12. številka. Trst, v torek 16. januvarja 1900. Tečaj XXV. ..Edinoat" TzhaŠM ciiKrat na dan. rnzuit u t*, te i) in premikov, ob «1. uri zvečer. Naro^rina /,nn«.i : Za c*-!o leto........kron za pol leta.........12 _ za «-ctrt leta........ *S Z4 fii in«*wc........ 2 kloni N»roĆnim e ji»rt*j. Nk rm-ro'be brt*f j«imt-ocmii*- >tf uitmvh ne ozira. Po tobakariiali v Trstu se prodajejo po--itim-zne -tevilke po fi stotink nvč.); izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon S7«. &din os t Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. Oglasi »e računajo po vrstah v petku. 'An več krntno naročilo s primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zalivale, tlo niači osriasi itil. se računajo po posro.lbi Vsi dopisi naj se pošiljajo iiretinišl vii. Nefrankovjmi ijninsi -»e !ie -»prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. V edinosti j« moč! Naročnino, reklamacije in oglas« *!>ri»-jema upravnistvo. Naročnim« in oglase je plačevati ioco Trat. Uredništvo in tiskarna se imlutjitlH v ulici Carinim Štv. 12. Upravnistvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molia pieeolo štv. :». II. mulstr. Isdajateij dgo /orni Jicdnik K ran Sodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Občni zbor ,.Naše straže4'. (Dalje.) Iz poročila tajnika, ilra. Brejca, posnemamo sleiiece : lujci slovenski narod položili za živega telesa v politični grob in ga podjarmili gos|H»darski : postiti je narod robov. Docim je on -tal na l»raniku e v rojake kulture (proti Turkom), -o se drugi narodi v varnem zavetju raze v i ta! i. Tujec, ki se je naselil med Slovenci, jih je razlastil rodne zemlje ter jim jros|Hnloval veke in veke. Še le zadnjega stoletja nam je zasijala politična svoljoda. Nastajala si društva : čitalnice, bralna in izobraževalna, pa tudi gospodarska društva. Xa vseli koncih in krajih se popravlja danes naš narodni dom. Ker se je pa dosedaj po takem ločenem delovanju potrosilo mnogo denarja, ne da l>i isti prinašal zadostnega sadu, začeli so misliti na društvo, ki bi vse to narodno delovanje osredotočilo: rodila se je »Naša straža«. Inicijativa je izhajala od drž. poslanca prof. Robiča. Za časa državnozborekega zasedanja I. 1 s<»s. se je vršilo prvo posvetovanje. I)r. Krek je izdelal načrt pravil, katera je komite v Ljubljani konečno redigirah . ne K), novembra 1S*»S. je |,i| ustanovni zbor »Nase straže«, 4. januvarja ltii*y. se je izvolilo glavno načelstvo. Že spočetka se je pokazalo, da vnanja organizacija »Naše straže« jm» oddelkih (gospodarski, pravni, informacijski}, kakor tudi organizacija po deželnih, okrajnih in krajevnih odborih ni praktična iz tehničnih in stvarnih ozirov. Aparat je preveč kompliciran. Tajnik se je zahvalil vsem, ki so z darovi ali s prodajo pod ceno pripomogli do tega, da se je uredila pisarna »Naše straže«. Glede finančnega načrta je društvo prišlo do prepričanja, da mu treba stalnih gmotnih Vi i ov. V tem oziru hoče društvo izdati posebno okrožnico do slovenskih občin, posojilnic, društev in deželnega zbora kranjskega, ki je zadnje leto dovolil le HM) gld. podpore. — Vnanja društvena organizacija se ni dala izvesti, dokler ni zagotovljeno, da-li se bo mogla Naša straža« opirati na obe kranj - stranki. Načelstvo je bilo menenja, da se do današnjega oljčnega zbora gotovo reši to vprašanje. Zal. se to ni zgodilo. Organizacija na Kranjskem se je morala odložiti, pač pa so se imenovali načelniki društvenim deželnim odborom izven Kranjske, in sicer gg. PO 1) L I S T K Iv io Samostanska slika. — P»»est. — Spiral Janko Kotlar. Vili. Pater Ambrož je bil odzaj utr koval, ustal z neko za d o volj nos tjo ter se začel sprehajati p > sobah, ki so bile {»olne cvetličnega vonja. Nadprijor je (»osebno ljubil /-vetje v svojih sobah. Mož je bil u kljub svojim šest in petdesetim še čvrst, dolg, suh in koščen ; po njegovih črtah se je poznalo, da itna železno voljo in nenavadno vstrajnost. Težavni opravki, ki so težili njegovi rameni, niso upognili njegove elastične postave, ampak baš nasprotno: on je bil vedno čil na umu in telesu. Jasno lice je kazalo, da je nenavadno vesel, ko je koračil iz v so!k», ki so bile ukusno ali ne prebogato opremljene. Skrbij i., težav ie bil sicer vajen, vendar ga je skrl>elo, kako vse vodil o bližajoči se novi maši. Hotel je, da povodom nove maše j h xla povabljencem krasno sliko, kar bo izvestuo na korist ugled« samostana. dr. Gustav Gregor in za Primorsko, dr. Ivan I Dečko v Celju za Štajersko in Josip Rozman ! za Koroško. Pretresovalo se je tudi vpraša-i nje o teritorijalnem obsegu okrajnih odborov; ' v obče se je sprejelo načelo organizacije po sodnih okrajih : glede Istre^Jifer so posebne razmere je izdelal g. prof. Spinčie, kateremu se je pridružil g. dež. poslanec Kompare, organizacijski načrt. Naprosilo se je tudi g. Josipa Rozmana, da to stori glede Koroške. Zatem je poročal tajnik o delovanju ; društva z gmotnimi podporami in posredovanjem : poslednje je društvu glavni namen. Le izjemoma se je moglo ugodno rešiti prošnje za denarno pomoč. Mej drugimi je »Straža« dovolila podpore nekemu obrtniku v Celju, slov. izobraževalnemu in zabavnemu društvu »Naprej« v Gradcu, nekemu obrtniku v Istri, neki zadrugi na Koroškem ; plačali so se troški selitve slov. obrtnikoma na Stajarsko in Koroško; dijaški kuhinji v Pazinu je podarila »Naša straža« 100 kron, neki istrski občini za gospodarske potrebe 60 kron. — Mnogo obsežnejše je bilo društveno posredovanje. »Bili smo pravi barantači; celo ženili smo Slovence z Nemškutami, če ie kazalo : poslali šiviljo v Slov. Stajer, knjigoveza v Istro, občinskega tajnika na Koroško itd.« — Mnogokrat so se obračali obmejni Slovenci l . Naše straže« radi ohranitve posestev v si- ""uskih rokah. 