Časopis slovenskih delavcev
	Ljubljana, 12. septembra 1996 ☆ številka 42 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer
Litostrojčani vztrajajo, naj vodstvo odide
Nadzorni svet koncerna Litostroj je na včerajšnji seji odložil odločitev o zahtevi stavkajočih delavcev za razrešitev vodstva, zlasti predsednika koncerna Jožeta Duhovnika. Danes bo agencija za privatizacijo odločala o soglasju k lastninskemu programu, vlada pa bo jutri obravnavala pismo o namerah. Lastninjenje temelji na dokapitalizaciji, po kateri bi Jože Duhovnik postal večinski lastnik Litostroja. Na podlagi pisma o namerah pa naj bi vlada zagotovila Litostroju najmanj toliko denarja, kotj^a namerava vanj vložiti Duhovnik.
Čeprav KNSS kot manjšinski sindikat nasprotuje zahtevi o razrešitvi vodstva koncerna, so se delavci enotno odločili stavko nadaljevati do izpolnitve te zahteve. Stavkajoče sta danes obiskala tudi Dušan Semolič in Albert Vodovnik. Kot nam je povedal Marjan Pirc, sta jih oba odločno podprla.
Če položaj prav razumemo, pisma o namerah, kot ga predlaga Duhovnik, vlada ne bo mogla podpisati, saj bi ravnala v nasprotju s svojo politiko. S tem pa bi padel tudi projekt dokapitalizacije. Koncern bo že prihodnji teden verjetno brez sedanjega vodstva in velikega režiserja, kije skušal delati bolj zase kot za svojo stranko. Skupaj z zaposlenimi lahko le upamo, da bo Litostrojev voz iz močvirja potegnila nova in sposobnejša ekipa. (F. K.)
Več o stavki na 3. strani
nnnnnKr v i im^TRniu KOMFNTiRAin
LHJlaUURCi V L.I I I ItvJJU iWIYIE>IM I IfCAJM
Ironija slovenske politike in demokracije je, da se delavcu, ki 8 stavko zahteva svojo plačo za pošteno opravljeno delo, regres, določen z zakonom, podtika politično ozadje in temne sile, ki da °d zunaj vodijo stavko. Zakaj se vsi ti ne vprašajo, kako sploh lahko živi ta delavec in njegova družina brez plače?To je sprenevedanje *n teptanje človekovih pravic, ki mu ni para. Kje je tu pravna in s°cialna država? Samo v ustavi, ki jo življenje obide!
Rajku Lesjak
POHOD NA KRŠKO
Ker se lastnik firme - Sklad RS za razvoj, kajpak - še vcdno ni odzval na stavkovne zahteve, postavljene 22. avgusta, so se delavci Metalne TGS d.o.o. Senovo v sredo dopoldne odpravili na protestni shod v Krško. In ker se jim je pred zgradbo tamkajšnje občinske skupščine pridružilo še mnogo delavcev iz »kriznih« Imperiala, Laboda rn senovškega rudnika v zapiranju, je shod izzvenel kot svojevrstna demonstracija nezadovoljstva dobršnega dela Posavskega delavstva.
NA ROBU OBUPA
Čeprav je slabo kazalo, da bodo do predpisanega roka v trboveljski ABC Agrohit d.o.o zbrali podatke o predalo izplačanih plačah in drugih »podrobnostih« za obdobje 1993-96, potrebnih za prijavo terjatev v postopku Prisilne poravnave, seje po zaslugi »trme« sekretarke območnega odbora SDT Zasavje Tjaše Logar »čudež« ,e zgodil.
ZAČETEK KONCA
Po 240 letih rudarjenja in več kot 30 milijonih ton nakopanega premoga so v zagorskem rudniku - na osmem ozorju jame Kotredež - sredi avgusta tudi uradno začeli zapiralna dela. Premogovnik oziroma obe jami, Kotre-cz in Dole, naj bi po planu dokončno zaprli v letu 1999, v letu 2000 pa končali še sanacijo površin.
KAKO NAJ BI SE PO NOVEM UPOKOJEVALI
(stran 7)
Ostre in radikalne zahteve delavcev članov SKEI in tudi drugih v Litostroju so dokaz, da slovenska politika in gospodarstvo želita izigrati 90 % Slovencev, ki garajo, da bi 10 % Slovencev postalo nova slovenska buržoazija.
Ob tem je zelo dobro to strukturo spomniti, da smo ob referendumu za samostojno Slovenijo v deklaracijo in kasneje v ustavo zapisali, da bo Republika Slovenija DEMOKRATIČNA, SOCIALNA DRŽAVA z industrijsko demokracijo.
To kar počnejo nekateri z delavci, ne samo v Litostroju, pa kliče k resnemu uporu proti podcenjevanju in zatiranju demokracije.
Albert Vodovnik
SVOBODNI SINDIKATI GREDO NA VOLITVE DVAKRAT m™ n
Tokrat se predstavljata še dva kandidata za državnozborske volitve iz vrst ŽSSS, Sandi Bartol in Ivan Kramer.
Ponavljamo vabilo vsem, ki kandidirajo, naj nam pošljejo svoje osebne in programske predstavitve!
URESNIČEVANJE SOCIALNEGA SPORAZUMA (stran 6)
Nasilje rodi nasilje. Nad delavci Litostroja se, ko mesece ne dobe plač, nasilje dogaja dnevno-iz meseca v mesec. Pa ne le nad njimi. Od plač litostrojskih delavcev žive številne družine. Njihove stiske, strah za preživetje, ko ni plač, je vse večji. In delavec Litostroja se brani pred tem nasiljem - želi, zahteva le tisto, kar je njegovo, kar je pošteno prigarano. Nič več in nič manj. Tisti, ki tega ne razume, mu tudi bog ne more pomagati.
Dušan Semolič
Sreda, 14°°

O težavah zaposlenih v Mariboru brez sindikata
Kot nam je povedal Stane Šajn, sekretar v območni organizaciji ZSS za Podravje, so bili o včerajšnji seji vlade v Mariboru obveščeni le prek medijev. Šajn meni, da bi mariborski politiki, če bi nameravali probleme delavstva iz tega območja obravnavati resno, morali sindikat povabiti vsaj k pripravi seje, če so o udeležbi na njej odločali v Ljubljani.
Šajn nam je tudi povedal, da bo na mariborskem Glavnem trgu jutri protestni shod Liste za Maribor. Nosilci liste, ki jim predseduje Valter Pristovnik, pa so Svobodne sindikate povabili, in ti se bodo zelo verjetno odzvali. (F. K.)
Pobuda za
oblikovanje sindikalne liste kandidatov (liste ZSSS) za poslance državnega zbora na volitvah 10. novembra 1996
1.	Ker zakon o volitvah v državni zbor (Ur. list RS št. 44/ 92) določa, da lahko liste kandidatov poleg političnih strank predlagajo tudi volivci, lahko v ZSSS v vseh volilnih enotah oblikujemo svoje liste kandidatov tako, da za vsako zagotovimo po 100 podpisov volivcev (naših članov, zaupnikov), ki imajo v posamezni volilni enoti stalno bivališče.
Opozorilo: Volivec da svojo podporo s podpisom na predpisanem obrazcu; podpiše ga osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice, oziroma pri pristojnem krajevnem uradu.
2.	Glede na datum volitev, 10. november 1996, določen Z Odlokom o razpisu splošnih volitev v državni zbor (Ur. list RS št. 50/96), je potrebno liste kandidatov v skladu z rokom iz 54. člena Zakona o volitvah predložiti najkasneje 16. oktobra 1996.
V ZSSS imamo potemtakem dober mesec dni časa, da za posamezno volilno enoto določimo listo kandidatov z najmanj enim do največ 11 kandidati (država je za volitve razdeljena na 8 volilnih enot, vsaka od teh pa še na II volilnih okrajev).
3.	S predložitvijo sindikalne liste kandidatov za poslance državnega zbora bi se dodatno povečala možnost (nekateri naši predstavniki kandidirajo že na strankarskih listah), da bodo izvoljeni posamezniki, ki se bodo v parlamentu prvenstveno zavzemali za uresničevanje programa ZSSS in sindikatov, iz katerih izhajajo.
Bojan Hribar Doro Hvalica
Utostrgjskastavka in dr. Duhovnik
Litostr^jskim delavcem izrekam svojo solidarnost in podporo. Dr. Duhovnik ni zrihtal posla in plač za Vas, prav tako pa ni plačal pogodbenim delavcem in honorarcem (svobodnim novinarjem) na Slovencu. V kapitalizmu je navada, da se za dobro opravljeno delo nuli pošteno plača. Po njegovem pa smo očitno lahko srečni že, če samo delamo. Ne razumem pa, zakaj moram plačati elektriko, vodo, hišni svet, kruh v trgovini itd. z denarjem in takoj. Držite se!
Mladen A. Švare, svobodni novinar, Ljubljana
Čast in morala Herice Kumer
Herica Kumer se je zadnje čase v skladu s strategijo slovenske fašistoidne desnice, da noben medij ne sme ostati nepokrit, plasirala nuli v DE. Ker jo po njenih reakcijah Že kar dobro poznam, bi se niti ne odzival na njen nizkotni napad na Matejo Kožuh-Novak zaradi dom-' iiftfie žalitve papeža. Vsekakor pa je njena reakcija na domnevno anonimno pismo iz Celja zaradi nizkotnega obračunavanja s Ko-Žuhovo samo potrditev mojega mnenja o njej.
o delu in liku gospe Herice Kumer najlepše pričata kar dve pismi na isto temo v isti številki DE, 22. 8. 1996. Pa to še nf^se! Gospa je zelo sistematična in tako ni poslala samo dveh, temveč kar tri pisma v eni kuverti - in to ne samo na uredništvo, temveč tudi meni osebno. O vsebini ni da bi govoril! V stilu pač in glede na njen siceršnji nivo še celo malo nad povprečjem.
