8554 4 60100200 OSREONJU knjigi« P.P.126 66001 KOPER AKk"Una Pečana v gotovini “• Postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXfV. Št. 206 (10.118) TRST, petek, 1. septembra 1978 “felMORSKI DNEVNIK je začel izhajata v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra m3 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni (»Doberdob# v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. piaja 1945 v tiskarni (»Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjeT Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRVI OBRAČUN «AVGUSTOVSKE BITKE» KOMUNISTI IN SOCIALISTI ZNATNO OMILILI TON IDEOLOŠKE POLEMIKE ne naseda nakanam desnice - Poseg tajnika KD Zaccagninija , filM _ «Ideološka vojna* med , in socialisti (tako je o- l^c'l spor tajnik PSI Craxi) ne tla ^stivno vplivala na vlado in Dj, večino. V prihodnjih ted- aj ,tP^° morale stranko razvozlati : “ijski vozel gospodarske krize s 'ZDolniti triletni gospodarski plan, isr i r'm ^ si Andreotti lahko zavij svoi ugled. Polemika med leni aiJskima strankama, ki je z rav-'šaleške razprave zdrknila na v*"o nižjo raven metodološke, se v bolj spreminja v razpravo o j^^oročnih in srednjeročnih na- , ^sem S(. je zcjei0 umestno nekoli-. omiliti lastna stališča ter prejmi prepir in morebitni razkol (j,Cti delavskima strankama, dasi u-to .ie polemike ni zbrisalo razlik 'ed KPI in PSI, Craxi se ie spret-izognil obtožbi antikomunizma. drugim — je poudaril včeraj i« vstopu komunistov v vlado n, I^110 nasprotovala krščanska de-*arl C.’^a z utemeljitvami, ki ne jJeyajo razprave o marksizmu in tnizrnu j, Kljub temu na ni mo-Prikriti razlike med lastnimi p Lombardovimi pogledi o naravi jjij in o družbi, ki naj bi jo zgra-• Ocene kot »socializem se ne sme omejiti le na to, da jamči pluralizem političnih in družbenih sil. Socialistična država ne sme stremeti za poživitvijo prostega tržišča. pač pa si mora prizadevati za to, da odvzame značaj trgovskega blaga delovni sili* dokazujejo, da Lombardi dvomi v osnovanost »»poenostavljanja in enostranskosti Craxijevega pamfleta*. Socialistični tajnik pa je tudi o-sebno omilil ton razprave s komunisti: Počakajmo na kongres KPI — je dejal — v upanju, da bo ta stranka nadaljevala po poti zbliževanja z Evropo. Če naj tvegamo obračun te »avgustovske bitke* bi lahko rekli, da PSI ni, kot si želi italijanska desnica, pripravljena omogočiti novo, zmernejše politično ravnovesje. Na to nevarnost so opozorili Craxija tudi nekateri njegovi tovariši. Ni pa mogoče prikriti krize v odnosu med socialisti in komunisti. Slednji skušajo ustvariti pogoje za premostitev izjemnega stanja, vendar menijo, da je okrepitev lastne stranke prvi pogoj za to. Komunisti pa sledijo razpletu z dokašnjo zaskrbljenostjo, pripravljeni na obrambo pojavu: socialistom sicer odgovarjajo, vendar pa skušajo predvsem pogasiti zublje "““■MII.m,..I.mm.m.mmm.m.immmmimmmmm.... DRŽAVLJANSKA VOJNA V NIKARflGUl V KRVI ZATRT UPOR V MESTU MATAGALPI Splošna stavka se širi - Veliko število smrtnih žrtev v napadenem mestu Hi ^ANAGUA — Nikaragujski urad-■ radio trdi, da so pripadniki na-ffljjjte garde zatrli i upor v mestu atagajpi Uradne vesti govorijo o ,vanajstih smrtnih žrtvah, po nekakih vesteh iz Matagalpe, naj bi J0 mrtvih vsaj 25. Mesto je -tre-"tno odrezano od sveta, saj so u-"kniki razstrelili center za telekomunikacije. Kljub uradnim poročili111 o položaju v Matagalpi, kaže J* so v mestu še vedno v teku hudi J^Padi. Nekomu je uspelo zapustiti k>, ki ga vladna letala in heli-Pierji še obstreljujejo. Uporniki . SKršali napasti glavni štab na-s(??.a'ne garde, ki ji je uspelo za-/sti dobršen del Matagalpe, ven-n jim je to spodletelo. J Managui je ta čas še vedno jjPfSna stavka, ki se ji pridružuje f/^lje več delavcev. Zadnji uda-s c diktatorja Somozo je prišel j sb-ani us'užbencev veleblagovnic , bencinskih črpa’k. ki so se nrav Jpo pridružili stavki. Še zlasti za-- '“'jujnča je stavka veleblagovnic, J v njih prodajajo velik del živil jokajo tudi uslužbenci letalskih ^'žb in letabšča, ki ga bodo mor-mrraii zapreti za promet. v^Udi poskus nadškofa iz Manague jU®'- Ob'anda, da bi skušal pre-k^iti napad narodne garde na Ma-,^'po je propadel, tako da je me-tb°/e ve* podvrženo «a=i*>“»'" s‘reljevanju vojaških le t. V Kostariko je medtem prispel skn Pastora Gomez, ki je vodil auPino gverilcev, ki je 22. avgusta ®Padla nikaragujski parlament. Ob r^°jem prihodu je »komandant Ze-kot ga imenujejo dejal, da so s,.Predsednika Somoze štete in da k 00 unor, ki trenutno besni v Ma-»ga,Pi kaj kmalu razširil na dru-Pikaragujska mesta. V Nikara-j^ Je v teku državljanska vojna, h. Pejal in mi smo pripravljeni, da Sežemo. je^r3ncoski predsednik G. D’Estaing sl včeraj sprejel novega nikaraguj-fac veleposianika v Parizu Alva-v0tn v’"°’ vendar mu v svojem go-" ni izročil pozdravov in želja stalnemu letal. ka večina poslancev v izraelskem parlamentu, 92 na 120. Begin je tudi poudaril, da je naklonjen sklenitvi o vzajemnega varnostnega sporazuma z Združenimi državami. Vendar je odločno pribil, da nasprotuje prisotnosti ameriških čet. v Gisjordaniji in Gazi, kar naj bi predstavljalo prehoden korak k vzpostavitvi arabske suverenosti nad temi področji. Kako bo mogoče to uskladiti z zahtevami Sadata, ki terja, da Izrael zapusti vsa zasedena arabska ozemlja, si je v sedanjem trenutku nemogoče predstavljati, prav tako pa je težko karkoli reči, kako se bo zaključilo srečanje v Čamp Davidu. Iz Libanona pa poročajo, da se je včeraj zaključilo srečanje med Sulejmanom Frangiejem, Rašidom Ka-ramejem in VValidom Džumblatom, r da bi dosegli oblikovanje »širše fronte* med kristjanskimi maroniti, sunitskimi muslimani in druži. Zamisel o taki fronti je stara že več mesecev. V skupni izjavi poudarjajo le splošno potrebo po enotnosti Libanona in podporo sedanji vladi ter sirskim mirovnim četam v deželi. polemike. Skratka levica se noče razdvajati, kar bi koristilo izključno KD, vendar ne zna ustvariti dejanske enotnosti na osnovi zgolj abstraktne volje. Lombardi je znova nakazal pot skupnega programa levice kot možno rešitev in naprtil komunistom največ odgovornosti, da program ni še nared. KPI pa je odgovorila, da enotna strategije levice ni v nasprotju s sodelovanjem s KD na vladni ravni, nasprotno «z enotnim nastopom bi lažje premagali notranji odpor v krščanski demokraciji*. Vzporedni poti, po katerih hodita KPI in PSI, pa bi se v prihodnje lahko ločili, če se stranki ne bosta lotili in ne bosta rešili najbolj žgočih vprašanj, ki jih ni mogoče zreducirati na imenovanje upravnega odbora ENI. Reševati jih je treba jasno in odločno — trdijo socialisti — ki zavračajo mikavne predloge socialdemokratskega tajnika, za u-stanovitev »socialističnega miselnega območja*. Romita je sicer priporočil Craxiju previdnost, obenem pa dokaj jasno pokazal, da se PSD1 zavzema za zbližanje vmesnih sil s ciljem, da bi potisnila KPI v opozicijo. KD medtem opazuje in prisluškuje. Mika jo sicer, da bi se okoristila s sporom levičarskih sil, zadržuje pa jo strah pred morebitnimi posledicami preuranjenega in ne-preračunanega posega. »Sledimo in smo zelo občutljivi — poudarja tajnik KD danes v strankinem glasilu — za razprave o načelih, o druž- benih in o političnih vedah ter ocenjujemo zelo pozitivno vse, kar lahko prispeva k razjasnitvi stališč. U-pamo pa, da se razprava ne bo sprevrgla v nepotrebno in pristransko prerekanje, pač pa bo omogočila resno in tvorno soočanje ter jasne, dolgoročne, dosledne in precizne izbire* MINO FUCCILLO Zaključeno poletno delo mednarodne konference za razorožitev ŽENEVA — Mednarodna konferenca za razorožitev je včeraj zaključila svoje poletno zasedanje, ki je trajalo osem tednov. Pripravila je program do januarja, v njem sta predvideni prisotnosti Francije in Kitajske. Slednja se še ni izjavila, če se bo udeležila konference v Ženevi. vendar predvidevajo, da bi Kitajska ne smela imeti posebnih pomislekov ob odločitvi. V Islandiji vlada levičarskih strank REYKJAVIK — Tri levičarske stranke bodo sestavile v Islandiji skupno vlado. Socialdemokratska stranka, komunistična partija in napredna stranka bodo imele vsaka svojega ministra. Najvažnejša naloga, ki čaka novo vlado, je zaustaviti hudo inflacijo in izboljšati ekonomski položaj v državi. «Veliki starec» v mavzoleju DOLANČEV GOVOR PRED SLOVENSKIM POLITIČNIM AKTIVOM Jugoslavija pozitivno ocenjuje sodelovanje Kitajske z Evropo Odnosi med ZKJ in KPK temeljijo na načelih enakopravnosti in nevmešavanja v izbire lastne poti v socializem Včeraj so v Nairobiju pokopali z najvi.šjimi častmi prvoborca za neodvisnost in dolgoletnega predsednika Kenije Mzee Jomo Kenyatto. Žalne svečanosti so se udeležili predstavniki številnih držav (Od našega dopisnika) LJUBLJANA — Jugoslovanska javnost je tako kot svetovna z velikim zanimanjem spremljala obisk kitajskega državnega in partijskega voditelja Hua Kuo-fenga in njegove pogovore s predsednikom Titom. Dva dneva po Huovem odhodu iz Jugoslavije je javnost zvedela za podrobnejše jugoslovanske o-ceme rezultatov tega obiska. Te o-cene vsebuje sporočilo, ki so ga včeraj objavili v Ljubljani o govoru, ki ga je pred slovenskim političnim aktivom imel sekretar predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc. Kakor pravi sporočilo, so jugo-slovansko-kitajski pogovori pod vodstvom1 Tita in Hua Kuo-fenga odprli novo obdobje tako v mednarodnih kot v dvostranskih odnosih in hkrati pomembno prispevali k utrjevanju miru v svetu. V tej zvezi je Dolanc dejal, da se Kitajska odpira v svet 'in da se svet odpira Kitajski, ker drug drugega potrebujeta. Jugoslavija ima pozitivno stališče do odpiranja in sodelovanja Kitajske z Evropo in drugimi državami. Dolanc se je, kot pravi sporoči I taknil tudi jugoslovansko - kitaj-lo, kritično dotaknil stališča vseh I skih partijskih stikov. Kot pravi tistih, ki ne razumejo, da je takšen sporočilo, je Dolanc podčrtal, da proces objektivno v interesu boja za mir v svetu. Sodelovanje Jugoslavije in Kitajske ni torej naperjeno proti nikomur in ne gre v škodo jugoslovanskih odnosov z drugimi državami, kakor bi tendenciozno in včasih že absurdno želel prikazati del tujega tiska. Pri tem je Dolanc opozoril na dejstvo, da je svetovno uradno in javno mnenje v veliki večini izredno pozitivno ocenilo kitajski obisk v Jugoslaviji. Prav tako so obisk pozitivno ocenile številne komunistične in druge demokratične partije, pa tudi sicer je tuji tisk v veliki večini po odmevnosti in pozitivnih ocenah obisk označil kot prvorazredni svetovni dogodek, ki po svojih razsežnostih in vsebini prispeva k miru v svetu. Pri tem ta tisk poudarja veliko vlogo Jugoslavije in posebej Tita v prizadevanjih za mir, za pravičnejše odnose med državami in narodi ter za nove mednarodne gospodarske odnose. . Stane Dolanc se je v govoru slovenskemu političnemu aktivu do- OFENZIVA CPU PRED VOLITVAMI V HESSNU IN NA BAVARSKEM Nova vohunska afera pretresa vrhove nemške socialdemokracije in vlade Socialdemokratski poslanec Uwe Holtz naj bi vohunil za Vzhod - Na prisotnost vohuna v krogih nemške vlade je ameriško obveščevalno službo opozoril na Zahod prebežali romunski general (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Z bliskovito naglico se je v glavnem mestu ZR Nemčije ves minuli dan pred očmi od dopustov še nekoliko zaspanih novinarjev in redkih politikov, razvil začetek nove vohunske afere. Včeraj je parlamentarni odbor za imunitetna vprašanja odločil, da se začasno odvzame poslanska imuniteta enemu poslancu Bundestaga, da bi lahko proti njemu začeli preiskovalni postopek in da bi lahko preiskali njegovo poslansko pisarno. Imena osumljenega poslan- Ali gre tudi to pot zgolj za ene-I 9a 11180 uray*n0 izjavili — zato, da ga izmed milnih balončkov, pred- ! lp postalo javno, pa so poskrbeli volilnih pasjili bombic (ne poza | neuradno. 34,-letm poslanec social-bimo, da bodo čez nekaj več kot demokratske stranke (SI D) dr. mesec dni parlamentarne volitve v Hessnu in na Bavarskem, ki lahko povsem spremenijo odnos političnih sil v ZR Nemčiji), ali pa imajo prav desničarski tisk Springerjevega koncerna in politiki demokrščanske opozicije, ki trdijo, da gre za ponovitev »afere Guillaume*, ki je pred petimi leti stala kanclerskega položaja Willy-ja Brandta? Za danes so v Bonnu na hitro sklicali izredno sejo »Bundestaga*. Ker so ta čas še vedno parlamentarne počitnice, so poslance vabili s telegrami in teleprinterskimi sporočili ter po telefonu. — — . S|. Predsednika Somozo. V diplomat Spj111 jeziku gre za hudo obsodbo Mojega nikaragujskega režima. (if) PO DVEH MESECIH INTENZIVNEGA DELA Ljubljansko letališče na Brniku spet odprto za mednarodni promet Vzletno-pristajalno stezo so podaljšali na 3.300 in razširili na 60 metrov - Odslej interkonti-nentalni promet z največjimi letali - Slavnostni govor predsednika IS SRS dr. Vratuše Sadat in Begin še daleč vsaksebi — V Kairu so včeraj na-' h da bo na bližnjem tristran-ijjv?1 zasetlan-iu v Čamp Davidu v (v0 med Sadatom. Bc ginom in dC| ei'.jem. Egipt zavrnil vsakršno V t!°. sporazumevanje z Izraelom. 8t lz.iavi. ki so jo objavili do se i)0 ,'au državnega sveta za var ha katerem so razpravljali o Spanju in prihodnjem srečanju, s L^azum.' ki pa mora biti trajen Pravičen. včeraj pa je izraelski mini-jk.ski predsednik Begin s svoje žaani poudaril, da se njegova dr-C* ne br odrekla judovskim zgo-jn 'n!5ki,n ozemljem, torej tudi Cis Janiji, Ta stališča podpira veli- drugim poudarjajo, da Sa-°v cilj ostaja globalni mirovni BRNIK — Od danes zjutraj se letala zopet dvigajo in spuščajo na obnovljeno in modernizirano vzletno - pristajalno stezo ljub ijanskega letališča. Aerodrom so kakor znano zaprli za promet 1. julija letos, letala pa preusmerili na mariborsko, deloma pa tudi na zagrebško in puljsko letališče. V teh dveh mesecih so strokovnjaki in delavci opravili ogromno delo: vzletno m pristajalno stezo so podaljšali na 3.30« metrov ter jo razširili od 45 na 60 metrov, tako da bodo pO njej odslej varno vzletala in pristajala tudi največja letala v interkontinentalnem prometu. Vgraditev najsodobnejših radionavigacijskib, radarskih, svetlobnih in meteoroloških naprav bo omogočila, da bodo odslej letala pristajala tudi takrat, kadar bo zaradi megle ali nizke oblačnosti vidljivost nad stezo znašala samo 30 metrov, po njeni dolžini pa 300 metrov. S tem podvigom, ki je zahteval naložbo 320 milijonov novih dinarjev — poleg omenjenih del so v teli dveh mesecih razširili in mo dernizirali tudi sortirnici za prtljago v domačem in notranjem in mednarodnem prometu ter uredili varnostne travnate pasove ob glavni stezi — si je ljubljansko letališče prvo v Jugoslaviji pridobilo drugo letališko kategorijo po mednarodnih predpisih, kar ga u-vršča med prometne infrastrukture, kakršni so arerodromi na Dunaju, v Mtinchnu in v Milanu. Včeraj dopoldne je bilo na Brniku slovesno odprtje nove steze, ki so se ga udeležile številne osebnosti, med njimi dr. Anton Vratuša. Milan Kučar, Marijan Brecelj, Mitja Ribičič, Miha Marinko, Ivan Maček in drugi. Pozdravni govor je imel generalni direktor aerodroma Ljubljana - Pulj Franc Sever, ki je orisal opravljeno delo in opozoril na nadaljnje načrte za polno uveljavitev ljubljanskega letališča v mednarodnem potniškem in blagovnem prometu. Letališče bo pridobilo na pomenu zlasti v trenutku, ko bo uresničen slovenski cestni križ s Karavanskim predorom. Tedaj bodo postavili tudi novo pristaniško stavbo ob novi gorenjski magistrali, tako da se bo letališče «približalo» severnemu Jadranu, Istri, Trstu in deželi Furlaniji - Julijski krajini ter zamejski Koroški na eno uro avtomobilske vožnje. V svojem slavnostnem govoru pa je predsednik republiškega izvršnega sveta dr Vratuša poudaril gospodarski in socialni pomen nove prometne infrastrukture za Sloveni jo in vso Jugoslavijo. Izreden uspeh, ki so ga dosegle delovne organizacije v pičlih dveh mesecih, je omogočila skrajno racionalna uporaba denarnih sredstev, časa, energije in znanja. Dosežena je bila izredna visoka produktivnost dela, kar je še posebej pomembno za današnje slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Zdaj je treba stremeti k temu, je še poudaril dr. Vratuša, da bodo odgovorni dejavniki čim prej sklenili sporazum o temeljnem planu za razvoj letališke mreže v SRS za razdobje do leta 1980. Preden je dr. Vratuša uradno odprl novo stezo, je Marjan Rožič izročil izvajalcem del vrsto priznanj «za pravočasno in kvalitetno rekonstrukcijo letališča*; priznanja (kipce oziroma zlate značke «Ika-rus* ter diplome) so prejeli predstavniki delovne skupine Aeroinge-neering (načrtovalna dela), podjetja Slovenija ceste (gradbena dela), podjetje Tegrad (električne naprave) in drugih organizacij, ki so sodelovale pri obnavljanju aerodroma. Prav tako so prejeli osebna priznanja številni delavci in strokovnjaki, ki so se izkazali s posebno prizadevnostjo pri izvajanju posameznih del. Na koncu je Marjan Rožič prebral besedilo pozdravnega pisma, ki so ga delavci udeleženi »ri rekonstrukciji in gostje na svečani otvoritvi poslali Dredsedniku Titu, ki je kakor znano prav te dni dopotoval v Slo, eni jo. ELIO FORNAZARIČ Uwe Holtz, predsednik parlamen tarnega odbora za gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoju, ki ga imajo mnogi za enega izmed najbolj talentiranih mladih politikov vladajoče stranke Willyja Brandta in Helmuta Schmidta, se je zvečer pojavil na televiziji in v osebni izjavi, bled in prizadet do solz podčrtal, da je vsakršno sumničenje povsem neosnovano. Nova bonska afera, ki bo brez dvoma in ne glede na končni razplet zamajala temelje vlade in škodila ugledu vladajočih strank, se je začela nekje v ZDA. Tja se je namreč zatekel visoki funkcionar romunske vlade, general Ion Acepa, ki je med uradnim obiskom v ZR Nemčiji prejšnji mesec zaprosil za politični azil, od tedaj pa ga »pretipavajo* ameriške protiobveščevalne službe. Acepa je — tako trdi zahodnonemški tisk — povedal, da je v krogih bon ske vlade, v samem vrhu SPD ponovno na delu »velika vohunska riba*. Sum je najprej padel na šefa kabineta generalnega tajnika SPD Egona Bahra, 34-letnega Joa-chima Broudre Groegerja. Njegovo ime je — da bi preprečili špekulacije, objavila tiskovna služba SPD. Strankin predstavnik za tisk je poudaril, da tako Egon Bahr kakor tudi njegov najtesnejši sodelavec, sodelujeta s preiskovalci in hočeta prispevati, da bi se sumničenje čimprej pokazalo za neutemeljeno. Šele pozno zvečer se je v Bonnu začelo govoriti o tem, da je v vohunsko afero mogoče vpletenih celo pet ali šest poslancev, oziroma njihovih sodelavcev, špekulacije pa so se nato zaustavile samo ob imenu Uweja Holtza. Ton napadov, ki so jih danes ne glede na potek preiskave in ne glede na to, da so vse podrobnosti v zvezi z njo pod najstrožjo tajnostjo, sprožili politiki demokrščanske opozicije kaže, da nova vohunska afera meri visoko, najvišje. Le zakaj naj bi sicer (o-čitno v dobrem sodelovanju z A-meričani) zadevo sprožili prav v času, ki je za socialdemokrate Joachim Broudre - Groeger, visoki tunkcionar SPD, ki so ga najprej osumili, da vohuni za Vzhod (Telefoto ANSA) iiiHiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiimiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiilivniii JANEZ PAVEL I. OB SPREJEMU DIPLOMATSKEGA ZBORA Posvetna in pastirska vloga katoliške cerkve ima Zveza komunistov Jugoslavije stike praktično z vsemi komunističnimi partijami v svetu ter s številnimi socialističnimi. Socialnodemokratskimi in di ugimi demokratičnimi strankami in gibanji ter organizacijami, tudi s tistimi, s katerimi so bili stiki v določenih obdobjih prekinjeni ali zamrznjeni. Po besedah Dolanca je ZKJ vedno gledala v bodočnost in ni nikoli samo iz preteklosti črpala osnove za