V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto	.	6	for.	20	kr,
„ pol leta	.	3	„	30	„
„ četert leta	1	„	10	,
Po pošti:
Za celo leto	.	7	for.	50	kr.
„ pol leta	.	3	„	80	„
„ četert leta	.	2	„	„
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat uatiskuje; veče pismenke plačujejo.po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
St. 53.
Skupina notranje-avstrijanskih dežel, n.
Rado se federalistom očita, da nimajo pravega, jasnega programa, da sami ne vedd, kaj hočejo. Kdor pa kaj tacega terdi, ni prebiral slovanskih časnikov. Da od čeških, poljskih, hervaških in serbskih časnikov ne govorimo, povemo samo le od naših slovenskih, da vsi še dan danešnji ravno tako pišejo in ravno to tirjajo, kar so pisali in tirjali že leta 1848. Časopisi neslavjanski so ta leta že več kot 10 krat svoj plajšč po vetru zasukali. Slovenci smo bili in smo federalisti in kakor taki se poganjamo, da se napravijo deželne skupine, in za nas skupina notranje-avstrijanskih dežel. Čemu pa n e ki to?
Ravnopravnost vseh narodov in dežel je bandero, kterega se Slavjani deržimo. Slavjani dobro ved6, da v der-žavnem zboru, ako se uravnš, po pravični in resnični ustavnosti, imeli bojo ravno oni veliko večino glasov in da jim ne bode nobena težava gospodovati in zaukazovati drugim neslavjanskim narodom; avstrijan-skim Slavjanom pa ni mar za hegemonijo ali nadvlado, — mar jim je le za pravico in ravnopravnost. In ravnopravnost vseh dežel in narodov je tudi jedro in duša ok-toberske diplome; zatorej je tudi ravno ta diploma vsem Slavjanom „charta magna," ktero visoko visoko deržč in ktero je tudi presvitli cesar oglasil za neprekliclj ivo.
Imeli smo res to diplomo, ali smo pa imeli tudi deželno in narodno ravnopravnost? Nemcev je v Avstriji 7—8 milijonov in ti so imeli osem ministrov; drugi narodi niso imeli nobenega. Ogri, Hervatje in Sedmograjci so imeli svojo dvorsko kance-larijo, — drugi narodi jih niso imeli. Slav-janov je še 16 milijonov, ki nimajo pri svit-lem cesarju ne ministra ne kancelarja;
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ'na veke!“
V Celovcu v saboto 15. julija 1865.
;.. m
kraljestvo češko in galicijsko, poknežena grofovina tirolska, vojvodina štajerska, koroška, kranjska in še več drugih dežel ni imelo na cesarskem dvoru nobenega zagovornika iz svoje dežele in svoje kervi. Naj so ministri še tako učeni in še tako pravični, potreb vseh dežel in vseh narodov vendar dobro in na tanko poznati ne morejo. Zatorej ni se čuditi, da nektere dežele in nekteri narodi tožijo, da se jim ne meri z enako mero, da se jim ne delijo enake pravice. Presvitli cesar je izrekel in postavil ravnopravnost vseh kraljestev in dežel, vseh narodov in jezikov za podlago svoje nove ustavne .vlade : naj vživajo tudi vsi ravno tiste pravice in nosijo vsi ravno tista bremena. Vse in vsi narodi naj imajo na Dunaju pri cesarju štiri ininisterstva: za zunanje, za vojaške, za finačine in za kupčijske zadeve; — zastran vseh drugih zadev naj pa so vse dežele in narodi avtonomni ali samostalni in naj jih obravnujejo s cesarjem po svojem deželnem zboru, po svojem dvorskem kancelarju in po svojih potrebah. Ako pa kaka deželna skupina obsega več narodov, naj je v dvorski kan-celarji zraven kancelarja še toliko podkan-celarjev, kolikor je raznojezičnih narodov, tako da dobi vsak narod pri cesarskem dvoru zagovornika in branitelja iz svojega rodu.
Taka uravnava pa ne bode le samo pravična, temveč bode tudi bolj naravna, bolj enostojna in veliko boljši kup. — Vsaka skupina dobi svoje oblastnije za svoje raz-noverstne zadeve: za politično administracijo ali upravo, za sodnijske, za naučne, za finačine in za druge svoje deželne zadeve. Dozdaj so vse centralne ali središčine urad-nije svoj sedež imele na Dunaju, ves denar je odhajal na Dunaj, in veliko denarja se je potrosilo na rekurse, na potovanje, na poštnino itd. le samo zavoljo tega, ker vse najviše oblastnije stolujejo na Dunaju. Ako pa se napravijo deželne skupine, bode
Nar. pesem.	o v
____________ _	7
Tečaj I*
vse drugačno, veliko denarja ostane v domači deželi in veliko potov ne bode treba narejati. Centralne ali središčine oblastnije za deželne skupine se tudi lahko tako razdelč, da vsako mesto dobi to ali uno, da bojo torej vse dežele in mesta, ki za c. k. urad-nije toliko davkov plačujejo, tudi kaj dobička imele. Zakaj bi vse veče uradnije bile le v Gradcu in Terstu? Naj dobi nekaj Celovec, nekaj Gorica, nekaj Ljubljana, nekaj Terst in Gradec. —
Pa še ena okoliščina je, ktere bi visoka vlada ne imela nikoli izpred oči spustiti; že zavoljo političnih razmer bi treba bilo, naj visoka vlada sama osnuje skupino notranje-avstrijanskih dežel. Leto 1848 je jasno dokazalo, in dokazuje še vsako leto, kaj Italijani na Primorskem in kaj Nemci po notranje-avstrijanskih deželah mislijo;—• pervi sanjajo od „velike Italije," ti pa gledajo v „veliko Nemčijo." Ni nobena skrivnost, da menda tem in unim ni toliko mar za našo Avstrijo. Le Slovenci so stali, stojč in bojo stali za Avstrijo. Ako se notranje-avstri-janske dežele združijo v eno skupino in dobijo en občen ali generalen zbor, bode ta nevarnost za Avstrijo in cesarsko rodovino veliko manjša. Reči, ki se tičejo vseh združenih dežel, bojo se obravnovale na občnem zboru, v tem pa imajo vselej zvesti Slovenci veliko večino in prevago in ne bode se bati ne Avstriji ne cesarski rodovini: „Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencu no gane." —
Pa slišimo nasprotnike kričati in ugovarjati: „Neizrečeno vesele so bile dežele: koroška, štajerska, kranjska, goriška, istrijan-ska, ko so bile povišane za samostojne kro-novine in so dobile svojo avtonomijo ali samostalnost. Ako se napravi ta deželna skupina, djano je spet za samostalnost posebnih dežel." Le samo v tem bojo no-tranje-avstrijanske dežele zlite v eno skupino, da bojo na Dunaju pri cesarju imele eno in isto dvorsko kancelarijo, enega in
Besednik.
