MH nnestov n/ ■ ■■ □bznrniL I L □ K i^~r i x/zx letnik lil MAREC 1969 ŠTEVILKA 18 Za 32 milijonov N din investicij Brest iz leta v leto povečuje obseg proizvodnje in finančne rezultate. V zadnjih petih letih je fizični obseg proizvodnje poprečno letno višji za 14 °/o, dobiček sku-Paj z amortizacijo pa kar za 34°/». Zanimivo pri vsem tem pa je, da smo imeli večja investicijska vlaganja do 1963 leta, od tedaj naprej pa nismo v nove kapacitete vlagali več, kot znaša amortizacija. Doseženi rezultati So torej posledica izkoriščanja vloženih sredstev. Temeljite študije od proizvodnih kapacitet do tržišča so pokazale, da je edini izhod za nadaljnjo povečanje proizvodnje in s tem tudi finančnih rezultatov samo v kompleksni modernizacij in rekonstrukciji obstoječih Proizvodnih kapacitet. Zlasti Proizvodnja pohištva zahteva ne-Pehno prilagajanje oblikovnim, iPnkcionalnim in modnim zahte-Vam tržišča. Vsaka druga rešitev bi prinesla zaostajanje, to pa ne želi nih-od nas, saj smo kolektiv, ki Je tudi v preteklosti vložil take napore, da se je povzpel v vrh slovenske in jugoslovanske lesne lPdustrije. Osnovni namen celotne investicije lahko izrazimo v naslednjih ugotovitvah: modernizacija in delna zamenjava strojne opreme, izpopolnitev proizvodno-teh-noloških postopkov na raven najsodobnejše tehnologije na Področju finalne predelave lesa, rekonstrukcija proizvodnje i-vernih plošč, izpopolnitev energetskih naprav, Prilagoditev delovnih prostorov novim proizvodnim potrebam z novimi objekti. V Brestovem obzorniku smo že cekrat pisali o tej investiciji, aslovi in sami sestavki so go-°rili o posojilu, katerega smo ?bili od Mednarodne banke za bnovo in razvoj iz Wshingtona, n°sojiiu Kreditne banke, manj 3e bilo napisanega o samem bsegu celotne investicije, o pripravah investicijskih načrtov, iz-?ru opreme in podobno. Vsa ta bravnava teče že skoraj leto dni p tehnoloških služb v poslovnih .betah do specializiranih inšti-utov, pa od tehničnih ugotovi-v do finančnih in komercialnih oslov pri nabavi investicijske ga-016" K°liko je bilo storjene -t,? že prej — saj smo zahtevek bednarodni banki dali že 1967 1.! teh ,tem času pa ni tekla samo •Ulična in komercialna obdela-Paših investicij. Dopolnilna n, tržišča je pokazala, da bdi tržišče vedno večje mož-jjj^ti plasmaja kvalitetnega po-. stva, tako na domačem kot boemskih tržiščih. faradi tega smo revidirali i„,v°tni elaborat, t. j. elaborat iz eta i967 Sedaj pa k investicijskim vla-P“U3em v 1969 letu. Niso majh-jj. Vrednost, saj znašajo 32 mi-Vr°I?°V ^ din več, kot znaša sred °S* vsek sedanjih osnovnih ka bstev. Ni namen tega sestav-’ 8a pišemo, koliko ton cemen- ta, železnih konstrukcij, kilometrov električnih kablov, strojev in naprav bo vgrajenih, temveč je predvsem namen, da vas seznanimo o vrstah investicij, ali bolje, kaj vse se bo spremenilo tako v tehnologiji, kot v potencialu kapacitet. NAJVEČ INVESTICIJ ZA TOVARNO POHIŠTVA V CERKNICI Človek bi dejal, tok proizvodnje bodo postavili na glavo. Pa ni res. Tehnološke študije so pokazale, da je mogoče uspešno povečati obseg dela le tedaj, če so zagotovljeni pogoji furniran j a plošč, dopolnjena strojna oprema, posebej pa usposobljeni površinski postopki. Če izhajamo iz teh zahtev potem je jasno, da gre tudi za prostorske probleme. Na prostoru, kjer je sedaj I. strojna s krojilnico, bo v bodoče turnirska priprava proizvodnje. Sušilnica se bo preselila v novo zgradbo s temperirnico ob novi I. strojni, nova I. strojna z 2.340 m2 delovne površine bo po- polnoma nov gradbeni objekt s svetlimi delovnimi prostori in sodobno notranjo ureditvijo. Po dolgem času bo torej urejen tudi problem temperirnice, saj je bila tovarna do sedaj praktično brez nje. Buldožer je že pripravil teren za gradnjo tega objekta, ki naj bi bil vseljiv v začetku julija. Sušilnica mora začeti z delom ob koncu maja, čas preselitve mora biti zelo kratek. Na področju okrog kotlovnice je v gradnji tudi nova mehanična delavnica, saj na mestu sedanje kompresorske postaje in mehanične delavnice stoji nova I. strojna. Znano je, da so v I. delu tovarne t. j. nad furnirnico, razrezom plošč in depojem še lese- ni nosilci. Iz varnostnih razlogov je treba te zamenjati z ognja-odpornimi elementi, zaradi tega bo tu prišlo do zamenjave ostrešja. Iz sond, katere so izkopali ob objektu je sklepati, da bodo ojačili stebre, nanje pa postavili železno konstrukcijo. Veliko del bodo opravili predhodno, to je v času, ko bo tam še tekla proizvodnja. Tudi staro sušilnico bodo rušili, ko bo še proizvodnja v sedanji I. strojni. Tudi sedanji klejarni ne bo prizaneseno. To bo bodoči prostor II. strojne. Povedati pa je treba, da bo višina ista kot v II. strojni, le z razliko da bodo tu železni in ne betonski nosilci. Stiskalnice se bodo pomaknile naprej proti čelu tovarne, ena celo na višino sedanje sušilnice. Razrez plošč bo v tovarni iver-nih plošč, katera bo prejela iz uvoza posebno žago in naprave za te delovne operacije. Skladišče furnirja bo na čelu tovarne t. j. v prostoru sedanje I. strojne. V II. delu tovarne ne bo posebnih gradbenih del. Več porušenih sten bo dalo večji prostor in omogočilo povezavo med posameznimi objekti, po katerih bo tekla nova tehnologija. Če že za prvi del ne omenjamo strojev, ki bodo dopolnili obstoječe, je nujno, da v II. delu omenimo nove kanalske ureditve površinske obdelave z vsemi potrebnimi nanašalnimi in obdelovalnimi stroji. Ti kanali bodo v drugem traktu, kjer je sedaj luženje in kompletiranje obojev z glasbenimi omaricami. Po projektu bodo gotovi izdelki odhajali v skladišče nekje v višini sedanjega vmesnega skladišča. Torej se bo premaknila tudi montaža. Povečani obseg proizvodnje narekuje izgradnjo dodatnega skladišča ob sedanjem. Tudi za to se pripravlja glavni načrt. Čas terja, da je tudi to skladišče čimprej gotovo, saj je treba izprazniti drugi trakt potem, ko pride oprema kanalov, tdansportni trakovi in podobno. Roki teh selitev so kratki, kratki so zaradi tega, ker je treba v toku investicije delati v istem obsegu, kot v normalnih pogojih. Potrebna je temeljita strokovna priprava tako investiciskih del v gradnji, inštalacijah, opremi in kadrovski pripravi. V eni prihodnjih številk Brestovega obzornika bi podrobno obdelali značilnosti investicije za posamezno delovno mesto, tako da bi delavci te enote dobili predstavo bodočega delovnega okolja in načina dela. INVESTICIJE NA TOVARNI MARTINJAK NE ZAOSTAJAJO Z izgradnjo krojilnice, ki je praktično že gotova in vseljiva, je dana možnost razvoja in razporeda strojne opreme po novih tehnoloških zahtevah. 1.306 m2 delovne površine omogoča Tovarni pohištva Martinjak razviti jedilnica »Lyving« in povečati dejavnost, saj je bila do sedaj na tesnem v prostoru, kar je bilo mnogokrat vzrok za zaostajanje proizvodnje in težave pri urejanju tehnologije. Kot posebna gradbena investicija nastopa v planu rekonstrukcija tapetništva. Pod tem popisom je treba razumeti rekonstrukcijo ostrešja na celotnem objektu tapetništva in površinske obdelave. To pa je pogojeno tudi z u-vedbo kanalskega sušenja v površinski obdelavi. Ta ureditev zahteva preureditev sedanje lakirnice, z odstranitvijo odvišnih sten, prestavitvijo brizgalnih kabin, uvedbo transportnih naprav in podobno. Investicije se po obsegu ne morejo meriti s Tovarno pohištva v Cerknici, so pa po nujnosti, efektnosti, funkcional- nosti za to proizvodnjo nujne in neobhodne. Take investicije so še: gradnje še ene komore sušilnice, ureditev priročnega skladišča lakov, preureditev kleti v mehanični delavnici in podobno. Tudi v tem primeru bo potrebno kolektiv bolj seznaniti, predvsem pa z novo tehnologijo. IVERKA BO IZBOLJŠALA KVALITETO PLOŠČ Investicije na Iverki lahko delimo po treh ciljih: za povečanje obsega proizvodnje, za povečanje kvalitete plošč, za sodobni razrez plošč za potrebe pohištvenih tovarn. Gradbene investicije so v glavnem zaključene. Potrebno bo še nekaj temeljev za nove stroje, to pa ne predstavlja večjih gradbenih del. Posebno velik izdatek gre za avtomatizirano progo razreza ivernih plošč, ki bo prva tovrstna investicija v Jugoslaviji. Ta investicija pa zagotavlja tudi kvaliteto finalizi-ranih plošč, da odpade vsako nadaljnje sušenje. BAZENSKA ŽAGA IN TLI STARI TRG BREZ VEČJIH INVESTICIJ Tovarna lesnih izdelkov v Starem trgu bo v tekočem letu uredila prostor za razrez žamanja, vodovod, zamenjala čelilnik na žagi, kompletirala finalni oddelek z nekaj novimi stroji. Znano je, da so investicije v primarno tako organizacijsko kot tehno-proizvodnjo še v proučevanju, loško. Glede na to, da so žage v zadnjih petih letih dopolnjevale svojo opremo tudi ni potrebe po intenzivnejšem vlaganju v tem obdobju. ENERGETSKA PROBLEMATIKA ODPADE — POLETJE BO VROČE Velika potrošnja tehnološke pare in električne energije, katere poraba raste iz leta v leto, narekuje, zlasti po tej modernizaciji, ureditev energetske preskrbe Investicija v tej smeri predstavlja močno postavko. Ne omenjamo del, kot so razne prestavitve kablov, gre za nove investicije v kotlovnice Tovarne pohištva Cerknica in Tovarne pohištva Martinjak. Za kaj gre? Kotlovnica v Cerknici dobi nov parni kotel in parne turbine za proizvodnjo električne energije. Sedanji parni stroj Wolf bo montiran v TP Martinjak, ki bo poslej imel dva stroja, generator iz Cerknice pa se prenese v Tovarno lesnih izdelkov Stari trg: Investicijo je lahko izraziti v dveh, treh stavkih. Težina posla okrog teh investicij pa ni majhna. Gre za objekte, ki zahtevajo še posebno strokovnost. Ni čudno, da so predpriprave tako zahtevne. Taka namestitev zahteva tudi določeno rekonstrukcijo gradbenih objektov kotlovnice v Cerknici in Martinjaku. Terminsko pada ta investicija v julij —• avgust, ko dospejo tudi uvozni stroji t. j. kotel in turbine. Res bo vroče poletje, pa naj sonce sije ali ne. Konec na 2. strani Kooperacijski izdelek TP Cerknice in TP Martinjaka — Za 32 milijonov N din investicij V 10 tisoč N din Kategorija Leto 1968 Po investiranju 1971 Indeks 3 : 2 1 2 3 4 1. Proizvodnja 9.533 17.000 178 2. Izvoz v 000 $ 3.397 7.000 206 Od tega: konvert. $ 3.230 7.000 217 O virih finansiranja za prvotno investicijo smo že poročali v našem listu. Z analizami sposobnosti finansiranja investicij iz lastnih sredstev smo ugotovili, da bomo lahko s smortnim gospodarjenjem z obratnimi sredstvi po poslovnih enotah sprostili del obratnih sredstev za investicijska vlaganja v osnovna sredstva. Analize so pokazale, da bomo z angažiranjem vseh strokovnih služb podjetja lahko sprostili za namene investicij v letu 1969 9,6 milijona dinarjev. Nepokriti del virov finansiranja investicij po intenzificiranju lastnih obratnih sredstev znaša 7,7 milijona N dinarjev. O pokritju teh sredstev so bili že vodeni preliminarni razgovori s Kreditno banko in hranilnico iz Ljubljane. Dosegli smo, da nam bo Kreditna banka zagotovila ta sredstva ob določenih kreditnih