svojo politiko ter za opredeljevanje svojih odnosov do teh partij oziroma strank. V ponazoritev tega političnega izhodišča jugoslovanskih komunistov je Dolanc navedel, da ima ZKJ danes zelo dobre odnose z nekaterimi partijami, ki so v času konflikta z informbirojem imele do jugoslovanskih komunistov in njihove politike skrajno negativen odnos, katerega doslej niso nikoli uradno preklicale. Sekretar predsedstva ZKJ Stane Dolanc je ob tem navedel zanimivo podrobnost iz jugoslovansko kitajskih pogovorov med obiskom Hua Kuo - fenga. Kot je dejal, je kitajska stran v teh pogovorih večkrat omenila, da je kitajska partija, prvič leta 1956, v zadnjem obdobju pa večkrat, odkrito govorila o napakah, ki jih je takratno kitajsko vodstvo na podlagi ocen in-formbiroja napravilo proti Jugoslaviji. Dolanc je tudi dejal, da so Hua Kuo - fen« in drug; člani ki tajske delegacije v (»govorih odkrito govorili o tem. da je bila v času informbiroja resnica in pravica v rokah predsednika Tita in jugoslovanskih komunistov. Dolanc je poudaril, da odnosi med ZKJ in KPK temeljijo na načenih enakopravnosti in nevmešavanja v izbiri lastne poti v graditvi socializma ter seveda na načelih medsebojnega spoštovanja. To so splošna načala, na katerih temeliijo stiki Zveze komunistov Jugoslavije z drugimi partijami in delavskimi ter revolucionarnimi gibanji. Že v poročilih o vsebini jugoslo-vansko-kitajskih pogovorov so bile omenjene razlike v nekaterih stališčih. Stane Dolanc je včeraj v Ljubljani nekoliko podrobneje pojasnil te razlike. Kot je povedal, so s kitajskimi predstavniki odkrito izmenjali stališča do mnogih konkretnih političnih vprašanj v Aziji, A-friki in Evropi. Stališča pri tem niso bila vedno popolnoma enaka, vendar so tovariško in strpno drug drugemu pojasnjevali svoje poglede. Dolanc je izrazil prepričanje, da je takšen način izmenjave stališč in izkušenj lahko samo v korist stvari socializma. Stane Dolanc je spregovoril tudi o pomenu Huovega obiska za poglabljanje jugoslovansko-kitajskega sodelovanja na gospodarskem področju. Ob koncu uradno sporočilo pravi, da je bilo na včerajšnjem pogovoru političnega aktiva Slovenije s Stanetom Dolancem izraženo mnenje, da je treba »med članstvom zveze komunistov in v širši javnosti odprto, odkrito in pozitivno oceniti rezultate obiska tovariša Hua Kuo-fenga in kitajske delegacije v Jugoslaviji*. VLADO BARABAŠ RIM — Včeraj zjutraj je papež Janez Pavel I. sprejel predstavnike diplomatskega zbora, ki so a-kreditirani v Vatikanu. Najprej je v imenu zbora pozdravil papeža gvatemalski veleposlanik Vallara-res Acynema, nakar je zbranim spregovoril v francoščini novi poglavar katoliške cerkve. V svojem govoru je papež poudaril, da je vloga diplomatov v Vatikanu svojevrstna, kakor so svojevrstni tudi poslanstvo in pristojnosti cerkve. Nato pa je ločil «usluge» ki jih mora nuditi cerkev v dve vrsti: na eni strani je sodelovanje cerkve na ravni vlad in mednarodnih u-stanov pri iskanju najboljših rešitev za važna vprašanja, kot so po puščanje napetosti, razorožitev, mir, človekoljubni ukrepi in pomoč ter razvoj. Papež je poudaril, da bo cerkev nadaljevala s tem svojim delom. Glede druge vrste «uslug» pa je dejal, da se cerkvena dejavnost o- .. . .... , draža na ravni, ki ji je bolj svoj- najbolj kritičen, saj se držijo nad stvena se pl,avi na pastirski. S svo-vodo pravzaprav samo se zaradi , jimj najrazličnejšimi posegi cerkev osebne popularnosti kanclerja Helmuta Schmidta? Več znakov kaže, da si tisti, ki afero usmerjajo izza kulis, prizadevajo posebej očrniti Egona Bahra — moža, ki sta mu Brandt in Schmidt zaupala konsolidacijo stranke, politika, ki ima posebne zastuge v pripravi in izvajanju »vzhodne politike* bonske vlade, nekdanjega tajnega razsvetljuje človekovo zavest ter jo oblikuje (predvsem kristjanov in potem vseh ljudi dobre volje ter z njihovo pomočjo širše javno mnenje) v okviru osnovnih načel, ki jamčijo pravo civilizacijo in bratstvo med narodi. To cerkveno delovanje je papež povezal s koncilsko encikliko «Gaulium et spes*. Na koncu svojega govora je Ja so zapisani v človeškem srcu*. Na koncu govora je papež blagoslovil navzoče in preko njih njihove družine in narodne skupnosti. Danes ob 11. uri bo papež sprejel skoraj 1000 predstavnikov tiska, ki so akreditirani v Vatikanu. Pojutrišnjem, 3 septembra, bo pred vhodom v cerkev sv. Petra sloves na maša, ki jo bo bral papež skupaj s kardinali. Ta slovesnost bo zamenjala tradicionalno ustoličenje in kronanje s tiaro (tridelna krona). Slovesnosti se bodo udeležili nekateri državni poglavarji, o-ziroma predsedniki vlad, ali posebni odposlanci iz številnih držav. Italijo bo zastopala delegacija, ki jo bo vodil predsednik vlade Andreotti. Medtem je «Demccrazia preleta-ria* objavila noto v kateri ostro kritizira prihod v Italijo argentinskega predsednika gen. Jorgeja Videle, ki bo vodi) argentinsko delegacijo na slovesnosti v Vatikanu. Na drug; strani pa je italijanska sekcija «Amnesty intemational* naslovila na papeža peticijo, ki jo je podpisalo okoli 26.000 ljudi, v kateri ga prosijo, naj intervenira v korist zaščite človečanskih pravic v Argentini. (vk) Hua se danes vrne v Peking pogajalca z vzhodnim Berlinom, nez pavel I. zagotovil diplomatom, moža, ki ga Leonid Brežnjev tudi [ja b0 cerkev sodelovala pri naporih mimo protokola pogosto sprejema na zaupne pogovore. IVO VAJGL za izgradnjo sodobne civilizacije «pod pogojem, da bodo ti napori temeljili na moralnih zakonih, ki MOSKVA — Sirski zunanji minister Abdel Hakim Khaddam se mudi v Moskvi na uradnem prijateljskem srečanju. Včeraj je gosta sprejel ministrski predsednik Aleksej Ko-sigin. Oba linistra sta se v Krem lju pogovarjal- o dvostranskih od nosili. Zavzela sta se za čimprejšnjo rešitev bližnjevzhodne krize in da bre medsebojne odnose. TEHERAN - Kitajs a in Iran sta podpisali sporazum o sodelovanju in izmenjavi informacij ter publikacij svojih univerz. Sporazum so podpisali med obiskom kitajskega predsednika Hua Kuo-fenga v Iranu. Kitajski predsednik in šah Pahlavi sta imela tudi včeraj zasebni pogovor, ki je trajal skoraj dve uri. Govor je bil predvsem o varnosti na področju Perzijskega zaliva, o političnem položaju ter o dvostranskem sodelovanju. Hua Kuo-feng se je tudi sestal z novim predsednikom iranske vlade Šerifom Emanijem. Po nekaterih vesteh, naj bi se Hua in šah srečala še enkrat. Ob koncu pogovorov ne bo, kot so sporočili, uradnega skupnega komunikeja. Menijo, da sta obe delegaciji imeli nekaj težav, ko se je bilo treba domeniti o besedilu, ki bi bilo sprejemljivo za obe državi. Kitajski predsednik Hua Kuo-feng bo danes odpotoval na Kitajsko, potem ko je med svojim potovanjem, poleg Irana obiskal še Romunijo in Jugoslavijo. PEKING — Kitajski zunanji minister Huang Hua bo v začetku oktobra uradno obiskal ItaLijo. Vrnil bo obisk, ki ga je opravil na Kitajskem junija 1977 italijanski zunanji minister Forlani. Do sedaj ni Italije obiskal še noben kitajski zunanji minister. Huang Hua se bo ustavil v Italiji, potem ko bo v New Yorku prisostvoval otvoritvenemu zasedanju generalne skupščine OZN. ODMEVI NA POLITIČNO DOGAJANJE NA OBČINI Komunisti pozivajo demokratične sile k enotnemu nastopu v interesu Trsta Pokrajinski tajnik KPI Rossetti je med včerajšnjo tiskovno konferenco očital KD odgovornost za nastali položaj • Stališče republikancev - Danes bo novi župan prisegel na prefekturi kot je sam osimski sporazum, pover jeno tistim političnim silam, ki se jasno in odločno upirajo uresničevanju teh sporazumov. Rossetti je nato izrazil mnenje, da je treba položaj, ki je nastal na občini čimprej premostiti. Na noben način ni mogoče dopustiti, da bi Trst še naprej upravljali manjšinski odbori in da demokratične sile ka žejo še naprej znake nemoči. Te sile se namreč ne morejo in ne smejo odpovedati svoji vlogi. Ob tem je Rossetti d 'al, da KPI še naprej predlaga sestavo odborov demokra tične enotnosti, tako na občini kot na nokraiini. Posebej je omenil tudi bližnji obisk medparlamentarne komisije za izvajanje ratifikacijskega sporazuma o osimskih sporazumih ter pri tem dejal, da mora mnenje Trsta posredovati tej komisiji celotna skupščina, ne pa manjšinski odbor, ki ne predstavlja večine tržaškega prebivalstva. Nd koncu je Rossetti še poudaril, da bodo zadnji dogodki na občinski ravni prav gotovo vplivali tudi na pogajanja za sestavo dne vlade. Po zadnjih dogodkih na občini je v tržaških političnih krogih vladalo veliko zanimanje za stališča republikancev. Rossetti je med včerajšnjo tiskovno konferenco med drugim dejal, da PRI ne bo mogla biti ne občutljiva do nedopustnih odnosov KD. V daljšem poročilu, ki ga je včeraj objavilo vodstvo PRI je vsekakor izraženo globoko razočaranje nad nesposobnostjo demokratičnih sil, da bi zagotovile Trstu drugačno vodstvo od tistega, ki ga pooseblja -Lista per Trieste, gibanje, ki je po mnenju PRI prešibko, da bi lahko reševalo probleme Trsta. Gledanje republikancev je skratka ze lo pesimistično. PRI namreč izra ža dvome, da bi se dal preprečiti prihod komisarja, pri tem pa dodaja, da KD verjetno še zmerom špekulira s to nevarnostjo. Edini izhod je po mnenju republikancev vsekakor v trdnem širšem sporazumu med političnimi silami, ne pristajajo pa na strumentalne predloge nobene stranke. PRED OBISKOM KOMISIJE ZA IZVAJANJE OSIMSKIH SPORAZUMOV POTREBE IN ZAHTEVE TRSTA NAJ TOLMAČI NJEGOVA VEČINA S komisijo s« bo moralo sestati zastopstvo občinske skupščine ne pa samo občinski odbor Čez nekaj dni, to je 11. ali 12. septembra (datum ni še točno določen), bo prispela v Trst medparlamentarna komisija za izvajanje ratifikacijskega zakona o osimskih sporazumih. Komisija ima, kot znano, nalogo, da prouči tri osnutke zakonskih dekretov, in sicer osnutek, ki zadeva gradnjo jeza na Soči pri Solkanu,' osnutek, ki se nanaša na kulturne dejavnosti italijanske etnične skupnosti v Istri in osnutek, ki zadeva industrijsko prosto cono na Krasu. Da bi bilo njeno delo učin- j ki predstavlja le tretjino tržaške kovitejše in odraz resničnih potreb ! občinske skupščine? Mnenje novega in zahtev neposredno zainteresiranega prebivalstva, je komisija na predlog KPI (le-ta je napovedala, da bo njeno glasovanje o dekretu za prosto industrijsko cono pogojeno od izida posvetovanj s krajevnimi dejavniki) sklenila, da izvede vrsto posvetovanj z raznimi upravno političnimi in druženogospodarski-mi ustanovami in organizacijami na Tržaškem. Vest je, kot znano, dregnila v sršenje gnezdo protiosimske druščine, to je Liste per Trieste, indipen-dentističnega gibanja za STO, Pan-nellovih radikalcev in Almiranteje- iiiiiiMiiiMmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMniiiiMiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiui NADALJUJEJO SE NAPORI ZA PREMOSTITEV KRIZE Posvet med sindikati in strankami o vprašanjih tržaškega pristanišča Rešitev pričakujejo od okvirnega zakona o lukah in od posebnega vladnega odloka v smislu osimskih sporazumov • Jutri tiskovna konferenca sindikatov NA PONČANI Danes začetek festivala komunističnega tiska Danes se v ljudskem parku na Pončani prične štiridnevni festival komunističnega tiska »Unita in Dela*. Kot po navadi bo tudi letos spored festivala dovolj pester in zanimiv, kar bo po mnenju organizatorjev privabilo veliko občinstva, predvsem mladine. Točen program pa je sledeč. Danes ob 17. uri bodo odprli kioske, ob 18.30 bo okrogla miza na temo »Delavski razred in bodočnost Trsta*, na kateri bodo sodelovali predstavniki političnih, sindikalnih in družbenih sil. Ob 19. uri bo turnir v briškoli, nakar bo koncert znanega kantavtorja Ivana Gra-zianija. Jutri ob 16. uri bo start kolesarske dirke za pokal »Unita*, ob 18.30 bo okrogla miza, na kateri bodo razpravljali o zakonu o splavu in družinskih posvetovalnicah. Sodelovala bo tudi Franca Miani, deželni svetovalec FJK. Ob 20. uri bo na- stopil pevski zbor «Tina Modotti* iz Trsta, večer pa bo sklenil ples z ansamblom «Ox Orchestra*. Vrhunec festivala bo prav gotovo v nedeljo, ko bo ob 20. uri spregovoril Rino Serri, član vsedržavnega vodstva KPI. Zaskrbljujoči položaj, ki je nastal na tržaški občini po izvolitvi župana in manjšinskega enobarvnega odbora Liste per Trieste, je predmet vse živahnejše razprave v tržaških političnih krogih. Medtem ko bo odv. Cecovini danes slovesno prisegel pred tržaškim prefektom in s tem formalno polnopravno postal tržaški župan ter prezvel prestižno vlogo v tržaškem politično upravnem življenju, si demokratične stranke tako rekoč lečijo rane, ki so si jih same zadale s tem, dg niso našle skupnega jezika ter se enotno zaperstavile avtonomističnemu in protiošimskemu gibanju ter njegovim mračnim zaveznikom. V prihodnjih dneh bodo morale stranke spet zavihati rokave in obnoviti pogajanja za rešitev položaja ne le na občini, temveč tudi na pokrajini ter na deželi. Jasno je, da je torkov poraz demokratičnih sil nekoliko za ostril odnose, vendar je treba pod težo hudih problemov premostiti vse ovire. Tržaška federacija KPI je včeraj priredila tiskovno konferenco, da bi uradno izrekla svojo sodbo o tem, kar se je v torek dogodilo v občinskem svetu. Pokrajinski tajnik Gior-gio Rossetti je uvodoma dejal, da je izvolitev enobarvnega manjšinskega odbora Liste cer Trieste vzbudila veliko -askrbljenost. Pri tem je posebej omenil izjavo, ki jo „'o odvetnik Cecovini, novi tržaški župan, dal na prejšnji seji, ko je o-stro napadel »partitokracije* ter na mignil, da re v Trstu odigrava nekakšna generalka širših avtonomističnih manevrov, ki na„ bi se nato razširili tudi na ostale dele države. Gre za manevre, ki skušajo omajati obstoječe institucije ter izpodkopati vsedržavno solidarnost. Gre torej po mnenju KPI : a zelo nevaren In konservativen poskus. Nedopustno je to, da ima Trst, ki se sooča z velikimi problemi, vodstvo, ki je odraz le ene tretjine občinske skupščine. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, pravijo komunisti, da to gibanje, ki si je prevzelo mestno upravo, podpirajo dvoumna politična gibanja kot so radikalci, ali reakcionarne sile, kot so misovci. Vse i pa priča o hudi šibkosti ustavnih demokratičnih sil. Najhujšo odgovornost pa nosi, po mnenju KPI, krščanska demokracija. Pokrajinski tajnik KPI je ob tem orisal dosedanje zadržanje krščanskih demokratov, ki so najprej skušali doseči, da bi si Lista per Trieste prevzela upravo na občini in da bi se na ta način izčrpala in pogorela. Ponudili so celo svojo zunanjo podporo. A tudi po odpovedi odv. Cecovinija je KD izgubila veliko dragocenega časa. ker ni pristala r enoten nastop z vsemi demokratičnimi silami. Očitno si je hotela tarna prt /zeti upravo v u-panju, da bi bila, čeprav v manjšini, deležna podoore tudi levičarskih strank v trenutku, ko bi se pokazala nevarnost komisarske uprave. Rossetti je označil takšno politiko za neodgovorno ter še dodal, da se je KD tudi pred odločujočo torkovo sejo občinske skupščine obotavljala, preden je pristala na s '.tanek z vsemi strai kami ustavnega loka. Ravno na tem sestanku, je bil, kot znano, dosežen nekakšen sporazum glede kandidature republikanskega predstavnika Pacorja. Toda ta možnost je odpadla, ker je krščanska demokracija pol ure pred pričetkom seje občinskega sveta sporočila, da namerava predložiti kandidaturo Stopperja. KPI prav gotovo ne podcenjuje nekaterih Stopperjevih izjav, ki kažejo na določeno odprtost ter večjo pripravljenost na sodelovanje z vsemi strankami, je dejal Rossetti, vendar se žal predlogi KD omejujejo samo na programski sporazum, to je na formulo, ki jo je Trst že preiskusil, tako r.a občini, kot na pokrajini leta 1975 in se ni obnesla. KPI zato zelo kritično ocenjuje trmasto vztrajanje krščanske demokracije pri stališčih, ki še vedno kažejo zaprtost do KPI. To bi bilo lahko sprejemljivo v drugih italijanskih mestih, je ob tem dejal pokrajinski tajnik, ne pa v Trstu, ivi ga upravlja krajevno heterogeno gibanic. Zadržanje KD je namreč omogočilo, da je bilo celo reševanje mednarodnih problemov, Eiulio Valenta že v kor one j s kih zaporih Osumljen je ropa v Banco di Roma in umora istrskega kmeta pri Motovunu vih fašistov. Nekateri napovedujejo demonstracije, Lista sama pa je med razlogi, zaradi katerih se je po prvotni odpovedi Cecovinija premislila ter se odločila za prevzem upravnih odgovornosti, navedla sklep, da se spoprime s komisijo proti Osimu. Ob tem se nam zastavlja vprašanje, kdo naj tolmači realne interese Trsta in njegovega prebivalstva pred omenjeno komisijo? Alj je to lahko novoizvoljeni občinski odbor, DRUGI KONCERT TRŽAŠKEGA cGLASBENEGA SEPTEMBRA 78» Vsak nastop Črtomira Šiškoviča novo potrdilo njegovega zorenja V novozelandski pianistki Alison Lander je imel naš odlični violinist tenkočutno in z muzikaličnosljo preželo spremljevalko Pobude za prebroditev krize tržaškega pristanišča se nadaljujejo tudi po prekinitvi stavkovnega gibanja pristaniščnikov, ki je trajalo od 25. do 29. avgusta. Sindikalne organizacije in pristaniščni-ki so dosegli, da je bil odpravljen trenutni razlog njihovega protesta, namreč samo delno izplačilo avgustovih prejemkov in popolna negotovost glede septembrskih ter so zato sklenili obnoviti redno delovanje v luki, nikakor pa niso prekinili stanja pripravljenosti in pritiska na vse pristojne oblasti za dokončno rešitev številnih problemov tržaškega pristanišča, ki zastirajo perspektive njegovega razvoja. Predsedniku Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče Zanetti-ju je sicer uspelo za silo rešiti izredno stisko blagajniške likvidnosti in zagotoviti osebju plače za avgust in tudi za september s tem, da je postrgal dno razpoložljivosti same ustanove in da je dosegel od uporabnikov pristaniških storitev -(špediterjev, pomorskih a-gentov in ladjarjev) takojšnje izplačilo faktur, se pred dogovorjenimi roki. Ostajajo pa odprta še mnoga vprašanja, od upravnih do finančnih, od rešitve katerih je odvisna bodočnost te osnovne strukture tržaškega gospodarstva in vloga, ki jo more in mora čedalje bolj odigravati v razvoju mednarodnega pomorskega prometa. Gre za posodobljenje upravljanja luških dejavnosti s priznanjem večje samostojnosti pristaniški ustanovi in seveda tudi za ustrezne finančne naložbe, ki naj zagotovijo njeno redno delovanje. Upoštevati je med drugim treba, da stopi 1. januarja prihodnjega leta v veljavo nova, tako imenovana »četrta platforma* delovnih pogodb, ki je bila že sprejeta in ji je treba pravočasno zagotoviti finančno kritje. Soglasno mnenje vseh prizadetih krogov, od vodstva luške u-stanove, sindikalnih organizacij, predstavnikov koristnikov in krajevnih političnih sil je, da je treba stalno rešitev za vsa ta vprašanja zagotoviti na vladni in parlamentarni ravni. Potrebna je čimprejšnja odobritev okvirnega zakona o pristaniščih, v okviru katerega naj bo tržaškemu priznano svojstvo mednarodne luke, kot je tudi nujna izdaja vladnega odloka v smislu osimskih sporazumov, ki naj dodeli avtonomni ustanovi večjo samostojnost in izredna fi-nanča sredstva. O teh vprašanjih in sicer o splošnih razmerah in posameznih problemih tržaškega pristanišča z gledišča pobud za čimprejšnjo odobritev omenjenih zakonskih ukrepov, ki naj omogočijo premostitev sedanjega položaja in stvaren razvoj krajevnega, deželnega in vsedržavnega gospodarstva, ki je na našo luko vezano, so se včeraj pogovorili na skupnem posvetu s političnimi strankami in tržaškimi parlamentarci, pokrajinska tajništva CGIL in CISL (predstavniki UIL so bili tudi tokrat odsotni) in strokovna združenja pristaniških delavcev vseh treh sindikatov. Za KD -so bili prisotni tajnik Rinaldi, posl. Tombesi in Battellini, za KPI deželni tajnik posl. Cuffaro, tajnik luške sekcije Sibelia in Pasi, za PSI tajnik Carbone in Bonic-ciolli, za PSDI tajnik Berce in Bena, za SSk Gombač, za LPT župan Cecovini in Giuricin in za radikalce Pecol - Cominotto. Sindikalna tajništva bodo podala oceno na sestanku doseženih rezultatov na tiskovni konferenci, ki bo jutri ob 10. uri na sindikalnem sedežu v Ul. ss. Martiri 6. 