1 kljub dobri volji se društvu ni vselej posrečilo obvarovati slovenske lomove pred tujcem. Načelstvu je krvavelo srce, če niti je kdo pisal, naj mu preskrbimo slovenskega kupca, ker bi sicer moral posestvo prodati — Sudinarki. Društvu nedostaje gmotnih sredstev. Najhujši boj na gospodarskem polju se bije danes na Štajerskem. M i m o r a m o s v o j k a p i t a I v r e č i n a slovenske meje; tukaj moramo ustanoviti nepremagljive utrdbe, sicer smo zgubljeni. Društvo je natisnilo svoja pravila ter jih razposlalo rodoljubom s prošnjo, da agitirajo za društvo in nabirajo členov. Poročevalec se zahvaljuje slov. novinstvu, da je brezplačno priobčevalo društvene ojflase. Slov. časnikom se je zahvaliti, da je »Naša straža t dne 31. julija 1 štela usta n o v u i k o v : v Ljubljani na ostalem Kranjskem 41, na Stajar-skem 35, Koroškem 1 1, Goriškem 7, v Istri 13, v Trstu 4, v raznih drugih krajih (I : red n i h členov: na Kranjskem 450, Stajarskem 270, Koroškem 115, Primorskem 72, na Dunaju 'JI, v Gradcu Iti, v drugih krajih »i. Tacih mislij je prišel do svojega tajnika, ki je bil nekaj let mlajši od svojega višega. »A miee«, je začel, »kaj pišete tako marljivo ?« »Vabila za novo mašo, prečastiti«, je odgovoril tajnik spoštljivo. Rekši je ustal in odložil gosje pero na mizo, kjer je ležalo več vabil naslovljenih na znane sosednje gradove in samostane. Tajnik pater Honorij je moj-stersko pisal začetnice, kar je v tedanjih časih posebno slovelo. »Prečastiti«, je začel Honorij, »baš sem bil namenjen vas vprašati, ali ne bi bilo umestno, da na novo mašo povabimo tudi Klevevžki grofici. Res je, da ne zahajajo nikamor, ali znani ste kakor boga boječi hčeri Kristovi in nikakor ne bi škodilo, ko bi ja pevabili«. »Prav veseli me, dragi, da tako vrlo skrbite za blagor našega reda. Sploh pa sem želel, da bi se seznanil z grotico, ki je neki v rodu z materjo Sera ti no, umršo pred leti v Velesovem v slovesu svetosti. Serafina je bila žena po volji l>ožji !« »Se nekaj ! Zadnje pismo iz kolegija bi rad čital«. Houorij je med kopo pisem brzo našel zahtevani list ter ga podal nadprijor ju, ki je. ! Društev je pristopilo »Naši straži« 35. j Trstu in je tudi tajil ono glasovito pismo i Skupno število vseh členov je bilo iuceaova-1 Dompierija Zanardelliju; na drugi strani pa nega dne 1140; od tedaj seje to število i je opozarjal dunajske kroge na panslavi-znatno pomnožilo. s t i š k o propagando in se je spustil — Poročevalec je sklenil : Društvo še ni da bi pokazal sebe in svojce v čim ugodneji izpolnilo vseh nad ; vendar je dokazalo že v i luči — tako nizko, da je o italijanskih po-prvem poluletju obstanka, da je aktuvelno j slancih govoril hinavski kakor o dobrih za-potrebno. »Naša straža«, da-si ji je mati stopnikih tudi slovanskega ljudstva. Da pa ranjka kranjska sprava, vendar ni mrtvoro- h kratil doseže resnični namen, radi katerega jeno dete, temveč hrani v sebi vse pogoje;je spustil v svet to farizejstvo svoje, to je dolgega in živahnega življenja. Pomagajmo namen črnjenja, dostavil je hitro, da Italijani torej vsaki po svojih močeh, da postane mo- zastopajo le one Slovane, ki so vsprejeli pro-een branik naše domovine! »Naša straža« je j gram sprave, ne pa onih drugih, ki so na-obeeslovensko društvo, ki ne služi in nikdar i sprotni ki miru in sprave. ne bo služilo nobeni stranki, temveč izključno Malce drznega tajenja na jedni, in malce le koristim in napredku vsega naroda. V , drznega črnenja na drugo stran: taki so in »Naši straži« je mesta za vse, ki so dobre taki so bili vedno. volje. Nesloga nas je usužnjila, nesloga nas se dostaja poskusa, da bi potaji 1 do cela uniči. Pustimo neplodno besedičenje j Vsako irredentiško gibanje v naših pokraji-in razdražljive rekriminacije ! Lotimo se de- njl|, se ne maramo razgrevati in se zadovo-jausktga dela! Kakor jedna močna napre- ljujemo s tem, daje sleherni dan in za vsa-dovna falanga stopimo na stražo za naše na- j^im oglom dogodkov in dejstev, ki bijejo rodne svetinje z geslom: Rog in narod in Cambona po zobeh in ki pričajo, da je res-zmaga slovenska! (Pritrjevanje.) nično nasprotno od tega, kar je trdil on; in (Zvršetek pride.) se zadovoljujemo s tem, da tudi sodni in po- licijski akti — kakor so sicer prizanesljivi Trst. »hie 16. januarja lfMX). varvancem gospoda Cambona — govoič nas- Imenovanje in odlikovanje. Z ve- protno od tega, kar je trdil gosp. Cambon ! sel je m čujemo, da je dosedanji upravitelj Na kaki stopinji resnicoljubja se je gibala vodstva pošte in brzojava, g. vitez F e 1 i- obramba gosp. Cambona, pa je posebno jasno cetti. imenovan višini ravnateljem ter mu je iz poskusa, da bi potaji 1 pismo, s k a-podaljena čast dvornega svetovalca. te r i m j e ž u pa n avstrijskega m e- S tem imenovanjem je hotelo visoko mi- sta tržaškega o shodu a v s t r i j -nisterstvo nagraditi zasluge g. viteza Feli- s k i h ž u p a n o v p o roč a 1 p re d s e d-cettija, ki si jih je pridobil z upravo zelo n i k u p a r 1 a m e u t a tuje d r ž a v e, težavnega urada, kateri urad upravlja on že g. Z a n a r d e 1 1 i j u. dlje časa na splošno zadovoljstvo, strogo ne- ininja na njih rojstvo. Take »slovanske glasove zastopajo italijanska gospoda, saj je huš i z naših renegatov italijanstvo Cambonove struje dobivalo dosedaj svoj najveći kontingent!! Ne pa zmernih, kajti zmeren v tem zmislu, da ugaja g. Cambonu in njegovim, ne more in ne sme biti nol>en sin slovenskega rodu, ako n<»če, da ga zadene narodno prokletstvo! Še na ledno opazko gosp.ala Camlx>na moramo reagirati. Pozival je dra. Ferjančiča, naj >e raje bavi s panshtvistiško propagandni! Ta iKMiiv nas sili v izjavo, o kateri 1»i želeli, naj jo vzamejo na znanje na vseh straneh. Minoli so oni časi, ko snn> se v svetem strahu opravičevali radi takega (»čitanja. Vsakdo, ki hoče urneti in poznati nas in naša stremljenja, ta nas ume in pozna in si misli svojo o nastopu g. ("ainbona. Vsi drugi nas nočejo jMiznati, ker so naši sovražniki. Ali pa >e nočemo več jtoniževati s tem, da bi se < pravičevali pred svojim: sovražniki. Kakor rečeno: kdor