Gospa se je grozovito razburi-
la, ker si je poslanka DZ Republike Slovenije drznila kritično obrniti na papeža. Kaj taista gospa piše o predsedniku lastne države, ko hkrati zahteva za kritiko papeža opravičilo, ni da bi govoril! Vendar od ljudi njenega kova pač ni pričakovati opravičila, ko hkrati česnajo o krivicah, ki se jim nenehno dogajajo.
Kar se tiče anonimk, le toliko, da je domnevna anonunka, ki jo je dobila gospa Kumerjeva, v primerjavi s lem, kar nas dobiva kar nekaj Slovencev, prava malenkost. Svečano izjavljam, da bom osebno poskrbel, ker organi pregona za to ne kažejo nobenega navdušenja, da bodo člani skupine, ki to počno, razkrinkani od prvega do zadnjega, v večno čast in slavo strank slovenske pomladi!
Tugomer Kušlan,
Laze 72, Logatec
Spoštovani tov. urednik Ciril Brajer,
rad bi se opravičil zaradi zastoja v dopisovanju. Zakrivil sem ga sam,
za naprej upam, da bo šlo tako kot doslej.
Predvsem pa bi se rad zahvalil za dosedanje sodelovanje oziroma za prostor v Delavski enotnosti, popisan z mojimi prispevki. Zaradi njih sem bil opažen pri Delavski zvezi ZLSD in nenadoma postal eden od možnih kandidatov za volitve v parlament. Sicer mislim, da možnosti niso velike, vseeno pa je že to dejstvo dokaz, da pisanje (tudi takšno kot moje) ne ostane neopaženo. In dokaz, da tudi Delavsko enotnost (+ Panoramo) beremo, berejo... Skoda, da ta dva časopisa nimata več naročnikov oziroma bralcev.
Tudi tu bi se dalo najti slabo stran naše države': delavci verjetno največ od vseh prispevajo v državni proračun. Država pa nima denarja, 's katerim bi podprla edini delavski časopis! Pa trdim, da je denarja dovolj. Le narobe ga delijo in veliko preveč zapravijo...
No, pa dovolj o tem. Le še lep pozdrav!
B. Praprotnik
Sporočilo za javnost
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je 4. septembra sprejel na delovni pogovor petčlansko delegacijo Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, ki jo je vodil predsednik SKElAlbert Vodovnik. Pogovoru sta prisostvovala tudi ministra Metod Dragonja in mag. Anton Rop:
V odkritem in vsebinsko tehtnem pogovoru je predsednik SKEI s sodelavci predstavil poglede sindikata na sedanjo gospodarsko situacijo, predvsem v kovinskopredelovalni industriji. Izpostavili so problematiko financiranja proizvodnje, nasprotovali so prevladujočemu načinu prestrukturiranja podjetij s stečaji, ki je kratkoročno motivirano, saj največkrat zasleduje le kratkoročne finančne cilje. Zaskrbljeni so tudi nad nestabilnostjo večjih gospodarskih sistemov svoje panoge (Cimos, Tam, Litostroj, Metalna...), kjer je potencialno ogrožen ih veliko delovnih mest. Predstavniki sindikata so zahtevali večjo avtonomijo pri nadzoru delovnopravne zakonodaje, kise vse prevečkrat krši v konkretnih okoljih. Z očitki nekaterih vodstev podjetij, da je vlada s podpisom socialnega sporazuma razvrednotila ukrepe za razbremenitev gospodarstva, se niso strinjali. Predlagali so aktivnejšo gospodarsko politiko vlade, da bi se lahko izognili radikalnejšim oblikam sindikalnega boja.
Predsednik vlade dr. Drnovšek je v nadaljevanju pogovora soglašal z. ugotovitvijo, da finančni sistem še ne deluje zadovoljivo, in sindikate opozoril na dejstvo, da ima pri vodenju denarne politike popolno avtonomijo Banka Slovenije. V nadaljevanju je predstavil splošne obrise predvidene sistemske spremembe, ki jo pripravlja vlada na področju reforme paradržavnih institucij. V tem smislu je najavil združitev več skladov in agencij v skupno razvojno institucijo z neprofitnim motivom. Vloga te institucije bo ravno v bolj vsestranskem in dolgoročnem podpiranju razvojnih procesov tako na podjetniški kot tudi regionalni ravni. Vlada pripravlja dodatne kratkoročne ukrepe za oživitev gospodarske aktivnosti in dodatni program za ustvarjanje novih delovnih mest. Splošna gospodarska situacija se sicer f zadnjih mesecih spet izboljšuje — inflacija pada, družbeni proizvod pa raste. Vendar bo vlada, na podlag ^dosedanjih izkušenj in gibanj, pripravila tudi večletni program, ki bo in-
tenziviral spopad z brezposelnostjo, pri čemer bo upoštevala tudi predloge sindikatov.
Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je predstavil aktivnosti svojega resorja pri sanaciji podjetij in opozoril na ozkost in nezadostnost instrumentov za bolj vsebinsko in dolgoročno sanacijo podjetij. Tako je opozoril na nujnost dokapitalizacije bodoče razvojne institucije, katere del bo tudi Sklad za razvoj. Predstavil je konkretne aktivnosti resorja v Cimosu, Tamu in Litostroju. Ministrstvo za gospodarstvo je trenutno najbolj usmerjeno v stabilizacijo razmer v večjih podjetjih kovinske industrije.
Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Anton Rop je predstavil zakonske projekte s področja svojega resorja. Predvsem se je ustavil pri zakonu o jamstvenem skladu Republike Slovenije, ki bo omogočil nekatere boljše rešitve pri sanaciji podjetij. Spremembe zakona o delovni inšpekciji pa naj bi omogočile učinkovitejše sankcioniranje kršitev delovnopravne zakonodaje. Mag. Rop je predstavil delo delovne skupine za pripravo zakona o centralizaciji lastninjenja. Namen novega zakona je, poleg pospešitve in zaključka lastninjenja, tudi institucionalna prilagoditev sistema, ki bo vzpostavljen s pomočjo združitve večine ključnih paradržavnih skladov in agencij.
Obe delegaciji sta se strinjali s tem, da bosta tudi v bodoče sodelovali pri iskanju rešitev za probleme v konkretnih gospodarskih okoljih.
Kabinet predsednika vlade
Vlada se zaveda razmer v Mariboru
Predsednik vlade dr. Janez. Drnovšekje 3. septembra 1996, sprejel župana Mestne občine Maribor dr. Alojza Križmana. Premier dr. Drnovšek je ponovil odločenost vlade, da z nadaljevanjem aktivne politike zaposlovanja in drugimi ukrepi izboljša gospodarski položaj Maribora ter omogoči mestu in regiji možnosti za celovit in skladen razvoj. S tem v zvezi je mariborskemu županu predlagal, da bi Vlada Republike Slovenije imela v torek, 10. septembra, v Mariboru delovno sejo, ki bi bila posvečena oceni konkretnih projektov, pri katerih so trenutno angažirana vladna ministrstva, in iskanju najustreznejših rešitev za nadaljnji gospodarski in socialni razvoj Maribora.
Zupan Križman je pobudo pozdravil in poudaril, da bi tovrstno delovno srečanje v Mariboru lahko močno pripomoglo k ureditvi nekaterih najbolj perečih odprtih vprašanj. Strinjal se je, da rešitev od danes na jutri ne gre pričakovati, da pa bi nadaljevanje dosedanjega delovanja vlade lahko bistveno izboljšalo po-

*!

Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:............................................
Naziv podjetja aii ustanove:...............................
Naslov:....................................................
Podpis naročnika:
ložaj nekaterih posebno problematičnih delov mariborskega gospodarstva. V pogovoru je podčrtal pomembnost reforme kriterijev za finančno izravnavo javne porabe občin, potrebo po dokončanju reforme lokalne samouprave in nujnost ponovne ocenitve najemnin za prostore, v katerih delujejo upravni enote, ter izrazil upanje, da bo torkov sestanek priložnost za iskanje dogovora tudi o tej problematiki.
Minister zadelo, družino in socialne zadeve mag. Anton Rop, ki je prisostvoval sestanku, je ocenil, da aktivnosti na področju aktivne zaposlovalne politike že dajejo prve rezultate in da je’na primer samo v Mariboru v različne programe usposabljanja za nadaljnje zaposlovanje vključenih nad 5500 oseb, ki so v prvem polletju tega leta skupaj prejele 474 milijonov tolarjev. Na podlagi dveh javnih razpisov so bila 17podjetjem iz. Maribora dodeljena sredstva v višini 104 milijone tolarjev, skupno torej več kot 577 milijonov tolarjev.
Dr. Janez. Drnovšek je poudaril, da se vlada zaveda položaja, v katerem se je zaradi spleta objektivnih okoliščin znašel dobršen del mariborskega gospodarstva. Njeno delovanje je zato usmerjeno prav v odpravljanje tovrstnih ovir in ustvarjanje normalnih pogojev za poslovanje in gospodarjenje.
Zupan Križman je ob koncu pogovora premiera dr. Drnovška obvestil tudi o pričakovanih otvoritvah novih objektov, ki so za razvoj mesta še posebno pomembni Oktobra bodo namreč v Mariboru za promet odprli nov Koroški most, avtocestna odseka Šen-tilj-Pesnica in Arja vas-Hoče, nov poštni center, dve veliki kliniki in moderen telekomunikacijski center. Zupan je premiera dr. Drnovška zaprosil za udeležbo na ključnih otvoritvah, kar je dr. Drnovšek z zadovoljstvom sprejel.
