PRI BRANJEVKI. ZOFKA KVEDER. PRAGA. Branj evka, 5U let stara, nioćna ženska z glui.)ukiiii tjlasoiii. PosluŽnica, 60 kt, suha ili koščena. Ana, trileluu dekletce. Piostor ; mala bianjarija. PosluŽnica : Mila mi dajte iu sode. Dan na dan samo pranje, pranje ! Danes tukaj, jutri tam, vse roke imam že odrg- njene. Branjevka: Ja, denar se ne dobi zastonj.., PosluŽnica; O ne. Moj stari se jezi,!" kaj se toliko ženem. A jaz mu pravim : jesti treba, delati treba. Čeravno bi človek tako zelo ne moral. Neumnost je bila, da sem se omožila, veste. S petinštiridesetimi leti, in tako starega moža ! Saj nič ne re- čem, ali boljše mi je bilo prej. Služila sem pri neki rodbini celih petnajst let. Nazad-, nje. In dobro se mi je godilo, človek je'- imel vsaj pošteno hrano. Sedaj se peham' tako okrog po družinah, in verjemite mi, slabo je za par krajcarjev delati najslabša in najtežja dela povsod. In potem sem že stara, a on nič ne zasluži. Kaj bo, osem let je staroji ! Vam se dobro godi, imate moža, ki je kaj vreden. Branjevka: No vreden, ne morem reči, da ni. Nitjbolj znani postrešček je v mestu. In zasluži. PosluŽnica: Ja, ja, če bi bilo meni tako ! Cegavo je pa to dekletce tukaj ? Branjevka : Bog ve, čegavo ! Ničije ! Iz bolnišnice je. Neka žena z dežele si jo je vzela. Tri goldinarje dobi na mesec, dosti ni, ali dekletce mi dopade. Človek bi si jo sam vzel. PosluŽnica: Iz bolnišnice je ? Sirotica! Kake oči ima, tako modre in pametne. Jaz imam rada otroke. Branjevka: Jaz tudi. Čisto se mi smili. Vse je preplašeno, sirotče ! Nekje na de želi je bila, pa so jo poslali nazaj. Tista ženska je obolela, pa je ne more nič več imeti. En mesec je bila tukaj, sedaj si jo je vzela neka druga. Tak majhen otrok, pa tako iz roke v roko! Nobene matere! To so ženske ! PosluŽnica: Nobenega srca nimajo. Bog- VĆ, kaj je njena mati. Branjevka: Bog ve. Nikdar ni vpra- šala za njo, so povedali gospodje v bol- nišnici. Niti enkrat ne ! No, ti ženi je všeč, ne bo si ji slabo godilo. Otrok nima, pa si jo vzame za svojo. PosluŽnica: Pa če pride mati po njo ? Branjevka : Spodila bi jo. Nobene pra- vice nima. Kaka je to mati, ako celo niti ne vpraša, ali njen otrok še živi ali ne. PosluŽnica: Res je, morda kje služi, pa se ne upa. Ti, ti, kako ti je pa ime ? Kam pa pojdeš sedaj ? Ana: Sejoče- Branjevka : Pustite jo, čisto prestrašena je. Na, hočeš pomarančo ? Glej, kako je rdeča ! PosluŽnica: Vi ste dobri. No, otroke mora imeti človek rad. Branjevka: Seveda. Vse življenje mi je žal, da nimam svojih. Pomislite, človek vsaj ve, za koga se trudi. Včasih sem tudi že mislila, da si vzamem jednega ta- cega iz bolnišnice, ki nima očeta in nobene , II; prave matere. Samu se bojim, da mi, ko dete lepo odyfojim in odredim, kdo ne pride in gn ne vzame. Človek se privadi, a potem je zopet sam. Poslužnica : Imate prav ! lu kako se privadi ! Jaz to vem. Služila sem v dru- žini, kjer so imeli otroke. Jedno dekletce so imeli, jaz bi bila umrla zanjo! Sedaj se je že omožila. Dolgo je že. Še v povojih je bila, ko sem prišla jaz v hišo. Ja, v po- vojih. Dobro se še spominjam. Gospa mi jo je -Jala v roko in je rekla : Pazite sedaj na njo, to je moja najmlajša in najraje jo imam. Pa sem jo vzela; mala je imela petak v rokici, in gospa je dejala : Vzemite si, moja maluška vam daje, da boste bolje na njo pazili. Pomislite! In ko je shodila, dobila sem tudi petak. Ali rada sem jo imela ! Naučila sem jo, prinesti gospodu po obedu smotke in šibice, in zjutraj sem ji vselej dala novine, da jih je ona nesla k mizi. Zato mi je pa tudi gospod dal za novo obleko in gospa mi je kupila svileno ruto in fine čižme za god. Še danes mi je žal, da nisem tam ostala. In kako sem jo imela rada! Fiida ji je bilo ime. Njeno fo- tografijo imam doma. Poslala mi jo je ta- krat, ko se je omožila. In pet kil fine kave in pet goldinarjev za sladkor ! To je nekaj, ne?! O, bila je to družina! Dobri in bogati ljudje ! Branjevka: Da, in kako dobro se godi otrokom takih družin. Vsega imajo dovolj, odrasejo kakor v raju. Kako se imenuje družina, pri kateri ste služili ? Poslužnica : Prader, Prader ! -# Branjevka: Prader ? ! . . . Ali niso sta- novali v Limburški ulici na vogalu ? Poslužnica: Da, ravno tam. V prvem nadstropju. Branjevka: Ali vi, slišite, ti ljudje niso bili posebno na dobrem glasu . . . Poslužnica: Kako. . .? Ne na dobrem glasu ? ! . . . Branjevka: No da, imeli so sina, ki je bil velik — falot. Poslužnica: Ne, falot ni bil, malo ve- sel je bil, ali dober, vam pravim, dober. Meni je dal... Branjevka: Slišala sem, da je imel s hišino neko reč. Poslužnica: No da. Bila je ničvredno dekle. Branjevka: Meni se ni zdela nepoštena. Mlada je bila in lepa, ali pridna. In mladi Prader jo ima na duši, nihče drugi. Poslužnica : No ja, zakaj je bila pa tako neumna ! To je bilo zadnje leto, ko sem bila jaz tam. Pred osmimi leti. tako nekaj. Ali on je bil dober gospod. Mlad, ali dober. Pomislite, čisto iz sebe je bil, ko je slišal... Branjevka : Lahko je bil, zakaj bi ne bil. Saj ima vsak nekaj duše v sebi, če ni že cela zver. Jaz že vem, kako je bilo. Spodili so jo iz hiše, ko se je zvedelo. In ona je tu nasproti stanovala, čisto pod streho. K meni je hodila včasih po kruh. Vedno je bila vsa objokana. Niti jednega krajcarja ji niso daU Praderjevi! Poslužnica : Zakaj bi ji dajali ? ! Mo- goče se niti ne ve, če je bilo vse res, kar je ona pravila. Taka