St. a V Gorici, 16. januvarja 1890. „So«a" izbsja vsak petek >» vclj popostiprejemana ali v Gorici na ilrm poiiljana: Vse leto.....f. 4. Pol leia.....„ 2. Cmrt let* . . . . „ 1 Pri oaasuilib iu tako tudi pri „j>o. t'ttnicah" se placuje za navadt>o tristop-nn %r*to: 8 kr. te »e tiskr, * krat »;;»;; »3 ;; Zave6e Lrke po proetom. SOČA Posamezns itevitfcs le doblrajo po 8 kr. r tolmkarnirah na Staram trgu in v Nanaki ulici in r prodajaltiioi 0. Likarja v SemenKkih ulic'&b b. St. 10. ]>.ecem som sli-sal, da si zaci'Ia ae spteliajtti po Evro:>i, iu del sem te v casatk, da bi se le Ijodje ogibali — In za to ovadbo se ho5e§ zdaj raa§LevatU Ko, aot uaj ba pat fie vie drug.-ce ne more biti... Tebi je tedaj Ime inflaenca. Bobt-r dan, gnspa influence I Ioioenca! He zamori, co le kaj ziiam, je tvoje ime latineko. No, to me nekoltko potolazi; ker kaker si morda vie kaj sliiala, sem jaz eeld latinkator. Ko ai bila na Dttaajt, si morda alu6ajoo dobila pred o8i ^Parlameetarja*, ge niii ceI6 obiakala dta#,!ne njpgo-vega vrednikat vsaj brali amo, dt si bila po vseh biSah. Tea tedaj, jaa aem fcisti latinizator, proti kate-iemu je prioaiai „Par!araentara „temeljiteM rasaprave. Sledn|«6 bi so zaaia midta go sprijazniu. Gotovo v razSirjanji tatinSfiine me prekosujt§, Klo je §e kdaj sliial latinake beaede po gorskib vaaeii, po koSnh bornega kmeta in rokodelca! To se godi zdaj; tvoje daatito latiii8ko ime izgov&rja vie vsak alovenski je-zik. Tako znas giriti kraljestvo .ktinorura* ! To je propaganda, to je latinizovanje! Ljuba influeEea, povem ti pa aa Itsrl odi: Nevgoden 6m za latinizovanje ai Si izbrala. Io pa mtmum v Qoiko d vypal pritil Bodi XDierna in pazi, da te no zasaoijo tisti od „S!o vanakega Svcta", ker potem je po tebi, in 'priseiem ti, da v prihodnji Stevilki bomo brali vvbdni filaoek ' z naslovom : Latinizatorica — itiiluenca. InfliK'nca! ? Vt'S pa, ijuba moja, da nisva §e na jasnem glede tvojega imena. lios, da aem vec lot Stu-diral lixtitiscinn, vender aem Se coto v zadrefji, kako | bi te izguvaijal. Ciceron bi te pisnl iufiuentia; in kaker smo bv, v tistih 5aaih, ko smo sedeli na latin- \ skih Solali, ucili, izgovarjati bi se moralo tvoje bla* ' gorodnp ime: influencija; ce hocemo pa akrajSati: iafluenca. Pa veS, kaj ti povem. vsaj dokler si v Gorici. bi ti ne avetoval tako izrekati svojega imonaj ker po postavi, ki se je pred tretni meseci razglasila v ••etisoi latiuskih muz v Gorici, bi morali lekati: icfluentija, skrajaano; inflaenta. Ljuba moja: zamera got', zatnera dol, dokler ti je vied oatati v G rici, blagovoli Slisati h nasili uat: influent a! No, zabil aem vie vpraSati: Od kod iu pa prisla, gospa influent*, kje je tekla tvoja zibelkaP Je res, da z Buskega ? BuMDJa? Bezi, beLi! Ti Busioja? P.usi da so te krstili aa latinsko iraef In oni so te poalali delat latinako propagando okol avatrijakih Slovanov ? Meni : je to vgaojka, da ve5e no moro biti. Oe je pa to res, potem to prosim, pojdi pad, predan zapustiS Gorico, to povedat vreduiku nS!ovanskega Sveta4, ki bi hotel vze jutre vbogim Slovencem vs lit!, uSciuo za slovatven jezik, tcr povtj mu, da Rasi so ae radikalno spreobrnili ter hocejo odalej uaprej polatiniti eel svet. Pa da nisi tudi ti kaka tuska cmisarica! Ali ce!6 nihiliscinja? Oho, atentat! Bombo! Jaz ti nic ne »up*m. ?*k»$i potai list.,., njemu „ccsarskoH. Nekaj cnakega bi 10 naslo morda ho v priproaturr. Ijudstvu francoskem, le da tu besedi „cesaru in „cesarskiB nadoraostl-mo s „kralj" in nkraljevski«. Res sicer, da so ti izrazi ljudskega govora nekako zastareli. Vender oni kagejo, da so nek* danji ncesarski(( Casl ljudstvu bolj vgajali, kaker novejsi „driavni% kazejo, kako malo so moderna drzava zna prlkupiti pri prostem ljudstvu, ki ve6 ali raanj vedno ssna se zdtavim v-kusoin soditi o favnih zadevah. „Dokler jo ce* sar vkazal — tako nas kmet — je bilo vse boljde, a zdaj . . . ?* Zdaj imamo drzavo-malika, ki vsak dan toliko mn in spije .. In to kmetu ne dopada ,. Zatorej: blagi ^eesarskl" 6n»i I Mi ai sicor „cosarskih" 6asov, kaker so bill pred 1, 1848, brez spremembe, nikar ne Lclimo nazaj. Bog varuj! Hotel! bi le, da bi se v drzavi marsikaj predruga6ilo, da tte bo voc kmetu toliko snela in spila. V to naj bi drzava zatajila enkrat pohlep po neomejeuem podr^avljanji. Naj bi ae priilo do spoznanja, da moro vender fie kaj dobro biti, akoravuo ni drzavno. Driava ni sama sebi namen, ampak je radi driavljauov, njim ima sluziti, njih blagor povspefievati. Ako pa hoce vse podrzaviti, vsega se polastiti, je po-dobna materi, ki s prevrocim, objemanjem zaduSi lastno detc.' Driava naj bi se drzala tega, kar je njeno, a ne stegala rok po onem, ki po nobenem pra-vn ne spada v njeno podrocje. Nekaj takega je javna vzgoja. Sola ni zadeva driavna, ampak eerkve. ampak druLine. Sesalka centrwlizo- No, pa povej, zakaj so ti dali