hoče, ta laliko ve, kaki smo danes. Da-li naš narod postane kedaj drugačen in moro- šanjein : kako je to, da bi baš mi Jugoslo- vani ne smelijbiti zastopani v bodočem »nevtralnem ministerstvu*. Ta gospod povdarja posebno, kako so Jugoslovani za časa Bade-nija pomagali snovati sedanjo večino; kako so ves čas zvesto služili desnici, ne tla bi bili /a-se dosegli ni naj manj o stvar : kako da je naš klub najmirneji člen večine. Za vse to Politični pregled. FKST. Iti. jauuvarja lit M). Nove izjave cesarja o narodnih bojih, l udi včeraj so priredili v cesarskem dvoru dine v čast delegatom. Istega se je udeležil minister za vnanje stvari, grof (io-lucht»\\ ski, skupni finančni minister pl. Kal-lav, vojni minister baron Krieghaminer, predsednika ministerstev, dr. pl. \Vittek in pl. Szell, predsedniki, | »od predsedniki in precej členov delegacij. Po dinčju je cesar zopet porabil priliko, da se je izjavil o sedanjih narodnih homatijah v notranjem ]H>litičneui življenju Avstrije. Prilika se mu je nudila v pogovoru z češko-moravskitn po-lancein dr. Začkom. Cesar je menil, da računa zlasti na dra. Začka, da bo deloval za poni i rje nje mej obema narodoma na Češkem in Moravskem. Sprava je neizogibna in jo treba doseči na vsaki način. To da je n j e m u, e e s a r j u, naj iskre u e j a ž e 1 j a. Posl. Začek je odgovoril, da tudi narod češki želi sprave, ali sprava je odvisna od Nemcev, ki bi morali narodu češkemu pri-poznati jednaka prava : torej, če se Nemci |>okažejo pripravljene za spravo, se ista tudi doseže. Na to je cesar izjavil odločno, daje njega želja, da se pravice naroda češkega spoštujejo. < > n ne d o voli n i k d a r, da bi se narod u češkemu godila k a k o r š u a - s i bodi krivic a. Zato tudi ne privoli, da bi se bodoče ministerstvo nagibalo na levico. Isto bo moralo biti popolnoma nepr i s tra n-s k o nasproti vsem stranka m. < eški [>oslanci naj torej zastavijo vse svoje sile, da se javno tnenenje v narodu češkem potniri. Konečno je cesar izjavil, da pri-|>oznava, kako težavno stališče imajo češki poslanci ter da računa na njih lojalnost. N a n j e g o v i d o b r i v o l j i na j n e d v o in i n i k d o. Kaj poreče »Neue Freie Presse« o teh izjavah našega vladarja"?! Kes, radovedni smo, da-li pritrdi tudi tem besedam cesarjevim : da narodu češkemu ni smeti delati nobene krivice, tla se pravice tega naroda morajo spoštovati in da prihodnja vlada bo morala biti jednako dobrohotna vsein stranKam ! ! Ne verjamemo, kajti spoštovanje teli ljudi pred krono se ravna po pravilu: der Koiiig absohit, !>is er uusern \ViIlen tli u t! Iz avstrijske delegacije. V vče- nišnji plenarni seji je predsednik pred prehodom na dnevni red prosil, naj de lega t je ostanejo strogo pri stvar* in naj se ne dotikajo notranje politike. Na to so pričeli z nadaljevanjem debate o proračunu ministerstva za vnanje stvari. Delegat Dzieduszveki pripisuje trozvezi z ozirom na njeno mirovno delovanje p«»-jtolno vrednost, vendar pa meni, da je |m»-trebno, da zveze istotako vzajemno pospešujejo gospodarske koristi, (tovornik opozarja, da Nemčija veterinerno konveneijo uporablja tako. da izvoz avstrijske živine skoro izklju- polnjenje tržaške luke ter izrekel željo, da bi v Japan in Kitaj pošiljali mladih sposobnih močij, katerim bi bila naloga, delovati na to, da avstrijski industriji pridobe novih tržišč za raz peča vanje naših izdelkov. Dalje se je odločno izjavil proti augležki politiki, ter želel, da Avstrija ne bi v nikaki obliki podpirala te politike. Govornik je izjavil, da so ga nedavno iztisnili iz predsedništva in so je trozveza avstrijskim Nemcem srčna po- pritisnili nanj z imenovanji gospoda Kindin- treba. &e,'ja> 11 ^'daj naj vstopita v novo minister- Delegat Franc Hofman je tudi jKivdarjal sterstvo najhuja nasprotnika naroda našega: potrebo trozveze za Avstrijo ter opozarjal grof Goess in baron Hein!! Vrhu vsega pa vlado na to, da v Avstro-Ogerski tujci na- nam še poročajo liberalni listi, da jezikovno birajo vojakov za južno Afriko. vprašanje ostane lokalizirano na Češko in Delegat Sehueider je izrekel željo, da bi | Moravsko, v Primorju in Dalmaciji pa ima udje vuanjih poslanstev svoje naročbe pokri- ostati vse pri starem. To bi pomenjalo vi- vali le z domačo industrijo. Potem, je go- soko stoj>injo omame v zaupljivosti, ako bo- voril o postopanju Madjarov z Kumuni. doča vlada računa na U>, da bodo Jugoslo- Delcgat Mettal je govoril o trgovinskih j vani glasovali, kamo-li se navduševali za pogodbah in menil, da je nemški trg| tako vlado! ! izgubljen za A v s t r i j e. Jedini tolažljivi moment vidi naš jugo- Delegat Cambon je zavračal t r- slovanski poslanec ob sedanjih brezupnih ča-ditve delegata Ferjančiča gledčjsih v trdni zvezi z Cehi in češkim plemstvom, irredent i stične p r o p a ga n d e t e r i z- To je trdno jedro 120 poslancev, ki preživi javi 1, n a j F e r j a n č i č raje reši v p r a- tudi bodoče ministerstvo. Kar se tiče nevtral- š a n j e panslavistične p r o p a g a n d e. nosti bodočega ministerstva, mu ta nevtral- Italijani da zastopajo deželo, kakor mora biti po nost ne nalaga nobene dolžnosti proti kateri-si zakonu. Oni zastopajo tudi Slovane, a bodi stranki; zato pa mora biti tudi večini le one, ki so naklonjeni spravnemu pro- dovoljeno, da si usvaja isto nevtralnost: ona gramu, ne pa tistih, ki streme po nasprotnih ni vezana v ničemer in nova vlada naj ciljih. Rekel je tudi, <1 a ni res, da bi'si išče glasov, kakor in kjer more!! b i l t r ž a š k i ž u p a n p i s a I Z a n a r- Desorganizacija republikanskega d e 11 i j u p i s m o. bitstva države v Braziliji se kaže vedno Delegat Gessman je govoril o konzu- i očitneje in imperialistična propaganda nastopa larstvu ter želel, da bi se o vzgajanju kon- vedno bolj samozavestmi, sosebno, ker nje zularnih uradnikov posebno naglašal merkan- j razvoj pospešuje velika, obča nezadovolj- tilni moment. Navajal