Kabinet predsednika vlade
izjava DS za javnost
Dobra dva, kvečjemu tri mesece pred volitvami je Slovenija po zaslugi nekaterih politikov tako rekoč nabita s sovraštvom, strahom pred prihodnostjo in politikantstvom najslabše vrste. V politiki vse bolj prevladujejo razna podtikanja in spodbujanje nestrpnosti, spletke, prirejanje informacij, ponarejanje zgodovinskih dejstev ipd. Namesto da bi se politične stranke pred volitvami ukvarjale s predstavljanjem svojih programov za izboljšanje življenja z iskanjem soglasja o prihodnosti Slovenije ob procesih združevanja v Evropi, ob katerih Slovenija mora znati zavarovati pridobitve nedavne osamosvojitve, s spodbujanjem varčevanja in vlaganj kot najboljše poti za zmanjšanje brezposelnosti, s prizadevanjem za zmanjšanjPobsega sive ekonomije in izboljšanje plačilne discipline, z. zagotavljanjem pogojev za višjo raven izobrazbe in ustvarjalnosti, za odpravo napak in zlorab političnih ter drugih položajev ob lastninjenju in s podobnimi vprašanji, se ubadajo skoraj samo še z medsebojnim obtoževanjem in spotikanjem, torej z najslabšimi metodami boja za oblast.
Zal smo tudi Demokrati Slovenije vse bolj pogosto tarče tovrstnih napadov. Že preprosta in povsem nedolžna omemba neke druge stranke na tiskovni konferenci DS je povzročila pravi plaz očitkov. Ko smo poudarili, da je za Slovenijo ključnega pomena, da se kljub očitnim težnjam po oblikovanju in celo discipliniranju desnega in levega bloka strank izo-
blikuje in obdrži tudi sredinska, ideološko neobremenjena politična izbira, in je eden od novinarjev vprašal, katere stranke po našem mnenju poleg DS še lahko označimo kot sredinske, smo sodili, da ob Zelenih, ki bi po naravi svojega ravnanja in usmeritvah sodili v sredino, in poleg (nekaterih) regionalno usmerjenih strank, glede na zmernost zadnjih izjav in ravnanja v zadnjem času lahko omenimo tudi SLS. To je vse. Nihče ni govoril, da želimo SLS v kakšnem svojem bloku, ali celo računamo na kakršno koli koalicijo in jih uvrščamo v svoje kombinacije, ki so se jih menda ustrašili v SLS. Kaj šele, da bi imeli namen razbijati zavezo "strank slovenske pomladi", kot smo med drugim tudi lahko prebrali. Bistvo naših prizadevanj na zgolj politični ravni je namreč še vedno enako, kot je bilo ob ustanovitvi na Bledu: želimo preprečiti razcep slovenske politike v dva sovražna bloka, in to je tudi razlog za naše nasprotovanje uvedbi večinskega volilnega sistema, ki kot dvokrožni večinski sistem prej ko slej nujno pripelje do tega.
Takšno usmeritev DS in tudi naša sporočila za javnost in izjave na tiskovnih konferencah v zadnjem času je na svoji prvi seji po počitnicah tudi v celoti potrdilo predsedstvo Demokratske stranke Slovenije. Na tej seji je predsedstvo obravnavalo politične razmere v Sloveniji:napade na DS in naše odzive na te napade ter ponovno poudarilo, da mora Demokratska stranka Slovenije pred volitvami izpostaviti svojo različnost od strank, ki se opredeljujejo za levo ali desno ideološko pozicijo in s svojo ideološko pripadnostjo celo utemeljujejo ter opravičujejo svoje, pogosto vprašljivo ravnanje ob lastninjenju nekaterih podjetij, ob vsiljevanju političnih kriterijev v postopkih kadriranja v gospodarstvu, zdravstvu v medijskih hišah in na drugih področjih, ob polaščanju javnih občil, ob prizadevanju za vpliv nad sindikati in strokovnimi združenji ter društvi itd. Predsedstvo poudarja, da bomo Demokrati Slovenije po volitvah, v vladni koaliciji ali zunaj nje nadaljevali konstruktivno politiko in še naprej vztrajno predlagali rešitve za zagotavljanje pogojev za boljše življenje državljanov in razvoj Slovenije. Hkrati pa pozorno spremljali ravnanje drugih strank in opozarjali na vse oblike zlorab politične moči in poskuse vsiljevanja političnih kriterijev drugim področjem življenja ob kakršnem koli sprejemanju odločitev. DS si je kot eno glavnih nalog zadala preprečevanje prevlade katere koli ideološko obremenjene politike in skrb za ravnotežje in pravo mero pri odločanju 0 vseh pomembnih vprašanjih. Kajti v pogojih, v kakršnih živi Slovenija, samo takšna politika res omogoča korak naprej. Tone Peršak, predsednik DS

afjp
M
SKI MIKA 1.1.
Dejstva
L Dejstvo je, da je TV kriminalka z uradnim nazivom TV dnevnik nenavadna in vsekakor zelo zanimiva reč. Zelo poučna je in iz nje dobiš nešteto podatkov o naši domovini in njeni bližnji in daljni okolici. Posebno pomembni so podatki o napredku v nazadovanje in o nazadovanju napredka in drugih takih potegavščinah iz zgodbe o neuspehu, ki jo laka uspešno piše dr. Janez. Novšek.
Kajti dejstvo je, da smo se ponosno rešili iz nekdanje Jugoslavije in se s tem rešili strahotnega trpljenja in zatiranja s strani bratskih, takrat med seboj še ne preveč skreganih narodov. Ponosno smo pomagali napraviti čim večjo zdraho med ljudmi in med narodi in ponosno smo pomagali preštevati mrtve in ranjene in invalide in pregnance in vse druge take krasote, kijih prinese vojna, rojena iz puhloglavega nacionalizma.
In dejstvo je, da smo ponosno zapravili socializem in s tem avtomatično tudi sorazmerno visok standard, o kakršnem večina ljudi niti sanjati ne more več -ne v tem in ne v naslednjem tisočletju. In dejstvoje, da z največjim ponosom sklanjamo glave in padamo na kolena in pod noge novim gospodarjem, dobrotnikom z zahoda in severa, ki boga hvalijo, ker jim je v svoji vsemogočnosti omogočil, da nam, revežem, končno lahko kaj podarijo: recimo kako zahtevo, kak pogoj, ultimat, španski predlog in druge take dobrote. Ampak več o tem v točki 4.
2.	Dejstvo je, da so celo v TV kriminalki (z uradnim imenom TV dnevnik) 22. 8. 1996 zvečer potrdili navedbe iz. prve točke. Mlada ženska z otrokom v vozičku je jokala v kamero in vladi in parlamentu v posmeh: Zgubila je delo, ker je bila noseča. Iz tega dejstva pa se da potegniti tudi nekaj drugih dejstev:
-	Saj je sama kriva! Zakaj pa je bila noseča? Kdo pa jo je zanosil? Vlada? Nacionalisti? Neomafiokapitalisti? Zakaj pa ni pazila? Zakaj ni pazila, na kaj naj pazi njen mož? Zakaj ni pazil njen mož? Zakaj ni uporabil kondoma ? Zakaj sta sploh seksala ? Lahko bi počela kaj bolj koristnega. Ali še nikoli nista slišala za avtoerotizem?
Skratka: kdo je kriv in kdo jo je zanosil? Sama je kriva, da jo je njen mož zanosil! Pouk, ki iz. tega sledi, pa je ta: kadar se on nje loti ali ona njega, naj vsaj eden od obeh, še bolje pa, če oba, ves čas misli na to, da se je (ga) lotil(a) v popolnoma neprav(n)i državi. In da bodo posledice katastrofalne. Ob takih mislih ga (jo) bo pa takoj v.re minilo in problem bo rešen.
-	Saj ni sama kriva, da je zaradi nosečnosti zgubila delo! Kriv je trenutek nepazljivosti, ko je pod vplivom socialistične ideologije iz svinčenih časov zgubila razsodnost in skupaj z možem delovala proti komaj rojeni državi, ki nima časa za take seksualne banalnosti, iz katerih se rodijo otroci, ti pa imajo celo vrsto slabih lastnosti: jesti hočejo, in to vsak dan, pa oblečeni hočejo biti, pa rasti hočejo in se šolati in se zaposliti in ustvariti družino in - in potem narediti nov krog problemov: otroke, ki imajo celo vrsto slabih lastnosti, ker hočejo jesti in rasti in... in tako dalje. Država naj pa p^tem vse te probleme rešuje? Ja, pa kaj še! Država ima dovolj drugih problemov.
3.	Dejstvo je, da mora država imeti volitve in da mora na volitvah zmagati tisti, za katerega je že nekaj časa jasno, da zelo uspešno napreduje v smeri nazadovanja. S tem so odstranjene vse dileme in vsakemu je jasno, da je s tem treba nadaljevati. Zagotovljen je vsaj en uspeh: še nadaljnje nazadovanje.
Dejstvo je, da je gospod Dr. Novšek uspešno ugotovil, da sam osebno in tudi njegov štab nima primernih sposobnosti za vodenje uspešne predvolilne kampanje. Zato je po vzoru nekaterih predsednikov, kot so poljski in francoski in avstrijski in morda še kateri, najel francoskega eksperta (opravičujem se, ker ne vem, kako se piše), ki mu pomaga voditi kampanjo in mu gradi volilno in propagandno strategijo (in verjetno zelo prijetno kasira). In dejstvo je, da:
-	bo Francoz kriv, če bo Dr. Novšek poražen, in da
-	dr. Janez Novšek ne bo kriv za napredek v nazadovanju v naslednjih štirih letih njegovega mandata, če na volitvah ne bo poražen. Kriv bo seveda Francoz, če bo stvari obrnil tako, da Dr. Novšek ne bo poražen. (Madona, so pa res zviti tile naši politiki, kaj!?!) Saj res ni čudno, da so, tako uspešni - v proizvodnji neuspehov in traparij...)
