Izhaja 1. In 3. soboto vsakega meseca. □ Celoletna narolfnlna znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin. □	d d n	□
Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna), n	n a □	o
Upravništvo: Lud. Tomalli, Ljubljana (Katol. tiskarna).
Št. 11.
V Ljubljani, dne 3. junija 1911.	Letnik IV.
Naša načela.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiii
Politična vzgoja.
Kdor pozna naše politične razmere, ve, kako je za slovensko mladino zelo potrebna politična vzgoja. Sovenski liberalizem je to stvar popolnoma zanemarjal. Liberalizmu ni bilo namreč nikoli nič na izavednih pristaših, čeprav so njegovi voditelji venomer povdarjali, da hočejo slovensko ljudstvo storiti zavedno in vžgati v njem luč prosvete. Liberalizem je v resnici hotel le neumno ljudstvo, ki bi slepo sledilo par (višjim inteligencam« v Ljubljani. V sredi je bila trška inteligenca. Kako hinavsk je bil liberalizem, dokazuje zlasti tudi to, da so Jurčič, Kersnik, Stritar in celo Tavčar v svojih prvih letih igrali tudi v svojem pisateljskem delovanju dvojno vlogo: povesti, namenjene za ljudstvo, so pisali pobožno, za »višje« sloje pa so pisali v »naprednem« zmislu. Načelnim vprašanjem, jo li Bog, je li cerkev, kaj je končni cilj človeštva, kakšno bodi razmerje med vero in vedo, so se izogibali, čeprav vcipo o teh ljudeh, da so že zelo zgodaj stali vseskozi na protikato-liškem stališču. Oni so šli le za tem: ljudstvo ostani tako, kakor je': revno, (tisti, ki so naglašali potrebo kmečke gospodarske organizacije, kakor n. pr. Raič in dr. Voš-njak, so ostali kmalu sami) neorganizirano, pod komando advokatov, uradnikov, trgovcev, oderuhov in oštirjev, vera naj ostane v cerkvi, duhovnik v žagradu, narod se vodi izključno iz Ljubljane. Ni se pa šlo za narod, ampak za to, da se ne posušijo žepi liberalnih pravdarskih dohtarjev in velekra-marjev. Ljudstvo na deželi naj tiho grize svoj trdi kruh, politiko kuhajo samo izvoljena omizja, in če treba kakšnega šundra — n. pr. če je treba primerno poudariti »narodne zasluge« kakšnega prvaka ali pa zakriti njegove kozle — sc pa naš čuje učeča sc mladina, ki vedno rada gre na barikade za narod, dočim sc voditelji odzadaj smejejo. V tem je obstajala politična vzgoja liberalizma. Celo potem, ko so liberalci dobili Sokola v svoje roke, se niso lotili izobraževanja svojih pristašev. Nasprotno! Takrat
je postalo pijančevanje na narodni podlagi čednost, takrat sc je začelo smatrati mladega človeka, ki sc je trudil živeti čisto in spodbudno, za mračnjaškega, dekleta so začeli liberalni pisatelji hraniti z opolzkimi romani. Liberalizem ni izčiščeval nazorov in ljudstvo vadil treznega mišljenja in jasnosti, ampak ga je napajal in svoje pristaše upijanjal ter omotil. Slovenski narod je postal velik cirkus le spomnimo se na one čase, ko so v Ljubljani ob vsaki priliki napovedali ljudske veselice v Zvezdi, v Tivoliju, v Mestnem logu, na Gradu, ko se je toliko zapravilo, ljudje pa niso imeli od tega nič, »narod« pa še menj.
Ta slika ni niti najmenj pretirana. Imamo sicer še malo politične zgodovine slovenskega naroda spisane, toda, kdorkoli se je z njo bavil, more to dejstvo potrditi. In tudi to je značilno pri liberalizmu, da ni prav nič napredoval — kakršen je bil leta 1880., tak je tudi danes. Ravnotaka plitvost danes kakor takrat, ravnotaka nejasnost, hinavščina in ošabnost. Vse to je pač jasen dokaz , da sc ti ljudje s politično vzgojo svojih pristašev niso nikoli nič pečali, ampak jim je bilo zadosti, če jim je, »ljudstvo« ploskalo in jih na ramah nosilo ter zanje tulilo, kadar je bilo treba.
Katoliško gibanje je takoj ustvarilo nove razmere, kakor vemo. O tem ni treba več pisati. Naš namen je le naše mladeniče in njihove voditelje opomniti, da na važnost politične vzgoje ne pozabijo. O tem nekaj besedi:
Naša »Zlata knjiga« je tudi v političnem oziru katekizem za Orle. Poglavitne politične dolžnosti slovenskega mladeniča so v njej jasno označene, čednosti pa, ki jih mladini zabičuje, so tiste čednosti, na katerih sloni vsako zdravo politično življenje in delovanje. Nekatere stvari je pa treba še na-glašati.
Politična vzgoja je neposredna in posredna. Neposredna politična vzgoja je v tem, če sc vsak pristaš S. L. S. političnega delovanja stranke vedno, dosledno in z zanimanjem udeležuje. To velja seveda tudi za vsakega člana orlovske organizacije. Na ta način se navadi vsak naš pristaš discipline, se vadi v zvestobi in delavnosti in
se navzame vseli dobrih idej, ki stranko oživljajo in določujejo njen razvoj in njeno smer.
Ta neposreena politična vzgoja je za vsakega našega čoveka: nujno potrebna. Kdor se političnega življenja S. K S. dejansko, vedno in z veseljem ne udeležuje, ta ne more naš biti, četudi je kolikortoliko naših misli. Za takega velja svetopisemska beseda
0	hlapcu, ki je brez rabe. Tak človek sc tudi rad pokvari, začne preveč poslušati nasprotnike, preveč verjame »Narodu« in »Jutru«, samo godrnja in razdira s svojo nediscipliniranostjo, nezadovoljnostjo in nezvestobo. Takih ljudi imamo že nekaj med nami.
Torej neposredna politična vzgoja je nujno potrebna, brez nje ni nič. Toda prav tako. je treba pa tudi poudariti, da ni nič menj potrebna posredna politična vgoja.