je številno pritožbe nost, ki vlada vsled vidnega nazadovanja industrijcev radi razmer v tržaški v državnem in privatnem gospodarstvu v vseh I u k i, radi Llo vdovi h tarifov, kakor tudi provincah. Imperialistična propaganda raz- okolnosti, da to družtvo vzdržuje le dve manifeste z uničujočim kritikovanjem vožnji na mesec v Indijo. dosedanjih vspehov republikanizina ter raz- Delegat Kramar je govoril o trozvezi vi> svo> deh.vanje že tudi v vojašnicah. ter izjavil, da Avstro-Ogerska ne potrebuje V državah Mina*' M:ltto GrOS8°' Par°na Nemčije, marveč, da Nemčija potrebuje pod- Bahiil so «iu>j" uovti Prične stranke, ki poro Avstro-Ogerske, da Avstro-Ogerska sc'dan" vladl "»pravljajo ^žke skrbi. V dr- stremi le ,*> miru, Nemčija pa se bavi s sve- žavi Rahia > vclika SUŠa' P™akovatl Je ve" tovno politiko. Mi bi morali — pravi go- llk,h Piratov. vornik - biti mnogo bolj zamozavestui, ker Iz Srbije. »Novoje Vrnmja« javlja naša geografična lega naravnost sili Nemčijo. '"^eresantno vest. ki pa bržkone ne iz- apelovati na našo podporo. Cehi niso na- nen:uli ,,ik(^ar' JavlJa »«rareč, da je kralj sprotni trozvezi. Govornik je govoril tudi o Aleksander — povrni vsi se domov — bil iz- razmerah v Srbiji in ostro bičal Milana, nenadjen po posebni novosti. Z vojnim fondom, Ojstro je kritikoval način sedanjega vladanja ki Je bil Poverjen razkralju Milanu, seje v Avstriji ter izjavil, da v Avstriji ni pro- nekaJ zgodil°" Milan da Je vsleii te-a stora za zmerne stranke. (lalJšal 8VOJe mudenJe v Budimpešti, kralj In Jugoslovani" Tako -........... IAleksander Pa Ha ne vsprejema nikogar. — «Agramer Tagblatt*, ko vidi. da o sestav ljanju novega ministerstva hočejo Jugoslovane zopet prezreti. Rečeni list se je zopet lotil nehvaležne naloge, da bi pokazal trdim buti- ! Zanimivo pa je tudi to, da ex-kralj Milan sestav- 1 J ..... prav sedaj, ko se mudi mej dragimi mu prijatelji Madjari, deli zopet rede in odlikovanja cam avstrijskih državnikov, da odnošajev v Jugoslovanih na in smo torej še danes v nejasnem, kdo da je prav za prav kralj v Srbiji: ali Aleksander uravnanie , _ , . . . j. . .7 ali — Milan ? Tudi po dejstvu, da je pomi- , ..... , . , , loščenje nesrečnih radikalnih žrtev baje zopet narodnih aspiracij ni le postulat pravice sploh, . ... .v , j. ... . 1 odloženo za nekoliko mesecev, je upravičeno a m p a k t u d i p o 1111 s k a tu državna . . . . ' , „ , t i • i . > vprasanie: kdo le prav za prav kralj v br- p o treba. Jugoslovani so danes inei dvema I, ... „ . • bili ? ! ognjema : jedne strani pritiska na njih * __________ nemštvo, o o g d a n o v i <»g tolaži globoko užaljeno rodbino! ki naj Ui posredoval mej Jugoslovani in Iz ust tržaškega socijalista. Pišejo vlado. Prav sedaj hijejo Jugoslovani obupen nam: Kakor naravno, govorilo se je včeraj boj : manjšina tlači večino. Tako razmerje je več ali manje o pogovoru Njeg. Vel. z dr. neznosljivo. I'ravnava notranjih odnošajev v Stranskvm. V neki družbi je nekdo omenil Avstriji zahteva, da Hrvatje in Slovenci ne ta pogovor, na kar je neki gospod (Italijan) bodo več izročeni manjšini, sosebno pa še,če izrekel: »Kaj ti boji, to bi moralo nehati, to ta manjšina zasleduje protidržavne interese, je že ostudno!« Neki drugi navzoči ga je Clankar se nadeja, da tudi Cehi ne do- zavrnil, češ, saj Slovani ne zahtevajo ničesar vole takega preziranja Jugoslovanov, ko so druzega neg;o to, kar imajo drugi. Na to je Jugoslovani dosedaj vedno krepko podpirali prvi zopet omenil jezno, češ, čemu treba vsa prizadevanja Cehov. iskati zmešnjav, sa j Slovani imajo Kar nam člankar pripoveduje o zdravi vsega v ozbilji!! Na to mu je nekdo drugi politiki na Balkanu in o neizogibnih pogojih omenil: Gospod, Vi ste menda socijalist ? In za tako politiko, je seveda vse res in ne dopušča j mož, ki se je jez l na Slovane, je odgovoril: prigovora. Tudi sposobnosti in dobre volje »Da, sem. in ponašam se s tem!« Potem je gospoda Korberja se nočemo dotakniti, ali j še ponovno pristavil imena nekaterih trža- ških socijalistov, s katerimi da živi v tesnem prijateljstvu. Ta dogodek kaže, da si izvestni socijalisti tolmačijo jednakopravnost prav za prav blizo tako, kakor — naši narodni nasprotniki ! Pozor, stariši. častita duhovščina in gg. učitelji! Zavodu sv. Nikolaja je dolžnost, da ne skrbi le za svoje varvanke v zavodu, ampak za slovenska dekleta sploh, ki so prišla v Trst iskat službe. Zato moram vse učitelje, ki sodelujejo na vzgoji mladine, opozoriti na neko, rekla bi, kužno razvado naših deklet, ki pomenja veliko nevarnost v takem mestu, kakoršen je Trst. Mnoga naša dekleta imajo namreč navado, da o pustnem času zapuščajo službe ter iščejo zavetišča pri kaki ženski. To {»a zato, da imajo — več svobode za tekanje od zabave do zabave, od plesa do plesa. Tako zapravljajo prihranjeni novčič, zdravje in često tudi — poštenje. Kdor je torej poklican v to, bodisi oče, bodisi varuh, naj pazi, da-li so njih varvanke res v službi. Za one, ki so v zavodu, je poskrbljeno. Ako bi se prigodilo, da bi katera ne hotela slušati naših opominov, hočemo brzo obvestiti nje stariše ali druge vzgojevatelje. Zavod je sklenil tudi, da ne bo vsprejemal takih «pred-pustnih deklet* ; če bi pa morda katero vendar sprejel, obvesti o tem nemudoma nje stariše, oziroma druge odgovorne činitelje. Vse te prosim tudi nujno, naj bi svoje hčerke in varvanke bolj navajali k varčnosti, kajti — naj se mi ne zameri taka odkritosrčnost ! — naša dekleta imajo te lastnosti le v mali meri. Tudi na to stran se trudi zavod sv. Nikolaja in reči morem, tla je dosegel že precejšnjih vspehov. Nekatera dekleta prinašajo svoj prihranjeni denar kar v naš zavod s prošnjo, naj istega naložimo v hranilnici. Pravimo radi, da smo ubog narod, ali tega ne vidimo, da smo često tudi zapravljiv narod ! V are i ti res ne znamo. Treba torej, tla naše mladenke navajamo k štedljivosti, ako hočemo, da postanejo dobre