Letnik 38 [2015), št. 2
437 -
O DELU ARHIVOV IN ZBOROVANJIH
»Resnice preteklosti hranimo za dejstva prihodnosti« -Ob šestdesetletnici Zgodovinskega arhiva na Ptuju
V Zgodovinskem arhivu na Ptuju smo 12. junija 2015 ob prisotnosti ministrice za kulturo, mag. Julijane Bizjak Mlakar, slavnostno obeležili šestdese-tletnico delovanja arhiva. Ob tej priložnosti smo v galerijskem hodniku arhiva pripravili razstavo o delovanju arhiva ter izdali jubilejno publikacijo z bogatim slikovnim gradivom.
Zaposleni v letu 2015
Zgodovinski arhiv od svojih začetkov
Mesto Ptuj se je pomena arhivov zavedalo že skozi vso svojo zgodovinsko preteklost, kar dokazujejo določila obeh ptujskih statutov iz let 1376 in 1513. Na starem rotovžu so hranili mestni arhiv, pomembne dokumente, mestni pečatnik in statut ter zapisnike mestnega sveta, kakor je dokumentacijo leta 1785 popisal mestni pisar Gašper Strauss. Žal smo večino teh arhivov izgubili v požarih (1684, 1705, 1805), ki so večkrat upepelili mesto. Organizirana skrb za pisno dediščino, zlasti pa zbiranje arhivskega gradiva, segata v začetek 19. stoletju. Na območju današnjega Zgodovinskega arhiva Ptuj so arhivsko gradivo zbirale tri večje institucije. Od leta 1868 deluje v Gradcu centralni arhiv za deželo Štajersko - Steiermarkisches Landesarchiv Graz. S ptujsko-ormoškega območja je bilo v Gradec že v začetku 19. stoletja odpeljano vse gradivo graščin, mest
O delu arhivov in zborovanjih
- 438 -—
in trgov, stari arhivi sodišč in državne uprave. Leta 1893 je bilo na Ptuju ustanovljeno Muzejsko društvo Ptuj. Med njegove naloge je spadalo tudi zbiranje arhivskega gradiva, rokopisov, zapuščin posameznikov in društev. Muzejsko društvo je arhivsko gradivo pridobivalo na podlagi daril ali z nakupi, s čimer so se začeli tvoriti prvi zametki javne arhivske ustanove na Ptuju. Leta 1903 je bilo v Mariboru ustanovljeno Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. Člani društva so si prizadevali, da se arhivsko gradivo ne bi odtuje-valo iz slovenskega prostora in so zbirali gradivo, predvsem zapuščine štajerskih izobražencev in kulturnih delavcev. Zbrano gradivo je prešlo v varstvo leta 1933 ustanovljenega Banovinskega arhiva v Mariboru.
Mestni Ferkov muzej je arhivsko gradivo razstavljal v vitrinah, postavljenih v križnem hodniku dominikanskega samostana. Pozornost so pritegnile cehovske listine.
Chorimagistri Petovienses, 1897. Dr. Matej Slekovec je bil član Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko v Mariboru in velik zbiralec arhivskega gradiva in rokopisov, ki jih je podaril društvu (SI_ ZAP/0070, R-43).
Arhivski oddelek Muzejskega društva Ptuj
Od leta 1893, ko je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo Ptuj, je z leti delo društva in pozneje muzeja postajalo vedno bolj strokovno raznoliko in razvejano. Zato je prišlo do razdelitve po strokah in do specializiranega pristopa obdelave zbranega gradiva v okviru zbirk. Leta 1895 je skrbnik knjig, rokopisov in listin postal Josef Felsner, tajnik društva, ki je kot avtor knjige Ptuj in njegova okolica - Pettau und seine Umgebung, Pettau 1895 v njej uporabil zbrane vire.
Po koncu prve svetovne vojne so leta 1923 muzej razdelili na oddelke in dr. Franc Kotnik je prevzel narodopisni oddelek in arhiv. Istega leta sta Josip Žontar in France Kotnik v Varaždinu opozorila na zapleteno stanje vračanja arhivskega gradiva, ki so ga hranile s področja nekdanjega ozemlja Spodnje Štajerske razne kulturne ustanove v tujini, posebej tiste v Gradcu.
Leta 1935 je Mestna občina Ptuj prepustila nekdanji zimski refektorij v dominikanskem samostanu. V četrtem prostoru je bil arhiv, v katerem je bila omara s ptujskim županskim mečem, žezlom in cehovskimi listinami. Društvo je dalo za arhiv napraviti nove police in električno napeljavo. Arhivski oddelek se je počasi večal in med drugim leta 1937 od mestne občine postopoma pridobil del starega arhiva, shranjenega na podstrešju. Tik pred začetkom druge svetovne vojne so se za primer agresije določile lokacije za umik kulturnih dragocenosti, vendar arhiva niso nikoli selili.