Vodnik po Koroški Stoveniji.
(Hodisče in slavni grad Ribnica).
§. Mili moj prijatel D. mi je lani enkrat spomnil, da je že mnogo krajev lepe Slovenije obhodil, le svoji (Celovški) domačiji tako bližnje Hodiške doline še nikdar videl ni. Ponudim se mu hitro za vodnika tje, ker so mi tamošnja pota in reči dobro znane. Pa preteklo je lansko poletje , pretekla je lanska jesen, in D. ni imel časa, moje ponudbe se poslužiti. Neko prijazno jutro letošnjega prelepega majnika me še le razveseli dragi prijatel s serčnim pozdravom: „Hajdi, pelji me v Hodi šče!“
Ljubi bravec! rad bi ti mikavno potovanje popisal, posebno rad bi se pa v kulturohi-storično preiskavo spustil ter dokazal, zakaj da so si stari Hodiščanje za svojo cesto najstermejše hribe poiskali, in zakaj da njihovi vnuki svoje prednike še vedno s tako stanovitnostjo po hribih in klancih sledijo: pa le prerad bi te kmalo postavil
na cilj in konec svojega popisovanja, kakor postavlja marsikteri govornik brez vsega težavnega vvoda ali predgovora svoje po-slušavce na nos na vrat pred izvoljeni predmet svoje zgovornosti.
Glej! že stojimo na dvom perve hiše prijazne vasi s cerkvijo, farovžem, gradom, s šolskim in z nekterimi kmečkimi pohištvi: ta vas so „H o d i š č e“. Zelo me mika, prijazno lego vasi in njene okolice popisovati in pokazati ti zelene gore, ki lepo dolinico ograjajo, in bliščeči zerkali dveh jezer, v kterih se zelene gore, kakor mlada deklina v bistrem studencu, ogledujejo; pokazati ti golega velikana , ki od južno - zahodne strani svojo kamnato glavo ponosno v oblake moli, jsakor da bi ne bilo Hodiščanov in njihovih plodovitih gor in poljan. Le mimo grede ti povem, da je ta velikan še kakih pet ali šest ur od tod, če se ti ravno zdi, kakor da bi le tam za Turji stal, in da mu Slovenci ,,poldnjek“ ali „jepa“, Nemci pa „Mittagskogel11 pravijo. Prav imajo tako; nisi ne velikan, ampak le grič, le kogel si ti, presneti ošabnež ! Mirno ! mirno, ta čudni velikan, z babjim imenom „jepa" (kepa?), je mojo navdušenost, kakor z merzlo vodo polil in tebe, ljubi bravec! ob poetičen, gin-
ljiv popis pripravil. Podam se zopet na hladno prozajično polje, in zagotovim ti, da je Hodiška dolina res lepa, kajti že pred dvesto leti je to bila, kjer je slavni Slovenec, baron Valvasor, od nje pisal: „ein lu-stiger, lieblicher Ort".
Ker si, dragi bravec! pobožen Slovenec, peljem te najprej v farno cerkev, zidano v romanskem slogu. Ce ravno ima, kakor vse romanske cerkve, ravno tri ladje, za veliko faro je pa vendar očividno pretesna; kar pa ogledovavcu dobro dč, je lepa snažnost po cerkvi in oltarjih. Veliki oltar je znova popravljen, lepo pozlačen ter posvečen v čast sv. mučencu Jurju. Vse, kar tu vidiš, dopričuje ti, da je g. fajmoštru in farmanom res veliko mar za čast hiše božje. Poslednja leta, ko je kmetovanje še nekaj donašalo, so Hodiščani v ta pobožni namen marsikteri goldinar darovali. Popravili so ne samo farno cerkev, temuč tudi vse tri poddružni-ce; v vseh so velike oltarje novo pozlatili, in jih s cerkvenim orodjem prekerbeli. Pa tudi za izomiko svojih otrok so skerbeli: postavili so novo šolsko poslopje, zvišali in ustanovili dohodke učiteljeve. Tu se vidi, kaj da zamorejo pridni farmani, kedar umnega župana imajo, posebno pa izkrenega du-
igtega kancelarja in da se bojo tiste reči in predmeti, ki se tičejo vseh teh1 dežel, ob-ravnovale v enem in istem občnem ali generalnem zboru, vse druge reči in predmeti pa, ki zadevajo le posamezne dežele, spadajo v oblast deželnega zbora ravno te posamezne dežele. Tako ne zgubi nobena dežela od svoje samostalnosti že trohice ne, in bode še našla potrebne podpore v občnem zboru, kteri bode gotovo več veljal in več premogel pri visoki vladi, kakor sedanji tako razkosani in oslabljeni deželni zborčeki. Ves svet gleda, kaj dela ogerski, češki in galicijski zbor in visoka vlada težko podere, kar se tam sklene. Kdo pa kaj mara za deželni zbor v Solnogradu, Istri, Gorici, Celovcu? itd. . . Veče skupine si pridobe gotovo veče samostalnosti. —
Drugi spet pravijo: „Nastali bojo prepiri zastran parlamentaričnega jezika in vnele se bojo pravde in jeza med narodi.“ Vsi prijatli prave občne svobode in svete pra vice že vedo, odkod izvirajo narodne in jezične pravde, kdo jih podžiga in se nad njimi veseli in smeji. Tisti, ki se deržč besed: „Divide et impera!" Pa večina vsakega naroda je že spregledala in spoznala tiste čudne in skrivne zanjke, ki so jih sovražniki svobode in napredka stavili, da bi uboge narode vse na uzdi deržali in v motnem ribili. Pravi prijatli narodov, svobode in napredka naše dni že pravijo: Vsakemu svoje! Tako bode tudi na občnem zboru notranjeavstrijanske skupine. Ni se bati nemira in prepira: Vsakemu svoje.
