The Oldest and, Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI |lIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagei glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo djtužbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi;
zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah
__(Official Organ of four S\ovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovevski
list v Združenih Državah Ameriških.
) 111	CHICAGO, ILL., SOBOTA, 1Q. JUNIJA — SATURDAY, JUNE 10, 1933__LETNIK (VOL.) XLII
Podpis mirovnega pakta - Uporni kongres prejel ultimat
ŠTIRI VELESILE OBLJUBILE, DA BODO SKUŠALE ZA PRIHODNJIH DESET LET OHRANITI MIR V EVROPI. — CELOTNI PAKT JE PA SAMO OBLJUBA BREZ VSAKEGA ZAGOTOVILA IN OBVEZE, DA SE BO IZPOLNIL.	___
Rim, Italija. — V sredo zvečer je bil podpisan v Palazza Venezia takozvani pakt štirih velesil. Za Italijo je podpisal Mussolini sam, dočim so Francijo, Anglijo in Nemčijo zastopali tukajšnji poslaniki teh držav.
V paktu te štiri države obljubljajo, da bodo storile vse, kar bo v njih moči, da se ohrani v Evropi mir za najmanj prihodnjih deset let. V prvi vrsti pa se obvezujejo, da bodo zastavile vsa sredstva, da se doseže uspeh razorožitvene konference, in v slučaju, ako bi ta konferenca pustila kaka vpi^ašanja nerešena, pravijo te velesile, da se bo odločitev glede njih sklenila sporazumno med njimi po določilih tega pakta.
Ni dosti manjkalo, da bi do podpisa sploh ne bilo prišlo, in v zadnjem trenotku je reši] pakt Mussolini, ki je pregovoril Hitlerja, da je pristal na podpis. Hitler je namreč kot predpogoj, da Nemčija pakt sprejme, zahteval, da se v njem zasigura enakopravnost Nemčije. Ostale velesile k temu' niso pristale in tako je bila nevarnost, da ves pakt splava po vodi. Brzojavno je nato Mussolini apeliral na Hitlerja, naj umakne svojo zahtevo in s tem pakt reši, in mu je obenem tudi dal znati, da bo s tem paktom tudi rešena svetovna ekonomska konferenca, ki se prične v ponedeljek v Londonu. Hitler se je končno vdal in to so nemški listi nato porabili, da so proslavljali Nemčijo kot veliko dobrotnico človeštva: "Nemčija je rešila svetovno ekonomsko konferenco," se čita v njih, tiskano z velikimi črkami.
Ako se v pakt podrobneje pogleda, se šele opazi, da nima sploh nikake posebne važnosti in skrajno neverjetno je, da bi kaj pripomogel k ohranitvi miru. Besedilo je tako neodločno, da se ga lahko razlaga, kakor ga vsaka država samo hoče. Vse skupaj ni drugega kakor samo neka obljuba brez obveznosti. Koliko pa se je na obljube zanesti, so pokazali že prej sklenjeni podobni pakti. Resnične so torej Hitlerjeve besede, ko je svoje-časno dejal, da ni ta pakt nič drugega kakor kos papirja.
-o-
PREDSTAVLJAJTE SI: SNEG IN MRAZ PRITISKA
Chicago, 111. — Med tem ko je to mesto in število drugih krajev vzdihovalo preteklo sredo pod pritiskom neznosne vročine, pa je kakor v zasmeh govorilo poročilo iz Rio de Janeiro, Brazilija, da se tamkajšnje prebivalstvo trese v takem mrazu, kakoršnega dežela že dolgo ne pomni. Kako radi bi jim odstopili polovico naše vročine.
----o-
Katoliški Slovenci, oglašajte svoje prireditve v "Amerikan-jkem Slovencu"!
KONGRES SE IMA ODLOČITI
Ali odneha od svoje zahteve po povišku pokojnin veteranom, aH pa sprejme kake nove davke.
—o—
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je dal kongresnim voditeljem končno besedo, in jim jasno povedal, da ni pripravljen za nikaka pogajanja z njimi glede povišanja pokojnin veteranom. Le dve stvari je dal kongresu na izbiro: Ali prepusti njemir, predsedniku, da uredi te po-koinine po svoji uvidevnosti, kakor mu je že podelil pooblastilo v takozvanem varčevalnem zakonu, ali pa. da ravna po svoji glavi in vztraja na tem, da se te pokojnine povišajo, a obeneni da pa tudi določijo nove davke, s kateri- ■ mi se bo pokril ta povišek in se izenačil proračun.	j
Tako je povedal predsed-nik v obraz kongresnim voditeljem, ki so prišli v četrtek opoldne k njemu v Belo hišo i in ga skušali nregovoriti, naj snreime povišek v pokojnini. V odgovor jim je nredsednik samo prečital svojo izvajo, ka- ; tero ie nrej skrbno pripravil, \ iim končno zagotovil, da bo t neiznrosno vztraial na svojem \ stališču, — in jih odpustil. — ] Nikakih pogajanj. j Predsednik nastooa tako od- i ločno v tem vprašanju, ker ie i siguren, da stoji prebivalstvo s cele dežele za njim v borbi, 2 da se ohrani proračun v rav- t novesiu in da se ne dovoli, da c bi dežela šla v kake nove dol- j gove. s Kaj bo kongres nanravil s i predsednikovim ultimatom, se \ bo v kratkem videlo in se še ne more napovedati. Ali se bo uklonil r>od pritiskom cele dežele. ali bo pa sprejel novi nrodajni davek. ^ o--
ČUDEŽNA REŠITEV
Chicago, 111. — Triletni Ar- : thur King se je skrivaj izmuz- 1 nil iz svojega doma na 4021 : Lake Park Ave. in odšel na : potovanje. Splezal je po nasi- : pu na progo Illinois Central : železnice in korakal ob progi : do 43. ceste. Tam pa ga je prijela želja, da pogleda, kak je svet tudi na drugi strani pro- 1 ge, in prične se kobacati preko tračnic. Število oseb, ki so na bližnji platformi čakali na vlak, je otrpnilo strahu, ko so videle malega dečka korakati po progi, od strani pa je drvel naravnost proti njemu vlak s hitrostjo 60 mili. Predno je mogel strojevodja vlak ustaviti, je bil deček že zadet. — Fantek pa je bil deležen po-1 sebne sreče. Ko so ga namreč šli iskat, so ga našli razen malih prask popolnoma nepoško-> dovanega.
-L-O-
Širite amer. Slovenca*
' angleški kraljevi par
~ "	____o
Gornja zanimiva slika nam kaže angleškega kralja Jurija in kraljico Marijo, ko sta obiskala cvetlično razstavo, ki jo je priredilo kraljevo vrtnarsko društvo.
REKORDNA
VROČINA
Največja vročina, kar jih je imela Chicago kdaj v juniju
-0-
Chicago, 111. — Tukajšnje inesto se lahko postavi z novim rekordom, a ta rekord je tak, da ni tukajšnjemu prebivalstvu posebno dobrodošel. Mesto je namreč samega sebe prekosilo v vročini. Odkar se namreč vodijo podatki na mestnem vremenskem uradu, se v juniju dozdaj še ni mogla zaznamovati v nobenem letu taka vročina, kakoršna je vladala preteklo sredo. Toplomer je omenjenega dne dosegel višino 100 stopinj. Največja vročina, kar je je sploh kdaj bilo v Chicagi, je 103 stopinj.
-o-
HITLER POVZROČA SITNOSTI
Varšava, Poljska. — 241etni tukajšnji judovski trgovec, ki nosi ime Ajzyk Hitler, se je priglasil na sodišče in zaprosil, da sme svoje ime spremeniti v Ililler, češ, da njegova -aročenka grozi, da ga bo pustila, ker noče, da bi nosila e-nako ime, kakor veliki nemški zatiralec Judov. Njegov mlajši brat je pa povedal, da je že nevzdržno, kako se njegovi tovariši norčujejo iz njega zaradi njegovega imena.
-o--
ZGODAJ ZAČELA S SVOJIMI PRISPEVKI Tacoma, Wash. — Na uradu za ženitna dovoljenja se je v sredo zglasil mlad par, ki je sramežljivo zaprosil za licenco. Ko je uradnik izpolnil po-. trebno listino, je povedal u-radno pristojbino za njo, — . $4.50. Ženin prične stikati po : svojih žepih in končno zbere . skupaj $4.45. Ni bilo dovolj; . en nikel je bilo premalo. "Tu je nikel," pravi nevesta, "toda precej zgodaj sem te morala l pričeti podpirati."
PREKINJEN
POLET
Defekt v motorju povzročil ^
prisilni postanek.
—O—
Moskva, Rusija. — Ameriški letalec, ki se nahaja na poletu okrog sveta, Jimmy Mat-tern, je imel v sredo nezgodo. Spustiti se je namreč moral na j zemljo v kraju, ki ga v svojem ( programu ni določil za posta- ( nek. Ta prisiljen pristanek je ( povzročil neki defekt v motorju, da je začel uhajati gaso: , lin, in dim, ki je izhajal iz njega, bi bil letalca skoraj zadušil. Kraj, v katerem se je spustil na tla, je malo delavsko mestece Prokopjevsk v Sibiriji. Vzelo ga je precej časa, predno je mogel nadaljevati s poletom.
-o-
SLOVENCI NA OBISKU V
CHICAGI
Slovenci zadnje dni vedno pogosteje obiskujejo Chicago radi svetovne razstave. Te dni so se ustavili v našem uredništvu: Družina Mr. in Mrs. Anton Prijatelj, ki je dospela iz daljne Kalifornije, iz Cornin-ga. Pot z avtomobilom, pravijo, da je vzela pet dni. — Iz Clevelanda, O., so dospeli te dni Mr. in Mrs. Frank Vegel, tudi z avtomobilom. Vsi poset-niki izražajo presenečenje o bogati svetovni razstavi. Vsem želimo obilo zabave in prijetno bivanje med nami.
-o——■
NAČRT ZA NOVE CESTNE KARE
Chicago, 111. — Tukajšnja družba cestne železnice bo, kakor objavlja nje predsed-jnik, postavila prihodnjo jesen v obrat za poizkušnjo nove vrste cestnih kar. Izboljšanje pri njih bo zlasti v tem, da ne bodo delale toliko ropota, kar , se bo doseglo z uporabo gumija v kolesih in v vzmetih.
KRIŽEMSVETA
—	Atene, Grčija. — Bivši ' min. predsednik Venizelos, ki je pretekli torek srečno ušel atentatu, pripoveduje, da so napadalci zasledovali njegov avto tri milje daleč in med tem neprestano streljali nanj.
—	Kassel, Nemčija. — Za governerja pruske province llessen-Nassau je bil v sredo imenovan princ- Filip. Ljudstvo ga je ob prihodu v mesto navdušeno pozdravljalo in govorniki so povdarjali njegovo zvestobo do Hitlerja.
—	Poona, Indija. — Stanje mahatme Gandhija, ki je pred nekaj dnevi končal svoj tritedenski popolni pest, se je resno poslabšalo in zdravniki so odredili, da se čim najmanj jobskovalcev pusti k njemu.