20. septembra začetek pouka v občinskih vrtcih Pouk v tržaških občinskih vrtcih se bo začel v sredo, 20. t.m. Na ta dan bodo sprejemali v vrtcih otroke od 8. do 12. ure. Učno in neučno osebje pa bo moralo* <'nastopiti službo ob 8. uri ,-y ponedeljek, 11. tega meseca. Normalen pouk bo v vrtcih stekel 2- <** tega datuma naprej bo otrokom na razpolago tudi refek-cija, in sicer po urniku, kot je bil v prejšnjem šolskem letu. Starši pa morajo še potrditi vpis svojih otrok v vrtce, zato naj se zglasijo na posameznih šolah v torek, 12. t.m., sredo 13. t.m. in četrtek, 14. t.m., od 8.30 do 12. ure. župana in odbora, ki mu načeljuje, prav gotovo ni mnenje večine tržaškega prebivalstva, ki je že tolikokrat izpričalo, da želi kreniti na pot razvoja, popuščanja napetosti ob meji in boljšega sožitja. S komisijo se mora zate sestati zastopstvo celotne skupščine. O tem dvodnevnem obisku medparlamentarne komisije za katero pravijo, da bo prišla v Trst okrnjena, je med včerajšnjo tiskovno konferenco KPI, o kateri poročamo v drugem članku, govoril deželni tajnik KPI in podpredsednik omenjene komisije Antonino Cuffaro. Med drugim je komunistični predstavnik poudaril, da bodo predlagali, naj bi se komisija izrekla v bistvu le o tem, da se dodelijo sredstva, ki so namenjena za izvajanje sporazumov, deželi in krajevnim upravam. Le-te naj nato upravljajo ta denar. Ob tem komisije torej ne bi smeli zanimati problemi lokacije proste industrijske cone. Prepoved vožnje zaradi snemanja filma «Erncslo» Zaradi snemanja filma »Emesto* bo od danes pa vse do torka, 5. t.m., veljala prepoved vožnje vseh motornih vozil in prepoved parkiranja na Trgu Barbacan, v Ul. Trion-fo, na Trgu Riccardo, v Ul. Ric-cardo, Ul. S. Silvestro, na Trgu del-la Valle. Prepoved velja samo za čas, ko bodo v teh predelih mesta snemali film. Danes in jutri pa bo prepoved vožnje in parkiranja v Ul. Ciami- cian, na delu ulice med Ul. Giusti-nelli in Drevoredom III. Armata ter na delu med Ul. Capuano in Ul. Fab-bri. Prepoved velja tudi za Ul. Capuano, med št. 10 in 8 ter za Ul. Fabbri med št. 6 in 4. Seja za ustanovitev pomorskega centra Na sedežu tržaške trgovinske zbornice je bila včeraj na pobudo navtičnega inštituta «T. di Savoia* seja, na kateri so preučili možnosti ustanovitve v Trstu mednarodnega centra za pomorski pouk. Seje so se udeležili predstavniki pokrajine in raznih tržaških pomorskih ustanov. Bazilika sv. Silvestra je bila sinoči premajhna da bi lahko sprejela vse ljubitelje komorne glasbe, ki so hoteli prisostvovati koncertnemu nastopu našega tržaškega slovenskega violinista Črtomira šiškoviča in njegove nove koncertne spremljevalke, novozelandske, v Koelnu delujoče, pianistke Alison Lander. Do kaz več. da šteje simpatični Črt v svojem rodnem mestu res veliico občudovalcev, ki z iskrenim zadovoljstvom spremljajo od nastopa do nastopa njegovo umetniško vzpenjanje na nelahki koncertantni poti. Z a njegov sinočnji solistični nastop je mogoče brez bojazni pretiravanja reči, da je predstavljal za vse tiste, ki ga spremljajo od prvih : n-stopov dalje, nov zgovoren dokaz njegovega zorenja v odličnega koncertanta. Predvsem je dal vtis večje samozavesti in zanesljivosti, kar je po eni strani očiten odraz resnega in zavzetega študijskega izpopolnjevanja na akademiji v Koelnu po drugi pa prav tako očitnega sproščanja njegove muzikalične osebno- iiiiiiMiiiiitiMMiiiiiiiiHiMHiiiiiiiiiitiiiiiiMiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiimiiiiiMiiiaimtiiiiiitiiit V PRIREDBI KRAJEVNE SEKCIJE SSK JUTRI SE V DOLINI PRIČNE «NAŠ PRAZNIK» Bogat kulturno-zabavni program - V nedeljo govor dr. Draga Stoke - Eotografska razstava o značilnih dogodkih v dolinski občini v zadnjih 30 letih sti iz še do nedavne zadržanosti v sfero, kjer prehaja koncertant že v fizično odmaknjenost od partiture in se vse bolj prepušča objemu vsebinske duhovnosti muzike. Zdi se, da mu prav to fizično sproščan ? plemeniti zvok (ker skoraj nima več nepremostljivih problemov s tehniko violinskega muziciranja), ki je od njegovega zadnjega solističnega nastopa vri nas veliko pridobil na izenačeni intenzivnosti, na iztanjšani čistosti zlasti v visokih legah in na mehkobi v srednjih in nizkih. Če je njegovo sinočnje muziciranje torej bilo prepričljivo v smislu tehnične izpopolnitve, lepote zvoka in interpretacijskega poglabljanja, je treba seveda takoj dodati, da je k visoki kvaliteti večera prispevala pomemben delež pianistka Alison Lander. Mlada novozelandska umetnica je svojo spremljevalno vlogo z izredno muzikalično občutenostjo uskladila z violinistom, sestavljala z njim brez pomembnejših ritmičnih ne- skladnosti ubran koncertantni Pa![ a obenem tudi sama uve svojo izrazito umetniško osebno V prvem delu programa smo P° slušali Beethovnovo Sonato v cf1 lu op. 30 št. 2 za violino in kia' vir, Ysayevo Sonato v d-molu of' 27 št. 3 in Krekov Scherzo za v* lino in klavir, v drugem P~ Brahmsovo Sonato v d molu 108 št. 3 za violino in klavir 1 Wieniawskega Koncertno v D-duru op. 4 za violino in vir. Na koncu sta koncertanta <> dala še Beethovnovo Romanco. V Beethovnovi Sonati je bilo * čutiti uvodno zadržanost in moT^. tudi še ne do kraja doseženo r. globljenost, toda že pri Ysa?\,. Sonati in zlasti v Krekovem Sch*f zu smo lahko prisluhnili imeni'1M mu, na trenutke celo briljantnmr‘ muziciranju. L V Brahmsovi sonati smo lahko C". čudovali lev violinistov čustva pristop in zvočno barivitost nje9°l' ga godala, pri Wieniau>skega P° nezi pa temperamenost njegov1« muziciranja, veliko občutljivost , ritmiko in slovansko melodivn°’ obenem pa tudi tehnično dognano j ki jo skladba terja zaradi veli preskokov, flažoletnih vložkov hitrih pasaž. ^ Koncertanta sta za lep umetnijj*j večer požela navdušen aplavz. C Priprave na «Naš praznik*, ki ga letos že drugič v tem času prireja sekcija Slovenske skupnosti v dolinski občini, so v polnem deljek, 4. septembra, bodo za veselo razpoloženje in zabavo skrbeli godbeniki na pihala iz Boljunca. ko bodo lahko prišli na svoj račun teku. Prireditev je po svojem na-1 vsi tisti, ki radi poslušajo ali se menu zamišljena kot družabno sre Čanje, ob primernem kulturnem in zabavnem programu, ki se bo odvijal od jutri, sobote, 2. septembra, do vključno ponedeljka, 4. septembra. Praznik se prične torej jutri popoldne z odprtjem kioskov in o-tvoritvenim pozdravom prirediteljev. Proti večeru bo nastopil mešani pevski zbor «F. Prešeren* iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala. Nato bo igral ansambel Pomlad iz Ricmanj. V nedeljo, 3. septembra, je začetek kulturnega programa predviden ob 17. uri s koncertom godbe na pihala Breg, ki jo vodi Viljem Slavec. Sledil bo nastop mešanega pevskega zbora iz Mačkolj pod vodstvom Cveta MšOTSv,Ob zaključku tega dela programa bo spregovoril deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Od 20. ure dalje bo prosta zabava ob zvokih že omenjenega an-sabla Pomlad, ki je naši javnosti že dobro znan, posebno mladini. Ob zaključku praznika v pone MiiiniimiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiKiiiiimniiiiiiiimimninmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiMimiiiiiiiiiimniniiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii Nagrade za dobroto in solidarnost radi zavrtijo ob igranju klasičnih pihalnih instrumentov. Odveč je povedati, da bodo vse tri popoldneve in večere delovali kioski s prigrizkom in pristnim domačim vinom. «Naš praznik* bo potekal na i-grišču pri srednji šoli «S. Gregorčič* v Dolini, ob vhodu v vas, ki z zraven stoječim zelenim parkom služi tudi kot zelo posrečen prireditveni prostor. V okviru praznika bo tudi kiosk s knjigami in drugimi aktualnimi publikacijami. Na hodniku bližnjega poslopja srednje šole se nadaljuje razstava značilnih fotografij Marija Magajne o dogodkih in prizorih iz življenja v dolinski občini v zadnjih tridesetih letih. Prireditelji so letošnji «Naš praz nik* vključili v okvir proslavljanj stoletnice narodnega tabora v Dolini (27. 10. 1878), da se tako i-dealno povežejo napori naših prednikov za narodnostne in socialne pravice z današnjimi prizadevanji za enake zahteve. Slovesna spominska proslava bo v prihodnjem mesecu. Številno občinstvo med včerajšnjo slovesnostjo ob podelitvi nagrad za dobroto in človeško solidarnost Giulio Valenta, 29-letni Istran, ki je pred tednom dni oropal tržaški sedež »Banco di Roma* ter nato s samokresom v rokah zahteval na ameriškem konzulatu vstopni vizum za ZDA, je že v koronej-skih zaporih. Sinoči malo pred 20. uro so ga agenti letečega oddelka tržaške kvesture prepeljali iz Turina, kjer ga je policija aretirala v sredo, ko je hotel, na podoben način kot v Trstu, pridobiti ameriški vizum. Na kvesturi so ga zaslišali in je delno priznal dejanja, ki jih je zagrešil v Trstu, nato so ga prepeljali v zapor, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Valenta ni osumljen le ropa in grožnje na ameriškem konzulatu. Še mnogo večje račune bo moral poravnati z jugoslovanskimi oblastmi, kjer je obtožen umora istrskega kmeta pri Motovunu. Po podatkih, ki so jih posredovale tržaški policiji jugoslovanske oblasti, naj bi bil prav Valenta v četrtek, 24. avgusta, umoril 67-letne-ga kmeta Ivana Beletiča iz Pod-jasike. Kmet se je na osličku vračal domov, ko ga je med potjo napadel neznanec, ki se je verjetno skrival v grmovju in ga zabodel z ostrim bodalom, po vsej verjetnosti z bajonetom. Pri obdukciji so ugotovili, da je morilec zadal Beletiču kar šest smrtnih vbodljajev. Že takoj po umoru so jugoslovanski preiskovalci osumili Valento in takoj obvestili tržaško policijo, kajti domnevali so, da se je morilec zatekel v Italijo. Dejansko se niso motili, saj je Valenta res zbežal čez mejo, si v banki priskrbel nekaj denarja, nato pa hotel odpotovati v ZDA. Neprebojna šipa na konzulatu ZDA pa je zadostovala uradniku, da se je uprl zahtevi po izdaji vizuma, pa tudi sicer bi Valenta z izsiljenim vizumom verjetno ne prišel daleč. Sedaj bo verjetno stekel postopek za izročitev Valente jugoslovanskim oblastem, ki so že napovedale to zahtevo. Glede na to, da gre za jugoslovanskega državljana, bodo italijanske oblasti po vsej verjetnosti pristale na to zahtevo. Na sliki: GiuJlo Valenta med zasliševanjem na tržaški kvesturi. Kot že vrsto let je bila včeraj popoldne v devinskem gradu slo-vesnot ob podelitvi nagrad za dobroto in človeško solidarnost. Slovesnost je odprl pobudnik in mecen te nagrade, devinski princ Raimon-do Turn und Taxis. V svojem govoru je princ z zadovoljstvom poudaril, da je letošnje nagrajevanje v znamenju najmlajših iz devinsko-na-brežinske občine. Pri analizi predlogov za nagrajevanje je prišel do izraza boleči problem handikapiranih otrok, ki ga mora družba čimprej rešiti z vsklajevanjem šolskih struktur potrebam handikapiranih. Ob tej priliki je princ napovedal okroglo mizo izvedencev, ki bodo proučili najboljše sisteme vsklajevanja šolskih struktur in organizacije šolskega dela za boljše vključevanje handikapiranih v šolo in življenje. Zahvalil se je nagrajevalni komisiji in devinsko-nabrežinski občini ter vsem, ki so pripomogli k letošnjem slavju, med njimi Vilku Metlikovcu, ki je daroval skladu sto tisoč lir v spomin na očeta Franca. Pred nagrajevanjem je v italijanščini in slovenščini spregovoril dc-vinsko-nabrežinski župan Albin Škerk, ki je pohvalil pobudo devinskega princa in z zadovoljstvom poudaril, da letos nagrajujejo skupino slovenskih mladincev iz Cero-vel.j, Mavhinj, Sesljana, Vižovelj in Nabrežine-Kamnolomi za njihovo nesebično sodelovanje ter pomoč, ki so jo nudili za dober uspeh taborjenja handikapiranih otrok pri mav- hinjskem otroškem vrtcu, ki ga je lani organizirala tržaška pokrajina. Župan je tudi z zadovoljstvom po vedal da ni med mladino devinsko nabrežinske občine prestopništva in huliganstva, temveč obstajajo pozitivne pobude. Princ je nato izročil sedem dvojezično napisanih diplom na pergamentu in denarne nagrade ter prebral utemeljitve. Diplomo in nagrado so prejeli: Cristina Amadei, ker je osvojila poziv nekega zapornika in mu s svojimi sošolci izkazala človeško solidarnost, Margherita Pa-risse, ker je vsestransko pomagala svoji družini ob dolgi odsotnosti matere zaradi bolezni in Elena Urizio, ker je pri nezgodi nesebično poma gala sošolcu. Sledile so se kolektivne nagrade: šoli s celodnevnim poukom v Ribiškem naselju za lju bezniv sprejem, nesebično moralno in materialno podporo, ki jo je ta nudila handikapiranem učencu, šem polajski slovenski šoli s celodnev nim poukom, ki je prav tako nesebično podprla handikapirano učenko, in skupini mladincev za nesebično sodelovanje in pomoč, ki so ga ti nudili za dober uspeh taborjenja handikapiranih otrok. Po nagrajevanju je sledil kulturni spored, v katerem so nastopili de-1 kliški pevski zbor iz Devina pod vodstvom Hermana Antoniča, moški zbor »Fantje izpod Grmade* pod .j vodstvom Iva Kralja in mladi tam buraši iz Tržiča. Sledila je zakuska v prostorih devinskega grada. Na Proseku praznik komunističnega tiska Drevi se začne praznik komunističnega tiska sekcije KPI na Proseku in na Kontovelu. Tudi letos bo praznik na zadružnem prire ditvenem prostoru na Proseku za nekdanjo kinodvorano IRIS, pač novo kulturno pridobitvijo Konto-velcev in Prosečanov. Sicer pa bo letos mogoče do prostora tudi skozi vežo in dvorišče ob dvorani, ker so ju zadružniki - udarniki povezali s primernimi stopnicami. Praznik bo do ponedeljka zvrstil pester politični in kulturni spored. Drevi bo ob 18. uri srečanje mladincev z domačimi borci. Jutri nastopita kitarist Igor Starc in flavtist Aleks Kalc. V nedeljo bo pred političnim nagovorom koncert domače godbe na pihala in pevskega zbora »V. Mirk*. V ponedeljek bo srečanje z domačimi rajonskimi svetovalci KPI. Praznik bo kajpak tudi priložnost za nakup dobre knjige. Za razvedrilo bosta poskrbela kar dva domača orkestra: v soboto in nedeljo Supergroup, drevi in v ponedeljek pa Furlanova skupina. Seveda ne bo manjkalo čedne kapljice in domačih dobrot. Nalezljive bolezni v tržaški občini Tržaška občina sporoča, da so obdobju od 21. do 27. avgusta v občini zabeležili naslednje primere na lezljivih bolezni: 1 primer ošpic, primere noric, 3 primere rdečk, 4 primere garij, 2 primera nalezljivega vnetja jeter, 1 primer tinje. 1 primer salmoneloze (izven občine). Politične sile naj poskrbijo za priletne občane Svet oddelka z_ zdravniško bo priletnih pri tržaški bolnišn*1 ustanovi z zaskrbljenostjo sprej ^ stike med političnimi strankami, težaškega občinskega odbora. r‘ _ stavniki sveta namreč ugotavlJaU da se stranke v svojih program* izjavah sploh niso dotaknile ne problematike priletnih občan ki sestavljajo dobro tretjino ce j nega prebivalstva Trsta. Zato *. oddelka za zdravstveno oskrbo P • letnih poziva vse politične sile, n ne podcenjujejo te stvarnosti in _ ga vprašanja, predstavniki svet.a_ja so vedno pripravljeni na sreča ufo s strankami, na katerih bi pog*00 to problematiko. mW Včeraj-danes Danes, PETEK, 1. septembra MLADEN Sonce vzide ob 6.26 in zatone 19.44 — Dolžina dneva 13.18 _ lit na vzide ob 5.07 in zatone ob Jutri, SOBOTA, 2. septembra ŠTEFAN Vreme včeraj: najvišja tempera*18? 20,4 stopinje, najnižja 14,1, ob g uri 20,4 stopinje, zračni tlak l*"! mb ustaljen, vlaga 35-odstotna, bo 3-desetine pooblačeno, dežja , padlo 41,7 mm, veter severov'2*1 . nik 12 km na uro s sunki 28 na uro, morje rahlo razgibano. » peratura morja 21 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 31. avgusta 1978 se je v. j stu rodilo 8 otrok, umrlo Pa le oseb. _ RODILI SO SE: Irene Barb»£ Marco Cecconi, Serena Tedesco, m co Di Donato, Alessandro ®r8J,ef, Manuel Perossa, Marinella TaU Manuel Pertot. UMRU SO: 85-letna Marglk* Palcich vd. Plet, 73-letna Terez Cvahte por. Cvahte, 69-letni Ca Coccolet, 57-letna Iside Cetin. ^ letna Maria Banco vd. Martini. _ letni Libero Bosutti, 74-letni N* Pechiar. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2; Trg Borsa 12: . vored Miramare 117; Ul. Combii ^ (od 8.30 do 13. in od 16. do ‘ jj. Trg Ospedale 8, Ul. dell lstria NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) 35, Trg Ospeaale 8, Ul. dell lstria ZDRAVSTVENA DEŽURNA Sl-l|*^J Nočna služba za zavarovance 1 j, in ENPAS od 22. do 7. ure: *e št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI , vi Boljunec: tel. 228-124; Bazovica- o. 226-165; Opčine: tel. 211001: ^r° tet tel. 225-141; Božje polje • Zgonik1 ^ 225 596; Nabrežina: tel. 200-121- .j, sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 21->' Milje: tel. 271 124. Ob težki izgubi drage mame Fabec izreka družina Pupulin no sožalje Ani in Frankotu. Naša dobra MILENA MAKOVEC por. FABEC počiva v miru Gospodovem- Na zadnjo pot jo bomo pospremili danes, 1. septembra, °b 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v mavhinjsko cerkev, kjer bo darovana sv. maša. Žalujoči: mož Francelj, hči Anica z družino, sin Franko z družino, sestra, bratje in vse drugo sorodstvo Mavhinje, Trst, 1. septembra 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo) Z OBISKA V KOLONU! SKGZ PRI VRANSKEM 14-dnevno letovanje povsem uspelo Otroci so si na oddihu pridobili bogate izkušnje I | GORIŠKI DNEVNIK ^»smejanj obrazi tržaških in goriških otrok so najzgovornejši dokaz, da je kolonija SKGZ na štajerskem uspela Kino lratruirski park — «Luči in zvoki*, 20.30 «Miramarski sen» (v slo-^er>ščini); ob 21.45 «11 sogno inv Periaig di Miramare* (v italijanščini- Prevoz z motornim čolnom s ^ola Audace ob 19.20 in ob 20.50 ter >z Miramara ob 21.45 in ob 23.05 Hit; * 16.00 «Vittorie perdute*. B. Lan-faster. e® 17.00 «La liceale nella classe aei ripetenti*. Gloria Guida. Pre- ^""edan mladini pod 14 letom, j^rvni film. Mlice 16.00 «Coma profo-ndo*. Stion 16.30 «Lo spaccatutto*. Bud j. ^encer. ^lonaie 17.00 - 22.00 «La febbre sabato sera*. J. Travolta. Pre-Povedan mladini pod 14. letom, .^‘tacielo 17.00 — 22.15 «1 giorni orca — Una grande avventura U9' Mari del Sud». Režija Folco Quiiici. ^clsior 16.30 «La maledizione di “amien*. W. Holden. r's‘al|° 17.00 «Profondo rosso*. Re-a D. Argento. Prepovedan mla-pod 14. letom. ‘■odrammatico 16.00 - 22.00 «Mu-atang». Prepovedan mladini pod 18. latom. "“demo 16.30 «James Bond in Agentk. 007 - Missione Gpldfinger*. 'aPra 16.30 «American graffity». R. p"r’aifuSs. Barvni filfri.' apitoi 17.00 «Papillon»^ S. McQueen. ■ttorio Veneto 16.00 «11 prefetto di jferro». G. Gemma, C. Cardinale. aeale 16.30 «01io sposo mattaccjiio-0e». oiliver Hardy, Jean Parker. l*ton 21.00 «Bersaglio di notte*. ^ežija A. Penn. - J. Ackmann, y • Clark. °lta 17.00 «E continuavano a chia-marl0 Trinita*. T. HiU in B. Spencer. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV TRST XIII. študijski dnevi DRAGA 78 Danes, ob 18. uri bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 tokovna konferenca s predsta-^Lvijo letošnjih predavateljev. Otvoritev seminarja bo jutri v , mžgarjevem domu na Opčinah, Narodna 89. V sredo, dan pred odhodom dvaintridesetih otrok in petih vzgojiteljev, ki letujejo v domu RK Stop-nik pri Vranskem smo se zglasili v tej novi- koloniji SKGZ za tržaške in goriške otroke. V domu ni bilo nikogar razen strežnega osebja in dekleta, ki se mu je zaželelo nenačrtovanega oddiha; vsi ostali so se namreč peš podali na dve uri hoda oddaljen hrib Čreto, kjer so se v zimi 1941 prvič v zgodovini NOB na Štajerskem partizanske sile frontalno postavile po robu okupatorju in dosegle pomembno zmago. Nekaj minut pred 16, uiro so se letovalci vrnili v dom prav v trenutku, ko se je iz oblakov usul nadležni dež. Kar presenečeni smo obstali, saj nismo doživeli tistega običajnega vpitja, prerivanja in tekanja, ki je tako značilno za našo mladino. Vsak se je pri priči preoblekel in izkoristil dodeljeno mu uro počitka. Z vzgojitelji je pri kavi ta- ŠE NEKAJ PROSTIH MEST ZA IZLET V LJUBLJANO IN NA BLED Potovalni urad AURORA ima še nekaj prostih mest za izlet na vinsko razstavo v Ljubljano in na Bled v nedeljo, 3. septembra. Vpisovanje pri potovalnem uradu. AURORA v., Ul„.Ciper •’ s pismeno nalogo iz slovenščine. , azpored drugih pismenih izpitov do- ■ ... ■ - g utr A R FiijSfi >]b'^ ; l TEČAJI VALUT V MILANU DNE 31. 