4.	Gospod D. Kračun, novi minister za zunanje zablode, je na tiskovni konferenci ugotovil, tla imamo z vsemi sosedi izredno dobre odnose. Vsi problemi so tako rekoč rešeni ali pa v fazi reševanja. Posebno dobro se pri tem obnaša naša južna soseda, da o Italijanih, kamor bo gospod minister kmalu šel na izlet, niti ne govorimo. Zelo prijazni so do nas, ko omenjajo fojbe in podobne finte in pričakovali je, da se bo naš gospod minister Italijanom lepo opravičil zaradi vseh zločinov, ki so jih italijanski okupatorji in fašisti zgrešili nad našimi ljudmi. Potem pa bo seveda vse dobro in spet se bo prižgala še ena zelena luč na semaforju klečeplazne poti v Evropo. Ko bomo tam, bo naša samo še meja; v.fe drugo na obeh straneh meje pa bo po naši suvereni volji pripadalo drugim...
Sicer pa je dejstvo, da se nam obetajo briljantni časi, neizpodbitno: eksminister za zunanje zablode je to na TV zelo točno razložil: naši zakoni, ki jim bomo sprejemali med klečeplazenjem v Evropo, bodo uveljavljali načelo recipročnosti: mi bomo imeli enake pravice kot vsi drugi Evropejci. Recimo nakup zemljišč: 400 milijonov Evropejcev bo imelo na razjio-lago za nakup samo prgišče zemljice, ki je zdaj v lasti dveh milijonov Slovencev. Po drugi strani pa bo samo dva milijona Slovencev imelo možnost nakupa zemljišč, ki so zdaj v lasti 400 milijonov Evropejcev. Torej bomo mi Slovenci imeli formalno enake, v resnici pa dvestokrat večje možnosti kot Evropejci. Praktično bomo lahko pokupili skoraj vso Evropo - in to za denar, ki ga bomo dobili ob razprodaji naše mate, majčkene Slovenije. Skratka, naša majčkena Slovenija bo zamenjana za ogromno, skoraj celo Evropo, morda z Rusijo vred. Jebiga, pa naj še kdo reče, da naši sedanji in prejšnji ministri in politiki in drugi taki Butalci niso zviti, neverjetno zviti! Madona, celo tako zviti, da bodo vsak čas še sami sebe prelisičili!
In končno: dejstvo je, da postajamo velesila. Celo pomorska velesila. Dobili smo velikansko vojno ladjo, tako veliko, da je naše morje premajhno, da bi na njem lahki/ obrnila, kadar vozi z. nekoliko večjo hitrostjo. Ker pa ne bomo ostali le pri tem, se nam obeta tudi nenadni sprejem v Nato. Iz dobro obveščenih krogov in trikotnikov se je izvedelo, da vojno ministrstvo že uresničuje projekt, ki skrbi tudi največje vojaške sile: izdelavo vojnih ladij, ki bodo nevidne tako za radar kot za še modernejše IR naprave za odkrivanje, pa tudi za daljnoglede manjšega dosega, posebno ponoči. V najstrožji tajm/sti so eno tako ladjo že preskusili in ugotovili, da je nihče ni opazil, ne Italijani in ne Hrvati, čeprav se je admiral Kacin s to ladjo vozil prav pred njihovimi nosovi. In ker je taka ladja strašno nevarna in tudi sicer zelo konkurenčna ameriškim nevidnim letalom, so v Natu na tiho sklenili; da bodo Slovenijo po hitrem postopku počasi sprejeli v svoj prijateljski objem. Tako se bodo rešili največje nevarnosti, saj njihove mornarice ne bodo več ogrožale naše nevidne ladje.
Sicer pa je dejstvo, da se bo močno povečala naša varnost. Namreč: če predpostavimo, da so Italijani že tisočletja lačni naše zemlje, obstaja možnost, da nam jo bodo hoteli popasti pri prvi priložnosti, ki se jim bo ponudila. Recimo ob kaki novi vojni. Tedaj bomo kot člani organizacije Nato popolnoma varni: če nas bo napadla kaka italijanska divizija iz sestava Nato, nam bo takoj priskočila na pomoč kaka druga ali pa kar ista italijanska divizija iz sestava Nato. Pa bo stvar rešena: ne glede na to, ali nas bo ena od teh divizij okupirala ali pa osvobodila, bodo Italijani dosegli cilj, o katerem sanjajo že celo večnost. Mi pa bomo lepa na varnem.
5.	In še zadnje dejstvo: mirno lahko svetujemo tisti objokani mamici iz TV kriminalke, naj se še naprej brez skrbi ljubi z možem: dvakrat na dan, petkrat na teden. Njena prihodnost je na dlani: še naprej ji ne bo treba hoditi na delo. Tako bo imela več časa za ljubezen. Marni to FAJN?
™ vpraša	Brane Praprotnik
annlnnd ie b'13 ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja CZP Enotnost, 1000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predaj. 279 • Direktor: Marjan Horvat, tel. 313-VClflVMMI CIIVIIIUSI 942, 132-61-92, faks 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Tomaž Kšela (Sjn-dikati), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotografija) in Jožica Anže (tajnica), tel. 313-942, 132-61-92 • Naročnina: 321-255 • Marketing: 321-255, 133-52-55 • Posamezna številka stane 280 SIT • Žiro račun: 50I0I-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana



KAKO SO LITOSTRO JČANI RAZREŠEVALI DIREKTORJA
Delavci Litostroja so v ponedeljek ustavili delo, saj tudi po zagotovilu ministra Metoda Dragonje, da bodo plače za julij dobili najkasneje v petek, teh niso dobili. Predsednik Litostrojeve*uprave je stavkajočim delavcem povedal, da naj bi plače prejeli še istega dne. Glede zamude pri lastninjenju pa je povedal, da bo še ta teden podpisal pismo o namerah, ki bo reguliralo dokapitalizacijo, s katero bo odkupil večinski lastninski delež Litostroja. S pismom in programom lastninjenja naj bi še ta teden soglašali vlada in agencija za privati-zacijo. Ker stavkajoči delavci s temi pojasnili niso bili zadovoljni, so zahtevali odstop uprave in še posebej njenega predsednika Jožeta Duhovnika. Ko so še zahtevali, naj ta zapusti svojo pisarno, jim je odgovoril, da na takšen način že ne bo odšel. Neuspešen je bil tudi Poskus Duhovnikove fizične odstranitve iz podjetja, saj je tja prišel kar velik oddelek policije.
Kot je na zboru stavkajočih po-vedal predsednik Skei koncerna Litostroj Marjan Pireje plačo za julij dobilo le 350 od 1350 zaposlenih. Letošnjega regresa ni dobil še nihče. Jubilejne nagrade izplačujejo po obrazih, za čas Prejšnje stavke jim niso izplačali Pravega nadomestila, nadomesti-1° za prevoz na delo obračunavajo Po neki novi tehniki.
Obljubam delavci niso hoteli več verjeti
Jože Duhovnik je stavkajočim delavcem, zbrali so se pred spomenikom Francu Leskošku Luki, Povedal: »Za izplačilo plač smo se trudili ves prejšnji teden. Plače urejam tudi danes, čakam pa na odsotnega ministra Dragonjo.
Za vlado je bilo pripravljeno gradivo, po katerem bi od Litostroja ostali le livarna in tovarna turbin. V se drugo bi bilo na prodaj. Namesto 1350 bi ostalo le 400 do 450 zapo-slenin. Te mamere smo preprečili. Lastninjenje ovirajo tudi denacionalizacijski zahtevki, zadnjega je občina poslala prejšnji teden. Od države zahtevam, naj nas podpre, tako kot so podprta podobna podjetja vtojini. Zahtevam poroštvo za Dra-
Ne bo odšel, čeprav bi službo imel
Duhovnik je stavkajočim kmalu odgovoril, da sam ne bo odšel in da bo počakal na odločitev nadzornega sveta. Ta naj bi se sestal ob dvanajsti ali trinajsti uri. Če res hočejo, da odide, naj pridejo notri in ga odnesejo ven.
Po tem sporočilu so stavkajoči dvema policistoma, ki sta dežurala v bližini, predlagali, naj predsednika
ne more ostati v podjetju. Ker je imel veliko možnosti, saj je bil na čelu Litostroja kar šest let, naj da možnost še drugim, ki so mogoče sposobnejši od njega. Očitali so mu, da v koncernu sam odloča prav o vsem, da pa ga za nič ne morejo držati, ker namesto njega vse podpisujejo drugi. Povedali so mu, da v Litostroju ni nihče »zafural« toliko kot on. Iz podjetja je že odpustil 2500 ljudi, zato njegovim obljubam o delu za vse ne verjamejo več. Duhovnik je na vse zahteve in argumente odgovoril le, da na takšen način ne bo odšel, čeprav bi službo imel.
Ker so se temu nasmejali, jimje omenil tudi režiserje stavke, ki naj bi v Litostroj prišli že čez tri tedne.
Očitali so mu še preveliko plačo, medtem ko oni nimajo niti za položnice in skromno življenje. Potrdil je le, da zasluži več kot 2.000 mark. Ko jimje omenil, da bi moraladržava boljše skrbeti tudi za Litostroj, so mu povedali, da denatja ne dobi, ker seje z vsemi skregal. Sposobni so iz Litostroja večinoma že odšli, saj
Stavkajoči so fizično zaprli tudi glavni vhod v podjetje.
niso hoteli »delati gospodarskega kriminala«, kar je od njih zahteval. Očitali so mu tudi, da ni hotel sprejeti več velikih naročil.
Neuspešen pogovor v pisarni so glasni udeleženci ocenili: »Nočete oditi, ker vam je tukaj lepo, čeprav je nam hudo. Ne dobimo niti plače 30.000 tolarjev, vi pa se šopirite in nam lažete.« Podatku o tako nizkih plačah je ugovarjal.
Med tem pogovorom, ki je bil na zelo kulturni ravni, je Jože Duhovnik, mogoče nehote, dregnil enega od delavcev. Ta gaje opozoril, naj ne poskuša še enkrat.