gospodinje. A dobre gospodinje so važne povspeševateljice splošne narodne blaginje. Gori omenjenim činiteljem polagam torej na srce, naj tudi v tem pogledu skrbč za svoje varvanke. Nikakor niso še storili svoje dolžnosti, ako svoje nedoletne varvanke — ki nimajo še dovolj razvite razsodnosti -- pošiljajosluž t si kruha, ampak oni morajo tudi vedeti : kje in kaj dela in kam stavlja svoj zaslužek ! Posebno se obračam do duhovščine, naj ona opozarja stariše in varuhe na obsežnost njih dolžnosti do svojih hčera oziroma varvank! Žena sem, mati sem, zato me pa boli, videčo, kako propada del naše ženske mladine. Možje sekoljejo za «na-čela», žena pa jim propada. Zena \ as bo kedaj tirala pred sodni stol! Kako se opravičite? Poreeete-li, da niste imeli časa, da bi skrbeli zanjo?! Porečete-li, da niste imeli sredstev?! Morete-li trditi to?! Rekla sem, da sem žena in mati, a sem tudi Slovenka, ki ljubim svoj tod in ki obžaljujem — kakor je obžaluje vsaka čuteča vrstnica moja — to nesrečno bratomorno klanje. Kolikor jaz poznam ljudij na eni in drugi strani, reči moram, da niso tako črni in zlobni ni jedni ni drugi, kakor se slikajo. Ali neki neumestni in slabo tolmačeni ponos jim ne dopušča, da bi se približali nasprotniku. In vendar, kako — rekla bi — «veliko* je to, ako sem se dvignil nad nasprotnika v — odpuščanju ! Koliko bolj, ako je ta nasprotnik moj rodni brat! Bratje dragi, vzdramite se, zavedite se, koliko izbornih sil nam ugonoblja ta naš medsebojni prepir! Ali bi ne bilo veliko delo rodoljubja, ako bi te sile postavili v službo naroda: zlasti pa, ako bi del teh sil posvetili v varstvo in vzgojo one naše ženske mladine, ki si po svetu išče kruha ! Tako tudi v Trstu potrebuje mlada ženska varstva, svojega ognjišča, «la se nam ohrani taka, kakoršuja mora biti, da bo koristna narodu ! Kako se tu lepo spajati ideji človekoljubja in rodoljubja! Dajmo in gojimo v srcu .slovenske ženske ti ideji, a ona bo v hvaležnosti vračala svojim dobrotnikom, s tem, da bo taka žena, kakoršnje treba u a rod ! Zmagoslava. Prav tako. Tukajšnje namestništvo je zopet zabranilo prenos pepela pok. irreden-tnrja Revere iz Rima v Trst! Lahom se to grozno kadi, nam pa — ne! ! Nagle smrti je umrl 70-letni Josip De-angeli, bivajoči v zagati d* Porta '2. Ko je bil včeraj na obedu, ga je prijela slabost v srcu ; kar je pal z stola ter ostal takoj mrtev Nesreča na parniku »Poseidon«. Tesar Jakob Ražem, bivajoči v ulici Llovd št. 1, je bil poslan v novo luko, kjer se nahaja omenjeni parobrod, da opravi tam neko po- pravljanje o u odu v parnik. Xe ve se, kako 1 se je zg«m 1 i|o, da je revež pal s krova v spodnje tlele parobroda, kjer so ga našli nezavestnega. Zdravnik z zdravniške jiostaje ga je pregledal ter ukrenil, kar je bilo mogoče, potem ga je od|>oslal v bolnišnico, kamor so ga odnesli ■/ nosilni«*«*. Tržaške zdravniške zbornice pismeno izvršena volitev predstojniška za triletje 11*N)—1*.*'2 je imela sledeči rezultat: resnični členi predstojništva so gosj>odje zdravniki : Alfred <\iiul>ou, Artur ('ostiglioni sen., Ahille- < 'oii-tuntini. Theodor Kseher, Gustav Fano, K v gen Gusina, Rudolf Hanapel, Ev- Monmrgo, S mon Pertot, Venceslav Plitek, prof. Kgidij VfljMUier. namestniki so go->|>odje zdravniki : Anton .lellersitz, Viktor Uehmann. Kdvard Menz, Adolf Pinter, .Jo-~ip Vitez pl. Zadro, Kvgen Videneieh, Lamin* rt G'adulich, Maksimilijan Bruuner, Anton Marcuvieli, Ivan pl. Lombardo in Adolf pl. Doleetti. V tržaški okrajni bolniški blagajni -«• v teku minolega tedna naznanili 40* lx»l-n -^kih slučajev. 42o oseb je bilo proglašenih / iravimi. st.*4 jih je (»stalo v zdravniki oskrbi. Mej njimi je 42.*» zImtlelo vsled pones-rečenja na delu. Bilo je 195 prestopkov /••per zdravniške predpise. P<>d|»or je bilo izplačanih K Najdeno. Neki Ivan Kopitar je izročil včeraj na redarstveoein uradu v ulici Scussa, zlato uro in verižico iste kovine, ki ja je našel na ulici. Dražbe premičnin. V sreda, dne 17. januvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled na red I >e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče d ražini premičnin : v ulici deli' Aijucdoto št. 4S, voz, tehtnice in hišna oprava; v ulici Petronio št. 1, hišna oprava; Skorklja št. 152, hišna oprava : Ver-dela -t. 1 krava : v ulici Sanitrf št. S, dragocenosti: v ulici Sctte Jontane št. o5, en voz; Skorklja št. 203, hišna oprava; veliki trg (Palazzo Modello), štampi lije in oprema v zalogi. Lepa ideja. Naša »Posojilnica in hranilnica je dala napraviti množino »plesnih redov«, na katerih je, ob enem s plesnim redom. tudi reklama zii ta narodni denarni zavod. Plesni redi se hranijo v Delalskem podignem društvu«, kjer jih lahko vdobi sle-hern * s'.ovensko društvo — brezplačno! S temi plesnimi redi — reklamami — je torej ustreženo društvom in je koristno narodnemu zavodu, ker se s tem mladina navaja, kam jej je ulagati eventuvalno prihranjeni novčič. Pri uporabi bobove kave se priporoča, da se kupuje vselej boljša vrsta, ki ima močnejši duh in vsled tega ni dražja, a zraven ima še boljši okus. Zlasti se izgubi vsak razloček med ceno boljše ali slabše vrste bobove kave, če se tej kavi primeša polovico Kath-reinerjeve sladne kave. Zmes bobove in sladne kave se je že povsod vdomačila in priljubila, in pokazalo se je. da ima prav izvrsten okus in da mnogo pripomore k zdravju. Kalhreiner - Kneippova sladna kava dobi z ekstraktom iz kavinega sadu, ki se prideluje v južnih krajih, duh bol>ove kave, in združuje v nedoscžni meri njen priljubljeni okli:- z vsemi vrlinami domačega sladnega pridelka. Kathreinerjeva sladna kava se ne me nikoli prodajati na vago in je pristna le v znanih Kathreinerjevih zavitkih, zato naj vsakdo povsod le tako zahteva in kupi. X Š e n t j a n s k e g a premoga na I »olenjskem so zadnja dva meseca razposlali |m> dolejnski železnici okoli 11500 , . • i .. . vi v . 