Ostal je v dominikanskem samostanu, dokler se ni leta 1951 preselil v prostore etnografskega depoja v drugem nadstropju samostana. Šele po drugi svetovni vojni je muzej postal po-
Letnik 38 [2015), št. 2
439 -
klicna ustanova, ki je počasi pridobivala kustose različnih strok. Arhivski oddelek je v sklopu muzeja ostal vse do osamosvojitve arhiva.
Mestni arhiv Ptuj - Zgodovinski arhiv na Ptuju
Ker je arhivska stroka kot znanost začela hitro napredovati, se je vedno bolj kazala potreba po samostojnosti in ločitvi arhivov od muzejev. Leta 1945 se je iz Narodnega muzeja v Ljubljani ločil in postal samostojna institucija Osrednji državni arhiv Slovenije, ki se je leta 1953 preimenoval v Državni arhiv Ljudske republike Slovenije.
V okviru evidentiranja gradiva na terenu Slovenije sta arhivista Majda Smole in Marija Verbič (Peter Ribnikar) za Osrednji državni arhiv Slovenije v Ljubljani leta 1952 prvič popisala arhivsko gradivo pri arhivskem oddelku ptujskega muzeja.
Leta 1954 je na Ptuju prišlo do večje reorganizacije kulturnih zavodov. Svet za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora Ptuj je pripravil predlog, po katerem so ugotovili, da bo »arhiv kmalu postal samostojna ustanova«. Imenovana je bila komisija v sestavi Franjo Gumilar, Anton Klasinc ter Jože Maučec, ki je pregledala arhiv gospoščine Hrastovec, za katerega se je potegoval mariborski arhiv.
Okrajni ljudski odbor je 1. julija 1954 na ločenih sejah obeh zborov sprejel sklep, da se ustanovi proračunska ustanova Okrajni arhiv. Predmet poslovanja arhiva je zbiranje in urejanje ter vodenje in čuvanje državnega arhiva. Na isti seji je bil sprejet tudi sklep, da se ukine Študijska knjižnica Ptuj, čemur so bibliotekarji, muzealci in celotna kulturna sfera ostro nasprotovali. Svet za prosveto in kulturo LRS v Ljubljani je oba sklepa z odločbo z dne 26. 7. 1954 zadržal z obrazložitvijo, da si okrajni ljudski odbor ni pridobil privolitve Sveta za prosveto in kulturo LRS o ukinitvi Študijske knjižnice, ustanovitev okrajnega arhiva pa ni v pristojnosti okrajnega ljudskega odbora. Arhiv je sicer deloval, saj je bil s 1. januarjem 1954 kot arhivar že zaposlen prof. Anton Klasinc. Zatem je okrajni ljudski odbor Ptuj na seji dne 19. 3. 1955 sklep o ustanovitvi arhiva in ukinitvi knjižnice moral preklicati. Po takrat veljavnem zakonu o arhivih so smeli ljudski odbori v velikih in zgodovinsko pomembnih mestih ustanavljati z dovoljenjem republiške vlade mestne arhive. Po posvetovanju z Državnim arhivom Slovenije je bila taka rešitev predlagana tudi za Ptuj.
Arhivski oddelek pri Mestnem muzeju Ptuj je 18. 3. 1955 predlagal Ljudskemu odboru me-
A IlllIlKtASLOVINIIA
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE PTUJ 1 a ] n 1 i t t a
p»Ml„ iu.	apniA
»*v. V? -
ODLOČBA
JL
XI	„J^1*!18111 Odbor mestne občine Ptuj J« na podlagi
7?« **,sZ Š^kona o ljudskih odborih mest in mostnih občin (Ur. list LRS St. 19/52) v zvezi s 61. 2 Splošnega sakona o državnih arhivih (Ur. iiat flhj St. 12/5o), na avoji seji dne g*. Marca 1955 in po pristanku Izvršnega sveta LRS
odložil ■
X.) Ustanovi ee proračunska ustanova "Mestni arhiv"
v Ptuju, g sedežem v Ptuju. II. Naloga ustanove je, da zbira, Čuva in ureja arhivsko gradivo upravnih, gospodarskih in družbenih organov In ustanov, ki imajo svoj sedež v Ptuju, dalje, da vodi evidenco in zbira arhivsko gradivo ptujske okolice v mejah ptuj= skega okraja in to predvsem z namenom» da ga oČuva propada. III. Mestni arhiv v Ptuju je pravna oseba ter posluje po veljavnih predpisih ter pravilih, katera potrdi odn. predpiše LOKO Ptuj. IT. Hestni arhiv vodi upravnik, ki ga Imenuje I*Jud« efci odbor mestne občine Ptuj. V. Mestni arhiv poslujkot proračunska ustanova LOMO Ptuj, v okvirju proračuna Ljudskega odbora mestne občine Ptuj. VI. Organ» pristojen aa zadeve in naloge Mestnega artava v Ptuju» je Ljudski odhor mestne občine Ptuj, ki pa lahko prenese poedine svo$e pravice na Svet aa kulturo in proaveto pri LOttO Ptuj.