Ncobhodno je potrebno, da sc naš človek vedno kakor zvest vojak bori za stranko in v njej, toda v tem boju na voliščih in v različnih zastopih, kjer sc gre za stranko, ne pridobi še vsega, kar je zavednemu,
01	d k r i t o s r č n e m u , p o š tonemu In nesebičnemu pristašu S. L. S. treba! Tisti pristaši kake politične stranke, ki sc drugače prav nič ne izobražujejo kakor samo in edinole z izključno politično agitacijo. za stranko, lahko postanejo navadni kričači, ki se jih ne samo dobre ampak tudi slabe strani v stranki rade primejo. Skratka: Podlaga politične vzgoje je moralna y z g o j a. To poudarjajo danes tudi taki misleci sociologi, ki ne stoje na katoliškem stališču.
Moralne vzgoje je treba, da bo vsak naš pristaš res iz prepričanja naš in ne samo iz dohičkaželjnosti ali častihlepnosti ali iz navade. To je eno, potem pa je drugo: namreč vzgoja do zmernosti in modrosti. Kdo pa je dober politik? Tisti, ki 1. vidi tisto, kar si samo umišlja in želi in 2. tisti, ki hoče samo to, kar more doseči in ne več. Za politika je torej nujno potreba čednosti, ki se ji pravi: sam o premagovanje, z m črnost, m o d r ost.
Tret ja stvar je:	p o ž r t v o v a 1 n o s t.
Zadnjič smo se nekje menili, kaj je bilo tisto, kar je svoj čas našim voditeljem pridobilo na mah vse ljudstvo, kar jim je dalo moč in jih vodilo od vspeha do vspeha. Gotova božja milost in pa njihova požrtvovalnost! Naši voditelji SO' bili pripravljeni dati svoje življenje za svoje ideje. Kolikokrat so bili v nevarnosti, da jih nahujskani nasprotniki pobijejo, kolikokrat je potrkal sodni birič na njihova, vrata, koliko noči so prečuli v skrbeh, kaj bo jutri, koliko so žrtvovali denarja in riskirali celo svoje premoženje, koliko sramotenja so preslišali! Le priznajmo, da je tega danes precej menj med nami. Pomnimo tiste čase, ko je naš fant šel na Dunaj stradat in prezebat, ko je
pa prišel domov in prišel do svojega majhnega kruha, se je navadno oženil z ravno tako revico kakor je on bil. Tako sta se v bojih preživljala, varčevala, sc učila trpeti in vendar so to bili pravi možje! V bojih in samopremagovanju sc možje rode. In dobre politike bomo imeli, če nam takih mož ne bo nikoli zmanjkalo.
Končno bi radi omenili, da se pri tej vzgoji tudi vzgoje za čisto življenje nikoli ne sme pozabili in zanemariti. Tudi to spada k politični vzgoji! Nečistnik ravno kaže, da nima zmisla za splošni blagor, za blagor svojih potomcev, za blagor naroda, ampak samo za lastni užitek. Ni mu mar, sc sam pokvarja na telesu in duši, da druge pohujšuje in izprija, da širi duha mehkužnosti, da truje sebe in ves svoj okoliš, da razdira srečo in solidno družinsko življenje, ki je podlaga blagru naroda in države. Zato mora, kdor hoče naš narod politično vzgajati, predvsem njegovo mladino vzgajati moralno — k čistosti, energiji, pogumnosti, zmernosti, pravičnosti, modrosti in požrtvovalnosti.
To so sicer stare stvari, a živimo v dobi, v kateri je treba te priproste resnice venomer nanovo poudarjati. Tudi mi smo jih potrebni, zakaj tudi nas je moderno življenje potegnilo v svoj vrtinec. Glejmo, da ne iz-grešimo zvezda, ki nam kažejo pot iz teh valov!
..........................................
Naša organizacija.
mmimmmmiimiuiinnmmiiiinmnniinninnniniiiiiiiiiiiiiinimiimiiiiimimm
Odborova seja na Bledu.
Kakor vsako leto spomladi so se zbrali tudi letos zastopniki telovadnih odsekov k odhorovi seji. Letos so si izbrali Bled za kraj seje, kamor so pohiteli dne 25. maja, na praznik Vnebohoda. Ob tri četrt na deseto uro zjutraj so bili zbrani Kranjci, Štajerci in Goričani ob jezeru, odkoder so se odpeljali ob najlepšem vremenu na desetih ladjah na otok. Nebo je bilo čisto in jasno, jezero mirno, v fantovskih srcih pa pomladansko razpoloženje, da se je razlegala vesela pesem daleč na okrog. Ob pob enajsti uri je pristopil vlč. g. dr. Debevc k oltarju in daroval sveto mašo. Med mašo je imel kratek, dnevu in prazniku primeren nagovor. Po končani daritvi se je pričela takoj odborova seja, ki je trajala do 2. ure popoldne. Zborovali so Orli na otoku na prostoru pod zvonikom.
Seje se je udeležilo 150 zastopnikov raznih odsekov. 110 jih je bilo v kroju. Pohvalno moramo omeniti zlasti Idrijčane, katerih je prišlo osem. Izmed točk dnevnega reda podajamo najvažnejše sklepe.
Predsednik dr. Pogačnik je otvoril sejo in sc v svojem pozdravnem govoru navdu-
išeno spominjal prelepega, zgovodinskega kraja, na katerem zborujejo Orli. Spomnil 'se je Črtomira, ki je tu okrog branil z mečem domovino pred sovražniki in pozival brate, da tudi oni kot vojaki-junaki branijo domovino vsikdar pred notranjimi in vnanjimi sovražniki. Orožje za ta boj naj jim bo plemenitost srca, srčnost poguma in razsodnost razuma. Domovina potrebuje takih branivcev!
Za tem nagovorom sc je konstatiralo, da je izmed 141 obstoječih odsčkov pri seji zastopanih 72.
Tajnik Janko Hočevar je podal sledeče tajniško poročilo:
Predsedstvo Zveze Orlov je imelo od lanskega občnega zbora pa do danes 21 rednih sej, katerih so se udeleževali vsi člani predsedstva polnoštevilno.
Odsekov se je ustanovilo od zadnjega občnega zbora 18, in sicer v sledečih krajih: Col pri Vipavi, Kojsko na Goriškem, Škoci-jan pri Turjaku, Polzela v Savinjski dolini, Brez pri Borovnici, Škocijan pri Turjaku, Škocijan pri Mokronogu, Št. Jernej na Dolenjskem, Stara Vrhnika, Škrbina na Goriškem, Gabri j c na Goriškem, Št. Janž na Koroškem, Šmarje pri Jelšah, Št. Peter v Ljubljani, Smlednik, Vipoliže na Goriškem, Šempas na Goriškem in Leskovec.