—	Buenos Aires, Argentina. '— Z rekordno hitrostjo je tukajšnje prebivalstvo prejelo v sredo svojo pošto iz Nemčije. Pripeljal jo je namreč zrakoplov Graf Zeppelin v treh dneh in devetih urah.
---o------
PASJE DIRKE ZOPET DOVOLJENE Chicago, 111. — Po posebnem sodnijskem dovoljenju se zopet vrše pasje dirke na dirkališču na 26. cesti in Kostner Ave., kar je bilo zabranjeno tri leta. Vendar pa je še vedno prepovedano, da bi se pri dir kah sklepale kake stave.
-o-
NAMERAVANE IZPRE-
MEMBE NA KUBI Havana, Kuba. — Kakor izgledi kažejo, bo končno vendar prišla Kuba do reda iz sedanjih zmed. Predsednik Ma-chado zdaj tudi sam prizna, da daje v prvi vrsti on sam povod za sedanje neurejene razmere, ko se s silo drži v uradu kljub splošni opoziciji proti njemu. V sredo je Machado objavil, da bo resigniral s svojega mesta ip ga oddal podpredsedniku, vendar pa bo do tega prišlo šele tedaj, ko se bo ustava toliko izpremenila, da bo dežela sploh prišla do podpredsednika. Kakor se računa, bo Machado odstopil v aprilu drugega leta. Prej se mora 1 namreč še ustava izpremeniti in nato mora parlament izvoliti podpredsednika.
-o-
ZNIŽANJE CEN ZA PLIN IN ELEKTRIKO Chicago, 111. — Družbe, ki
■	zalagajo s plinom in elektriko ! to mesto in predmestja, so se ' izrazile, da so pripravljene,
da prostovoljno znižajo ceno 1 svojm produktom. Družbe, ki i pridejo v poštev so Common-
■	wealth Edison, Peoples Gas Light and Coko in Public Service. Prvi dve zalagate Chicago samo, dočim zadnja preskrbuje s plinom in elektriko predmestne kraje. V svrho, da
t bodo mogle izvesti to zniža-, nje, bodo znižale dividende za
-	svoje delničarje. Objavilo se 1 je znižanje cen po konferenci
-	med governerjem Homerjem 3 in J. Simpsonom, načelnikom 3 omenjenih družb, ki je traja-r la poldrugo uro in pri kateri
-	je governor pritiskal na znižanje.
Iz Jugoslaviji*
TRAGIČEN KONEC DOLGEGA SOVRAŠTVA MED SOSEDI. — NESREČNI STARČEK, KI JE IZGUBIL VSE, SE JE ŽALOSTNO KONČAL. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NEZGODE IN DRUGO IZ STAREGA KRAJA.
Maščevanje
Rajhenburg, 23. maja. — V soboto popoldne se je kmet Jožef Gošek nad Dovškim pri Senovem strašno maščeval nad svojim dolgoletnim nasprotnikom in sosedom Alojzijem Sevškom. Soseda sta bila že dolgo sprta. Letos o veliki noči je nekdo pri Gojšku ukradel večjo količino mesa in ta je tatvine obdolžil svojega soseda Sevška. Na razpravi pri sodišču je pa Sevšek dokazal svojo nedolžnost in bil seveda oproščen. Nedavno je pa bil Gošek, ki je opravljal mizarska dela brez postavnega dovoljenja, zatožen, in so prišli k njemu orožniki. Za trdno je bil prepričan, da ga je zatožil sosed Sevšek in je v razburjenosti šel takoj s samkresom nad njega. Ves togoten je pri-dirjal v Sevškovo hišo, kjer pa gospodarja ni bilo doma. Ko se je pa Sevšek vračal iz gozda, mu je prihitela nasproti, njegova 71etna hčerka in vsa prestrašena klicala, da bo "O-grajski mamo ubil". Ko je Sevšek prišel v hišo, je res 0-pazil, kako je razjarjeni Go šek, po domače Ograjski, grozil njegovi ženi z revolverjem. Prijel je napadalca, ga porinil skozi vežo in za njim žaru) vrata. Gošek je pa vrata vlomil in že je počil strel, ki je zadel Sevškovo v prsa. Drugi strel je zadel gospodarja v desnico. Ko je Gošek ustrelil še tretjič, se je Sevšek slučajno pripognil in strel je pogodil zopet Sevškovo, da je v nekaj minutah izdihnila. Ranjenega Sevška so odpremili v bolnico, ženo pa na mrtvaški oder. Gošek se je sam javil o-rožnikom in se izgovarjal, da je dejanje izvršil v strašni razburjenosti. — Obe družini sta pač vredni pomilovanja.
-o-
Žalosten konec nesrečnega starčka
i Novo mesto, 21. maja. — Franc Petrič iz Muhabera je bil dober posestnik in kovač. Zadnja leta pa je zlezel v i dolgove ter mu je bila prodana pred nekaj meseci domači-i ja. Od zdražbenega izkupička 1 mu je ostalo nekaj denarja, ! katerega je izročil svoji hčeri, , h kateri se je od sina preselil. 1 Kakor se pa ni razumel s si-i nom, tako se tudi ni s hčerjo.
■	Zadnjih 14 dni je blodil veči-5 noma po Trski gori in iskal za-
-	točišča pri raznih ljudeh. Za-
-	dnja dva dneva so ga pa po-
■	grešili in ga iskali. Končno so > ga našli v gozdu visečega na t drevesu. Verjetno, da se mu je
-	vsled nesreče in žalosti omra-1 čil um in je v takem stanju i nesrečno končal. Danes so ga i prepeljali v mrtvašnico na po-1 kopališče v Prečni.
1	-o-
Birmanci so imeli smolo i Iz Kočevske Rake poroča-
-	jo: — Ko so se birmanci iz vasi Ograja peljali na vozu, se
je na klancu od Morave proti Štalcerjem v diru snelo kolo in birmanci so popadali deloma po vozu, deloma na tla. Dva birmanca ijsta odnesla manjše -praske, ena birmanka, ki je na čuden način prišla pod botx*o ima samo nategnjene vratne žile, kar ne bo prizadejalo hudih posledic. Kljub tej nesreči so se birmanci odpeljali naprej k birmovanju.
-r-0-
110 let stara, pa še noče umreti
V	Županji na Hrvatskem živi kmetica Kata Puranič, ki je nedavno dosegla starost 110 let. Pred kratkim je prvič v življenju resno, zbolela, pa se ji zdravje že polagoma vrača. V svoji bolezni je izjavila, da še ne želi umreti, rada bi še nekaj let živela.
~ -o-
Priznal zločin
Pred mariborskim sodišem ' je stal 25-letni hlapec Peter Vavpotič iz Dežne v Halozah. Osumljen je bil, da je povzročil več požarov v Prepolah. Sedaj je Vavpotič pred sodiščem, po dolgem času priznal, da je on zažgal in sicer iz maščevanja-, ker je bil odpoden iz službe.
-o-
Z Gorenjskega
V	Ošlevka pri Šenčurja je neki domačin napadel 42 letnega delavca Valentina Jago-diča in ga obdelal s kolom. Skušal se je zdraviti doma, a se mu je poslabšalo in je moral v bolnico.
-o--
Smrtna kosa
V	Celju je umrl dne 21. maja vitanjski župnik g. Jože Musi. Rajni je bil rojen na Vranskem iz trde kmečke hiše, 25 decembra 1868 leta. Po končani šesti šoli je moral k vojakom, nakar je zopet nadaljeval študije in bil 25. julija 1897 posvečen v duhovnika. Kaplanoval je v Starem trgu in v Šmartnem ob Paki. Pred 19 leti je prišel za župnika v Vitanje.
-o-
Odlikovana
V	ptujski hiralnici vrši č. se-, stra Ana Terezija Mohorko že , nad 50 let težko službo. Neda-
•	vno so se je visoke glave spomnile. Odlikovana je bila z zlato zaslužno kolajno. Še večjega od-
•	likovanje, nebeško krono pa pri-
•	Čakuje sestra od Njega, ki je re-
-	kel, da bo poplačal tudi koza-
•	zarec mrzle vode, ki je v nje-) govern imenu podan revežu.
1	-o-
i	V bolnici se obesil
V	bolnici usmiljenih sester ] v Zagrebu se je obesil Jože 1 Krošl, doma iz Nove vasi pri
-	Brežicah. Prišel je v bolnico, da bi si zdravil neko ne ravno hudo bolezen v grlu, od katere pa ni upal, da bo ozdravel.
-	Obupal je sam nad seboj in z nekega jutra so ga našli na 21 skrivnem prostoru obešenega.
rstrsi a ............................................
AMERIKANs(i SLOVENEC
_-- -- ----- "___m^L,_ - -_-L—___
Sobota, 10. junija 1983
|AMERIKANSKI SLOVENEC
[JPrvi in najstarejši slovenski I The first and the Oldest Slovene Bfcj _ list v Ameriki, y.	Newspaper in America.
jOP Ustanovljen leta 1891.	Established 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-jjeljkov in dncvov po praznikih. ' day and the day after holidays.
Izdaja In tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
318.49 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
.Telefon: CANAL SS44 Phone: CANAL 5S44 « <"' - -
Naročnina:	^ Subscription:
Za celo loto .....................................$5.00	For	one year ....................................$5.00
Za pol leta ______________________________________ 2.50	For half a year ............................... 2.50
Za četrt leta .................................... 1.50	For three months ............................ 1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Z» c-elo leto____________________„..$6.00	For one year ...................................$<3.00
Za pol leta ____________________________ 3.00	For half a year ____________________________ 3.00
Za četrt leta_________________----- 1.75 For	three months __________________________ 1.75
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under tile Act of March 3, 1879.
Politična drama na Vzhodu
Kar se danes dogaja v Aziji, kjer si je narod, lačen zemlje in kruha, pa tudi časti in slave, v poldrugem letu osvojil o-zemlje, večje ko Španija, Francija in Nemčija skupaj, je o-gromnega pomena za svetovno zgodovino:. Evropa, ki se vije v krčih najhujše moralne in gospodarske lutize, je primorana, da ob pohodu japonskih otocanoy na kitajsko celino igra vlogo brezmočnega gledalca, ki se morebiti še danes ne zaveda, kakšna usoda jo čaka, ko se bodo azijski narodi pod japonsko hegemonijo predramili iz svoje večstoletne dremavice.