Že zdaj je na deželnem zboru vsake posamezne dežele treba dveh jezikov: Na štajerskem in koroškem jezika nemškega in slovenskega, na teržaškem, isterskem in go-riškem talijanskega in slovenskega; kaj bi gg. poslanci, ki bojo izbrani za občni zbor notranje-avstrijanski, ne znali še tretjega jezika? Poglejmo v Hvajco, — tam veljajo že sto in sto let vsi trije deželni jeziki za parlamentarne, in ni slišati nikoli od nobene pravde. Na Sedmigraškem je presvitli cesar letos poterdil tudi vse tri jezike za ravnopravne in parlamentarne na deželnem zbora. Tudi v ogerskem zboru bo treba treh jezikov, tako tudi v Sleskem. Kjer je dobra volja, bratinstvo in ljubezen med narodi : tam se kmalo vse poravna in vse gre — na občno srečo, svobodo in napredek.
Znano je, da so vsi bolj zbujeni in politično omikani narodi v Avstriji, pognali se za dvorsko kancelarij o in dvorskega kancelarja: Ogri, Hervati j n Sedmograjci ga že imajo, —>■ Talijani, Cehi, Polaci in Ru-sini se poganjajo za-nj. Učimo se od njih tudi mi in potegujmo se po vseh postavnih potih za skupino notranje-avstrijanskih dežel, za notranje-avstrijansko kancelarijo in
hovnega pastirja, kteri, kakor g. Val. Link, svoje furmane z gorečo besedo in z darežljivim izgledom k takim pobožnim in obče-koristnim napravam vodi in napeljuje. Vsa hvala tedaj g. fajmoštru in farmanom, g. županu in srenjčanom!
Hodišče so, rekel bi, klasično - slovenska zemlja. Prašal sem enkrat rajnega g. dr. Zupana, slovečega jezikoslovca, od kod da izhaja ime „Hodišče"? Odgovorili so mi z resno besedo: „Hodišče t. j. shodišče , so zanimiv spominek nekdajne slovenske svobode. Tukaj so se nekdaj svobodni Slovenci shajali, o deržavnih, bož^nstvenih in pa narodnih zadevah se pogovarjali, posvetovali in sklepali; tam blizo na jezeru, kjer se na „Plesiščih" pravi, so pa svoje svete pesmi pevali in svoje kolo plesali v čast Kurentu in drugim slovanskim božanstvom". Tudi Bedajni slovenski Hodiščani imajo veselje do petja (tamošnji cerkveni pevci dobro in daleč slovijo), tudi plesu ali rajanju niso sovražni: kako pa je zastran shodov pri srenjskih in deželnih volitvah, in o posvetovanju od občinskih reči pri njih; kako da jim je za svoje srenjske in deržavne pravice mar, nisem mogel na tanko zvedeti. Pa pustimo te preiskave drugim, jaz in
— 210 —
kancelarja! Gotovo ne bode tolika težava, ker že oficijožni Časniki pišejo o notranje-avstrijanski kancelariji.
Deržavni zbor.
Že dalj časa, celih 14 dni, ni bilo nič slišati od poslancev. Lesena palača pred Škotskimi vratmi na Dunaju je kakor da bi bili vsi njeni Stanovniki — poslanci — po-merli — vse tiho in prazno! Kakor z jasnega je vdarila vanjo — ministerska kriza in bilo je po njih, ki so dosihdob zvonec nosili in se obnašali kakor mogočni veljaki in edinorešivni politikarji. Tako mine vsa slava in mogočnost! Pač se lahko zdaj vidi in reče, da ni bila njihova stavba ha skali zidana in stalna, ker se je tako hitro razrušila, Kriza ministerska je sicer še, poslanci pa so, kakor bi jih več ne bilo. To je gotovo kaj žalostno stanje, zlasti če pomislimo, da se drugod, posebno na Angleškem, kamor so vedno tako ponosno in radi kazali, pri takih dogodkih zbornica za svet vpraša ali pa tako dolgo poslovi, da je kriza pri kraju. V leseni palači pa 'menda nič ne ved6, kaj in kako! Le to se zdaj govori, da se pripravljajo za interpelacijo in bodo ministerstvo vprašali, kako je kaj s krizo in kaj potem? Kdo pa jim hoče odgovarjati? Stari ministri težko, ker berž ko ne sami nič gotovega ne vedč, — novih pa še ni! Čemu bo potem interpelacija ? Najbolje bi bilo, da bi hitro končali, kar še imajo, ker jim brez Smerliriga tako ni več obstanka. — 10. t. m. je bila spet enkrat očitna seja. Sešlo se jih ni veliko čez sto. Volil se je poseben odbor, ki bo z odborom gosposko zbornice poravnal, kar je še poravnati žastran finančine postave. To se bo lahko kmalo izveršilo, ker razloček ni velik in samo en milijon znaša. Potem pa je bil še razgovor o Košiško — Boguminski železnici (Kaschau — Oderberg). Nekteri govorniki so bili teh misli, da zdaj ta čerta ni potrebna, in da gre tudi za druge kraje kaj poskerbeti, kjer se bodo železnice bolj splačale in več koristi do-našale. Mi mislimo, da bo ogerski zbčr za svojo deželo bolje poskerbel, nego je dunajski zbor v stanu, Čeravno mu nova „Presse“ svetuje, naj vendar se stori in reši, kar more, dokler je še škupej. Dober svet! Ja, ko bi le tudi kaj pomagal! Zbornica je slednjič sklenila, naj se dovoli 2,450.00 gld. letne podpore, da se dogotovi. —
Avstrijansko cesarstvo.
, Dežele niže-avstrijanske.