Dne 6. decembra je odposlalo predsedstvo okrožnice na vse odseke v svrho agitacije za naše časopisje, v prvi vrsti za naše glasilo »Mladost«.
Spomniti sc nam je, da nam je nemila smrt ugrabila 6. decembra 1910 jako požrtvovalnega in marljivega predsednika komenskega Orla č. g. Riharja Smoleja. Predsedstvo se je polnoštevilno udeležilo 8. decembra njegovega pogreba.
Vsled sklepa 29. decembra 1910 se je naprosilo podpredsednika br. Podlesnika, da napravi poslovnik za podzvezc. Poslovnik bode dovršen do konca julija tekočega leta.
Pri isti seji sc je izvolil odsek za ureditev »Telovadskoga vežbalnika«, v kateri odsek se je izvolil Zvezin vaditeljski zbor in ičlani Orla akademičnega društva »Danice« na Dunaju.
Na predlog br. dr. Jeharta sc je predsedstvo Z. O. obrnilo na S. K. S. Z. v Mariboru s prolšnjo, naj bi ista blagovolila sklicati sestanek vseh mladeniških zvez štajerskih ter naj bi se razmotrivalo, ako bi sc dale te zveze izpremeniti v telovadne odseke.
Mladeniškega tečaja v Celovcu od 20. do 22. februarja 1911 se je predsedstvo udeležilo po podpredsedniku br. Podlesniku in br. Terseglavu, na katerem sta oba tudi predavala.
Z. O. je založila-nove koračnice za trobentače.
Pri seji dne 4. maja 1911 se je konstituiral trobentaški odbor, na katerega naj bi
se vsi odseki obračali pri nabavi rogov in drugih potrebščin.
Poročati moram, da se v zadnjem času vsi člani predsedstva udeležujejo sej glavnega odbora, kakor tudi njega odsekov za letošnjo prireditev, katera mora biti krona našega štiriletnega delovanja.
Blagajnik A. Zajc je podal blagajniško poročilo, katero se je vzelo na znanje s pripombo, da naj skrbe odseki, da poravnajo tekom enega meseca še za letošnjo polovico leta zaostalo članarino. Obenem se je pri tej točki dnevnega reda naročilo predsedstvu Z. O., da založi za letošnjo prireditev nove razglednice.
Načelnik V. Jeločnik je poročal o tehničnih pripravah za letošnjo prireditev. Sprejeti so bili soglasno po daljši debati sledeči predlogi:
1.	Vaditeljski zbor priredi v najkrajšem času enodnevni tečaj v Ljubljani. Tega tečaja sc morajo udeležiti vsi načelniki, oziroma podnačelniki.
2.	Okrožnim načelnikom se naroči, da obiščejo vse v njihova okrožja spadajoče odseke ter nadzorujejo proste vaje in orod- 1 no telovadbo. Vsak načelnik odseka je odgovoren za vsakega telovadca, ki bo nastopil pri javni telovadbi v Ljubljani.
3.	Vsako olkrožje naj po končanih vaditeljskih tečajih priredi skupne okrožne vaje, h katerim bo poslal Zvezni vaditeljski zbor svoje zastopnike.
Podpredsednik 1. Podlesnik poroča o pripravah za letošnjo prireditev. Sprejmejo se' sledeči predlogi:
1.	Prireditve se more udeležiti vsak član,, bodisi da je telovadec ali ne, bodisi da ima uniformo ali ne.
2.	Odseki naj takoj ustanove (mnogi so to že storili) sklade za letošnjo prireditev.
3.	V soboto, dne 5. avgusta, se vrši v Ljubljani zborovanje Orlov, katerega udeležiti so obvezani vsi predsedniki odsekov.
4.	Odsekom se naroča, da prirede v najkrajšem času predavanja, kjer naj se pojasni pomen in namen letošnje prireditve.
Slučajnosti.
Pri slučajnostih so bili sprejeti sledeči predlogi:
1.	Vsak odsek mora vsaj dvakrat na leto poročati o svojem delovanju v »Mladosti«.
2.	»Mladost« sc mora smatrati kot edino glasilo Orlov.
3.	Vse okrožnice predsedstva in vaditeljskega zbora Z. O. naj se objavljajo tudi v »Mladosti«.
4.	Zveza Orlov naj založi vsprejemnice za podporne člane v obliki diplom, kakor so v navadi pri drugih korporacijah (n. pr. Kmetijska družba, Kmečke zveze itd.). — Nemalokrat sc namreč pripeti, da ta ali oni niti ne ve, kaj podpira. Taka diploma bi ga
pa opozarjala, da bi bil tudi zaveden podpornik Orla. Seveda bi morala biti na diplomi — lično izdelani —- v par markantnih stavkih označena tudi načela orlovske organizacije. Zveza naj stvar razmišlja in da kakemu priznanemu umetniku naslikati take diplomo in obenem sestaviti besedilo.
5.	Pravtako naj Zveza uvede za redne člane priročne legitimacije z najpomembnejšimi načeli, tičočimi se slednjega Orla (»Planinsko društvo«).
Dosedanji poslovniki kajpada v tehničnem oziru še vedno ostanejo v veljavi.
imiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiMiiiiinimimmiimiiiiiiiiiiiiiimiiimmmmiiiiiiiiiiiiiiim
Telovadba.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimmmimmimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
Proste vaje za letošnjo prireditev.
Ker sta se pri zadnjem opisovanju prvih dveh prostih vaj v »Mladosti« št. 8 ti dve vaji v sled nesporazumi j e jna nekoliko drugače opisali kot sc faktično izvajati, jih hočemo na tem mestu še enkrat priobčiti, in sicer tako, kakor se pri nas vadijo.
I.	prosta vaja.
1.	a. S o r o č n o o d roče n j e v lev o in o d nože n je z d e s n o n o g o v I e v o.
Leva roka gre pri tem gibu po svoji navadni poti do odročenja.