Se pred nekaj leti je obstojala takozvana rumena nevarnost v tem, da bi se zedinilo 450 milijonov Kitajcev, v katerih je Sunjatseu obudil nacionalno zavest, ki se je pa razblinila in izbila ob navalu pacifističniih, ultraliberalnih in bol j še viški h idej. Danes pa imamo pred seboj naval drugega azijskega naroda, ki je pokazal, da si more politično in gospodarsko prvenstvo priboriti le narod, ki je ohranil svoje zdrave domovinske in plemenske pranagone, naj bo tudi petkrat manj števil len od kitajskega, katerega so ideje in pobude zapadne civilizacije očividno le še bolj izkvarile. Sunjatsenovo zamisel o združitvi in osvoboditvi azijskih narodov je prevzel japonski nacionalizem, ki črpa svoje moči iz vira lastnega narodnega etosa, ki ga evropska civilizacija ni mogla predrugačiti. Evropa je dala Japanu tehnjiiko, znanstvene pripomočke, nekatere zunanje oblike življenja in gospodarskega proizvajanja, toda duša je ostala nedotaknjena, zdrava, prostora željna, bojevita in tvorna v pomenu čisto naravnih 'gonov in pogonov življenja.
Veliki večini, ki se ne bavi z zemljepisjem, narodopisjem in statistliko, je gotovo neznano, da japonsko pleme šteje danes že 92 milijonov glav. Kljub visoki civilizaciji, ki v znanstvenem in tehničnem pogledu prav nič ne zaostaja za evropsko —- v medicini, higijenti, na več poljih naravoslovnih ved, v ljudskem šolstvu in tudi drugod jo utegne celo prekašati — se japonski narod še ni okužil po onih teorijah, ki vidijo rešitev sodobnega socialnega in gospodarskega vprašanja v umetni regulaciiji porqdby. Zijto je plodovitost Japoncev ostala nezmanjšana, tako da so v dobi od 1. 1925 do 1930 zopet narastli za 7 milijonov duš ali za 8 odstotkov in bodo v par letih predstavljali stomilijonski narod. Preobrata v tem oziru se ni baUi, zalsaj Japonska baš, v naših dneh doživlja poglobitev svojih narodnih sil na podlagi očetovskih tradicij.
Ta,ko zdravemu narodu je treba nove zemlje, zakaj na otočju, ki je po 80 odst. svoje površine hribovito in neobdel.ii-vo, oziroma ne daje zadostnega pridelka, že danes pride na 1 kvadratni kilometer 150 jedcev. Japonska je danes najbolj gosto naseljena država sveta. Japonsko otočje pa je tudi najbolj od vseh na svetu izpostavljeno elementarnim katastrofam vulkanskih pretresov in morskih poplav. Industrializacija je dosegla svoj višek,ki ga ni ihogoee več prekoračiti; Japonska ima danes dve velemesti, ki štejeta nad dva milijona prebivalcev in 48 velemest z več ko 100,000 prebivalci vsako. , O.gromnji industriji primanjkuje sirovin, ki ležijo v neprecenljivem bbgastvu v Mandžuriji in Mongoliji na kitajski celini, pa v ruskem azijskem Primorju. ' V Koreji in na For-mozi ter v manjših azijskih ozemljih, k]! so pod japonsko oblastjo, je našla prostora in dela nekako tretjina prebivalstva japonskega otočja, in le 1 odstotek je naseljenega v tujini — na Kitajskem, na llavaju, v severni Ameriki, v Braziliji, v Peruju in v Avstralij/i. Povsod naleti japonski človek na trdovraten odpor domačega prebivalstva in znano je, da so Avstralci izdali geslo, da rajši vidijo, Če ostane njihova dežela angleška pustinja, kakor da bi jo Japonci izpremenili v rajski vrt. In tako je ta delavni, razprostranitve željni pa na maj* prostor stisnjeni narod, ki si je tudi svojo današnjo domovino i
t™«;——...........i	.......i,	mum i	i i.
osvojil z mečem, podoben prenakurjenemu jarnemu kotlu, ki • rabi ventila, da 'se' ne razleti.
Osvajalni pohod na kontinent, na kat^ega so začeli ja- ; ponski otočani misliti že pred sto leti, ne dabi jim uspelo več kakor osvojitev Koreje in nekaj točk v jufii Mandžuriji, je bil danes zamišljen v največji izmeri in reiliziran" v obsegu, kakor tega najbrž ni slutila niti vojaška kajta, ki danes Japonsko diktatorično vlada. Ta japonski n^val je sicer neposredno naperjen na Kitaj, od katerega je ottrgal vse severne mongolsko-mandžurske province, najboga;ejši vir kitajske državne blagajne. Toda veliko hujše je zajel Rusijo, ne da bi bila počila med Japonci in Rusi ena sam^j puška. Po osvojitvi Mandžurije, po kateri je bila Rusija najbolj direktno, hitro in pripravno zvezana s svojo tihomorafe obaljo, je Rusija že danes politično odrezana od svoje Pojnorske provincije, ki se ne da več strategično braniti in bo tufctt gospodarsko postala za Rusijo brez pomena. Znano je, d-aS Japonci že davno stremijo za neizmernimi lesnimi bogastvi Pjjamurja, za saha-iinskimi rudami in nafto, za še neizsledeninji naravnimi bogastvi Kamčatke, pa z.a neomejeno eksplo^tacjjo ogromnega ribolovnega območja vsega severnega Tihom^rja, ki že danes daje nad en milijon zabojev lososovih in rakovičjih konserv na leto. S Kitajem se bodo Japonci pogodili in si z njim lahko razdelili območje v Aziji, toda z Rusijo je mogoča samo borba do konca, ako se le-ta ne bo umaknila sama. Kar seveda ni verjetno — dasi soj. Soyjeti z neverjetno pasivnostjo gledali, kako so si Japonci njihove politične in gospodarske postojanke v Mandžuriji, ki so Rusijo stale milijarde rubljev in par gtotisoč ruskih življenj, igraje osvojili, ne da bi bili moskovski vlastodržci, ki so si še nedavno priwajah hegemonijo vse Azije,, genili zi mezincem.
Toda, to je šele prvi akt velike drame na Vzhodu, drugi še začne, ko bo japonsko konjenica pod geslom "Azija Azijcem!" mahala proti belim narodom, ki iščejo interesov v Aziji.
VESTI OD NAŠE STRANI Chicago, 111.
Videl sem urednika našega dnevnika oni dan, pa se mi je v srce zasmilil. Lilo mu je s čela. — Pri nas se namreč pražimo kot v plavžu. — Uredniki so u-božci ko morajo vedno novice loviti, dvakrat hud je ta posel sedaj, ko novice vse sproti splah-nejo. Ljudje se ne upajo na razbeljene ceste in na vroče vogale, pa nič novega ne zveš. In če nič novega nimaš, kako bo šlo z na-Slm uovTCarjern A. Slovencem? Če bodo te novice posušile vsaj pet potnih kapelj na urednikovem čelu, mi bo to v veliko zadoščenje.
sfc	»
Pisali so, da je tisoče junijskih nevest več letos kot .jih je bilo lani. Ne vem, kje so, pri nas so samo tri? Starman Roze, Frances Ellis in Johana Kosi-ček. Prvi dve se bota poročili v naši cerkvi, zadnja v cerkvi sv. Odilona v ^erwynu. Kje ste junijske neveste? Nikar ne odlašajte. Ne poznate prerokbe! "Junijska nevesta bo družica zvesta. Junijski zakonci, polni bodo lonci, polna bodo usta, psiček v kotu hrusta. Junijski mo-žiček, trd ima jeziček, junijska ženica, kadarkoli hoče, se smeji krohoče. . . Skleni mi še danes, modri ženin Janez, y juniju se ženil bom, da bo mir, ne rompom-pem, kakor je drugod v hišah vsepovsod. . ." Naša dva modra Janeza sta Frank Zvokel iz dobro znane rodbine in W. Bavec iz Floride. Miss Košiček pa jemlje
nekega Kaliforničana.
*
i
-l-i-'if«,. imiH '	.r........ - . " "TIH . "-—l
Veliko žlico bomo rabili kaj kmalu. Ribničani naši, kje ste? Napravite jo brž. Slovenski rojak iz naše naselbine John V-Trinko bo zapel novo mašo. Posvečen bo v duhovnika prvi teden julija V Ljubljani. Potem bp obiskal svoje rojake v Julijski Benečiji in jo zatem takoj pri-mahal k nam, da se še mi ž njim por&dujemo ob tej slovesni priliki." Novomašnik je sin obče spoštovane familije Mihaela Trinko. Upamo, da se takrat tudi beneški Slovene? postavijo in se pokažejo v naši cerkvi ki edino bi
morala biti njihova.
*
Pri sv. Štefanu smo pričeli z lepo navado, da darujemo na materin in očetov dan sv. obhajilo za matere in očete. Letos sta, se obe slovesnosti lepo obnesli. Za materin dan v maju smo imeli še prekrasne oderske predstave v režiji p. Edwarda, očetje sp pa malo "sikssstisiksali". Kd° mogel dati zlatim, mamicam in dobrim očetom lepšega daru- • •? Bog jih živi.
*
Graduacija naših osmošolcev in osmošolk bo prihodnjo nedeljo. Topot jih bo zopet lepo število poromalo v svet ppam, da bodo ponesli ime š,t.-štefanske Šole v svet s ponosom. Bog jim kronaj ta ponos in vse njihove nade z uspehi.
Da se z dobrimi č^si tudi pri nas samo še "tolažimo" se razume. Opažamo pa, da se kolo zopet obrača navzgor. Mnogo naših rojakov je bilo zopet zaposlenih. Cuje se pa povsod tožba,
zakaj ne spravijo na dan imeniten program petdnevnika s šestimi urami dela? Lahko bi nekoliko razdelili delo. Eni imajo vse, drugi nič. Da imajo tudi pri nas nekateri škandalozno nizke plače, je znano. Potrpežljivost ljudi je skoraj brezmejna. Občudovati jih je treba. Pesem depresije torej še vedno odmeva, ali je bo kdaj konec? Časih si te depresij ske tožbe tolažimo s tem novim pivom, veliko tolažbe pa v njem ni, ker je tako plehko in
"Šiiitarsko" drago.
*
V naši dvorani je razstavil rojak Frank Partekel z Throop Str. več slik. So krasne umetniške slike. Kdor bi jih želel kupiti, naj se oglasi v župnišču. Pa še drugi umetnik se nym vedno skriva, ki bi ga bilo treba malo oglasiti in oklicati. To je naš slepi rojak Mr. Besovshek. Dasi je slep, izvršuje z lastno roko take krasne pletenine, da se mu je čuditi. Dajmo, spomnimo se ga s tem ali onim naročilom. Živi
na dvaindvajseti. Saj veste kje. *
Svetovna razstava. Veličastna reč. Razstavili so res vse, kar so mogli. Že futuristični slog vseh stavb ip paviljonov imponira, razsvetljava ponoqi divna, ves vnanji okvir odgovarja sliki razstave: uspehi in sadovi stoletnega razvoja in razmaha kulture in industrije. Premnogo lahko vidiš, marsičesa se lahko naučiš. Videl sem kolonij alno razstavo leta 1923 v Parizu, malenkost je bila v primeru s to našo razstavo. Se razume, da ti sto pijavk sede na denarnico kakor hitro stopiš na razstavne prostore. Vsaka bi rada nekaj tvoje denarne krvi, pa vseeno še lahko mnogo vidiš za 50 centov vstopnine. *
Pa se tudi o tej naši razstavi i mnenja razlikujejo. Se snoči sem
■	slišal, da je vsa razstava goli
■	cirkus. Res je polovica prostorov . oddana predstaviščem po receptu Coney Islanda, ki drugega na-
■	mena nimajo, kakor da izžema-vajo in verižijo, pa cirkuški del naj te ne moti. Imaš drugih zanimivosti toliko', da lahko po-
: goltneš jezo, ki se ti vzbuja ob
■	pogledu na teh sto verižniških
) glumačev.