'AV Dunlin 12.julija. (Še vedno ministerska kriza. — Beseda slo-
prijatelmoj se podava k g. fajmoštru. Ko sva se bila pri njih na duši in telesu okrepčala, napneva ljubega prjjatla, da mora z nama na stari grad „Ribnico". Korakaje iz vasi mimo zdaj zapuščenega Hodiškega grada, opomnim popotna svoja tovarša na imenitnega Hodiščana Lenarta, slavnega nadškofa Solnograškega in jima na kratko omenim imenitnosti žlahtne rodbine Hodi-ških vitezov, ... Ko že doidemo do gori omenjene vasi na „Plesiščih", ki na iztoku mogočnega potoka iz jezera stoji. Zraven imenitnosti, da so tukaj na obrežju jezerskem starodavni Slovenci svoje plese imeli, je to jezero dan danešnji še zavolj dveh vzrokov zanimivo. Pervi vzrok je ta, da se to jezero v vseh novih nemških spisih, „Keutschacher See" zove, Hodiščani sami pa mu pravijo vselej: „Plešiško jezero, Plaj-8chischer See". Drugi vzrok njegove imenitnosti mu je še le lansko leto iz temne globočine prisijal; našli so namreč v njem neovergljiva znamenja in dokaze starih stavb na kolih. Stari ljudje pripovedujejo, da je na tisti plitvini v jezeru, kjer so lani stavbe na kolih naznali, neka bajtica stala, kamor se je gospčda, ki je v Hodiškem gradu bivala, rada vozila in iz ktere so tudi lovci
vans k ega društva.) Dovolite mi, da Vam berž spet kaj malega pišem. Grof Belcredi je že odšel v Frančiškove toplice, od koder se bo neki čez tri ali k večemu štiri tedne čez Prago na Dunaj vernih Zgodilo se je to po zdravnikovem nasvetu, — in pa, da do tistih mal dogotovite zbornici finančino postavo in še kako drugo malenkost, kajti tudi derž. zboru bode kmalo odzvonilo. Dozdanji zborničini velikaši in njih časnikarski zagovorniki se kažejo zelo pobiti, ker nič prav ne vedo, kaj in kako, in se res ž njimi tako dela, kakor jim je svoje dni Šrnerling zaklical, da ni izmed njihove stranke nobeden za vladanje sposoben, — v tej dolgi krizi se nikdo za svet ne vpraša! Ali nivto čudno in za mke viteze tudi žalostno? Se bolj pa iavajo v temi in so nevoljni, ker nič o programu novih ministrov ne zvedč. Zatorej se koj med seboj podžigajo, naj serčno stoje za februarski patent, mahaje z mečem po vetru! — Gotovo jim je že tudi po Šinerlingu žal, ker so zdaj čeda brez pastirja in bolj ko kdaj razkropljeni, brez upljiva, brez koristi! Komu pridejo zdaj v roke, kdo jim bo zanaprej vodnik in pastir? To so vprašanja, ki režejo kot dvorezen meč. Nihče ne ve pravega sveta in — še toliko ne, da bi vsaj kaj prida tolažil. Strah za nami, strah pred nami! Vsaki dan se nova imena stavijo za ministre, ki se potem drugi ali tretji dan spet zbrišejo. Imenovali so jih že tako več ko 50 mož raznih strank in nagonov, in vendar še ni celega minister-stva. j Da pa ostane|0 Mensdorf, Belcredi in Majlath, ie gotovo. Pripoveduje se tudi za gotovo, da Belcredi ne bo deržavni, ampak le minister notranjih zadev brez posebnega upravilnega ministerstva, kar je tolikanj bolj pomenljivo, ker se tudi govori, da hoče z deželnimi zbori zastran derža-vopravnih zadev obravnovati. Dalje se imenujejo za pravnega ministra g. Komers, dozdanji pervosednik više sodnije na ŠLe-skem, za iinančinega pa g. Hologethan in knez Jablonovski, za policijskega grof Poche in za kupčijskega pl. Hock. Vendar pa je še vse to spet le govoricaj Le o kakem slavjanskem ministru se nič ne čuje. Nas obhaja edina želja, naj bi v resnici izvolili možake — veljake in vsem, kolikor mogoče po volji storili, da bi se ne reklo spet, da je bilo vse brez glave storjeno in — skaženo! Zdaj je še čas, da bi le kmalo prepozno ne bilo! Vsakemu svoje, tedaj tudi Slavjanom! ^ Naj vam povem še nekaj o zadnji besedi. 5. julija je tukajšnje slovansko pevsko društvo napravilo kaj lepo večerno veselico v spomin slavjanskima asposteljnoma Cirilu in Metodu. Že to je edino slavjanska navada, da posvetna društva
race na jezeru zalezovali. Tako sem slišal praviti veliko let preden se je našim visokou-čenim možčm od stavb na kolih kaj sanjalo; pa vse te nedolžne pravljice naših pobožnih starčekov , kaj so drugega, kakor „Erfindungen des Bummelwitzes" ? Mog Bog! tak visokoučen starinar ti bo iz kosca male črepine več razodeval, nego si vse svoje žive dni videl in slišal!
Pa pustimo „Plešišče", jezero in vprašanje: Ali so tam na tisti plitvini stale starodavne stavbe na kolih ali manj stare stavbe neke lovske bajte, ali oboje: v starodavnih časih stavbe na kolih, v prednjih časih pa stavbe lovske bajte ali kakega paviljona? Pustimo vse to na levi in zakrenimo jo na desno na stezo, ki pelje na Goro in k. sv. Marjeti na starem gradu, „kjer so nekdaj adje bili", kakor tukajšnji ljudje pravijo. Dobro četertinko ure, in stojimo na gosto zaraščenem holmu, kjer tu in tam med drevjem razrušeno zidovje zapaziš; pa le urno po kamnitem potu na najviši grič. Tu stoji mala cerkvica sv. Marjete, obdana od mogočnih razvalin nekdajnega Ribniškega grada. Imena silnih plemenitašev, ki so pervi Ribniški grad tukaj postavili, nam so nezna-na; gotovo so se šteli med pervake Slo-
napravljajo spomenice svetnikom in svetnicam božjim. Nikoli nismo še slišali, da bi bili nemški „turnarji,u „liedertaflerji,0 „kasinarji,0 »lesevereinlarji0 itd. napravili kje in kedaj večerno veselico v spomin nemškemu apostolu Bonifaciju. Tako imenovani „moderni, civisilovani in kosmopo-litični narodiu so se znebili teh babjover-nih navad! Tako pobožni in pametni so samo le Slavjani. Zatorej se je tudi „beseda0 5. julija odperla s sprelepo sveto pesmijo v slavo ev. ap: Cirilu in Metodiju. Vseh serca so bila ginjena. Za to, kantato je govoril Borovka neko balado tako iz-verstno, kakor le on zamore. Največo slavo si je pa pridobil vodja pevskega društva, neutrudeni g. Fonclitgott. Pel je samospev o Janu Husu tako krepko in včasih spet tako mehko in ginljivo, da je vse le ster-melo. — Društvo je vse druge pesmi pred-našalo in pelo tako dobro, da je bilo vse serčno zadovoljno in veselo. Ljudi se je bilo zbralo toliko, da so bili vsi prostori napolnjeni. Bili so med njimi gg. Dr. Karl Sladkovsky, župnik Durban, učitelji Šem-bera, Svoboda, itd. itd. Vse je bilo blage volje. Slava!