Desna roka ne gre v desno, ampak ob truplu popolnoma stegnjena v levo do odročenja v levo. Desna roka popolnoma vzporedna z levo. Obe v višini ram. Da more biti desna roka vzporedna z levo, se mora zgornje truplo nekoliko obrniti v levo, kolikor to zahteva ustroj telesa, zlasti tudi za to, da se lažje in lepše z desno nogo, ki mora biti s prsti vred krčevito stegnjena, od noži v levo. Roki in noga so v popolni čelni smeri. Gleda se naravnost. (Paziti je, da telovadci ne bodo obračali trupla v levo toliko, da bi prišli do pred roč in prednož. Samo toliko, kolikor zahteva ustroj telesa.)
1.	b. = Vzročen j e (v loku navzdol skozi priročen je in so ročno odročenje v desno), izpad v desno. Ako je zahtevano vzročenje potom loka, tedaj ne gresta roki v vzročenje po najkrajši poti, to bi bilo, ako jih iz soroč. o d roč. v 1. dvignemo, ampak roki se pomikate vzporedni v pri ročen je in iz priročen j a v isti smeri potom soroč. odročenja v vzročenje. Napisal sem, da se pomikata roki skozi priročen j e, zlasti zato, ker je navadna napaka telovadcev pri tem, da zamahnejo z rokami kje daleč proč od. telesa, namesto da bi šle roki popolnoma ob telesu. Pri izpadu pazite, da ne drsate z nogo po tleh in da sta peti obeh nog v isti črti; nadalje morajo biti prsti in koleno desne noge obrnjene v eno smer, in je pri
tem leva noga lepo stegnjena. Postavljena je na celo stopalo.
Gib rok in gib nog naj se izvedeta harmonično, torej tako, da prideta roki v istem času v priročen j c kot noga v prinoženjc in se potem zopet pomikajo roki istočasno v vzročenje in noga v izpad. Pri vzročen ju so dlani druga proti drugi, torej navznotraj obrnjeni.
1.	c. = Drža.
2.	a. — O d r o č e n j e in p r e n o s izpada v lev o.
Izpad v levo stvorimo na ta način, da stegnemo desno nogo in upognemo levo. Težo telesa, ki je bila dosedaj na desni nogi, prenesemo rta ta način na levo nogo. Pri od ročen ju je paziti posebno na to, da se drže roke ne previsoko, ne prenizko; ne preveč naprej, ne preveč nazaj. — Truplo pri prenašanju izpada ostane popolnoma pokoneu in se ne naklanja za izpadom, samo prenese se nekoliko z desne v levo.
2.	b. ~ G e t r t obrata v levo, z a -roč n o s krčenje in i z p a d z desno n a p r e j.
Vadi naj se ta gib razdeljeno, in sicer v dveh delih. Prvi del zvršimo s tem, da stegnemo levo nogo in se istočasno obrnemo na peti te noge za pol obrata v levo, do za-nožne stoje z desno; roki gresta v zaročenje. (Desna pade potem, ko smo napravili obrat, sama v zaročenje, levo pa pustimo skozi pri-ročenje v zaročenje.)
V drugem lož jem delu sc napravi izpad z desno naprej, (strogO' je pri tem paziti, da se stoji z levo nogo na celem stopalu in ne samo na prstih), roki se v zaročen ju skrčita (zgornji lakti ostanejo na mestu, spodnji se pa pomakneta naprej), da pridejo pesti desne in leve roke ob desne in leve prsi. Kadar se ta dva dela posamič dobro izvajata, naj se jih združi in vadi združeno kot en sam gib.
2.	c. p D r ž a.
3.	a. •= Z a r o č e n j e — pr e d n oženje z d e s n o.
Z odrivom z desno nogo prenesemo težo telesa na levo nogo, desno nogo stegnemo v prednoženju; trup se nagne nekoliko nazaj, glava v sporedna s trupom. Roki gresta s sunkom v zaročenje.
3.	b. = Cel obrat v levo na levi n o g i v le ž n o o p o r o z a r o k a m i s skrčenjem leve nog c.
Ta gib vadite iz temeljne postave tako, da vržete na dano povelje desno nogo v prednoženje, napravite istočasno cel obrat v levo, med obratom skrčite levo nogo in se ujamete z rokami na tleh ob levem stopalu.
Kadar bodo telovadci v tem gibu koli-kortoliko sigurni, naj sc vadijo tega giba iz prednoženja in zaročen ja in ne iz temeljne postave. Torej vadite 3. a in 3. b najprej skupno v enem gibu in ga šele po-
Proste vaje, določene za leto 1911.
III. prosta vaja.
IV. prosta vaja.


:

■



zncje razdelite na dva dela. Pri tej ležni opori je paziti, da je desna noga stegnjena; glava, trup in desna noga v eni črti!
3.	c. ±= D r ž a.
i.	a. -- V z k l o n, p r e d r o č e n j c in p r c d n o ž e n j e.
4.	h. = I3 r i n o ž ie n j e — pri r o -
4.	c. — D r ž a.
II.	p r o sta vaj a.
1.	a. = Obrat v levo do z a nože n j a z desno — o d r o č c n j e.
Obrnemo sc na lovi peti in od ročimo. Odročimo hitro šele, ko smo napravili obrat, ne preje, da no gredo roke v odročen ju po zraku z obratom v levo. Takoj, ko smo se odrinili z desno nogo do obrata v levo, desno nogo takoj dvignemo in jo krčevito stegnjeno obdržimo v zanoženju.
Paziti je zlasti na pravilno odročen j e.
1.	b. = Nizki počep — o d r o -č e n j e.
Roki gresta pri tem hipno v priročen je, in iz priročenja do predročenja. Pri počepu se morata peti dotikati, kolena raztegnemo kolikor mogoče narazen in uravnamo telo lepo pokoncu. Razdalja med pestmi naj bo enaka širini ramen. Roki naj se ne drže niti previsoko, niti prenizko.
1.	c. D r ž a.
2.	a. = L e ž n a opora v levo z skrčenjem desne noge — odročen j e z levo.
Izpočetka sunemo levo nogo do od nožen jo, desna noga ostane skrčena. Zgornje truplo naklonimo v desno (oliko, da pride desna roka, na katero sc opiramo, do tal, in da je vzporedno z levo nogo. Tudi glava naj se ne drži previsoko, niti preveč naprej •ali nazaj. Križ upognjen. Leva roka v odro-čenju ne previsoko, ne prenizko, tako da je vzporedna z ostjo, ki gre skozi obe rami.
2.	b. — Nizki počep — o d roče n j e.
Z desno roko se odrinemo, da truplo zopet izravnamo — levo nogo skrčimo v počep in soročno odročimo.