ime iofluenoa, reote influcnta? Mej svetnicami jaz do najdem toga imeua. Influo, influore pomeni aknTaj ae prikrasti ali vtihotapiti; io res, to umei izvntno: pridoS kaker tat o polnoLi ter napadeS cloveka zavratno, da se save ae le potem, ko je v tvojih krempljih! . Kje ai ee pad uoila olike? V Sibiriji? No veS, da je v naSiU deielah navada potrkati na vrata, ko ae obiakuje go-spoda? Ti pa uaravnoit odpres vrata, in preduo ima ciovek das se ozreti, mu kar skodiS v glavo, drugemu se zaieoeS v nog«*, tretjemu zacopraS v 2elodec. Ciovek res ne ve kaj poceti. Od vseh sti-ani ao sliii: Influenca je v mestu! Ko ae pa vpraSa: kje je, da se je bom ogibal — ne vedo zdravniki odgovoriti nid boljaega kaker: oi6 ne poraag-i ae jo izoj-ibati, koraur je vaojeno, jt ne u'.de; ie le ko jo ima, mora ciovek to in ono Btoriti, da jo prezeue 1 Lepa red I &ij pa je „to in onov, a deraar se Rusinja pre-2ene?^ekli smo vLe: influenca recte iofluentaje in ostauel Pogreta voda v obliki juhe iarjaja ae mora v 1 i v a t i skozi grlo, da se mati influenoa v 2elodoi malo pogreje; koji papostaja prevrode, aeizpoti ekoz ko2o Sa jo pobrise drugam puativai dloveka iistradaaeg*, a bi snedel dva kotla poleute. Y2e vemo, mraz ji je bilo y Sibiriji, 6ij ji je poSei, in hajd! prisla at je gret v naae zelodco, pit nas 6aj! Ljuba influenca, ali influenta naj te obraoam kakor-koli, ptidne dlake ne najdem na tebi. Balj ko te ogledu-jem, bolj se mi zamerjai. No pa, ako hoSeS vsaj de-loma popraviti krivieo, povej mi nekoliko, kar ai do-^ivela na s«ojeai potovanji. Ti moras vedeti dosti skrivnosti, ker obiskujeS celo kralje in ininistre. In pa kar v glavo se spraviS, da preiSCei in pretipljee ^!ju*ti iu witfJL vanega frzaroegr 3|ist?a pije iz narodov kri in mozeg. Kako ms|o so stale Sole za tistin ca-sov, ko so oWinevsaine, Ysaka so svoji mod", skrbele za podnk, ko so dahovni, kollker jim je das pripascal, deco podaeevali; ko so po srednjib in viSih solah poducevali redovniki btez-placno, ki so Tbozne dijake celd sami red** in ohranjevali! Vie naklada na Ijadsko Sol®, ka ko tlaci dandanes nasega ktneta! Po leaner se dalje „drzavoa* dote raali-koje od nekdanjc .cesarske8, je ja?na*n>rt*». Konatitucija je driavno rpmo wlxmmm poa> noiila. Dobili «no driatni zbor, deiffre zbot* x volitTenim anal-atom, s tern toliko mvHf *r-fefnifc in deielnin rrtdor. Koliko piearije, ko* liko porodil na fiia mesta je tu treba; koliko odlokov, koliko poprokov, vpraianj, pojasnil do-baja od fifth strani na podlotne! fleredkokrat pa trpi daaaiaja dsiavna vprava in se zavleku-je zarad neprakticnosti ja?nih wadnikov, vzgo-jenifc ˇ drl»?ni Soli, ki se vedno bolj oddaljuje od ziTljenja, ki je preteoreticna, vseskozi ne-praktfcoa. Koliko bi se dala pa* drzavna vpra-Ta vprostiti, koliko brezpotrebnega odprafiti, koliko — prihTani ti! Pred Tseia pa aaj bi drzava narodom za-cela apet enkrat pridigati tistega Boga, ki ga je Danjel molil. Malo manj suhili preduietov ˇ soli, pa nckoliko ?ec strahu Bozjega bi v malo letik znatoo zmanjsalo diiavne stroske. Biezverska tzgoja anosi Sterile mladih hudo-dekev, katere treba rediti po drzavaih jetnisni-cab; po mestih in dezeli se cedslje bolj siri greh mej mlajsim rodoa, za katerega se potem pokort po bolniinicah na neiznerne stroske do-macih obfiin. Ce si bomo Yzgojili rod se stra-hom Boijim v srci, bo kmalo tudi drzava vsaj poiovico vojakov, ki jib redi za casa mini, od-pustila na dom, ker ne bo ji treba imeti o6i po vaeh kotih, vse nadzorovati. Strah Bozji je bolji varih cesarskega trona in drzavne staluo-sti, kaker milijoni Yojakov. Sploh: drzava strezni se vclikostne domi-selnosti, s katero ji je zavdala Boga odtojena filozofija; drzava odreci se vseniu, kar ni nje-nega, ter priznaj Boga, kar je Bodega; potem bo tndi manj potrebovala, in kar bo snela, ji bo tudi bolj teknilo, ker zegnal ji ko Bog. Nesre&ai Dollinger! Vmrl je — brez dnhovna. GotoTo, relika ne-sreca. Vmrl jo duhoTen bres duhovna. Se veia ne-are&a, Vmri je duboren bres duhovna, zato ker ni hotel dnhoma. Najveca nesreca! Brali soio ondan, da te je iaiel ˇ glari cel6 ruaki car. Joj, joj, kaj se pa kaha t deljastib sercr-naga strica? Koliko let je Se treba, da bodo ameli pokafci kanoni, ki zijftjo aa oas % oukraj galiske me* jef A, kaj lc, da je eudno t tisti glavi? In pa tam ˇ zadnjem predalu tista velika batenja diptoma^Skih pridrikoy, kar ae dragaee pravi — s>ij aaas latinako — reatrictio mentalis! GotoTO si tudi na Dcnaji obiskala katerega tiatih gospodov, ki ae zdaj apravljajo. Kaj praris, bo kaj? Hot, bm, majes z glavo. Hm, te tze razumem... Kaj ne da — reatrictio 1 ?