? *
i Žalosten si, ko nikjer na vsem i razstavnem prostoru ne najdeš r sledi o Jugoslaviji. Vlada ni ime-t la denarja, pravijo. Čudno, za i tisoče žandarjev in številno vo-i jaštvo pa je denarja dovolj. Še i jugoslovanski nastop dne 2. julija so se morale zavzeti privatne moči, veliko pa napraviti r ne morejo, ker denarja ni. Na
-	tem jugoslovanskem dnevu bode
-	nastopili tudi mlajši slovenski i rojaki.
Nekaj se jezijo "nekaterniki", 3 zakaj se sv. Štefan noče bolj postaviti. Nepotrebna jeza. Sv. Štefan je samo tretjina Sloven-i cev v Chicago in stotina vseh slo-
-	venskih naseljencev, "ko bi bile
-	druge naselbine storile kaj v ta
-	namen, bi bili gotovo tudi vodi-
-	tel j i naših naselbin kaj več sto-, rili. Dostikrat smo že po nepo-
trebnem skočili v jarek defici-j tov, čas je, da pridemo k pameti. Brez denarja, denarja, denarja
pa nič ne moreš.
*
Morda je pa urednik, ki sem pisal o njem v uvodnem stavku, bil le zato potan, ker je bila žalostna novica o ustavitvi A. Slovenca v Sloveniji končnoveljav-no potrjena. Še danes se ne zavedamo rojaki, da je A. Slovenec veliko utrpel, ker se je tako ko-rajžno postavil za pravice kato-ličanstva v domovini. Ne pozabimo, zgubil je na stotine naročnikov. Bogve, kedaj bo ta škoda poravnana. Uredniku na srce: S toliko večjo gorečnostjo bomo podprli mi Slovenci v Ameriki naš list, toliko bolj se bomo zavedali, da je ta naš list res naš, toliko bolj bomo obsodili vse mevže, ki prepuščajo ves boj o-
četom in materam v domovini. *
Žalibog, da moreš celo v naših vrstah najti katoliške može, ki mrmrajo, naj se Evropa sama poravna in držijo križem roke. Pa če bi že držali križem roke, nič bi ne rekli, da pa povrhu še kritizirajo prepotreOno korajžo našega lista, to je pa sramotno. Skoraj bi želel, da bi po teh polovičarskih katoličanih padel cepin, da bi videli, koliko je vere V njih in pristnega slovenskega
srca. Grobovi pobeljeni. *
Bolje, da končam, če ne bom prekipel. Pozdravljeni bravci lista. Pa pišite kaj temu našemu uredniku. Ne veste, kako mu bo to dobro delo. Vsak dopis mu bo posušil pet kapelj na potnem čelu. Ko boš prišel te dni v Chicago na svetovno razstavo, ne pozabi na Sv. Štefana. Sv. Štefan je zauber fant, ima te dni popu-can gvant.
Rev. A. U.
-o-
VABILO NA PIKNIK
Chicago, III.
Ali vam je že znano, kaj bo novega dne }8. junija v Ctycagi? Gotovo veste, da v Chicagi ne more biti kaj posebn«? lzvanred-nega, ker vsakdanje eksplozije bomb in umori banditov so nam prešli že tako v kri, da jih čita-mp z istim občutkom kod ženid-bene ponudbe in podobne vsakdanje novice in oglase. Torej \ Chicagi ne bomo ta dan- Vsi bomo šli ven na vrt Janeza Stezi-narja, takozvani Red Gate Picnic Grove v Willow Springs. Ns gori omenjeni dan priredi dru-: štvo Jugoslovan št. 104, JSKJ zabavo na Stežinarjevem vrtu Člani društva. so tako zaposleni z prodajanjem vstopnic, da jit ni mogoče dobiti doma. Zatoraj i kdor želi dobiti vstopnico preder jih zmanjka, naj se takoj zgla-si pri spodaj podpisanemu.. Cena je samo 25 centov. Vožnja zi , tja in nazaj 35 centov, za otroke 15 centov. Igrala bo dobro pozna . na orkestra John Kochevar ir njegovi fantje, ki pravijo, dt bodo naredili tako "good", d; i bo šlo kar samo okoli. Za dobre . postrežbo in najboljšo zabave vam jamči odbor društva. Kdoi se hoče peljati s truckom je pm ■ šen, da še javi vsaj do 17. t. m.
da nam bo mogoče preskrbeti za vse udobno vožnjo. Truck bo odpeljal točno ob 12. uri iz naslova 1636 W. 21st'Place. Torej še enkrat ne pozabite, da moremo dne 18. junija vsi ven v naravo da se duh in telo zvedri, za kar nam gotovo ne bo žal.
Za društvo Jugoslovan
Anton Krapenc, tajnik.
-O-
TO IN ONO IZ SO. CHICAGE So. Chicago, 111.
Že od nedelje se pripravljam, da bi kaj napisal za Am, Slovenca, ker vem, da naši naročniki radi berejo domače novice. Zlasti če v teh novicah tega ali onega pohvalno omenim, kar je častno in priznanja vredno za celo naselbino. No in ravno sedaj sem se namenil, da povem eno o naših Boostarjih, ki so se v nedeljo spoprijeli z enakimi junaki pri fari sv. Štefana v Chicagi, ali kakor mi pravimo na West Side. To vam je bila borba, da malo takih. Junaško so se držali "westsajdarji", ki so morda mislili, ko so dobili prvi "run" v prvem "iningu", da bo spet tako, kot je bilo lansko leto, da bodo naše "boyse" na-brisali. Pa so se naši letos pokazali junake, da so "westcajdar-je" potolkli z 8 proti 5 kar je že lepa razlika. Igra je pač igra, in nekdo mora izgubiti. Opomnim pa tukaj čitatelje, da niso naši nič več napravili kot toliko, kolikor smo od njih pričakovali. Zato jim časti tamo, da so junaško zmagali. Obljubili so namreč v soboto poprej, da 'bodo "vi-nali". Kot proti obljubo, ali kakor bi rekli nagrado, smo jim tudi nekateri obljubili, da bodo nekaj dobili. Zvečer se je pokazalo, da smo oboji držah besedo. To vam je bilo veselo in fantje so peli pozno v noč in prepeli vse slovenske pesmi, katere so se naučili. — No, ker sem že pri petju, naj povem še to, da si naši fantje nič bolj ne želijo, kakor ' to, da bi znali kolikor mogoče ' veliko, slovenskih narodnih pesmi, da bi jih lahko zapeli tudi drugje, ne samo doma. - - Vidi-
■	te, taka je mladina, ko se nekaj navduši. Slišali so parkrat v drugih naselbinah, kako v Ameriki
■	rojeni fantje pojo slovenske narodne pesmi in takoj se jih je
r prijelo navdušenje. Spoznali so, • da je naša slovenska narodna pe-
-	šem lepa. Samo škoda, da je se-
-	daj v poletju prevroče za se kaj i takega učiti. Prihodnjo zimo,
-	bomo pa vzeli na program v pr-. vi vrsti naše narodne pesmi, ka-. terih se bodo fantje radi učili, i Potem boste videli po bližnjih i naselbinah kaj premore naša , slovenska mladina v So. Chicagi. i Zadnjič sem popolnoma poza-
-	bil napisati, kako veseli in zado-
-	voljni so bili Jolietčani in Joliet-i čanke pri nas v naši dvorani, i Izrazili so se, da se že davno ni-
-	so tako veselo in neprisiljeno za-i bavali, kakor so se ravno v ne-t deljo 28. maja pri nas. Tudi i igralci-žogometaši so bili veseli-, ) kljub temu da so igro za enkrat ) izgubili, ker so pač rekli, da ' eden itak mora izgubiti. Pa tudi,
— se je nekdo izrazil, — bi ne (Dalje na 4. strani.)
"TARZAN IN ZLATI LEV"
'(22)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
"Preveč^njt si ti že poskušal, da bi poteptal moje pravice, ki sem vaša duhovnica in kraljica. Pomeri se in pojdi!" Mrmraj? je od|el Cadj. La pa mu je zabičala: "Čuvaj s«j! Ti si'bolj hudobnega" srca, kakor marsikateri, -oparski suženj. Ali ne veš. da je bilo radi upornosti že veliko velikih duhovnikov darovanih? plej, da ne prideš tudi ti na vrsto!"
Veliki duhovnik Cadj je že dalj časa vsdel, cja njegova viSj.8 predstojnica ^a, njega ne mara, dasi || bila dolžna |>c> njihovih postavah se "družiti z njim. Onazil je, že preje, da je naklonjena Tarzanu, ico ga je že jireje enkrat rsšila. Zato se je v njegovem srcu pojavil proti La u-pqrni duh. Z njim so potegnile tudi nekatere podduhovnicc ki so želele priti na višje mesto.
Zato je Cadj začel misliti, ako bi se dalo na kak način iznebiti duhovnice La. poteip bi on lahko postavil na oparski tron duhovnico Oah, katera je bila njemu naklonjena in > La sovražila, JJdino kar je varovalo La pqxsfea vraževernost, ker so bili ••prepričani -da če bi veliki duhovnici kaj žalega storili, da bi' jih njih bog solnce strašno kaznoval. .' .
Tarzan je ležal še vedpo v nezavesti. La je ukazala duhovnikom naj napravijo nosilnico in bodo Tarzana odnesli v Opar, da se ga bo darovalo na velikem daritvenem altarju. Kaj je velika duhovnica mišma med! tem in ka^e načrte je delala pa ni vec^el nihče razun nje' same. Tako je po čudnem naključju' Tarzan prišel zopet v oparsko mesto prinešen na nosilnical? po velikih oparskih duhovnih.
DENAR
dostavljamo v Jugoslavijo in druge države točno in zanesljivo. Denar se dostavi direktno na dom po pošti brez odbitka. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:	Lire:
Zu $ 2.00 ............ 90 din	Za $ 6.75 ............ 100 lir
'.' $ 5.00 ............ 250 din	'' $ 13.20 .....:...... 2Q0 lir
" $ 9.65 ........... 500 din	" $ 19.50 ............ 300 lir
" $10.00............ 510 din	'« $ 25.85 ............ 400 lir
" $18.70 ............1000 din	" $ 31.75 ............ 500 lir
" $20.00 ............1070 din	" $ 63.50 ............1000 lir
" $50.00 ............2710 din	" $126.00 ............'2Q$) lir
....Pri večjih svotah dovolimo sorazmeren popust. Pošiljamo tudi v ameriških farjih. Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite na;
John Jericli
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, ILL.