2.	c. = D r ž a.
3.	a. ~ V z k 1 o n in izpad v desno o d r o č c n j e z d osno g o r, z levo
d o 1.
Truplo sc nagne prav malo za izpadom — gleda se pa le naravnost. Obe roki sta v eni črti, namreč desna v sredi (v prečni smeri) med odročenjem in vzročenjem, leva med odročenjem in priročen jem.
3.	b. — 1 z p a d v 1 c v o — o d r o č c n j e z levo gor, z desno dol.
Izpad se prenese tako, da desno nogo stegnemo, levo v kolenu upognemo; desna roka sc spusti v odročenjc dol, leva se dvigne do odročenja gor.
3.	e. D r ž a.
4.	a. = Čet r t obrata v levo -p r i r o č i t in p r i n ožit.
Levo nogo stegnemo, z desno se odrinemo, da prenesemo težo trupla na levo nogo in obenem napravimo obrat v levo in z zanožno desno nogo prinožimo. Roki, ki prideta vsled obrata v levo do predročenja gor z levo in zaročen j a. z desno, se priročita.
4.	b. = Četrt obrata v lev o.
4.	c. D r ž a.
III.	p r o sta vaj a.
1.	a. — Z a k o r a č n a s t o j a z d e s n o — so r očno v z r o č e n j c.
Stopi se z desno nogo na celo stopalo, da teža trupla kakor pri vseh koračnih stojah, počiva na obeh nogah. Roki gresta do vzročen j a skozi odročenjc.
1.	h. — P o 1 obrata v d e s n o d o r a z k o r a č n e stoje — p r ed roče n j e v predklon u.
Obrat se napravi na obeh petah. Predno se napravi predklon, naj se spuste roki do predročenja in obenem sc truplo upogne naprej toliko, da stvori z nogami, ki so navpične k tlom, pravokot.
Roki sta z nogami vzporedni. Glava naj bo s trupom v eni črti. Rami naj se ne spuščata k tlom.
1.	c. = Drž a.
2.	a. =■=: V z k 1 o n — izpad naprej z d e s n o — s o r o č n o z a r o č e n j e.
Roki gresta, ko sc je napravil vzklon, iz predročenja lakoj v zaročen je. jPesti naj bodo obrnjene navznotraj. Razdalja med njima naj ne bo prevelika.
Pri izpadu se stoji na obeh stopalih. Truplo gre nekoliko za izpadom.
2.	b. == O b i' a t v levo d o- poklek a n a d c s n o kole n o — r o k i v b o k u.
Še ko smo v izpadu z desno naprej, se lahko obrnemo v levo na levi peti in desnih prstih..
Desna noga ostane tudi med obratom skrčena, levo nogo, ko smo napravili obrat, skrčimo in pokleknemo na desno koleno. Paziti je pri tem, da ni desno koleno preblizu levega stopala, ali pa predaleč od njega. Razdalja med desnim kolenom in lovim stopalom naj bo enaka levemu bedru. Desna noga naj se drži v pravi bočni smeri in naj se je ne postavlja postrani v desno ali levo. Sloneti mora na prstih. Stopalo naj bo navpično k tlom.
Roki v boku naj se držita v čelni smeri, ne preveč nazaj.
2.	c. = Drž a.
3.	a. -- V z k 1 o n — o d n o ž e n j c z d e s n o.
Iz pokleka se vzkloncmo na levo nogo; z desno nogo, ki mora biti s prsti vred močno stegnjena, odnožimo v desnoi. Roki vstrajata v boku.
3.	b. — Obrat v levo do z a nože n j a z desno — soročno pred-r o č e n j e sunkoma g o r.
U
Predročenje gor se, mora izvesti tako, da nista roki prenizko ali previsoko. Za-nožna noga desna naj l>o lepo stegnjena.
(Prehod iz 3. a do 3. h je zelo težak, zato naj telovadci to vajo posebno pridno vadijo.)
3.	c. D r ž a.
4.	a. = O d r o č e n j e — p re d r o č e -nje z d e s n o.
Iz zanoženja se prenese desna noga do prednoženja, ki mora biti pa precej visoko. Noga s prsti krčevito stegnjena. Paziti je na lepo odročenje.
4.	b. = Priročenje — p r i n o -ž c n j e.
4.	c. — Drža.
IV.	p i^o sta vaja.
1.	a. = Obrat v levo do z a n o ž n e stoje z desno — roke v boku.
Pri zanožni stoji se opirajo telovadci s prsti tal. Roki se držita v bokih kot smo omenili v III. v^iji pod 2. b.
1. b. ~ Nizki počep — s o r očno v z r o č c n j e.
Počep se dela kot je opisano v II. vaji pod 1. b. Pri vzročen ju je paziti, da so roke popolnoma navpične; prste navznotraj obrnjene in v širini ram gleda naj se na pesti.
1.	c. = Drž a.
2.	a. — Predklon v počep u.
Pred no napravimo predklon, se stisnejo
koleni skupaj, tako da sta roki, na katere se pri predklonu opiramo ob tla, zunaj. Roki naj se postavita na tla približno 1 d m pred prsti. Glava v eni črti s trupom.
2.	b. = L e ž n a opora za rokami.
Iz predklona se nogi sunkoma vržeta nazaj in sta oprti na prstih. Pete naj bodo sklenjene. Križ vpognjcn. Glava v eni črti s trupom. '
2.	c. = D r ž a.
3.	a. = Predklon v počepu.
Nogi se zopet skrčita, da pridemo s prsti
na isto mesto, kjer smo bili pri 2. a. Koleni sta zopet med rokama.
3.	b. — V ‘Z k 1 o n — izpad naprej z desno — predročit z desno gor, zaročit z levo.
Pri izpadu se stoji na obeh stopalih. Truplo nekoliko za izpadom. Roki morata biti lepo vzporedni.
3.	e. = Drž a.
4.	a. — Obratvlevo (na obeh petah) do izpada naprej.z levo — predročit z levo gor, zaročit z desno.
Z desno nogo se odrinemo nazaj do raz-koračne stoje, napravimo obrat na obeh petah v levo in upognemo levo nogo do izpada z levo naprej. Paziti je na predročenje in z a r o č e n j e.
4.	b. — Priročenje — p r i nože n j e.
4.	c. = Drža.
Še nekaj opomb, na katere naj se telovadci pri vežbanju teh prostih vaj ozirajo.