Smrt fašizmu =^a¥Qbodo narodul
Hiš jfHb^i Predsedniki
Arf-Mestnenu arhivu Ptuj, 3 krat
Svetil iS fcult. in prosv. pri MMt) 5. Mestnemu muzeju Ptuj A. IiOMO Ptuj - arhiva.
,TU
Ptujski arhiv je sicer samostojno deloval že leta 1954, vendar ni bil pravno ustanovljen. Po posvetu z Državnim arhivom Slovenije, ki je že leta 1952 opravil evidentiranje gradiva, so našli najprimernejšo rešitev iz zagate okrog ustanovitve arhiva. Mestni ljudski odbor Ptuj je s privolitvijo Sveta za prosveto in kulturo LRS in Državnega arhiva Slovenije ustanovil proračunsko ustanovo - Mestni arhiv (SI_ZAP/0080, Zgodovinski arhiv Ptuj, šk 118).
- 440
O delu arhivov in zborovanjih
Prof. Anton Klasinc, prvi ptujski arhivar
stne občine Ptuj, da ustanovi Mestni arhiv v Ptuju kot samostojno upravno proračunsko ustanovo. Izvršni svet LR Slovenije je ta predlog odobril in Ljudski odbor mestne občine Ptuj je na svoji seji (24. 3. 1955) ustanovil Mestni arhiv v Ptuju.
Državni arhiv LRS v Ljubljani je 7. 7. 1955 na ptujski arhiv prenesel pooblastila za izvrševanje nadzora nad arhivskim gradivom na vsem ozemlju takratnega okrajnega ljudskega odbora Ptuj, s čimer je ptujski Mestni arhiv dobil vsa pooblastila za opravljanje varstva ter zbiranje in urejanje arhivskega gradiva na območju ptujskega okraja. Taki odločitvi o ozemeljski kompetenci ptujskega arhiva je sicer ugovarjal mariborski arhiv, vendar je odločitev ostala. Pred mlado kulturno ustanovo so bile štiri pomembne naloge: pridobitev lastnih, dovolj velikih arhivskih prostorov, zagotovitev strokovnih delavcev, arhivsko organizacijski razvoj ter začetek strokovno urejevalnega dela na fondih in zbirkah. V letu
1955	je imel Mestni arhiv prostore v treh sobah srednjega južnega trakta nekdanjega dominikanskega samostana, ki so bili za arhiv neprimerni in premajhni. Herbersteinov arhiv s sekretariatom z gospoščinami Ptujski grad, Ristovec, Vurberk, Hrastovec in Gornja Lendava se je nahajal v dveh sobah na ptujskem gradu. Mestni arhiv je začel s prevzemanjem arhivskega gradiva, ki je bilo na terenu, njegova prizadevanja za nove skladiščne prostore pa so bila neuspešna. Vse bolj pereče je postajalo vprašanje prevzemanja arhivskih fondov okrajnega sodišča, šolskih ustanov ter raznih gospodarskih in družbenih organizacij. Leta
1956	je bil imenovan prvi upravni odbor arhiva kot organ družbenega upravljanja zavoda. Občinski ljudski odbor Ptuj je odbor imenoval na temelju uredbe o vodstvu kulturno prosvetnih, znanstvenih in umetniških ustanov. Zaradi uprav-nopolitičnih sprememb je leta 1962 Občina Ormož prevzela soustanoviteljske pravice do zavoda. Ptujski arhiv je spremenil svoj uradni naziv in se preimenoval v Zgodovinski arhiv v Ptuju ter postal regionalni samostojni zavod z družbenim organom upravljanja. Občinska odbora Ormoža in Ptuja sta imenovala nov upravni odbor zavoda, ki je pripravil nove samoupravne akte, statut in pravilnik o analitični oceni delovnih mest. Arhiv je imel velike prostorske težave, količina arhivskega gradiva je v letu 1960 obsegala 2.650 uradnih knjig in 2.000
Letnik 38 [2015), št. 2
399