8. 1978 le na oglasni deski. Mali oglasi llbliAM ford transit furgon, zelo 9ritneron za letovanje, v odličnem Ranju, motor in gume nove za ^.aOO.000 lir. Tel. 208455. RLM hišico z vrtom v najem, tu-^ Popravljivo. Tel. 751086 popol- C°sTILNA «Pri Studencu* obvešča ®voje cenjene goste, da je ponovno odprta in da ima ob petkih tepčki P°čitek- DDajam moto guzzi 254 kubatu-fa- štirje takti, štirje cilindri, av, p^atski prižig. Tel. 723664. ‘'Ol)A\i 10 metrov ploščic (pia-strelle). Tel. 823287, v uradnih u-Jah 741670. I^DNico s prakso pri zavarovalnem uradu ali tudi ne išče ®yab — ul. Genova 14. Predsta-pV^e se osebno od 12. do 18. ure. h°Dam PR1NZ 4L-67 v dobrem fanju, motor v redu in nova barija, za pogodljivih 500.000 lir. v Bazovici. Tel. 226436. tmjiAki— t,.^ Počastitev spomina pok. Antonije ,-'0 daruje Olga Budin 10.000 lir Dijftško matico. Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma 835.-1615.— 500,-189,-25.-417.-57.50 700.— 384.— 146.— 182.— 153.— 20,10 koj stekel prijetni pogovor. Vsi dobro vemo, da je delo z mladino, do skrajnosti naporno, ko pa človek žanje prve uspehe, je ves trud pozabljen in je le vzgojni rezultat pomemben. In prav to je prevevalo iz ust vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki so po začetnih težavah ustvarili v domu enoto, ki je zatrla posameznikov e-goizem in je postala skupnost, v kateri so posameznikove želje izraz kolektiva. Ogled doma je dokazal, da je bil tak vzgojni oprijem edini uresničljiv, saj je poslopje le velik zidan šotor, kjer je izkoriščen vsak najmanjši kotiček in le strogo spoštovanje hišnega reda prepreči zaplet-Ijaje in zastoje v omenjenem prostoru. V pogovoru z otroki pa je prišlo do izraza, da jih ta stroga disciplina ne utesnjuje, le starejša dekleta, višješolke, so bolj iz navade, kot iz prepričanja spraševala, zakaj je tre ba tudi med počitnicami poslušati in ubogati starejše. Njihovi zagoreli obrazi, prešeren smeh, robat in obenem nežen odnos do mlajših je dovolj zgovorno dokazoval, da nočejo tujcu priznati, da jim je bilo lepo, da jim tak način življenja prija. Fantje pa se niso skrivali za takim pročeljem protestantizma in so jasno povedali, da jim je bilo lepo. V štirinajstih dneh so doživeli nepozabne stvari, od izletov do ekskurzij v Celje, Logarsko dolino in bližnje kraje, pa do prijetnih trenutkov ob tabornem ognju, v športnem udejstvovanju in v tovariških stikih s tamkaj.šiijo mladino. In prav moment sodelovanja z domačini bo za našo tržaško in goriško otročad nepozaben. Šola na Vranskem, predvsem pa njega ravnateljica Vika Čulk jim je vsestransko priskočila na pomoč. Uporaba šolske telovadnice (takih nimamo pri nas — so priznali fantje) je bilo najlepše darilo, ki ga je lahko dala vranska skupnost zamejcem. Kopanje v olimpijskem bazenu na Vranskem je prav tako nepozabno doživetje. Naštevanje vsega bi se zavleklo v nedogled, o-meniti pa je treba, da so naši zamejci tiskali tudi svoj časopis »Sončnik*, v katerem prihaja reš do izraza vse njihovo zadovoljstvo, tudi tistih deklet, ki imajo vedno kako pripombo. Vstajanje, telovadba, pospravljanje, dviganje zastave, zajtrk, shod, poldnevni izlet v jamo Pekel, taborni ogenj in predavanje o zgodovini j'« le eden od tolikih dnevnih načrtov, ki so do potankosti začrtovali štirinajstdnevno letovanje. Kaj vsega bo mladina odnesla s seboj domov: spoznanje, da je življenje v skupnosti prijetno, pozitiven odnos do okolja in narave, nova prijateljstva, natančno poznanje družbeno-zemljepisne stvarnosti kotička naše slovenske zemlje in navsezadnje polno torbo zdravja in utrjenosti, ki bo prav prišla do prihodnjega letovanja. Ob zaključku lahko samo še pristavimo, da jim je prijetno letovanje omogočila požrtvovalnost in trud vzgojiteljev Doriane Fidel, Fabia Smotlaka, Dorele Cingerli in Giulia-ne Bastiani, pa lepo vreme in pripomočki, ki jim je dala na razpolago taborniška organizacija, (voc) PREPOČASNO POLITIČNO RAZPLETANJE Senca tržaške reakcije nad goriškim prostorom Demokratične sile morajo pokazati sposobnost, da razvijajo avtentične interese obmejnega mesta, kakršno je Gorica Pogajanje med strankami ustavnega loka ter seje 25. in 26. junija izvoljenih teles na Goriškem niso rodila zaželenih političnih učinkov. Položaj se je še poslabšal, odkar so v Trstu za župana in odbornike izvolili zastopnike protiosimskih in protijugoslovanskih političnih sil in so demokratične stranke pred konservativno fronto položile orožje. Ponovna uveljavitev Liste za Trst je v najbolj odgovorni meščanski stranki še bolj okrepila protikomunistične predsodke, kar je mogoče ugotoviti po tem, da KD sploh še ni pripravljena na kakršnokoli sporazumevanje z levico, niti v tistih javnih ustanovah, kjer bi bilo to nujno potrebno. Še do pred nekaj dnevi je vse kazalo, da je razpletanje na Goriškem odvisno od pogajanj na deželni ravni. Ponovna afirmacija protiesimske skupine v Trstu pa je vsaj po oceni goriških političnih krogov potisnila v ozadje dogajanja na deželni ravni ter postavila težko hipoteko celo na pogajanja med demokratičnimi strankami za sestavo večin na pokrajini, v Tržiču in v Gorici. Najbolj odgovorne stranke se namreč zavedajo, da se ne bodo mogle izogniti spopadu, vsaj toliko časa ne, dokler v tržaški občini ne bo odpravljeno leglo provokacije in dokler ne bo prevladala jasna in odločna usmeritev, ki bo postavila v ospredje življenjske interese tržaškega prebivalstva, uresničljive z izvajanjem črke in duha osimskega sporazuma. Komunistični in socialistični svetovalci so pri volitvah pokrajinskega predsednika Silvana Pagure oddali bele glasovnice in s tem neizpodbitno dokazali dobro voljo, ki jih preveva, da bi spravili upravo iz krize. Spodbudna je nadalje sestava sredinske štiristranske večine (KD, PSDI, PRI in SSk) pri predsedniški izvolitvi, ki napoveduje sestavo prav takšnega odbora. Vse je kazalo, da se je s pridružitvijo dveh socialdemokratov ustvarila trdna večina tudi v Tržiču, vendar so se prav včeraj pojavile govorice, da nameravata ta dva svetovalca podpreti levo upravo (KPI in PSI) samo od zunaj. Kakšni pritiski so bili izvršeni nanju ni znano, gotovo pa je, da takšno nategovanje vrvi ne koristi demokratičnemu razvoju. V Ronkah ni bilo problemov s sestavo večine (komunisti in socialisti so izvolili župana in odbornike, ki se bodo sestali te dni), prav tako jih ne bi smelo biti v Gradežu. Zdi se, da tudi v občini Gorica ne bo večjih sprememb in da je izsiljevanje PSDI z vključitvijo v odbor SSk predvsem poteza, ki jo je KD napravila ob Upoštevanju splošnega zapletenega položaja. SSk je pojasnila, da stopa v odbor pod pogojem, da v njem ostane tudi PSDI, dodaja pa. da je zanjo bistvenega pomena vstop v deželni odbor. Sodimo, da imajo strankarska vodstva na Goriškem dovolj moči, da skrbijo predvsem za interese na svojem območju. Pretirano podreje-nje razpletov v Trstu bo zakasnilo reševanje vprašanj na našem prostoru. Potrebno je postaviti v prvi plan odpravljanje gospodarske krize, poiskati pota za izgradnjo dopolnilne sestrske proste industrijske cone pri Gorici, ovrednotiti obmejno vlogo Gorice itd. Danes bodo v Vrtojbi položili temeljni kamen za izgradnjo jugoslovanskega dela mednarodnega mejnega prehoda, kar predstavlja dejanje izjemnega pomena za široko povezovanje prostora na obeh straneh meje, kakor tudi dveh držav. Gorica mora pritiskati, da se uniči leglo provokacij v Trstu, hkrati pa mora z vsemi silami razvijati svoje možnosti. Potrebno je hitro ukrepati in pritegniti k odločanju vse demokratične sile. Tudi zaradi tega ne moremo razumeti taktiziranja najbolj odgovornih strank okoli sestave večine v krajevnih upravah, ki v končni a-nalizi ne koristi tistemu, ki se tega taktiziranja poslužuje ter poleg vsega povzroča nevarno zamujanje časa. POMEMBNA KULTURNO - POLITIČNA MANIFESTACIJA Gorica je za nekaj dni postala prestolnica evropskega petja Včeraj dopoldne se je pričel shod o zborovskem petju, popoldne pa tekmovanje pevskih zborov v polifoniji - Navzoče domala vse evropske države Predsedstvo shoda o zborovskem petju v deželnem avditoriju .....................................................................................................................................minil.................«■■■•■■ KAJ PRAVIJO PRI APT Zaradi gospodarske krize manj potnikov v avtobusih V prvih sedmih mesecih letos se je število potnikov na medkrajevnih progah zmanjšalo za dobrih pet odstotkov v primeri z istim obdobjem lani Huda gospodarska kriza, ki je tudi v naši pokrajini prizadela predvsem industrijski center, verjetno že spreminja navade Goričanov. To lahko sklepamo iz podatkov o potniškem prometu na avtobusih pokrajinskega prevoznega podjetja A PT po prvih sedmih mesecih tekočega leta. Po podatkih, ki so nam jih posredovali pri APT je bilo na devetnajstih prograh, ki jih vzdržuje podjetje od prvega januarja pa do 31. julija letos en milijon 114.628 potnikov, od katerih je 316.773 plačalo listek, 797.855 je bilo voženj z abonmajem. Če letošntje podatke primerjamo s številkami istega obdobja lanskega leta je takoj razvidno, da se letos število potnikov ni povdčalo, temveč se je žeto zmanjšalo. Lani so namreč zabeležili v prvih sedmih mesecih skupno en milijon 175.163 potnikov (338.058 z listkom in 839.105 z abonmajem). Skupno število potnikov se je torej letos zmanjšalo za 60.585, kar pomeni, da se je avtobusov posluži-lo 5,2 odstotka manj ljudi, kot lani. »llMIMIIIlMMMIiHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIMHIIMIimniitiniUiHllnmillUIIHIIHIIIIIIIHIIIHIIIIIMIIHlHIHMIM OD DANES DALJE MENJALNICA v. ■ - • jA ■ ■•*• * ' ■ *, *■ vseh tujih valut • V nedeljo, 3. t.m., bo v cerkvi na Trgu Panfili ob 10. uri maša v nemškem jeziku. Mašo bo imel protestantski pastor. • Tržaška občina sporoča, da bo do nadaljnjega zaprta Ul. Pucino, in sicer na zadnjem odseku, ki pelje proti Križu, zaradi popravil na cestišču. I. PARTIZANSKI PRAZNIK V ŠTIVANU 2. in 3. septembra 1978 SPORED: JUTRI, 2. septembra: ob 17.00 — odprtje kioskov ob 19.00 — koncert ansambla VISCONTI ob 20.30 — ples z ansamblom VISCONTI NEDELJA, 3. septembra: ob 16.00 - odprtje kioskov ob 19.00 - nastop ženskega pevskega zbora DEVIN ob 19.30 - nastop pevskega zbora FANTJE IZPOD GRMADE ob 20.30 - ples z orkestrom Mokambo ali. Casadei V primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval še v ponedeljek, 4. septembra, od 17. do 1. ure. Popruvni izpiti za 43 dijakov slovenskih srednjih šel Izpiti se bodo zaključili prihodnji teden - Danes je na vrsti italijanska, v prihodnjih dneh pa ostale pismene nslcge Dar.es so se tudi na slovenskih srednjih šolah v Gorici pričeli popravni izpiti, ki predstavljajo nekakšen uvod v novo šolsko leto. Na treh slovenskih zavodih bo popravne izpite moralo letos opraviti kar 43 dijakov in dijakinj. Na vseh šolah so se izpiti pričeli danes s pismeno nalogo iz italijanščine in se bodo nadaljevali do sredine prihodnjega tedna. Na gimnaziji - liceju «Primož Trubar* bo opravljalo popravne izpite 7 dijakov. Jutri bo na vrsti pismena naloga iz slovenščine, v ponedeljek in torek pa bodo pisali latinsko in grško nalogo. Ustni del se bo pričel v sredo, 6. septembra, in se bo verjetno zaključil že isti dan. Precej več je dijakov, ki bodo morali opraviti popravne izpite na učiteljišču «Simon Gregorčič*: teh je namreč kar 19, katerim je treba dodati še 6 dijaki, ki bodo delale izpite na šoli za otroške vzgojiteljice. Spored pismenega in ustnega dela izpitov je sledeč: tako na učiteljišču, kot na šoli za vzgojiteljice bo danes italijanska, jutri pa slovenska pismena naloga. V ponedeljek se bo pri vzgojiteljicah že pričel ustni del izpitov, medtem ko bodo bodoči učitelji pisali latinsko, v torek matematično nalogo, v sredo pa se bodo tudi za njih pričeli ustni izoiti. Za zaključek še spored na trgovskem zavodu «Ivan Cankar*, kjer bo popravne izpite opravljalo 11 dijakov. Danes pišejo slovensko. ita; lijansko in nemško nalogo, jutri bo na vrsti matematika, v ponedeljek trgovinstvo, v torek trgovsko računstvo, v sredo pa stenografija in strojepisje. Ustni del izpitov bo na vrsti v četrtek, 7., in petek, 8. septembra. lio v Tržiču, njegova glavna junakinja pa je bila 47-letna Bruna Va-scotto Degrassi. Protest razlaščene ženske je bil morda pretiran, bil pa je uspešen. Včeraj je namreč prišla iž Tržiča novica, da je tamkajšnji komisar odredil izredni prispevek v višini poldrugega milijona lir Giuseppu Degrassiju in njegovi ženi Bruni. Upoštevali so namreč, da je bil kos zemlje za zakonca Degrassi edini vir dohodkov in brez pravične odškodnine ne bi mogla živeti. Dosegla je z grožnjo česar ni s prošnjo Pred mesecem dni smo poročali o nenavadnem podvigu ženske, ki je bila aretirana, ker se je z orožjem v roki upirali razlastitvi zem ljišča in skušala s samokresom odgnati delavce, ki so prišli na zem Ijišče, da bi začeli z deli za izgradnjo ljudskih hiš. Dogodek se je t ri petil 31. julija letos v Ul. Aulo Man- Priletna ženska umrla na hišnem pragu Včeraj zjutraj je okoli 9. ure re-šilec Zelenega križa pripeljal v goriško splošno bolnišnico že mrtvo 78-letno Adele Perco iz Gorice, Kor zo Italija 255*3. Čeprav bodo morali točne vzroke smrti še pojasniti, se zdi, da je priletno žensko obšla slabost v stanovanju v katerem je živela. Z zadnjimi močmi ji je uspe lo priti do hišnega praga in odpreti vrata na cesto, prav tedaj pa se je onemogla zgrudila na tla. To so opazili nekateri mimoidoči, ki so brž obvestili Zeleni križ, toda za nesrečno žensko ni bilo več pomoči. Padec števila so zabeležili tako pri potnikih, ki vsakokrat plačajo listek (minus 5,7 od sto) in pri tistih, ki se poslužujejo abonmajev (minus 4,9 od sto). Ker se mesečnih abonmajev poslužujejo predvsem dijaki in delavci in ker število dijakov s podeželja, ki obiskujejo srednje šole v Gorici stalno raste, je razvidno, da je treba zmanjšanje voženj z abonmaji pripisati predvsem krizi, ki je prizadela industrijo. Vedno več je delavcev v dopolnilni blagajni in brezposelnih. Pada število zaposlenih. ki se poslužujejo medkrajevnih avtobusov. Gospodarska kriza pa še drugače vpliva na uporabo javnih prevoznih sredstev. Ljudje namreč skrbneje ravnajo s svojim denarjem in, ge, večkrat Ofip^e-jo kakemu izletu ali obisku pri znancih in svoj prosti čas preživljajo bolj pogosto doma. To se pozna posebno na nekaterih prograh,' ki so bile druga leta precej obiskane, zlasti v poletnih mesecih. Kot primer naj navedemo progo Gorica - Sesljan, na kateri je bilo meseca julija letos le 814 potnikov, in to ne samo zaradi slabih vremenskih razmer! Brzojavka SSk novemu papežu Predsednik deželnega sveta SSk Andrej Bratuž je ob izvolitvi norega papeža Janeza Pavla I poslal sv. očetu naslednji telegram: «Njegova Svetost papež Janez Pavel I. — Vatikan — Ob razveseljivi izvolitvi za papeža pošiljam v imenu stranke Slovenske skupnosti in izražajoč čustva demokratičnih Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski Benečiji spoštljive pozdrave in čestitke združene z željo, cla bi Vaša Svetost bila vedno blizu duhovnim in življenjskim problemom slovenske manjšine v Italiji.* Zahvala za sožalje ob smrti Pavla VI. Kardinal kamerlengo Jean Villot je poslal predsedniku deželnega sre ta SSk naslednjo brzojavko: «Pošiljam toplo zahvalo za iskreno sožalje ter izraze občutenega in ganjenega žalovanja, poslane ob sre tem odhodu papeža Pavla VI. in združene s posebnimi živimi prošnjami.* • Posoško združenje diabetikov sporoča, da bo jutri, 2. septembra, ob 15.30 na sedežu Zelenega križa v Gorici, Ul. Crispi 7/B predavanje na temo »Nadzorovanje sladkorne bolezni*. Predavala bo dr. Udia Da-nelon Martina iz goriške splošne bolnišnice. Kino Gorica CORSO 17.30 — 22.00 «Good bye. amore mio*. M. Mas on in R. Drey-fuss. Barvni film. MODERNISS1MO 17.30 — 22.00 »La vendetta di Lady Morgan*. G. Mit-chell in E. Blanc. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00 - 22.00 »Le notti pomo nel mondo, n. 2». Ajita Wil-son. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 17.30 - 22.00 »Ciao maschio*. G. Depardieu in G. Fitzgerald. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 18.00 - 22.00 »Bestia lita*. EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «La betia*. Nova Gorica in oholicu SOČA »Lopov, ki je prišel na večerjo*. Ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »King Kong*. Ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V Danes ves dan in ponoči rici dežurna lekarna Travnik 34, tel. 2972. GORICI je v Go- Provvidenti. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. Vesti iz bolnišnice V goriško bolnišnico so sprejeli na zdravljenje 15-letnega Franca Ro-sarellija iz Ul. Brigata Casale 43. Mladenič se je poškodoval v nedeljo med prijateljsko nogometno tekmo na -tadionu Baiamonti. Žoga ga je močno udarila v oko in mu med drugim povzročila tudi notranjo krvavitev. Sprva so mislili, da ni nič hudega, toda po nekaj dneh se je zaradi bolečin moral zateči v bolnišnico, kjer se bo zdravil 29 dni. V tržiške bolnišnico so včeraj zjutraj pripeljali 31 -letnega Giorgia D'Amoreja iz Trsta, Ul. Baiamonti 58. D’Amore se je ponesrečil na dr žavni cesti med Trstom in Tržičem, ko je iz še nepojesnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad dostavnim vozilom, ki ga je upravljal in za-vazil s ceste. Zdravniki so mu u-gotovili več zlomov in udarce po celem telesu, zaradi česar se bo mo ral zdraviti mesec dni. MHiiHiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmmiMiimmmfiiimiiimmmmiimiuiHiHtuiiHmmimiiiimiiniii ODKRITJE PARTIZANSKEGA OBELEŽJA Priprave na proslavo v Zakrižu nad Cerknem 30. septembra bodo odkrili obeležje na hiši, kjer so leta 1914 ustanovili zaščitni bataljon IX. korpusa Letos praznujejo tudi 20. obletnico ustanovitve gasilskega društva Včeraj dopoldne se je v deželnem avditoriju v Gorici pričel deveti evropski shod o zborovskem petju, ki ga organizira Seghizzi. U-dele-žuje se ga veliko število glasbenih strokovnjakov- in predstavnikov glasbenega življenja 14 evropskih držav, med katerimi je tudi številno jugoslovansko zastopstvo, sestavljeno prvenstveno iz primorskih glasbenikov. Prireditve so se udeležili župan De Simone, deželna odbornika Mi-zau in Tripani, predstavnika krajevnih ustanov in organizacij. Letošnji shod je posvečen estetskim, tehničnim in didaktičnim problemom v modemi zborovski literaturi. Predsednik Seghizzi Giovanni Vezil je v pozdravnem nagovoru poudaril, kako shoda o petju ni bilo mogoče ločiti od pevskega tekmovanja. Vezil je predstavil lik Luciana Chaill.vja, predsednika shoda, znanega skladatelja in muzikologa. Župan De Simone je govoril o vlogi Gorice, mesta, ki je sedež pomembne manifestacije, kraj srečavania pevsirih strokovnjakov ter različnih ljudi. V majhnem mestu kot ie Gorica, .je dejal župan, se srečujejo kulture različnih evropskih narodov, zaradi česar se je za nekaj dni spremenilo v evropsko pevsko prestolnico. Deželni odbornik za kulturo Miz-zau je ugotovil, da se je v družbi povečalo povpraševanje po kulturi, predvsem glasbeni. Dežela skuša zadostiti potrebam, vendar ne vedno dovolj uspešno. Potem' ko je predsednik Chailly prevzel posle, je prvi spregovoril čehoslovak Ladislav Holašek, popoldne je bil na vrsti Beograjčan Kostantin Babič in drugi. Shod se bo nadaljeval danes ob 9.30. Poročila simultano prevajajo v več jezikov, tudi v slovenščino. Včeraj ob 20.30 pa je bil na sporedu prvi koncert pevskih zborov, ki sodelujejo na tekmovanju Seghizzi. Nastopili so zbori s Poljske, Madžarske, Pescare in Bolgarije. Zbor iz Kopra »Obala*, ki ga vodi Mirko Šlosar, ter zbor «Pro mušica* iz Vojvodine, ki ga vodi Gabriella Egeto, bosta nastopila danes popoldne, odnosno zvečer. 