS
Preišnii teden se je
pniel spomladunsid del.
1.	SNTL-ŽENSKE • Petovia -
Arrigoni 6:2
Namiznoteniške igralke ptujske
Petovie so uspešno pričele drugi
del prvenstva v prvi slovenski na-
miznoteniški ligi. Visoko so pre-
magale svoje sovrstnice iz Izole.
Rezultat bi lahko še bil višji, če
domača igralka Tina Zalezina ne
bi nepričakovano izgubila od
tretje igralke Arrigonija Jane Lud-
vik.
Posamezni izidi: Steblovnikova
- Rahotinova 0:2, Goličeva -
Jauševčeva 2:0, Zalezina - Ludvi-
kova 0:2, Goličeva - Rahotinova
2:0, Steblovnikova - Ludvikova
2:0, Zalezina - Jauševčeva 2:1,
Goličeva/Zalezina - Rahotino-
va Jauševčeva 2:0, Goličeva - Lud-
vikova 2:0.
V soboto so Ptujčanke gostovale
pri NTK Kajuh Slovan v Ljublja-
ni. Tudi tokrat je bila odlična
Goličeva, saj je premagala vse nas-
protnice, žal pa Zalezina in
Steblovnikova nasprotnicam nista
bili kos in ptujske igralke so izgu-
bile s 3:6.
2.	SNTL - MOŠKI • Petovia -
Olimpija Vector II. 6:0
Igralci ptujske Petovie so imeli v
bistvu le lažji trening proti ljubl-
janskemu Vectorju Olimpiji. Brata
Zafošnik in Janžekovič niso do-
pustili nobenega presenečenja in
gostom oddali samo eden niz.
Posamezni izidi: G. Zafoštnik -
Hartman 2:0, M. Zafoštnik - Ku-
malič 2:0, Janžekovič - Hartman
2:1, Piljak - Razdrtič 2:0, M.
Zafoštnik - Razdrtič 2:0, G.
Zafoštnik - Kumalič 2:0.
• Petovia - Melamin 6:1
Tudi drugo sobotno srečanje je
bilo uspešno za ptujske igralce, saj
so brez težav ugnali ekipo iz
Kočevja. Edino točko je izgubil
Marko Zafoštnik proti Vidmarju.
Najboljši ptujski igralec Gregor
Zafoštnik še vedno vodi na lestvici
najuspešnejših igralcev druge lige
s 25 zmagami in samo enim pora-
zom.
Posamezni izidi: G. Zafoštnik -
Lesar 2:0, M. Zafoštnik - Vidmar
0:2, Janžekovič - Novak 2:0, M.
Zafoštnik - Novak 2:0, G.
Zafoštnik/Piljak - Vidmar/Novak
2:0
V soboto, 6. februaria, se bodo
dekleta v dvorani Mladika pome-
rila z direktnimi nasprotnicami
za uvrstitev v končnico, igralka-
mi Šampionke iz Vrtojbe, fantje
pa bodo gostovali pri Gralanu iz
Zaloga.
Danilo Klainšek
22
četrtek, 4. februar 1999 - TEDNIKI
Glasbene založbe izvajajo preve-
lik pritisk na glasbenike in zato v
90. prevladuje industrijska glasb^
ki nima velikega umetniškega pri-
diha. Odlični glasbeniki se ne ozi-
rajo na založbe, na denar, na slavo
in delajo kvalitetno glasbo za nas,
zveste poslušalce.
Britanski pevec ELTON JOHN
pripravlja sodobno verzijo opere
Aida italjanskega mojstra Giusep-
peja Verdija. Tekste bo priredil
Tim Rice, na kompilacijskem al-
bumu pa bodo sodelovali Sting,
Spice Girls in Janet Jackson. EL-
TON JOHN pa je tokrat zapel
skupaj z novo zvezdo country
glasbe LEANN RIMES popevko
WRITTEN IN THE STARS
ki je čutna ljubezenska
balada in bo tudi vam segla do
srca.
švedski duet ROKETTE je pav-
ziral skoraj dve leti in sedaj mine-
va že celo desetletje od njunega
prvega mega hita The Look. Ma-
rie in Per predstavljata pesem
WISH I COULD FLY ^leM^ ki
zveni nekako preveč znano in
mogoče tudi stilsko zlajnano.
SUGAR RAY je ameriška novo-
valovska skupina, ki je lani slove-
la s komadom Fly. Boksarsko ime
skupine je dovolj privlačna za
poslušalce, da prisluhnejo zanimi-
vi mešanici komada EVERY
MORNING«^ ki je zelo
atraktiven pop/rock komad z izra-
zitim poudarkom na glasbeni pre-
prostosti.
GARBAGE so nominirani za
najvišjo glasbeno nagrado Gram-
my z albumom Version 2.0. Bri-
tanski neodvisni band ponuja ka-
rakteristični elektro ročk komad
WHEN I GROW UP	ki
ponovno sloni na dvodelnem ter
resničnem besedilu.
Ameriškega pevca CHRISA
ISAACA nekateri primerjajo celo
z Elvisom Presleyjem in Royem
Orbisonom. Podobnost obstaja v
otožnem glasu. Nadarjeni CHRIS
prepeva neizrazito ročk pesem z
naslovom FLVING	albu-
ma Speak of the Devil.
Nemški asi sodobnega ročka
DIE TOTEN HOSEN so zažgali s
štiklom 10 Kleine Jaggermaister.
Dobra skupina izvaja udaren ročk
štikl AULD LANG SYNC
^MeM^s privlačno in že znano
glasbeno podlago.
Britanska zasedba TERROR-
VISION je ob koncu leta 1998
podpisala novo pogodbo z novo
založbo Total Vegas. Rezultat je
prišel takoj, saj je zasedba v
prejšnjem tednu zasedla drugo
mesto britanske lestvice malih
)lošč z odlično "pijansko" ročk
limno z naslovom TEQUILA
Igalec in pevec OLI P. je pretre-
sel nemško glasbeno tržišče s
skladbo Flugzeuge Im Bauch, saj
so to malo ploščo prodali v več kot
milijonu primerkov. OLI P. pa se
bo poizkušal stabilizirati na glas-
beni sceni s skladbo I WISH
)K)|()j<, ki pa nima tako močnega
glasbenega navdiha.
THE KELLY FAMILY je
tipična "osnovnošolska" glasbena
atrakcija, ki bo osrečila rnlado ge-
neracijo z albumom From their
Hearts. Kellyji pa v baladi YOU'-
RE LOOSING ME *^postaja-
jo preveč predvidljivi in se preveč
ponavljajo.
JENNIEFER PAIGE je nav-
dušila množice poslušalcev s pe-
smijo Crush. Mlada, lepa in še
lepo poje, govorijo o gospodični
PAIGE, ki je zapela predvsem
zelo poučno pesem SOBER
^)K)K)K)K ki je klasičen sladk
pop.
Britanska pevka SARAH
BRIGHTMAN je že pri štirih le-
tih trenirala balet, nato pa je zavi-
la v glasbeno šolo, kjer se je učila
igrati klavir in peti. Talent je SA-
RAH ponovno pokazala v popev-
ki EDEN ki vsebuje tako
klasične kot tudi sodobne prvine
pop glasbe.