Sobota, 10: junija 19,^
sUwkRiKAN ki stpVEliC
. . ...... 'ir- . "■. ...... "
MtrlH $
NAS SREBRNOMASNIK
REV. JAKOB ČERNE
Leto 1933. je za ameriške Slovence važno leto. V tem letu obhaja nad deset slovenskih duhovnikov svoje srebrne jubileje ali petindvajset letnico mašništva. Amerikanski Slovenec je že objavil kratke življenjepise o nekaterih, o katerih je prejel potrebne podatke zato.
Toda zgodovina letošnjih sre-brnomašnikov bi imela veliko ne-izpopolnjeno vrzel, ako bi pri o-pisovanju letošnjih srebrnih ju-bilarjev manjkalo enega izmed njih in to je veleč. g. župnik Jakob Cerne.
Če koga, se ima Amerikanski Sloyenec spominjati ob srebrnem jubileju baš njega, ki brez vsakega pretiravanja lahko pov-darimo, da je njegov največji
Gorenjskem. On izhaja iz znane slavne Prešernove rodbine, ki je dala slovenskemu narodu slovitega pesnika Franceta Prešerna. Dobro porcijo Prešernove duhovitosti in nadarjenosti veleč. g. j ubilar,poseda. To je že večkrat pokazal s svojim ostrim peresom. Po dokončani domači ljudski šoli je študiral na gimnaziji v Kranju. V jeseni leta 1902 je dospel v Ameriko v St. Paul, Minn, kjer je vstopil v Sent Pa-velsko semenišče in je bil v maš-nika posvečen 11. junija 1908. Svojo novo mašo je pel v Krain-townu, Minnesota, najstarejši slovenski naselbini v Ameriki. Nato je deloval v Fairfaxu, Dakota do meseca marca 1909. Potem se je mudil do februarja me-
REV. JAKOB CERNE, srebrnomašnik.
prijatelj in somišljenik. Istotako se ga ima s hvaležnostjo spominjati tudi Tiskovna družba Edinost, katere častni predsednik je veleč. g. j ubilar.
Ko se je pred desetimi leti formirala slovenska tiskovna družba Edinost, katera je imela nalogo izdajati slovenski katoliški dnevnik je bil veleč. g. jubilai med prvimi, ki je prišel zraven ter začel navduševati lajike, ki so se zbirali okrog nove ustanovljene tiskovne družbe. Prijel jo za pero in začel klicati narodu o važnosti slovenskega katoliškega dnevnika v Ameriki. Njegova dalekovidnost je v tem oziru mnogo koristila katoliškenu gibanju med ameriškimi Slovenci. In potem vso to dobo tekom zadnjih deset let, veleč. g. Černe je bil vedno med prvimi nauduše-nimi katoliškimi bojevniki za dobro in potrebno stvar. Kdo se ne spominja ravno lanske kampanje za ohranjenje slovenskega katoliškega dnevnika v Ameriki. Kako jedrnate in izborne članke je pisal v Amerikanskem Slovencu, kateri mu v tem oziru veliko dolguje.
Zato ni več kot prav. da se veleč. g. župnika srebrnomašni-ka Amerikanski Slovenec in vsi njegovi naročniki in somišljeniki hvaležno spominjajo ob njegovem srebrnem jubileju. Naj mu ljubi Bog, v čigar službi tako vneto in zvesto deluje že če-trtstoletja kot Njegov duhovnik, da še in še kreposti in moči, da inu bomo imeli ameriški Slovenci priliko čestitati tudi k njegovi zlati maši.
Veleč. g. srebrnomašnik Jakob Cerne, se je rodil dne 3. marca 1883. na Blejski Dobravi na
seca 1919 med Slovani v Rock Springsu in okolici v Wyomin-gu. Od meseca februarja pa z malim presledkom redno župni-kuje lepi slovenski naselbini v Sheboyganu, Wis. pri sv. Cirilu in Metodu, katero župnijo je u-stanovil, ji pozidal krasno cerkev in eno najlepših slovenskih farnih šol v Wisconsinu in v vseh državah na severu, kjer bivajo Slovenci. Veleč. g. srebrnomašnik je takorekoč oče vsega slovenskega napredka v Sheboyganu. V letih od 1915 do 1918 je bil veleč. g. Cerne, duhovni vodja K. S. K. Jednote. Svoj u-rad je vodil v najbolj nevarnih časih za verski značaj pri Jedno-ti. Bil je eden najagilnejših duhovnih vodij, zakar mu tudi K. S. K. Jednota veliko dolguje.
Vemo, da veleč. g. srebrnomašnik ne želi, da bi njegova dela opisovali v javnosti,' ker poznamo njegovo skromnost, radi katere nam ni sporočil niti ke-daj in kje bo obhajal svojo srebrno mašo. Toda ker smatramo, da so njegova dela in njegov«? velike žrtve za slovenski narod v tej deželi velika »in važna, smo mu napisali v spomin teh par skromnih vrstic. Obenem pa izraža Amerikanski Slovenec tako sam, kakor v imenu svojih naročnikov in somišljenikov naj-prisrčnejše čestitke k njegovemu srebrnemu jubileju. Dal Bog
bridkostih, bramba v skušnjavah, rešitev v nevarnostih. — Podpiraj sveto Cerkev, vladaj še naprej in do konca dni našo domovino, kakor si jo vladala že od davne preteklosti. Blagoslavljaj vsa slovenska srca, da ostanejo zvesta veri svojih očetov, zvesta stari podedovani ljubezni do tebe. — Spomni se tudi naših ranjkih, ki morebiti še niso deležni večne blaženosti. Ozri se nanje in nas združi vse enkrat v kraljestvu svojega Sina s svojo priprašnjo.
Take so naše želje ob sklepu šmarnic, ki nas naj spremljajo vse dni in če smo Slovenci "košček Marijinega srca", kot je rekel znani škof, ohranimo živo vero in srečni bomo že na tem svetu.
Ko so vprašali zmagovitega Napoleona, kateri dan mu je najlepši v življenju, je odgovoril : "Dan prvega sv. obhajila." Tako beremo. Če je to govoril ali ne, ne razpravljamo. Pač pa trditvi, da je dan prvega sv. obhajila najlepši dan — s temi besedami pa soglašajo srca vseh naših 72 prvoobha-jancev (32 dečkov in 40 deklic) iz farne šole. Prvo sv. ob-jhajilo je pri nas zadnjo nedeljo v maju, letos 28. maja, in sicer med drugo mašo ob pol 8. uri. Otroci iz publik — javnih šol bodo imeli prvo sv. obhajilo pozneje, ko ni več pouka Y teh šolah in jih bo mogoče dobiti vse skupaj iz raznih krajev k vajam in pouku. Ko smo že pri tem, moram omeniti, da bo pri Sv. Lovrencu tudi slovesno obhajilo, aii bolj točno povedano.' Slovesna obnovitev krstne obljube, katero ponavadi otroci ponavljali pri slovesnem sv. obhajilu -v 'nedeljo ob pol 8. uri 11. jun.
Besede, ki se predpisujejo velikemu Napoleonu, so resnične. Da, res, kdo se ne spominja prelepe zarje onega dneva, onega petja, onih cvetlic, ki so krasile altar, in onega svetega ganutja, ki je polnilo srce, katero se je prvič združilo z Jezusom!
Še posebno lep je pa ta dan tistim, ki se približajo s krstno nedolžnostjo. O, da, takrat najde Jezus Kristini v njihovih srcih prijetno bivališče in jih obdari z izrednimi milostmi in prvi poljub, ki ga vtisnejo ljubemu Jezusu, jim zagotovi večni objem, ki jih bo enkrat združil z Njim v nebesih.
Morda se čudi kdo, češ, tako majhne pripuščajo k sv. obhajilu, saj nič ne vedo, kaj prejmejo. Ko smo šli mi, smo morali ves katekizem znati na pamet in stari biti vsaj 12 let. — Tako je bilo. Papež Pij X. pa je leta 19.10 z odlokom pripustil mladino k sv. zakramentom, ko zna razločevati nekoliko med dobrim in slabim. S tem je pokopan duh in nauk janzenizma, ki se je širil v 17. stoletju. Ti janzenisti so zahtevali strogo pripravo in izvanredno razpoloženje za prejem sv. obhajila. Največ je
časov, z nauki crkvenih pisa- Ibilo vedno tako kot molijo v
in učitelfiv. Papežev (broke dušne prinaša duš-
teljev
odlok varuje propalosti in jim no blagostanje.
"Duša otrokova!', piše Msgr. de la Bouillerie, ,e rahla zemlja, kj^r veselo kili in se raz vija vše, kar je b&žjega. Ce hočete pozneje ooilnega sadu, negujte predvsen' jcvetice. In če hočete videti nekega dne celo množico goiačih kristjanov ob božji mzi, zbirajte najprej male angele okrog ta-bernaklja. Kako prijetna so
Jez,usu ta nedolžrja srca in ka-
■ i *
ko rad biva z nedolžnimi dušami. Milosti, ki jih nedolžni otrok prejme, delijo posebno moč, ki z vsakim obhajilom bolj in bolj raste in odganja hudobne duhove in mu pomaga, da se hrabro bori zoper strasti. Koliko koristi iz tega!
O zlati dan, najiepši dan življenja,
iz duše dna pozdravljen tisočkrat.
Ti srečni cilj si vsega hrepenenja,
ti ... si nebeško lep, bogat.
hteva v svojih spisih, da ni človek le prost smrtnega greha, biti mora tudi brez vsake-
„ , , , , v. . , , ga nagnenja do malega greha, mu se dolgo let življenje, ker ta- % ... J ,
„ v	v	Ce je kdo smrtno grešil, mora
O lepi so dnevi, ko oče in mati, bratje in sestre spremljajo prvoobhajanca iz njih srede k angelski mizi. Svečano in skrivnostno kot v božjem domu je tisto jutro v družinskem krogu in po hiši. Kot bi stali angelci božji na vse zgodaj pred pragom, kot da je božje oko uprto ta dan ravno na to hišo, kot da ji je slednji solnčni žarek pozdrav iz svetih nebes, tako je to jutro prvega sv. obhajila v krščanski hiši.
In kako mati skrbi, da je otrok dostojno in spodobno oblečen, kar je znak le notranje dušne čistosti: Lep ven-ček, lep šopek, lepa obleka, prav je, a otrokove misli so vse drugod: Moja duša hrepeni in koprni po lopah Gospodovih. (Ps. 85, 1.) In jutranja molitev z materjo pred svetim razpelom in prošnja za odpuščanje od ljubega Boga za vse, kar morda ni bilo prav.