Dežele notranje-avstrijanske.
■z Celovca. (Slovenščina in ljudske šole; g. Bratuš.) Kjer koli kak prenapet Nemec ali —* ker jo poturčenec hujši kot Turk — kjer kak izštudiran nemškutar prebiva, tam imata gg. fajmošter in učitelj zastran slovenskega jezika v šoli gotovo sitnosti in težave, 'fo pričajo pritožbe, ki so jih nektere občine ali srenje vložile in prosile, naj se slovenščina — materin jezik šolske mladine — iz sole izpodi ih tuja nemščina vpelje. Take prošnje so vložile občine: Grabštyjpska, Bekštanjska, Ukovska in Truška. Te dni je prišel odgovor na te pritožbe od visokega minister-stva in kakor slišimo tako, kakor zdrava pamet in postava veleva. Namreč pervi nauk mora po slovenskih farah slovenslc biti, se le potem, ko so učenci v slovenskem jeziku dobro izurjeni in uterjeni, prestopi se na drugi deželni jezik, — keršanski nauk se pa uči vsa leta v tem jeziku, kakor se božja beseda v cerkvi oznanuje. — Slovenci! ne dajte se motiti in slepariti nekterim šalobardom, spoštujte svoj materin jezik, tir-jajte ga v ljudski šoli in delajte tako, kakor delajo vsi drugi narodi po vesoljnem svetu: Za mladino je le materin jezik, torej za slovensko mladino slovenski jezik! — Za referenta ali sporočevavca pri celovški mestni gosposki je izvoljen gosp. Bratuš, ki služi zdaj v Ložu na Kranjskem za sodniškega pristava ali adjunkta. Skorej enoglasno je bil izvoljen, kar tudi nas veseli in
venskega Korutana; iporda je bila graj-Ščina posestvo knejsa samega. Kakor je slavni zgodovinar, baron Aijkershofen, iz historičnih dokazov izvedel, bila je Ribnica že za cesarja Karola .Velikega cesarsketpu fiškusu ali deržavnemu zakladu zapadla, in pč Karolu plemeniti rodbini $irski ^Schiren, Scheuern) iz Parskega bila podeljena. V Brednjem veku se omenjajo posestniki Ribniški. Med njimi se najdejo imena najžlahtnejših rodbin, grofje Bogen, žl. gospodje Tru-Žki, Drajberski, grofje Celjski i. t. d.
Prišla je pozneje Ribnica v posestvo prebogatih vitezov Hodiških, ki so gosposke pravice, gore in posestva njene s svojo Ho-diško grajščino zedinili. Ribniška poslopja pa so razpadla, celo njihovo ime se je med naselniki zgubilo; ne vodč drugega imena, kakor „na starem gradu, kjer so ajdje biva-'li“. Sic transit gloria mundi! —
Predolgo sem te mudil , ljubi slovenski eČitatelj! s svojimi agodovinskimi drobtinami, ' pa. tiho poterpežljivost, s ktero si te spojine bral ali poslušal, hočem vsaj nekoliko 'poverniti. Stopi z menoj rried južne grajščin-ske razvaline, pa ne predalječ, da se v ster-mi globoki prepad ne prekucneš. Glej tam
— 211 —
tem več, ker je tudi slovenskega jezika popolnoma zmožen. iVeba jo bilo pri našem magistratu, ki ima tudi s Slovenci veliko veliko opraviti, vsaj enkrattudi takega moža. (J* IJialtlJaiic. K. „Novice" v svoiem de-nešnem listu naznanjajo, da je gosp. dr. Blei-vveis pri zadnji odborovi seji se ko pervo-sednik narodne čitalnice odpovedal in da je vzrok tega odstopa ta, da ni v čitalnici prave sloge, ja, da jo celo nekteri razderaj«. Da pa svet te novice napačno razumel ne bo, mislimo za potrebno, da se rovarsko pri-zadetje nekterih čitalničarjev nekoliko razjasni. Domoljubni g. Sovan je pretečeno zimo za čas sv. Jurjal. 18GG čitalnici v svoji hiši stanovanje odpovedal in je na prošnjo, naj svojo besedo prekliče, še vedno terdil in še tudi sedaj terdi , da čitalnico pod svojo streho nič več imeti noče. Vsled to odpovedi jo čitalnični odbor večkrat se posvetoval, tudi cel6 občni zbor sklical, da bi to roč poravnal in čitalnici za prihodnji čas novo stanovališče preskerbel. Izvolil se je poseben odbor, ki je v tej reči sporočeval in ker to sporočilo sedajnemu odboru po volji ni bilo, se je dr. Bleiweis predsedništvu odpovedal, odbor pa je sklenil, da naj se nasvet občnemu zboru nikar ne priporoči. Gosp. Sovan čitalnice več imeti noče, tedaj je druzega stanovališča potreba, tisti gospodje pa, ki so čitalnici novo stanovališče preskerbeti hoteli, so pa obdolženi, da hočejo čitalnico razdirati. Mi tega ne razumemo, in mislimo, da odbor sam ni vedel, kaj da je odobril; bolje je imeti slabo kakor nobeno stanovanje. — Oprostite nam, da v tej reči svoje misli razodenemo: Mi mislimo, da bi se gosp. Sovan še pre-govoriti dal, pa on hoče posebne prošnje. Ce je taka, naj on svojo misel pove očitno, gotovo bo občni zbor razsodil, da čitalnica raji ostane, kakor pa da bi se na nepripravni kraj preselila. Vse bi se lahko mirno pora-zumelo, ako bi ini le svoje misli eden drugemu razodeli.