Britanski kvartet M-PEOPLE
ima kup uspešnih komadov, ki so
zbrani na kompilacijskem albumu
The Best of M-People. Man-
chestrski ljudje izvajajo nov
tipičen plesni hit DREAMING
)t()K)K)K, v katerem ponovno iz-
stopata izjemen vokal pevke Heat-
her Small ter melodične klaviatu-
re.
Ameriški trio TLC je prvi uspeh
zabeležil s komadom Ain't 2 Pro-
ud 2 Beg in največji uspeh s ko-
madom Waterfalls. TLC ostajajo
v trendu, saj je njihov novi komad
SILLY HO ^BMetipičen sodobni
r'n'b in napoveduje novi album z
naslovom Fan Mail.
Lestvico POPULAR-
NIH 10 lahko poslušate
vsako soboto v večer-
nem sporedu radia Ptuj.
mel te bom." "Orbod. Ajom ačetel
aluspak ej op ikilev ičersen aldap
an Ojlmez. jagamop im oj itivar-
pop." "Pomagal ti jo bom," odgovo- |
riti Krpan in loti se dela. Nas-
lednji dan je bila leteča kapsula
pripravljena na polet. Nezemljan
Nulpo vpraša Kipana, ali ga kam
zapelje. Krpan privoli in Nulpo ga
0(ioži na Vrhu pri Sveti Trojici ter
mu zaželi srečno in zdravo življen-
je, Krpan pa se zasmeje in reče:
"Adijo; zdaj pa le zdravi ostanite."
Mitja Kidrič, 6. a,
OS Kidričevo
SKRIVNOSTNA HIŠA
Skrivnostna hiša je že dolgo, dolgo
zapuščena. Zato se je vanjo preseli-
la mišja družina. Vsak dan iščejo
sir in mleko. Male miške pa so se
okoli hiše lovile in igrale. Nekega
dne je v grmovju sedela velika
mačka. Iskala je hrano, a ni našla
ničesar. Zato je gledala skozi
gnnovje, kako se male miške lovijo
in igrajo. Ko je minil teden, se je
velika mačka približala k skriv-
nostni hiši. Ko so male miške zag-
ledale veliko mačko, so takoj
zbežale v hišo, da niti niso zaprle
vrat. Zakričale so: "Mama!" M^a
je vprašala: "Kaj pa je?" Povedale
so, da je zunaj velika mačka.
Mama je zaprla vrata. Potem je
bila noč in vsi so zaspali.
Melita Kozel, 2.h
OS Hajdina
ZIMA
v zimi mrzlo je,
a vseeno sankamo se.
Smuči letijo kot raketa,
očka na dvorišču sneg pometa.
Ko snežake delamo,
zraven se veselo smejemo.
Ko domov smo vsi odšli,
bili smo zelo utrujeni.
Starši vprašajo nas, kaj
smo delali do zdaj?
V snegu smo se kepali
in snežake delali.
Karmen JMuhič in Maruša Zor-
li, 3. C, OS Gorišnica
POVZROČILA SEM
PRAVO ZMEŠNJAVO
Pri sedmih letih sem povzročila
pravo zmešnjavo. Stanovali smo še
na Ptuju in jaz sem spala v isti sobi
kot mama in ati. Spat sem hodila
prej, kot se je vrnil ati. Nekega pet-
ka, ko je ati delal dalje in domov ni |
imel prevoza, je poklical mamico, !
naj pride zjutraj ob dveh po njega
v Maribor. Mami je vstala, se oble-
kla in me pustila doma, ker me ni
hotela buditi. Ampak jaz sem se po
njenem odhodu takoj zbudila. Ko
sem posedala okoli, sem ugotovi-
la, da nikogar ni. Hitro sem vstala
in tekla v garažo, tam sem videla,
da tudi avtomobila ni. Tekla sem v
stanovanje in po telefonu poklicala
babico. Babica se je prestrašila. Ta-
koj je poklicala na policijo, ali je
bila ponoči kakšna prometna nes-
reča. Potem me je poklicala nazaj
in se z menoj tako dolgo pogovar-
jala, dokler ni prišel moj stric
pome. Odprla sem mu, atiju in ma-
mici pa napisala listek, da sem pri
babici. Ker nisem imela ključa, ni-
sem mogla zakleniti, zato je stric
garažo zaprl od znotraj, sam pa je
hotel iz hiše čez balkon. V tem tre-
nutku pa sta se pripeljala mamica
in ati. Vsi smo si oddahnili. Stric
je odšel, mi pa smo odšli mirno
spat.
Matqa Kuhar, 4. r.,
OŠ Destmik
VESEL ZAČETEK -
SLAB KONEC
Letošnje počitnice sem preživela
zelo lepo. Najbolj všeč mi je bilo,
ko smo se z družino odpravili na
zaslušen dopust na morje po na-
pornem šolskem letu, natančneje
na otok Pag. Ko smo prispeli na
morje, sem bila vesela, saj imam
morje zelo rada. Vsak dan sem
uživda na vročem soncu in v topli
vodi. Zelo rada sem opazovala pi-
sane ribice, ki so se razigrano po-
dile med skalami, in rake, ki so
ždeli v polžjih hiškah. Vendar
morsko veselje se je hitro končalo
in morala sem domov. Preostali
del počitnic sem preživela doma in
s prijateljicami. Bilo pa je tudi
malce boleče, saj se mi je ob koncu
počitnic pripetila nezgoda. Ker
sem nerodno stopila, sem si zvila
gleženj. Tako sem preživela počit-
nice, ki pa so se žal hitro končale.
ŽaTta Vraz, 7. a
OŠ Kidričevo
MAJHNA NEZGODA
Neko lepo nedeljo smo se odpravi-
li na Gorenjsko. Dva dni smo se
potepali po hribih, tretji dan pa
smo se odpravili na Bled. Odločili
smo se, da bomo z gondolo odpluli
na blejski otok. Ko smo prispeli na
otok, smo šli v cerkev sv. Marije.
Tam smo naredili nekaj fotografij
in tudi na zvon želja smo pozvoni-
li. Ko smo prišli iz cerkve, smo šli |
še malo naokoli. Ko pa smo se od-
pravili nazaj, je gospo, ki je sedela
zraven nas v gondoli, zadela kap.
Takoj smo poldicali pomoč. Gospo
so na srečo rešili. In še danes sem
zelo srečna, ko pomislim, da je tis-
ta gospa še živa.
Nina Kirbiš, 7. a
OŠ Kidričevo
KDOR PREJ PRIDE,
PREJ MELJE
Pred nekaj meseci sem v trgovini
opazila lep pulover. Takoj sem
sWenila, da si ga bom kupila. Bil je
zelo drag in prešinila me je misel,
kako bo na ptilover reagirala ma-
mica. Ta misel je zatrla moje nav-
dušenje nad nakupom. Ta pulover
je bil nekaj posebnega. Bil je nebe-
sno modre barve, ki je moja
najljubša barva, ovratnik pa je
imel obrobljen z belo. Stekla sem v
trgovino in si ga pomerila. Trgov-
ka je seveda rekla, da je kot ulit
zame, a mene so pestili čudni
občutki. Obdajala me je misel, da
naj pogledam še kje drugje. S
težkim srcem sem odložila pulover
in se napotila po drugih trgovinah.