17. natečaja se udeležujejo zbori iz naslednjih držav: Belgija, Bolgarija, češkoslovaška. Nemčija, Italija, Jugoslavija, Poljska. Romunija, Švedska, Madžarska ter SZ. Koncerti so ob 16. in 20.30 v veliki dvorani društva »Unione Gin-nastica Goriziana*. V nedeljo bodo koncerti ob 9.30, ob 15.30 ter nagrajevanje ob 20.30. Nastopajoči zbori so razdeljeni v kategorije moških, mešanih in ženskih zborov (polifonija) ter v folkloro. V po-lifonični glasbi so obvezne pesmi, v folklorni pa poljubne. Napoveduje Ubaldo Agati. V razsodišču je tudi glasbenik Rado Simoniti, v umetniškem vodstvu pa Pavle Merku. Nagrajevanji bosta dejansko dve: za polifonijo bo v soboto ob 20.30 za folklorno pa v nedeljo ob isti uri. Jutri, v soboto, ob 10. uri se bodo vsi pevci srečali v telovadnici v dolini Korna, kjer bodo organizatorji zanje pripravili .. praznik prijateljstva. Ob 12. uri bo njihovo delegacijo sprejel župan. V soboto zvečer ob 20.30 bo izven tekmovanja nastopil otroški pevski zhor iz Trsta. V Zakrižu nad Cerknem so se sestali člani pripravljalnega odbora za pripravo proslave, ki bo 30. septembra 1978 v tej znani partizanski vasici z odkritjem spominskega o-beležja na hiši, kjer je bil 25. januarja 1944 ustanovljen zaščitni bataljon IX. korpusa NOV, kot zaščitna enota največjega štaba v zahodni Sloveniji. Vaščani Zakriža pa bodo ob tej priložnosti praznovali tudi 20-letnico ustanovitve Gasilskega društva z razvitjem društvenega prapora in prevzemom gasilskega. avtomobila. V Zakrižu, ki je tri kilometre oddaljen od Cerknega, so se med NOB zadrževali štabi raznih brigad in artilerija IX. korpusa, medtem ko so bile v kavernah nad vasjo partizanske delavnice. Zaščitni bataljon je imel zelo po membne naloge v zvezi z zaščito štaba IX. korpusa, ki je deloval na Cerkljanskem, Idrijskem in Gorenjskem območju, tako da štab IX. korpusa s strani sovražnika ni nikoli doživel kakšnega presenečenja. Zaščitni bataljon, ki je ob koncu vojne štel več kot 300 mož, je velikokrat sodeloval v bojih z nemškimi enotami na. Idrijskem in Cerkljanskem, sodeloval je v napadih na sovražne postojanke v Hotederšici in črnem vrhu nad Idrijo, še zlasti veliko borcev bataljona pa je padlo v zadnji sovražnikovi ofenzivi na področju Vojskega in Mrzle rupe. Na predlog Zveze združenj borcev NOB občine Idrija je Skupščina občine Idrija julija meseca letos sprejela tudi odlok o podelitvi domicila zaščitnemu bataljonu IX. korpusa, katerega svečana podelitev bo 1. oktobra 1978 ob prazniku občine Idrija. S. K. Šolske vesti Sporočamo, da se je vpisovanje rednih in zunanjih gojencev za šolsko leto 1978-79 pričelo v ponedeljek, 21. avgusta 1978. Vpisovanje se nadaljuje, do zasedbe razpoložljivih mest. vsak dan od 9. do 13. ure v pisarni Dijaškega doma. Ul. Monte-santo 84, tel. 83-495. Državni otroški vrtci s slovenskim učnim jezikom so zopet pričeli delovati danes, 1. septembra. Pouk bo samo v dopoldanskih urah. Razna obvestila Mladinski krožek Gorica sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za seminar, ki ga prireja MK - G pod pokroviteljstvom MO SKGZ od 7. do 10. septembra v Mladinskem domu v Bohinju. Kdor bi se rad udeležil seminarja, naj se čimprej vpiše na sedežu • MK - G, Ul. Montesanto 84. tel. 83 495, ali na sedežu SKGZ, Ul. Malta 2, tel. 24-95. Nazadovanje sadjarstva Jugoslavija je v zadnjih letih zabeležila lepe rezultate tudi v kmetijstvu. In čeprav je res, da letošnja žitna letina ne bo tako bogata kot je bila lanska, drži. da lanska rekordna letina s skoraj 6 milijoni ton pšenice in 10 milijoni ton koruze ni bila naključje, rekli bi sreča, kajti v Jugoslaviji sp vsa zadnja lota imeli kar lepe letine, tako da so tudi letos naželi okoli pet-milijonov in pol ton pšenice, koruze pa bodo pridelali nekaj nad 8 milijonov ton in je torej ne bo primanjkovalo ne za krmo ne za industrijske potrebe. In vendar Jugoslavija beleži nazadovanje v kmetijski panogi, ki bi lahko, podobno kot v o-menjenih dveh, krepko napredovala. V Jugoslaviji že nekaj let nazaduje sadjarstvo. In to že v tolikšni meri, da se posledice čutijo celo v tipični jugoslovanski sadjarski kulturi, v pridelovanju sliv. V Jugoslaviji pridelajo v poprečju 76 kg sadja na državljana. Nestrokovnjaku se bo to morda zdelo celo veliko. Toda to je že izpod minimuma, ali če hočemo ne zadošča tako imenovanemu biološkemu opti-mumu. Do teh ugotovitev so prišli pred dnevi na letošnjem že desetem zaporednem »sejmu sliv* v Gradačcu, ki je hkrati tudi priložnost za izmenjavo mnenja med strokovnjaki in gospodarstveniki, ki se ukvarjajo specifično s temi problemi. Tu so ugotovili, da bi se moralo sadjarstvo v sedanjem petletnem načrtu množiti oziroma večati za 3,6 odst. na leto. V resnici pa pridelek sadja iz leta v leto upada, celo za skoraj dva odstotka. To se pravi, da ne beležijo napredka pač pa skoraj za 6 odstotkov nazadovanja. Nadalje se je v Gradačcu zvedelo, da ne napredujejo niti v drugih sadjarskih panogah, razen v kaki malenkosti. Skratka, prišla je do izraza zahteva, da naj se temu vprašanju posveti večja pozornost. Po številu slivovih sadnih dreves je Jugoslavija prva na svetu. Po pridelanem sadju pa druga, takoj za ZDA. Slivovih sadnih dreves je v Jugoslaviji okoli 73.500 tisoč. Te pa so lani dale razmeroma malo, komaj 782.000 ton sliv. Jablan imajo 20 milijonov 500 tisoč. In tudi te jablane so dale razmeroma malo: komaj 381 tisoč ton. Nekaj nad 'J milijonov hruškovih dreves je dalo 112 tisoč ton hrušk, skoraj 6 milijonov breskovih dreves pa nrav tako komaj 72 tisoč ton breskev, 3 milijone 900 tisoč češnjevih dreves pa le obilnih 40 tisoč ton češenj, tako da so na 112 milijonih 800 tisoč sadnih drevesih imeli le 1 milijon 380 tisoč Ion sadja, kar prav gotovo ni veliko. Vrnimo se h glavni kulturi, k slivam. Pred 25 leti, torej kmalu po vojni, so nabrali zu 238 tisoč ton sliv teč kot lani. V desetletju 1953 1902 je vsako češpljevo drevo dalo v poprečju 18,9 ke sliv, v desetletju 1903 - 1972 pa komaj 12.3 kg. Ljudje, ki se ukvarjajo s sadjerejo, ugotavljajo, ,da se zadnja leta razmere v tej panogi boljšajo. K temu v precejšnji meri prispet a.jo novi nasadi. Toda to .je vse premalo, posebno, ker se sajenja novega sadnega drevja na večjih kompleksih lotevajo le velike družbene posesti In bolj malo zasebniki. Zasebniki pa so lastniki devetih desetih vseh češpljevih nasadov. V zadnjih letih so v Bosni ir. Srbiji nasadili za 3.560 ha novih slivovih nasadov, kar pa je malo. če računamo, da pokrivajo slivovi nasadi v vsej državi površino 473 tisoč ha. od česar je v družbeni lasti le 40.600 ha, kar je le 3,6 odstotka celotne površine slivovih nasadov. NABREŽINSKA «KALIiNA,> Hi Stara nabrežinska «kaluna» (foto M. Magajna) V DNEH OD PRETEKLEGA ČETRTKA DO PONEDELJKA Struga ob Ohridskem jezeru pesniška republika sveta Na odrih in ob mikrofonih se je zvrstilo 167 pesnikov iz 35 dežel S tradicionalno prireditvijo, množičnim pesniškim recitalom na mostu kjer se Drim izteka iz Ohridskega jezera, so se v nedeljo, 27. avgusta zaključili letošnji, XVII. Struški večeri poezije. V četrtek, 24. avgusta zvečer so prižgali festivalski ogenj pred Domom poezije v Strugi in malo mestece ob Ohridskem jezeru, kjer sta se rodila začetnika svobod-ne makedonske književnosti brata Miladinova, se je za štiri dni spremenilo v resnično in edinstveno pesniško republiko na svetu. Povsod je bilo čutiti prisotnost poezije. ki jo je to pot zastopalo kar 167 pesnikov iz 35 dežel sveta: Avstralije, Avstrije, Angole, Ar-gentne, Belgije, Brazilije, Velike Britanije, Grčije, Danske, DR Nemčije, Indije, Irske, Italije, Kanade, Kuvajta, Maroka, Poljske, Palestine, Romunije, Portugalske, Združenih držav Amerike, Senegala, Zvezne republike Nemčije, Sovjetske zveze, Turčije, Madžarske, Urugvaja, Francije, Nizozemske, Češkoslovaške, Švice, šved- ske, Vietnama in Španije. Poleg pesnikov je te dni Struga gostila tudi še kakih 600 drugih gostov. med katerimi so bili ugledni družbeno - politični delavci iz Jugoslavije ter številni znani esteti, kritiki iz domovine in tujine ter kakih 200 novinarjev prav tako iz Jugoslavije in tujine. Vse to jasno kaže na izredno zanimanje za Struške večere poezije tako v domovini kot v tujini. Potem ko so prižgali festivalski ogenj, je recitator Aco Jovanov-ski po tradiciji odprl XVII. Struške večere poezije z eno najlepših pesmi Konstantina Miladinova tTuga za jugom». Njej je sledila recitacija pesmi Artura Lundkvi-sta, lanskoletnega struškega lau-reata z «zlatim vencema. Odprtju razstave knjig v Domu poezije je sledila slavnostna otvoritev letošnjih struških večerov poezije z govorom predsednika skupščine občine Struga Rista Mileskega, za njim je zbrane pozdravil predsednik sveta Struških večerov Ante Popovski, nakar je sledila akade- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiniinMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiM KAJ SO POVEDALI HEMATOLOGI NA SVOJEM KONGRESU V PARIZU Kri v nobenem primera ne pozna in tudi ne prizna rasne razlike Razlikovanje ljudi s prstnimi odtisi je hudo primitivno - Odkar je človek na svetu in dokler bo na Zemljii živel, ne bosta dva človeka enaka PARIZ — Najbolj precizna človekova «osebna legitimacija* je prav gotovo njegova kri. To so potrdili tudi svetovni strokovnjaki hematologi, torej najboljši poznavalci in proučevalci krvi na zadnjem svetovnem kongresu hematologov v Parizu. Cc strnemo mnenje približno štiri tisoč vrhunskih strokovnjakov, ki so se zbrali z vsega sveta, potem pa moramo temu tudi verjeti, saj gre za mnenje najbolj kvalificiranih ljudi. Hematologi so na tem svojem strokovnem zasedanju objavili neverjetno veliko svojih znanstvenih zaključkov in v njih pojasnili vsemu svetu marsikaj novega, čudovite nove stvari, ki govore o človekovi krvi. Toda med vsemi temi velikimi novostmi .bo morda še najbolj zanimiva trditev francoskega hematologa Jea na Dausseta, ki pravi- «Odkar obstaja človek in dokler bo še človek na našem planetu živel, ne bosta nikoli živela dva povsem enaka človeka*. Doslej se je človek zadovoljil s tem, da je razlikoval človeka od človeka po prstnem odtisu, ker da nista dva človeka na Zepilji, ki bi imela enak prstni odtis. Toda takšno razločevanje je še »močno primitivno*,, kot jc nekdo rekel v primerjavi z razločevanjem. ki ga poznajo hematologi. Ta znanstvena resnica sicer ni povsem nova. Začeli so jo spoznavati že pred malo manj r.ot 80 let', praktično leta 1900, ko so odkrili, da obstaja jo štiri o-snovne krvne grupe, štiri »vrste* krvi, ki jih ne moremo v nobenem primeru združiti. Danes pa vemo ne le za te onsovne .:iri grupe, pač pa vemo tudi to, da ima vsak človek svojo povsem osebno krvno »značilnost*. Znanstveniki so doslej :>d krili že 85 sistemov teh »značilnosti*. Ponavljamo. Ja gre za sisteme, ne pa za vrste, kajti vsak sistem je področje zase, delo znanstvenikov na tem področju pa še ni končano, ker najbolj' znan "hv najbolj proučen sistem, tčtko' imenovan1 »sistem HLA», k; ga je odkril pred 10 leti že omenjeni : francoski strokovnjak Jean Dausset, ima okoli 3 milijone možnih inačic, različnih diferenciacij, če ima le en sistem tri milijone inačic, tri milijone .variant, odkrili pa so doslej že 85 sistemov, pomislimo, koliko je tu dela, da razčistijo vse sisteme, ki se prav gotovo ne bodo ustavili pri 86 Še več, znanstvenikom je doslej, od 1968 do danes,* uspelo proučiti le 150 tisoč teh inačic, teh variant. Edina izjema v tem pravilu pa je izjema enojajčnih dvojčkov. Edino pri njih to pravilo, da ne najdeš dva človeka enaka, oziroma dva človeka z enako krvno sliko, odpove. Njihova mm,,, mitu Vsekakor upravičeno navdušenje v zakotni vzhodnonemški vasi Njihov sovaščan, žagarjev sin Sigmund jc prvi Nemec, ki kroži po vesolju BERLIN - Ti vtisi zagotovo ne bodo več sveži, ko bodo prišli pred bralca, saj se bo tedaj podvig, o katerem je govor, bližal že koncu. In vendar menimo, da je bilo vredno neposredno zabeležiti to kar na kraju samem, med najbolj »prizadetimi* ljudmi. Vas Rautenkranz je na samem južnem robu Nemške demokratične republike ali tako imenovane Vzhodne Nemčije. Le na kakem podrobnem zemljevidu bomo to naselje našli. kajti premajhno je za poprečni zemljevid. Veliko bolj znano je bližnje mestece Klingental, ki se je proslavilo v .Nemčiji in v vsem svetu zaradi svojih glasbenih inštrumentov. zaradi violin in kitar ter zaradi pihalnih inštrumentov, ki jih ne dobavlja le kakim podeželskim orkestrom, pač pa tudi velikim glasbenim »katedralam* kakršne so milanska Scala, moskovski Bolšoj teater, filadelfijski simfonični orkester, newyorška Metropolitan opera in podobne glasbene ustanove. In vendar se je prav v majhnem na. zemljevidu nezaznamovanem Rautenkranzu kot sin žagarja, kot sin delavca v krajevni žagi .rodil prvi Nemec, ki je pple-tcl' v vesolje in s tem proslavil tudi svojo zakotno vas. Sahio ob sebi se razume, da so bili vaščani Rautenkranzu zelo. lahko pa rečemo tudi upravičeno navdušeni in da so zato še bolj kot ostali vzhodni Nemci, glasno vzklikali »Naš človek je v vesolju!» iii tudi «ŽiVijo Sigmund!* Bilo je to v soboto proti večeru, ko je radio sporočil, da je njihov vaščan podpolkovnik Sigmund Jahn poletel skupaj s sovjetskim kozmonavtom Valerijem Bikovskim v vesolje s sovjetsko vesoljsko ladjo «Sojuz 31». Navdušenje je bilo izredno in ni zajelo le Rautenkranz in bližnje mestece Klingental, pač pa vso Vzhodno Nemčijo. Na vest o lansiranju prvega Nemca v vesolje še je na glavnem trgu vzhodnega Berlina, na Alexan-derplatzu, ki je ob sobotah zvečer po navadi bolj pust, zbralo veliko meščanov, predvsem mladine, ki so se zbirali v »krožke* in vneto ter z navdušenjem komentirali »veliki dogodek* ali tudi «dogodek leta*, kot so sami zatrjevali. Ljudje so bili presenečeni, pa čeprav bi ne smeli biti presenečeni, ko pa je predsednik državnega sveta Erich Honnecker že davno prej napovedal veliki dogodek. Dogodek je prisilil tudi uredništvo glasila vzhodnonemške partije «Neues Deutsch-land* da je izdalo posebno številko z velikim naslovom na prvi strani »Prvi Nemec v vesolju — dr žavljan Nemške demokratične republike*. In čeprav so vest že vsi poznali, je posebna izdaja bila takoj razprodana. Vrnimo se spet v Rautenkranz, v rojstno vas prvega vzhodnonem škega kozmonavta. Čeprav so bili ljudje, i kot smo že rekli, mesece prej, obveščeni, da se pripravlja iz strelitev tudi nemškega človeka v vesolje, so bili Sigmundovi sova ščani presenečeni in so se vsi zbrali na vaškem trgu, kjer se po navad* zbirajq ob velikih dogodkih in praznikih. Takoj je bila tu tudi vaška godba, ki je improvizirala koncert, seveda s tipičnimi veseli mi koračnicami, tako da je bilo navdušenje še večje. Nemci, pa naj gre za zahodne ali vzhodne, so vedno sistematični ljud je. Ker so, kot smo že rekli, ve deli v naprej, kaj se pripravlja, so se dobro pripravili tudi na pro- pagandno plat tega za njih velikega dogodka. Brž kp so po radiu sporočili, da Bikovski in Jahn krožita okoli Zemlje, so se po mestih pojavili lepaki s sliko prvega vzhodnonemškega kozmonavta, glasilo vzhodnonemške vojske «Volksar-mee» pa je v posebni izdaji objavilo ukaz obrambnega ministra Heinza Hormanna, da se v oficirski šoli »Franz Mehring*, v kateri se je šolal podpolkovnik — sedanji kozmonavt Sigmund Jahn, takoj postavi doprsni kip kozmonavta. Samo ob sebi se razume, da je ta uspeh služil obrambnemu ministru kot povod za vzpodbujanje h »krepitvi borbene pripravljenosti nemškega človeka*, toda v listu so bili objavljeni tudi podrobnejši podatki o kozmonavtu in tudi že nova pesem, s katero sp slavi dogodek. Ob tem dogodku so seveda podčrtali tudi navezanost Vzhodne Nemčije na Sovjetsko zvezo in sicer pod geslom «Skupno na Zemlji in skupno v vesolju*. List »Ber-liner Zeitung* je to geslo postavil tudi v r.aslov svojega uvodnika. Sedaj pa besedo dve o Samem podvigu. Kozmonavta Valerij Bikovski in Sigmund Jahn sta prevzela izredno bogat program, ki ga izpeljeta v vesoljskem laboratoriju «Saljut 6». Nič manj kot 20 nalog, oziroma 20 znanstvenih poskusov je na njunem seznamu. Za sedem dni je to veliko, saj smo še pred nedavnim ugotavljali, da je delo v vesoljskih razmerah ze lo naporno in da so kozmonavti, ki so že bili v vesolju, zatrjevali, da je njihovo delo pretežavno in da bo treba glede tega kaj ukreniti, posebno, če gre za dela, ki terjajo veliko preciznost. In katero delo v vesolju ne terja preciznosti? krvna formula je namreč povsem ista in zato so nekateri znanstveniki tudi rekli, da sta enojajčna dvojčka pravzaprav »dv a primerka iste osebe.* In prav zaradi teh značilnosti, te posebnosti človekov organizem odklanja vedno vse, kar ni njegovo, vse tako imenovane tujke. Krvne grupe takoj odkrijejo, da obstaja «borba krvi proti krvi druge grupe*. Seveda to še ne pomeni, da je transfuzija krvi nemogoča, saj praksa oovol.j jasno izpričuje, da moremo človeku, ki mu primanjkuje krvi, dodati druge, tuje krvi. Toda držati pb*i>w *wnftifrtuth tu včastrr i dajanje krvi odpove. Tudi tu >o v zadnjem času odkrili nekatere novosti. Tudi najbolj temeljita razisko vanja ne morejo pokazati, ali je bila neka kri vzeta črncu, belopoltemu ali rumenopoltemu človeku. Kri v nobenem primeru ne pozna in ne priznava rasne razlike. Karakteristike krvi oa kljub temu omogočajo celo vrsto novih spoznanj in ugotovitev o noreklu človeka. Med drugim 'udi to, koo je bil oče. nekomu. Iskanje očetovstva preko krvi so nekatere zakonodaje odklonile, ker je nekdanja znanost to sorodnost oporekla. Danes pa temu ni več tako, kajti moderna medicinska znanost more brez najmanjše negotovosti, brez najmanjše možne napake ugotoviti, ali je nekdo o-če določenega otroka ali ne. če ima otrok določeno »oznako*, ki je ne moremo zaslediti v morebitnem očetu, moremo z vso gotovostjo reči, da tisti človek1 ni oče tega otroka. Seveda so za takšne analize potrebne vse drugačne strokovne sposobnosti kot pa za določitev krvnih grup. Nekoč se je iskalo očetovstvo, posebno pri tako i-menovanih nezakonskih otrocih, v krvnih grupah. Toda to je skrajno primitivna analiza krvi, ki nikakor ne more odgovoriti na to vprašanje, kajti danes govorimo o povsem drugačnih načinih in sistemih, in seveda tudi napravah za takšna hematološka raziskovanja. Na vsem svetu je le nekaj zares vrhunskih centrov, ki lahko opravljajo takšna raziskovanja, posebno ker gre za izredno drage naprave in za vrhunsko strokovno osebje. V vsej Franciji, za katero prav gotovo ne moremo reči, da nima sredstev in strokovnjakov, sta le dva takšna centra in ena temeljita tovrstna a-naliza krvi stane nič manj kot 10.000 frankov, oziroma dva milijona lir v naši valuti. Seveda pa v teh centrih ne opravljajo takšnih analiz kar tako in vsakomur, ki bi si hotel in mogel to omisliti. Kadar se hoče ugotoviti očetovstvo nekega otroka, se takšna analiza izvede le na izključno in izrecno zahtevo sodišča. To je tudi razumljivo, saj bi sicer marsikatera družina doživela pretres, z druge strani na bi v teh centrih imeli neverjetno veliko dela, če hi hoteli zadovoljiti zahtevam vseh ljubosumnih mož, oziroma žena, kar pa prav gotovo ni namen znanosti, ki se ukvarja z razčlenjevanjem in spoznavanjem značilnosti krvi! Nova spoznavanja in npva odkritja o človekovi krvi omogočajo ugotavljanje resnice o preteklosti cele skupnosti, tudi neke nacionalne skupnosti. Ta način proučevanja krvi omogoča tudi to, da «sledimo preseljevanju nekega naroda* tudi skozi stoletja nazaj, ker sc podobne sestave krvi morejo odkriti pri ljudeh v raznih predelih neke celine ali celo na raznih celinah. Zelo zanimiva bi bila na primer glede tega obsežnejša študija a-meriškega prebivalstva, saj je znano, da je prebivalstvo ZDA pravzaprav le velikanski konglomerat, ki ga sestavljajo ljudje vseh narodov, ko pa so avtohtono prebivalstvo ZDA le Indijanci, vse ostalo po je doseljeno iz vseh vetrov sveta. Ko smo že v ZDA, bi bilo zanimivo ugotoviti tudi to. ali niso tudi sami Indijanci evroazijske-ga porekla, oziroma ali se niso Indijanci nekoč, v davni, davni preteklosti priselili na področje ameriške celine iz Azije preko Beringove ožine. Prepustimo to proučevanje antropologom in se vrnimo k pariškemu zasedanju hematologov. Tu so torej nanizali svoje ugotovitve in povedali, da vsaka kapljica naše krvi odkriva, kdo smo, kakšno je naše zdravje, od kod izhajamo itd. Pove tudi, od kod prihajajo naši predniki in kateri davni nacionalni skupnosti smo pripadali. Hematologi pa se s tem še ne zadovoljijo. Med njimi so tudi takšni «radovedneži», ki bi radi odkrili tudi to, ali bi ne mogli iz, kapljice krvi napovedati tudi bodočnost posameznega človeka. Čeprav bi to bilo na en način kar lepo, bi to bilo hkrati tudi strašno odkritje, kajti to bi bilo prav tako, kot če bi človeku vnaprej povedali tudi datum smrti. Kaj takega pa prenesejo le izjemno močni ljudje. miHHIIIHIIIIIIIMIIIMMIMIIIIIIIiHliIHmMIMmiummmiltIMIItllIMMMIIUIIIIIIIIMIIlIllltMIIIUIIIIIMHIIHIIIII Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Bodite odločni, kajti edino tako se boste uveljavili. V ljubezni ne bo težav. Nasprotno. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nekdo vas je hotel spodnesti. S svojo sposobnostjo si boste položaj utrdili. Vztrajajte pri srčni izbiri. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zelo si boste želeli spremeniti delo in morda celo poklic, vendar bi to bilo zgrešeno. Prijetno srečanje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Tokrat je sreča na vaši strani. Sicer nekoliko preveč dela, toda tudi velik dobiček. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Razširite področje dela, kajti sicer boste občepeli Večerne ure boste preživeli v novi družbi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V dopoldanskih urah bo šlo marsikaj narobe. Popoldne se bo razvijalo vse po vaših željah. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Edino tedaj, ko bo vaše delo u-činkovitejše, se boste izmazali iz težav. Ljubosumni boste. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Na razpolago imate potrebna sredstva, kot tudi voljo, da se u-veljavite. Kljub temu ne bo šlo vše gladko. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nekdo bi vas rad spodnesel in se vam prilizuje. Izredno razumevanje v družini. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Posvetite se nalogam, ki ste jih prevzeli. Kar se čustvenih zadev tiče, bodite brez skrbi. Vse bo v redu. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Vsi elementi, ki so potrebni za u-speh, ne bodo ppmagali. ker je stvar zapletena. Imate veliko sovražnikov. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nika-kega dvoma ni, da boste imeli v poslovnih zadevah uspehe. Vendar sami od sebe ne bodo prišli. mija, razdeljena na tri dele. V prvem delu sporeda smo slišali izbor poezij na temo ilinden-ske vstaje, v drugem delu pa nam je bil predstavljen portret klasika makedonske poezije Koste Racina, o katerem je govoril Slavko Ja-nevski. Tretji del slavnostnega, uvodnega večera pa je bil posvečen «poeziji med dvema poletjema* v izboru Ganeta Todorovske-ga, ki je tudi uvodoma predstavil pesnike, katerih dela je bil izbral za to tradicionalno predstavitev. Drugega dne. v petek, 25. avgusta, so se Struški večeri poezije nadaljevali z dopoldanskim začetkom simpozija na temo «Poezija in kritika». Tudi večer drugega dne je bil ves v znamenju poezije. V prvem delu večerne prireditve so predstavili portret Miroslava Krleže, o katerem je govoril znani makedonski pisatelj in dramatik Kole Čašule. Drugi del večera pa je bil posvečen sodobni zahodnonemški poeziji, katere izbor je pripravil in o njej uvodno spregovoril Dušan Tomovski. Petnajst minut pred polnočjo je sledila tradicionalna moč brez in-terpunkcij», v kateri so udeleženci Struge brali svoje verze tja do zore naslednjega dne. Tretjega dne. v soboto, 26. avgusta so se Struški večeri poezije dopoldne nadaljevali s simpozijem o poeziji j: kritiki, popoldne pa so predstavili sodobno palestinsko poezijo v izboru Luav Starove. Vrhunec letošnje Struge pa se je zvečer preselil v Ohrid,'v slavno in znamenito cerkev sv. Sofije, kjer so kar se da slavnostno in toplo podelili letošnji nzlati venec* velikemu sodobnemu španskemu pesniku in revolucionarju Rafaelu Alberti iti. Nagrado je obrazložil prevajalec njegovo poezije v makedonščino pesnik Mateja Matevski. nakar je nagrajenec sam prebral nekaj svojih pesmi, medtem ko so njegove pesmi, prevedene v makedonščino, recitirali makedonski igralci. S svečanim, koncertom v ohridski stolnici se je končal tretji dan festivala. Po mednarodnem pesniškem mitingu Mostovi* v nedeljo, 27. avgusta, so udeleženci letošnje Struge odpotovali v ponedeljek, 28. avgusta v razne kraje Makedonije, kjer so imeli številne literarne nastope. Torek, 29. avgusta, pa je bil zadnji dan letošnje XVII. Struge, ki se je zaključil v prestolnici Makedonije Skopju. Najprej so imeli udeleženci letošnje mtritgit literar ne nastope v nekaterih skopskih delovnih organizacijah kot Stopan-ska banka, OH1S in Jugobanka, zvečer pa je bila otvoritev razstave grafik letošnjega struškega laureata Albertija, ki ni samo velik pesnik, temveč tudi odličen grafik. Po otvoritvi razstave v skopskem muzeju sodobne umetnosti je sledil mednarodni pesniški miting v istih prostorih. D. Ž. Prigppvnjlp za DIJAŠKO MATICO ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 Dnevnik 18.15 Cannon: NEKI LUCKY — TV film 19.05 Športna oddaja 19.20 Robinson Crusoe, 12. epizoda 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Ping pong O AKTUALNIH DOGODKIH IN PROBLEMIH 21.35 VIA MARGUTTA Film z Antonello Lualdi, Francom Fabrizijem in Ge-rardom Blainom Ob koncu Dnevnik Vremenska slika EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.15 Kos papirja 18.15 Program za otroke: Opazovanje narave 18.40 KRT URAR. risanka 18.50 DNEVNIK 2 — ŠPORTNE VESTI 19.10 Batman Vremenska slika 19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Giovane donna del 1914 2. in zadnje nadaljevanje 21.50 Gal Costa e Caetano Veloso Brazilska glasba 22.50 Doc: ZADEVA GOLDMAN - TV film Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti šport JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.25 Šahovski komentar 17.55 Evropsko atletsko prvenstvo 19.05 Obzornik 19.15 Viking Viki 19.45 PEVSKI TABOR 78 20.15 Risanka 20,30 Dnevnik 21.00 Kar bo. pa bo 22.05 Antipodi: ZADNJA NEZNANKA ČLOVEŠTVA 22.50 Dnevnik 23.05 Detektiv Shaft - TV film' 23.05 EVROPSKO ATLETSKO P» VENSTVO Koper 17.55 EVROPSKO ATLETSKO P** VENSTVO 21.00 Otroški kotiček 21.15 Dnevnik 21.35 MIRNI ČLOVEK Film je režiral John Ford-igrata pa John Wayne >n Maureen 0'Hara * 23.25 Zakladi britanskega muzeja-Po naključju preživeli, dokumentarec Zagreb 19.15 Bistrooki 19.45 Zabavno glasbena oddaja 21.00 Kar bo, pa bo 22.05 Baretta, serijski film 23.10 NOČNA PREMIERA: Kameleon ŠVICA 20.25 Dokumentarec 21.45 Orel z dvema glavama, fi®* 23.15 Superplay TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam ugaja jazz? 9.30 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica; 11.00 Misterij žene, tržaške črtice Zofke Kvedrove; 11.35 Plošče dneva; 12.00 Z naših festi- čem traku; 20.30 Crash; 21-0® Glasovi in zvoki; 21.32 V nedeljo zjutraj z Giseilo Paga00 (ponovitev); 22.17 Skupina Dix>e land; 22.30 Simfonični koncert' 23.45 Skupina Sergia Mendesa 24.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.0P* 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 60°: valov; 13.15 Letošnje zborovsko 7.20 Ponoči, davi; 8.40 Glasben1 tekmovanje »Cesare Augusto Se-ghizzi*; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Resno, a ne preresno; 15.35 Zbor iz novih plošč na 45 in 33 obratov; 1G.30 Na počitnicah; 17.05 300. obletnica Vivaldijevega rojstva; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Pogled v zgodovino filmske umetnosti; 13.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.25, 17..30, 19.30, 21.30, 23.30 Poročila: 9.00 4 korakov; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Edig Galletti; 9.40 Vanna: 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 11.45 Festival bar; 12 01) ]Na .prvi strani; 12.05'-■14.00 (Sofija* WŠltfg »«.50 „ <3.00 Brin'0iamo - con -. 14.00 Kultura in 'družba; 14.10 Plošče: 14.33 Majhna diskoteka; 14.45 Orkester T. Freddolinija; 15.00 Poje zbor Marmolada iz Benetk; 15.15 Onore al merito. 15.32 Orkester Nelson Riddle; 15.45 La Vera Romagna; 16.00 Poje sku-oina Hoipo Sapiens; 16.15 Z na mi jc . . .; 16.40 Orkester Hegel Gualdi in skupina Rockets; 16.45 Melodije iz filma »La febbre del sabato sera*; 17.00 Izletnik: 17 05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne: 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Reklame in zabavna glasba; 19.00 Melodije na teko- program: 9.00 Radio anch’j?i 11.30 Program o deželi Furlaniji Julijski krajini; 12.05, 13.30 in jaz ’78; 14.05 Jazz glasOk 14.30 Ljudska glasba; 15.00 Bodite z nami; 16.40 33 obratov.' 17,05 Liola — napisal Luigi randeilo: 18.35 Pojeta Mia Mar tini in Anthony Rutheford; 19-1'' Jazz glasba; 20.25 Oddaja * Gianfrancom Amendblo; 21.® Sinforiični koncert; 23.05 Lahko noč z . .. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 10.00 12.00, 15.00, 16.00 19.00. 20.00 Poročila: l-20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, 0 tropi.!.;, 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje: 10.35 ‘J glasbejie.,tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 11.40 TU. ristični napotki za naše goste IZ tujine; 12.03 Znano in priljubljeno; 13,10 Z orkestri in solist'.’ 13.30 Kmetijski nasveti, 13.40 P1' halne godbe; 14.20 Obvestila jr zabavna glasba: 14.50 človek in zdravje; 1!j.05 Glasbe;.a pravi)1' ca; 15.22 Naši umetniki mladi111 poslušalcem; 15.30 Nasi poslušal ci čestitajo in pozdravljajo: 1P-® Dogodki in odmevi; 16.30 Napotki za turiste; 16.45 Naš gost; 13® Z opernih odrov; 20.35 Lahka noč, otroci!; 20.45 Minute z »n-samblom Borisa Franka; 22.1» Oddaja o morju in pomorščakih: 00.05 Literarni nokturno rtlllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIliailllimillllllllllllllHIimilMimilimilllllllltllllltllllltlllllllllinillllimilllHIIIIIIIHirlMliiHIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHHIIIIIIItHHIMIIH'"1" SPADA TO V DAVEK NAGLEGA TEHNIČNEGA IN EKONOMSKEGA RAZVOJA? Pod znano japonsko goro Fuji «gozd, iz katerega ni vrnitve» TOKIO — Visok tehnični razvoj in naglo ekonomsko naraščanje terja tudi svoj hud davek. Zdi se protislovno, toda večji je v neki deželi napredek, več je samomorov. Glede tega postaja Japonska že nekakšen klasičen primer. Znano je, da japonska gora Fuji zvabi veliko turistov in potnikov, med katerimi je tudi razmeroma veliko samomorilcev. Zadnje čase, zadnja leta pa postaja žalostno slaven tudi neki gozd v vznožju te gore, kajti med brezami in borovci «gozda, iz katerega ni vrnitve* pogosto najdejo kako truplo. Neka teri računajo, da je v tem gozdu prav v zadnjih časih žalostno končalo svoje življenje nič manj kot 200 ljudi. Gozd, o katerem je govor, je vsestransko zanimiv in rekli bi tudi hkrati privlačen in odbijajoč. Porasel je, kot smo rekli, z brezami borovci in drugim drevjem, po tleh pa je veliko mahu, ki v vlažni senci prerašča vse, kame nje in zamočvirjeni teren. V goždu često naletijo na lisice, podivjane pse in drugo divjad, pa tudi na strupene kače, strupene škorpijone in drugo golazen. Prav temu je treba pripisati tudi dejstvo, da je težko prepoznati mrliče, ker jih te živali v kratkem hudo razme šarijo ali kako drugače iznakazijo. Gozdu Japonci pravijo Jukaj, kar bi po naše pomenilo morje rastlin. Ker je v gozdu vedno več samo morov, so japonske oblasti skleni le ustanoviti posebno, specializira ‘ no policijo, Hi naj preprečuje samomore in išče morebitne samomorilce, oziroma njihova trupla. Načelnik te policijski' sekcije Tet-suo Akaike pravi, da njihova domneva 6 200 samomorih do katerih naj bi bilo prišlo v tem gozdu v zadnjih časih, temelji na prijavah sorodnikov, oziroma na njihovih zahtevah, da naj bi jih iskali. Po mnenju načelnika te policije pa je število samomorov v gozdu Jukaj še veliko večje. Ob pomoči gasilcev je policiji v 'zadnjih časih uspelo prepoznati 27 trupel, toda v samih 16 kv. km gozda. To pa je le del velikega gozda, ki se razteza na veliko večji površini. Kot pravi Akaike, je za te samomorilce značilno to, da ni najti pri njih najmanjšega dokumenta, najmanjšega znaka, po ka terem bi jih mogli identificirati. V oktobru, preden bo 'zapadel sneg, se bo 1.500 vojakov, gasilcev in policajev odpravilo na »prečesavanje* vsega gozda, t.j. na akcijo, kakršne doslej še niso napravili, tako da bodo pregledali vsak grm na področju vsega gozda, ki se razteza pod goro Fuji kakih 100 km od Tokia. Akcija bo zelo težavna, kajti rekli smo že, da mahovje prekriva ves teren, pogosto tudi prepade, ki so nastali v dobi, ko je Fuji še bruhal. Poleg tega je to potresno področje značilno po tem, da je močno magnetično in so običajni kompasi neuporabni. Sicer pa so Japonci prvi izdelali radijske oddajne in sprejemne male aparate vvalki-talkie, ki omogočajo neposredno radijsko povezavo. Sicer pa so ves gozd že obdali z bodeči žico in z opozorilnimi na piši, kar pa ne zaleže, saj se število samomorov kljub vsemu neprestano veča. Tudi japonska voj ska je izbrala ta gozd za svoje vojaške vaje in neredko so vojaki na leteli na trupla samomorilcev. Zgodilo se je tudi, da so se lotili intenzivnega iskanja sami sorodniki izginulih ljudi, a so iskanje pre nehali, ko se v gozdu niso mogli orientirati. Število samomorov se v «gozdu brez vrnitve* veča. To pa še posebno od leta 1360 to jc od tedaj, ko je japonska televiztl8 prikazovala priredbo romana «N®) mino To». Gre za detektivko, * je bila nekaj let japonski best-s®1] ler in kateremu v določenih kl'°' gih očitajo, da je kriv mnog1" smrti. Vsebina romana govori o mladeirl sodnem funkcionarju Takau On®' giju in o njegovi idili z lepo žensk0 v starosti kakih n let. Lepa Vorik0 Yuki se je bila pred vtč leti po1'0' čila s policijskim agentom Tsuneo0] Yukijem, ki p- j? bil zaplc*e v neko politično zadevo. Takao O" negi, ki je zaljubljen v lepo Yorik°’ pri neki hišni ■ eirifvi ugotovi, o® je prav Yoriko prijateljica neke srednje osebnosti političnega ška°' dala, ki so mu ga naročili razčisti11. Zato Takao Onogi opusti svoje isk^ nje, Yoriko zapusti svojega mo'/® in se z Onogi jem dogovori, da 5< bosta srečala tri neki železniški P0-staji v Tokiu, od koder naj bi s® začelo njuno življenje. Toda s 10 postaje se odpravi v «gozd brez 'T' nitve* le lepa Yoriko, ki v nje*11 tudi izgine. Zanimivo je, da so med zadnji11]' 156 trupli, kolikor so jih doslej krili še kolikor tolik prepoznava®' naši veliko žer ki so bile stat® okoli 30 let, kolikor je pač bil* stara Yoriko iz romana «Narnin° T » oziroma TV - priredbe. Tudi teh 150 mrtvih je le del v®! dno večjega števila samomorov, jih beležijo na Japonskem. Že 1®^ 1970 so na Japonskem imeli nek®| manj kot 15.8") samomorov, l31! pa so se približali že številki 20.5®: Res je, Japonska šteje skoraj l2. milijonov ljudi, toda obilnih 20.9**' samomorov v letu dni je veliko in1 _ gre le za ugotovljene samomore. P°' ,icijske in d e oblasti pa so bile prijavo ze nič manj kot 95.0® izginotij z loma. ŠPORT ŠPORT ŠPORT atletika NA 12. EVROPSKEM PRVENSTVU V PRAGI NOGOMET MEMORIAL Z. RACETA Simeonijeva prvakinja z rekordom ^ skoku v višino je izenačila lastni svetovni rekord (201 cm) in je s tem priborila Italiji drugo Jato kolajno - Vzhodna Nemka Marita Koch je kot prva ženska tekla pod 49” na 400 m Presenečenje v moškem teku na 800 m - Sedmo mesto za Životiča in Hrepevnikovo fr ' Pletih Mennea (na sliki: na startu na 100 m) je tudi v današnjem finalu na 200 m favorit za zlato kolajno *frAGA - Tretji dan 12. atletske- 4. Meier (Švi.) U EP je bilo vreme atletom in a-, lnjam bolj naklonjeno, pa čeprav i K ob koncu tekmovanja nekoli-i? varilo. Glede na boljše pogo-80 bili tudi izidi tokrat veliko ^ rekord Jj1- Najprej bi omenili novi sve-jI*111 rekord vzhodne Nemke Ko-8ye. ki je kot prva premagala sekund na 400 m. Novi naj-dosežek na svetu .je sedaj v . - Tako je Kochnova že tretjič ‘^tošnji sezoni izboljšala rekord (torwi Progi. Tako Ilrehmerjeva ^ . n) kot tudi Szevvinska sta do-•1 zaostali za zmagovalko, Izred-Ph a'ter je bil tudi -tek na 800 m p atletinjah, ki je prinesel en-5^ n<> zmagoslavje tekačicam iz m‘Prva je bila Providohina pred jWav° in Ribeljevo. Zmagovalka ^trtma Bolgarka Petrova je ^R8 ki je prehitela bila trojico iz v .pijanka Sara Simeoni je tudi jjJTagi poskrbela za velik športni j . ig z zmago v skoku v višino ^enačenim svetovnim rekordom I 1 cm. Po pričakovanju je naleteli 118 najhujšo nasprotnico Acker-i^novo, ki je preskočila 199 cm p. J® samo za las zgrešil v tretjem yskusu višino zmagovalke. Tretja * , bila mlada Holzapfel. V metu L*8 je slavila svetovna rekorder-8 Jahlova, ki pa je dokaj zaostala f lastnim svetovnim rekordom, ^ago NDR je potrdila Drosova z gojitvijo srebrne kolajne (bila . ^etja v metu krogle;. Bronasto jtdaljo pa je priborila SZ Gorba-lnVa- Bivša svetovna rekorderka ; zmagovalka v Rimu Melnikova C bila s skromnim metom 62,30 še- R?ta' presenetljivega razpleta je k's1° v moškem teku na 800 m. i^gal ni Anglež Coe, ki je vei letošnji najboljši rezultat v nVr°Pi 1’44”3 In niti njegov rojak b e*t (letos 1’45”4), ampak vznodni I kleč Beyer, ki je zna! skrbno iz-J'stiti rivaliteto med tema dvema krt uema in je tekel taktično veli-iJiilj zrelo. Prvi krog ie od i-J?®lo hiter 49”32. V finišu ua je C:' največ moči Beyer. ki ie iz- * j*al lastni rekord za dve sekun-r m dosegel peti najboljši čas na L Progi v zgodovini atletike. „lako kot v Rimu je bil tudi v IV Ovett drugi, toda z veliko inJiŠirn časom. Nemec Sehrr i“ v teku na 400 m z ovirami da- tw boljši čas v Evropi. To je na ,,1 enstvu tudi dokazal, saj ni bila yegova zmaga tukrii v najmanjšem (ujph. Sovjeta Stukalov in Arhi sta zaostala za več kot se- VČERA.IŠNJI FINALI MOŠKI 49”84 5. Schuiting (Niz.) 50'’07 6 Nallet (Fr.) 50”10 7. Valero (Šp.) 50”19 8. Toboc (Rom.) 50”46 Deseteroboj: 1. Grebenjak (SZ) 8.340 2. Thomson (VB) 8.289 3. Stark (NDR) 8.208 ŽENSKE Skok v višino: 1. Simeoni (It.) 201 2. Ackermann (NDR) 199 3. Holzapfel (ZRN) 195 4. Kirst (NDR) 194 5. Meyfarth (ZRN) 191 6. Matay (Madž.) 185 7. Hrcpevnik (Jug.) 185 8. Kielan (Polj.) 185 400 m: 1. Koch (NDR) - nov SR 48”94 2. Brehmer (NDR) 50"38 3. Szevvinska (Polj.) 50”40 4. Ku'čunova (SZ) 51”25 5. Marquardt (NDR) 51”99 6. Hartley (VB) 52”31 7. Haggmen (Fin.) 52''46 8. Helder (VB) 52”53 Disk: 1. Jahl (NDR) 66,98 2. Drose (NDR) 64,04 3. Gorbačeva (SZ) 63 58 4. En,gel (NDR) 63,46 5. Melnik (SZ) 62,30 6. Bozkov (Bol.) 61,94 7. Isajeva (SZ) 61,56 8. Prouzova (ČSSR) 59,90 KOLAJNE z s b NDR 653 SZ 4 4 7 ITALIJA 2 1 0 ZRN 2 0 1 FINSKA 1 0 0 VEL. BRITANIJA 0 2 1 ČSSR 0 1 1 ROMUNIJA 0 1 0 ŠVEDSKA 0 1 0 NORVEŠKA 0 0 1 POLJSKA 0 0 1 800 m: 1. Providočina (SZ) 1'55”8 2. Musta (SZ) 1’56”6 3. Rigel (SZ) 1'56”6 4. Petrova (Bol.) 1’56”6 5. Ullrich (NDR) 1'57”5 6. Weiss (NDR) 1’57”7 7. Bruns (NDR) 1’58”6 8. Lovin (Rom.) 1’58”8 KVALIFIKACIJE V finale so se uvrstili: 400 m - moški: Pietrcik (Polj.) 46”27, Kolar (ČSSR) 46”28, Brieg (ZRN) 46”33, Whitehead (VB) 46”69, Herrmann (ZRN) 46”09, Hofmeister (ZRN) 46”18, Demarthon (Francija) 46”26, Ashton (VB) 46 ”32. 