12. ianuvaria 1900. — Konkurzni komisar iz Belmonta m družili točk zvezne crte, ]>o-, J""" * srečilo rekognosciranje na zemljišču svobodne ( države Oranje, in sicer 20 milj od meje. . , -r, , . , - - t i • i - i i v Puli. — Rok za prijavo tirjatev: lb. to-General Babington je našel, da je dežela , , . , . - i xr i I bruvaria 1900. — Likvidacijski narok: 24. jako pripravna za operacije konjice. Kolona „ . . , - ,, „ . , februvarja 1900. ob 9. uri dop. Bvrneja je poizvedela o poziciji Boercev na I 1 skrajnem levem krilu in je našla, da je na tej poziciji 700 Boercev. Vesti iz ostale Primorske. X i z n a j d b a. Naš rojak gosp. J os. Slavič iz Valja vi pri Kastvu je izumel električen aparat, ki sluzi v to, da javlja ogenj v zalogi premoga in sicer pri različnih stopinjah V od !— HH>. Drugi aparat javlja z zvoncem ogenj v skladišču vojnih priprav, toplote vseh stopinj 1 do 1(MM> C. Nekatere aparate je kupil c. in kr. viši tehniški mornarski komite v Pulji. Iznajdba je bila {»otrjena od odseka za mornarico v vojnem ministcrstvu. Ako |M»veljniki vojnega parnika »Zenta« izjavijo, da je ta iznajdba važna, tedaj i>o aparat uveden v vsej mornarici. Parnik »Zentac je v Honkongu. Vesti iz Kranjske. X V Kranju na Gorenjskem je začel je izhajati nov politični in gosj>od:ir-ski list > Gorenjec«. Izhajal bo vsdko soboto popolmlne in stane za vse leto 4 krone. X Deželni predsednik baron Hein je zbolel za hripo. Brzojavna poročila. Avstro-ogcrska banka. DUNAJ 15. (K. B.) »Fremdenbiatt« piše: »Pač skoro ne treba posebne konšta-j tacije, da so vsa domnevanja in kombinacije v novinah o eventuvalnem imenovanju novega guvernerja in vieeguvernerja za av-strijsk'o-ogersko banko, v kolikor se to imenovanje dotiče vplivnosti vlade, brez vsake dejanske podlage.« Oserska delegacija. DUNAJ 15. (K. B.) Ogerska delegacija je sprejela skupni vojni proračun. Mej debato je izjavil sekcijski načelnik Jekefolnsv nasproti Ugronu. ki je kritikoval načrt mobilizacije. da načrt mobilizacije tvori popolno državno tajnost ter da je do cela izdelan. Vojaške priprave za vse meje države so urejene tako, da je armada na vsaki, od katere koli strani došli napad vselej pripravljena. Posojilo mestne občine tržaške. DUNAJ H5. (K. B.) Z dovoljenjem finančnega ministerstva prijavljal bo tržaški uradni list od danes naprej notiranje obligacij posojila mestne občine tržaške, ki se obrestuje po 4°/0 in katere obresti zapadejo ob polletnih terminih: 1. maja in 1. novembra. Iz Opatije. DUNAJ IG. {K. B.) Nadvojvodiuja Marija Josipina je sinoči došla v Opatijo, kjer ostane čez zimo. Vojaki in meššani. DUNAJ 15. (K. B.) (Ogerska delegacija. Plenarna seja.) Proračun ministerstva za vnanje stvari in proračun finančnega ministerstva se je sprejelo v vseh treh čitanjih. Nato se je vršilo posvetovanje o vojnem proračunu. Delegat Ugron se je spominjal dogodka v Karlsburgu, kjer je baje neki nad-poročuik z mečem grozno zdelal nekega prostaka ter zahteva najstrožje kazen za take brutalnosti. Sekcijski načelnik Jekefalnsv je izjavil, da vojno ministerstvo dosedaj o tem dogodku še ni dobilo nikakega naznanila. Delegacija naj bo prepričana, da se bo preiskava vršila z največjo strogostjo, kakor hitro pride uradno poročilo. V takih, hvala Bogu, sporadično se ponavljajočih slučajih, igra pač lahko temperament pojedinca kako ulogo, nikakor pa niso a e brutalnasti v zvez' z duhom armade, kateremu se torej tudi ne more nalagati odgovornosti. Ugron je vzel odgovor na znanje. Na to je podal referent Miinieh poročilo o vo nem proračuiKi ter istega priporočal v po-trjeoje. Vojna v jušni Afriki. treneral lVarren prekoračil Tugelo. LONDON 15, (K. B.) »Reuter« javlja iz Capstadta dne 12. t. m., da so oblasti dobile poročilo, da je general \Varren prekoračil Tugelo, ter da je na severu zavzel močno postojanko. Tej vesti se tukaj ne veruje. Boji pred Ladysiulthom. LONDON Hi. (K. B.) Reuterjeva pisarna objavlja nastopno poročilo iz glavnega taborja Boercev pri Ladvsmithu od t. m.: Angleži so v soboto zvečer napadli one oddelke Boercev, ki so stali na južnem robu Bersterkopa. in so prisilili iste, da se umaknejo. Poveljstvo Nel je zaselo potem vrsto gričev zapadno od mesta, ono iz Pretorije Trgovina in promet. Trgovec v vsojem poklicn. Napisal F. R. Združenje tovaren za papir. Zadnjega poletja so se vršila pogajanja v dosego združenja avstrijskih in ogerskih papirnaren, ne da bi bili dosegli končni vspeh. Največ težav so delale ogerske tovarne. Sedaj pa slišimo, da so tri največja avstrijska podjetja, namreč tvrdke Kink, Piette in Spiro ustanovile skupno prodajališče za svoje Človeštvo delimo v različne stanove. Te «"1<>Ike. Morda je to začetek združenju vseh stanove pa imenujejo ljudje ali imenitne, vzvi- i avstro-ogerskih papirnic. šene, prepofcrebnet ali pa nekatere celo pre- ^— ————— zirajo, kakor jih pač izrabljajo za svojo du- Trgovinske vesti. ševno ali materijalno korist. Najimenitnejši j Budimpešta 16. Pšenica za oktober K. pase nam navadno zde tisti stanovi, katerih j c|0 7.81. Pšenica za april K. 7.66 do dela se lahko opravljajo z rokavicami. Ako 7*67 Rž za oktober K. —*- - do —*—. Rž za bi po takem naziranju hoteli uvrščati tr- april K. 6'37 do 638. Koruza za juli , . . -j . ,, K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. govski stan mei druge stanove človeštva, ' ( " , , , . . . . , . . . 4-93 do 4-94. Oves za oktober K. —•— do tedaj bi pac bila dolga vrsta imen, za to Qves /a ai>ri, K 5.02 d(> vrsto pa dolgo nič, in potem bi še le prišel Pšenica: ponudbe zmerne, povpraševanje na vrsto trgovski stan. Ali taka razelitev bi omejeno jako mirno. Prodaja: nekaj tisoč met. bila zelo, zelo krivična, kar hočem dokazati st. nepremenjeno Vreme: mraz. , j •• - . - Hainhltrir 15. Trg za kavo. Santos good z naslednjimi vrstami. . c __ . ----- n I average za marc 3i.