Zaman sem se ozirala po izložbah
in iskala drug, lepši pulover. Bila
je velika ter pestra izbira, vendar
ni bilo puloverja, ki bi mi padel v
oko, kot mi je prejšnji. Pomerila
sem si jih kar nekaj, a nobeden mi
ni posebej pristajal in v njih se ni-
: sem počutla udobno. Bili so prete-
j sni ali preširoki ali pa mi barva ni
[ bila všeč. Niti eden izmed ptilover-
I jev se ni mogel kosati s prvim. Vse
i bolj mi je postajalo žal, da ga ni-
I sem kupila. Končno sem sklenila,
i da ga pojdem kupit. Ko sem vsto-
pila v trgovino, sem opazila, da ga
i ni več. Trgovka mi je povedala, da
! so ga pravkar prodali. Tako sem se
domov vrnila razočarana in brez
! želenega puloverja.
I Ta^a ČretTtik, 8. r.
\ OŠ Cirkovce
ŽIVAL JE BILA
i PAMETNA
Nekateri ljudje ne vedo, na
I kakšne načine so lahko živali pa-
i metne. Tudi jaz nisem vedela za ta
način, dokler se nisem sama pre-
pričala. Tako je bilo:
Nekega dne smo se za avtomobi-
■ lom peljali proti križišču. Ustaviti
smo morali, na semaforju je bila
rdeča luč. Tudi pešci, ki so hoteli
: prečkati cestiš^ so imeli še rdečo
luč. Med njimi je bil tudi slep go-
spod. V eni roki je držal palico, v
drugi pa vrvico, na kateri je bil pri-
pet pes. Gledal je v semafor in stal
čisto pri miru. Ko pa je zagledaj
zeleno luč, je zalajal in šel po zebi
preko ceste. Za njim pa seveda sle
pi gospod. Ta žival je bila zelo pai
metna, kajti če bi prečkala cestišč
pri rdeči luči, se ne bi zgodilo nii
prijetn^a. Kmalu za tem se je tud
nam prikazala zelena luč in odpel
jali smo se naprej.
Maša Krajnc, 5. a,
OŠ Kidričevo
PRAVA ODLOČITEV
Bila je sreda, 24. junija 199?
Končno sem jih dočakala. Počiti
ce! Imela sem vaje za klaviatu
Pripravljala sem se za nastop, kii-
bil v nedeljo. Po končanih vajah!«
zazvenel telefon. Bila je moj;
botrca Sonja. Z njenim fanton
Gojkom sta se odločila, da gresii
na morje. Povabila me je, ali gren
zraven. Njeno povabilo je bili
mamljivo, vendar sem se zavedala
da imam v nedeljo nastop. Bil
sem zmedena in nisem vedela, b
naj naredim. Čeprav sem pesei
dokaj obvladala, sem bila v dve
mih. Vsa napeta sem sedla pred tf
levizor in razmišljala. Spet je zaJ
vonil telefon. Bil je Gojko. Spe
ročil mi je, da bomo klaviatur
vzeli zraven, tako da bom lahk
vodila. Ideja se mi je zdela fanta
tična. Tako smo se v sredo ob p<
dvanajstih zvečer odpravili v St
nico. Ko sem bila v avtu, so H
spet preplavili dvomi. Vendar sei
vedela, da mi bo uspelo. V stan(
vanje v Stinici smo prispeli oko
šestih zjutraj, v četrtek. Gojkui
Sanji sem pomagala pospraviti st
novanje, saj tam že dolgo ni bi
nikogar. Ra^akirali smo stvari
se odpravili spat, saj smo bili v
utrujeni od dela in napori
vožnje. Ko sem se zbudila, je 1
čas za kosilo. Pripravili smo si I
in se odpravili na plažo. V vo
sem se zelo zabavala. V stanov^
smo se odpravili okoli sedmih in
pripravili odlično večerjo. Pr'
spanjem sem še vadila na klaviat
rah in utrujena zaspala. Zjuti
smo s naredili obilen zajtrk in k
silo za na plažo. Veliko časa se
prebila v vodi, pa tudi iger s kafi
mi ni manjkalo. Užaljena sme ug
tovila, da me oba premaga'
Večerj^i smo pečene ribe in u^
avljali, da jutri že ne gremo "
mov. Prišla je sobota, ko smo
okoli sedrnih zvečer odpravili 0
ti domu. Čakal me je nastop. ^
delja! Z veliko tremo in straho
sem se odlično odrezala. Tako
minili prvi trije dnevi mojih po^
nic na morju. V počitnicah s«
počela marsikaj, t^o so mi rd^
še prej, kot sem si predstavljala-
Barbara Kozoderc, 7.a,
OŠ Kidričevo
ZIMA JE NASE
VESELJE
Pozimi se otroci sankajo, kepajo,
smučajo in delajo snežake. K meni
je prišla soseda Anja. Rekla mi je,
da se dobiva na bregu. Šla sem na
breg s smučmi. Tam je bilo pravo
zimsko veselje. Pridružila sem se
ji™-
Špela Štrucl
OŠ Gorišnica
KRPANOVA POT
DOMOV
"Klip-klop, klip-klop..." so uda^a-
la ob tia kopita Krpanove kobile.
Tedaj se je zabliskalo, kot da bi
udarila strela sredi belega dne. V
polje se je zarinili NLP v obliki
pokritega krožnika, obrnjenega
navzdol. Na vrhu se je odprla
okrogla loputa. Čez čas je ven pog-
ledala zeleno-siva glava s črnimi
očmi. Krpan je videl ta pripetljaj
in odhitel na mesto pripetljaja.
Nezemljan je bil podoben človeku,
vendar je imel na nogah tri prste,
na rokah dva prsta, na glavi ni
imel las, koža je bila cela sivo-zele-
ne barve. Na mestu, kjer imajo
ljudje usta, je nezemljan imel le
odprtino v obliki ozke elipse.
Oglašal se je na tak način: "Odk is
it? Ejom emi ej Nulpo. Mes zi ate-
nalp Kirotino." Krpan ga je debelo
gledal in rekel: "Martin Krpan
sem, z Vrha pri Sveti Trojici. Po-
vej mi, zakaj si tu?" "T-težko m-me
b-b-boš ra-zumel. Be-be-be-besede
go-govorim v-v-vzvratno." "Razu-
LUJZEK
Dober den vsoki den! Pismo
pišem v pondelek, l.februara. Ja-
nuar je tak hitro pete stegna, da
toga skoro nemren vervati. Drgoč
nas je malo teta zima obiskala in
nas spunla, da je zimski cajt pač
cajt dugih gat, rokavic, bund in
drugih pripomočkov, ki nas pred
nizkimi temperaturami varuvlejo.
Meni se ali tota suha zima nič
preveč ne dopodne. Vse je golo in
rjavo, brez snega, ki bi v toten cajti
moga žemljico pokrivati.