In kako lepo in primerno je, ko stopi otrok še pred očeta, ker ta je njegov prvi predstojnik za Bogom. In prpsi ga odpuščenja za vse svoje mladoletne prestopke in prosi o-četovskega blagoslova. O, ali se še zavedamo, kako nam je v svojem dostojanstvu izpre-govoril nekaj prisrčnih besedi, opominov in nam zatrjeval o-četovsko ljubezen in v materinem imenu tudi njeno skrb: "Odpuščava ti vse, kakor ti je odpustil Bog. Skrbela bova tudi naprej zate. Ti pa glej, da nama boš po prvem sv. obhajilu še posebno dober otrok. Bog naj ti pomaga!" — In pomočil je v blagoslovljeno vodo prst in razlil se je nad nami očetovski blagoslov . . . In ta blagoslov se je strnil v objem na ta sveti dan. In stopila je solza v oko. O sveta solza materina, biser iz življenja! Ali škodovala knjiga janženista ini to otroku v spomin, ki nas Antona Arnoldta, kateri za- premija vse dni v veselju, kadar pa zaide noga na drugo pot, pa zapeče bolj ko vsaka trda beseda.
In pot v cerkev! V družbi
kih odločnih mož voditeljev na-rod pptrebuje, ter ponavljajo da srčno želimo, da bi imeli priliko izraziti j ubilar ju čestitke tudi k njegovemu zlatemu in de-mantnemu jubileju! Na mnoga leta!
NEWRURGSK1 POPOTNIK
— Z Bogom dan's Marija pravi — zapojemo ob sklepu šmarnic zadnji dan majnika, v katerem se je vnemalo naše srce v ljubezni do blažene device. Z veseljem smo se zbirali veš mesec pred njenim altar jem in zdi se li^m, kot bi se poslavljali. Ne! Le za ene leto se poslavljamo od šmarnic, nikdar in nikoli pa od Marije. Nobep dan ne sme mimo
nas, da se ne bi spomnili nebeške Matere, Vedno in do zadnjega ji hočemo zvesti ostati.
Zato jo prosimo s šmarnič-nim popotnikom, da naj O119 sprejme v zahvalo naše vdane srce za vse milosti, ki smo jih prejeli. Vse težave v tej solzni dolini hočemo vdano prenašati po volji božji z, zaupanjem na Marijino pomoč. Bodi nam ljubezniva Mati, tolažba v
delati dolgo pokoro in potem šele sme prejeti sv. obhajilo.
Da je s takim naukom jan-zenizem oddaljil in odvračal duše od sv. obhajila, je umevno in s tem zlasti mladini zasekal rano. Zahteval je več, kakor je v resnici potrebno in s to svojo zahtevo je dosegel, da so odlašali s prvim sv. obhajilom do take starosti, da je otrok že kaj lahko postal žrtev starosti in smrtnih grehov.
To rano je spoznal Pij X., evharistični papež, in odprl na ;stežaj tabernakelj vsem slojem, zlasti pa mladini s tvojo okrožnico z dne 8. avg. 1910 in s tem zavaroval mladino pred hudim po želji Jezusovi: Pustite male k meni in nikar jim ne branite. Ta okrožnica se strinja s sv. Cerkvijo prvih
očeta in matere, v spremstvu bratcev in sestric, kot diurgi in družice pri ženitnini. Ali ni to ljub spomin nanje!
In tako smo videli tudi pri nas, kako so očetje in matere pripeljali k oltarju svoje najdražje. In nebesa se sklenejo k črviču zemlje in vsakdo je lahko bral iz oči in ustnic teh mater, kot je vzkliknila duša matere v cerkvi tak dan: "U-smiljeni Jezus, vzemi mi otroka danes, če bi se imel kdaj zgubiti!" In iz src očetov se je dvigala prošnja: "Otrok moj, nikoli ne pozabi!" Koliko vere, upanja, ljubezni v enem vzdihu.
In doma. Vse slovesno. Pr-voobhajanec na Častnem mestu za okrašeno mizo. Zakaj ne: Boga je prvič prinesel v hišo v svojem srcu. O da bi
obhajilni moflitvi: Pridi, Jezus, skleni se z menoj, naj bo srce moje dom prijeten tvoj.
Da je bil Rev. A. L. Bom-bač pri nas priljubljen, smo pokazali, ko smo se v lepem številu tudi iz Newburga udeležili 151etnice mašništva 25. maja 1933 pri sv. Kristini.
Prav, do se farani sv. Kristine na to spomiiili. Saj du-hovništvo, pravi kardin. Faul-haber je častna legija Odre-šenika sveta. Duhovnik je v zakramentalnem posvečen ju s pečatom Najvišjega zaznamovan in s cerkvenim poslanstvom za poslanca božjega pooblaščen, da v božjem imenu opravlja in dalje izprevaja darove resnice in milosti, ki so milost veve v križanega Boga. Iz srebrne posode zakramenta sv. zakona se razliva po svetu blagoslov stvarjenja za naravno rojstvo ljudi; iz zlate posode mašniškega posveče-nja pa kipi blagoslov odrešenja za nadnaravno prerojenje človeštva. Kakor se človek rodi iz človeka v kraljestvu narave, tako naj se človek prerodi iz človeka v kraljestvu milosti; očetje tega iz duha prerojenega človeštva so duhovniki, delivci božje skrivnosti, služabniki Kristusovi.
"On (sv. Duh) bo pričeval o meni, tudi vi boste pričevali o meni." V resnici po naslednikih apostolov — škofih in. mašnikih, kot je povdarjai Rev. Oman v slavnostnem govoru, se izpričuje Kristus v svoji Cerkvi. Njegova ustanova se Razvija in uspeva, ker z njo je božja moč, v njej delajo mlade moči in Cerkev ima vedno skrb za to.
V Zdr. državah je 20 milijonov vernikov. Ti — katoličani — imajo 7600 in čez šol, katere obiskuje 2,277,191 0-trok. I11 ena celica od teh je nova fara sv. Kristine, kateri je posvetil vse svoje ni oči v nje prospeh in dušni blafgor vernikov današnji slavljenec Rev. Bombač. Zato Bog poplačaj in blagoslovi njegovo delo ! — Tako govornik v cerkvi. Tem besedam je soglašala vsa cerkev, katero je napolnila duhovščina in velika množica ijudi, katerim se je pridružil tudi župan Euclida in druge odlične osebnosti.
Na spominski dan so lepo o-krasili grobove. Še lepše je bilo, ko smo jih videli klečati na grobu očeta ali matere in moliti za njih dušni mir: O Bog, ki si zapovedal očeta in mater spoštovati, milosrčno se usmili duše mojega očeta, matere, ter grehe odpusti, in meni daj, da jih bom videl v veselju večne svetlobe.
Sedemletne bolezni in trpljenja je rešila smrt 2. junija 1933 v starosti 62 let Marijo Zabnikar z E. 42. ceste. Doma je bila v Krašnji; po vojski je na povabilo sina in hčere prišla z možem Francom v Cleveland, kjer je preživela le v bolezni svoje amerikansko življenje. V luči vere smo prepričani, da ji je Bog sam spreme nil trpljenje v večno radost in plačilo. Ni;ij počiva v miru!
Poročna knjiga fare sv. Lovrenca, izpričuje, da sta 8. junija 1908 obljubila zakonsko zvestobo vpričo Škufca Franca in Ane Vidmar Jožef Gro.i in Frančiška Vidmar. Ta družina obhaja torej jutri v četrtek srebrni jubilej poroke. Z božjo pomočjo do zlate in še čez!
Včeraj je bila seja "Slovenije", cerkv. p^vskegu zboriV to je bila 6. junija 1933. Sklenili so, da bo$o priredili pevski koncert koncem novembra. Ker je zmanjkalo besed, nas je Jože s 106. ceste, ki je za "ta velikega" pri tem, povabil na "ohcet" 17. jun. Kako bo, vam bo najlažje sam poyedal, ko se pripelje takrat z nekdanjo Mervarjeyo Francko skozi Chicago. Na svidenje!
-o-
SVETOVNA RAZSTAVA V
CHICAGI
Mnogo smo že pisali v tem listu o svetovni razstavi, ki se vrši v Chicagi od 2J. maja in bo zaključena 1. novembra t. 1. Toda o tej razstavi bi se dalo neprestano pisati naprej in naprej.
V tem listu ste videli že tudi sliko celotnega ozemlja, na, katerem se vrši razstava. Ta svet zavzema 424 akrov zemeljske površine. Je to že precej kos površine.
Do zadnjega tedna je bilo moč priti na te prostore z busi in au-tomobili. Od zadnjega tedna naprej, pa je družba, ki lastuje poulično železnico v Chicagi, potegnila progo z dvaindvajsete it-lice na 23. ulico in tamkaj preko obširnega mostu, ki vodi na obrežne automobilske ceste ob jezeru preko številnih železniških prog, prav do vhodnih vrat na svetovno razstavo na 23. cesti. Tako vodi poulična železnica, po kateri vozijo po Cermak Rd. (po 22. ulici) "Street kare" prav 11a svetovno razstavo. Iz slovenske naselbine pri sv. Štefanu vozi torej 22nd Street kara direktno na svetovno razstavo. Boljše prevozne zveze na razstave sploh ni. Kdor se ustavi in na stani v slov. naselbini pri sv. Štefanu, ta bo za male cente 7c. prišel z "22nd Street karo" naravnost na razstavo, katera pri-vozi po 23. ulici prav do vhoda na razstavo na 23. ulici, tam vozi potem severno po Columbus Drive do 18. ceste, kjer se kara zaobrne in vozi nazaj do 23. ceste in odtam zopet nazaj zapad-no po 22-ti ulici, ali po novem imenu po Cermak Road. Pripo ročljivo je tudi za one, ki bodo prihajali z automobili na razstavo, da radi velike gnječe in pa tudi vsled visokih cen za par-lcanje na raznih prostorih ob razstavi, pustijo svoje automobile v naselbini v garažah in se podajo s poulično železnico nn. razstavo.
To omenjamo zato, da bodo znali slovenski posetniki, da iz slovenske naselbine pri sv. Štefanu, vodi najboljša pot po pou-ični železnici na svetovno razstavo. Kare ni treba menjati nikjer, ampak se z njo pripeljete direktno na kraj razstave. C^-tel.ii si naj blagovolijo to zapomnili, kar jim bo v pomoč, ko bodo prihajali na razstavo.
Ponovno apeliramo na vse one, ki so se ali se še bodo odločili tc dni priti na svetovno razstavo., da naj pridejo v času od 1. do 4. julija. Takrat bodo v Chicagi na dnevnem redu tudi razni slovenski programi, katerih podrobnosti bodo obelodanjene v prihodnjih par dni. Kdor izmed Slovencev misli obiskati razstavo, ta naj se odloči za te dneve, ko se mu bo nudil še posebej velik slovenski užitek bogatih programov, ki bodo na dnevnem redu te dni.
Ponovno tudi opozarjamo, da vsi tisti, ki mislijo posetiti svetovno razstavo in bi radi prenočili pri Slovencih v slovenski naselbini v Chicagi, se naj čimpre-je prijavijo" na oskrbnika za prenočišča g. Josepha Gregori-
cha, 18*J W. Cermak Road, Chi-»
cago, 111. Javite, koliko va? pride, pridete po železnici ali z automobilom in koliko časa nameravate ostati v Chicagi. Vse to je potrebno, da se bodo za po-setnike v redu preskrbela pravočasno stanovanja in prenočišča. Tisti, ki svojega prihoda nc bodo sporočili v naprej ne bode mogli biti točno postrežem s prenočišči. Zato naj posetniki razstave to upoštevajo. Poslužite se tozadevnega kupona, ki se objavlja v posebnem oglasu v ta namen v tem listu.