— za maj za sep- N a loga trgovca v svojem bistvu je obče- tember 38.75. za december 39.50 Denar. koristna in dobrotvorna, trgovčev poklic je Havrc 15. Kava Santos good average za januar 50 k. frankov 44.25, za maj 50 k. torej časten in vsega spoštovanja vreden; kajti vodilna misel vsacega trgovčevega delovanja mora biti najstrožja pravičnost, vestnost in neumorno stremljenje, da pokaže človeštvu svoje prekoristne, potrebne in vsakemu človeku dobrohoteče namene. Za to pa mu mora služiti geslo: »Poštenost ima pri-hodnjost!« Varanje in goljufija sti gesli posameznih umazancev in sti v resnici največi sovražnici prometa. Resnica, zvestoba in up, moška beseda v obljubah so najuspešnejša sredstva za povzdigo prometa. Goljufija obvelja le v prvo, a v drugič navadno nikdar. Kedor je enkrat koga goljufal, ne sme upati, da mu dotičnik ponudi še v drugič tako priložnost. Ako veletržec spozna, da njegov odjemalec ne pozna blaga (kar tudi velja frankov 45.50. Dunajska borza dne 15. januvarja. Državni dolg v papirju .. v srebru Avstrijska renta v zlatu n kronah 4°/0 Kreditne akcije . London 10 Lsr. . 20 mark..... Napoleoni..... 100 italijanskih lir . Cekini...... ihines včeraj 99.20 99.35 99,— 99.05 98.55 98.20 98.85 98.85 233.75 234.15 242.30 242.30 23.61 23.64 19.23 19.21 89.70 89.75 11.42 11.42 Dražbe lieprimieiiin. C. kr. okr. sod. v Ajdovščini, dne malemu trgovcu napram strankam), naj mu''- febr. 1900 predp. v izbi štev. 1. Anton postreže prijateljski, kajti po ponavljajočih se Kompare iz Lokavca. Predmet : jedino telo izgubah mu odjemalec lahko kakor kafra iz- vlož. št. 454 obč. Lokavec, stavbena pare. gine z pozorišča. Ako pa je trgovec prepričal št. 208/2 in zemlj. pare. 1732, 1757/1. svojega odj malca, da mu streže z dobrim Cenilna vrednost 1084.20 kron; najmanjši blagom in kolikor možno po ugodni ceni, ; pontidek t»56 kron. služi to prvemu le v trajno korist. Za to pa C- kr- okr- smL v Sežani, odd. 1. mora veletržec o nakupovanju vedno misliti i*ba št. 2; 5. febr. 1900 ob 10. uri dop. na svoje odjemalce, da jim sč svojim blagom Zahteva: Jak. Pegan iz Avbera št. 9. Pred-lahko postreže po njihovih potrebah in željah. I met: vlož- l08' 10 _ Nabrežina. Videm, Benetke. Kini ,Y;5o _ Benetke (via Cervinjan in vin Videm) Kim t via Bi.vijl naravnost. *\.2't _ post. Ihinaj, zveza z Keko S.la zve. brzovl Kormin ,S 15 _ _ Dmuj, zveza s Peštm. Keko s.4.*> _ me- Nabrežina, Videm, Benetke !».4.r> _ _ do Murzuschlaga 6.10 , «amo ob sredah) ekspres v Ostende Acguedotto 21 Acguedotto 21. VELIK PANOPTIK Muti E*" Sveže mleko. Ivana Hermann-a |n»znan ž'- jm> slojih umetnih in mehaničnih iMMlohaii, izloženih ol> uhodu lokala. nezavisno glasilo za politiko, na- razpolago surovo 7 M 102."» 10.40 11.dO 7.45 SJJO n;;r> lo.38 01 B 16 i 7 4:. 2 JU t s.o:» 111"» 6.15 a a» 9.25 7.4S 10.42 JK>p. zve. pdp •Jo. Dohod v T r h t: jnlp me- iz Murzuschlaga, Beljaka itd. iz Italije. Kormina, Nabrežine brzovl. iz Kormina Dunaj, zveza s Pesto, Mnihim jK»-t. Dunaj, zveza z Keko brzovl. iz Italije preko Kormina omn. iz Benetk (via Cervignjanl pošt. Dunaj, zveza z (iorico omn. iz Italije preko Kormina brzovl. iz Italije preko Kormina Dunaj, zveza z Keko omn. iz Italije preko Kormina -amo v sredo) ekspres iz Ostende Državna železnica. Odhod od Sv. Andreja pdp. Hrpelje. Ljubljana. Dunaj, Beljak Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj poj i. Hrj>e]je. Divača. Kovinj. Pulj. Dunaj brzovl. Pulj. IMvaea. Beljak. Dunaj Herj»elje. Divaea (samo ob nedeljah in j praznikih l. Dohod k sv. Andreju, pdp. I >ivaea Pulj. Rovinj Hrpelje, Ljubljana. Dunaj zve. Pulj. Rovinj. Dunaj, Ljubljana brzovl. Pulj. Rovinj. Dunaj Hrpelje. Divaea (samo ob nedeljah in praznikih. > Furlanska zeleznica. Odhod iz Trži e a : pdp.. 153, 6.25 pop. preko t ervinjana v Italijo in I0.4s zvečer do terviujana. Dohod v Tržič: i'.45. predp., ii.lS, 10.."»:» pop. iz Italije preko t'ervinjana. 1.35 pop. iz t ervinjana rodno gospodarstvo, znaiistvo 111 umetnost, izhaja na Dunaju (»d novega leta HM M) kot tednik vsako selmto na 12-1 (i straneh ter stoji na leto <> gld., na pol 1. ."> Največji izbor liiojsterskili del O!-11 O O O [/ lHPliaiiiriie plastike. Vse podobe so od visita izdelane v naravnih — — — ---velikostih od največjih umetnikov sedanjega veka Non plus ultra mehanične umetnosti. Mlekarska zadruga v Zagorju ob Savi 1 >i oddajala tržaškim mlekarnam, proti \ciji, franko kolodvor Prst sto litrov svežejm mleka na dan. vsaki dan dvakrat sveže. Na tudi najfineje pasterizirano maslo za raj. zavezi vet* V s K lt INA: Arstrij*fci iviar, rimski papež, itaklira - pevajirimii plići, n mi ni joči runjciii vojak, trpinčenj«' «levk*« itd. _ v.,. M k;ik"r da U bO« /i\.«. ■ Pose linoit: Pimnetek voska 7letne The Spoted fiirl afrikau*keg* jileineua. ki Imi r.iva izločena letos na |i.iri/ki razstavi, i' .i d <> r a mm : Bureku - augleSka vojnu, potapljanje llur-iTi^noti , *|i»u*k<» - amerikanska vojna iul. na četrt leta 1.50 gld. ..S 1 a v i s e h e s E c h <»" ima namen, hraniti u uanševin zgodo v niska državna prava slovanskih narodov ter dokazovati, da spadajo dristano in moralno v isto vrsto z drugimi vaškimi narodi, kov, priznanih sil, narodi. „Sla v i s c h e s K e h o" ima in sprejemlje iu serate solidnih slovanskih in drugi/rodnih firm, ki so navezani na razne dežele. Pridobil si je sotrudni-raetl vsemi slovanskimi ZALOGU POHIŠTVI IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in »prejemnice. žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah. da se ui bati konkurence. oooooooooooooooo Vsak dan od 9. Vstopnina . Vojaki in otroci zjutraj do lO z-rečer . ... 10 F ! L I J A L K A nvc c. kr. priv. avstr. Milun zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 21 400 30- „ .. 33 ° 30-dnevni odkaz 20/o% 3-mesecni „ 21/.,0/,, ->i « '» — - « Politrnma Itossetti. NajnovejSa izložba v naravni velikosti izdelane od voska jr Julijane Hummel obešene na Dunaj n dne 2. janu-varja t. 1. radi trpinčenja in umor-jenja svoje lastne 5-letne hčerke. JT 50 krasnih in umetnih vo- Odhod in prihod parnikov. V Zavije (»reku Sv. Marka. Skednja. Sv. Solnrte, Milj ol» 7.15. !». 