Na dveri nam trka fašenk,
svečnica je kurente privobla, za
nje pa provimo, da pregojajo zimo
in zovlejo v deželo pomlod. Mija z
Mico že razmišlama, v kaj bi se le-
tos maskirala. Tuhtama, če bi jaz
bija Klinton, una pa Monika Le-
vinski. Tota dvo sta pač v zodjen
cajti najbolj popularna na totem
puklastem sveti in to samo zavolo
nekšnega klinčkanja. Vidi pa se,
da je v Ameriki malo bolj žmetru)
hiti predsednik držove kak pri
nas, ker ma pre naš predsednik
malo boj mehkega kak pa gospod
Kvinton. Skoda, ke naš predsed-
nik ne pije kvintona, pač pa samo
boj fine sorte, ki ne potrjuvlejo tis-
tega pregovora, da voda žene
mlinček, vinček pa klinček. Jaz se-
veda ne ven, kak bi Klinton
klinčka, če bi namesto vina pija
čisto vodo.
Tejko o Kvintoni in Moniki.
Zdaj vete, da je bojše piti kvinton
kak pa s pesticidi onesnaženo
vodo. Ce boste meli trdega ali pa
mehkega, zato vam jaz ne jamčim.
Saj vete, kak provijo ob toti
čudežni tableti viagri, da ma raz-
lične učinke na različne organe.
Moj sosid Juža je že ugotova, da je
najboljša viagra mloda deklina ali
pa mloda sosida, ki nm zasponega
deda, ki se ne zaveda, da je baba
potrebna deda, ded pa vredik ak-
tivne ženske. Tak pač to je, tak je
bilo in tak to bo, dokič bo človeški
rod toto našo žemljico doj klača.
Aha, gremo naprej in gremo
dale. Pa vete zakaj? Ke se ne bi
vstavli. Saj vete, kak pravi tista
pesem: "Migaj, migaj, moj Mar-
tin, boj boš migal, pret boš hin ..."
Jaz še glih ne bi rad bija tak hitro
hin, zato vas vobin in opozorjan,
da fejst migate in pridno delate.
Tak, pa smo na kunci! Vas lepo
podavljam in želim vse lepo.
Vaš Lujzek iz združene republi-
ke Prleške
TEDNIK - Četrtek, 4. februar 1999
ŠPORT
25
STRELSTVO / STRELSTVO
o Potočnik izreden v
Miinchnu
Na mednarodnem tekmovanju
v streljanju z zračnim orožjem v
Munchnu je ptujski mladinec
Matija Potočnik streljal izred-
no- prvi dan izrednih 555 kro-
gov in je bil 24., drugi dan pa še
boljše, saj je nastrelil 560 krogov
in bil 21. S tem je dosegel bojše
rezultate kot doma.
SI
o Simon Fras tretji v
Ljubljani
V Ljubljani je na turnirju za
mlajše mladince Simon Fras
prejel pokal za tretje mesto s 343
krogi. Domen Zavec je streljal
za 20 krogov boljše kot na tur-
nirju v Kranju in zasedel osmo
mesto, Sebastijan Molnar pa se
zaradi bolezni turnirja ni ude-
ležil in tako Ptuj ni imel ekipne
uvrstitve.
Na turnirju za ml. mladinke je
strelka Sonja Raušl iz Juršincev
zmagala s 348 krogi.
SI
# Pokal prijateljstva
Na pokalu prijateljstva so pio-
nirji Ptuja streljali pod svojimi
zmožnostmi. Ekipno so nastre-
lili 441 krogov. Aleš Šprah je
nastrelil 156 kr., David
Brodnjak 144 in Marko Turkuš
141.
SI
#	4. krog Slovenjegoriške
lige
V petek, 29. januarja, so strelci
SD Dornava izvedli 4. krog lige
s serijsko zračno puško. Rezul-
tati ekipno: 1. SD Dornava I
924 kr., 2. SD Juršinci 884, 3.
SD Trnovska vas 817. Posamez-
no: 1. Jernej Peteršič, SD Dor-
nava, 237 kr., 2. Bogdan Zelen-
ko, SD Dornava, 235 kr., 3. Jan-
ko Horvat, SD Dornava, 233
kr., 4. Darko Pavlin, SD
Juršinci, 226 kr., 5. Alojz Raušl,
SD Juršinci, 225 kr.
Rezultati po 4. Krogu - ekip-
no: 1. SD Dornava I 3599 kr., 2.
SD Juršinci 3445 kr., 3. SD
Trnovska vas 3255 kr. Posamez-
no: 1. Bogdan Zelenko, SD
Dornava, 916 kr., 2. Jernej Pe-
teršič, SD Dornava, 913 kr., 3.
Branko Žmauc, SD Juršinci,
899 kr., 4. Janko Horvat^ SD
Dornava, 880 kr., 5. Robi Smid,
SD Dornava, 879 kr.
H.J.
#	Državna liga za pionirje
Strelski klub Tolmin je v so-
boto, 30. januarja, organiziral 6.
krog državne lige za pionirje in
mlajše mladince. Pionirke SD
Juršinci so ekipno zasedle 5.
mesto s 482 krogi. Posamezno
pa so dosegle naslednje rezulta-
te: Saša Cafuta 167 kr., Nina
Pavlin je nastreljala 164 kr.,
Alenka Plohi pa 151 kr.
D. Pavlin
# Mlajši mladinci drugi v
Ljubljani
Ekipa mlajših mladincev SD
Juršinci je še enkrat dokazala,
da je v samem slovenskem vrhu
v streljanju z zračno pištolo. V
6. krogu državne lige so se uvr-
stili na drugo mesto z odličnim
rezultatom 983 krogov. Med
dekleti je že drugič zmagala
Sonja Raušl z novim osebnim
rekordom 348 kr.. V svojem
drugem nastopu se je odlično
odrezala tudi Staška Benko s
302 kr.. Najmlajši član ekipe Si-
mon Simonič se je med
mlajšimi mladinci uvrstil na
sedmo mesto s 333 kr.
D. Pavlin
% Finale državne dopisne
lige
V soboto, 6. februarja, bo v
Kranju finale dopisne lige. V fi-
nalu bo barve SD Juršinci z
zračno pištolo zastopal Mirko
Moleh, ki je v polfinalu s 365 kr.
bil drugi.
Darko Pavlin
MALI NOGOMET
1. SLMN # Divert Beton - Poetovio Mila
4:4 /3:0/
STRELCI: 1:0 Vujič /20/, 2:0 Puzič /24/, 3:0
Vujič /27/, 4:0 Kravanja /32/, 4:1 Boškovič /36/, 4:2
Vidmar /41/, 4:3 Krajnc /43/, 4:4 Vidmar /48/.
POETOVIO MILA: Komik, Valentan, Mak-
simovič, Vidmar, Vasič, Boškovič, Jerinič,
Krajnc, Klinger, Presečnik.
Nogometašem Mile Poetovio v nadaljevanju
prvenstva v 1. SLMN ni steklo vse po željah. Po
uvodnen remiju z Meteorplastom so tudi drugo
srečanje "samo" remizirali in osvojili točko. Ven-
dar pa je Ptujčanom po prvem delu in začetku dru-
gega polčasa slabo kazalo, saj so domači povedli s
štirimi zadetki prednosti. Toda vseeno se niso pre-
dali. V pičlih dvanajstih minutah /od 36. do 48./ so
uspeli doseči štiri zadetke in rezultat izenačiti,
lahko bi še zmagali. S to osvojeno točko so trdno
zasidrani na tretjem mestu razpredelnice.