Pogovor seje končal s poskusom desetine stavkajočih, da bi predsednika uprave odnesli skozi vrata. Namera se jim ni posrečila, saj seje
Vske elektrarne in Kozjek. Želim togotovila za ekološko sanacijo Litostroja. Vse to naj bi bilo zapisano v pismu o namerah. Poroštva bomo vračali z delom. Zaradi re-v'z>je pa imamo manj naročil in Poslujemo z izgubo. Soglasje k pi-sniu o namerah naj bi vlada dala na soji v sredo, v četrtek pa naj bi do-otli soglasje agencije za privatiza-c>jo. Dokapitalizacija bo uporabljena Za delo vseh zaposlenih, ne bo to-p6J nobenega odpuščanja, kot piše Panorama. O regresu se pogajajte 'j družbah, menim pa, da polovica toužbzanj nima nobene možnosti.« °toh pojasnilih je Duhovnik odšel v svojo pisarno.
Delavci s pojasnili niso bili za-novoljni. »Če se danes zadovoljijo le s kritiko, bo Skei skupaj z puhovnikom nategnil zaposlene,« le ničniI sekretar Skei Stane Pugelj. y redsednik uprave zaradi odnosa 0 zaposlenih več ne bi smel vodi-■ koncerna. Ker je naj večja bara-? * * * * v Litostroju, naj spoka.« Na Jegov predlog so zborovalci Jožetu nhovniku in upravi izglasovali ne-aupnico. Iz vrst stavkajočih je bilo lsati, da je ta ukrep veliko prepoji. Marjan Pireje pred koncem v 'J0 vanj a k temu dodal, da Duho-nika - potem ko bo opravil doka-Pitalizacijo - vlada lahko pripelje ‘^aj. saj gaje pred leti tudi pripeljala.
Javkajoči so svoje zahteve ^Poročili vladi in predsedniku upra-e- Pred upravo in na druga me-aPa so postavili stavkovne straže.
Policisti so predsedniku uprave omogočili, da je prebegnil v sosednjo sejno sobo.
uprave odpeljeta iz podjetja. Odgovorila sta jim, da sta dolžna ščititi tako direktorje kot delavce. Dokler ne bo nasilja, ne bosta intervenirala. K presedniku uprave pa sta vseeno odšla. Tudi njimaje povedal, da sam ne bo odšel iz Litostroja.
Ker so stavkajoči menili, da noče oditi, zato ker mu je v pisarni lepo, so oblikovali večjo skupino, ki naj bi ga iz nje skušala izgnati po mirni poti. Do pisarne so naredili špalir, vanjo pa se je stlačilo več kot 50 ogorčenih delavcev.
Predsednik upravejih je pričakal z besedami, da še vedno ureja izplačilo plač in da bo to tudi uredil. Očitali so mu, da so bile obljubljene že za četrtek in petek. Povedali so mu tudi, da s takšnim odnosom do njih več
Duhovnik s pomočjo dveh policistov zagozdil pred vrati. Po nekaj napetih minutah, ko sta uniformiranca dobila okrepitev, seje Duhovnik uspel rešiti v sosednjo sejno sobo.Tam so ga varovali uniformirani policisti. Takratjihjebilože 19. Še več pajih je na razplet čakalo v vozilih.
Seje nadzornega sveta Litostroja v ponedeljek ni bilo, saj sklicatelji niso mogli zagotoviti sklepčnosti.
V torek so stavkovne straže predsedniku in članom uprave vstop v poslovne prostore onemogočile. Nekaj pred petnajsto uro so zaposleni dobili plače za julij. Stavko so vseeno nadaljevali, saj so čakali na odločitev nadzornega sveta o razrešitvi Litostrojeve uprave. Ta se naj bi sestal pozno zvečer. Franček Kavčič
Rojen sem bil 8.2. 1944 v Šentrupertu na Dolenjskem v delavsko-kmečki družini. Po končani osnovni šoli sem končal še srednjo mlekarsko šolo v Kranju ter se zaposlil v živilski industriji in kmetijstvu. Tam sem na različnih vodilnih in vodstvenih delovnih mestih ostal petindvajset let. Pri vodenju mlekarske in komercialne dejavnosti v kmetijski zadrugi v Škofji Loki, kjer sem preživel večino delovne dobe, sem za prispevek k razvoju kmetijstva v občini Škofja Loka prejel visoko občinsko priznanje. Ob delu sem končal še srednjo komercialno šolo ter L stopnjo fakultete za organizacijske vede.
Od leta 1985 poklicno delam v sindikatih. Najprej sem bil izvoljen za predsednika Občinskega sveta v Škofji Loki, v letu 1990 pa sem bil izvoljen za predsednika Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Gorenjsko. V tem obdobju, ki je bilo za delavstvo najtežje, sem temeljito spoznal delavsko problematiko ter jo tudi po mnenju gorenjskega delavstva uspešno razreševal. Od leta 1995 sem sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije.
Poleg profesionalne zadolžitve vodim še Delavsko zvezo v Ljubljani. Sem član sveta Združene liste, svetnik Občine Medvode ter član strokovnega Sveta za poklicno in strokovno izobraževanje pri Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije ter drugo.
Pri svojem dosedanjem delu sem temeljito spoznal problematiko delavstva. Danes je delavstvo na najnižji točki
KANDIDIRAM, DA BI ZAUSTAVIL PROPADANJE PODJETIJ
pravne in socialne varnosti v zadnjih petdesetih letih. Prav na tem področju čaka novo vlado in parlament veliko dela.
Za Državni zbor kandidiram zato, ker sem prepričan, da se da z drugačno gospodarsko, socialno in razvojno politiko zaustaviti negativna gospodarska gibanja, ki imajo za posledico propadanje podjetij, ter s tem v zvezi visoko brezposelnost z vsemi negativnimi posledicami.
V Parlamentu oziroma državnem zboru bi zato morali opustiti politiko liberalnega vodenja slovenskega gospodarstva in kmetijstva. Sprejeti bi morali zaščitne ukrepe, sicer bo Slovenija kmalu ostala brez industrije in kmetijske proizvodnje. Nadaljevanje take politike bi Slovenijo pripeljalo do rekordne brezposelnosti, na drugi strani pa bi peščica prekupčevalcev tujega cenenega in nekakovostnega blaga na hitro obogatela.
Svobodni Sindikati CV Slovenije
Na področju pravne in socialne varnosti delavcev bi bilo nujno poostriti nadzor nad nezakonitim zaposlovanjem oziroma zaposlovanjem na črno. Tu bi morali sprajeti tako zakonodajo, ki bi inšpekcijam dala veliko večje pristojnosti.
Reorganizirati in racionalizirati bi bilo potrebno tretjo vejo oblasti - to je sodstvo. Nevzdržno je, da se spori iz delovnega razmerja na delovnih in socialnih sodiščih vlečejo do deset let.
Sprejeti bi morali zakon o kolektivnih pogodbah, v katerem bi bilo opredeljeno področje delovnih razmerij in plačne politike. Kolektivna pogodba bi morala bili na vseh ravneh osnovni instrument odnosov, pravic, obveznosti in odgovornosti med delavci in delodajalci. Za kršilce določb kolektivnih pogodb bi morale biti odrejene ostre kazni in sankcije.
Spremeniti bi morali tudi obratovalni čas v dejavnosti trgovine. Sedanji zaposlenim v tej dejavnosti ne zagotavlja pravic do dnevnega in tedenskega počitka, ki ga določa slovenska zakonodaja in zahteva resolucija Mednarodne organizacije dela. V zvezi s tem bi morali sprejeti ustrezen zakon.
V razvojnem smislu bi morala država voditi politiko ekonomskega regionalnega razvoja. Razvijati bi morali tiste dejavnosti, ki imajo glede na naravne danosti možnost razvoja. To so Vsekakor turizem, organizirana trgovina ter industrija, ki ni energetsko zahtevna in je
ekološko neoporečna.	„ ‘	„
Sandi Bartol
Rodil sem se 1.7. 1931 na Velikem Obrežju v občini Brežice. Izhajam iz delavske družine. Oče je bil mlinar, mama pa gospodinja. Starša sta skrbela za pet otrok.
Osnovno šolo sem začel obiskovati leta 1938, vendar je nisem končal, ker so nas okupatorji leta 1941 izselili v Šlezijo. Po vrnitvi iz izgnanstva leta 1945 sem dokončal 4. razred osnovne šole. S tem sem si pridobil možnost, da sem se lahko izučil za strojnega ključavničarja.
Moja prva zaposlitev je bila leta 1947 pri izgradnji ceste Celje - Ljubljana, kjer sem bil figuram. Leta 1948 sem se začel kot vajenec učiti za avtomehanika, vendar je delavnica propadla. Nadaljeval sem učenje za strojnega ključavničarja na Obrtni šoli raznih strok v Celju in jo uspešno končal s pomočniškim izpitom strojnega ključavničarja leta 1951. Učno dobo sem opravil v predhodnici sedanje Klime. Po od-služenju vojaškega roka sem se zaposlil v Klimi Celje, kjer sem bil zaposlen do leta 1960. Tega leta sem začel profesionalno opravljati delo na Komiteju Zveze komunistov Slovenije in tam ostal do leta 1963. Tega leta sem vpisal redni študij na FSPN in diplomiral na II. stopnjfLeta 1967 sem se zaposlil kot strokovni sodelavec na Občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije v Celju, leta 1968 pa sem bil izvoljen za predsednika.To funkcijo sem opravljal do leta 1975,
Ivan Krainer
NASPROTUJEM ODTEKANJU DENARJA V CENTER
ko sem bil izvoljen za predsednika Medobčinskega sveta ZSS za celjsko regijo. Na tej funkciji sem ostal do leta 1982, ko sem bil izvoljen za predsednika Republiškega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije. Po preteku štiriletnega mandata sem se vrnil v Celje, kjer sem bil ponovno izvoljen za predsednika Medobčinskega sveta ZSS. Na tej funkciji sem ostal do upokojitve 1.5. 1991.