Malo telovadcev je, kateri proste vaje v resnici lepo in pravilno izvajajo. Kajti večina misli, da če zna fnalo brcati in suvati z rokami in nogami, da so- že obvladali vaje in jim teh ni treba več učiti. Pa temu ni tako. Če telovadec misli, da jih zna še tako dobro, bo strokovnjak našel gotovo nekaj napak, ki bodo gotovo vpoštevanja vredne.
Zato naj se vsakdo .z vso vnemo poprime vežbanja prostih vaj. Ne samo v telovadnici pri telovadnih urah, ampak tudi doma ali kjersižebodi naj telovadci vsak prosti čas vporabijo v to, da vadijo proste vaje.
Telovadec samega sebe ne more dosti opazovati in se presoditi ali vežba dosti dobro ali ne. Zelo malo napak more telovadec sam na sobi opaziti.
Zato naj si telovadci medsebojno pomagajo in drug drugemu eventualne napake popravljajo.
Medsebojno naj telovadci pošteno in brez zavisti tekmujejo; kajti tem potom se lahko uspešno napreduje.
Načelniki naj strogo pazijo na pravilno izvajanje. Stoje naj pri vežbanju prostih vaj na vzvišenem prostoru, tako da se lahko vidi na vse telovadce. In kakor hitro opazi pri tem ali onem ali pri večih telovadcih kako napako, naj ne čaka konca vaje, pač pa naj se takoj prekine in napačno izvedeni gib razloži, popravi in vežba toliko časa, da ga vsi telovadci pravilno izvajajo. Kadar vadijo telovadci v skupini, tedaj je dobro, da vadijo, če je mogoče po godbi (klavir itd.). Povsod to ni mogoče, zato naj telovadci med izvajanjem dobro štejejo, četudi poluglasno; to pa zato, da vsi hkrati prično, vsi naenkrat preidejo iz giba v gib.
Pri težjih in daj šib prehodih iz giba v gib, v katerih je dostikrat zapopadenih več postranskih gibov (n. pr. pri II. vaji): prehod iz izpada v levo, pred roč. gor z desno, dol z levo do spetne stoje in priročen ja: vzklon na levo nogo do odnoženja z desno, predroč. z levo gor, z desno dol, obrat v levo do zanoženja in predroč. z levo gor, zaročc-nja z desno, prinoženje, priročenje), naj sc prične prehajati dosti kmalu, da jo na eno, dva ali tri točno gib že izvršen, no da bi na eno, dve ali tri šele pričeli prehajati, tako da se pride dve ali celo tri sekunde prepozno v naslednji. Če je n. pr.: prehod iz giba na tri do giba na eno težak in dolg (II. vaja, 2. b, 2. c do 3. a), naj se razdalja od tri do ene razdeli z i n in naj sc šteje tako: tri in ena. Na tri je drža, na in se prične prehajati v novi gib, ne prehitro in tudi ne prepočasi, pač pa tako, da obenem, ko smo izgovorili c n a, tudi izvršimo določen gib.
Ravno!ako je pri težkih prehodih, ena i n d v e, dve in tri!
To naj zlasti načelniki in vaditelji vpo-števajo, da bodo najprej sebe dobro izvež-bali in potem šele to podali svojim mlajšim telovadcem.
Vsi telovadci pa skrbite, da boste pri javnem nastopu v a v -g us tu gledalcem i n r a z n i m kritikom, četudi str o k ov n j a k o m , pokazali, kako naj se pri javnih nastopih vzorno vadijo proste vaje!
Nazdar!	A. J.
Orli in Sokoli.
»Slovenec« je priobčil te dni pod naslovom »Turin« sledeči članek:
»Ne bi se nam zdelo vredno- napisati teh vrstic, ako se ne bi našlo v teh dneh, ko so se vrnili slovenski Sokoli od mednarodne tekme v Turinu, časopisje, ki sc'na jako neokusen način zaganja v naše Orle.
Izvali ste sami odgovor! Želimo, da vas nekoliko strezni iz vašega umetno vzbujenega navdušenja za stvar, katero v večini prav malo razumete.
Prvič: Razžaljen je za nas in zelo slabo slabo spričevalo za vas je, ako primerjate svoje vrste z vrstami naših Orlov. Naši OrU nimajo in tudi sami nočejo imeti z vami nič opraviti. Vi sami pravite in ste te dni prav odločno povedali, da je vaš namen in cilj samo — telesna izobrazba. Orlu pa je telesna izobrazba samo sredstvo za dosego višjega cilja. Orel polaga predvsem važnost na duševno izobrazbo. Zato je tudi njegovo organizatorično delo tako dosledno, natančno in lepo izpeljano, kakor pid malokateri drugi organizaciji. Če je -vaš cilj boljši od Orlovega, bo pčkazala bodočnost. Do sedaj nas uči zgodovina,razvitka sokolske in orlovske organizacije na Slovenskem to-le: Sokol obstoji že skoraj 50 let, Orel samo pet let. O Sokolu vemo, da sc je udinjal liberalizmu in da je danes privesek liberalne stranke. Od takrat je jadral, da je prijadral v to razrukano pristanišče. Na tej dolgi, žalostni poti je neštetokrat omadeževal slovensko trobojnico. Najhujše s tem, da je imel na čelu dve starosti: Ivana Hribarja in Ivana Tavčarja, ki sta kot Sok o 1 a p o tipi s a 1 a pogodbo z Nemci.
In Orli? To je garda mladih fantov, ki se vztrajno in ■dosledno večer za večerom v svojih telovadnicah pripravlja za politično, gospodarsko in .izobraževalno delo med slovenskim ljudstvom.
Kaj pa ste storili vi za slovensko ljudstvo? Postali samo sužnji liberalne stranke na Slovenskem. Stranke, ki tepta in zaničuje ljudstvo.
Drugič: Telovadba. Dobro! Skoraj petdeset let ste imeli časa, pa niste mogli (ker niste znali) zanesti misel za telovadbo med kmečko mladino. V vsej svoji organizaciji
nimate toliko pravih kmečkih fantov, kolikor jih ima naj slabši orlovski odsek. Pojdite na deželo in poglejte si te prave ljudske telovadnice. Nad 100 drogov in bradelj in drugega telovadnega orodja na deželi, je sedaj last naših fantov. In na tem orodju so telovadili večer za večerom. Zakaj niste storili vi tega. Ker ste bili ravno vsled vaše sužnosti liberalizmu tuji našemu ljudstvu. Uradnik in trgovski pomočnik to je sedaj in od nekaj vaše polje. Slovenski fant. pa je potreboval drugačnih vzgojiteljev. Našel jih je v Orlih in jim je hvaležen.