V naslednjem krogu bodo nogometaši Mile
Poetovio v športni dvorani Center gostili mari-
borsko ekipo Luvin.
GORIŠNICA # Občinska liga
Rezultati 6. kroga: Dolane - Steklarstvo Mez-
narič 2:3, Vrtnica - Vzmetarstvo Formin 6:2,
NK Gorišnica - Bistro Milena 12:4, Forum -
Cirkulane 1:2, Ziher - Gamsi Zamušani 4:5
ORMOŽ # Zimska liga
Rezultati 9. kroga 1. lige: Mladost - Smoki 9:4,
Mestna graba Renualt - Borec 3:1, Vičanci - Da
ugo Ptuj 3:9, SKD - Središče 5:4, Tomaž - Joker
Ivanjkovci 11:3, Mladost - Da ugo Ptuj 1:5,
Mestna graba Renualt - Vičanci 2:2.
Rezultati 7. kroga - 2. liga: Cvetkovci Kurant -
Kog 3:7, Habitus Lukavci - Pršetinci 6:3, TSO -
RTV Kupčič 3:6, Holermuos - Pušenci 5:0,
Kava bar Sima - Gostišče pri Tonetu 5:3, Vino-
gradništvo Stampar - Litmerk 9:5.
Danilo Klajnšek
JUDO/JUDO
v nedeljo, 31. januaija, je v avstrijskem Kirchbachu potekal že
14 mednarodni turnir v judu v konkurenci mlajših in starejših
deklic in dečkov ter kadetov. Pomerilo se je nad 330 tekmoval-
cev iz treh držav. Na povabilo organizatoija se je turniija ude-
ležil tudi JK Gorišnica z 11 tekmovalci, od teh jih je sedem
osvojilo medalje, imeli pa so kar štiri flnaliste.
V skupini mlajših dečkov in
deklic so nastopili trije tekmo-
valci in vsi osvojili medalje. Pri
deklicah je v kategoriji do 33 kg
Tanja Vinkovič osvojila 3. mes-
to. Pri dečkih je Darjan Pod-
goršek v kategoriji do 30 kg
osvojil drugo mesto po štirih
zmagah in enakopravni borbi v
finalu. Gladko pa je vse svoje
nasprotnike premagal v katego-
riji do 45 kg Darjan Štagar in
osvojil prvo mesto. Pri starejših
deklicah je Tamara Petek glad-
ko premagala nasprotnice do fi-
nala, tukaj pa bi lahko bila
odločitev sodnika tudi dru-
gačna, vendar so dali prednost
domači tekmovalki in tako je
osvojila drugo mesto v kategori-
ji do 33 kg. Pri dečkih je bil De-
nis Vajda tretji v kategoriji do
50 kg. Gladko pa je v kategoriji
do 60 kg nasprotnike premagal
Simon Petek in osvojil prvo
mesto. V skupini kadetov je
imel J K Gorišnica enega tekmo-
valca - Sandi Nemec je v kate-
goriji do 60 kg s štirimi zmaga-
mi osvojil tretje mesto.
P.M.
Športne novice
ODBOJKA # ŽOK Marsel - Hit Nova Go-
rica 3:0
MARSEL PTUJ: Terbučeva, Prauhartova,
Žunkovičeva, Blažičeva, Pustoslemškova, Vin-
diševa, Frumnova, Lipovčeva, Krebsova.
Srečanje med četrtouvrščeno ekipo Marsela in
drugouvrščeno ekipo Hita Nove Gorice naj bi
bil derbi 12. kroga, a je bil to samo na papirju,
Glasni domači navijači so videli gladko zmago
svojih odbojkaric, ki so na trenutke prikazale
vrhunsko odbojko. Nekaj več kot štirideset mi-
nut je bilo odbojkaricam Marsela dovolj, da so
vknjižile novi točki, ki sta jih približali igranju
v končnici tekmovanja. Rezultati nizov: 15:4,
15:7, 15:8.
V naslednjem krogu bodo odbojkarice Marse-
la v športni dvorani Center v soboto, 6. februar-
ja, ob 19. uri gostile Kemiplas iz Kopra.
KEGLJANJE # Prvaka Amuš in Fridlova
Kegljaški klub Drava iz Ptuja je na svojem
dvosteznem kegljišču na stadionu organiziral
medobčinsko prvenstvo v kegljanju za posa-
meznike in posameznice. Pri dekletih je prvo
mesto prepriščljivo osvojila Nada Fridl, med-
tem ko je bilo pri moški konkurenci zanimive-
je, saj so o prvaku odločale malenkosti - med
prvim in petim mestom je bilo samo pet kegljev
razlike.
Rezultati - ženske: 1. Nada Fridl 386, Brigita
Strelec 378, Marina Kramberger 365,4. Andrej-
ka Kavčič 359, 5. Ivanka Plajnšek 356; moški:
1. Drago Arnuš 411, 2. Ivan Čuš 410, 3. Alojz
Šeruga 409, 4. Zdravko Sušanj 409, 5. Daniel
Colnarič 406.
KEGLJANJE # Drava - Radenska Cariniki
6:2
Kegljači ptujske Drave so v 10. krogu 1.
območne kegljaške lige Maribor gostovali v Ra-
dencih in premagali domačo ekipo s 6:2
/4960:4958/. Izidi igralcev KK Drava: Arnuš
794, Haladeja 839, Plajnšek 824, Sušanj 813,
Šeruga 886, Vranješ 804.
Danilo Klajnšek
KOŠARKA # 7. krog rekreacijske lige
Na igriščih je vroče, saj je drugi del v polnem
teku. Orači in Veterani še naprej "meljejo" svoje
nasprotnike, dogajajo pa se tudi presenečenja.
Ekipa Majšperka je v gosteh premagala Policijo
Ptuj, ekipa Podlehnika pa je v razburljivi
končnici tekme zasluženo v gosteh premagala
Dornavo. Ekipi Taluma in Kidričevega sta bili
prosti. Skupina A: Cirkovce - Orači 58:80
(30:40), Pohcija Ptuj - Majšperk 59:63 (23:25).
Skupina B: Veterani - Ptujska Gora 94 : 62
(49:34), Dornava center - Podlehnik 60:66
(38:29).
Lestvica najboljših strelcev: 1. Boštjan Kos-
tanjevec (Veterani) 190 košev, 2. Jože Kolarič
(Policija) 165 košev, 3. Matjaž Frangež (Cirkov-
ce) 142 košev, 4. Emil Golob (Dornava) 107
košev, 5. Edi Hojnik (Kidričevo) 95 košev, Izu-
din Kanlič (Veterani) 95 košev.
Radko Hojak
TENIS # Nastopi mladih
Miha Rosič in Tadej Šebela, TK Ptuj, sta so-
delovala na državnem prvenstvu v Ljubljani za
dečke do 12 let. Miha Rosič je premagal tri kro-
ge kvalifikacij in se z zmago v 1. krogu zakl-
jučnega turnirja uvrstil med šestnajst naj-
boljših.