fasciklov s 600.000 dokumenti. Celotna površina arhivskih skladišč je znašala le 100 m2, na katerih je bilo 248 metrov arhivskih lesenih polic ter 140 metrov polic v starih omarah, tako da je bilo na arhivske police možno namestiti skupno 288 metrov gradiva. V letu 1964 je Zgodovinski arhiv dobil nov statut, kar je pomenilo prehod zavoda od samostojnega zavoda z družbenim organom upravljanja v samostojno delovno organizacijo na področju kulture. Arhiv se je s svojim delom, razstavami in popularizacijo vključeval v svoje okolje, spremljanje strokovnega razvoja na področju arhivistike pa je dopolnil leta 1966 in postal član novoustanovljene strokovne organizacije Skupnost arhivov Slovenije. Prvega avgusta 1969 je Zgodovinski arhiv pridobil prostore Študijske knjižnice Ptuj, ki se je preselila v mino-ritski samostan. Nove prostore je bilo potrebno adaptirati za potrebe arhiva. Do leta 1972 so bili pripravljeni načrti in zastavljena finančna konstrukcija. Po obnovi v letih 1973-1974 je arhiv pridobil 168 m2 sodobnih arhivskih skladišč z 2.054 tekočimi metri kovinskih arhivskih polic, kar naj bi glede na rast arhivskega gradiva pri ustvarjalcih zadostovalo za dvajset let.
Do leta 1979 se je arhiv kadrovsko okrepil, saj je imel 10 delavcev (ravnatelj, trije arhivisti, arhivski sodelavec, dva referenta, manipulant in čistilka ter tajnik-računovodja). Tega leta je bila v zavodu izvedena reorganizacija strokovnih služb, ki so se razdelile poleg uprave na referate za starejše arhivsko gradivo, družbene službe, pravosodne in gospodarske arhive, upravne arhive in zunanjo službo. S prevzemanjem arhivskega gradiva v nove prostore je tega leta imel arhiv 2.000 tekočih metrov. Stalno izobraževanje delavcev, sodelovanje z drugimi arhivi in delo v Arhivskem društvu Slovenije so ptujski arhiv dvignili na zavidljiv strokovni nivo, njegova nova ureditev pa mu je omogočala bolj specializiran in poglobljen pristop k problematiki arhivskega urejevalnega dela, kakor tudi pospešeno urejanje arhivskih fondov in zbirk ter vodenje evidenc o gradivu. Statusno je arhiv doživel spremembo po osamosvojitvi Slovenije - leta 1998 je s sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Zgodovinski arhiv v Ptuju (Uradni list RS, št. 17/98) njegova ustanoviteljica postala Republika Slovenija. V letu 2003 je s sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Zgodovinski arhiv na Ptuju (Uradni list RS, št. 67/03 z dne 11. 7. 2003) Republika Slovenija uskladila delovanje javnega zavoda Zgodovinski arhiv na Ptuju z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02 -ZUJIK) in uredila njegov status ter razmerja med ustanoviteljem in arhivom. S tem sklepom so bila
Adaptacija prostorov Zgodovinskega arhiva v dominikanskem samostanu leta 1972 (SI_ZAP/0 386, Fototeka)
O delu arhivov in zborovanjih
- 442 -—
Območje, na katerem stoji obnovljen in rekonstruiran objekt nekdanje vojašnice, ki je bila zgrajena med letoma 1903 in 1905, se nahaja v neposredni bližini foruma rimske Petovione. V rimskih časih se je namreč na področju Vičave in Panorame nahajalo mestno središče. Forum (trg) je bil najpomembnejši del rimskega mesta, obdajale so ga javne stavbe, spomeniki, slavoloki. To so dodatno potrdila tudi arheološka izkopavanja v okviru izvedbe rekonstrukcije stavbe na Vičavi, ki so potekala od oktobra leta 2010 do avgusta leta 2011. Po odstranitvi tlakov v jugozahodnem delu stavbe je bila odkrita 6 metrov široka ulica oziroma cesta, na obeh straneh omejena s stavbami s stebrišči, ter ostanki več stavb s sledovi poselitve v 1. in 2. stoletju po Kr.
urejena temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja arhiva.