Da bo pa daljni čitatelj vzrok tehrazper-tij na videz, (resnica je drugod), razumel, mu povemo, da je temu temelj početje naših pervakov, ktero so lansko leto 19. juuija pričeli. Sklepajo pa svoje sporočilo opomnimo še eno. Že pretečeno zimo sta gg. Zupan in Resman misel za napravo narodnega doma zbudila, misel je žali Bog ostala le misel, zgodilo se ni nič; mi mislimo, da bi se tej reči imel na čelo postaviti kaki veljaven, obče spoštovan domoljub, in kar na enkrat mogoče ni, bi bilo morebiti vsaj v 5 letih mogoče. Goyori se, da je gosp. Malič volje svojo hišo za spošteno plačo prodati. Naj bi naši pervaki to v preudarek vzeli, naši denarničarji pa narodski napravi svoje blagajnice darežljivo odperlil
doli Hodiško dolino z bliščečim zerkalom Plešiškega jezera, za zeleno goro, ki jo meji, pa razširno v pabo kipeče zidovje mogočnih Karavank. Oberni se proti vzhodu, in ogled se pred teboj razprostira, da ni milejšega in prijaznejšega v mili naši domovini. Tiha, mirna dolinica tu doli z lepo vasjč poleg potoka zove se, kot nekdajni grad, kjer stojiš, Ribnica; bela cerkev na mičnem hribcu na levo jo Hodiška poddru-žnica pri sv. materi Ani znano tudi Celov-čanom zavoljo velikega in veselega somnja; za dolinico vidiš Cofoivško jeze.ro, ki se v čarobni milini svojega obrežja pred očmi raztega; malo nižej proti izhodu lepi Celovec in njegovo polje obsejano z gradoyi, vasmi in cerkvami, omejeno od visokih gbr in planin. lEnako čaroben je ogled na severno obrežje jezersko; tam vidiš obširna polja, loge in vasi pri Krivi verbi, za njimi se vzdiguje gora za goro, nakterih se čedne cerkvice in beli .gradovi svetijo, notri do Kerškjh ip gornoštajerskih plauin, po kterih se vplikrat led in sneg Jdišči 1 Mil in veličasten 0”led je vsemogočni stvarnik pred teboj razgernil, da se ga nikoli ne moreš dosti nagledati. Res prekrasna si ljuba mi slovenska apmovina 1
Iz Terma. V. (O raznih reČčh). Z veseljem smo brali v „Nbvicah" pod štev. 26 Napredakovo sporočilo o dvčh prijatlih, ki sta neki na svoje lastne stroške osnovala čitavnicp v Člami, v kteri si deržita časnikov in pa podučavata odrasle ljudi. Ali morda ta naprava ne podobniva precej tisti, ki jo je „Slovenec4' pred nekim časom nasvetoval? Koliko takih čitavnic bi se pač dalo prav lahko napraviti za malo stroškov in pa v neizmerno korist? Le stalno volje zares je treba tudi za take reči! Škoda velika bi gotovo bila, ako bi se ta važna stvar zanemarjala ; saj je pač jasno ko beli dan, ktere čitavnice so zdaj prav za prav bolj potrebne? Jez ničnim, da ne ravno tiste, kjer se shajajo že učeni in izobraženi ljudje, ampak takšne, kjer bi se imeli shajati še neučeni in nevedni, da si tam prilaste sebi primernih in potrebnih znanstev, ali da se šploh omikajo, kakor grč, zlasti če une perve premalo ali celč nič ne podpirajo zaželenega napredka našega ljudstva? Kar se pa tiče čitavnic v „Slovencu" nasvetovanih za teržaško *) okolico, kakor tudi sploh za druge kraje slovenske zemlje, slišim, da je vendar resen namen nekterih tukajšnjih prav verlih in iskrenih Slovencev v kratkem, to je, če ne prej, vsaj proti jeseni kaj napraviti v tej zadevi. Ob svojem času bomo imenovali te dobre sorojake. Čujem tudi, da ravno tisti, ki je bil sper-va v „Novicah" objavil svojo naglo protiv-nost, kar se tiče vstanovljenja omenjenih čitavnic, poteguje se zdaj neki zelo za to stvar v vasi, kjer prebiva. Sem ves vesel, se vč, da sva jaz in „Slovenec" vendar zmagala. Kdo bi bil pač verjel kaj tacega po tolikem šumu in nasprotovanju? Bog daj, da bi se skorej vresničil namčn, o kterem sem gori čerhnil 1 —• Naj vam povem kaj o slovenstvu okoli Kopra. Čudna prikazen 1 Pred nekimi dnevi pripelje finančina straža iz Žavel (blizo Tersta) k preiskavi zavolj kontrabanda ali nepostavne vvožnjo blaga nekega človeka, istrijanskega Slovenca, ki ima obleko, kakor jo nosijo kmetje (Slovenci) teržaške in koperske okolice. J,Odkod ste?" ga popraša uradnik po slovenski. „Mi no parlo schiavo" (izgov. ščavo, to je , slavo = slovansko). Uradnik ga prav bistro pogleda od nog do glave, in ga naprej popraša: „Kam ste hotel sč svojo živa-lijo?" „Mi ghe digo , che mi no capisso (jtapišo) schiavo niente", je odgovoril jeroa-je si očitno za zlo in po nekakem ves raz-
*) Ne v6tn prav, zakaj da neki gospodje rajše pišejo Teržačani, ne pa Teržašdani (ToržaSdan-j e), kakor bi se moralo pisati ? Saj tukajšnji Slovenci izgovarjajo Teržašdani, in se piše teržaška (ne t e r ž a d a) okolica. Kaka nedoslednost I
Pa preden se od tega prelepega kraja posloviš, stopi še za en trenutek v snažno cerkvico. Veliki sv. mučenici Marjeti posvečeni oltar je bil predlanskim umetno popravljen in bogato pozlačen. Zanimiv je stranski oltar na levi strani zavolj podobe sv. Ku-mernuse; tudi križev pot je ogledovanja vreden.
Za nazaj grede ti pa, poterpežljivi bravec, tri pota nasvetujem: pervi je čez Hodišče, na kterem sem te pripeljal; drugi čez sv. Ano v starodavni Otok in tretji k Lašiču na Ribniškem obrežju; če greš po drugem in tretjem potu, moreš se potem s hlaponom v Celovec peljati. Po izvirni človeški slabosti , ktera drugim najboljša pota kaže, sama jih pa ne bodi, sva jo, jaz in prijatel moj, skoz vas Ribnico, čez Sekiro na Maj robnika peš domu mahala.