Na državnem prvenstvu za dečke do 14 let sta
sodelovala Ino Ficko in Matej Rus. Skozi kva-
lifikacije se je uspel prebiti Ino in se z zmago v
prvem krogu uvrstil med šestnajst najboljših.
Ajda Brumen je nastopila na državne prvenst-
vu v Celju v kategoriji deklet do 16 let ter se
uvrstila v četrtfinale, kjer je po treh nizih izgu-
bila z Mariborčanko Tadejo Sibilo, četrto nosil-
ko. Ajdin uspeh je toliko večji, ker je to njeno
prvo leto nastopanja v višjem starostnem razre-
du.
NOGOMET % Drava pričela priprave
Priprave na spomladanski del prvenstva v
drugi slovenski nogometni ligi so pričeli tudi
nogometaši Drave. Na prvem treningu je bilo
štirinajst nogometašev, vendar A. Vršič in S.
Habjanič nista vadila zaradi poškodbe oziroma
bolezni. Od starejših igralcev ni bilo kapetana
Zorana Volka in Gorazda Šketa, nekaj mlajših
pa je manjkalo zaradi šolskih obveznosti. Z no-
gometaši Drave je vadil Dejan Kljajič, ki naj bi
k Dravi prestopil iz murskosoboške Mure.
ROKOMET # Besnica ■ Ormož 20:20
/10:10/
ORMOŽ: Dokša, Hanželič 2, Antolič 2, Škra-
ban 3, Pučko 3, Džarmati 1, Prapotnik 3, Gra-
bovac 4, Kavaš, Horvat, Hrnjadovič 4
Z gostovanjem v Kranju pri ekipi Besnice so
rokometaši Ormoža pričeli drugi del prvenstva
v 1. B SRL. Po tihem so računali na zmago, ven-
dar pa so se na koncu morali zadovoljiti s točko,
čeprav jio ostaja uteha, da so bili zelo blizu zma-
ge, ki bi jih približala ekipam z vrha prvenstve-
ne razpredelnice. Vse to se da nadomestiti, saj
se je drugi del prvenstva šele pričel.
Danilo Klajnšek
MARKOVCI / KARATE
V občini Markovci se od 25. januarja lahko ponašajo z novo
športno pridobitvijo. V OŠ bratov Štrafela so namreč tega dne
na ustanovitvenem občnem zboru s prisotnos^o 24 članov usta-
novili KARATE - DO KLUB MARKOVCI.
Pred ustanovitvijo samostoj-
nega kluba je v Markovcih štiri
leta delovala karate sekcija pod
okriljem Karate - do kluba Ptuj.
Mladi markovski karateisti so
vsa ta leta želeli samostojen
klub, kajti z veseljem do tega
športa, vztrajnostjo in aktivnim
udejstvovanjem na treningih so
pridobili zelo dobro znanje ka-
rateja, kar dokazujejo številni
domači in mednarodni tekmo-
valni uspehi. Šest članov kluba
je že položilo modri pas, dva
tekmovalca imata zelenega, dva
oranžnega, preostali člani pa
bele pasove. Klub trenutno šteje
14 članov, pričakujejo pa, da se
bo njihovo število v kratkem
času bistveno povečalo.
Za predsednika kluba je bil iz-
voljen Borut Tement, tajnik je
postal Andrej Cafuta, blagaj-
ničarka pa Irena Herga. Izvolili
so tudi člane izvršnega odbora:
Marka Kosa, Franca Tementa,
Marijo Pirnat in Majdo Ciglar.
Glavni trener kluba je Andrej
Cafuta, ki trenira tudi člane Ka-
rate - do kluba Ptuj, pomočnik
trenerja pa Borut Tement.
Na ustanovitvenem občnem
zboru so sprejeli program dela
za letos in podali kar nekaj idej
o nadaljnjem razvoju kluba.
Treninge so v novem klubu že
pričeli, ti pa so postali še inten-
zivnejši, kajti mladi karateisti
so s pridobitvijo novega kluba
dobili dodatno motivacijo za
nove športne dosežke.
Tadeja Radek
26
četrtek, 4. februar 1999 - TEDNIKI
TEDNIK - Četrtek, 4. februar 1999
27
PTUJ • Danes, v četrtek, 4. februarja, ob 17. uri bo^a mladinskem oddelku knjižnice Ivana
Potrča v Malem gradu Mala pravljična ura za otroKe-do petega leta starosti. Slišali bodo ne-
koliko pustno obarvano pravljico Volkec.	i,
KIDRIČEVO • DPD Kidričevo prireja danes, v četrtek, 4. februarja, ob 18. uri v knjižnici
DPD Svoboda srečanje s pisateljem Zdenkom Kodričem. Pogovor bo vodil Vladimir Kajzo-
var.
PTUJ • Adrine delavnice BROŽ organizirajo okroglo mizo na temo Aids, krvodajalstvo in
mladi. Pogovor bo danes, 4. februarja, ob 19. uri v dvorani CID v Muršičevi, pogovor pa
bosta vodila dr. Marija Šunjevarič In Damjan Škorc, višji medicinski tehnik.
PTUJ • V razstavišču Mestne hiše na Ptuju bb v petek, 5. februarja, ob 12. uri krajša slo-
vesnost ob odprtju razstave pastelov ptujske slikarke Rozine Šebetič. Glasbeni utrinek bo
prispeval trio flavt Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj; razstava bo na ogled do 5. marca.
CIRKULANE, PTUJ • V petek, 5. februarja, ob 18. uri bo v dvorani v Cirkulanah 1. del 25.
območne revije pevskih zborov, drugi del pa v soboto, 6. februarja, ob 18. uri v Narodnem
domu na Ptuju. Oba dela bo ocenil Aldo Kumar.
SLOV. BISTRICA • V petek, 5. februarja, ob 19. uri bo v viteški dvorani bistriškega gradu
osrednja občinska prireditev v čast slovenskega kulturnega praznika. Ob tej priložnosti
bodo podelili Romihova priznanja, program pa bodo popestrili pevci mešanega pevskega
zbora KUD Štefana Romiha s Črešnjevca ter-delavci zavoda za kulturo.
PTUJ • V soboto, 6., in v nedeljo, 7. februarja, bo od 10. do 14. ure za otroke odprta mu-
zejska risalnica in čitalnica na ptujskem gradu. Tema predpustnega vikenda so tradicional-
ne pustne maske. Tema se navezuje na stalno razstavo "Zgodbe o tradicionalnih pustnih
maskah". Po razstavi bo strokovno vodstvo, pa tudi sami se bodo obiskovalci lahko
našemili v katerega od likov. V nedeljo si bodo lahko ogledali izdelovanje papirnatih rož za
kape oračev in se seznanili z mojstrom Francem Svenškom.
SKORBA • Kulturno društvo Skorba in OŠ Hajdina pripravljata svečano proslavo ob slo-
venskem kulturnem prazniku, ki bo v domu krajanov v Skorbi v soboto, 6. februarja, ob 14.
uri. Kot gostje bodo nastopili člani tamburaškega orkestra iz Cirkovc, ob tej pirložnosti pa
bo tudi odprtje razstave umetniških slik Mojce Grula iz Skorbe.