Slovensko-amerikanski klub je oskrbel že več posetnikov te prve dni z prenočišči. Zato javite se še drugi, ki nameravate posetiti razstavo.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Kakovost
Točnost
Poštenost
A. F. WA1AN1K
— LEKARNA —
Posluje preko 32 lot.
2158 West 22nd Street, ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. „
SLOVENCI LASTNIKI GARAŽ, ki imajo prazne garaže, bodisi za en ali več avtomobilov, in bi iste radi oddali v najem, se naj prijavijo prt Slov.-amer. klubu, bodisi pri g. Joseph Gregorichu, 1849 W. Cermak Road, ali p® pri gosp. Joe Kukmapu, 1837 W. Cermak Road, ter naj sporoče naslov, na katerem se garaža nahaja ter za koliko kar imajo prostora.
Zadeva je namreč, da že nmoge slovensHe družine prihajajo na svetovno razstavo z avtomobili, za katere naš klub oskrbuje prenočišča, pa tudi garaže za njih kare. Torej, kdor izmed slovenskih posestnikov ima na razpolago garažo, se naj javi klubu čimpreje in klub bo skrbel, da se bodo garaže Slovencev dajale posetnikom razstave po potrebi v najem.
SLOV.-AMER. KLUB.
Obiščite domovino
Poslužite se naših velikih luksuznih parp.bvo$QY & potujte udobno:
AQ8ITARIA - BEREHGARIA -
Direktna in hitra zveza preko Cherbourga-Pariza do Ljubljane. Zagreba in Belgrada.
Za nadalina pojasnila se obrnite na
CUNARD LINE
346 N. MICHIGAN AVENUE. CHICAGO. ILLINOIS.
Narodna potniška agencija
zastopa vse glavne parobrodske linije, železniške in autobus proge,
VINKO ARBANAS	LOUIS DRNKK
1664 Blue Island Ave., cor. 18th St., Chicago, III
Telefon: CANAL 1233
SlRITE AMER. SLOVENCA?
- Stran '4 ^
AMERIKANSK SLOVENEC
Sobota, 10. junija 1933 ^
»S--------------—»-—-J---I -r	I I	I	^^
Bled in Briksen
Josip Lavtižar. ZGODOVINSKA POVEST IZ 17. STOLETJA.
Bled Vam je bil tako všeč, da se kar niste mogli ločiti od njega. Imeli ste tukaj neskaljen mir; nihče Vas ni motil v Vaših znanstvenih preiskavah. Obogatili ste v tem času vedo z uspešnimi opazovanji in mnogimi spisi. Vaše delovanje ni ostalo skrito na najvišjem mestu. Dobili ste povabilo, da prevzamete vodstvo dunajske zvezdarne. Želim, da bi v tem častnem poklicu storili prav veliko v prospeh astronomije. Pogrešal Vas bom kot blagega gospoda, ki živi za svoje visoke ideale."
Fink se je ginjeno zahvalil za te poslovilne besede. Rekel je:
"Težko mi je, da se ločim od Vas, dragi gospodje. Seznanil sem se z Vami in Vas poznal kot ljube prijatelje. Ostali mi boste v najboljšem spominu. Po naklonjenosti svojega strica škofa Welsberga, katerega sliko vidite na steni obednice, sem došel s Tirolskega na lepi blejski grad in tukaj nemoten živel svojim študijam. V Vas, velespoštovani grajski gospod Krištof, sem našel blagega tovariša in podpornika. Sprejmite ob uri slovesa mojo prisrčno zahvalo za vse, kar ste mi dobrega storili. Bog Vas blagoslovi!"
Tedaj je prijel za kupico, v kateri se je zrcalilo sladko rumeno vince, tudi župnik Matija 0-rehar in napil srečno odhodnico gospodu zvez-doslovcu Finku. Potem je nadaljeval:
Naš dobri gostitelj Krištof se je spomnil besedi, ki jih je govoril Bog v raju: 'Človeku ni dobro samemu biti.' Izbral si je nevesto, čed-nostno lin zalo, ki mu bo draga tovarišica in gospodinja. Dobro poznam Ribičevo Reziko že od njenih otroških let. Kot majhna deklica in kot odraščena mladenka je bila vedno zglednega življenja. Zato iz srca čestitam gospodu Krištofu na ti izvolitvi."
Ni treba dostavljati, da so navdušeno pritrdili vsi gostje.
Tudi župnika iz Srednje vasi v Bohinju in iz Gorij sta bila vedno v živahnem razgovoru. Veliki župniji obeh mejita visoko v gorah druga k drugi. Zato sta imela gospoda, Iti ne malokrat vidita, veliko vprašanj o ti ali oni stvari.
Omeniti moramo še ostale gospode, ki so sedeli pri mizi. Bili so:
Župnik iz Zaspega, Tobija Stajdler. Ta in
zvezdoslovec Fink sta skupaj študirala v Pado-vi ter dovršeno govorila italijanščino.
Jezerski prošt Jurij Burnel. Prošt so mu rekli zato, ker je bil predstojnik ali voditelj cerkve na jezeru, sicer pa je imel naslov navadnega kaplana. Deloval je na otoku od leta 1609. do 1638. Govorili smo o njem v šesti točki te knjige.
Poleg Burnela je mirno sedel skromni Adolf Waidmann, brat gospoda Krištofa. Adolf ni zahajal v nobeno družbo. Živel je — kakor vemo — kot samotar v mali hišici pod jezersko cerkvijo. Danes ga je povabil Krištof na grad in Adolf je, čeprav nerad, spolnil bratovo željo.
Toliko bolj živahen je bil njegov sosed Tomaž Dom. Posebno se je ponašal s tem, ker ga je škof Welsberg povzdignil v nadlogarja in nadzornika vseh lovcev briksenških posestev. Ta odlika ga je tako razveselila, da je od tistega časa še bolj vestno opravljal svojo službo.
"Povejte, nadlogar Dorn, zgodbo o medvedu na Pokljuki," mu je rekel Krištof. "Gospodu proštu je še neznana. Gotovo jo bodo z veseljem poslušali."
"Sem prav radoveden," je dejal prošt Bobek. "Prosil bi Vas, da bi prišli nekoliko bliže."
Dorn je vstal in vstopil k zgornjemu koncu mize.
"Povest, ki jo boste slišali, ni izmišljena, temveč čisto resnična," je začel Dorn. "Zato bi jo rajši imenoval zgodbo kakor povest. To je bilo pred štirimi leti v dan svetega Urbana 26. maja. Ob tem času je že tudi na višjih gorah sneg skopnel, zato ni bilo mogoče slediti nobene živali. Z Bohinjske Bele, kjer imam stanovanje, sem odšel prejšnji dan, da bi imel nekoliko več časa za pregledovanje gozdov in da bi tudi obiskal može, ki kuhajo oglje. Prenočil sem pri Zvanu na Gorjušah in drugo jutro nadaljeval pot na Pokljuko. Gorje so bile čiste, da sem jih ogledoval v vsi njih krasoti. Prišel sem v star gozd blizu Mrzlega studenca, kjer rasejo smreke in bukve, da jih ni mogoče objeti z obema rokama. Koliko pa leži in gnije na tleh starih dreves, ki sta jih podrla vihar in starost! Slišal sem, da je v Ameriki veliko pragozdov, v katerih še ni pela sekira. Imamo jih pa tudi pri nas. Kdor ne verjame, naj gre gledat na Pokljuko."
"O medvedu povejte, gospod Dorn, o medvedu!" se je oglasil župnik iz Gorij.
"Dobro, vse pride na vrsto," je nadaljeval nadlogar. "Toliko rečem, da bi bilo marsikoga strah v ti odljudni gorski samoti, če bi tudi medveda ne srečal. Ko sem prišel do lovske koče zbite iz neotesanih hlodov, sem odklenil težka vrata, se odpočil in šel potem zopet dalje. Med drevjem je ležala velikanska skala, ki mi je zapirala pot in pogled naprej. Iti sem moral okoli nje, pa — o groza! — za ovinkom je stal velik medved, ki ga poprej zaradi skale nisem mogel videti. Ustrašila sva se drug drugega. Odskočil sem nazaj in prijel za lok; od-skočil je pa tudi medved, mi pokazal hrbet in dirjal nazaj. V naglici sem pripravil močno pušico in jo nameril na medveda. Videl sem, da ga je zadela. Medved je zagodrnjal, se obrnil in lomastil naravnost proti meni. Ker ni bilo več časa, da bi napel drugo puščico, sem zbežal pred kosmatincem. Po potu sem padel čez debel štor, se zapletel med goščo, pa v naglici splezal iz nje. Že sem čutil za sabo divje pihanje, toda pravočasno, sem pritekel do lovske koče, zaloputnil vrata in jih zatvoril z močnim zapahom. S strahom sem spoznal, da nimam več loka, ki sem ga pri padcu popustil na tleh."
Tukaj je Dorn prejenjal s pripovedovanjem, kakor bi se bil moral še danes oddahniti od pre-stanega strahu.
"O le naprej!" so vpili gospodje.
"Da, naprej!" je pritrdil Dorn. "Komaj sem bil v koči, že je butal medved ob vrata, pa jih ni mogel razbiti, ker so bila dobro zapahnjena in narejena iz debelih macesnovih desk, deske pa močno zbite in zvezane med seboj. Slišal sem ga, kako je godrnjal ter hotel po vsi sili priti do mene. Skozi okence sem opazil, da je imel krvavo dlako in da se je večkrat zavalil po tleh ter lizal rano, ki pa ni mogla biti nevarna. Semintja se je postavil tudi na zadnji nogi, se poprijel s sprednjima šapama stene in sili z glavo skozi lino."
"Le resnico, gospod Tomaž Dorn, le čisto resnico!" ga je opomnil Herman Fink.
(Dalje prih.)
-o-
širite "amer. slovenca"!
TISKARNA
^Amerikanski Slovenec^
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva"— Trgovci - Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in |očno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec A
m N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.	A
O TEB! IN ONEM
«,000000*0OKWWXWOOOOOOOOOOO
MUHE RAJNAŠALKE RAZNIH BOLEZNI
Muh je m j manj tisoč raznih vrst. Najvažnejši pa sta: domača (Hina) in divja muha, ki živi ainaj. Domača muha se množi potom legla jajc. Leže jajca la različne odpadke jedi, na smeti, najraje pa na gnoj. Čet 24 ur se iz jajca zleže ličinki, ki je podobna črvičku, je bele barve, brez glave in brez nog. Čez 5 do 10 dni se pretvori v bubo, čez daljnjih 5 dni pa nastane odrasla muha. Tako brzo torej nastajajo se razvijajo muhe. Zgodaj pomladi se že porajajo, ni čudo, saj je povsod dovolj odpadkov in smeti. Cez celo poletje pa do jesenji pa se jih razmnoži na milijone.