Preselitev Zgodovinskega arhiva na Ptuju v nove prostore na Vičavi 5
Več kot dvajsetletna prostorska stiska, neustreznost arhivskih skladišč, hramba gradiva v več dislociranih začasnih skladiščih, le najnujnejši prevzemi arhivskega gradiva ter posedanje stavbe dominikanskega samostana so ob večletnih opozarjanjih zaposlenih končno spodbudili tudi Ministrstvo za kulturo, da k reševanju problemov pristopi čim prej. Možnost za nove prostore se je pokazala leta 2004, ko je Ministrstvo za kulturo postalo lastnik dela stavb v kompleksu nekdanje vojašnice.
Tedanje vodstvo arhiva je avgusta 2005 izdelalo projektno nalogo o možnostih za preselitev v stavbo št. 2 bivše vojašnice v obstoječem stanju, le z nujnimi gradbenimi posegi, specifičnimi za arhive. Pozneje se je izkazalo, da preselitev v stavbo v obstoječem stanju ne bo možna, saj so se v roku enega leta zadeve v stavbi zaradi slabega vzdrževanja tako poslabšale, da je bilo potrebno sprejeti nova razmišljanja v smeri popolne rekonstrukcije zgradbe. Stavba je bila navlažena, ni imela ustrezne nosilnosti, ni bila požarno varna. To bi lahko bili takrat tudi argumenti v prid pomislekom, da se projekt opusti in se pričnejo razmišljanja v smeri novogradnje. Ko je leta 2006 del gradiva, hranjenega v skladiščih dominikanskega samostana, zaradi neustreznih klimatskih pogojev pričela ogrožati plesen, je bil to glasen alarm, da odgovorni z vso resnostjo pristopijo k reševanju prostorske problematike ptujskega arhiva. Ob dobrem sodelovanju med arhitektom, upravljavcem stavbe in izvajalcem del, praktičnih izkušnjah kolegov iz sosednje Avstrije ter našem strokovnem znanju se je kljub prilagoditvi obstoječi arhitekturi preureditev notranjosti podredila zahtevam dejavnosti, ki jo arhiv izvaja. Zgodovinski arhiv na Ptuju tako upravlja skupno s 1.908,40 m2. Ustreznost arhivskih depojev, ki zavzemajo kar 1.029,17 m2 površine, je na visoki kakovostni ravni. Opremljeni so z najnovejšimi premičnimi regali, ki omogočajo kar največji izkoristek prostora, skozi depoje ni speljana nobena instalacija, opremljeni so z javljalniki požara, senzorji za izlitje vode, svetloba je primerna. Ker je z zazidavo oken onemogočeno naravno prezračevanje depojev, je uravnavanje in vzdrževanje optimalnih klimatskih pogojev popolnoma odvisno od energijsko odvisne klimatske naprave. Ob selitvi smo posebno pozornost namenili tudi
Letnik 38 [2015), št. 2
443 -
17. septembra 2013 je prostore svojemu namenu uradno predal dr. Uroš Grilc, minister za kulturo RS.
vzpostavitvi računalniške mreže in pripravi varnostne politike v arhivu, saj je izgradnja varnega omrežja za arhiv ključnega pomena. Strokovno in premišljeno načrtovanje faz selitve, odlična delovna klima, pridne roke zaposlenih, medsebojna usklajenost, ugodne vremenske razmere in dobra tehnična opremljenost so nam omogočili, da smo selitev izpeljali nadvse uspešno. Za uporabnike smo vrata ponovno odprli 16. aprila 2012. Slavnostna otvoritev arhiva je bila ob prisotnosti kulturnega ministra in ostalih visokih gostov septembra 2013. Ob tej priložnosti je prišlo tudi do predaje izpraznjenih prostorov v dominikanskem samostanu v last Mestne občine Ptuj. S preselitvijo v adaptirane prostore bivše vojašnice na Vičavi 5 je Zgodovinski arhiv na Ptuju postal v smislu zagotavljanja materialnega varstva arhivskega gradiva in njegovega varovanja vzorčni primer v slovenskem prostoru. S tem smo rešili dolgoletno prostorsko problematiko, dosegli, da prostorske kapacitete zadostujejo za najmanj 70 let prevzemanja novega arhivskega gradiva, izpolnili mednarodno priznane materi-alno-tehnične standarde za varovanje arhivskega gradiva in celotno gradivo koncentrirali na eni lokaciji.
Ustreznost arhivskih depojev, ki zavzemajo kar 1.029,17 m2 površine, je na visoki kakovostni ravni. Opremljeni so z najnovejšimi premičnimi regali, ki omogočajo kar največji izkoristek prostora, skozi depoje ni speljana nobena instalacija, opremljeni so z javljalniki požara, senzorji za izlitje vode, svetloba je primerna.
Katja Zupanič