pogojih in aranžmajih. Celotna konstrukcija virov finansiranja v osnovna sredstva bo po revidiranem elaboratu predvidoma naslednja: V 10 tisoč N din 1. Mednarodna banka ($ 680.000) 850 2. Kreditna banka 1.390 3. Lastna sredstva 960 Skupaj 3.200 Navedena struktura investicij ne zajema obratnih sredstev, ki jih bomo potrebovali za povečano proizvodnjo. Skupna vrednost obratnih sredstev po investiranju se bo povečala predvidoma za 16 milijonov N dinarjev. Viri finansiranja povečanja obratnih sredstev po investiranju bodo lastna sredstva poslovnega sklada in tekočega dohodka iz finančnih rezultatov po investiranju. Ko smo že pri finansiranju investicij, ne moremo mimo logičnih vprašanj, ki se nam pri tem vsiljujeta. Ali smo finančno dovolj sposobni za izvedbo celotne investicije in ali bodo rezultati po investiranju zadostni za pokrivanje investicijskih anuitet in za zagotovitev razširjene reprodukcije? Vsi izračuni kreditne sposobnosti podjetja pri konkretni investiciji vključno z izračuni, ki jih predpisujejo bančna navodila, zagotavljajo, da investicijske naložbe ne ogrožajo nemotenega procesa proizvodnje v sedanjih in novih pogojih. Kompleksne analize rezultatov gospodarjenja po investiranju nam kažejo, da prav tako ne bo ogrožena razširjena reprodukcija, saj se bo dobiček po investiranju, zmanjšan za odplačilo anuitet, povečal nasproti doseženemu dobičku v letu 1968 vključno z obveznostmi do odplačil anuitet za 2, 3-krat. V upravičenost rentabilnosti naložb torej ni dvomiti, nasprotno treba jih je čimprej realizirati. D. Mlinar Značilnosti pravilnika o varstvu pri delu v TP Cerknica Nadaljevanje s 1. strani NOVA DELAVSKA RESTAVRACIJA, TRGOVINA IN PRAVNI PROSTOR NA VIDIKU Akcijski investicijski plan predvideva tudi izgradnjo novega objekta, ki bo funkcionalno povezan s sedanjo upravno zgradbo v Cerknici, stal bo na platoju pravokotno na sedanji objekt. V spodnjem prostoru bo Delavska restavracija zaprtega tipa, v zgornjih dveh pa bodo upravni prostori. Dejstvo je, da še enkrat povečani obseg poslovanja zahteva tudi več delovnih prostorov v upravi. Za primer vzemimo samo službo prodaje in nabave, kateri se bosta povečali najmanj za enkrat toliko. Tudi službe, kot so organizacijska, tehnološko raziskovalna, bodo povečale število visokokvalificiranih kadrov. Če računamo še na uvedbo mehanografske obdelave podatkov v lastnem centru, potem se že sedaj postavi vprašanje, ali bo perspektivno dovolj prostorov tudi s to gradnjo? Pogoji dela v sedanjih prostorih postajajo iz dneva v dan manj mogoči. S sprostitvijo sedanje delavske restavracije pa se odpira možnost t. j. ureditev razstavnega prostora in trgovina s pohištvom in drugo gospodinjsko opremo. Na izgradnji nove restavracije v tem objektu je posebej zainteresirana Tovarna pohištva Cerknica, katera želi zajeziti odhajanje s področja tovarne. VELIKE NALOGE V TEM LETU — USPEHI VNAPREJ Predvidevanja in analize kažejo, da bo leta 1971 Brest proizvajal in prodal za 170 milijonov novih din izdelkov oziroma izvozil za 7 milijonov dolarjev. To pa bo mogoče doseči s to investicijo, verdar ne samo z investicijo v gradnje in stroje, temveč bo potrebno, da se vsi spoprimemo z nalogami za obvladanje vsega tega. To pa ne bo lahko. To mora storiti delavec pri stroju, delavec v pripravi proizvodnje, delavec v prodaji in nabavi, skratka vsak na svojem delovnem mestu. To je velika odgovornost, istočasno po garancija za uspeh naprej. D. Trotovšek (Nadaljevanje) V poglavju o občasnih preiskavah ozračja in naprav je vrsta novosti. Obvezni preizkusi so predpisani tudi za naprave, ki jih doslej ni bilo treba preizkušati. V določenih obdobjih bo treba, razen parnih kotlov in posod pod pritiskom, pregledovati in preizkušati tudi stiskalnice za furniran j e, cevovode za razvod pare, tople vode ali zraka, električne vodnike, elektro motorje, ki obratujejo zlasti v požarno nevarnih prostorih, ročno orodje na elektromotorni pogon ipd. Razen tega bo treba, večkrat kot doslej ter bolj temeljito, meriti tudi škodljivosti delovnega okolja. Nenehna rast izostankov z dela zaradi obolenj je že kar zaskrbljujoča, saj nam povzroča dokaj veliko gospodarsko škodo. Za to stanje zelo radi zvračamo krivdo na zdravnike, dolžimo delavce simuliranje ipd. Vzroke za to nam bodo nedvomno najbolj pokazale natančne meritve pogojev, v katerih delavci delajo. Šele po teh bomo videli, kateri delavci obolevajo zaradi prepiha, neugodnih klimatskih pogojev, prahu, strupenosti v ozračju in podobnih škodljivosti, oziroma pri katerih je treba iskati vzroke za pogoste bolniške izostanke drugje. Rezultati meritev bodo hkrati tudi kazalec, na katerih delovnih mestih je treba delovne pogoje izboljšati. Drugi del pravilnika urejuje predvsem tehniške probleme. Važnejša določila, ki glede na dosedanjo prakso predstavljajo novost, so predvsem v tem, da je treba predpise, normative in standarde o varstvu pri delu u-poštevati že pri projektiranju novih gradbenih objektov ali večjih rekonstrukcijah oziroma pri izdelavi ali nabavi delovnih priprav in osebnih varovalnih sredstev. Kaj ta določila, ki so praktično le prilagojena veljavnim zakonskim predpisom, pomenijo, ni treba posebej poudarjati. Preden se lahko začne z gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, je treba projekt prilagoditi vsem zahtevam iz varstva pri delu. To pa pomeni: — da je treba predvideti tudi prostore za odlaganje oblek (garderobe), — da mora biti na razpolago zadostno število stranišč, sob za žensko osebno higieno, pip z vodo za pitje in umivanje rok ipd., — da morajo biti zagotovljeni ugodni mikroklimatski pogoji (eshavstiranje in ogrevanje usklajeno, zadostna temperatura zraka ipd.), — da mora biti poskrbljeno za odvajanje škodljivih plinov, par in prahu, za zadostno osvetlitev delovnih mest tako z naravno kot z umetno razsvetljavo ipd., — da mora biti pod delovnega prostora ustrezno izoliran ipd., Res je, da nam bodo omenjene zahteve pogosto povzročale sitnosti, zlasti še pri projektiranju večjih rekonstrukcij, Treba bo pač misliti na vse, hkrati z objektom projektirati tudi ogrevanje, ventilacijo in drugo ter skrbeti za usklajenost v delovanju takih naprav. Jasno pa je, da je tak način gradnje cenejši in boljši, kot enostranska graditev najnujnejšega s kasnejšim dograjevanjem in preurejanjem. Pomembne so tudi novosti v zvezi z delovnimi pripravami. Hkrati z nabavo vsakega novega stroja ali druge opreme za delo je treba dobiti tudi atest pooblaščenega strokovnega zavoda, da je stroj grajen v skladu z zahtevami iz varstva pri delu. Nabava domače strojne opreme ni problematična, ker delovne organizacije pri nas ne smejo več izdelovati opreme, ki ni v skladu s predpisanimi normativi. Drugače je z uvoženimi stroji. Glede teh strojev ne nalagajo obveznosti tujim proizvajalcem, pač pa uvoznikom. K sreči je v tovrstnih zakonskih predpisih nekaj pomanjkljivosti, ki jih pravilnik o varstvu pri delu primerno izkorišča. Iz zakona je mogoče sklepati, da lahko da ustrezen atest za uvožene stroje samo pooblaščen strokovni zavod. Ker pa to ni jasno povedano, daje pravilnik tako poblastilo posebni strokovni komisiji v podjetju To določilo nam močno zmanjšuje tovrstne stroške, saj izključuje tako stroške atestiranja kot stroške, ki bi jih povzročil zastoj v proizvodnji. Atestiranje s strani zavoda traja namreč najmanj mesec dni — ta čas stroj seveda ne sme obratovati — atestiranje doma pa le nekaj dni. Ta ugodnost pa ne bi smela zmanjševati pozornosti strokovnjakov, ki stroje nabavljajo; posebno pazljivi bi morali biti pri nabavi strojev italijanske proizvodnje, ki so glede varstva pri delu najslabši. V. Žnidaršič Zakonodajni akti eno -prakse drugo? Očitek, ki pogosto drži, lahko slišimo večkrat. Poizkusimo poiskati vzrok takim trditvam, ker le tako bomo lahko manjšali neskladnost med »zapisano« in »živečo« pravico. Predvsem se moramo zavedati, da ni organizacije brez pravil. Vprašanje je seveda, katera pravila se uporabljajo: ali »zapisana «ali »nezapisana«. Prva nudijo posameznikom nedvoumno večjo pravno varnost in boljši pregled nad skupino pravic in dolžnosti, ki jih urejujejo. S o pa prav zaradi svoje toge oblike lahko ovira za prilagodljivost nastalim situacijam. Nezapisana pravila so elastična, slaba lastnost pa je njihova nepreglednost in možnost, da jih dokazuje vsak po svoje. V delu je novi statut BRESTA-Ne bomo se torej spraševali, ali »zapisano« ali »nezapisano«, temveč: kako zapisati? Reformna prizadevanja, smer našega gospodarstva in ne nazadnje prizadevanje BRESTA vodijo v okvir tržnega gospodarstva. Osnovna značilnost tega pa je stalna gibljivost, spremenljivost in po drugi strani potreba po prilagajanju novim pogojem. Ce bi hoteli statut prilagoditi trenutnim razmeram in bi ga napolnili s preveč natančnimi določbami, bi gotovo prišlo do togosti. Konkretnejša določila sodijo v pravilnike- Statut mora natančneje obdelati^ le tiste temeljne pravice in dolžnosti, ki so enake za vse člane delovne skupnosti in ki so podlaga ostalih razmerij. Sicer pa sodijo v statut poglavitna vprašanja v takem obsegu in s tako razmejitvijo med načelnostjo, okvirnostjo in konkretnostjo, da omogočajo dinamičen potek delovnega procesa in razvoj tu razvijajočim se odnosom. Statutu moramo posvetiti veliko pozornost. Javna razprava bo omogočila vsakemu posamezniku tehtanje novih določb. Ker le, če je stvaren, je statut usmerjevalec življenja v podjetju in hrbtenica vsem ostalim aktom, ki precizirajo pravice in dolžnosti posameznikov in enot pri prizadevanjih za vzpostavitev postavljenih ciljev. z.Zabukovec Modernizacija prinaša boljše rezultate Odločitev o novih investicijskih vlaganjih je tesno povezana s finančnim stanjem podjetja tako v pogledu sedanjih in predvidenih rezultatov, kakor tudi s stališča zagotovitve sredstev za izvršitev kompleksne rekonstrukcije in modernizacije proizvodnje. Ker smo investicijski program, ki je rezultat večletnega študija in analiz tržišča ter tehnoloških kapacitet, v času relativno dolgega obdobja realizacije kredita pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj Washington, revidirali in prilagodili novim zahtevam tržišča, tehnologije in ekonomske interesantnosti investicij, so se v tem času spremenili tudi rezultati predvidenih investicijskih vlaganj ter višina in viri finančnih sredstev. Primerjalne analize učinkovitosti revidiranega investicijskega elaborata nasproti prvotnemu elaboratu, ki smo ga v prvi polovici leta 1967 posredovali Mednarodni banki, so pokazale, da niso rezultati poslovanja po revidiranem elaboratu ugodnejši samo z vidika povečanega obsega proizvodnje in finančnih rezultatov, temveč tudi s stališča hitreje in bolj akumulativnega vloženega investicijskega dinarja. Iz primerjalne analize navajamo samo primer učinkovitosti vloženega dinarja po prvotnem in revidiranem elaboratu na obseg proizvodnje, dohodek (terminiziran z vsebino dohodka v letu 1968) in dobiček poslovanja podjetja po investiranju. Predvideno na vloženi investicijski dinar Prvotni elaborat Revidirani elaborat Razlika 3—2 1 2 3 4 1. Proizvodnja 5,90 6,02 0,12 2. Dohodek 2,19 2,34 0,15 3. Dobiček 0,59 0,71 0,12 Izsek iz revidiranega elaborata investicij nam nazorno prikaže -večjo učinkovitost in upravičenost investicijskih vlaganj po revidirani konstrukciji investicij. Poglejmo še, kako se bo povečal po revidiranem elaboratu obseg proizvodnje in izvoza primerjalno med letom 1968 in rezultati investicij (leto 1971). Sedežna garnitura Y-70 izdelek TP Martinjak ji j A. i Koristna uporabnost »Daniele stereo« INVESTICIJSKA GRUPA V AKCIJI Z novo organizacijo Skupnih strokovnih služb je bila ustanovljena investicijska grupa. Ta grupa je odgovorna za izvedbo kompleksne investicije in ima s tega naslova vsa pooblastila za interna in eksterno ukrepanje. Grupa si ustvari lastne izvajalske ekipe Po poslovnih enotah, tako da s tem zagotavlja nemoteno delo kadrov v proizvodnji in tekočem Vzdrževanju, grupa dela samostojno in sodeluje z vodstvi tovarn le kadar gre za rekonstrukcije in dela, ki vplivajo na normalen potek proizvodnje. Grupa se deli v dva dela. Prvi je strokovno tehnični del ,drugi Pa je finančno planski, oba dela Povezuje glavni direktor, ki je istočasno tudi vodja investicijske Krupe. Strokovno tehnični del je Preko tehnoloških referatov, energetika, gradbenega referenta Pripravljal to investicijo že pred hovo organizacijo, finančno planski pa je povsem nov. Že samo dejstvo, da gre za 32 milijonsko investicijo N din pove, da je treba to investicijo obravnavati dru-Sače, kot smo to prakticirali v Preteklih letih, ko je šlo za dopolnjevanje s posameznimi stroji. Finančno planska služba investicijske grupe ima osnovno nalo-Kp, da skozi plane investicij skrbi za smotrnost troešnja investicijskih sredstev v rokih in ob poetiki najracionalnejših finančnih nranžmanov. Že prve izkušnje kažejo, kako Potrebna je bila vključitev tega, c® tako hočemo, komercialnega dela, strokovnjaki so vsak po Syoji specialnosti delali in pripravljali investicijo. Mnogo jebi-!° napravljenega. Tudi realizaci-la je že začeta, tako v gradnjah, mstalacijah po dograjenih objek-tlh, v dobavi prvih strojev in na-Prav. Gotovo pa je, da so aranž-|Ppjp oziroma komercialni zaključki delani v prvi vrsti s poudarkom na kvaliteto in funkcionalnost investicije, manj pa glede terminske zagotovitve izdoba-yp plačilnih pogojev in podobno, lam problemom pa se zoperstavila finančno-planska služba, ka-era hoče eliminirati te probleme 7 bodočih zaklučkih. Izkušenj na em področju ni v takem obsegu d zaradi tega je izdelan predlog Poslovnika, ki urejuje razmejitev dnosno deli postopek na pripra-0 in realizacijo. Jasno pa je, da 0 uspeh zagotovljen, ko bo v sakem primeru doseženo soglasij nosilcev investicije z finančno Plansko službo, tako glede izbora Zvajalca investicij, kot drugih najugodnejših pogojev (cena, roki plačil itd.). Finančno-planska služba ima nalogo izdelave terminskega finančnega plana investicij. Prav te dni bodo znani planski termini tako gradbenih investicij, dobave strojev in naprav. Izdelan je plan energetskih akcij, vendar ga bo potrebno korigirati potem ko bodo znani gradbeni termini izgo-tovitve objektov. Ta služba po svoji funkciji ne obravnava samo finančni plan, je tudi koordinator vseh operativnih planov, bodisi na pripravo ali realizacijo investicij. To bo naloga tej službi, da koordinira svoje plane z nosilci in izvajalci del. Investicijska grupa je že v funkciji, izdelujejo se plani, pripravljajo načrti, tehnične in tehnološke rešitve. Iz planov investicij in investicijskih del, katere smo doslej precizirali, vidimo, da bo res — vroče poletje. Iz organizacije investicijske grupe pa je razvidna tudi kadrovska zasedba: — strokovno tehnični koordinator je inž. Ivo JURKOVIČ, za gradnje pa je odgovoren Franc BAUMAN, odgovoren za energetiko in instalacijo je Ciril RUDOLF, odgovoren za tehnologijo Tovarne pohištva Cerknica je inž. Drago MAZI, za Tovarno pohištva Martinjak pa inž. Jože RESNIK. Inž. Drago MAZI je odgovoren tudi za brusilnico in razrez plošč pri Tovarni ivernih plošč Cerknica, — finančno planski koordinator je Dušan TROTOVŠEK, odgovoren za izvajanje operativnih nalog s področja organizacije nabave, transporta, zavarovanja, reklamacij je Aleksander MARKOVČIČ, odgovoren za izvajanje investicijskih predpisov, dokumentarno poslovanje, finančno spremljavo in obračun investicije je Emil LAH. Operativni sodelavci grupe po poslovnih enotah so Franc KRANJC za Tovarno pohištva Cerknica, Tone LUNKA za Tovarno pohištva Martinjak in Franc KEBE za Iverko. S tem sestavkom smo vas želeli kratko seznaniti s funkcijo in delom novo ustanovljene investicijske grupe s posebnim poudarkom na novi finančno planski službi. Gotovo je, da bo potrebno široko sodelovanje te grupe, tako da se doseže tako optimalna zagotovitev investicije, kot racionalnih rešitev v finančnem smislu. D. Trotovšek SKUPNA PORABA PRED RAZDELITVIJO Centralni delavski svet Bresta bo na prvi prihodnji seji obravnaval predlog financiranja in razdelitve sredstev skupne porabe za leto 1969. Potrebe po sredstvih skupne potrošnje so zelo velike, vendar je razdelitev teh sredstev odvisna od finančnih možnosti podjetja. Skupna vrednost sredstev skupne porabe, ki bo potrošena v letu 1969 in delno tudi v letu 1970 (dokončanje stanovanjskega bloka) znaša 3,9 milijona N dinarjev. Struktura potrošnje sredstev skupne porabe je sledeča: V 10 tisoč N din 1. Izgradnja stanovanjskega bloka 191 2. Individualna izgradnja 45 3. Anuitete za stanovanjsko izgradnjo 55 4. Sredstva za civilno zaščito 11 5. Izobraževanje kadrov 36 6. Dotacije sindikatu 15 7. Patronati šol 3 8. Oprema ambulante 4 9. Komunalna izgradnja 13 10. Ostalo (prispevek za izgradnjo bolnišnice, prispevek za potrošnjo sredstev skupne porabe in drugo) 16 Skupaj 389 V skladu s poslovno politiko in potrebami po novih strokovnih kadrih, ki so sestavni del potreb za proizvodnjo po investiranju je v planu izgradnja novega stanovanjskega bloka. Po analizi potreb po individualnih gradnjah, po sprostitvi trenutno zasedenih stanovanj in v skladu z možnostmi finančne udeležbe podjetja, je komisija za stanovanjska vprašanja podjetja predvidela potrošnjo sredstev v te namene v višini 450.000 N dinarjev. Ostala potrošnja sredstev skupne porabe je ali v skladu z že angažiranimi sredstvi po sklepih samoupravnih organov (anuitete, izobraževanje kadrov, oprema ambulante )ali v skladu s predpisi (sredstva za narodno obrambo). Ostala planirana potrošnja sredstev skupne potrošnje je zaradi velikega angažiranja sredstev v investicije ostala na lanskoletni ravni. O morebitnih spremembah v formiranju in potrošnji sredstev skupne porabe na organih samoupravljanja, bomo bralce obvestili v prihodnji številki. d. Mlinar Proizvodnja v januarju in februarju je v skladu z načrtom Proizvodnja v našem podjetju je v prvih dveh letošnjih mesecih dosegla vrednost 19 milijonov novih dinarjev, kar je 16,5% planiranega letnega obsega proizvodnje. To pomeni, da je bila proizvodnja v januarju in februarju ugodna. Za primerjavo naraščanja proizvodnje, si oglejte, kako je bilo s proizvodnjo v zadnjih petih letih (obdobje prvih dveh mesecev): V 10 tisoč N din Leto Proiz- vedeno Indeks Verižni indeks 1965 949,4 100 — 1966 1046,9 110 110 1967 1154,5 122 107 1968 1340,8 141 116 1969 1914,8 202 143 Iz razpredelnice lahko ugotovimo, da je poprečna rast proizvodnje v januarju in februarju v zadnjih petih letih 20,4%. Prav taka primerjava indeksov nam pove, da je najmočnejša tendenca naraščanja proizvodnje prav v letu 1969. Značilnost letos doseženega obsega proizvodnje je hitrejša ten- denca v naraščanju proizvodnje pohištva, medtem ko je naraščanje proizvodnje primarnih izdelkov dokaj stabilno in umirjeno. Na takšne proizvodne uspehe je vplivalo povečevanje serij in izdelava visokokvalitetnega furniranega pohištva, večserijske proizvodnje masivnega pohištva in tapetniška proizvodnja (TP Martinjak) ter kooperacijsko sodelovanje med poslovnimi enotami in zunanjimi partnerji. V TLI Stari trg je obseg proizvodnje nad planiranim, kar je rezultat večje proizvodnje polizdelkov za ostale poslovne enote in večje proizvodnje ladijskega poda, po katerem je kljub mrtvi sezoni v gradbeništvu zelo veliko povpraševanje. Proizvodnjo v Iver ki je ovirala zapoznela dobava lepila, kar je vplivalo na to, da je bila proizvodnja v Iverki nekoliko pod normalno dinamiko mesečnega doseganja planskih rezultatov. Iz vsega tega lahko ugotovimo, da je bila proizvodnja v januarju in februarju v skladu s planskimi predvidevanji, kar pomeni, da bomo ob delovanju z načrtom določenih instrumentov, planirani letni obseg proizvodnje povsem dosegli. B. Mišič Pravnik odgovarja VPRAŠANJE: Prejel sem odločbo o prenehanju dela zaradi odprave delovnega mesta. Ali imam res prednost pri sprejemanju novih delavcev, kot trdijo moji znanci? Odgovor: Če delovna skupnost v roku enega leta po odpravi delovnega mesta znova vpelje odpravljeno ali podobno delovno mesto, ima delavec, ki mu je delo prenehalo zaradi take odprave, pravico ponovno vstopiti na delo. Isto velja za primer, če delovna, skupnost poveča število delavcev na delovnem mestu, za katero delavec po svojih delovnih sposobnostih zadovoljuje postavljenim zahtevam. (104. čl. TZDR). Kaže pa, da je odločba, ki ste jo prejeli, pomanjkljiva. Drugi odstavek že omenjenega 104. čl. dovolj jasno pove: »sklep o prenehanju dela v delovni organizaciji mora vselej navajati pouk, kako lahko delavec, v skladu s splošnim aktom ugotavlja pravico do ponovnega vstopa na delo v delovno organizacijo po prvem odstavku tega člena.