«-. tadi Dollingerja si botela §e videfci, predeo je nnrl. Kaj ai je pa5 raisiil, ko si mo stresala stare koati? Jaz bi bil tender opal, da ga bos vsaj za zadnjo nro strmoglavila in navdibniia ma nekoliko latinstTa, ki ma je tako malo disalo. Kaj ne, boljfie bi bib) za Dollingerja, da bi bilo tadi T njem malo Ted latinizatoija. a malo menj Nemca?... Not pa Tie Tidim, a tabo ni niL Iz tebe ne morem n\h izvle^L Imej pa! Ypraial bi to Se, ksm jo mialiS obrnitiod nas? Poslscaaj aioj avet- Ce noSei Se doraoT, vdari jo na Lasko. Tarn t Rimu najdei Griapi-ja. To je prari lidjak. Le primi ga in pretresi ma obisti in duio, da 3e ma enkrat za vselej ixpoti vaa zTijaLnost in proticerkTena zagrizenoMt... Zdaj pa nimam ate Tec a tabot inflaenoa. Sve-iojom ti, da bi se skoraj odpravila od mene... Pa prosi! te sadi ne bom. Qlej ta 6aj. Hoa, kako Tro6 je! Ure so ti Stete, infiaenca! La u ae vrzem t sebe — la izpuhtela bo5, kaker kafra! Srecno pot! Nikdar ve6 ae He fiafojl Vse to se je agodUo z 91 letnin atarekoro, ki je danea teden xathmil oci tam t ttonakoTem na Ba-Tarskem. Bil je to Ignae Dollinger. Pred dvajseti leti je bil eeH avet polen tega imena. Del linger je Oil, poaebno ai JjFemlkem, pol boga. Mislilo ae je, d^ je " DJegoTi glavi akrinja u^enosti. Tadi on je mi-slil tako. Ka ao tedaj katoliski ake^e na obLnem eerkTeoeat zberi lota 1369 oklicah rimskega papeza xa ntzmotljirega oeenika katohake Tere in se je Tea veroi aTet podTrgel temu nauku, je BoIIbger sim tuaiil. da. je on bo'j nexmotljiv ko Tsi cerkveoi ikof-je, in ae svoje bogosloTake atotwft t MonakoTem je kljaboTal papeiu in *Tojeruu 5k*f*. Ker se ni hotel podvreSi, ga je monakoT*ki ikof izobLil iz STetft cerk-to, rollioger pa, ue da bi se Oil atrexnil, moail je ie zmiiaj, da bo pottgait za aeboj Nemce, in i uymi ?ae drug* katolieana. Tod* ai ae aw poirctilo to. Njegon pri»r2enci, itaro-katolicaui, a» aicei* nekoliko po Nem»k»-in rogo-vjlih, korajZo to jim d jali pruaki tobrji, DoHingfr-jeTa avezda je pa od tsstaga eaaa za^e'a temneti. Le ae nekaterekrati se je oglaail. da bi i^HI avoj i M tta papfia in rimako terkcT, m kw bo ma Jodje m krvavo steguo ploskai*; toda kaj prav ugenega, demur bi se bil avet fiudi!, ni ret prialo od DoUioger-ja. No, poster*) ae je bi), Bug J> pa tudi oajbrze v aToji dobroti od slave *|ttj*nj«ueinu starea bote! dati zadoja leti pritoL:iost, di bi ae spame'if. Papei sau in eel krainnski svet je molil za njegoTO spreobroeBJe. A Dollinger je oalal trdo-Tiatea. Pred par tedni ga obiide gospa infloeaca. Prists je t imena Bozjem. Toda Dollinger, vedoo $a krepak, se je otrese — pit je najbrze <5ij, k«ker mi — in izpotila se ma je nkoz 91 letoo koio- Katoliski zupntk, ki je najbr2e Tedel, kako nevaina je tudi lehka bo!e/en za stare ijudi, rau je ponu lil. alt bi se morua ne botel spr^viti z Bogom po katoliski segi. Dollinger je rekel, da ne. Nekaj dni potem — zadene DoIHngerj.i mrtud. K zavesti ni prisel veL. Izdihnil je ia stopil pred Boga, ne da bi ae bil spravil s cerkvijo in rimskttn papeiem. Mi neccmo etopiti na onkraj. Bog je sodoik. Vender po iia$ih katoliskih mistih je k«neo Dollirc gerjov zaloaten. Niti sebi, niti kotnu dtugemu g.i ne pri'ielimo. No, kaj je pa Tender Dollingerja pripeljtilo k tako zalostncmu koncu: Dollingerja—duborna, Dollingerja— doktorja, Dollingerja—profeaorja bv. pism^? Kaj to, da ga tsi ti naslovi niso obvaro.ali tolikega padca ? Prvi je bil napub. Ucenoat napihuje ufit, st. Pavel. Posebno veliko domiSljali so si in m domlitjajo o svoji ucenoeti neraski ucenjaki, in tell ufienjakov kralj je bil avoje dni — Dollinger. Kaj papeS, kaj SkoQe, tisti rimski mracnjakii Oni bodo i»us ufiili, nas — Ifemce, oas — dokto»je! ? Ko je rajnki pa-pei Pij IX. zaeel pripravo delati za obcoi zbor, je Dollinger pricakov&l, da bodo tsi kardtnali priili at* ma poklanjat in vabit ga v Kim, c-es, brez tebe nisme vstani nif. Ko so 'tedaj vse drug*; mozake pokiicali f Rim, so se Dollingerja straino zamerili, in masLe-Tal se je, da je Tojtsko napoycdal papeza in skofom. Taki so prevzetuezt — doklor 5Iorek sluzi njib se-bidnim namencm, vbogaj^, ko jim pi neLe hlapeevati, ma obrnejo hrbet in nascuvajo, ce treba, eel svet proti njemu. Drugifc: Dollinger se je veliko ucil, a malo molil, Duhoven je bil sicer, pa tiste vrste dubovnor, ki se kaker n. pr. na Primorskem nekateri izmej prrih narodnjakoT-politikoT, sramujejo dahovskegt zavratnika in dohovske sukoje. Brevir je vze kdaj vrgel v kot, maaeval je le ob nedeljah! Vi* kot drjak je imel Dollinger navado molitev opuscati. To n; njegoveam domacemu zupniku nid kaj dopadio, zatorej je vie takrat o mladem nNaoetu* prerokoTal, da Djegova ocenost brez pooiznostt in molitve bo cerkvi Se veliko skodila. In to se je rea zgodtio I Dollingerja so tret jie pretnotiti caaiuki. Pred leti ga je prijatelj podrezail: „Nace, bi ae bilo prav, da se spravis s cerkvijo ?¦* A Nace je odgovoril: ,Kaj bi pa rekli — casniki !