MARKOVCI • V soboto, 6. februarja, ob 18. uri bo osrednja občinska proslava ob slo-
venskem kulturnem prazniku pod naslovom Naš kulturni večer. Zapela bosta moški pevski
zbor, ki ga vodi Srečko Zavec, ter voKalna skupina Nasmeh, nastopili pa bodo tudi učenci
markovske šole ter mladi recitatorji.
SLOVENSKA BISTRICA • Študentski pevski zbor Jurija Vodovnika iz Slovenske Bistrice
prireja ob desetletnici prvega nastopa v soboto, 6. februarja, ob 19. uri v Slomškovem
domu slavnostno akademijo, posvečeno slovenskemu kulturnemu prazniku. Člani zbora
bodo nastopili tudi kot instrumentalni solisti in recitatorji, sodelovala pa bo tudi skupina de-
bela Cesta. Zboru dirigira Marjan Krajnc, ki je tudi režiser phreditve.
LENART • Ob slovenskem kulturnem prazniku bo v petek, 5. februarja, ob 20. uri gostja
lenarškega doma kulture Svetlana Makarovič. Gostovanje pripravlja Zveza kulturnih
društev.
OPLOTNICA • V soboto, 6. februarja, ob 18. uri bodo v avli oplotniške osnovne šole
počastili slovenski kulturni praznik.
ORMOŽ • Prieški študentski klub prireja ob Prešernovem dnevu kulturni večer, ki bo v so-
boto, 6. februarja, ob 20. uri v Unterhundu (grajska klet v Ormožu). Predstavili se bodo Aleš
Solina z razstavo fotografij ter Marijana Korotaj in Tatjana Gregorc z umetniško besedo.
GORIŠNICA, CIRKULANE • Kulturni društvi v občini Gorišnica pripravljata proslavi ob
slovenskem kulturnem prazniku v nedeljo, 7. februarja, ob 15. uri v Gorišnici in ob 17. uri v
Cirkulanah. Nastopile bodo domače kulturne skupine.
ROGOZNICA • Kulturno društvo Rogoznica vabi v nedeljo, 7. februarja ob 15. uri v Dom
krajanov na Rogoznici, kjer se bo ob 15. uri pričela proslava ob slovenskem kulturnem
prazniku.
MAJŠPERK • "Prešernov dan" so naslovili proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v
občini Majšperk. DPD Svoboda Majšperk pripravlja proslavo v nedeljo, 7. februarja, ob 15.
uri v dvorani TVI Majšperk. Nastopili bodo: moški pevski zbor DPD Svoboda, mešani
pevski zbor sv. Miklavž KUD Majšperk in učenci OŠ Majšperk.
DESTRNIK • Pri^ sv. Urbanu slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku organizirata
KD Destrnik in OŠ Destrnik. Proslava bo v nedeljo, 7. februarja, ob 16. uri v vaškem domu
na Destrniku, po proslavi pa bo tudi občni zbor KD Destrnik.
VIDEM • Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm pripravlja v nedeljo, 7. februarja, ob
16. uri v novi občinski dvorani v Vidmu proslavo ob kulturnem prazniku z bogatim progra-
mom.
ZAVRČ • V kulturni dvorani bo 7. februarja ob 17. uri gostovala gledališka skupina KD
Skorba z veseloigro Zmagovita ljubezen. Predstavo je odkupilo KUD Zavrč, zato vstopnine
ni.
PRAGERSKO • V nedeljo, 7. februarja, ob 17. uri bo v tamkajšnjem kulturnem domu pri-
reditev ob Prešernovem dnevu.
VITOMARCI • KUD Vitomarci pripravlja v nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri proslavo v počas-
titev slovenskega kulturnega praznika. V kulturnem programu bodo nastopili: tamburaši,
pevski zbor, recitatorska skupina in druge sekcije KUD v občini.
CERKVENJAK • V nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri bo v kulturnem domu v Cerkvenjaku os-
rednja slovesnost s proslavo in podelitvijo priznanj zaslužnim kulturnim delavcem. Po
proslavi bo tradicionalno srečanje kulturnih delavcev in ustvarjalcev bivše skupne občine
Lenarta. Glavni organizatorji prireditve so Zveza kulturnih društev in Sklad za ljubiteljske
kulturne dejavnosti iz Lenarta ter domače kulturno društvo Jože Lacko iz Cerkvenjaka.
TRNOVSKA VAS • Tamkajšnje kulturno društvo pripravlja ob slovenskem kulturnem prza-
niku kulturni večer v nedeljo, 7. februarja, ob 18.30 uri. V programu sodelujejo: kvartet
Klic, mešani pevski zbor Jakoba Gomilška, ljudski pevci, recitatorji KD, ob tej priložnosti pa
bo tudi otvoritev likovne razstave ptujske slikarke Rozine Šebetič.
ČREŠNJEVEC • Proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v domu kultu-
re v nedeljo, 7. februarja, ob 19. uri.
LENART • 8. februarja ob 19. uri bo v domu kulture v Lenartu celovečerni koncert godbe
na pihala MOL iz Lenarta. Poleg godbenikov bodo nastopile tudi lenarške mažoretke.
PTUJ • Zveza kulturnih društev Ptuj in Mestna občina Ptuj pripravljata v ponedeljek, 8.
februar, ob 20. uri v Narodnem domu slovesnost ob kulturnem prazniku s podelitvijo priz-
nanj, plaket in oljenk kulturnim ustvarjalcem. V kulturnem programu nastopajo Tadej Toš,
Vesna Pernarčič in folklorna skupina Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj.
PTUJ • V torek, 9. februarja, bo v vseh oddelkih knjižnice Ivana Potrča vsak bralec za-
mudnik oproščen plačila zamudnine.
MARKOVCI • Občina Markovci v sodelovanju z OŠ Markovci prireja v času od 9. do 13.
februarja 1. slikarski ex tempore na temo FAŠENK. Odbor za izvedbo ex temppre vodi
Jože Foltin, prof. lik. ped., vse dodatne informacije pa so slikarjem na voljo na OŠ Marko-
vci. Otvoritev razstave ustvarjenih del bo v soboto, 13. februarja, ob 16. uri v OŠ Markovci.
PTUJ • Od 1. februarja so na stopnišču Marcatorjeve Blagovnice na ogled slike ptujskega
slikarja Jožeta Foltina na temo KORANT; razstavo si bo mogoče ogledati ves februar.
KINO PTUJ • V kinu je od 2. do 7. februarja na sporedu film Kačje oči, v petek, soboto in
nedeljo bodo predstave samo ob 18. uh. Od 5. do 7. februarja bo ob 20. uri na sporedu film
Čarovnije za vsak dan. Od 9. do 14. februarja ob 18. uri film Mravljinec Z, ob 20. uri pa
Ljubi me, ne ljubi me. Od 17. do 21. februarja bo ob 18. uri bo na sporedu Pepelkina lju-
bezenska zgodba, ob 20. uh pa film Ko pride Joe Black.
LENARTCANA
TRČILA V VOSKU
V	petek, 29. januarja, okoli
14.30 je po glavni cesti Mari-
bor - Lenart vozil osebni avto
21-letni Robert H. iz Lenarta.