« Z. Zabukovec Občani, sodelujte v krvodajalski akciji Zdravstvena služba iz dneva v dan občutneje spoznava, kako nepogrešljiva je kri pri zdravljenju — predvsem operacijskem. Čeprav je praktično nemogoče izračunati, kolikokrat se skrajša čas zdravljenja, če je na voljo dovolj krvi, lahko s popolno gotovostjo trdim, da pomoč transfuzij pri vedno večjem številu obolenj močno skrajša ali celo življenjsko vpliva na uspešno zdravljenje. Ce samo pomislimo, koliko naših otrok takoj po rojstvu ne bi preživelo tedna dni, če ne bi bilo primerne krvi za transfuzijo — pri tem pa statistično ugotavljamo, da je umrljivost novorojenčkov na Slovenskem globoko pod evropskim povprečjem — se nam sama ob sebe poraja naslednja ugotovitev: če je kakšna aktivnost katerekoli organizacije v svetu usmerjena v dobro nas samih, potem je na prvem mestu prav gotovo krvodajalska aktivnost. Le-ta v nas samih najde odziv za najplemenitejšo odločitev: če stopim med aktivne krvodajalce, se odločam pravzaprav za dobro samega sebe, svojih najbližjih, v ekonomskem pogledu pa za korist delovne organizacije, podjetja, tovarne ali ustanove. Krvodajalstvo je prostovolnja aktivnost naših ljudi. Krvodajalske akcije so načrtno razporejene čez vse leto. Mislim, da lahko s ponosom ugotavljamo, da smo v zadnjih letih v naši občini vsako leto presegli načrt republiške komisije za krvodajalstvo pri Glavnem odboru Rdečega križa Slovenije. Da je sedaj v vodstvu te republiške komisije zastopnik našega občinskega odbora RK, je prav gotovo tudi zasluga ali nagrada visoki zavesti občanov naše občine, ki so se vedno odzvali pozivom za prostovoljno dajanje krvi. Krvodajalska akcija za leto 1969 bo: — V četrtek, 10. aprila za področje Loške doline v prostorih Kovinoplastike v Ložu. Kolektiv Kovinoplastike daje udeležencem akcije dela prost plačan dan. — V petek, 11. aprila za področje Cerknice, Rakeka z okolico, Bloške planote, Žile, Cajnarjev in Otav ter za nekatere delovne organizacije na tem področju. — V soboto, 12. aprila pa predvsem za kolektiv tovarne Brest Cerknica in Martinjak in za tiste kolektive, ki bodo želeli sodelovati v akciji na ta dan. Prevozi z avtobusi bodo urejeni. Pozivamo vse delovne organizacije, njihova vodstva in družbeno-politične organizacije, da storijo vse, da bo tudi letošnja krvodajalska akcija najmanj tako uspešna kakor akcije prejšnjih let! Za sodelovanje in aktivnost se vsem iskreno zahvaljujejo občinski odbor Rdečega križa Cerknica. dr. B. Kravanja Zakai ni dobav jelove hlodovine Kapaciteta obeh naših žag je prilagojena količinam hlodovine, ki letno napadejo v našem gravitacijskem območju. Letno razžagamo ca 45.000 m3 hlodovine, od tega približno 20 % bukove hlodovine in 80%> jelove hlodovine. Pogoj za normalno obratovanje obeh žag je torej predvsem enakomerna in dovolj velika dobava jelove hlodovine. Vsa pretekla leta je bila ustaljena praksa, da smo se v začetku novega poslovnega leta sestali z vodilnimi delavci GG Postojna in se dogovorili za ustrezne cene hlodovine ter za količinske dobave. Cena hlodovine je bila vedno enaka cenam, ki so se dosegale v Sloveniji. To, že utemeljeno obliko dogovarjanja so gozdarji letos zamenjali z ultimatom. Dne 10.1. 1969 nas je obiskal njihov komercialist, ki je povedal njihove pogoje in hkrati takoj dodal, da bodo, v kolikor ne sprejmemo njihovih pogojev, vse količine iz našega bazena usmerili drugam. Tri dni kasneje sta šefa gozdnih obratov na našem območju prejela ukaz, naj takoj prenehata z dobavo hlodovine na naše žage. Pogoji, ki so nam jih gozdarji postavili za dobavo jelove hlodovine v letu 1969, so naslednji: a) Hlodovina iz zasebnega sektorja naj se prevzema po klasah in sledečih cenah: I. ki. 250 N din/m3 II. ki. 210 N din/m3 III. ki. 170 N din/m3 Po tem predlogu naj bi se povečala cena za hlodovino II. klase iz dosedanjih 200 N din/m3 na 210 N din/m3. b) Hlodovina iz državnega sektorja naj bi se prevzemala samo količino s tem, da bi bila določena poprečna cena 220 N din za m3. Prevzem naj bi torej ostal enak dosedanjemu, cena pa naj bi se povečala iz 198 N din na 220 N din/m3 oziroma za 11%. Na predlog cen za hlodovino iz zasebnega sektorja smo pristali, ker so se enake cene formirale tudi pri ostalih gozdno gospodarskih območjih. Predlagali smo, naj bi enak režim veljal tudi za hlodovino iz državnega sektorja, oziroma v kolikor jim to ne odgovarja, da bi bili sporazumni s poprečno ceno 210 N din/m3. Vse naše pobude, da bi se dogovorili za pogodbeni odnos v okviru za obe strani sprejemljivih cen so bile dosedaj brezuspešne, ker GG Postojna trmasto vztraja pri svojih zahtevah. RAZGLASITEV VARSTVENE VODE Na osnovi 24. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS št. 22/58) je svet za gospodarstvo pri občinski skupščini Cerknica na svoji seji 1. oktobra 1968 sprejel odločbo o razglasitvi varstvene vode del potoka Cerkniščice. Za varstvena vodo se po tej odločbi šteje del potoka od novega mostu pri Valjčnem mlinu do zapornic. Po zakonu o sladkovodnem ribištvu je v varstvenih vodah prepovedano kopanjq rac, ker delajo veliko škodo, ko pobirajo odložene ikre. Zato bodo morali lastniki rac poskrbeti, da ne bodo uhajale v varstvene vode, ker so sicer določene visoke kazni za vsak primer posebej. Ribiška družina v Cerknici bo vse lastnike rac obvestila o določilih odločbe, proti tistim, ki tega ne bodo upoštevali, pa bo tudi ustrezno ukrepala. RD Cerknica BRESTOV OBZORNIK — GLASILO KOLEKTIVA BREST CERKNICA — Glavni in odgovorni urednik Danilo Mlinar — Urejuje uredniški odbor: Štefan Bogovčič, Vojko Harmel, Janez Hren, Franc Hvala, Tone Kebe, Jožica Matičič, Danilo Mlinar, Franc Tavzelj, Dušan Trolovšek — Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana Enak odnos kot do našega podjetja imajo tudi do podjetja Javor Pivka, kjer žage že tri tedne ne obratujejo zaradi pomanjkanja hlodovine. Če primerjamo zahtevo gozdarjev z dogovori o cenah med ostalimi gozdnimi gospodarstvi in lesnoindustrijskimi podjetji, vidimo, da so zahteve izredno visoke. Podjetja, ki dobivajo hlodovino od GG Ljubljana (KLI Logatec) so že sklenila dogovore za dobavo jelove hlodovine po cenah, ki smo jih tudi mi sprejeli in veljajo za zasebni sektor. Razpolagamo tudi s podatki o cenah na Gorenjskem, kjer je kvaliteta hlodov neprimerno boljša od naše (pretežno smreka), cene pa se gibljejo za letošnje leto med 210 N din/m3 in 230 N din za m3. Študija PZ LES o kvalitetnem napadu žaganega lesa, izdelana februarja 1968, kaže, da ima naše področje zelo slabo hlodovino. Navajam tudi primerjavo LIP Bled, ki je žagalo popolnoma enako kvalitetne hlode kot naše podjetje. Napad lesa po klasah je bil naslednji: čpč 830 0,4 I 672 2,9 II 620 5,5 III 500 20,5 IV 400 50,8 V 330 17,5 ost. 240 2,4 Ko sem bil za Dan žena priča pripravam proslave Dneva žena, ki so jo z veliko skrbjo pripravljali sindikalni odbori po vseh poslovnih enotah našega podjetja, sem se spomnil, da ni bilo v čast 8. marca Dneva žena v našem obzorniku nič napisanega. Verjetno je to spodrsljaj uredniškega odbora. Ko pa sem videl na proslavah Dneva žena razpoložene de-lavke-žene in njihovo hvaležnost za izrečene lepe besede v nagovorih predstavnikov sindikata, sem se odločil, da bom napisal nekaj besed v čast tega pomembnega praznika. Na predvečer 8. marca se je v menzi zbralo veliko število žena. Proslava se je začela s pestrim programom. Program se je začel z govorom predstavnika sindikata o pomembnosti 8. marca — Dneva žena. V njem je bila zlasti poudarjena vloga in enakopravnost žena tako v proizvodnji in v družini kot osnovni celici družbe. Primerjava kaže, da ob enaki kvaliteti hlodovine dobi LIP Bled za 11% več vreden žagan les kot mi. Ta odnos vrednosti žaganega lesa iz enako kvalitetne surovine, ki ga moramo upoštevati, nam pove, da bi bili v primeru, da LIP Bled plača hlodovino po 230 N din/m3, mi upravičeni plačati samo 205 N din/m3. Naša ponudba gozdarjem je torej višja, kot bi bila lahko, v kolikor bi dosledno upoštevali kvaliteto hlodovine. Kaj za naše žage pomeni zahtevek za povišanje cen hlodovine na 220 N din/m3, nam pove podatek, da bi se zmanjšala stopnja ostanka čistega dohodka iz 7,6 %, ki je bila dosežena v letu 1968, na 2,3 %. To pomeni, da se pri takem povečanju cene že postavlja vprašanje nadaljnjega obstoja naših žag. Ob tem pa se lahko vsi skupaj vprašamo, kam vodi takšna politika in s kakšno moralno pravico lahko gozdarji s svojega privilegiranega položaja spravljajo žagarsko proizvodnjo v tako težah ekonomski položaj. Dobav jelove hlodovine torej ni. Ob takih neutemeljenih in nemogočih zahtevah se bo pritisk na cene spremenil v oster socialni zaplet, saj vemo, da je na naših žagah neposredno zaposlenih 124 delavcev, katerih zaposlitev je ogrožena. Franc Mele 332 0,2 166 1949 1,4 941 3410 12,8 7936 10250 48,5 24250 20320 30,0 12000 5775 4,0 1320 576 3,1 744 Program se je zaključil z recitacijami in pesmijo pevskega zbora iz Begunj. Žene so ob zakuski in glasbi Veselih meniševcev kramljale v veseli družbi in prijetnem večeru. Veliko število delavk živi v oddaljenih krajih, zato je sindikat organiziral za te žene proslavo dneva žena v njihovih centrih tako, da so bile tudi te žene deležne s strani sindikata vse pozornosti. Ko je beseda o Dnevu žena, mislimo tu na enakopravnost ženske na vseh področjih družbenega življenja. Zato si ob tem zastavljamo vprašanje, kakšen je pravzaprav položaj žensk v našem samoupravnem sistemu. Hiter gospodarski in družbeni razvoj naše dežele je množično pritegnil ženske v proizvodnjo, v upravljanje z družbenimi sredstvi. Tega razvoja ni moč več zaustaviti, kajti gospodarsvo in druge dejavnosti potrebujejo žen- ske. Ge že pogledamo, je v našem podjetju nad 50 % zaposlenih žensk v neposredni proizvodnji. Prav to dejstvo pa zgovorno priča o vlogi delavk-žena. Po drugi strani pa ugotavljamo, da je drugačen odstotek žensk v samoupravnih organih. Vzroki, da so žene maloštevilno zastopane v organih upravljanja, so brez dvoma v zastarelem gledanju na ženo, ki tli v velikem številu nas vseh. Še so prisotna močna stališča, da naj žena skrbi predvsem za otroke in dom ter samo prispeva s poklicnim delom k družinskemu dohodku pa nič več. Po drugi strani pa je za tako stanje vzrok pri ženskah samih, ki se težko in nerade odločajo za samoupravno in družbeno delo. Prav je, da ocenjujemo vlogo in položaj naše žene kontinuirano in ne samo ob njihovem prazniku ter da ji damo čimprej mesto, ki ga zaslužijo. J. Klančar Iz slavnostnega dela praznovanja Dneva žena NOVA ORGANIZACIJA -POSLEDICA LETOŠNJIH INVESTICIJ Odločitev strokovnih in samoupravnih organov Bresta za letošnje investicijsko vlaganje v modernizacijo proizvodnje je postavila pred strokovne organe naloge zagotoviti optimalno izvedbo planirane investicije, nemoten potek tekočega poslovnega procesa in zagotovitev funkcionalne organizacije, ki bo zagotovila Brestu poslovanje po končani investiciji. Obstoječa organizacija Skupnih strokovnih služb po svoji delitvi dela ne bi bila kos novo nastalim nalogam. Prav zaradi tega je bilo potrebno izdelati tako organizacijsko obliko poslovanja teh služb, ki bo zagotovila izvršitev postavljenih nalog. Z ozirom na specifičnost posameznih nalog, ki zajemajo področja investicij, organizacije in tekoče operative so v okviru Skupnih strokovnih služb postavljene tri osnovne skupine, in sicer: Investicijska skupina, ki je odgovorna za izvedbo kompleksne investicije (več o tem je govora v članku tov. Trotovška). Organizacijska skupina je odgovorna za izdelavo funkcionalne organizacije vseh strokovnih služb podjetja, strokovnih organov in organov upravljanja. Nadalje mora ta skupina izdelati in uvesti sisteme predvsem s področij študija dela, vodenja proizvodnje, kontrole kvalitete, planiranja, toka informacij, kadrov in podobno. Izdelava interne zakonodaje, predvsem statuta in pravilnikov, je prav tako naloga te skupine. Ker so naloge kratkoročne in dolgoročne, mora skupina izdelati plan kratkoročnih nalog, ki morajo biti