* No, znali sc ga pa tadi 6asniki povzdigovati do tretjih nebes. Sam apoatalj Pavel ni bil ni6 proti njemu! Pa saj vidimo sami, koliko kadila poSgejo casnikif za sroje ljudi I Gorje ma, kogar je casnikarski dimiomamii, mato upanja, da se bo kdaj ie streznil! Se nekaj je bilo, ob cemer se je razbii Naceta Dollingerja coin. Veslal je skoz Sivljenje pod zastavo ljubezni. Ljubezen bila ma je ned vero. On je tisti, ki je hotel mej katoH6ani in lnterani napraviti mir in spraTo tekako tako, kaker bi ga botela „Nova 8o6a" mej dr. MahniJem in slovenskimi radikalci. Hotel je namrec, da bi se vse nkrScioske" cerkvc (lateranska, kalvinska. anglikanska itcl.) a k -toliako zedinilo t e?.o samo cerkev — ljubezni in st. Duha. NajviSa postava v tej novi cerkvi bi imela biti — ljubezen; kar se tice Tere, bi se ne gledalo tako natanko, ta je le bolj stranska red, eden bi lehko rekel ,da*, drogi „ne", tretji tda-new ob enem, nic* * ne d6: da bi se le ljubili I Sploli Dollinger ni prizoa- Tal razlike mej katoli^ani in iiberalci, in menil je, da bo Nemcija le tedaj sreLna, ko bo popolnoma ponehal nadtlnostni boj in bodo katoliski ucenjaki enkrat za Tseloj v mcrje vrgli neareCui razdvojivni aut-aut. Skoraj bi clovek mislil, da je Dollinger se zadnje mesece svoj evangelij pridigal tudi po SIo-renskem, evangelij breznaLelnostna ljubezni! Pa nesrecni Nace, akoravno tako popustljiv in spra#ljiT in ljubeznjiv, da bi se smel imenovati sama spravljivost ia ljubezen, ko se je zagnal proti skali rimske nezrootljivosti, se je moral prepriSati, kako trd je papeiev aCredott, razbii si je no3 in glavo. In t opoaiib poioej^iin rodovom stato bo njegoVo ime zapieaa* t corkvooi zgodoTini: Tako poginejo tisti, ki Teslajo brez Petra, ta je osoda aposteljnov ljubezni — brez Tere! Na$ Iiberalci. V novejsem kusi t rimski* cerkav. Reeimo pa, oeaar Bog ne daj, da bi priali mi katoliski Slovani pod aezlo ruskega cara (so, kateri bi si to zeleli). Ker smo zvesti Rimu, bi no prestopili v razkol. Sij pa tudi vemo, kaj de-Iajo Busi z vbogimi Poljaki, kako jim cerkve zapi-rajo, duhovnem ne pu^te bolniko previdovati se sve-timi zakrameuti, da eelo sk'de v njih oblasti omoju-jejo. Iu Tender so Poljaki njib bratje! Kaj mislite Ti casopisi, ki hvali'o Itusijo, jo bozato, celo laz.'tc, da je toleranna, ko vender veste, da ni P Brez vzro-koT no delate tega. RuBi puste sicer divjim naroilom Azije ce^titi po svoje bigove, katolicano pa von ler preganj»;ijo Le poglojte, oestivci veliko Uuatjo, v „ Dan icy" ; tr,m wckrat najdoto 2alostna porocili » rtiuuji ruskih, katolcauov. In vaejoloo hvaiitc Rusijo, njen velikanski napredek, »je iiio6, njo omiko! Optimist oitajoc te vrste bo nenote paS.il, kje so vender le nr?jdejo na Slovouskem taki ljudjo, ki Rusijo v nebo povzdigajejo I No lo na Sloveuakora, tudi na Ceskem in Hrvatskem je mnogo takib. Mosje a la Gregr, in listi kaker ,l'a»lkler se drzirno svete katoliSke vere, dokler obraiamo o6i v vecni Rim, Iiberalci ne morejo upati, di boma ho-dili njib pota. ZUo bi nam radi izrovali vero, — clovek brez vere a tori tso, se da porabiti za vse! Zilo»ten primer djz.veli smo zadnji eas tudi na Slo-venskem. Ltberalcev blovanskih, saj jih ni, bo kdo rekel. So. so in s* mnogo jilvjje. Ozri ae na Cesko ; kako pridno nabirajo tam darove za spomeaik Janu Husu. ki je bil katoliski duhovoik, potem pa odpal in postal najhujsi sovraznik sv. katoiiSke vere. Lauske leto so bogfkletni Italtjani postaviii papezu v zalost spnmentfc nesrawaemu odpaduiku Giordanu Bruno. Ves katoliski svet je takrat posiljal so^alnice Lconu XIII. Kaksen razbeek pa je mej Brunom in Husom ? Oba odpadmka — oba sovraznika Tere, za katero gorijo ce*ka in slovenska area! Kaj pa pravi „SIovenski Narod". On hvali po-irtovalnost bratov Cehov. Tako smo se ua§li. Bra-novce, deske Husite ia slovenske hberalce moramo tedaj btaviti v jedno vrsto in lociti se od njib. Ia-beralee je btezverer. Kdor pra?i, da je liberalec, ogibljimo se ga skrbno. Nas liberaleo je soTraznik carkve, Avdtrije in vsega avetega. Dopis. Iz fiorice, 15. jinuvarija. Gorica in Furlanija ate si t laseh in buda borba je nastala mod njima, ter ne zna scasoma se poostriti in imeti poraenljive nasledke. Kakor je cltateljem znano, je sprejel leto-Snji dei. zbor predlog. posl. Pajerja in tovarisev, vsled katerega naj |ee naprosi visoko Tlado, da bi ie pa driavne atroske zgradiIar*e!ezoica-Tr2i6.Roaohi-Ccrvi-njan do italijaoske meje. Totiko rnpstno stareSinstvo, kakor tudi kupfiijaka zbarnica goriska se ne vjemata. s tern predlogom, ceS, da bi bits ona zeleznica mostu le na kvar in v gmotno* ikodo. Zato je m'ostno starcsmstvo po buroi razpravi, kfttere se je vdeleiil kot mestni starcsirm tudi dei. glavar grof Coronini, izvolilo posebno deputacijo, da se poda pred presvitlega cesarja ia mu izroci apcme-nieo proti grajenju one zelezniee io za gradbo one iz Logatca eez Yipavrt v Gorieo. Ta depntacija, obsto-jeCa iz mestnega zupana in dvod statflio, se j« po*-dala