Bil sem tudi na mladinskih delovnih akcijah pri izgradnji novega Beograda leta 1948. Opravil sem veliko udarniških ur pri obnovi mesta Celje.
V času od leta 1982 so leta 1968 sem bil tudi poslanec v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Republike Slovenije.
Leta 1956 sem se poročil. V zakonu nimam potomcev.
Leta 1993 sem bil na ustanovitveni skupščini Sindikata upokojencev Slovenije izvoljen za predsednika tega sindikata. To funkcijo opravljam še danes.
Vso svojo delovno dobo sem se boril za pravice zaposlenih ljudi in upokojencev in se še sedaj. Bil sem vseskozi član predhodne stranke ZLSD in tudi pomagal ustanoviti Delavsko stranko v Celju. Z delom stranke sem zadovoljen. Pripombo imam le na dve opredelitvi, s katerima se nisem strinjal, to je, da so naši poslanci glasovali za zamrznitev plač in pokojnin. Zelo pozitivno pa ocenjujem pokončno držo, ko smo izstopili iz
koalicije. Po tem dogodku je tudi čutiti, da posfajamo
res levica.
V	parlamentu se bom opredeljeval in boril za to, da
bi otroci imeli brezskrbno mladost, da bi bilo vsem, ki se želijo šolati, to tudi omogočeno, da bi se znižala nezaposlenost, da bi za opravljeno delo dobivali takšno plačo, da se bo dalo dostojno živeti. Boril se bom tudi za to, da bi imela generacija, ki sedaj dela, ob odhodu
v pokoj vsaj takšne pravice, kot jih ima generacija, ki je sedaj upokojena.
Sem tudi nasprotnik, da sredstva odtekajo v center. V parlamentu se bom opredeljeval za takšno zakonodajo, da bodo občine lahko normalno živele s sredstvi, ki sedaj odtekajo v center.
Prav bi bilo, da postanejo vsi državljani srečnejši, ne samo 10 odstotkov populacije. Sredstev za to je dovolj, vendar niso pravilno porazdeljena.
V	parlamentu se bom boril za opredelitve Delavske zveze in seveda tudi ZLSD, ker mi je poleg volilcev in njihovih zahtev pomembno tudi stališče stranke.
Za bolj brezskrbno kulturno življenje moramo nujno imeti urejene varstvene ustanove, šolstvo, kulturo, zdravstvo, delovna mesta, pokojninski sistem in predvsem temu primerno socialno politiko, saj smo v Ustavi RS v 2. členu napisali, da smo socialna država.
Ivan Kramer

u

12« septembra 1996
Sindikalna lista
m
Prvi del	september 1996
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom
delovnega časa in konča dve uri po njem)	1.218,00
2.	Kilometrina (od 26. 7. 96 dalje)	24,84
fg|§ 3. Ločeno življenje	46.875,00
Ul 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem
računu, ki ga odobri delodajalec
5. Regres za prehrano	11.719,00
Drugi del
V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje april-junij 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 74.001 SIT.
1.	Jubilejne nagrade
-za 10 let	37.487,00
-za20 let	56.230,00
-za30 let	74.973,00
2.	Nagrada ob	upokojitvi	224.919,00
3.	Solidarnostne	pomoči	74.973,00
Vir: Zavod RS za statistika	Strokovna služba ZSSS
■■■[■■lili
DELAVSKA HRANILNICA d. o. o. Ljubljana, Dalmatinova 4
Ugodna posojila
za oddih članov sindikatov od T + 0 % do T + 2 %
v vaši Delavski hranilnici
H
Če želite preživeti zaslužen oddih v mirnem, prijaznem okolju Bohinjskega jezera, v Termah Zreče, Moravskih, Atomskih, Čateških, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Hotelih Palače Portorož, Strunjan, Belvedere, Marina in Simonov zaliv v Izoli, se odločite za oddih s pomočjo posojila naše hranilnice.
Po napornih delovnih mesecih in vsakodnevnih stresih si vzemite čas zase, za svojo dušo in telo, za svoj počitek in nabiranje novih moči.
Oddih lahko preživite v hotelih in zasebnih penzionih z ugodnim posojilom, ki ga je za Vas posebej pripravila Delavska hranilnica.
Posojilo vam odobrimo tri dni pred začetkom nastopa oddiha.
Prvi obrok zapade v plačilo z enomesečnim odlogom, torej potem, ko se vrnete z dopusta.
Cene 7-dnevnega bivanja se gibljejo od 22.050 tolarjev do 53.550 tolarjev na osebo.
H gornjemu znesku posojila lahko dobite še dodatek posojila v znesku 15.000 tolarjev za stroške, vezane na oddih (stroški goriva, turistična taksa, žeja).
Primeri izračuna posojila za najnižjo in najvišjo ceno:
|
7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 22,050 SIT
22.050 SIT x 2 = 44.100 SIT + 15.000 SIT = 59.100 SIT,
vrne se 61.902 SIT, rok vračila 6-mesecev, obrok = 10.317 SIT, zavarovanje
posojila =390 SIT, stroški posojila 1.000 SIT.

7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po ceni 22,050 SIT in s 30% popustom za oba otroka
22.055 SIT x 2 = 44.100 SIT + 2 x 15.439 SIT + 15.000 SIT = 89.970 SIT vrne se 78.073 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 13.013 SIT, zavarovanje posojila = 492 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT.

7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 53.550 SIT
53.550 SIT x 2 = 107.100 SIT + 15.000 SIT = 122.100 SIT,
vrne se 127.888 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 21.315 SIT, zavarovanje
posojila = 806 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT.
7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po 53.500 SIT in 30% popustom za oba otroka
53.500 SIT x 2 = 107.100 + 2 x 74.900 SIT + 15.000,00 SIT = 197.000 SIT vrne se 206.339 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 34.390 SIT, zavarovanje posojila = 1.241 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT.

Gornji izračuni so osnova, da lažje prilagodite strošek oddiha svojim finančnim možnostim.
Opomba:
Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS.
Dopolnilni podatki
V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma:
1.	Minimalna plača za mesec julij, avgust in september 1996	54.570 SIT
2.	Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine
povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje april-junij znaša	117.188 SIT
Opomba:
Še največ vprašanj se v zadnjem času pojavlja pri uporabi eskalacije. Potrebno je upoštevati, da se eskalirajo izhodiščne plače po tarifnih in plačilnih razredih. Tarifnih razredov je v panožnih pogodbah devet, v podjetniških kolektivnih pogodbah pa so uveljavljeni podrazredi - plačilni razredi, ki jih je več. Vse te plače se v skladu s socialnim sporazumom v celoti eskalirajo.
Ponovno opozarjamo, da že več kot 6 let obračun plač po vrednosti točk ni skladen s kolektivnimi pogodbami.	Strokovna služba ZSSS
Izračuni so narejeni na 6-mesečni rok vračila posojila in enomesečni odlog prvega plačila obroka.
Vsako posojilo bo izračunano individualno po vašem izboru cene.
Za tiste člane sindikatov, ki bi jim tudi ti obroki bili preveliko finančno breme, je izjemoma možen najem posojila tudi na sedem ali osem obrokov brez odloga prvega obroka.
Upamo, da je posojilna ponudba za člane sindikatov zanimiva, zato se vam priporočamo. Vse v zvezi z vašim posojilom in oddihom boste uredili v hranilnici osebno ali po telefonu.
Za vse podrobnejše informacije nas lahko pokličete po telefonu: 061/312098 ali 316881.
Želimo vam prijazen oddih.	Direktor
lože Stegne
POHOD NA KRŠKO
Se je pravih
Ker se lastnik firme - Sklad RS za razvoj, kajpak - še vedno ni odzval na stavkovne zahteve, postavljene 22. avgusta, so se delavci Metalne TGS d.o.o. Senovo v sredo dopoldne odpravili na protestni shod v Krško. In ker se jim je pred zgradbo tamkajšnje občinske skupščine pridružilo še mnogo delavcev iz »kriznih« Im-periala, Laboda in senovškega rudnika v zapiranju, je shod izzvenel kot svojevrstna demonstracija nezadovoljstva dobršnega dela posavskega delavstva.
Kot smo obširno poročali že v prejšnji številki Delavske enotnosti, so delavci Metalne Senovo 26. avgusta začeli stavkati, ker jim podjetje za obdobje od leta 1990 do maja 1996 dolguje za 3,5 milijona mark v tolarski protivrednosti; 18. t. m. se bo ta vsota povečala še za razliko plač do kolektivne pogodbe za letošnji maj, junij in julij, za celo avgustovsko plačo (!) ter za razliko med prejetim in predpisanim regresom za letni dopust 1996. »Lahko se zgodi, da naši otroci ne bodo mogli prestopiti šolskih vrat, kerjim ne moremo kupiti ne knjig ne drugih šolskih potrebščin,« so ob začetku stavke prek medijev sporočili svojemu lastniku, ker so jim v tem času pač skopneli še zadnji prihranki (če sojih sploh imeli)...
Toda najsi je bil njihov apel še tako dramatičen, odziva ni bilo ne prvi ne 14. dan stavke. »Ko smo se tako prepričali, da lastniki ne kažejo nobene volje ne za naše zahteve ne za reševanje podjetja, smo se odločili za protestni shod pred zgradbo občinske skupščine v Krškem,« nam je povedal predsednik stavkovnega odbora Maks Čepin. »Ko smo ga javno napovedali, so nas iz Ljubljane sicer poklicali - prvič po 26. avgustu!
Vendar od sebe niso dali nič pisnega, tako da se nimamo o čem pogajati. Mi vemo le to, da smo za likvidnostne težave podjetja še najmanj krivi in da nam napak drugih po nobenih zakonih ni treba prenašati na lastnih plečih...«
To sojasno in glasno povedali
tudi na protestnem shodu v Krškem, kjer so nezadovoljstvo z razmerami v svojih okoljih izrazili še predstavniki drugih »kriznih« kolektivov ter sekretar območnega odbora SKEI za Posavje Marjan Urbanč.