izvršene do letošnje jeseni, ostale pa sodijo v plan dolgoročnih nalog. Da bi zagotovili nemoteno delo v skupini, bodo na posameznih področjih delali delavci, ki po svojih strokovnih sposobnostih izpolnjujejo zahteve postavljenih nalog. Organizacijsko skupino vodi inženir Jože HREN, ki organizira in koordinira delo skupine. Poleg tega skrbi za organizacijo internih in eksternih delovanj podjetja, organizira izdelavo interne zakonodaje, odgovarja za funkcionalno organizacijo strokovnih služb, strokovnih organov in organov upravljanja ter pripravlja akcijske plane in skrbi za njihovo izvršitev. Tehnični organizator v skupini je dipl. inž. Karlo MEDUGORAC, Mislim da vendar zakaj tako? Tovarna pohištva Cerknica ima vsako leto velik porast proizvodnje. Tega nam ne narekuje samo tržišče in razvoj podjetja, temveč tudi potreba po stalni rasti našega standarda. Žal se pa tega vsi ne zavedajo. Poglejmo samo primer oskrbe z okovjem za Danielo, ki povzroča precejšnje težave pri redni proizvodnji. Znano je, da je rok nabave okovja tri mesece, kar je vsekakor dovolj za pravočasno oskrbo, toda kljub temu se strokovne službe tega ne zavedajo dovolj. Elementi Daniele so že pripravljeni za montažo, vendar ustreznega okovja še ni. Kako naj se potem zagotovi nemoten proces proizvodnje in izvršitev mesečnega plana? Zelo težko, kajti organizatorjem proizvodnje je to onemogočeno. Vendar se ne pojavljajo samo težave s pomanjkanjem okovja. Pri zadnji seriji proizvodnje 1000 ki je odgovoren predvsem za organizacijo tehnične priprave dela in proizvodnje. Na področju kadrovskih sistemov je inž. Janez OTONIČAR zadolžen za izdelavo, uvajanje in spemljanje kadrovskih sistemov ter organizacijo kadrovskih služb. Zdravko ZABUKOVEC, dipl. pravnik, je zadolžen za izdelavo celotne interne zakonodaje. Izdelava, uvajanje in spremljanje sistemov "planiranja, sistemov tako informacij in podobno, je delovno področje ekonomskega organizatorja. Delovno mesto še ni zasedeno. Skupina se pri svojem delu poslužuje tudi mnogih strokovnih sodelavcev, predvsem na področju poslovne organizacije, meha-nografije in zakonodaje. Operativna skupina obsega prodajno in nabavno službo, analit-sko-plansko, računsko, splošno in kadrovsko službo ter transport in špedicijo. Naloga operativne službe je zagotovitev nemotenega poslovanja v času investicije, strokovno sodelovanje s službami v poslovnih enotah ter zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Operativno skupino vodi Danilo MLINAR, ki opravlja naloge direktorja Skupnih strokovnih služb in koordinira finančno poslovanje podjetja. Kot novost v operativni skupini je organizacijska osamosvojitev kadrovske službe, ki ima nalogo zagotoviti zadostno število delavcev po strokovnih in sposobnost-nih profilih, tako za delovna mesta v proizvodnji, kakor za delovna mesta strokovnih sodelavcev. V okviru prizadevanj po zmanjšanju števila izgubljenih dni zaradi nesreč pri delu in bolovanj in z željo izboljšati zdravstveno preventivo je organizacijsko rešeno vpraašnje pridobitve lastnega zdravnika in višje medicinske sestre. V ostalih službah operativne skupine ni večjih organizacijskih sprememb. Z ustrezno kadrovsko prerazporeditvijo delavcev v okviru posameznih služb, je zagotovljeno normalno interno in eksterno poslovanje Bresta. Kljub navidezni delitvi skupnih strokovnih služb na tri skupine ostaja ta poslovna enota še naprej celovita organizacijska in samoupravna poslovna enota. V. Harmel imam prav, garnitur dnevne sobe Daniela, kar predstavlja 6000 omaric, smo imeli pet vrst magnetnih zaskočni-kov. Zaradi tega je bilo treba trikrat prirejati in popravljati šablone. Isto se je dogajalo pri odmičnih sponah. Dobili smo jih v štirih različnih vrstah. Ena od teh je bila neuporabna in jo je bilo treba v celoti reklamirati. Poleg navedenih težav so se pri proizvodnji zadnje serije dnevne sobe Daniela pojavljali še drugi problemi, kot so preb rušenj e izdelkov, nekompletni izdelki itd. Ob ugotavljanju vseh navedenih pojavov se postavlja vprašanje, kje naj iščemo vzroke za tako neodgovorna dela. Težko je pisati o naših slabostih, vendar je želja nas vseh, da se podobne stvari v bodoče več ne bodo ponavljale, če želimo dosegati planirane rezultate in stalno povečevati rast našega standarda. V. Šubic Brest Bled Klase Veljavne cene struktura vrednost struktura vrednost 100 42612 100 47357 Praznovanje 8. marca POPIS IMOVINSKEGA STANJA ZA LETO 1968 Za ugotovitev imovinskega stanja in doseženega dohodka so med drugim potrebni tudi podatki dejanskih zalog. V zadnjih letih so organi upravljanja posvetili več pozornosti tudi stanjem zalog. Zaloge je treba pri dobrem gospodarjenju obravnavati z več vidikov, Predvsem pa, da so v skladu z obstoječim obsegom proizvodnje in da so strokovno in varno vskladiščene. Upravni odbor podjetja je na 187. redni seji 2. junija 1966 sklenil v letu 1966 uvesti neprekinjen popis zalog — to je skozi vse leto, ne pa samo ob zaključku poslovnega leta po stanju 31. decembra. Za uvedbo neprekinjenega popisa obstaja družbeni normativ p-000 različnih artiklov — to je raznih vrst materiala, surovin, polizdelkov in izdelkov. Osnovni namen uvedbe neprekinjenega popisa je temeljil na stalnem porastu obsega proizvodnje in vzporedno s tem na povečanju zalog, ugotavljanju vse večjih odstopanj — to je presežkov in Primanjkljajev, čezmernih zalog, okvar na zalogah in porastu ne-kurantnih zalog. Še posebej pa na tem, da se samo z enkratnim ugotavljanjem zalog ob zaključku leta ne more vplivati na gospodarjenje in vestno vodenje zalog. Odgovorni skladiščniki so večinoma skrbeli za urejeno skladišče le ob zaključku leta, ker so vedeli, kdaj bo inventurni popis. Poleg tega tudi popis ni mogel biti kvaliteten, ker je bil vezan na kratek rok zaradi zaključnega računa ter premajhnega proučevanja ugotovljenega stanja, ker so bile popisne komisije občasne, premalo strokovne in zavzete z rednim delom. Pred uvedbo neprekinjenega popisa ob zaključku leta je sodelovalo pri popisu 23 komisij z 90 člani. Pri neprekinjenem popisu sodelujeta 2 člana (stalna) iz Skupnih strokovnih služb in po 1 član iz poslovnih enot, ki se vključijo v popis takrat, kadar poteka popis v poslovni enoti. Po sedanjih Predpisih je bilo treba stanje nedokončane proizvodnje, osnovnih jn denarnih sredstev popisovati samo ob koncu leta; zato je sodelovalo še 15 ljudi v 4 komisijah. V prihodnje pa bo podjetje lahko z internim aktom odločalo tudi za te popise, kdaj se bodo izvedli. S tem bo v celoti prešel ves popis v pristojnost neprekinjene inventure. Primerjava stanja ugotovljenih presežkov in primanjkljajev s sku-Pno vrednostjo zalog od leta 1965 do 1968 pove, da se skrb za boljše vodenje zalog izboljšuje. Primanjkljaji in presežki izhajajo večinoma zaradi zamenjav sličnih vrst materialov z različnimi cenami. Pregled primerjave v tisoč starih dinarjev je naslednji: Indeks 1965 1966 1967 1968 68:65 Vred. zalog 3.922.262 4.525.794 5.189.015 6.687.876 170 ■Presežki 20.167 37.648 14.217 15.339 76 Primanjkljaji Od tega v breme 15.012 11.187 10.580 9.104 60 odgovornih oseb 75 126 138 358 477 Uspeh pri tem bi bil lahko še boljši, če bi bilo kadrovanje v stalno popisno komisijo bolj dolgoročno. V dveh letih so bili izmenjani že 4 člani. Odgovorni za kadrovanje stalnih članov morajo Upoštevati, da bo še večji uspeh dosežen le takrat, ko bodo stalni elani z daljšim delom na tem področju pridobili ustrezno prakso za kvalitetno opravljanje te dolžnosti. O inventurnem elaboratu za leto 1968 je razpravljal delavski Syet podjetja 30. januarja letos na 145. redni seji, ga potrdil in sprejel naslednje sklepe: 1. delavski sveti poslovnih enot naj obravnavajo inventure takoj, ko so opravljene, ne pa, da čakajo in jih obravnavajo na koncu leta; 2. inventurna komisija naj skupno s strokovno komisijo že pri Popisu ugotovi nekurantni material in ga vpiše na poseben list ter priloži inventuri, 3. računsko načrtovalna služba naj izda nov predlog obračuna nedokončane proizvodnje 4. inventurna komisija naj na eni izmed prihodnjih sej poroča ° uresničitvi predlogov te komisije proti odgovornim osebam v poslovnih enotah glede večjih razlik. E. LAH Kandidacijske konference so končane Končane so krajevne kandidacijske konference llv Kandidacijske konference v delovnih organizacijah. ZASEDALE SO TUDI OBČINSKA IN DVE MEDOBČINSKI KANDIDACIJSKI KONFERENCI Predvolilna ativnost, ki sta jo pdili Socialistična zveza deloven ljudi in Zveza sindikatov, g,r.ebaja v zadnje obdobje. Bolj .v1 pranj uspešne krajevne kandi-ucijske konference in kandidatske konference v delovnih organizacijah so opravile svoje de-°- Ponekod je bilo manj ljudi, , rUgod pa so bile kandidacijske onference zelo dobro obiskane. c. ,°bčini 'je bilo nad 50 kandida-Jlskih konferenc. Občani so se . ukrito in zavzeto lotevali vpra-ki še niso rešena in terjajo lsternske rešitve pa tudi reši-Gv v lastnem okolju. Volilni pro-jPam Socialistične zveze so z t upi Šimi dopolnitvami sprejeli , ui občani. Določanje kandika-g,v za novo sestavo občinske g^upščine je bilo odgovorno, ruktura kandidatov pa je pri-r, Gr.na> čeprav pogrešamo več želu mladine. j. 0bčinska kandidacijska konfe-Uca, ki je zasedala v nedeljo, 9. J^ca 1969 v Cerknici, je določili kandidate za eno poslansko mesto v republiškem zboru skupščine SRS: Jožeta Teliča, predsednika SOb Cerknica, Ivana Obrezo, kmeta iz Selščka in Franca Levca, direktorja poslovne enote TP Martinjak. Občinska kandidacijska konferenca je tudi obsodila zakon o volilnih enotah in številu poslancev v zborih delovnih skupnosti skupščine SRS. Medobčinska kandidacijska konferenca, ki je bila 12. marca v Logatcu in na kateri je bila desetčlanska delegacija iz naše občine, je določila kandidate za zbore delovnih skupnosti skupščine SRS. Kandidata za socialno-zdravstveni zbor republiške skupščine sta Franc Kosmač — kmet iz Idrije in Jože Semič — kmet iz Cerknice. Kandidat za kultur-no-prosvetni zbor republiške skupščine je Draga Urbas —profesorica na gimnaziji v Idriji. Za gospodarski zbor republiške skupščine medobčinska kandidacijska konferenca ni določila kandidata. S tako odločitvijo je konferenca opozorila zakonodajalca, republi- ško skupščino, da ne more soglašati s krivično razdelitvijo števila poslanskih mandatov, saj pripada notranjski volilni enoti (Cerknica, Logatec, Idrija in Vrhnika) samo eno poslansko mesto v gospodarskem zboru republiške skupščine. Medobčinska kandidacijska konferenca je določila dva kandidata za gospodarski zbor republiške skupščine šele, ko je v petek, 14. marca nadaljevala svoje zasedanje v Ljubljani. Kandidata sta Jože Lesar — glavni direktor Bresta v Cerknici in Niko ing. Medved ■—• šef obrata Topilnice v Rudniku živega srebra v Idriji. Medobčinska kandidacijska konferenca za zvezno volilno enoto je določila za poslance v zvezno skupščino naslednje kandidate: za