v soboto na Dunaj; kak vspeh bode inu'la in kaj je cetar odgovoril, ni Se z.iano, ker gospodov ni fie z Dunaja. Pa tudi Furlanija ne miruje. V ne Joljo so imeh v Cemnjanu veliki shod, katerega so se ydeleiili riVi. poslanca Pajer in Lovisoni, M poslanee ,ktt*z Hohonlohe, skoraj vsi fcopani in drugt merodajm go-spodje iz Furlanije, Qovorilo se jo mnogo in marsi-kateta huda je padla proti mostu Gor.'ci in njpgovemu zastopsivu, kakor da bi sc le pretiravala 8kod«, ka* tera bi morda trpela Gorica vsled novo ieleznice po Furlamji. Slednji6 se je sprint predlog, da se voli poseben odsek, kt naj tudi sestavi primeroo sporae-nico do cesarja za gwjenje tiato zelezniee. Kar m zadene dve tasniiki laSki glasilt, t. j. „L* Eco del Litorale" io ttCoiriere" in njihovo pontopaoje glede tega vprasanj*, opazujemo, da nV Eco" stoji bolj na strani goriikega meata, ter zislopa in zigovirja njo-gove interese, med tern ko wCorriereB umahuje, vca-uih potegue na levo, vfiasih na desno, kraali je za Gorieo, all hitro zopet vlefie r> Furlanijo, kar je po aebno pokazal v zadnji itevilki, ko tako na dolgo in siroko donasa govore, ki so jih imcli, govorniki pri 6errinjanBkein shodu. Nam slovensiciin sod»«2elariom bi ftirlanska zeleznica malo ikodovalu, pa tudi nic" no koristila, zato lahko od dalcfi in z miriu> vestjo opa-zujcrao boj, ki se bije zdaj m*j Gorieo ia Fuclauija glede te prog.'; ali ker Gorica dola in se potpguje tudi za zeleznico L>gatcc-Gorica, zito ho nase sini-patije tuk:ij na ijjeoi strani in le iolim >, da bi z ozi-lom na nttso Vipavsko straa kmali priwlo do grajeuja te zelezniee; Goriea pa in mestni gospodjo naj vze pridi'jo enkrat do spozuanja, da seiutetosi goiiskeKa mesta kri^ijn % ontmi PuiUiuijo in da Gorica *tvi ml siovenske okolkr in goriekib gor, zato boJi nam v vsuketn oziru tudi praviina. Politidni razgled. V 2notrauji politiki so se vedno najveccga pomena 3pravne poravnavc, kise vise meilj zaupnimi tnozmi obch narodnosti nu Ccskcm, one vso pozornost na-se vleftcjo in vse se poprasu-je; bode ii mir doguan iu sktenjotia sprava? Listi, ki jedo iz vladnih jasli ali ki so, kakor pravimo, polvradni, trde, da so te konferenoe vze toliko pokazale, da sprava ni nemogoca mcd Cehi in kernel na Peinskem. Za spravo, pa po-stenot so Starocehi in zaupniki kouservativnega plemstva, tudi vefiina nemskili zaupnih moz je spravljiva, edini mlajsi Piener delu najvcije te-zave, ker on se pri teh puravnavah ne ozira le na narodm prepir na Peinskem in kako bi se tarn najprej dala dognati sprava, atupak on ima vedno pred ocmi vse takrajlitavske dezele, kjer Nemci bivajo, ter kar naravnost zahteva, da bi tnorali Nemci kot pravi Avstrijo vzdrzajofii i\-velj — po ujegovin mislih — povsod imeti nc-ke predpravice. V tem njcgovem muenji ga po-trjujejo in podpirajo glavni zidovski listi, ki sploh noCejo nobene sprave — 2id v2e ve, za-kaj ? Piener tnkaj spleta razna vpras.inja skupaj, da bi laze spravo onemogoftl; in vender so se te spravne konference pred vsemsklicale le v ta namen, da se pogodijo pemski Of hi in Nemci, in da se zadnjim spet pogladi pot v dez. zbor. Kaj je na vsem tem resnice, se vender za go* tovo ne ve. Kakor iwo vze zadnji6 omenili, bodo imeli tudi slovenski dez.indri. poslanci svoje konference; trzaska „Edinostu je trdila, da se snidejo poslaaci koj po novem. leta, ali „Slo-venec" in tudi jiopisnik dnnajskega^Vaterianda*, ki je navadno prav dobro podu5cn, zagotovljata, da se ima to zgoditi se le po veliki noci, ker za to so potrebne priprave in treba je tudi prej postaviti podlago in napraviti nacrt, na kateri iu po katerem se imajo o svojem easu posveto-vanja vrsiti. Kaj je poslance prigualo do tega koraka, da skli^ejo koaference^ nam ni znacoj programov smo mi Slovene v^e mnogo sostavili in prav lepi so bili; ali kaj nam pomagajo vsi 5e tako lepi programi, 6e se jih pa ne drzimo in ne ravtiamo po njih, fie pri vsera tem aeka-teri hodijo svoja pota. Da bi imele te namera-vane in vze naznanjene konference bolj§i vspeh, je nasa najsr&nej&i zelja! j Ogrski drzavni zbor je po praznikih ' spet skupaj, privolil je zgraditi nekaj manjSih, j pa bolj potrebnih zelezuic in zdaj razpravlja i drzavni prorata za I. 1890. ProslavJjenje pre- ! kucuha in puntarja KoSuta se nadaljuje in j Tisza sam nima ve6 nasproti opoziciji toliko mo-6i, da bi to rovanje proti Avstriji in dinastiji zabranil; da, on se je opoziciji celo tako vze vdal, da je obljubil v kratkem predloziti drz. zboru postuvni na6rt o ogrskem inkolatu (postava o domovni pravici), da bode na to skwjna le* vica tem leze proslavljala svojega ljubljenca — Ko&uta. Danas teden, t. j. pretekli petek je vmrl v Monakovem na Bavarskem v 1)1. letu starosci zl. Bollinger, nekdaj sloveci profesor cerkvene zgodovine na Monakovskem vseu&iljSfti, zagovor-uik katoliske cerkve in njenih pravic in eden najve6ih nemSkih bogoslovskih ufienjakov; a leta 1861 je vie bil zuccl v veri omahovati, in 1. 