ZemljepiiMia začetnica za gimnazije in realke. Izdal in založil Janez Jesenko. V Gorici 1865. Velja pri knjigarjih 60 kr., pri g. izdatelju pa 50 kr., če sr kdo naroči 10 iztisov. O knjigi pa, ki je namenjena šolam pa tudi domači rabi, drugo pot kaj več. —
kačen, da ga je uradnik nagovoril slovenski. Ta človek ne zna po tem takem prav za prav nobenega jezika, ker tudi italijanski mu je precej tuj. Čudno in pa žalostno zares! Okoli Tersta se vendar kaj tacega ne nahaja, čeravno je tudi tukaj dosti tacih zlasti ženskih blizo sv. Justa in v sv. Mariji Mandaleni, ki celč med seboj lomijo italijanski jezik, pa včasi le pretergoma. Skušnja me uči, da slovenskim kmetom, ki niso se zgubili svoje narodnosti, kakor jo je oči-vidno omenjeni Istrijan (gotovo sč svojimi rojenjaki vred) zgubil, se prav lepo zdi, in da se po nekakem serčno radujejo, ko se jim primeri, da slišijo tudi gospodo govoriti v njihovem jeziku Pač bi reči se smelo, da se po tem čutijo skorej zamikane v ljubezen do svojega narodnega jezika. Ali ne bi po tem takem bilo prav dobro, ako bi si g o s p o dj e, ki so iskreni Slovenci, in radi govore med seboj svoj narodni jezik, iskali pogostoma prilike, kjerkoli si bodi, da dokazujejo v djanju tem ljudem, da njihov jezik ni tak, da bi se ga morali sramovati. Kar se mene tiče, rad in brez nobenega pomislika se poprijemljem takih prilik, čeravno me je nedavno nek gospod . . B. (Slovenec) s krepkim glasom opomnil, da največa nesreča in nadloga za Avstrijo je zdaj prizadevanje Slovanov za svojo narodnost (!?).
(Konec pride.)
Dežele trojedine kraljevine.
■z Zagreba. (Deželni zbor.) Po najnovejšem kraljevem ukazu so bode naš deželni zbor še le 28. t. m. pričel. Vse pri nas ušesa nateguje, kaj bode s tem deželnim zborom. Naj pa bode, kakor hoče, naše stanje je res čudno, naše okoliščine so zamotane in žalostne. Kes, da je pri volitvah slavno zmagala narodna oposicija,
•— pa kaj? Ali bojo vsi poslanci hodili po pravem potu, ali ne bojo nekteri zaljubljeno gledali v Pešto? Veliko so pregrešili naši nekdaj ni Blavni narodnjaci, ki sedaj vladino kermilo v roči derže, pa največa krivica in škoda je ta, da so narodni stranki odvzeli organ, ki bi mogel rokovodja biti vsem na potu prave, narodne politike. Pa kar sem za gotovo zvedel in na lastne oči pisano gledal, in kar prave vodoljube nekako tolaži, je to, da so vgospodje, ki so dozdaj stali na 'strani g. Šmerlinga, pogovorili se in sklenili, potegovati se in braniti oktober-sko diplomo. Najperva potreba in dolžnost pravih Horvatov naj bode, varovati na vsak nkčin samostalnost in celoto trojedine kraljevine: dvorska kancelarija naša ne sme pasti nikoli in ne sme se družiti z dvorsko kancelarijo ogersko, kakor bi naši nasprotniki radi imeli. Dalje je pa naše bandero oktoberska diploma, ktera je nam Slavja-nom prava in edina zvezda predhodnica in rešenica. Tudi nam Hervatom veljajo besede češkega „Naroda:11 „Le edino v združenju vseh slovanskih kolen v Avstriji' spo-čiva bodočnost vsakega posameznega kolena." Naj bi se torej tudi naši poslanci deržali gesla: „Eden za vse in vsi za enega." — Naši nadžupani gg. Kukuljevič, Vukotino-vič in Špun so se odpeljali na Dunaj, morebiti da potožijo svojemu gospodu v dvorski kancelariji velike sitnosti pri volitvah za deželni zbor in razjasnujejo, kako so pri vsem prizadetju vse njih nade vendar le splavale po vodi! Slava vsem Hervaškim volivcem!
Ptuje dežele.
Francoska.
Spet se je zagnal glas, da je na Napoleonov svet več vlad pripravljenih, da se skliče veliki evropski kongres ali zbor, ki naj uravnd občno razorožbo (Entwaflhung) in revidira ali pregleda dunajsko pogodbo od 1. 1815. — Če se res to zgodi, dosegel je Napoleon, kar je tolikrat zahteval. — Tudi se pogaja z Angleži, da bi se nare-
— 212 —
dila zveza zoper amerikaneko vlado, če bi jim hotla, zastran oškodovanja zares hudo pritiskali. — Princ Napoleon neki pojde v Kamčatko. —
Angleška.
Parlament je bil 7. t. m. razpuščen. Staro minister8tvo pa še ostane najberže do tistih mal, ko se novi zbor sn:de. Moralo pa je vendar zadnje dni enemu svojih naj-veljavniših mož, lordkancelarju Westbury-tu, slovo dati, ker se je bila zbornica poslancev zoper njega izrekla. — Ker so zdaj nove volitve pred durmi, imajo Angleži čez glavo dela. Kdor kaj more, poganja se za svojega zastopnika, da bi izvoljen bil. Mož, je hodijo okrog delijo darove in miloščino, govore in priporočajo tega in tega, mamke pa ravnajo domd velike pojedine in večerje, da bi vendar pri volitvi nič ne spodletelo. Pravijo, da stane taka volitev marsikterega več tisoč goldinarjev, kar je tudi verjetno, ker voliti in izvoljenemu biti ni pri Angležih kaka si bodi reč. — Z amerikansko vlado se bodo zastran oškodovanja prej ko ne mirno pogodili, kar izreka tudi zadnji prestolni govor. Saj se pa tudi ni nič čuditi; Anglež jo zadnja leta zadovoljen s polno mošnjo in bogato kupčijo. Drugo mu ne dela sivih las. če se tudi pri kaki priložnosti, kakor se je to zgodilo o poljski vstaji in o polabski vojski, zelč repenči in v žepu pest stiska, je to vse, kar je in nima nobenega pomena več. Taka je „kramarska" politika! —
Amerika.
Kakor nam najnovejše novice naznanjajo, obnaša se Johnson prav pravično in ustavno. Ni tedaj, kakor so nekteri po svetu trobili, trinog, ki ga žeja po jugovski kervi. Po vseh puntarskih deželah se obnavljajo ustavne vlade, odpravlja pa vojaštvo in vojaške sodnije. Da bode z oprostenimi sužnji zares veliko dela, preden napravijo kak red, to vsak lahko previdi, kdor je iz zgodovine od tacih silnih socijalnih prememb kaj slišal. — Zdaj se tudi preklicuje, da J. Davisa niso vjeli v ženskih oblačilih, — ampak imel je le takrat nepremočiven dežen plajšč in neko veliko ogrinjalo, ki ga navadno nosijo moški in ženske. —
Razne novice.