družbeno-politični zbor Draga Seligerja — glavnega urednika ČP Delo Ljubljana, za gospodarski zbor Antona Petkovška — glavnega direktorja podjetja Slovenijales Ljubljana in Jožeta Pred nedavnim smo imeli s kolektivom trgovske mreže Lesnina v Ljubljani delovno konferenco. Na njej so bili v glavnem šefi poslovalnic in šefi predstavništev Lesnine iz vse Jugoslavije. Namen tega sestanka je bil seznaniti neposredne predstavnike Vonta — direktorja Bombažne tkalnice v Šiški, za kulturno-pro-svetni zbor Vidojko Kozak—svetovalko za izobraževanje, raziskovalno delo, kulturo in telesno kulturo pri zavodu za planiranje SRS in Jožeta dr. Marsela — vodjo oddelka za spektroskopijo na Institutu Jože Štefan v Ljubljani, za socialno zdravstveni zbor za Jožeta Oblaka — upravnika psihiatrične bolnice v Idriji. Pred skupščinskimi volitvami, ki bodo 13. aprila za splošne zbore in 9. aprila za zbore delovnih skupnosti, bodo še zbori volilcev in delovnih ljudi, ki bodo znova razpravljali o predlaganih kandidatih. Verjetno se bo 8. aprila znova sestala občinska kandidacijska konferenca, na kateri bodo razpravljali o predlogu kandidatov za slovensko delegacijo v Zboru narodov Zvezne skupščine, ki jo bo predložila republiška konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi. F. Strle trgovine o proizvodnem programu BRESTA za leto 1969 in poglobiti sicer dobre poslovne odnose. Znano je, da je BREST s svojim kvalitetnim pohištvom kljub močni konkurenci osvojil vse jugoslovansko tržišče. Mnogo zaslug za to imajo prav ljudje, s katerimi smo se sestali, da bi izmenjali mnenja in se dogovorili o prihodnjih nastopih na tržišču. Zanimivo je, da se širi prodaja dokaj modernih in seveda nekoliko dražjih izdelkov (dnevne sobe, jedilnice, stilne garniture) tudi v notranjost države, čeprav je še do nedavnega prodaja takšne vrste pohištva prevladovala v večjih mestih in industrijskih središčih. Razveseljivo je tudi, da na omenjenem sestanku ni bilo večjih pripomb o kvaliteti pohištva ali uslug v zvezi s prodajo in odpremo. Iz tega je sklepati, da so napori za konsolidacijo naše proizvodnje le rodili ustrezne sadove. Predstavnike trgovine smo med drugim seznanili tudi z našimi proizvodnimi programi za prihodnji dve leti in ob tem razpravljali tudi o možnosti za obdelavo nekaterih predelov Jugoslavije, kamor morda naše pohištvo še ni prodrlo. Skupaj smo ugotovili, da je prodaja pohištva močno odvisna od razgledanosti in kupne moči delovnih ljudi, zato je pričakovati, da bo z naraščanjem industrije in sodobnih navad prebivalstva naraščala tudi potrošnja naših pohištvenih proizvodov. Predstavniki trgovine so nam zagotovili, da je bil tak dogovor zelo koristen ne samo za medsebojno spoznavanje, ampak tudi za uspešnejše sodelovanje. Še naprej bodo širili sloves Brestovega pohištva, želijo pa, da tudi BREST pri teh skupnih akcijah sodeluje na vseh področjih, od reklame v dnevnem časopisju in televiziji pa do nastopov na razstavah in sejmih. Na koncu smo ugotovili, da so takšni dogovori zelo koristni za oba partnerja, zato smo se dogovorili, da se bomo še sestali. F. Turk Obisk predstavnikov trgovske mreže »LESNINA« LJUBLJANA Daniela stereo-novost na tržišču I i " HI " I Ju.^8. 1 !:f ■ ■I Nova izvedba dnevne sobe — Daniela stereo Gospodarska reforma je tudi nas, čeprav ne tako izrazito, potisnila v iskanje notranjih rezerv. Od razdrobljene maloserijske in naročilniške proizvodnje smo iskali rešitev v osvajanju lastnega programa. Del tega lastnega programa je bila tudi dnevna soba Daniela. Zaradi' svoje estetske in funkcionalne popolnosti in relativno visoke kvalitete je takoj našla potrošnika. Že takoj v prvem letu smo s tem izdelkom dosegli več kot zadovoljiv uspeh, saj smo jih prodali 1200, če pa bi jih imeli stalno na zalogi, pa bi' jih še mnogo več. Zaradi velikega povpraševanja in premajhne proizvodnje je na tržišču nastopila vrzel, ki sta jo hotela trgovina in proizvodnja zapolniti. Hitro se je našlo konkurenčno podjetje (nekje v Sloveniji) in začelo proizvajati zelo podobne dnevne sobe, kot je bila naša Daniela. Da bi se otresli konkurence, smo se odločili za spremenjen model, ki naj bi imel tudi možnost vgraditi dve in tridimenzionalne glasbene aparature ali stereo aparature. V svetu je ta vrsta glasbenih oddaj ali reprodukcij že osvojila trg. Tudi pri nas so že prvi začetki in upamo, da bo v nekaj letih ta vrsta oddaj popolnoma prevladala redni program. Poleg tega, da je v novi model mogoče vgraditi stereo aparature, pa ima tudi vrsto drugih prednosti. Opremljena je z mehanizmom za izvlačenje televizorja, ima poseben predal za gramofonske plošče, ki je montiran na posebnem okovju, ki omogoča lahko izvlačenje. Daniela stereo je tudi večja in prostornejša in ima še nekaj drugih prednosti. Vse te izboljšave so terjale seveda tudi višje proizvodne stroške, zato smo morali ustrezno s tem spremeniti tudi prodajno ceno. Potrošnik bo glede na prednosti rade volje odštel nekaj deset tisočakov več, naša dolžnost pa je, da mu damo res kvalitetno blago, da ne bi prihajalo do razočaranj; zato smo tudi poostrili kvalitetne pogoje. T. Kebe Kako smo volili v organe samoupravljanja Dne 3. marca 1969 so bile po sklepu centralnega delavskega sveta volitve v organe upravljanja. Volišča so bila odprta od 5. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Takoj ob 5. uri, ko se je volišče odprlo, so se pojavili na volišču prvi delavci. Ob 5.30 uri pa je bilo na volišču toliko delavcev, da so imeli volilni odbori polne roke dela. Ob 6. uri je volilo že nad 30 % volivcev. Ob 13. uri so prišli na volišče delavci druge izmene. Do 14. ure je volilo že prek 70 °/o. Bilo pa je tudi nekaj takih delavcev, ki so prišli na volišče šele po posebnem povabilu volilnega odbora. Nekaj delavcev pa se volitev iz neopravičenih razlogov ni udeležilo. Volilni odbori so zaključili de- je volilo 686 volilcev od 737 ali 93,1 %>, — v Tovarni pohištva Martinjak je volilo 386 volivcev od 411 ali 93,9%, — v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg je volilo 162 volivcev od 163 ali 98,78%, — v Tovarni ivernih plošč je volilo 76 volivcev od 86 ali 86,40 odstotka, — na Bazenski žagi je volilo 52 volivcev od 54 ali 96 %, — na Skupnih strokovnih službah je volilo 109 volivcev od 112 ali 98%. V posameznih poslovnih enotah (volilnih enotah) je bilo izvoljeno naslednje število članov delavskega sveta in članov centralnega delavskega sveta: 1. Volilna enota 1 — TPC 2. Volilna enota 2 — TIP 3. Volilna enota 3 — BŽ 4. Volilna enota 4 — SKS 5. Volilna enota 5 — TPM 6. Volilna enota 6 — TLI 5 članov CD S in 14 DS 1 član CD S in 7 DS 1 član CD S in 8 DS 2 člana CDS in 6 DS 3 člani CDS in 10 DS 2 člana CDS in 8 DS lo ob 19. uri in pričeli z ugotavljanjem rezultatov volitev. Centralna volilna komisija je ugotovila, da se je volitev udeležilo 1428 volivcev ali 91,47 % od skupnega števila 1561 vpisanih v volilni imenik. Po posameznih poslovnih enotah so bili doseženi naslednji rezultati : — v Tovarni pohištva Cerknica Seveda predstavljajo izvoljeni le polovico članov delavskih svetov. Po zakonu je mandat članov delavskega sveta dve leti, s tem da se polovica zamenja vsako leto. Novoizvoljene člane delavskih svetov prav gotovo čakajo velike naloge, zlasti še v obdobju, v katerem imamo pred seboj modernizacijo tovarn. J. Klančar Volitve v organe samoupravljanja Program dela samoupravnih organov v TP Cerknica V Tovarni pohištva Cerknica je bila v četrtek 20. marca 1969 primopredajna seja delavskega sveta. Na seji so bili navzoči tudi člani delavskega sveta, ki jim je potekel mandat, predsedniki vseh stalnih komisij in člani upravnega odbora ter predstavniki sindikata in mladine. O delu upravnega odbora v mandatnem obdobju je podal poročilo predsednik, za tem pa je obrazložil vodja gospodarsko planske službe poslovno poročilo za leto 1968. Predsednik UO je v svojem poročilu nakazal uspehe, ki so bili doseženi v mandatnem obdobju. Ko je obravnaval perspektivne naloge, je med drugim poudaril nove investicije. Dejal je, da mora biti naša največja skrb, da bomo nove moderne naprave čim-prej strokovno obvladali, da bo uvajalna doba čim krajša in da bo čim manj nepotrebnih zastojev. Posebno skrb je potrebno posvetiti izobraževanju tako delavcev v neposredni proizvodnji, kot strokovnim delavcem pomožnih služb in v pripravi dela. Več skrbi je potrebno vložiti glede odnosa do delovnih sred- stev in predmetov dela, kajti opaža se, da pri tem naša zavest najbolj šepa. Tudi kvaliteti dela bo potrebno posvetiti večjo skrb. Od vsakega zaposlenega se zahteva, da bo delal kvalitetno, dosledno in racionalno. Pri tej zahtevi moramo biti tako dosledni in neizprosni, da bo s tem angažiran v to vpraašnje vsak posameznik. Skrb za kvalitetno delo mora biti naša stalna spremljevalka na delovnem mestu. Kooperacijo je treba razvijati tudi v bodoče na trajnejši in poglobljeni osnovi. Iz poslovnega poročila za leto 1968 je razvidno, da naloge, ki so bile sprejete, z gospodarskim načrtom za leto 1968, niso bile lahke. Predvidevale so velik porast proizvodnje in aktivnost vseh faktorjev, ki imajo kakršenkoli vpliv na boljši ekonomski položaj poslovne enote. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo naša predvidevanja realizirali in dosegli planirane rezultate. Na posameznih področjih smo dosegli celo boljše rezultate, na kar smo prav gotovo upravičeno ponosni. S poslovnim poročilom so se člani delavskega sveta v celoti se- Program dela samoupravnih organov v TP Martinjak znanili z doseženimi rezultati, kakor tudi pomanjkljivostmi. V diskusiji na poslovno poročilo je bilo rečeno, da bodo morale strokovne službe v času rekonstrukcije maksimalno angažirati, da bo tovarna oskrbovana z vsemi potrebnimi surovinami in materiali. Poudarjeno je bilo, da se morajo strokovne službe več angažirati pri pripravljanju proizvodnje in odnos do teh vprašanj popraviti. Odgovornost delavcev v pomožnih in strokovnih službah bi morala biti večja. Predsednik delavskega sveta v TP Cerknica tov. Jože Škrlj Delavski svet je izvolil predsednika delavskega sveta in njegovega namestnika. Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen Jože Škrlj, ki sicer dela kot konstruktor, za njegovega namestnika pa Jože Simičak, tehnolog v oddelku pakirne. Izvoljen je bil tudi upravni odbor, in sicer: za člane: 1. Kebe Jože 2. Gruden Jože 3. Kern Olga 4. Grbec Marija 5. Mekina Andrej 6. Adamič Jože za namestnike: 1. Škrlj Ivan 2. Kos Polde 3. Pur kart Anton 4. Zupan Jana 5. Kos Tončka 6. Kos Mara Izvoljene so bile tudi stalne komisije delavskega sveta, in sicer: Kadrovska komisija: 1. Lipovec Jože 2. Mulec Jože 3. Tekavec Ivan 4. Braniselj Jože 5. Tušar Milena Komisija za vrednotenje delovnih mest: 1. Štrukelj Franc 2. Mramor Alojz 3. Otoničar Alojz 5. Cimermančič Matija Poizved. discip. komisija: Člani: 1. Gornik Jože 2. Braniselj Jože 3. Mekina Andrej Namestniki: 1. Petan Martin 2. Klančar Franc 3. Simičak Jože Komisija za varnost dela in požarno varnost: 1. Kos Polde 2. Urbas Tone 3. Šuštaršič Vinko Komisija za ugotavljanje materialne škode: 1. Kranjc Franc 2. Hrblan Andrej 3. Klančar Jože Ob zaključku primopredajne seje se je predsednik delavskega sveta zahvalil vsem članom delavskega sveta, ki jim je potekel mandat, za sodelovanje v organih upravljanja. Kot skromno priznanje za sodelovanje v organih upravljanja pa je poklonil vsem članom delavskega sveta, upravnega odbora in predsednikom komisij, ki jim je potekel mandat, knjige. J. Klančar Pred novoizvoljenimi samoupravnimi organi v TP Martinjak so odgovorne naloge, katerih rešitev bo zahtevala temeljite strokovne priprave in bolj poglobljeno razmišljanje ob sklepanju. Temeljna naloga bo poiskati izhodišča za stabilizacijo poslovanja, ki naj v letu 1969 pripelje poslovno enoto v večjo rentabilnost. Predvsem bo treba zagotoviti dolgoročnejši proizvodni program, spremeniti odnos vseh zaposlenih do dela in osebne odgovornosti, opraviti rekonstrukcijo po določenem programu ter zagotoviti boljši servis kadrov iz Skupnih strokovnih služb. Druga naloga bo poiskati notranje rezerve, ki naj bi pocenile proizvodne stroške in az-gotovile planirani ostanek do- hodka in planirane osebne dohodke. S tem naj bi ustvarili pogoje za postopen prehod k skrajšanemu delovnemu času in za takšne delovne pogoje, ki bodo omogočali varno delo in prijetnejše počutje pri delu. Poleg teh nalog bodo morali samoupravni organi pretehtati še vse zaključke, ki so jih sprejeli samoupravni organi lani in so imeli dolgoročnejši pomen. Da bi samoupravni organi dobro opravljali svoje delo, bo treba organizirati delovni seminar, ki naj bi novoizvoljene člane seznanil z oblikami in možnostmi samoupravnega odločanja in z vso sedanjo problematiko TP Martinjak. F. Tavželj Program dela samoupravnih organov v bazenski žagi Cerknica Na primopredajni seji delavskega sveta so bili sprejeti naslednji važnejši sklepi: — za novega predsednika delavskega sveta je bil izvoljen Adi Gernel, — izvoljen je bil nov upravni odbor in naslednje komisije pri delavskem svetu: 1. poizvedovalno disciplinska komisija, 2. kadrovska komisija, 3. komisija za varnost pri delu, 4. komisija za ovrednotenje delovnih mest. Vsi člani samoupravnih organov naj bi zavestno in aktivno sodelovali pri iskanju najustreznejših rešitev nastajajoče problematike. Zagotoviti je tudi aktivnejše delo komisij. Ukreniti vse potrebno, da se izboljša delovna disciplina do najvišje možne mere. K temu lahko pripomore vsak član, ki se zaveda tudi svojih dolžnosti in ne samo svojih pravic. Skrb samoupravnih organov mora biti, da se število in resnost poškodb zniža na minimum. Prodaja v mesecu februarju Mesec februar je po obsegu prodaje pohištva na domačem trgu boljši kot januar. Če le malo bolj podrobno pogledamo proizvodni program, je to popolnoma razumljivo. Jedilnice Living so se prodajale prav tako dobro v mesecu februarju kot v januarju. K večjemu obsegu prodaje je pripomogla serija vitrin Metka, ki je bila skoraj v celoti razprodana v mesecu februarju. Prav tako je bilo tudi s TV vitrino. Prodaja stolov Sardan je v mesecu februarju res nekoliko upadla v primerjavi s prodajo v januarju, še vedno pa je precej visoka in za ta mesec zelo dobra. Upoštevati moramo, da je februar OBVESTILO Občinska komisija Društva upokojencev v Cerknici je od Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani dobila navodila o izpolnjevanju sklepa o uporabi sredstev za stanovanjske potrebe upokojencev in invalidov (št. 402-42/68-2/4; 18. 11. 1968). Sredstva sklada je mogoče uporabiti samo za takšna obnavljanja sedanjih objektov (hiš), s katerimi pridobimo nove stanovanjske površine, o čemer pa se mora komisija društva upokojencev pred odobritvijo kredita ali dotacije prepričati. Izjemno je mogoče dati kredit tudi, ko gre za popravilo zdravju škodljivega stanovanja. Ob tej zakonski spremembi je posebna pripomba, da je stališč6 skupščine republiške skupnosti o dodeljevanju sredstev takšno, naj se krepi družbeni stanovanjski sklad in bi bilo le v izjemno težkih primerih mogoče dodeliti kreditna sredstva za popravilo zasebnih stanovanj. K temu pa zavezuje tudi priporočilo socialno zdravstvenega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije, ki so ga sprejeli na seji 26. 9. 1968 (Ur. list SRS št. 32-237/68) in ki v točki II./5 pravi: Republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev naj ob sodelovanju Društva upokojencev zagotovi, da se sredstva, namenjena za stanovanjske potrebe upokojencev, uporabijo za izgradnjo domov za upokojence, ne pa za individualno gradnjo stanovanj. Komisija Društva upokojencev v Cerknici pripominja, da morebitnih prošenj za dodelitev kredita, ki ne bi ustrezale obveznostim po teh navodilih, ne pošiljate Društvu upokojencev, ker jih ne moremo in ne smemo pozitivno reševati. Iz pisarne Društva upokojencev, Cerknica To bomo gotovo dosegli, če bomo imeli stalno v vidu, kakšne posledice nastanejo z nesrečo pri delu za posameznika, za odgovorne ljudi in za delovno skupnost kot celoto. Ker je delovni uspeh v veliki meri odvisen od delovnega razpoloženja, je zagotoviti utrjevanje tovariških odnosov med člani kolektiva. Proti vsem, ki s svojim ravnanjem povzročajo prepir, nered, je ostro ukrepati. Zagotovitev ustreznih poslovnih dosežkov zavisi od tega, kako se bomo uspeli prilagoditi vedno novim tržnim zahtevam in ostalim gospodarskim ukrepom. To bomo dosegli v primeru, če bo vsak izmed nas v celoti obvladal svoje delovne naloge. Zato bo potrebno v bodoče polagati še več pozornosti pri sprejemanju nove delovne sile. Za vse delavce in še posebno za take, ki delajo na ključnih delovnih mestih, pa je organizirati razne dodatne oblike izobraževanja, kjer bi pridobili potrebno znanje za kvalitetno opravljanje dela. F. Udovč imel malo delovnih dni, kar tudi vpliva na obseg prodaje. Nekoliko manj smo lahko zadovoljni s prodajo stilnih y garnitur. Ni bistvenih sprememb od januarja do februarja, na splošno pa je prodaja le teh nekoliko premajhna. V primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu je letošnja prodaja za prek 30% večja. Na večji obseg prodaje vplivajo večje serije in uspešna reklama, predvsem na televiziji. Vsi privatni kupci, ki nas obiskujejo, pravijo, da so se odločili za obisk in največkrat tudi za nakup prav zaradi uspešne reklame. Tudi številna pismena in telefonska povpraševanja so večkrat posledica reklame. T. Žele Brestov obzornik gostuje Turistične perspektive Najbrž bi bilo napak, če bi naše razmišljanje o turističnih perspektivah v Cerknici pričeli z orisom težav, ki zavirajo hitrejši razvoj našega turizma. Nedvomno smo v zadnjih letih ob praktično neznatnih olajšavah dosegli v turizmu izredne uspehe. Za ilustracijo si oglejmo nekaj Podatkov o tem, kakšne uspehe smo dosegli v jugoslovanskem merilu. Leta 1965, ki je merilo m izhodišče za dosežke našega srednjeročnega plana, smo s tujim turizmom dosegli 105 milijonov dolarjev deviznih dohodkov, leta 1966 150 milijonov do- turistični kraji še vnaprej ostali nosilci turističnega prometa v Sloveniji. — Skupščina je opozorila tudi na vrsto težav, ki zavirajo hitrejši razvoj turizma in sprejela številne pomembne sklepe, kako odpraviti te težave. — Kako pa je s turizmom v cerkniški občini? Za obdobje zadnjih osmih let lahko govorimo, da se je marsikaj spremenilo, kar zadeva zvečanje gostinskih kapacitet in koncepte turističnega razvoja v občini. Idejni projekt prostorske turistične izrabe Cerkniškega je- načrt za žičnico pri Transturistu iz Škofje Loke. Ostala področja: Grad Snežnik, Križna jama, Bloška planota in Žilce bodo obdelali v programu turističnega razvoja in turistične izrabe, ki ga bo letos pričel izdelovati ljubljanski urbanistični zavod. Izdelali pa so že zazidalni načrt za počitniško naselje Gornje Jezero za približno 80 počitniških hišic. Že ob koncu marca ali v začetku aprila bo Zavod za turizem razpisal licitacijo za oddajo zemljišč na Gornjem Jezeru. Zanimanje je precejšnje, saj ritve nemogoče. Od uspešne izpolnitve projekta stalnejše oje-zeritve Cerkniškega jezera je v mnogočem odvisno tudi odpiranje novih delovnih mest v turističnem gospodarstvu naše občine, saj bo tedaj mogoče zainteresirati močne domače in tuje investitorje. Prizadevanjem, da bi naše področje pokazali doma in v svetu kot potencialno področje za razvoj turizma, se je pridružila tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Akademija je že lani začela z raziskavami na Cerkniškem jezeru in ob njem, predvsem pa bo nada- Martinjak je eno izmed tistih naselij v cerkniški občini, ki ima sedaj primerno urejen vodovod in zdravo pitno vodo. Ta vodovod je tudi edini v občini, kjer ni jasno, kdo je njegov lastnik in upravljalec. Del uporabnikov vode, TP Martinjak, Delavska restavracija, stanovalci Samskega doma in lastniki na novo zgrajenih hiš plačujejo vodarino Komunalno-stanovanjskemu podjetju v Cerknici, ostali porabniki, vaščani, pa plačujejo simbolični prispevek po družinskih članih in glavah živine v skupni vaški sklad. Oboji pa so za to, da bi sredstva združili in skupaj reševali vodovod takrat, kadar je to potrebno. Sredstva, ki jih plačujejo Komunalno-stanovanjskemu podjetju, niso majhna, saj jih je letno skoraj dva milijona starih dinarjev. Doslej pa to podjetje v martinj-ski vodovod ni vložilo niti dinarja. Vse, kar je bilo stroškov s popravili ali novogradnjami je bilo treba posebej plačati. Kakšno ceno imajo te usluge, pa lahko povedo tisti, ki so v Mar- ij evala potem, ko bo projekt stalnejše ojezeritve Cerkniškega jezera končan. Pri raziskavah bo sodelovalo 14 znanstvenih panog, raziskave pa bodo trajale tri leta. Znanstveniki tudi predlagajo, da bi Cerknico proglasili za znanstveno in naravno središče naravoslovnih raziskav. Raziskave Slovenske akademije znanosti in umetnosti bodo obogatile načrte za razvoj turizma v naši občini, za znanstvene namene pa bodo te raziskave edinstven primer, ko sodeluje tolikšno število znanstvenih panog, kar dokazuje, kako bogato in zanimivo je naše področje. T. Krašovec tinjaku gradili nove hiše. Kako je sploh prišlo do takega gospodarjenja, ne ve nihče povedati. Dejstvo je le, da denar odteka in ga brez vednosti plačnikov u-porabljajo v kdo ve kakšne namene. Vsi uporabniki vode so si e-notni, da mora vodovod dobiti enega gospodarja in da se morajo vsa sredstva od vodarine zbirati na enem računu in namensko trošiti po sklepih organa, ki naj ga določijo uporabniki sami. Vsekakor pa je treba vrniti v Martinjak vsa sredstva, ki so bila vplačana za vodarino. Le tako bo mogoče takoj urejati vodovod, ki je potreben popravila že sedaj, saj bi vsako odlašanje povzročilo neprimerno višje stroške. Na koncu pa še to: Ali si lahko nekdo prilasti pravico nad lastnino, ne da bi o