11..JO predp. Ž.15 pop. Prihod S.—. 10— predp. 12.10. 3.25. 4.45 pop V Milje - po-tai. !».:JO, 12 iposta) predp. ±30, 1.15 i preko Sv. Marka) li.15 pop. Prihod 7 preko Sv. Marka i. S. l».:»o (jw»>ta> predp.; 1.30. -J.30 (po-tai, "».-'JO jK»p. 'M) ne d. in prazn. > po-tii . !».."}o. 12 (postal predp. ; o.—. i..'JO. 7.1."> ]>"j Prihod: »>.30 1 ] ireko Sv. Markai 8.— y.."iO |K>-t:n predp.. '2.—. *1.4."> ipošta) (i.JO pop. V Koper 7..iO predp.. 12.0;"» (pošta) -*».—. 4.1"» (pt>- -lal pop. Pohod <».45. i'.— (postal pretlp. *».— i(M>>U|. < > 1« 11 e d. in prazn. 7.r>0 pre»lp„ 12.07) ipošta), .">.— }M»p- Dohod: H.4f>. i*.— ijm^ta) predp. 4.— (|n»šia) p*>p V Piran preko Izole 12.-'iO. 3.— pop. l'ohod preko Izole «»..*JO, 7.— predp. 01» ne d. in prazn.: 11JJ0 in opoldne. Dohod: 6.30. 7.— zjutraj tparaika ..Istria" in _Portoro>e~.) V L" ni a g v^ak dan raztin nedelj oh 4 pop. hohotl H.— zjutraj. V Kovinj prt-ko Pirana. < ittauove, Poreea viiaki pond.. >rel»oto oh 7. uri zjutraj. V Pulj preko 1'irane, <'ittauove. Salvore, Poreea, Vr>ara. Rovinja iu Fasane ol» *'».4o zjutraj vsak »lun. Dohod 2 pop. V M i r a m a r lo 4."» predp. 3.1"» pop. Dohoil l.:K». ♦i pop. ščenih podob v naravni velikosti. Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič v lir. Bistrici l»ri|M>roea svoje priznano izborne testenine. kot makarone, fideline in različne vloge zana juho V različnih kakovostih. Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin za v žilo, kot najinih v teku ene^a meseea, kar jih izdelujeva. Spoštovane gospodinje, sezite I »o teh pristno domaoih testeninah, katere pri nas sedaj >e oni se slastjo xav/.ivajo,ki dosedaj niso hoteli vedeti o njih, kajti najine testenine so liolj okusne, teene iu redilne kakor vsake dru^e in gotova sva, da se morajo vsakemu priljubiti, kdor jih le pokusi. I )<>1 »i* s<» v vseli proda jalnu'ah jestvin ali povsem zanesljive so le one, ki se prodajajo v zavojih po ifi k«r. z najino tirino. Trgovcem pošiljava cenik zastonj in franko. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, "28. junija iu odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice 1 na Dunaj. Prago, Pesto. Brno. Lvov. Tropavo. i Reko kako v Zagreb. A rad. liielitz. Gablonz. Gradec, j Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano. I.inc, Olomue, Reicbenberg, Saa/. in Solnograd. brez troškov. Knpnja in prodaja bitku 1U<10 provizije. Inkaso vseli vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jauičevue listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Beroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izpiačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v polirano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi. ^ — MEJNARODNi | _ Panorama! I trst - Borzni trg 14 - trst „ Od S. do 14. jiinuvarija Jako zanimivo potovanje po Egiptu. Slapovi reke Nil. piramide. Luksorjev tempelj, mesti Cajir in Aleksandriji itd, Vstopnina 20, otroci 10 kr. Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 18.'] 1.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica iu reserva dne ' 31. decembra 181K-J..... Premije za poterjati v naslednjih letih......... Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 180*4. . Plačana povračila: a> v letu 1894....... b> od začetka društva do ."»L decembra 18114........*>2,401.706-51 Letni računi, izba/, dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjč-neja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione Št. 888 1 v lastnej hiši. 58,071.<>7i»-84 :;<>,r>4L77.«»14'48 Cenil niki zastonj in franko Šivalnih strojev tovarniška zalop Ivana Jax~a v Ljubljani Dunajska cesta št v. 13. priporoča svoje pripoznauo najboljše šivalne stroje za domačo gorata in obrtniške potrebe. '*. ' ... ■"op?.:v"Vv Uredništvo m npraynist?o ,:Slayiscli6s Ecno'* na Dunaju. Eugengasse 37.. Wien X. Najboljše berilo in darilo 0°0 0C o°o o°o je vsestransko jako pohvaljena o o o Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem poinankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življeujeni kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let p res kužen o. To zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Mm in omika ali izvir sreče ■ Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. u«-ol»b potrebna knjiira za vsakejra človeka, kateri *e hoče sam lahko in hitro navaditi vseira potrebnega. da more sebe in drngt blažiti in prav olikati) ur >i z;i ] nvč. in 2 gld. v lekarnah v Trstu. Sežani, Miljah, Kopru, Izoli. Piranu, Tržiču. Ogleju. Cervinjanu. Ronkah. Vipavi, Vjdovšemi. Postojni, (iradišei Krminu. (Joriei. 1'magu. Bujah. Buzetu. Opatiji, ua Keki. Krku. Cresu. Malem Lošinju. Labinju! Pazinu. Motovunu. Vižinadi, Staremgradu, Poreču. Rovinju, Vodujanu, Pulju. Portogruaro, Trevižu. Vidmu Benetkah itd. kakor tmli v lekarnah no celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah. Tudi razpošilja tvrdka: Hubert Ulrich, Leipzig, po o ali več steklenic zeliščnega nalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnina iu zaboja ne pa carine prosto. Svari se pred ponarejanjem! Zahteva naj se izrečuo Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. K X X X X X X X X X g rsi 60 OC < M o O M m rs 'M ~ > -M X X X X X X X X X X X X X X X X o a> G3 — " - • ;2L - n c oj 9 -S i I e Š 1 « « = X vina po origi- Z. vT - es ._ C r. ~ ^ : co ^ - — -----i (S — i3sil = q Q3 Moje zelišCno vino ni nikaka skrivnost glicerina iiHt.o. rudečega vina 24. jerebie neža. omanovih korenik. amerikanskega laj naj sč pomešajo. i-nost. ampak sestoji iz: Malaga vina 4f»0,0. vinskega špirita lf)0 0 enega soka 1 ."><».(). ereŠnjevega soka 320,0, mane 30,0, koprive, ja-mhn. lecjanovih in kolmeznih korenik vsaeega po 10,0. Te tvarine - * ^ — _ 7 X E I »j.5 >l.!s" CS [NJ ^ JĆJSjUl j > ec