* Koliko pride od denarjev, kijih deržava izdaja, za podučne potrebe na eno glavo?
I.	versta. Deržave, ki še precej deržav-nih denarjev obračajo na podučne potrebe.
1.	Brema	.	2	fr.	35	cent.	na	eno	glavo.
2.	Frankobrod 2	„	32	„	„	„	„
3.	Svajca	.	1	„	50	„	„	„	„
4.	Belgija	.	1	„	12	„	„	„
6. Virtenberška 1 fr. 12
6.	Saksen-Vajmarska 1 fr. 10 cent.
7.	Anglija .... 1 „	—
II.	versta. Deržave, ki zmerno deržavnik denarjev obračajo na podučne potrebe,
1.	Hamburg . . 94 cent. na eno glavo.
2.	Niederlandska	82	„	„	„	„
3 Badensko	.	.	80	„	„	„	„
4.	Bravnšvajg	.	75	„	„	„	„
5.	Italija ...	72	„	„	„	„
6.	Hesen-Darmstadt 70	„	„	„	„
7.	Francoska.	.	69	„	„	„	„
8.	Danska .	.	62	„	„	„
9.	Nasavska .	.	60	„	„	„	„
10.	Prušovska	.	58	„	„	„	„
11.	Hesen-Kasel	.	58	„	„	„	„
12.	Bavorsko	.	.	54	„	„	„	„
13.	Saksonska	.	.	54	„	„	„	„
14.	Oldenburška .54	„	„	„	„
15.	Španska	.	.	52	„	„	„	„
III.	versta. Deržave, ki le pičlo deržav-nih denarjev obračajo za podučne potrebe.
1.	Švedska . . 49 cent. na eno glavo.
2.	Norveška . .	37	„	„	„	„
3.	Gerška ...	36	„	„	„	,,
4.	HanoveranBka 35 cent., na eno glav,
5.	Kuska . . . 27	„	„
6.	Papeževe dežele 26
7.	Portugalska	.	22	„	„	„	”
IV.	versta. Deržave, ki skorej nič der-žavnih denarjev ne izdajejo za podučne potrebe.
1.	Avstrija . .	19 cent. na eno glavo.
2.	Romanija .	.	16	„	„
3.	Serbija ...	14	’	”	’
4.	Turčija. .	.	5	„”	„”	”
Mesto Brema obrača 47 krat več denarjev na poduk in vednost, kakor Turška, in Anglija 5 krat več, kakor Avstrija. Švajci gre tudi v tej razmeri pervo mesto med vsemi deržavami; med velikimi deržavami zavzema Anglija pervo, Italija drugo, Pru-sovska šterto, Avstrija tudi tukaj poslednje mesto, le samo Turška še pride za njo !
*	(Hudourie.) Lotos jo zavoljo toče res zelo nevarno. 9. dan t. m. je bil na koroškem spet hud in strašen dan. Pobilo je v Sent-Marješki fari blizo Obirja, — tudi po kerški dolini proti Štajerskem; blizo Wei-tensfelda je v skedenj blizo gradiča Thurn-hof vdarilo, da je ves pogorel. Najstrašnejši in najhujši pa je bilo v Trebnem in na Jezernici (Treftcn uud Seebach) dve uri od Belaka. Tam se je oblak utergal, in groza je le popisovati, kar se je godilo. Njive in travniki, ki so prej prav lepo stali, so vsi zasuti; pečine, več kot 1000 centov težke, so priropotale v dolino in vse pokopale; vse je le pečevje, pesek in prod.
Skoda je strašna, tudi več ljudi se pogreša, živina meriva po produ leži, več mlinov in žag je odneslo, da se ne pozna kraj, kjer so stale. Škoda se ceni na 100.000 gld. Tudi proti Tergu in v njegovi okolici je hudourje veliko škodo napravilo. — 12. zvečer je spet gromelo, bliskalo in lilo, zjutraj 13. potem so pa bile gore in planine na vse 4 kraje sveta polne snega. —
*	G. Maksimilijan Pleteršnik, dozdaj namestni učitelj na celjski gimnaziji, izvoljen je za pravega učenika na c. kr. niži gimnaziji v Kranju. On je bistra glava in tudi v slovenščini jako izveden.
Duhovske zadeve.
Ljubljanska škofij a G. Mihael Tavčar je postal župnik na Vačah. Umeri je g. Dolenec Fr., bogoslovec 2. leta. R. I. P. 1
Lavantinska škofija: G. Florijan K1 a j n e, gimnazijalni katehet v Sibinju, je dobil duhovnijo pri sv. Frančišku v Stražah.
Kerška škofija: G. Gros Juri je dobil faro'Kom (Kamp); g. Sever Lovre pride za pro vizor ja v Blače; — za kaplana gresta novoizpostavljenaduhovnika:g. Incko Šimen \ Rožek in g. Schneider Franc v št. Jurje ob dolgem jezeru. Premilostljivi naš knezoškof se podajo 31. julija na kanoniško visitacijo. Preiskovali bojo v dekaniji Terg (Feldkirchen) fare Pernek in Tiefen (prenočišče), Knezovo in št. Marjeto, Št. Martin in št. Lorene, Sokovo (Himmelberg) zgornje in dolnje Plešo, Steierberg in Wak-senberg. Domu se vernejo 5. • avgusta. 8, avgv grei° v Tinjsko dekanijo: Grabštajn in Št. Peter, Tinje in Pokerče, Št. Mili e 1 in Št. Lipš, Timence in O t m a n j e, 12. avg. pa domu. 16. avg. bojo preiskovali Radišce, Pograd in Medgorje.
Žiti
na cena.
V	pSenice gld. 1 k		reži gld.l k.|		ječ- J mena | gld.l k.l		ovsa gidik.	
Mariboru	3	35	2	85		1’	i	75
Celju	4		3	—	2	50	2	
Ptujem	3	40	2	80	2	20	1	70
Ljubljani	3	90	2	Ge	2	35	1	95
Kranju	4	—	2	80		—	1	80
Novemiueslu	4	00	2	90	2	40	1	90
Gorici	4	05			/r-r					
Celovcu	4	04	3	40	3	—	1	90
Terbižu	5	60	4	40	4	—	2	90
sid.TE
2 18«
2	90 2 '80 2 16 2 80 2 80
3	30
3	;58
4	|0O
Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ford. žl, Kleinmayr pod odgovornim vodstvom R. Bertschinger-ja.