tem povprašal lastnika? Mislim, da je komentar k temu odveč. Vsi, ki smo koristniki martinjske vode, si želimo dobrega gospodarja. F. Tavželj Najlepši del Cerkniškega jezera — Zadnji kraj ČIGAV JE VODOVOD? MLADIM PRIPRAVLJA KLURSKI VEČER tar j e v, leta 1967 že 185 milijonov dolarjev, v letu 1968 pa po nekaterih podatkih že 220 milijonov dolarjev. Za primerjavo ?aj omenim, da se je blagovni *Zv°z v Jugoslaviji od leta 1958 n° 1967 povečal poprečno letno *a 11,3 "/o, devizni dohodki od tu-Dzma pa poprečno za 35,1 °/o. ~sPehi v turističnem gospodarju so nedvomni in jih je se-Ve DEL O&fiAZA 0&E.TUIK ¥ ) RAZU A 6: MLEHA TEAMI« wm RAZSTA- VA UMRLI brestov ŠPORT«. ZVIŠANA NOTA srediua PE6NI6- J 2E.U5K0 IME DRL KOLES. DIRKE ESTOUtC AM.PILM. ISSAlEC Doma^E M. IME ALKOHOL. PIJAČA NDl^AN. pleme UONICA ZZZZ/ /y%/ DIŠAVA POSODA SIAM UUBL3. TO VARU A MESTO V PRANCOi ZZZ" zzz v//, pasfcbMf pqm>Ja3 V SA44U P8.16LOV iA64 tabo a- MUL VRAZ. romun- sko MESTO KOPICE rv APARATI moško IME MESTO V •Ivici 4aRG0 Tome SL0V5N. R.EKA VZbLU 14 UA 6IKOB GORA REKLAM. DESKA LEO BAL DVOJICA TRENDE ŽEJTAVlf. VZROK. IT. ŠAH • mojstee V BBI6ITIE BARDOT //// v// STARI "SLOVAN NAROC- NIIL ŽIVAL k 141 gk a i3 e ir Sin MCE« fcAHVILO 1 KEGLJI PADAJO Republiško prvenstvo kegljačev v disciplini 8 X 200 lučajev mešano je v polnem teku. Organizirano je tako kot že pretekli dve leti, da vsako moštvo nastopi na treh kegljiščih po dvakrat. Vsak nastop na vsakem kegljišču ocenjujejo po številu podrtih kegljev. Za uvrstitev na prvenstvu pa upoštevajo negativne točke, ki jih vsak klub dobi pri vsakem nastopu toliko kot je mesto, ki ga je osvojil. Na prvenstvu Slovenije za leto 1969 sodeluje 16 klubov, med njimi tudi kegljaški klub Brest iz Cerknice. Do sedaj je Brest iz Cerknice igral že štirikrat. Na kegljišču Konstruktorja v Mariboru se je sestal s Slovenjgradcem in ga v soboto 15. 2. 1969 premagal za 26 kegljev, v nedeljo 16. 2. 1969 pa za 13 kegljev. Najboljši Brestovi posamezniki v sobotnem nastopu so bili Jože Kos 835, Ja- Mladina pripravlja klubski večer Nadaljevanje s 7. strani se pripravljali za tekmovanje v skokih. Zal tekmovanja ni bilo, ker je bilo zelo nestalno vreme. Osnovali smo tudi ansambel mladih — STALAKTITI. Člani ansambla intenzivno in pridno vadimo ter se trudimo za čim večji uspeh ter da bi dosegli čim boljšo kvaliteto. A za to nimamo najboljših pogojev. Prostor, v katerem vadimo, je vlažen in zelo majhen. Tudi naše finančno stanje je šibko. Toda sindikalna podružnica tovarne pohištva »Brest« nam pri tem pomaga po vsojih močeh, za kar smo jim zelo hvaležni. M. Jenček nez Homovec 811 in Franc Zorman 803. V nedeljo pa Slavko Tornič 856, Janez Homovec 809 in Roman Zwolf 803. Najboljši Slovenj graj čan pa je bil Stane Škorjanc z 821 in 820 podrtimi keglji. V soboto in nedeljo, 8. 3. in 9. 3. 1969 pa so se kegljači Bresta sestali s Konstruktorjem iz Maribora, ki se jim je na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani oddolžil za poraz pred dvema letoma na njihovem kegljišču. V soboto jih je' premagal za 4 keglje, v nedeljo pa za 77 kegljev. Najboljši Brestovi posamezniki so bili Tornič 819, Zwolf 815 in Edo Prešeren 809 v soboto, v nedeljo pa Homovec 833, Tornič 820 in Kos 802. Pri Konstruktorju so bili najboljši v soboto Jelen 851 in Petrič 815, v nedeljo pa Bajerl 840 in Amer 827. Poraz s Konstruktorjem ni treba jemati tragično, saj je bil na lanskem prvenstvu šesti, medtem ko je bil Brest deveti. Doslej se je na kegljišču Konstruktorja uvrstilo že sedem e- Kakor vsako leto, naj bi tudi letos priredili tradicionalne delavske športne igre. Tradicija je, da so bile igre običajno ob delavskem prazniku — 1. maju. Ta datum pa morda ni najbolj primeren, ker želi večina zaposlenih preživeti praznike na izletih ali vikendih. Menim, da bi odbori sindikata in mladinske organizacije kot organizatorji kip za Brestom, na kegljišču Maksa Perca pa je bilo že pet ekip, ki so dosegle slabše rezultate kot Brest. Zato kegljači Bresta, čeprav jih čakata še dva nastopa na kegljišču Triglava v Kranju, upravičeno računajo, da bodo ostali deveti, če pa se jim bo nasmehnila športna sreča v Kranju, pa bodo lahko še boljši. Uvrstitev na deveto mesto bo za kegljače Bresta velik uspeh, če upoštevamo, da je bilo pred pričetkom prvenstva poškodovano kegljišče in niso mogli redno vaditi, med prvenstvom pa so bile težave s posta vijači in zato treningi niso bili redni. Poleg tega pa so prav nekateri najboljši kegljači oboleli in niso mogli nastopiti na tekmah ali pa so nastopili bolni in niso dosegli takšnih rezultatov, kot bi jih sicer. V letošnji sezoni je bil kegljaški klub brez gospodarja, ki bi urejal razmere na kegljišču in dobival postavi j ače. Zato bo treba za prihodnjo sezono dobiti gospodarja, za prihodnje delo kegljaškega kluba pa bo treba misliti tudi na avtomate za postavljanje kegljev. J. Opeka prireditve priredili tekmovanje ob Dnevu mladosti — 25.maju in tako laže pridobili širši krog zlasti šolske mladine. Kako bi drugače razvili športne dejavnosti na našem področju, če ne bomo vključevali naših najmlajših? Marsikdo se vpraša, zakaj sploh organiziramo delavske igre (z izjemo nekaj kegljačev in šahistov ŠPORT — KREPITEV TELESA IN DUHA ter amaterjev balinarjev, ki mečejo krogle iz osebnega razvedrila ob litru vina). Na to vprašanje lahko odgovorimo, da smo jih organizirali na hitro zaradi spoštovanja 1. maja. Rezultate aktivnosti sekcij iz tistih dni smo pozabili, spominjali so se jih le tisti, katere so bolele kosti od nevsakdanjega naprezanja organizma. Živimo v takšni dobi razvoja, da bi lahko na področju kulture in športa vendarle že enkrat napravili korak naprej po poti aktivnega dela. Delavske igre tudi niso brez stroškov, zato bi bilo verjetno bolje, če bi jih manj sodelovalo, pa bi bile v aktivnosti trajnejše. Kako bi bilo, če bi sedanje sekcije, ki imajo pogoje in že priznane rezultate, obogatili z dodatnimi sekcijami, za katere so pogoji. Mislim predvsem, da bi v okviru Bresta ali Partizana iz Cerknice ustanovili aktivno košarkarsko ali rokometno moštvo. Za to delo so pogoji in prav verjetno bi tudi finančno zmogli, da bi ekipa tekmovala v kakšnem republiškem tekmovanju. Kaj, ko bi organizirali tradicionalni turnir kegljačev in rokometašev v republiškem merilu ter poleg šahistov, balinarjev, strelcev, ki bi predstavljali množičnost? Za to ne bi bile potrebne posebne priprave, razen izbirnih tekmovanj. Časa je še dovolj, da se organizator pripravi za skromne in kvalitetne igre. Tako bi si pridobili več gledalcev, obenem pa tudi več navdušenja mladih za sodelovanje. Ne ostanimo samo pri navdušenju in besedah! F. Kranjec fHitenfa in Iteiiilta Ali ima analitična ocena delovnih mest tudi senčne strani? Ko je centralni delavski svet sprejel analitično oceno delovnih mest, se je zavedal odgovornosti, ki jo je s tem prevzel. Z analitično oceno so bile dosežene prednosti, ki jih ni mogoče zanikati in so v glavnem naslednje: —■ postavitev objektivnih startnih ocen delovnih mest v celotnem podjetju, — podrobne analize potrebnih kadrov po kvalifikacijskem sestavu in po ostalih merilih, kar bo koristilo predvsem pri programiranju strokovnega izobraževanja, politiki štipendiranja ih. sistematičnem iskanju novih kadrov, — racionalna organizacija dela v celotnem kombinatu, ki bo temeljila na objektivnih podatkih, tako da bodo strokovne službe uporabljale gradivo analitičnih ocen v raznih akcijah. Res je, da smo z analitično oceno dosegli svoj prvotni namen, vendar se v tovarni pohištva Cerknica vse bolj pojavljajo nekatera nesoglasja, predvsem zaradi prevelikih točkovnih razponov med samimi proizvodnimi delavci. Če smo že z samo metodologijo analitične ocene močno poudarjali strokovnost, bi morali upoštevati tudi posebne razmere v podjetju glede na kvalifikacijski sestav v neposredni proizvodnji. Za primer bom navedel sestav delovne sile v tovarni pohištva za mesec september: priučeni 543 delavcev kvalificirani 118 delavcev NAGRADNI RAZPIS 1. nagrada 50 din 2. nagrada 30 din 3. nagrada 10 din 4 .nagrada 10 din REŠITEV IZ 17. ŠTEVILKE Pomlad, upanje ,maj, di, avans, Omsk, kri, tapeta, kamp, Eol, motor, alarm, Nada, rula, salva, obraz, v, anion, boa, Aka, oster, balon, amfora, šejk, jeep, čop, Mae, trop, pik, to, Keats, oro, Atair, orel, jen, BN, p, opazka, križanka, lastovka, ork, Eliot, Oger, torka, kapa. NAGRADE PREJMEJO 1. nagrado 50 din — Apolonija Hvastija, Savlje 61, Ljubljana.^ 2. nagrado 30 din — Nataša Tavželj, Cerknica, Peščenek 11. 3. nagrado 10 din — Janez Kvaternik, Šmarata 12, Stari trg. 4. nagrado 10 din — Robert Draško, Cerknica. NOV INŽENIR ZA ORGANIZACIJO DELA V marcu je na Višji šoli za organizacijo dela diplomiral FRANC LEVEC. Za uspeh mu iskreno čestitamo. visokokvalificirani 11 delavcev uslužbenci 64 delavcev Skupaj 736 delavcev Iz omenjenih podatkov je videti, da je dejansko 75 % delovne sile v enem razredu. Zato so tudi utemeljene kritike članov kolektiva zaradi visokih razponov v ocenitvi delovnih mest v proizvodnji. Niso osamljeni primeri, da imajo delavci enako izobrazbo in strokovnost, razlika v osebnih dohodkih pa je tudi do 70.000 S din. Poudariti je treba, da je v pretežni večini vzrok velik točkovni razpon pri ocenitvi delovnih mest, nekaj odstotkov pa gre tudi na račun nizkih normativov čaša. Popolnoma je razumljivo, da komisija za analitično oceno delovnih mest objektivno ni mogla predvideti vseh dejavnikov, ki sp se v praksi pokazali dokaj boleči-Strinjam se, da je treba ključna mesta v proizvodnji tudi bolje ovrednotiti, vendar v razumljivem sorazmerju z naj nižjimi ocenami, tako da ocene ne bodo ustvarjale nesoglasij in morda tudi nespod-budo za delavce. Poudariti je treba, da smo z analitično oceno dosegli velike prednosti pri realnejši delitvi osebnih dohodkov, kljub temu pa so še vedno pomanjkljivosti, ki jih moramo v prihodnje odpraviti. R. Bizaj SPREJEM MLADIH V ZVEZO KOMUNISTOV Občinski komite ZKS v Cerknici je imel 27. novembra svečano sejo v počastitev Dneva republike. Ob tej priložnosti so sprejeli v vrste Zveze komunistov 54 mladincev iz naše občine. Na seji so bili poleg članov komiteja tudi najvidnejši družbeno politični delavci v občini. Mladim je spregovoril predvojni komunist, tovariš Razdrih. Z nekaj besedami je orisal razvoj revolucionarne misli na Notranjskem. Sekretar občinskega komiteja tovariš Tišler pa je mlade člane opozoril na pomembnost nalog, ki so pred njimi. S seje so mladi komunisti p°' slali tovarišu Titu pismo s pozdravi in čestitkami za praznik- ALI ŽE VESTE? ... da je nekaj mladincev podiralo keglje v času, ko so delavci iz Skupnih služb odmetavali sneg s strehe kegljišča. ... da smo dobili spet nov ansambel pod imenom »Staligliti*-Organizirala ga je mladinska organizacija iz TP — C. Novi ansambel nestrpno čaka na sobo, ki bo sposobna prenesti vaje z električno napetostjo 220 voltov.