D. K.
»Še sem v službi!« I?1 s«'s .^r
sredo zjutraj ves zadovoIpL^Je
ročil Marko Rode, vodja ©tav livne službe v ljubljanski in, ( družbi MC (center za
inženiring). »Kerje tudi ,nevUj^|., odvetniška pisarna v disciplari
I postopku zoper mene \ več grobih kršitev delovn0rProb;
ne zakonodaje, nadzornem^ |,(5Sa
*
i MC pač ni preostalo drug6?^ ^ i da sklep disciplinske konj^L^
prenehanju delovnega zavrže in .zadevo’ fonrtfijj Je vno vrne v obravnavo na p^ jpti k
NA ROBU OBURA ipS€
Čeprav je slabo kazalo, da bodo do predpisanega roka v trboveljski ABC Agrohit d.o.o zbrali podatke o premalo izplačanih plačah in drugih »podrobnostih« za obdobje 1993-96, potrebnih za prijavo terjatev v postopku prisilne poravnave, se je po zaslugi »trme« sekretarke območnega odbora SDT ZasavjeTjaše Logar »čudež« le zgodil.
Kot smo poročali v zadnji avgustovski številki, so prodajalne tega trboveljskega trgovskega kolektiva od zgodnjega poletja naprej zaprte, njeni delavci na »začasnem« čakanju, »menedžment« pa na dopustu. Tako je sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Sandi Bartol med tedanjim obiskom v Trbovljah lahko le ugotovil, da zaradi blokade direktorja ni podatkov za prijavo terjatev v prisilni poravnavi, in se hkrati čudil prisilnemu upravitelju, zakaj tudi sam ni zainteresiran za te podatke, saj je bil navsezadnje na ta položaj postavljen prav zato, da reši, kar se še rešiti da.
Tjaša Logar je, kot že rečeno, podatke tik pred zdajci le posredovala sodišču. Uspelo paji je pripraviti tudi sestanek z direktorjem Majnardijem in prisilnim upraviteljem Lepičnikom ter trboveljskim županom Janezom Malovrhom. Kot nam je po tem sestanku povedal Sandi Bartol, »pogodbeni« direktor nima koncepta, kako bi rešil podjetje. Podoben vtis je zapustil tudi
prisilni upravitelj, ki pa seje bil po svoji funkciji pripravljen vključiti v evidentiranje delavskih terjatev. Nič konkretnega torej. Razen da delavci »do nadaljnjega« ostanejo doma na »začasnem« čakanju; ker ni nobenega priliva, kajpak brez vsakega nadomestila...
S temi ugotovitvami in obljubo župana Malovrha, daje po svojih močeh in funkciji (oskrba v občini je tudi v njegovi domeni) pripravljen sodelovati pri ohranitvi delovnih mest, je bil potem seznanjen tudi zbor delavcev. Sklenil je, naj da Agrohit d.o.o. čim več svojih prostorov v najem Kmetijski zadrugi Trbovlje, s čimer bi dobilo delo nekaj njihovih socialno najbolj ogroženih sodelavcev. Sandi Bartol pa seje zavezal, da se bo povezal z vodstvom Mercatorja in ga skušal nagovoriti, naj najame celotno podjetje.
Ali bo kaj iz vsega tega ali ne, je za zdaj še prezgodaj ugibati. Eno je pa že dalj časa gotovo: delavci Agrohita so na robu obupa...
D. K.
RESNICA SE JE IZti^,
Vi m* I 2» Vi A A .11'/ n I /7 ’
: - Primož Rode ostajtt ',
\ operativne službe MC t'-'1' , K
Kot smo obširno že P°rf |tt; I : naj bi Rode med lega1n° |iiLj»r,j ; gitimno stavko 12. ina^oikj3*
ji vckusiuv o*-*'1 j-jlJpuV
mirani pravnik po izobra^Jgte i je zaradi tega najprej suS^)jSe()t : ral; ker pa je inšpektoric^ ^ : njegov ukrep takoj ocenUJ t.
: zakonit so ie odločil P.
i pek pred disciplinsko k0,!%|ite! : Ker je (še) niso imeli. J® Gj* C | treba na hitro izvoliti, seS .JjUb : pa je morala biti iz »z311 ,,pii)ckn
: ljudi. Najsi je pravna
! ca Območne organizacije jj.
Ljubljane in okolice va niivr„ i Nahtigal-Čurman na
t na »nr j« , nem procesu« 29. julija »’ 7 »t opozarjala na vse mogoč i tei
i solutno bistvene kršitve P? .J 2; : ka«, se disciplinska kolWs»|a,
i svoji nameri ni pustila 9111 |Jctti
I	mnrn iv firmfi.
Sreča je!
V majhnih stvareh, v dobrih ljudeh, v toplih dlaneh.
Živeti.
V spomin
Boženi Gorjan
Zmeraj do kraja. Preživeti.
Začeti skraja.
Pa kaj zato, če svet ni raven! Pač bo, kar bo in nekaj zraven Zato ne psuj, ne jadikuj! sam sebi tuj!
Se ne spodobi!
Temo izruj! Bodi!
Iztekel se je življenjski moto Božene Gorjan. Nosila ga je v sebi in pred leti zapisala v svojo novinarsko beležnico.
Pred osemnjastimi leti se je kol diplomirana novinarka zaposlila v Gorenju. V tovarniških glasilih poslovnega sistema gorenje, še posebej v tedniku Informator, so si začeli slediti njeni zapisi, poročila, članki, intervjuji in uvodniki, ki ne bodo šli v pozabo. Ob srebrnem jubileju Gorenja je med drugih zapisala: "Prehodili
smo svojo pot tako kot tisoče drugih z dolgimi, hitrimi koraki, šli	................................
Pa nismo šli na pot zato, da bi se na koncu odpočili, ampak zato, da bi nadaljevali. Kajti te poti ne bo nikoli konec. Naše delo je le začetek jutrišnjega. Prav zato bomo vedno znova iskali nove poti in nova obzorja...«
Usode krojijo naša življenja povsem drugače in nerazumljivo. V Velenju sta s soprogom Markom ustvarila družina. Sredi poletja pred devetimi leti je klica zahrbtne bolezni Boženo za nekaj časa priklenila na bolniško posteljo. Njena volja, vztrajnost in želja po vrnitvi je bila močnejša od bolezni; vrnila se je na delo. Vselej je ostajalo upanje in tudi letos po končanem kolektivnem dopustu, med katerim se je z družino za nekaj dni podala na potovanje, smo jo pričakovali. Toda bolezen je jo premagala in predzadnjega dne avgusta se je njena post sklenila. Zastal je njen korak. Zastalo je njeno novinarsko peto in moč njenih misli in besed.
V	idilični vasi Sedraž nad Laškim so jo svojci pospremili na zadnji poti in žaro položili v grob njene matere.
Ob preranem zadnjem domu smo sodelavci, prijatelji prižgali svečo. Tiho smo se poklonili spominu in ostali bomo njeni večni dolžniki.
Hvala za vse, Božena
V	imenu sodelavcev in prijateljev	Hinko Jerčič
Nemško-
slovenski seminar za izobraževalce -september 1996 v Radovljici
i svoji namen ni pustna y i Rode mora iz firme, se JeivMa
i njen sklep, ki pa bi postal PrJ y ^ i močen šele tedaj, ko bi g^L ; dzorni svet. Ta sejej®
močen šele tedaj, ko bI ^ dil nadzorni svet. Ta s® točko dnevnega reda po’11'. *, P prejšnji torek in se žari*® *) a
vorov Rodetove pooblašce^flOVi
ločil »spornost« PostoPk,|nif ^ veriti pri »nevtralni« oave. iote]
cmrr»t tM	if*. fflOfaJ /tip-
Gospodarsko
veriti pri »nevtralni« odv .Ate] pisarni, ta torek pa je n1, Atn mer Rode« dokončno zay »Pravicaje zmagala,“Tjjgj
planiranje in soupravljanje v podjetju
| gfcSSSSfeS*
1 Heybal, kije zaradi odlov ]e dpore Rodetu postal eden | šikaniranih delavcev v P0S1T'" | dobival je čedalje manj | ga« dela, zato pa več k0^nj pometanja pločnikov. >'	■ ■
| zgodba še ni končana.
§ bomo morali lotiti aneks«' j 1 lektivni pogodbi, ki so nf.Jj
ran totiu veij p icKuvm pogodbi, ki so" vni, si izboriti razliko ine“ .sol|
| vni, siizDontiraziiKu,,,w ^ | čanim in predpisanim tei 1 za zadnja štiri (!) leta
/.uunju ami v,;j Najbrž pa kakšno rev'1 I rnnirnnin
i , UJ L' * JZ
I, šikaniranju

Ponedeljek, 16. septembra
Podjetniško planiranje v tržnem gospodarstvu zunanji faktorji, obseg centralnega planiranja in njegov u interese zaposlenih, vloga personalnega planiranja »j od Preigravanje, svet delavcev in ostali gremiji (gospodarsk nadzorni svet itd.)