1871 se je zarad progln§cne verske resnicc o papezevi netmotijivosti popolnoma s katoliSko cerkvijo sprl, postal provzrocitelj in pravi du-SL'vni zafictnik starokatolifianov, in bil zato tudi slovesno iz kat. cerkve izobfieti; kot tak in ne-pokorjen greSnik je tudi vmrl. Kakor listi porofojo, izda v kratkem sv, 06c papcz veco okroznico o „dol?. hob till ka-toliCanov"; njena vscbina bodo bolj verskega znaLnja in katoltfanom priporoiala ljubpzen do cerkve tudi v sploh svetnih refiih, javno spo-znavanje, zagovarjanje in raz&irjevanje IcatuliSke vere, edinost mcd katolit-ani in pokorfiLino cerk-venim predstojnikom. Spanjski kralj Alfonz XIII., komaj stiri leta star, je prav nevarno zbolcl; govorilo se je v#e celo, da je vmrl, all ta vest sc do zdaj so ni obistinila, mai-vec* najnovcjSe vesti porocajo, da se mu je na bolje obrnilo in da zdravmki celo upajo, do ozdravi. Vboga Marija Kristina, kralj tea vdova in nadvodinja avstrijuka, je prezivela se malo vcselih dui, odkar je po-stala kraljica. Prvifi jt vmrje soprog in kralj §e v najboljsih letih, potem sledijo ministerske kri-ze, in cc ji zdaj vmrjc se sin, bodo brzkone tudi rcpublikanci spet zaticli povzdigovati svoje glave in Karlisti tudi ne bodo mirovali. Kraljevska krona je siccr zlata, ali tudi ona ni brez trnja, posebno v sedanjih fiasih, ko sta se svet in pc-kel zaprisegla in zvezala zoper prestol in oltar. Doxnade in razne vesti* Vis. 6ast. knezonadSkofljski ordinarijat je odredii otrofikima trtoma v Pevmi in v Podgori za viSega nadSk. nadzornikav. 5 magr. A. Maruiid-a; redei nadzornik v Povmi je v. 6. msgr. F. Kosuta, v Podgori pa dekan v. c. g. J. Filipic\ Veled g. Plut Alojzj, apost. vmis:jonar v St. Paulo, v driivi Mmesotta r eeverni Araeriki, je bi-val te dai v Gotici. Rojen je Dolenjec blizo Motlike. Bival je pred 26 leti v tukajSnjem bogoslovji. Obhajal bo meseca februarija avojo srebk'no me so v rojstaem kraji. Fr. Gastrin nadomestoval bode kot auplont na tuk. ienskora izobra2evaliS5i t. g, V. SpinCiCa, ki mora bivati kot isterski de2elni odboruik v Po-re6u, — Neverjetno, a resnidno, Fii tukajaajem mestaem tnuuioipiju je bilo razpisano mosto podtaj-nika z letno plaio 1500 11. dest prosivoev ee jo oglasilo ; mejjtomi je imel dobiti elulbo g. Paaciazi, ki je naetavljen jtri tukajSojem c. k. ikSelnera sodiSou. Toda m*'sf;ui ocetje so se skesali ai al^8, da je pre-ve6 1500 gl. Mestni zupaa g. dr. Maurovioh jenazoanil g. Paoeraziju, da podtajoik bo dobival msato 1600 for. le 10001 Lepo od naSega muoicipija! Se lep$c pa od g. Pancrazija, da to2i mestno Bveto?aT4tvo radi rasszaljoDja fasti. Prosnja in poziv. „Nova Sofia" je veokrat pisala o uekc-m MgoriSkem ovajanji" lovakih psov, ki so hotoli z z^hrbtnim rovawtvom pri najvifii Solski obla8ti pregniti iz Gorice dvt odfi4aa rodofjuba, Ker je bilo iz pisavo nNova Sofio" razvideti, kakerdil bi bili oni ov.iduhi m »2jo naso stranke, zato smo v predzaduji atovilki sv.yes;* Inch njo tn tudi doticna rodojuba pozivali, h>znifiue proge, 2.) da so izbere komisija in deputaoija, katera naj bi uupravila ipoir.euico iu jo izrofiila presv. ceiarju. Iafluenoa ali brlpa je vze po vsem Prlmor-skem razSirjena. No le Yipava, tudi Kraa in Totnin-nko trpe jttko mnogo. Smrtnih irtcv flicor no zahteva; ali zlaeti v Gorioi se je nekako trdovrntno vgnjazdila. Predavanja v centralnom semoniiCi in p? drugih Jolah v mostu so io Io zdaj zopet zacenja po vafi ko osem dnevnih ;poeitnicah. (Gimnazija in drugo iole imajo prosto do pooedeljka. Vr.) {Matokateremu prizanese ta bolezen; skoro vse dmSine v nasem mestu je obiskala. Nokateri govoro, da pospeSuje hripo pogosto odkri-vanje. Navadtia temperatura pod klobukom znaSa 20-2i> stopinj, zunanja pa je wor.la oelo pod nidlo. Kedar se odkrijemo, pretrpi kri nakratno razliko celih 20 ali Se vec* atopiuj. To se ve, skodi nsiema telesu. Vender tefko bo odkrivanje glavni vzrok te bolezni. Ko bi to bilo, bi morala bripa vojakora pri-zanaSati, kar pa ne stori. No pa, nekaj bi zualo biti vender tudi na tem; saj tako trdijo lmenitni zdrav-niki, kateriin moramo menda verjeti. Tako mile in prijetue sime, kaker jo ima-mo v wavsttiJBki Nizi", t,e malo kje vesele. Pravijo pa, ake je prosinec progorak, bi smeli kmalu na pomlad upati. Co mraza sedaj ni, nas bo pa svefian malo ostrcj&e prijet. V okolioi najdejo su ie skoro povsod marjenco in rumene trobentioe. Zlaeti je zad-nje dni solace prav pripekalo. „Slovenska beseda.