Tretjič: Turin. Ta pa ima s slovenskim Sokolstvom jako malo opraviti. Tudi brez slovenskih Sokolov bi zbral in izvežbal lahko dr. Viktor Murnik nekaj telovadcev in jih vodil od tekme do tekme. Pa tudi uspehe lahko doseže. Če bi se po vaših telovadnicah tako delalo, kot se je pripravljala torinska vrsta za tekmo, potem bi se reklo lahko, da slovenski Sokol razumeva sokolski cilj — telesno- izobrazbo. Če bi temu cilju pristavili še drugega — dušno izobrazbo — potem bi sc najprvo morali ločiti od slovenske liberalne stranke. Tedaj bi se približali slovenskim Orlom in bi se lahko ž njimi — primerjali. Toda ta pot je še tako daleč.
Za uspehe vam nismo -zavidljivi. To niso vaši —■ sokolski — uspehi, temveč uspehi so dela dr. V. Murnika in par njegovih telovadcev. Pa prav nič drugega.«
.....................................................
Naši fantje.
iiiiiiiiiiiimimmmiiimiiimiiiiimmiiiiiimmimmiimmimmimmiimmmiiimii
Okrožja.
Kamnik. Okrožje je imelo svojo sejo 7. maja v Kamniku. Sklene se, da se priredi dne 2. julija v Domžalah okrožna redovna vaja. Začetek oh 9. uri dopoldne. Udeležba je obvezna za vse člane, ki imajo kroj. Dalje se sklene, da bo moral tisti odsek, ki ne pošlje tekom treh tednov okrožnemu predsedstvu liste naših obrtnikov, plačati globo 10 kron. Br. Maier predlaga: Ako je kdo izvoljen za okrožnega predsednika ali načelnika, tedaj odloži (ako je pri odseku predsednik ali načelnik) prvo mesto v odboru, oziroma vaditeljskemu zboru. Njegove posle v odseku prevzame odsekov podpredsednik, oziroma podnačelnik. — Neprisotnim odsekom se naloži ukor. — Odbori odsekov naj po razmerah ukažejo nositi članom orlovski znak. — Prihodnja okrožna seja se vrši dne 11. junija v Mekinjah.
Jesenice. Dne 24. aprila se je vršila okrožna seja v Št. Janžu na Koroškem. Predsednik M. Zen otvori sejo in pozdravi navzoče, posebno še brate iz slovenskega Roža, kjer se je ustanovil prvi odsek na Koroškem. Za zapisnikarja se imenuje č. gosp. Andi iz Soče v Rožu. ki v pozdravnem nagovoru izraža veselje nad tolikim številom došlih gostov z Jesenic, ki so kljub slabemu vremenu pohiteli med svoje brate. Zahvaljuje sc nadalje za njihovo prijazno pomoč ter v krepkih besedah navdušuje navzoče za skupno in vztrajno delo v prid in blagor mile domovine. — Med dnevnim redom seje sc sledeče sklene: 1. Revizorja naj "opravita v najkrajšem času revizijo nad odseki. 2. Voditeljski tečaj naj se vrši dne 14. vel. travna na Jesenicah. — Dalje poroča blagajnik o gmotnem uspehu predstave »Tihotapec«, ki se je vršila na Jesenicah in vrgla 136 K
12 h čistega dobička. — V okrožje se sprejmeta odseka v Svečali in Št. Janžu. To za toliko časa, da se ne ustanovi posebno okrožje za Koroško. Določi se tudi, da bode k vsakemu odseku na Koroškem vsak mesec enkrat prihajal vaditelj iz Jesenic. — Dalje se prebere in razloži navzočim št. 43 iz brošure »Mladeniška telovadna organizacija«. — Sprejme se predlog, da se naroči okrožju, da skliče vsaj vsaki drugi mesec reden mladeniški sestanek. Posameznim odsekom se naroči tudi, naj skrbe, da nalagajo člani že sedaj denar v »Čebelice« za izlet v Ljubljano.
Vipava. Uničili nas ne boste! Bil je dan nad , dnevi ... V krasnem majniku je bilo. Dne 7. Marijinega meseca se je zbrala četa naših Orlov v vipavskem Marijnem sfvetijšču v Logu* Vipavsko okrožje, vsi Orli so se poklonili majnika Kraljici in prejeli organizirano sveto obhajilo. Okrog 200 jih je bilo — a vsi do zadnjega pripravljeni — nobeden ni izostal. Menim, da se ni še v naši organizaciji kaj takega doseglo. Podrobnosti o tej lepi slavnosti so bile že objavljene; namen moj je, samo par besed bratom Orlom. Bratje! Dan, ko smo se poklonili kot celota preblaženi Devici v Logu v naših uniformah, nam ostane v srcu zgodovinski dan. Spomin na ta dan in svečanost nas bode navdušil, ko stopi mlačnost v ospredje — da jo zmagamo, in če se nam pobija in ovira naše načrte, če bi kdaj bili siljeni sleči naše rdeče srajce, če bi kdaj morali zapreti naše telovadnice' — spomin na ta dan bo slehernemu celo življenje sila, ki ga bo vodila k Življenju in Resnici. Nasprotniki še pridejo, pa saj jih ni treba čakati, jih že imamo, pobijali nas bodo, na zunaj sicer naše delo ovirali, toda motijo se, če menijo, da mi odnehamo. Naša srca so vsplamtela v ljubezni do Nje, ki je sovražnikom glavo strla. Pride dan, dragi brat, spomniš se na dan poklonitve, in na novo boš zagorel — čvrsti Orel! Na zdar!
Odseki.
Stranje. Nov odsek telovadcev Orlov se je ustanovil v slovenskem katoliškem izobraževalnem društvu v Stranjah pri Kamniku dne 14. maja. Po navdušenem nagovoru brata Mih. Zevnika, kaplana iz Kamnika se je vpisalo takoj 19 mladeničev v telovadni odsek. Število telovadcev je do-sedaj naraslo na 25. Predsednikom je bil izvoljen Ivan Gradišek, sin župana iz Stranj, načelnikom pa sin tukajšnjega posestnika in organista Franc Bernot. Novi odsek naj se razcvita! Na zdar!