Na odseku med Pesniškim
Dvorom in Pernico je prehite-
val vozilo pred seboj, pri tem
pa trčil z osebnim avtomobi-
lom, ki ga je nasproti vozil 25-
letni Danilo Č., prav tako iz Le-
narta. V silovitem trčenju sta
se oba voznika hudo ranila,
enega od njiju so morali mari-
borski gasilci izrezati iz razbitin
vozila. Oba voznika so prepel-
jali v mariborsko bolnišnico.
OROMLA
STAREJŠO
ŽENICO
V	noči s četrtka na petek,
29. januarja, okoli 1.30 je nez-
nani moški potrkal na okno 70-
letni Antonije T. v Lovrencu na
Dravskem polju. Poklical jo je
po imenu in prosil za pomoč,
zato mu je Antonija odprla vra-
ta. Tedaj jo je neznanec
poškropil s solzivcem in jo
odvlekel na dvorišče. Tam jo
je pahnil po tleh in zahteval, da
pove, kje ima denar. Antonija
se je groženj ustrašila in spre-
govorila. Roparjev sodelavec
je tedaj odšel v hišo in pobral
za okoli 650.000 gotovine v to-
larjih in devizah. Takoj za tem
sta nočna roparja izginila. Poli-
cisti ju intenzivno iščejo.
VSE VEČ
ILEGALNIH
PRIHODOV
Na avtobusni postaji v Ptuju
so v torek, 26. januarja, ptujski
policisti prijeli 10 ilegalcev,
državljanov ZRJ, ki jih je slo-
venski voznik tovornjaka skri-
voma pripeljal čez mejni pre-
hod v Dolgi vasi.
V	četrtek, 28. januarja, ob
1.30 so policisti z območja
UNZ Maribor na Mariborski
cesti v Ptuju ustavili voznika
kombija, 23-letnega Denisa G.
iz Kamnika. Odkrili so, da v
kombiju prevaža 12 tujih
državljanov, od tega 4 otroke.
Tujce je pričakal v bližini me-
jnega prehoda Središče ob
Dravi, kjer so ilegalno presto-
pili slovensko mejo, in jih
naložil v svoje vozilo. Zaradi
tega ga čaka kazenska
ovadba, tujce pa so po pos-
topku pri sodniku za prekrške
namestili v prehodnem domu.
Ormoški policisti pa so v
četrtek, 28. januarja, zvečer na
regionalni cesti zunaj Gomile
prijeli skupino 21 tujih
državljanov, ki so zjutraj ilegal-
no prišli v Slovenijo v bližini
Hermancev (Miklavž pri
Ormožu). Kmalu za tem so
ormoški policisti prijeli še 7 tu-
jih državljanov, ki so mejo v
Slovenijo prestopili okoli 18.
ure, v bližini meje pa jih je
čakal 30-letni Danilo V. iz
Ormoža. V nadaljnjem postop-
ku so policisti ugotovili, da je
bil njegov soorganizator pre-
voza 28-letni Davorin P. iz
Ormoža. Oba so kazensko
ovadili.
VLOM V
STANOVANJSKO
HIŠO
Prejšnjo soboto je neznanec
vlomil v stanovanjsko hišo na
Mariborski cesti v Ptuju. Ukra-
del je precej zlatnine in okoli
80.000 tolarjev gotovine. Po
oceni je lastnika M.G. oškodo-
val za okoli 700.000 tolarjev.
BOGAT PLEN ZA
VLOMILCA
V	ponedeljek, 25. januarja,
zvečer je neznanec vlomil v
stanovanjsko hišo D.V. na
Prešernovi ulici v Slovenski
Bistrici. Prav gotovo je poznal
razmere v hiši, saj je našel in
ukradel večjo količino tuje va-
lute v skupni vrednosti za okoli
4 milijone tolarjev.
SERIJA VLOMOV
OB KONCU
TEDNA
v noči na petek so neznanci
vlomili v stanovanjsko hišo v
Markovcih pri Ptuju. Ukradli so
razno orodje, ribiški pribor, ne-
kaj slik, unikatnih kovanih iz-
delkov ter pijačo in živila.
Lastnika so oškodovali za oko-
li milijon tolarjev.
v noči na petek, 29. januar,
so neznanci vlomili v trgovino
Zlatka na Dravinjski cesti v
Spodnjih Poljčanah. Z njimi je
izginila večja količina cigaret,
nekaj raznih pijač in jestvin.
Lastnico so oškodovali za
okoli 160.000 tolarjev.
v noči na soboto, 30. januar
je bilo vlomljeno v stano-
vanjsko hišo v Špindlerjevi ul.
v Slovenski Bistrici. Vlomilec je
odnesel predvsem gotovino,
ki naj bi je bilo za okoli
160.000 tolajrev.
v noči na nedeljo, 31. janu-
arja, je neznanec vlomil v
počitniško hišico v Krčevini pri
Vurberku. Odnesel je barvni
televizor, radiokasetofon ter
spalne vreče in odeje. S tem je
lastnika J.F. oškodoval za oko-
li 200.000 tolarjev.
FF
RODILE SO - ČESTI-
TAMO: Marija Mesaric,
Varoš 26, 81. Bistrica -
Benjamina; Klavdija Do-
minko. Strmec pri Destr-
niku 11, Destrnik - Žana;
Petra Žiher, Mezgovci 43,
Dornava - Žana; Silva Er-
javec, Trnovci 48, Ormož -
Leo; Metka Škvorc,
Rakuševa 9, Ormož - Ano;
Marjetka Kozel, Popovci
17, Videm - dečka; Nada
Plavčak, Žagaj pod Bočem
4/a, Rog. Slatina - Barba-
ro; Marija Herga, Mezgo-
vci 66/a, Dornava - Riko.
POROKE - PTUJ: Janez
Kostanjevec in Erika Hor-
vat, Mala vas 15; Tonček
Kandrič in Marjana
Kandrič, Prerad 52.
UMRLI SO: Terezija Fi-
deršek. Dežno pri Podleh-
niku 26, 1918-t 23. ja-
nuarja 1999; Franc
Vodušek, Pobrežje 12 l/a,
* 1934 - t 21. januarja
1999; Franc Jakah,
Jurčičeva ul. 10, Ptuj, ^
1920 - 1 24. januarja 1999;
Justina Terezija Zadravec,
rojena Ocvirk, Lahonci
148,^: 1925-t 21. januarja
1999; Franc Mislovič,
Langusova ul. 3, Ptuj,
1937 - 1 22. januarjal999;
Ana Slameršak, rojena
Kojc, Zabovci 64, 1931 -
127. januarja 1999; Otilija
Vidovič, Minoritski trg 3,
Ptuj, 1928 -1 26. januar-
ja 1999; Ferdinand Demi-
kovič, Pristava 18, 1913
- t 28. januarja 1999; Ma-
rija Širec, rojena Marčen,
Zagrebška c. 39, Ptuj,
^1^1908 - t 28. januarja
1999; Katarina Valenko,
rojena Mlakar, Zabovci
^ 103, JJU904-129. januarja
' 1999.