2CD m - moški: Mennea (Italija) 20”40, Muster (Švi.) 20”63, Dunecki (Polj.) 20"64, Prenzier (NDR) 20”69, Barre (Fr.) 20”96, Ivanov (Bol.) 20”96, Aksinin (SZ) 21”08, Liozner-ski (Polj.) 21”10. 50G0 m - moški: Fedotkin (SZ) 13'24’T, Ryffel (Švi.) 13’24”7, Ortis (It.) 13”26”7, Treacy (VB) 13’28"9, Herie (ZRN) 13'30”6, Floroiu (Rom.) 13’32”5, Fleschen (ZRN) 13’34”5, Mamcde (Por.) 13’34"8, Rose (VB) 13’35”7, Sellik (SZ) 13’36"2, Zimmermann (ZRN) 13’32"4, VVainio (Fin.) 13'33”6, Schots (Bel.) 13’34 ”1, Peter (NDR) 13’34"3, Kuznecov (SZ) 13’ 34”8. PRIHODNJE 13. EP V ATENAH Kot je bilo pričakovati bo prihodnje 13. EP v atletiki v glavnem mestu Grčije v Atenah. Grčiji je bilo poverjeno prvenstvo tudi leta 1969. Prvenstvo bo leta 1982. M vi/, Današnje finalne tekme Tudi v četrtem delu atletskega I 200 m: EP bodo podelili sedem kompletov SR: Smith (ZDA) V ,■ Beyer (NDR) Ovett (VB) 4' Coe (VB) / Rešetnjak (SZ) o' Pcdoljakov (SZ) S' Busse (NDR) životič (Jug.) ^ Marajo (Fr.) , m ovire: i' Schmidt (ZRN) ;• Stukalov (SZ) ' Arčipenko (SZ) 1'43”8 1’44”1 1’44”8 1'45”8 1’46"2 1’47”1 1'47"4 1’53”4 48”51 49”72 49”77 kolajn. Kot prvi bodo pričeli s tekmovanjem skakalci v skoku s palico. To tekmovanje se običajno izredno zavleče. V moški konkurenci bodo znani še prvaki tega 12. prvenstva v metu krogle ter v teku ra 200 in 400 m. V ženski konkurenci se bo končalo tekmovanje v metu kopja, v tekih na 200 m ter 100 m z ovirami. Atleti bodo opravili kvalifikacije v metu kladi , višini in skoku v drrjim. Pričeli se bedo še izločilni teki: 110 m ovire, 1500 m ih 3000 m z zaprekami. Atletinje bodo pomerile moči v izločilnih tekih v novi disciphni, v teku na 400 m z ovirami in 1500 m. DANAŠNJI FINALI MOŠKI Palica: Sft: Tully (ZDA) ER: Kozakievvicz (Polj.) RP: Nordwig (NDR) Kušhkun (SZ) K-vzakievvicz (Polj.) Prvi trije v Rimu 1974 1. Kišhkun (S7) 2. Kozakiewicz (Polj.) 3. Sakov (SZ) Krogla: SR in ER: Beyer (NDR) RP: Briesenick (NDR) Prvi trije v Rimu 1974 1. Briesenick (NDR) 2. Reichembach (ZRN) 3. Capes (VB) 5,71 5,66 5,35 5,35 5,35 5,30 22,15 21,08 20,50 20,38 20,21 19”83 20” 00 20”3 ER: Borzo v (SZ) RP: Borzov (SZ) Prvi trije v Rimu 1974 1. Mennea (It.) 20”60 2. Ommer (ZRN) 20”76 3. Bombach (ZRN) 20”83 400 m: SR: Evans (ZDA) 43”86 ER: Honz (ZRN) 44”70 RP: Honz (ZRN) 45"04 Prvi trije v Rimu 1974 Krogla - moški: Mironov (SZ) 20,40 m, Stahlberg (Fin.) 20,25 m, Capes (VB) 20,06 m, Beyer (NDR) 20,03 m, Jarosch (SZ) 19,80 m, Volk (ČSSR) 19,76 m, Ba-rišnikov (SZ) 19,74, Schmidt (NDR) 19,72 m, Halldorson (Isl.) 19,62 m, Brabec (ČSSR) 19,48 m, Schmidt (NDR) 19,39 m, Stojev (Bol.) 19,26. (Italijana Groppelli in Montelati-ci kot tudi Jugoslovan Milič se niso uvrstili v finale). 100 m ovire - ženske: Rabsztin (Polj.) 12”60, Klier (NDR) 12”90, Margulina (SZ) 13”, Fiedler (NDR) 13”07, Berend (NDR) 12”90, Anisi-mova (SZ) 12”92, Langer (Polj.) 13". E. Rabstztin (Polj.) 13”14. PRIMORJE V POLFINALU Prosečani so sinoči premagali Polisportivo Opicino z minimalnim izidom ■ Drevi: San Marco Fortitudo Primorje - Pol. Opicina 1:0 (0:0) PRIMORJE: Kapun, Blažina, Šuligoj, Angileri, Sugan, Tomizza, Cri-stofaro (v 77. min. Lanza), Carme-li, Esposito, Barnaba, Rustja. POL. OPICINA: Štoka (v 77. min. Viezzoli), Gherzil, Paolich, Puntar, Desanti, Gaeta, Verk (v 40. min. Rosman), Surian, Giuliani (v 25. min. Križman), Vascotto, Stradi. STRELEC: Cristofaro v 58. min. SODNIK: Umani iz Trsta. Primorje je prvi polfinalist Memoriala Ž. Raceta. Prosečani so namreč včeraj s tesnim izidom premagali enajsterico Pol. Opicine in si s tem priborili pot v polfinale. Srečanje med Primorjem in Pol. Opicino je privabilo ob robu prose-škega pravokotnika razmeroma malo gledalcev, res pa je, da se je tekma pričela že ob 19. uri in morda je bil to glavni vzrok, saj se navadno za vsako tekmo zbere mnogo navijačev. Sicer pa maloštevilno občinstvo prav gotovo ni bilo zadovoljno s prikazano igro obeh ekip. V prvem polčasu smo v glavnem prisostvovali množičnemu napadu BOSTON — Španec Manuel Oran-tes je drugo leto zaporedoma osvojil 1. mesto na mednarodnem turnirju v Bostonu. Tokrat je v finalu premagal Amerikanca Solomona s 6:4, 6:3. V 2. KOLU ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA POKALA Favoriti zmagali Razočarala je le Bologna, ki je doma izgubila z drugo- ligašem Barijem - V nedeljo bo na sporedu 3. kolo 1. Honz (ZRN) 2. Jenkins (VB) 3. Herrmann (ZRN) ŽENSKE Kopje: SR: Schmidt (ZDA) ER: Fuchs (NDR) RP: Fuchs (NDR) Prve tri v Rimu 1974 1. Fuchs (NDR) 2. Todten (NDR) 3. Urbančič (Jug.) 200 m: SR in ER: Koch (NDR) RP: Szevvinska (Polj.) Prve tri v Rimu 1974 1. Szevvinska (Polj.) 2. Stecher (NDL 3. Pursiainen (Fin.) 100 m ovire: SR in ER: Rabsztyn (Polj.) RP: Ehrhardt (NDR) Prve tri v Rimu 1974 1. Ehrhardt (NDR) 2. Fiedler (NDR) 3. Novvak (Polj.) 45”04 45”67 45”78 69.22 69,12 67.22 67,22 62,10 61,66 22”06 22"51 22"51 22”68 23” 17 12"48 12”66 12"66 12”89 12”91 V drugem kolu italijanskega nogometnega pokala ni bilo velikih presenečenj. Juventus, Milan, Torino in Napoli so brez velikih težav zmagali; edino Bologna je razočarala, saj jo je doma premagal dru-goligaš Bari. V drugih tekmah je Perugia premagala Pescaro, Fioren-tina Monzo, v genovskem derbiju pa je Sampdoria slavila z golom razlike nad Genoo. Po zmagi v prvem kolu je Udi nese tokrat odšel poražen z igrišča; kljub porazu pa je furlanska ekipa ponovno prikazala lepo igro in bi proti Avellinu zaslužila vsaj remi. IZIDI IN LESTVICE 1. SKUPINA: Fiorentina - Monza 3:2, Juventus - Taranto 2:0, počitek: Nocerina. — LESTVICA: Lazio 3, Bari in L.R. Vicenza 2, Pistoie-se 1, Bologna 0. 2. SKUPINA: Bologna - Bari 0:1, Lazio - Pistoiese 0:0, počitek: L.R. Vicenza. — LESTVICA: Lazio 3, Bari in L.R. Vicenza 2, Pistoiese 1, Bologna 0. 3. SKUPINA: Brescia - Torino 0:1, Cesena - Palermo 1:2, počitek: Verona. - LESTVICA: Torino 4, Palermo 3, Verona 1, Cesena in Brescia 0. 4. SKUPINA: Foggia - Catanzaro 1:2, Lecce - Milan 2:3, počitek: Spal. - LESTVICA: Catanzaro 4, Milan in Spal 2, Lecce in Foggia 0. 5. SKUPINA: Avellino - Udinese 1:0, Perugia - Pescara 2:0, počitek: Sambenedettese. - LESTVICA: A-vellino 3, Udinese in Perugia 2, Pescara 1, Sambenedettese 0. DelovanjeZSŠDI ZA TURNI COK LUČKI RADNIK Drevi pri Banih trening reprezentantk ZSŠDI V nedeljo, 3. sept. bo ženska odbojkarska reprezentanca ZSŠDI nastopala na turnirju na Reki, ki ga prireja OOK Lučki Radnik v o-kviru proslav 30-letnice odbojke na Reki. Kot pripravo na to gostovanje sklicuje ZSŠDI naslednje igralke na trening, ki bo danes, 1. 9. ob 20.30 v telovadnici pri Banih. BOR: Tanja Bolčina, Anamarija Glavina in Erika Mesesnel. BREG: Marina Trenta. KONTO V EL: Jana Ban, Denis in Mariza Danev. SLOGA: Anica Čuk. SOKOL: Cirila Kralj in Vida Le-giša. 6. SKUPINA: Genoa - Sampdoria 0:1, Rimini - Napoli 1:2, počitek: Ata!anta. — LESTVICA: Sampdoria in Napoli 3, Genoa 2, Atalanta in Rimini 0. 7. SKUPINA: Ascoli - Cagliari 1:1, Varese - Temana 0:0. — LESTVICA: Cagliari, Ternana in Roma 2, Varese in Ascoli 1. PRIHODNJE KOLO (3: 9.) 1. SKUPINA: Fiorentina - Juventus, Nocerina - Taranto. 2. SKUPINA: Bari - Pistoiese, L. R. Vicenza - Bologna. 3. SKUPINA: Torino - Palermo, Verona - Brescia. 4. SKUPINA: Catanzaro - Spal, Milan - Foggia. 5. SKUPINA: Sambenedettese -Avellino, Udinese - Perugia. 6. SKUPINA: Rimini - Genoa in Sampdoria - Atalanta. 7. SKUPINA: Cagliari - Vares«. enajsterice Primorje, ki pa v svojih vrstah ni imela spretnega strelca, ki bi znal potisniti žoge v mrežo. Enejsterica Opčine se je v glavnem branila in zato praktično v prvem polčasu nismo videli lepe igre. V nadaljevanju so pobudo imeli vedno domačini, ki so tudi prišli v vodstvo. šele potem je Opicina zaigrala nekoliko odločneje in je proti koncu spravila v zagato Prosečane, ki so povsem popustili, vendar so ohranili gol prednosti do konca. S to zmago se je Primorje uvrstilo v polfinale tega turnirja. Sicer ob tem ne moremo mimo dejstva, da je Primorje na tem turnirju preizkusilo morda preveč nogometašev, ki vsaj po tem, kar so pokazali, mislimo, da niso mnogo boljši od mlajših in obetajočih domačinov, ki kot ponavadi, kljub zagotovilom, kaže, da tudi letos bodo verjetno morali, če ne bo vodstvo Primorje kaj ukrepalo, še vedno čakati ob strani. Portuale — Aurisina 3:1 V drugi sinočnji tekmi na Proseku za Memorial Žarka Raceta je Portuale premagal Aurisino s 3:1, prvi polčas 0:1. S to zmago se je Portuale uvrstil v oolfinale. B. R. BEZBOL ZDA — MEHIKA 8:1 BOLOGNA Izredno slabo vreme še vedno ovira normalen potek svetovnega prvenstva v bezbolu. Že v sredo so morali odložiti vse tri tekme na sporedu zaradi dežja. Tudi včeraj je v Riminiju močno deževalo in niso mogli odigrati srečanja med Nizozemsko in Belgijo. Odigrali so tako le eno tekmo, in sicer med ZDA in Mehiko. Zmagali so zanesljivo Američani z 8:1. Posnetka z nedeljskega balinarskega tekmovanja za memorial Leban - Grgič v Bazovici HiitiiiiiiiimnmiimiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiminuMiimimiiiiiHiiiMiiiHitiiiHniiiiiimiiitimiNi NOGOMET Amaterske lige na Tržaškem Kar 162 ekip na startu Nogometaši 1. m 2. AL bodo prve tekme odigrali že 17.9. ODBOJKA «Plave» zmagale MINSK — Drugi dan SP v odbojki v ženski konkurenci je v 2. skupini za končni vrstni red od 13. do 32. mesta Jugoslavija prepričljivo premagala Italijo s 3:0 (6, 11. 6). Jugoslovanke so bile v vseh elementih igre veliko boljše od nasprotnic. KOŠARKA MLADINSKO EP Sovjeti prvaki Jugoslavija tretja ROSETO DEGLI ABRUZZI - Po predvidevanju je Sovjetska zveza osvojila zlato kolajno na evropskem mladinskem košarkarskem prvenstvu. Sovjeti so v velikem finalu, čeprav z dokajšnjo težavo, premagali Španijo s 104:100. V tekmi za tretje mesto pa je Jugoslavija zanesljivo odpravila Bolgarijo s 95:72 in je tako osvojila bronasto kolajno. V srečanju za, predzadnje mesto pa je Romunija premagala Poljsko s 85:71. KONČNA'LESTVICA 1. Sovjetska zveza 2. Španija 3. Jugoslavija 4. Bolgarija, 5. Italija, 6. Grčija, 7. ČSSR. 8. Turčija, 9. Francija, 10. Belgija, 11. Romunija, 12. Poljska. Nogometaši amaterji so letos začeli s pripravami prej kot običajno. Amaterska nogometna prvenstva promocijske, 1. in 2. lige se bodo pričela 17. septembra, 1. oktobra pa bo start 3. lige. Zato je povsem [ razumljivo, da se vse ekipe skušajo dobro pripraviti z upanjem, da bodo uspešno startale v posameznih prvenstvih. Tudi deželni odbor nogometne zveze je letos že sestavil koledarje posameznih prvenstev, iz katerih je razvidno, da bo v naši deželi 17. septembra startalo 18 ekip v promocijski ligi, ki so porazdeljene v eno skupino in v kateri bo le ena ekipa iz Tržaškega, to je nogometni klub S. Giovanni. 36 ekip 1. amaterske lige so porazdelili v dve skupini. Vseh šest tržaških enajsteric (EM. Adriatica, Fortitudo, Stock, Portuale, Ponzia-na in Muggesana) bo igrala v B skupini. V drugi amaterski ligi pa bo šest skupin po 18 ekip. Tržaške ekipe igrajo v skupini F. Koledar prvega kola je naslednji: Campanelle — Zaule Giarizzole — Aurisina Primorje — Costalunga Rosandra — Zarja Primorec — S. Marco Gaja — Sovrana Opicina — Libertas GMT — Breg Torej od 17. septembra bo na igriščih naše dežele res živo, saj bo v posameznih prvenstvih startalo na zmago kar 162 ekip. B. R. Na nogometnih tekmah za Memorial žarka Raceta se na proseških tribunah zbere vedno dokaj gledalcev BUKAREŠTA — V povratni tekmi 1. kola nogometnega evropskega pokala prvakov je Steaua premagala Monaco z 2:0. Monaco je kljub por« zu napredoval v višje kolo, ker je v prvi tekmi zmagal s 3:0. DVOBOJ ZA SP Korenoj zopet prosil za preložitev partije BAGUIO — V dvoboji: za svetov-ni šahovski naslov je Viktor Kor-čnoj že drugič zaporedoma zaprosil za preložitev 18. partije. Tudi včeraj, kot v torek, ni utemeljil razloga za preložitev. Eden od Korčnojevih sekundantov, Britanec Stean, pa je zagotovil da bo izzivalec jutri redno stopil za šahovnico. ODBOJKA Predavanje dr. Štoklja povsem uspelo Našim odbojkarjem, ki trenirajo pri Banih je bilo vreme včeraj zopet naklonjeno, tako da so lahko o-pravili oba treninga na odprtem. Pred dopoldanskim treningom pa je tečajnikom predaval dr. Renato što-kelj na temo »Šport in zdravje*. Dr. Štokelj je svoje predavanje prilagodil starosti poslušalcev, tako da so bila njegova izvajanja res vsem dostopna. Predavanju, ki je imel kot temo v glavnem vpliv cigaret in alkohola na športnika, je sledila živahna in zanimiva diskusija. OBVES?IUA Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da se bado treningi mladincev pričeli danes, 1. septembra, ob 19. uri na stadionu «1. maj*. Treningi za košarkarje letnikov 1962, 1963 in 1964 pa sc bodo pričeli prav tako danes, 1. septembra, ob 10. uri na stadionu «1. maj«. • » • ŠZ Sloga sporoča, da bo danes, 1. septembra, ob 18. u ! v telovadnici pri Banih sestanek prve in dn je ženske odbojkarske ekipe. Govor bo o programih nove sezone. Emil Frelih 49. ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J Sledimo za njimi in stopimo ria vrh vzpetine k dre-krivenčastih oguljenih vej, kjer je že zbrana množica Jdi. Zremo v nebo proti severni strani, odkoder morejo .hoteti ptice. Drenjanje ljudi se kmalu poleže in v '*di 5q vsg q£i uprte v tisto smer. Kmalu priprhutajo lrie beli orli. Svečeniki jih nakrmijo s hrano, ki so jo lr°vali romarji in svečeniki. Zares je čudež, da so te '^rice vegetarijanke. Domnevajo, da jedo celo samo zato jih krmijo največ z rižem. Ko se ptice nasitijo, 'et odlete na sever v daljni sveti kraj Benares. Orli obiskujejo ta grič že iz časov legend. Ljudje irujejo, da so ptice inkarnacije svetih mož. ki so na 1,1 mestu dosegli svojo odrešitev. Grič je postal romar-božja pot, kajti, kdor bo obiskal ta kraj in tempelj * Sriču, bo zanesljivo deležen božje milosti. Sestopanje po zlizanih počrnelih stopnicah stoterih OPMc je poplačano s čudovitim pogledom na templje bobni in na velike, pravokotno grajene vodne bazene, Nh obdajajo. Arhitektonsko je vse lepo urejeno, da se spil sem kar dve v dušku. Potem šele sem se lotil jedi. V takšni vročini človeku skoraj ni do jedače, čeprav si lačen. Domačini so si naročili kar precejšnje obroke naj-raznovrstnejših domačih jedi, ki so jih zajemali z v kepice zmečkanim rižem ali s pačati, katerih zalogaje so spretno nosili z rokami v usta. Angleški par in jaz smo si izprosili jedilni pribor. Angleža sta naročila mleto meso z rižem in raznimi omakami. Jaz sem ostal pri mojem priljubljenem indijskem golažu, ki ga nikjer ne znajo tako okusno pripraviti, čeprav pri tem od žgočih začimb skoraj ne morem dihati. K temu seveda jem nevzhajani kruh pačati in veliko nezačinjenega riža, da si tako vsaj za silo ublažim pekoči okus. Pred odhodom si na bližnji stojnici kupim za na pot velik šop rumenih banan. Kmalu nato zdrvimo proti jugovzhodni obali Bengalskega zaliva, k izklesanim starodavnim monumentom Mahabalipurama. Nisem mogel zakriti vznemirljivega veselja, da se bom srečal z veličastnimi spomeniki, ki so mi pri branju zgodovine in ogledovanju slik v prospektih vzbujali in drastili domišljijo. Že iz avtobusa, ki je zavil bliže k obali, je bil viden v daljavi slikoviti stolp obalnega templja, pravljičnega kra sotca iznad rumenila peščene obale in modrine valovitega morja. Vse v meni je vzvalovilo. Zaželel sem si, da bi peš pohitel do kamnitega spomenika po vabeči obalni peščeni preprogi, ki jo je lizalo zeleno-modro morje s svojimi belo nakodranimi valovi. človek čudi estetiki gradnje. Graditeljem je pripomogla tudi narava, ki je za okrasje na pravšnjih mestih pognala košato zelenje. Za tem svetim kompleksom se razteza širna ravan plodovite zemlje z rumenilom požetih polj in značilnim zelenilom mladih riževih nasadov, ki jih pestrijo leski manjših jezerc. Ne samo orlom, tudi nam je že začelo kruliti po želodcu. V gostišču blizu avtobusa smo posedli pod slamnatimi strehami. Tisti hip mi je prijala hladna coca-cOla, čakanje na svete ptice — bele orfe Epohalno delo človeka Bližali smo se mirni vasi ribičev Mamallapuram, ki po imenu in nekaterih izkopaninah stavb, izgreblih in izkopanih v 19. stoletju dajo slutiti, da je bilo nekoč tu pristanišče glavnega mesta Pallava dinastije. Od šeststo-tega leta po našem štetju, so si Pallavi pridobili oblast nad mnogimi deli Južne Indije in s svojo mornarico zavladali tudi na morju. Danes izginulo mesto je bil ustanovil kralj Narachima I. Mamalla. Veličasten pogled s hriba na templje v čast Šivi Uredništvo, upravo, oglasni oddelek. TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tal. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina zo inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revl|a P in PR včeraj lahko končno obiskala zapor na otoku Asinari nedaleč od Sardinije, ki je izrecno namenjen nevarnim političnim jetnikom (zlasti brigadistom, napistom in nekaterim fašističnim skrajnežem) pa tudi tistim zapornikom, Ki so v drugih kaznilnicah izzvali izgrede ali poskusili pobege. Kamen spotike, številne spremljevalce levičarskih poslancev, so odstranili s kompromisno rešitvijo: parlamentarce sta pri obisku spremljala odv. Antonio Taramelli in bivša nuna Marisa Galli (bila .je med prvimi neizvo: ljenimi na listi PR), medtem ko so ostali (tajniki in skupina časnikarjev) ostali v Sassariju. Daši so posianci sprejeli kompromisno rešitev, so odločno protestirali zoper sklep ministrstva, ki naj bi po njihovem mnenju omejeval pravice in pristojnosti parlamenta. Med obiskom, ki je trajal več ur, so se Mellini, Gorla in Pinto razgovarjali z deseterico jetnikov (med temi so bili brigadisti Abat-tangelo, Battaglia in Naria), s pazniki in seveda z ravnateljem Asina-re dr. Cardullom. Ob koncu so med kratko tiskovno konferenco podali lastne vtise in v tem okviru poudarili, da imenovati Asinaro lager ni neumestno, saj naj bi šlo za kaznilnico, ki naj bi bila v odločnem nasprotju z vsemi načeli omikane družbe, zlasti z osnovnim načelom kriminalistike, naj kazen služi kot prevzgoja. »Predvsem bi red opozoril — je poudaril poslanec Mellini — na potrato javnih sredstev, saj bi z i-stim denarjem lahko vzdrževali več ultravarnih kaznilnic. Med drugim je tudi nedopustno nameniti otok s površino 30 kvadratnih kilometrov 400 jetnikom.» Radikalni poslanec je tudi dodal, da je ravnanje z jetniki nedopustno in da se ne omejuje na posebni odsek «Forne!li», kjer so zaprti najbolj nevarni politični jetniki. Po njegovem mnenju je že sam obstoj kaznilnice v na- ZARADI NEDA VNIH UBOJEV POLICIJSKIH AGENTOV Desničarska opozicija napada špansko vlado «EI Pais» in drugi demokratični listi zahtevajo temeljito čistko v vrstah policijskih vodilnih kadrov MADRID — Uboj štirih agentov »guardie civil* in oborožene policije je povzročil popolnoma razumljivo nezadovoljstvo in odpor v policijskih vrstah. Policisti se čutijo ogrožene ter dai duška temu ne-zidovoljstvu tudi s protesti. Toda to nezadovoljstvo, ki je samo po sebi zakonito, postaja nevarnoi ko postane orožje v rokah reakcionarnih. desničarskih krogov,, ki ne morejo pozabiti »zlatih* časov Francove diktature. Danes ti krogi ne protestirajo proti slabi tehnični o-premi policije, temveč proti politični usmeritvi dejavnosti policijskih o.ganov. Nahajamo se torej pred ponovnim izbruhom fašistične ofenzive na demokratično ureditev nove Španije. Seveda je le del policijskih sil. ki zavzema to protidemokratično stališče. toda ta del je zelo nevaren, ker šte/e v svojih vrstah mnoge vodilne kadre. Ti krogi imajo na raznolago tudi časonise. ki napadajo vladno politiko ter se sprašujejo, na primer, «zakaj oblast pušča policiste priprte v voiašnicah, kot da bi bili oblegani («E1 Imparciab)*. Včeraj pa se je ta napad razširil. Ni več naperjen samo na vlado, temveč je zadel samega državnega poglavarja. Isti list. ki je predvčerajšnjim objavil sporočilo manjšinskega Vsedržavnega združenja funkcionarjev generalnega zbora p:>licije pod zvenečim naslovom »Bolestno smo si i vsega». je včeraj priobčil na prvi strani odprto pismo, ki ga je kralju Juanu Carlosu poslal neki podpolkovnik «guardie civib. To je prvič, da kralja nepo sredno vpletajo v zadevo in dogodek še bolj vzbuja pozornost zaradi naslova, ki mu ga je list dodal: »Hud spopad*. V tej kampanji prednjači list «E1 Imparciab, ki piše: »Ne moremo se sprijazniti z nedejavnostjo*. V uvodniku pisec navaja besede cari-stičnega generala Kaledina (zanimivo prevzemanje gesel iz reakcionarne ropotarnice): »Namesto, da bi branili domovino proti sovražniku, njeni najboljši sinovi strahopetno in sramotno bežijo pred peščico uznroatorjev*. Vlada je že sprejela nekaj ukrepov, da bi rešila nevzdržne razmere v policijskih vrstah. Takoj je odstranila nekaj visokih funkcionarjev. sedaj pa namerava baje obnoviti kadre, posebno v vrstah odgovornih za bo, proti terorizmu. Zanimivo je. kaj piše v tej zvezi madridski dnevnik «E1 Pais*. List poudarja, da velika večina funkcionarjev, ki bi se morali danes boriti proti terorizmu in braniti demokracijo, šteje v svojih vrstah prav tiste, ki so včeraj vodili boj proti demokratični oooziciji. »Učinkovitost njihovega dela —< pravi list — je bila dokazana v preteklosti. . . Zakaj pa danes niso tako učinkoviti, kot so bili včeraj?