Radeče pri Z:danem mostu. Letošnjo pomlad je zadela naš telovadni odsek precej bridka izgubo; zapustil nas je naš ustanovitelj in predsednik gospod Andrej Zupan ter odšel kot stolni vikar v Ljubljano. Bivši naš predsednik je bil duša našemu odseku, kupil nam je lep nov drog ter kulise za naš oder, s čemer nam je pripomogel, da lahko vprizarjamo igre. Odsek mu izreka naj-iskrenejšo zahvalo ter mu kliče: »Bog ga živi in blagoslovi njegovo plodonosno delo!« — Dasiravno ni bilo v „Mladosši" dolgo čitati ničesar o gibanju našega odseka, vendar pridno napreduje. Na Velikonočno nedeljo smo se udeležili procesije (18 v kroju), v ponedeljek smo pa pod vodstvom našega vrlega načelnika brata Franca Završnika poleteli na Jagnenco. Brat načelnik pridno vadi telovadce za nastop v Ljubljani, kjer nas bode nastopilo 25 v kroju. Za predsednika je bil po odhodu brata Zupanca izvoljen brat Anton Pogačnik. — Zadnji čas se nam je uresničila naša dolgotrajna želja, naš odsek namreč bel ježi veselo vest, da se je pri nas osnovala „Orlovska godba", ki ima sedaj 25 novih članov; inštrumente nam je kupil naš blagodušni dobrotnik gospod vitez Nikolaj pl. Gutmansthal. Za naš odsek in celo obsavsko okrožje bode velikega pomena novousjanovljea godba in se je na zadnji okrožni seji v Šmartnem dne 21. t. m. sklenilo, da
Odgovorni
sc zahvali celo okrožje gospodu vitezu pl. Gutmansthal za njegov velikodušni dar. Naše fante poučuje v godbi sedaj gospod župnik Fr. Ilirsche, v počitnicah pa jih pride urit gospod prof. Vojteh Hybašek iz škofovih zavodov. Novim bratom pa kličemo: Vrlo in neustrašeno naprej ter premagali boste z lahkoto vse težave. Na zdar!
Srednja vas v Bohinju. Potrebno se mi že zdi, tla zavzame naš odsek mal prostorček v »Mladosti«. Dne 30. aprila smo imeli II. redni občni zbor. Gospod predsednik pozdravi člane ter 'jih bodri, naj se tudi v bodoče redno udeležujejo telovadbe in naj se povsod ravnajo po vzorih naše mladinske organizacije. Iz poročil načelnika, tajnika in blagajnika se povzame sledeče:	Od lan-
skega občnega zbora, ki sc je vršil dne 28. aprila 1910, se je vršila telovadba 83krat. V zimski sezoni po dvakrat, poletu pa enkrat na teden, telovadilo je 558 telovadcev, povprečno število 7 na uro. Odsek se je zadnji čas nekoliko ojačil, tako da šteje sedaj 23 članov, telovadi nas sedaj do 15, nekaj jih je začasno z doma. V odsek se je vpisalo 12 fantov, izstopilo (!. Pristopilo je nekaj fantov iz Fužin in Studora. Ti dve vasi nista namreč toliko oddaljeni, vendar se pjoprej nista udeleževali društvenega življenja. Vrnil se je iz tujine tudi en član, ki je čez zimo telovadil tam pri nekem katoliškem telovadnem društvu. Izletov smo imeli 5, predavanj 6, predstavi 2, odborove seje 4. Dne 11. septembra se je pri nas vršila okrožna javna telovadba. Kaj takega naši ljudje še niso videli, in vsi predsodki so izginili. Prejemkov smo imeli 286 K 82 vin., izdatkov 183 K 96 vin., preostanek 42 K 86 vin. Volitev se je vršila tajno. Izvoljeni so: predsednik gospod kaplan Iv. Kogovšek, podpredsednik M. Arh, podnačelnik J. Cvetek, J. Zupanc, J. Škantar, Iv. Hodnik in J. Starc, odborniki. Določili smo tudi vaditeljski zbor, obstoječ iz petih telovadcev. Na zdar!
Loški potok. Res je, da je naša organizacija nepolitična, a vendar je prav, če imamo že sedaj zanimanje za to polje i mi Orli, tako nam včasih zveni iz tega ali onega odseka naše »Mladosti«. Mi smo se poskusili pa že malo praktično v tej stroki. Dali smo si namreč nalogo, da pregledamo državnozborski volivni imenik in poskrbimo potrebne reklamacije. No, da ne bo gospod urednik preveč nas obsojal, povemo kar precej, da vse to so storili bratje volići. To je nas gledal nek mož v občinski pisarni, češ, kaj pa ti hočejo. Drugi gospod v občinski pisarni je pa mislil, da smo prišli po pose za v Ameriko. Ni šlo možem v glavo, da sploh vemo, kaj je volilni imenik.. No, pa bomo počasi že v življenju pokazali, da nam Orel tudi da izobrazbe, kakršne oni drugi fantje ne dobč, ker je nimajo kje. — Pred tedni je naš odsek priredil petdejanko »Tihotapec«. Igrali so saifti Orli. Fantje so žcii zasluženo priznanje. Na prostem smo začeli telovaditi sedaj na pomlad. Gledalcev imamo obilo, zlasti možje se vesele naših nastopov. Na vnebohod smo imeli skupno sveto obhajilo s primernim nagovorom gospoda predsednika. Težavno je pri nas, ker naši fantje gredo tudi sedaj v gozde kot tesači po več tednov, a vendar-le ima odsek svežega življenja. Na zdar!
■ * Iz Komende. Zdi se, kakor da bi naš odsek spal spanje pravičnega, toda temu ni tako, ker odsek prav živahno deluje. Za vseslovenski mladeniški shod se prav pridno pripravljamo z redovnimi in prostimi vajami, pa tudi orodje ne rjavi. Tudi na izobraževalnem polju delujemo živahno. Pri igrokazu: »Ne v Ameriko« so sodelovali Orli y, vseh moških vlogah; sedaj se pa pripravljamo za »Divjega lovca«, ki se uprizori koncem junija. Pridite, bratje Orli, takrat k nam, da se osebno prepričate, da ne spimo. Dan uprizoritve se pravočasno objavi. Na zdar!
urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista »Mladost«.
Tisk »Katoliške tiskarne« v Ljubljani.