* Odbor ,Hatice Sloven-ske" je sklenil izdajati iasopis vSIovenska beaeda", kateremu bode glavni namen razpravljati o dvojbenih in Se ne dognanih stvareh v nasi slovnlci in v pia-vopisu; nadalje bode skusal ystanoviti slovenski pra-vopis, dognati pravilno obliko raznoterostim slovaiS-kim, obogatiti sioveosko frazeologijo in slovenski slo-var. Vredniitvo ,SIovenske besedc* se je isrofiilo prof. Bartla, kateri sestavi vzajemno s prof. Pleter-inikom program prihodnjemu listu. Kader se dovrife potiebne priprave, za6tdo se bode naroi5a*i na list. — Prepoved na pravem meata in o pra-vem dasu. Nodavno ju vmrl vRimuneki Revere, 2id in rodoui Tr^adan; vie pred let| jo je bjl popi-hal v Rim, kjer je pesnikoval in bil eden izmej uaj bulj zagrizenih irredentovcev in sovrainikov Avstrye. V svoj oporoki je bil uarofiil, da naj s« njegovo truplo po smrti aige, kar se je v resnici tudi zgo-dilo. A njegovi prijatelji v liimu in Trstu so hotoli ta pepel prepeljati v Tret, in se ve pri tej priliki in potem tudi vaako leto na dan ujegove smrti naprav-Ijati kako uedolSno (?) demonBtracijo proti Avstriji; b pepelom vred je pa hotel nekdo prioesti v Trst Se aekatere reoi, katere je Garibaldi rabil v svojem iivljanji. Tudi mestni oSetje v Tratu so so vie mej toby jwretovajj, kako H aogi $w &u6pjbo 3$re> jets ©epel in Garibaldijeve reel. A Bameataistvo je BtTtr savobalo, tor ostro prepovedalo to prevaianje. Smrfe na ˇitKcah «• odpravi, Inker govorb aiti, pri us t Avstriji. Vai sdravniiki svet na Da-Mju as je iarekel ss odpravo. ViiHoe bi oadoiwwto-vala giljoti&a, mud* is frsceoske revolucije, ali pa kako drogo orodje, ki povsroonje naglo amrt. V. 6. g. Brezotfcek, iupnik rifemberiki, je okreval; ni bil pa tako nevarno bolan, kaker amo sadoji pot porocali. Baxgiai. Ear je vitoko c. kr. namcstniStfo a imImoibi^ 5. listopada t. L it. 24 627, po iej nettoej obciai saproeeaQ preloienje tokaj ©fcrtojeeih iivinskih eejmov odobrilo, tako at bodo sdaj vriili ˇ Ctiji fetal bi odaoeto Ufiiwki aejnii eledtfte: Na prvi torek raatrer proainec (Jaaiier), ifecan (Ftbrear), raali tram (Ap*i») in veliki travea (Mai) iivlaaki in konjaki tejmi; na sredopostno aaboto; po-ten dne St. vlnotoka (October) in SO. listopada (No-vember) tetai in ob ednen Hvinaki in konjaki aejrai. Pade na edea tab dnevov aedelja alt prasnik, Uko ae bode vtiil aMuaj na prihodnji delavni dan. Kar ae a tem t sploioo saanje prijavi. Mastni trad Ceijaki, dae 10. liatopada 13S9. cesarski avetovalec in inpan: Dr. NECKERMANN. Srtdnje idle) obiekoje letoa v Avstriji 75.129 dijskov; moj tomi obiskuje gtaaaaije 55.456, rralke pa 19.673 dijakot. NajveS dijakov ims gimoazij v Ljub-Ijani naturae 887, aajmaoj spodoja realka v Zadtu, ki ima 43 dijakov. Statistika ljudskih Sol v Avstriji. V av-itrh'akem eeaaratvu (bres Ogerake) itcjemo daodaoea 17,416 ljudakih iol, mej temi zaaebnih z pravico jav-Bostt 492, bres pravice javnosti 484. Glede na nauc-ai jetik je 7606 nemikib, 4319cVikih, 1544 poljnkih, 16a4 ruakih, 535 elovenekih 908 laik.h, 353 slovai-kib, 61 rumunskih, 4 madjarake; iol utrakvisiiinih bilo je 451. Kar se tiee kategortje iol, je enorazred-nic 8503, dvorswedoi* 3818, trirazredoic 1492, Lett-rirazredoio 990, petrasrednie 1070, sestrazreduic 176, sedemrazrednic 28, osemrasrednie 8. V vseh toh «»-lab je delovalo 42.512 ucuih moci (mej tomi preko 13.000 unit, veronauka. pa 11.955 uciteljic). V javue Sole sabajalo je blizo 2,800.000 otrok. Blizo pol mi-lijona otrok iolake starosti ni obiakovalo sole. "Viiih fakultet bilo je akapaj 361. .Popotnik.* Katolifike cerkve v Ncvem Jorku. V ve-likem mestu aeverne Amerike je 80 katoliskih cerkra. Yaako nedeljo imajo do 392 raaa, katerib se vdeleii ogromno itovilo Ijadi. V v^eh cerkvah je tolik<» prostora, da jib lebko 411000 aedi in 146000 stoji. Y Novem Jorku je totvj lebko 657000 tiao6 Ijadi ob nedeljah pri sv. mail. Ogrski kmetid je prodajal ˇ mestu itiri mer nike pieniee as 9 f. 45 kr. Domu grede preateje skrbno Se enkrat denar in aeSteje le 9 f. 44 kr. Dasi je bil vze dve uri hoda od mesta na potu proti domn, se obrne, gre v mesto k kupcu na dom in ga prav dobro ozmerja, da ga je za eu krajcar ogoljufal. Styar je priila pred aodnijo, kjer je tdobil kmetiC avoj krajcar. Lebko si mislimo, s takitn veseljem ae je moral kinetic1 domu rrniti! Bres rok in nog! Aogleiki casopisi nazna-njajo smrt Artura Kavaoagh. Rove2 se je rodil brez rok in nog. ..Bil je imoTite rodbine, in ae toliko pri-napfiil, da ao ga Tolili v drzarni zbor. Imel je svo-jega konja in bil atrasten jezdee. Na konju je bilo umetno aedlo narejeno; z zobmi je diial vajeti. Ni je bilo skoro veLe druibe, kamor bi ga ne bil pri-nesel sluga. Tadi r driavni sbor nosil ga je in le sstoIjo njega moral! ao predrngaiiti postaro, po kteri ne ame raznn poalancev nibLe stopitt v dvo-rano, kjer aednje driami zbor. Bil je baj6 izvratea govornik. isaaake v zdraienih dr&ivah seveme Amerike potrosijo Taako leto toliko za „5minkanje" BVojib, morebiti ne zmiraj kirasnih lie, di bi se lehko s ti-stim deoarjem, ki ga kraaotice porabijo za n8raink&-ojew, 37000 hii pobeliio. Koliko nepotrebaih stroskov imajo vbogi moije. Ministerstvo