* V tej zvezi madridski dnevnik navaja ime generalnega komisarja Roberta Co-nese, ki je vodil v časih Francove diktature nekaj najpomembnejših akcij proti voditeljem opozicije. «E1 Pais* analizira v nekem drugem uvodniku sedanje stanje v policiji ter ugotavlja, da je bilo sporočilo manjšinske policijske organizacije sestavljeno in objavljeno ne kot protest Zaradi 'tehničnih'pomanjkljivosti policijske službe, temveč kot premišljen politični napad. Spričo vsega tega madridski dnevnik zahteva, kot mnogi drugi španski listi, naj vlada nadaljuje odločno čistko v vrstah policijskih organov. (vk) sprotju z zakonom, ker so med drugim nemogoči pogosti stiki med zaporniki in sorodniki. Končno je Mellini, ki je označil Asinaro kot »našo Cajenno*, še poudaril, da je nedopustno, da mesec dni po odobritvi odloka o amnestiji, 60 jetnikov, ki bi imelo pravico do pomilostitve, še vedno »gnije* v celicah. »Obdržati v zaporu človeka, ki bi moral biti svoboden — je poudaril — je tudi po zait on u prava ugrabitev.* Tudi ostali parlamentarci, ki so obiskali kaznilnico, so se zgražali nad življenjskimi pogoji na Asinari, Zelo kritični so bili na račun ravnatelja dr. Cardulla, ki «ni hotel jasno povedati, kaj se .je pripetilo prejšnji teden*. Tiskovno konferenco so sklenili z ugotovitvijo, da tudi položaj paznikov ni veliko boljši od položaja jetnikov, in z obljubo, da bodo nadaljevali boj zoper »superzapore*. Podobno oceno kot skrajnolevičar-ski poslanci je o zaporu na Asinari dal tudi liberalni poslanec Costa, ki se je mudil na otoku pred nekaj dnevi. «V demokratični državi — je dejal — bi r,e smelo biti posebnih kaznilnic.* Poslanec je dodal tudi, da je «življenje v posebnem oddelku »Fomelli* zelo težko, naravnost nečloveško pa je dejstvo, da se jetniki lahko sprehajajo le v nekaj kvadratnih metrih dvorišča, prekritega z gosto jekleno mrežo. »Tako ravpanje — je meni! Costa — lahko le; zaostri nasprotja in pospeši uoomost jetnikov.* Ob koncu je tudi izrazil mnenje, da bi morali vsaj postopno odpraviti posebpe zapore, »tudi da preprečimo eksplozijo smodnišnice, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice.* Kar zadeva sekcije, ki niso namenjene političnim jetnikom, pa je bila ocena liberalnega poslanca bolj pozitivna, saj je menil, da «zapomika prevzgojijo z delom na prostem.* (vt) Giannettini v Kirnu CATANZARD — Porotno sodišče, ki se je sestalo včeraj zjutraj, je sklenilo dovoliti fašističnemu časnikarju .Guidu Giann*ttiniju, da obišče sorodnike v Rimu. Bivši agent Z bo lahko ostal v Rimu dvajset dni, trenutno pa je na začasni svobodi. «Miss Italija» med njimi Kar enainštirideset brhkih deklet se letos poteguje za naslov najlepše v Italiji. Žirija pa je včeraj presenečena odkrila, da predstavnica Apulije nima niti petnajst let: odslovili so jo s pripombo: ki ji bo v veliko tolažbo: prihodnje leto jo bodo pripustili kar naravnost v finale (Telefoto ANSA) Še neredi v Iranu TEHERAN — Po vesteh, ki prihajajo iz Irana, naj bi državo spet zajel val neredov. Policija je baje včeraj streljala proti demonstrantom, ki so uprizorili protestne manifestacije v mestu Nasad v vzhodnem Iranu, pri čemer, naj bi bili dve osebi ubiti, mnogo pa naj bi bilo tudi ranjenih. Varnostne sile so baje streljale, potem ko jim je spodletel poskus, da bi razpršile demonstrante s solzilnim plinom. Neredi so se začeli popoldne, ko je na stotine demonstrantov, ki so kričali gesla proti šahu, odgovorilo na solzilne pline policije z metanjem kamnov. Takrat naj bi policija streljala v zrak, kljub temu pa sta bili dve osebi ubiti. Danes pogreb igralca Luigija Vannucchija RIM — Danes bo pogreb znanega italijanskega igralca Luigija Vannucchija. Po mašnem obredu, ki bo v Rimu, bodo umrlega igralca prepeljali v Bologno, kjer ga bodo pokopali. V Bologni živi Van-nucchijev brat. V petek, 8. septembra bodo po televiziji predvajali dramo «n vi-zio assurdo*. ki sta io pripravila Diego Fabbri in Davide Lajolo. V drami upodablja Vannucchi znanega italijanskega književnika Cesa-reja Paveseia. Pesnik si .je vzel življenje v Turinu leta 1950 .Igralca Vannucchija in književnika Pa-veseja druži torej ista, tragična usoda... iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiMiimtiiiiiimiiiiMiiiiMitiiiiiiMniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiimiNiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiitMiiMiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiimM ŠE ENA HUDA NESREČA NA DELU V TURINU Razbeljena kovina se je ulila na štiri delavce v jeklarni Eden je bil pri priči mrtev, drugi trije pa težko ranjeni - Federacija kovinarjev poudarja, da ne gre samo za tragično usodo TURIN — Včeraj se je v jeklarni »Teksid* (železarsko podjetje skupine Fiat) prifietila huda nesreča, pri kateri je izgubil življenje delovodja, trije drugi delavci pa so bili težko ranjeni. Vsi štirje so bili v bližini žerjava, ki je prenašal posodo z razbeljenim jeklom. 49-letni Eugenio Bianobno se je ravno pripravljal, da jeklo spusti v kalup, ko se je iz posode nenadoma ulila razbeljena tekočina. Blandino je bil na mestu mrtev, druge tri pa so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jih sprejeli na oddelek za hudo ....„„„„„...............................■■■■<■■"...... ARETACIJA ORGANIZATORJA «CANTAGIRA» Radaeliija obdolžili goljufije in lastništva ponarejenih slik Po temeljiti preiskavi so sodniki ugotovili, da je Radaelii vložil v banko ponarejena dela velikih italijanskih mojstrov RIM _ Včeraj so v Rimu karabinjerji oddelka za zaščito umetnin aretirali Ezia Radaellia znanega organizatorja glasbenih manifestacij. kot so »Cantagiro* in »Canta-europa*. Radaeliija so obdolžili, da je branil in razstavljal ponarejene slike ter ogoljufal «Banco di San ni. Poleg tega je Radaelii vložil v banko še katalog ponarejenih slik. Vsa ta dejstva so pripeljala do aretacije znanega italijanskega glasbenega organizatorja. Ko so sodniki 16. avgusta letos poklicali Radaeliija na zagovor, je U, Spirito* za milijardo in 200 mi lijonov lir. Sodniki so prišli do Radaellijevih ponarejenih slik, potem ko so 16. avgusta letos naročili preiskavo v nekaterih zasebnih palačah. V neki vili so med preiskavo našli Katalog slik, izvedenci so ugotovili, da so reproducirane slike ponarejene. Predgovor v katalogu je med drugim naznanjal, da so bilo umetnine razstavljene v mestih, kjer je gostovala glasbena prireditev »Canta-europa*. Lastnica vile, kjer so našli katalog, je potrdila, da je katalog last Radaeliija. Sodnik je po slal slednjemu poziv, naj se_ javi na sodišču. V Radaellijevi hiši so potem našli vrsto slik, ki so jih zaplenili, nekaj slik .je imel znani organizator glasbenih prireditev tudi pri »Finančnem zavodu za umetnost* v Firencah. V nadaljevanju preiskave so u gotovih, da je Radaelii od leta 1973 pa do leta 1976. vložil v banko «Banco di Santo Spirito* 20 slik, med temi je 17 slik delo mojstrov De Chirica, Severini ja, Tossija in Carraja. Nekaj slik De Chirica in Severinijevo delo so bili ponareje- ni prodajal. Bil je le zbiratelj in če so mu prodali ponarejena dela, je utrpel edino škodo on sam. Poznejše raziskave, pa so privedle do zaključkov, ki porajajo dvome v lastnikove izjave. Poleg lažnih slik so preiskovalci odkrili še poneverbe notarskih aktov, to seveda meče senco na Radaellijevo izjavo, da ni vedel, da so slike ponaj-ejene. Tudi pričevanje strokovnjakov, ki sta sestavila katalog, ki so ga našli v neki vili, daje dvomiti v lastnikove izjave. Strokovnjakoma je dal Radaelii slike originalnih del. Pozneje pa so predgovor e-nega izmed strokovnjakov in platnico kataioga izkoristili za nov katalog. V slednjem pa je vrsta ponarejenih slik. (am) ponedeljek in nihče ni preživel. Norveško vojaško poveljstvo je sporočilo, da so našli tri trupla, ostanke letala in orožja. LA PAZ — V • Boliviji so uradno sporočili, da je policija aretirala vodjo levičarskih gverilcev Osvalda Pereda. Kaže. da so ga aretirali v sredo zvečer, ko je Peredo z dvema tovarišema oropal neko trgovino, iz katere naj bi odnesel 10 tisoč dolarjev. Peredo je vodja že skoraj izginule narodno osvobodilne vojske. opečene. Za 25-letnega Giuseppa Leoneja so si zdravniki pridržali prognozo, druga dva pa sta imela več sreče in njuno zdravstveno stanje ni preveč zaskrbljujoče. Podjetje je že imenovalo tehnično komisijo, ki bo skušala ugotoviti vzroke nesreče. Po prvih domnevah naj bi se zaradi nekega kemijsko - fizikalnega pojava u-stvaril znotraj raztopljene jeklene mase mehur s plinom. Ko je ta mehur prišel na površje, se je razpočil. Zaradi zračnega pritiska je raztopljeno jeklo, ki je v tistem trenutku imelo od 1500 do 1800 stopinj, odletelo vse naokoli in za nesrečne delavce ni bilo pomoči. V zvezi z nesrečo je federacija kovinarskih delavcev iz Turina izdala ostro sporočilo, v katerem med drugim poudarja, da se nenehoma veča seznam mrtvih na delu. Te smrti pa je v glavnem krivo hlastanje za dobičkom, ko skušajo podjetja tudi na nepošten način, ne da bi se ozirali na varnost delavcev, povečati produktivnost. Poročilo nadalje naglasa, da včerajšnje tragedije ne gre pripisati zgolj slučaju in zahteva takojšnjo preiskavo, (db) ske vlade ter je dalo razumeti, da bo ta ukrep pozitivno vplival na normalizacijo odnosov med obema državama, proces, ki je v zastoju po zadnjih kubanskih posegih v Afriki. PO DALJŠEM POLETNEM PREMORU V torek nadaljevanje procesa zaradi škandala Lockheed Besedo imajo javni tožilci in branilci - Razsodba konec oktobra RIM — V torek je na javna obravnava na procesu Lockheed, ki so ga prekinili konec julija zaradi poletnih počitnic. Do sedaj so že zaslišali vseh osem obtožencev, ki so prisotni na procesu in sicer ministra Guia in Ta-nassija, Antonia in Ovidia Lefeb-vra, Palmiottija, Fanalija, Anto-nellija in Mario Favo (drugih treh, Olivia Crociania in Melco ni na procesu), ter 64 prič. Sedaj bi morali imeti besedo javni tožilci in zagovorniki, nato pa se bo sodni zbor umaknil k posvetu. Razsodba ne bo lahka, ne samo zaradi dvomov in negotovosti, ki so do sedaj prišli do izraza in jih niso še docela osvetlili, ampak tudi zaradi dejstva, da proti razsodba' razširjenega ustavnega sodišča ni možen priziv. Kot je bilo pričakovati, so glavni obtoženci zavrnili vsakršno odgovornost. Kar šest obravnav je bilo posvečenih zasliševanju Ovidia Lefebvra. Čeprav je užaljeno zavrnil izraz «podkupovanie», je pa vseeno priznal, da je bil nakup vojaških tovornih letal «C 130» možen zaradi treh »političnih izplačil*: dve v lirah (200 milijonov 3. in 5, junija 1970 in 360 milijonov, 3, junija leto kasneje), eno pa v dolarjih (pol milijona). Lefebvre ni hotel povedati, kdo je dvignil denar: priznal je le, da je še! «politični stranki ministra*. Ta minister naj bi bil Gui, ki pa ga je Ovidio vztrajno branil in zatrjeval, da ni dobil niti ficka. Tedaj so tudi skovali izraza prvi in drugi »neimenovani*. Ovidio ni niti hotel pojasniti, komu je šel tretii obrok podkupnine, ki je bil nakazan na banki. Julija meseca je bilo na vrsti zasliševanje prič, med katerimi so bili tudi minister Bisaglia, predsednik evropskega parlamenta Ernilio Co-lombo, bivši vodja kabineta predsednika vlade Mariana Rumorja, številni sodelavci Lefebvrejevega odvetniškega urada, nadalje vrsta častnikov in podčastnikov vojaške ga letalstva. Junija se je moral sodni zbor spo prijeti tudi z dvema precej zapletenima vprašanjema: zavrnitev sodnika Oria Giacchija s strani javne- vrsti 49.1 ga tožilstva in pa možnost p°tovfind_ v ZDA, kjer naj bi se neposrecu srečali z nekaterimi funkcionar ali bivšimi funkcionarji d:rot Lockheed. «Primer» Giacchi je " stal, ko je tednik «Espresso» oDJ vil vest, da je bil skupaj z bra'" ma Lefebvre član upravnega sve družbe «Cosindit» Po mnenju s00 nikov pa je bila ta zahteva o 'i'i. vrnitvi nesprejemljiva, ker so .1 tožilci predložili po formalnem 1 četku razprave. Nekaj dni ka’n je je Giacchi sam odstopil, pritisk predsednika sodnega Rossija. . Kar zadeva potovanje v ZDA, P* so sodniki menili, da je preveč * motano. Ta sklep pa je sprožil s vilne pomisleke. Sam Ovidio Lete® vre je namreč priznal, da podpri sednik družbe Lockheeo Maur Egan ve za ime prvega «neimen“ Ti pomisleki so se še . :br&“ Kuba bo osvobodila večje število političnih jetnikov NEW YORK — Ameriško pravosodno ministrstvo je sporočilo, da je Kuba sklenila osvoboditi tisoč političnih jetnikov, in da je ameriška vlada pristala, da sprejme prvih 48 osvobojencev skupaj z družinami. Pravosodno ministrstvo je izrazilo zadovoljstvo ob tem koraku havan- I • v * ^ ^ **i Včeraj zjutraj jc v Salisburyju (Rodezija) umrl za srčno kapjo državni poglavar rasističnega režima John Wrathall (Telefoto ANSA) iiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN V Mehiki našli truplo rektorja fakultete Huga Margaino je v sredo ugrabila skupina «Komunistične zveze 23. september» Strmoglavilo sovjetsko letalo OSLO — Sovjetsko vojaško letalo se je baje zrušilo na otoku Hopen v Spitzbergih, kakih 5 km od Norveške radijske postaje. Kot trdijo prebivalci otoka, je do nesreče prišlo v CIUDAD MEXICO — V mehiški prestolnici so včeraj našli truplo Huga Margaina Charlesa, ki je bil direktor mehiške filozofske fakultete in sin mehiškega, ambasadorja v Ameriki. Prejšnjo sredo je Huda C. Margaino ugrabila skupina, ki so .jo sestavljali štirje moški in ženska. U-grabljenca so posadili v temen avtomobil, ki je bil ustavljen na parkirišču univerze. V ugrabljenčevem avtomobilu so teroristi pustili sporočilo, v katerem si dejanje lasti skupina »Komunistična zveza 23. september*. Komunistična zveza je zahtevala odkupnino, ki naj bi služila kot finansiranje zveze. Pri u-grabitvi je prišlo tudi do oboroženega spopada, kjer je bil rektor mehiške univerze ranjtn. Obdukcija je namreč pokazala, da je Margaina umrl zaradi izkrvavitve, ki m-i jo je povzročila rana krogle v desnem stegnu. Rektorjevo truplo so našli na področju mehiške univerze, mrtvec je bil oblečen samo z jopičem. Preiskovalci sklepajo, da so ugrabitelji 35-letnega Huga Margaino slekli, da bi lahko ustavili krvavitev. Rektorjev oče se je te dni ravno vrnil iz Washingtona v Mehiko na dopust. Za sinovo smrt je izvedel po tiskovni agenciji. V Mehiki pripisujejo ugrabitvi velik politični pomen, danes je bil namreč v programu važen govor mehiškega predsednika Lopeza Por-tilla. »Komunistična zveza 23. september* je z atentatom verjetno hotela maščevati enega izmed svojih vodij, o katerem je policija izdala sporočilo, da ga je zajela in ubila. Zveza je v Mehiki opravila že vrsto političnih atentatov. Pred nedavnim so njeni oboroženi teroristi ugrabili «kralja piva* Femandeza Rodrigueza, izpustili so ga v zameno za visoko odkupnino. Že samo ime zveze je vezano na atentat. Dne 23. septembra 1965 je namreč skupina gverilcev pripravila zasedo na vojaško izvidnico v mehiški državi Chihuahua. Zveza si je pozneje nadela ime prav po datumu atentata, (am) vanega*. krepili po pismu, ki so ga na zadnji obravnavi julija mese® in v katerem je Egan zatrjeval. pozna bolje kot kdorkoli drugi dje nakupa «C 130» in da je nil sporazume s tremi skupil*®"" ljudi, ki bi »lahko Domagale*. Julij pa je prinesel še dve ores®" nečenji: prvo je bilo pričevanj Bruna Zattonija, bivšega gener* in ravnatelja Costarmarea, ki J izdelal in predložil ministrstvu obrambo pogodbo z Lockheed. JJ' govo pričevanje je bilo preplete1' s protislovji in negotovostmi, *** datuma kot načina podpisa PrVC J*!, godbe junija leta 1971; s tistim P°. pisom je bilo namreč povezal' drugo izplačilo. Kljub temu P*.5 prišlo na dan, da je imel Zn'1 osebne stike z enim od obtožene ’ Crocianijem, kateremu je celo ^ upal denar za razne operacije borzi. Drugo presenečenje je bila o® . čitev Ovidia Lefebvra, k; je to obtožil Tariassijevega tajni* Palmiottija, da je dvignil den®* prvih dveh izplačil. S tem je D. neposredno obtožil Tanassija, ki n * bi denar dvignil, čeprav v ime/' PSDI. Tanassi in Palmiotti sta čevito zavračala te obtožbe. šlo je do hudega prerekanja tlj med branilci, vendar je Ovidio * masto vztrajal pri svojem. Palm1 . ti naj bi bil tako drugi «neimen vani», Ovidio pa ni hotel pojasn. ti, kdo naj bi bil prvi in komu J šel denar tretjega izplačila, (db) Spet izselili prebivalce otoka Bikini BIKINI - Včeraj so izselili prebivalcev Bikinija, otoka, ki v otočju Marshall in za katere« so ugotovili, da je radioaktiven, to? za posledico jedrskih poskusov, so jih Američani izvedli na otok pred dvajsetimi leti. „■ To nič prvič, da so prebivalce » kinija izselili. Najprej so jih pr®®:, lili leta 1946, da bi omogočili An1 . ričanom njihove jedrske poskuse, jih je bilo 23 v dvanajstih lej!*" Leta 1958 so začeli «čistiti» rad* aktivne ostanke, deset let kasne) pa so dovolili prebivalcem, ki?; jih medtem preselili na otok BjgJ kakih 800 km jugovzhodno od » kinija, da se vrnejo na svoje o move. Sedaj pa so ugotovili, da ) stopnja radioaktivnosti na otoku ** vedno prenevarna. V ZDA narašča potrošnja bencina VVASHINGTON - Naraščajoča J* trošnja bencina v Združenih dri* vali v zadnjih tednih zaskrblja ^ nistrstvo za energijo, ker bi l®"y povzročila pomanjkanje goriva, prihodnjih dneh bo minister za t nergijo Schlesinger stopil v stik največjimi čistilnicami, da bi z&n teval okrepitev proizvodnje. Na ministrstvu se boje, da bi J* čjepovpraševanje povzročilo tudi večanje uvoza surove nafte. Hercules C-130 v boju proli požarom RIM — Štirimotorno letalo ^et. cules C 130* je včeraj poseglo n otoku Elbi, kjer že nekaj časa r® sajajo hudi požari. Letalo je OPvj mljeno s posebnimi napravami, katerimi lahko zalije z vodo 1. posebnimi kemičnimi snovmi oge™ ter ga tako zavre. Posebni »hercu les», ki pripada 46. letalski briga® ’ se je trikrat vrnil v Pizo, da bi oskrbel z vodo. Obiščite 24. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem VINO 78 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani do 3. septembra 1978