Odrasla domača muha se hrani z najboljšimi jedili, ne zanemarja pa tudil gnoja, raznih izmečkov bolnikov, človeškega potu itd. Na svojemu jeziku, sličnem sesalki, prenaša svojo hrano z enega mesta na drugo; prenaša pa tudi različne klice bolezni. N. pr. kolera, griža, tifus, tuberkuloza. Ako hočemo torej svoje telo očuvati pred tem kužnimi boleznimi, moramo čim bolj zatirati muhe, ki jih prenašajo in povzročujejo.
Divja muha (zbadaljka) je podobna domači oziroma hišni m,uhi. Ima zelo trdo in o-stro sesal j ko s katero prebada človeku kožo, pa tudi živalim in sesa kri. To je namreč njena hrana. Ličinka divje muhe se posebno hitro razmnožuje v kravjem blatu in prenaša bolezenske klice posebno med živalmi.
Kako zatiramo muhe?
1.	Važno je, da uničimo legla muh.
2.	Zatirati moramo jajca, ličinke lin bube.
3.	Ubijati moramo odrasle muhe.
Legla muh najbolje uničujemo, ako držimo hišo čim najbolj snažno. Pod treba vedno umivat^ in pometati, odpadke takoj odnesti in sploh odstraniti vsako nečistočo. V njej so žive ličinke muh. Kuhinjske odpadke shranjujmo v kovina.stih posodah, ki se dobro zapirajo. Legla muh
oooooooooooooooooooooooooi
ahko uničimo tudi z različnimi kemikalijami, n. pr, z ga-šenim apnom, box-aksom, kre-zolom itd.
Naše gospodinje se poslužujejo tudi lepljivih papirjev in drugih muholovk. To so dobra domača sredstva.
Najpripravnejšb muholovke so iz stekla. Napolnimo jih s pivom, mlekom ali sladkorjem. Na to muhe najbolj letijo. Z zatiranjem muh moramo pa začeti že zgodaj pomlad, dokler jih še ni mnogo. Moramo tudi nabaviti različne varnostne naprave na okna, n. pr. tanke mreže, kakor jih uporabijo v malaričnih krajih proti komarjem.
Zatiranje muh naj nam postane dolžnost. Vsak posameznik naj sodeluje in s tem obvaruje večino pred tem opa-snim, zahrbtnim sovražnikom našega zdravja.
--o-
SLUČAJNA ODKRITJA
Neštetokrat je bil slučaj tisti, ki je pripomogel do odkritja novih lečil. Vzemimo primer iz novejšega časa: Fenol-ftalein so n. pr. že dolgo časa uporabljali v kernjičnih laboratorijih kot indikator, ker po stane pri alkalični reakciji rdeč, s kislinami pa ostane brezbarven. Neka država.je izkoristila to lastnost na poseben način: odredila je, da morajo vinogradn/iki dodajati belemu vinu majhno količino te snovi, da bi se takoj ugotovilo, če bi bfilo vino nepošteno. J Toda prišlo je dr,ugače: v tisti državi se je namreč pri pivcih po belem vinu pojavila silovita driska. Proučevali! so stvar in našli, da je temu kriv dodatek fenoiftaleina, kf je potem postal čez noč eno najbolj razširjenih odvajaln|ih sredstev.
Študij anatomije je bil prav za prav glavni temelj moderne medicine. Zdravniki brez znanja anatomije sličijo kr tom, ki delujejo v temi. A vendar je bilo treba dolgih stoletij, da je začel zdravnik proučevati človeško telo na zunaj in na znotraj, Šele 1543 je imel francoski zdravnik Ve-sal toliko poguma, da je odnesel domov okostje, ki so ga
vrane na vešalih lepo očistile vsega mesa. To okostje je za- i čel proučevati in tu je bil za- j četek vse anatomije.
Zarad(i prevelike zaloge in ; preneznatnega izvoza si je izmislila industrija nove uporabne možnosti pavole, in sicer tako svojstvene', da ni nanje še pred kratkim noben človek mislil. Tako so pred nedavnim začeli sestavljati letalske propelerje z mešanico sintetične rude in pavole, dalje kolesa ter končno različne dele Strojev. Pred kratkim pa so prišli na to, da bodo grobo nasute ceste prekrili z mešanico pavole in asfalta, kar bo menda tako močno, da bodo "pa-volne ceste" vzdržale leta in leta, ne da bi bila potrebna poprava. Nov,i pavolni material pa ima še to prednost, da je nepropusten in bo zaradi tega služil kot prvovrstno sredstvo za rečne nasipe.
-o-
IZ SI.OV. NASFLRIN.
(Nadaljevanje z 2. strani)
bilo pravega veselja, če bi oni odnesli zmago v Joliet, zlasti ne radi tega, ker je društvo, vit. sv. Florijana ravno takrat praznovalo 40 letnico svojega obstoja. Ne vem, če so si tudi tako mislili; sicer je pa njihova stvar. Veseli smo pa, da so se tako pohvalno izrekli o naši postrežbi in veseli nas, da so ostali tako dolgo pri nas. Le še pridite.
V nedeljo 11. junija pa pri-, čakujemo k nam milwauške fan-. te, da se bodo v Calumet parku , na žogometnem igrišču pomerili i z našimi. Želimo jim sicer veli-, ko sreče, zmago bi jim pa že kar , težko dali. Seveda, če drugače ne bo, se bomo morali tudi mi en-j krat podati. Upanje pa imamo, , da se ne bo treba. — Nič za to . Milwaučanje, vseeno pridite k . nam, z veseljem vas bomo spre-. jeli. Se se spominjamo lanskega
j leta, ko sto bili pri nas. Obljubi-j mo vam da bo, — tako sem vsaj . slišal, — tudi letos za vas pripravljeno v cerkveni dvorani o-} krepčilo, kjer ne bo manjkalo . ječmenovca. Sicer je bil tudi lan-; sko leto, a letos je menda, kakor vsi pravijo, veliko boljši od lan-. skega "butlegerskega", ki je bil . vse preveč "dopi".,Ga bomo bolj t brez skrbi srkali. — Na svide-
t nje Mihvaučanje. J -—-
: DR. H. M, L.MTFR
DENTIST
■
2159 West 22nd Street,
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal 3817 CHICAGO
Velika slavnost bo v nedeljo pri nas, v naši slovenski cerkvi, ko bomo obhajali prvo sv. obhajilo, katerega bo sprejelo lepo število otrok. Dolgo jih je g. župnik pripravljal in upamo, da so v vsem lepo podučeni in se bodo vedeli lepo obnašati. Kakor je bilo oznanjeno zadnjo nedeljo v cerkvi, bi bilo lepo, če bi starši napravili svojim otrokom pr-voobhajancem veselje, da bi sami pristopili k obhajilni mizi. Poskusite, morda se bo vam samim to doradlo.
Bi še marsikaj novega povedal, pa mislim, da bo za enkrat dovolj. Prevroče je postalo in se mi niti pisati skoro ne ljubi, vam mislim da bo branja za enkrat tudi dovolj. Omenim še samo to, da imamo sedaj že par dni pravo pasjo vročino, prav kakor bi bili v pasjih dnevih. Je seveda že tudi čas, da smo enkrat prišli do toplega, saj smo se prali v hladnem dežju celi mesec majnik. — Še to bom omenil, da je v ponedeljek 5. junija zvečer, okoli polnoči gorelo pri hiši Mrs. Zabu-kovec na Ewing ave. med 95. in 96. cesto. Ni veliko manjkalo, pa bi bila lahko katastrofalna nesreča, ki bi lahko zahtevala ne samo eno, ampak celo več hiš. Ne vem koliko je pogorelo, upam pa da ni posebno velike škode, ker sem včeraj videl, da je streha še pokonci. — Pozdrav.
Novinar.
ZANIMIVA NOVA POVEST, ki se imenuje
"IZPOD GOLICE"
začne v kratkem izhajati v "Amer. Slovencu". Je to zanimiva povest z gorenjskih planin. Zanimive so bile stare predvojne povesti o tihotapcih, ki so tihotapili tobak in živino z bivše Kranjske na Hrvatsko in obratno. To pa je nova povojna povest o tihotapcih med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, ki nosijo iz Avstrije v Jugoslavijo saharin in cigaretni papir, iz Jugoslavije pa tobak v Avstrijo. Vmes med tem pa se vije zanimiva romantika gorenjskih in koroških fantov in deklet. Povest je tako zanimiva, da jo bo čital mlad ali star z največjim veseljem. Vse one, ki jim je zadnje čase naročnina potekla na list, opozarjamo, da naj si naročnino pravočasno obnove, da bodo čitali to zanimivo povest, ki bo izhajala par mesecev v tem listu. Opozorite tudi druge, ki še nimajo lista, da si naroče list, da bodo čitali to zanimivo povest.
VABILO
Vsi oni naši rojaki po Ameriki, ki se nameravajo udeležiti svetovne razstave v Chicagi, so uljudno vabljeni, da se čimpreje priglasijo za prenočišča na Slovensko-amerikanski klub.
Nihče naj s priglasitvijo ne čaka na zadnje dni, ker takrat bo naval velik in ne bo mogoče rezervirati prenočišč, kakor sedaj.
Za praktično uporabo objavljamo spodaj tozadevni kupon, katerega izpolnite, izrežite ter ga pošljite na urad našega Kluba.
— KUPON ZA PRIJAVO, ZA PRENOČIŠČA ITD.—
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KLUB, 1849 West Cermak Road, Chicago. 111.
Cenjeni: — Podpisani prosim, da mi rezervirate stanovanje za časa mojega bivanja v Chicagi na razstavi.
V Chicago pridem dne ..................................................................................
Tam ostanem....................dni ..........................................................................
Z nienoj pride še ............................................................................................
Nas bo skupaj ..................................................................................................
Pridemo z autojem ali železnico ................................................................
Želim za auto garažo......................................................................................
Želim, da oskrbuje hrano Kljub? ..............................................................
Želim prenočišče pri slovenski družini ali na hotelu?............................
Podpis.
Naslov: ......................................................................
Mesto: ........................................................................
VABILO NA PIKNIK
ki za priredi
> Društvo Jugoslovan štev. 104, J.S.K.J. i dne 18. junija
I	NA VRTU JOHN STEŽINAR,
) RED GATE PICNIC GROVE v WILLOW SPRINGS.
Vstopnina je 25 centov
1	Vožnja za tja in nazaj je 35 centov, za otroke 15 centov.
Truck bo šel ob 12. uri izpred 1636 W. 21st Place in ob 1. uri bo J čakal na Cermak Road in Lawndale ave.
\	Vsi prijatelji društva so vabljeni, da nas obiščejo na ta dan.
' Za najboljšo postrežbo in zabavo jamči	ODBOR.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. 22nd STREET, CHICAGO, ill. Phone Canal 4611
Na razpolago noč in dan!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.