notranjih sadev v Braziliji je ykasalo (menda ni imelo drngega dela), da ae ne emejo dneri imenotati kaker popred pod ceaarsko vlado. Nedelja klifie ae dan ilorekov, pondeljek dan moier, torek dan ofietor, areda dan ainov, ietrtek dan bratov, petek dan biSoi, in sobota dan materin. Meseci ae imennjejo: Mojzcs, Homer, Ariatotel, Axhimed, Cezar, St. Pavel, Karel Veliki, Dante, Gutenberg, Shakespeare, Kartezij, in Friderik Veliki. Pa da se jim niao mozgani ^meSali! Croriika moika poddrninica droibe »r. Ci-rila in Hetoda je imel* U. t. m. avoj letoi obdni sbor. T na6eloiitto ao bili ixvoljeni za, tteko*e leto: dr. Anton GregorLiL-aaLelnik; AntoaSaatel -tajnik; Valentin Kancler-denarn;ear; njih namestniki ao: Franc Farlani, Josip Umn&€ in Franc Leban. Pri glavoi akupiSini bo sastopal poddrainieo ojen na-eelnik. GoriSka zenska pcddroinica druibe wr Cirila in Me'oda bode nm»Ia avoj leini oWni zbor r nedeljo 26. t. m. ob 3 urab pupoludue v prosiorih goriike Citnlnice s na.sledojim dnevniaa redoui: 1 iei-no porocilo nu&iniatva; 2. preberejo ae nazaanila druatveuega vodaiva; U. m-:rebitai aas»eti; 4. Tolitov naLelniat«a. Druitveisice uljudoa vabi k obtlni ude-leibi iifteebiistvo. Denadnji fttevllki »mr> priloiiU vabilo na na-roibo nKniet«valc{i*lt ki g* ii. brafcem priporo^amo v narodbo. Za kratek cas. V hotelu. Prebnsac go*pod it' pride necrga dne ˇ amerikansk hotel ter ai naroft kos pecenke. Strezaj mu je prineso, todu straSno mnjiien kiS^ek. Goapodii jo nabode na vilica, acopi k cknu ter ai jo ogleda rekoL: Prav, prav, od takega mesa mi prinesite! Visokoiolec. Gospod prof.'sor, jntri odrinem t aluibo, sato se Vam pristeno zfthvaljdm za poduk. Vae kar znam, zabvaljam le Yum, ^Ptosim, gospod, ne omenjajte tako malenkostt t" odv»ne profesor. Na ielezilici, v kupeju tzpregovori piijk,on trgovec nasproti akoraj gluhemu goapodti: nJ"j, kako grdo vreme !tt Napol gluhi': ttKaj pravite ?* Trgavec nPravim, da jedam>» r«i alabo vreme I* JTap<)lgIuhi: „Res Vas ne razumem", Trgovec: „Je prav — grdo — vreme!" Napol gluhi: nA — Le ni nic druzcgn, — to vidim Bam". Babica de »vojemu vnuku: „Jo* k, to pa j« vie prevce, eel dan mora in te knratit" Joiek: „0 slata babica I kaj tieto, saj nisem tako obcutljiv Iu IspraSevanje. Izpralevatec: „Kako atara je raba tobaka?" Kandidat: ^Zelo stara, vsc; Rimljani in Grki so ga rabili". Izprasevaleo: „K.iko bo5eto to dokazati ?u „Prav lohko, vaak klaaik. ki 8! m ga vzel v roko, diial je mocno po tobaku P bil je odgovor, Prad porotlliki praSali so zatozenci, odkod ima vsake vrace kljuCev in vetrnikov za kradenje : „E imam jib za apomin od s?ojega rajjotga oLeta!" General praia vojaka:. „No moj a»ct kaj in-tii, ce vidis zastavo svojega polka mogo6no vihrati na bojnem polji? MDa je veter", bil je odgovor. V lolo: tfVes Janezek, nocoj je gorelo v veliki tovami pri oaa". Janezek: „0 moj B^g, kaj nam pomaga! Vsaka pmnetua hi§a pogori vSasib, uamo nasa nenmoa Sola ne!" Kmetsko razlaganje. Emet v konccrtu mej duetom avojemu sinu: flVidi§ Mibec, ker je vze deaetu, avirajo v dveb, da prej konSajo^. Pridigar: ,Daaainji sv. evangelij prlpoveduje nam, da sta sla dva ucenca v Emavs i'.i to bodt pred-met mojemu govoru, kterega razdelim v dva dela. Y prvem raztoiim, koliko uceacov je bilo, v drugom pa povem, kam sta aia. Volk in mladi oven. (lz franeozskega po Fenelon-u). Nekaj ovnov btlo je v varaosti v vrtni ograji; j-si so spali, in njih paatir atojei pod sencrta-tt> jelko je igial na piicaiki z drugimi bliSajimi pa-ftitjt. Gladen volk je vvidel akozi ograji tie Spraaje htanje Lri'dc. Tedaj set spusti z njim v raz^ivor m?'¦¦': nerzkuien oven, ki ni j>uakuial So ruceaar na RVitu. ,Cemu iribajus tu a«fnitt, rece po^ieiueiu. ^Iic^ai Hvcze in cvetiiioate tiuvu", odgovori volk, Neaj vch, da ni uic slajicga, kukor pasti se na zeleni, a cvet.< karai obsejani Iravi, da ao o \i?.uQ glad, in vteiiti iejo v fiiati »tudeu{uitit: obije aera dobil tukuj ; kaj mi je treba boljscga? Ljnb:m folozonjo, koju me uci biti zadovoljnemu z maiitu." „Torej je reatt, vaklikn? oiladi oven, wda m jefi ve5 mesa in 2ivali in da »i zadovoljen z nekoliko trave? Da je tcmu tako, zuiva kot brata ter pa^iva se vsajemito." Brzo oatavi oven ograjo ter atopi na livado, kjer ga zraeren filoz*>f vsxzUia in poz>e. Nauk: Ne zaupaj lepim besedam tjudij, ki ae bahajo zv hv.^jimi ki-opoatmi. Soditi jih raoraS po ojth delih. a ne po njih besedak. [¦I AMERIKO [¦1 Kmlj. belgijski postni parnik druStva ffll „Hed Star liaie" iz Antwerpen - a imravnost r i ffl Sew Y©rk & Philadelphia fL y|| prlznnn od Tt&oke c. k. avstrij. vlade. ^™ PoJMnila daje priznano zastopstvo lWj fm in Wien, IV, Wesrringergasse 17 ¦ I I ii Josef Strasser Ml iWi SpeditionsbUr. fur Ml BLO iix ČJHITO lastnega pridelka od leta 1888 in 1889 prodaja SIGPRID GmONCOM Šeat« Peter pri Gorici Villa Netty.