Torek, 17. septembra
Računovodska in poslovna poročila v podjetju v ^ Uspešnost poslovanja, bilanca in bilančne analize, zaključna r - letna (s primeri v različnih panogah)
Sreda, 18, septembra
Kontroling kot instrument ocene stroškov v podjetjih
Vodenje podjetij skozi kontroling-delojemalci-kontrolinU
dlagi podatkov s primeri
Četrtek, 19. septembra	vhlA
Možnost vplivanja zastopnikov delojemalcev v gospodarska v podjetniških gremijih
Vloga in naloge nadzornega sveta kot tudi sveta delavce'1. P delavskega direktorja (primerjava: Nemčija : Slovenija) J Primer: analiza investicij (s preigravanjem v delovnih temeljna vprašanja politike delitve v podjetjih in zavarovanj W elementi socialnega plana	js
Ocena seminarja
'v:--;:

■m
\ i ' A-»4
■I



Začetek konca
ga 11 ^0 letih rudarjenja in več kot 30 milijonih ton nakopane-K0 renioga so v zagorskem rudniku - na osmem obzorju jame Ho 6 . ~ sredi avgusta tudi uradno začeli zapiralna dela. Pre-J0ynik oziroma obe jami, Kotredež in Dole, naj bi po planu zaprli v letu 1999, v letu 2000 pa končali še sanacijo
i .
pi*^aša želja je, da bi se ta dela laži3 ° ^av'ekla, saj bi tako mnogo »1(]e|e reševali usodna vprašanja Cev, ki bodo med tem časom
Post I'
Jtei" ■ odveč,« nam je konec "J^ga tedna pripovedoval Ro-ifiid ■ predsednik sindikata
sftei ,a Zagorje v zapiranju. Kot
‘ ■lekasi........................
^lačs '»odk
----■ - > — — —
•pfck, nove trboveljske termo-1 Ktrame. tTPT nit at; nP ^ hr,
,-sneje izkazalo, je imel pri »f llvlače
.^ločitev »države«, ali bo za ■wn
;evanju« v mislih predv-
X^lrarne (TET III) ali ne. Če bo 4J'; naJ bi se nakopičena socialna i'2a. eniatika po njegovem v vsem Precej omilila. »Menim , ah daje cena zapiranja naših Ižjov enakovredna ceni gra-i,. bT lil. in ker smo pri ener->iL. 1 Ze več kot napol odvisni od a'bi bila pozitivna odločitev ,.penijo daleč najbolj pametna 1 ev>« je razmišljal.
Roman Perklič
K • • J
,0. aJ Je v tem primeru pametmi ni, bodo seveda odločale
5.
»n

športne igre Sindikata zdravstva in wc'alnega skrbstva Slovenije
športno in veselo
j
Aln^^ m’nulega tedna seje pred jl^i ,ls^o v Rakičanu pri Mur-%ah° • ^ z^ra^° na športnih ^fialn s,nclikata zdravstva in so-oirfga skrbstva Slovenije 240 ©Ori.stvenih delavcev iz 12 za-!lsrfV 'z vse ^'oveJ1*je- Športne
W^dPr'Er'hfcrbec- Pred-
.jCjgi ^mdikata zdravstva in so-skrbstva Slovenije. Ude-sijte* Cem je zaželel veliko športne
sasKrpstva Slovenije. Ude-4te? Cem je zaželel veliko športne C|n prijetno druženie.
J’Ptlbn Je morai orgamzacijsKi Zaradi slabega vremena S<))tese|0VarUa v odbojki in košarki Jgro ■ 1 v dvorane, so organizatoiji ijiivrf.n'zPeljali brzzhibno. Slabo -"'e ^---------------- niti
liiitfj ^Peljali brzzhibno. S
pllobr n' moglo pokvariti ..
»aei ega razpoloženja med ude-;tc
;t0 ^ V'-
»1a mnenje o športnih igrah 'jfL c®v v zdravstvu in social-‘iL.^rbstvu smo povprašali O udeležencev. strEanr?nko Počkaj, predsednik lucijskega odbora in aktiva m rekreacijo pri Sindikatu 4lov stVa m socialnega skrbstva I>t|oet"je: »Menim, daje srečanje 'kapelo, saj so tekmovanja
"Je- »Menim, daje srečanje »kapelo, saj so tekmovanja ftem a'a v prijateljskem in šport-
iu I auhu, med udeleženci J^rea 0 dobro razpoloženje, te ^drav0 ed'.na priložnost, da se ;l|ije Vstveni delavci iz vse Slove-M|Cv5epamo v nekoliko večjem L___se med seboj pogovo-
t
v0 rnerju in murskosoboške bolnišnice so ribe prijemale kot za
ta čas najmanj boleče poteze za svoje dolgoletne sodelavce. »Naj kar takoj povem, da zaradi zapiranja še noben naš delavec ni ostal na cesti!« se mu zdi vredno najprej poudariti. Od 69 presežkov, kolikor se jih je z letošnjim 1. januarjem znašlo na listi, se jih je prek t. i. »aktivne oblike reševanja« 11 došolalo za železničarski poklic premikača, pet jih je opravilo tečaj za voznike težke gradbene meha-
ski rudnik zapustilo 16 delavcev. Tako je trenutno zaposlenih še 345 delavcev, leta 2000 pa naj bi jih bilo le še 96. »Pri tolikšnem redčenju naših vrst bodo največji problem predvsem delovni invalidi in starejši delavci z omejenimi sposobnostmi. A tudi za te pripravljamo program razreševanja, tako da ne bodo ostali prepuščeni samim sebi,« je Perklič počasi zaokrožil trenutno »kadro-vsko-socialno problematiko« zagorskega rudnika v zapiranju in takole ovrednotil dosedanje ukrepe: »Kar smo storili doslej, lahko ocenim kot uspeh, kije plod dobrega sodelovanja med delodajalci in sindikati. Seveda pa to še ni zadosten razlog za miren sen...«
V ponedeljek je bil v Zasavja minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. Če smo prav razumeli njegovo izjavo za TV Slovenija, naj bi gradnjo TET III uvrstili med prioritetne investicije na Slovenskem.
»večje živine«; na njem pa je, da se med danimi aktivnimi in pasivnimi oblikami programa razreševanja presežkov odloča za
nizacije, eden sije našel »samozaposlitev«, 31 pa se jih je prezaposlilo v različna podjetja - vsi z odpravninami! »Največ teh, ki so se prezaposlili, je našlo delo v še delujočih zasavskih rudnikih,« je pojasnil Perklič in poudaril: »Da smo se lahko tako zmenili, je še posebej zaslužen prav sindikat!« Po »pasivni obliki« (z dokupom let starejšim delavcem in prek drugih oblik upokojevanja po zakonu o zapiranju) pa je zagor-
Lažje bi spal, če bi iz 9,4 milijarde tolarjev »težkih« sredstev za zapiranje rudnika občina več vložila v kakšno podjetje s perspektivnim programom. »Vemo namreč, daje lažje asfaltirati pet kilometrov ceste kot pa odpreti delovno mesto,« je končal Roman Perklič, predsednik sindikata Rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o. »A to ni naš problem; za tobi morala državo boleti glava...«
Damjan Križnik
rimo o problemih, ki nas tarejo.«
Elizabeta Zadravec, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva v bolnišnici v Murski Soboti: »Vesela sem, da smo se zdravstveni delavci iz vse
sti v Rakičanu Ivan Karoli.
Končni vrstni red:
1.	Splošna bolnica Maribor 51 točk, 2. Zdravstveni dom Dr. Adolfa Drolca, Maribor 47,3. Bolnica Murska Sobota, 28, 4. Zavod za zdravstveno varstvo, Maribor 22, 5. Zavod Dr. Marjana Borštnerja, Dornava 21,6. Zdravstveno varstvo Lenart 12,7. DSO Črnomelj 10 točk, 8. SVZ Dutovlje 4, in 9. Lekarne Nova Gorica 1 točka.
Tretje športne igre Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije so sindikalisti pripravili z lastnimi sredstvi, in malo tudi s pomočjo nekaterih zavodov in sponzorjev. Športne igre so sponzorirali: Mesna industrija Gornja Radgona, Agromerkur Murska Sobota, Radenska iz Radenc, Mirko Hanžekovič iz Veržeja, Pomurske mlekarne in Pekarna Murska Sobota.
7! K.
mje
kičanu. Škoda je le, da nam je malce ponagajalo nekoliko slabše vreme, ki pa ni moglo pokvariti dobrega razpoloženja na naših športnihjgrah.«
Erih Šerbec, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenij: »Vesel sem, da so športne igre lepo uspele. Zdi se mi, da smo po vsaki taki akciji organizacijsko še močnejši in enotnejši. To pa pomeni, a smo močnejši in da bomo uspešnejši tudi v bitki za uveljavitev interesov in pravic naših članov. Na tokratnem srečanju smo se zdravstveni delavci iz vse Slovenije tudi veliko družili in v neformalnih pogovorih pretresli nekatere aktualne probleme. Na športnih igrah so namreč sodelovali tudi predsedniki sindikalnih organizacij v zavodih in številni sindikalni zaupniki.«
Udeležence srečanja so obiskali in pozdravili tudi sekretar območnega odbora ZSSS za Pomurje Janez Kovač, direktor bolnišnice v Murski Soboti, dr. AntonTrček in predsednik krajevne skupno-
Nogometaši Zdravstvenega doma Maribor so bili pred tekmovanjem bolje razpoloženi kot po njem.
V odbojki so se pomerile tudi zdravstvene delavke iz Črnomlja in Murske Sobote.
Zdravstveni delavci iz Murske Sobote so se izkazali v nogometu.
KAJ DELAJO
V republiških odborih
SKEI - Sindikat kovinske in elektroindustrije
Jan Ake Olsson, predstavnik sindikata kovinarjev Švedske (Svenska metali), se je prejšnji teden oglasil pri predsedniku Skei Albertu Vodovniku. Na pogovoru so sodelovali tudi Ivica Jakupovič (predsednik hrvaških kovinarjev), Lidija Jerkič in Vladimir Bizovičar. Po pogovoru sta Olsson in Vodovnik podpisala pogodbo o seminarju, ki bo konec oktobra v Radovljici. Nanj bodo poleg naših kovinarjev povabljeni še hrvaški in makedonski.
F. K., S. B.
Sindikat gostinstva in turizma
Dobimo se v Rogaški Slatini
Zaradi slabih izkušenj z vremenom bomo letošnje tradicionalno srečanje organizirali pod streho Grand hotela (bivšega Zdraviliškega doma) v Rogaški Slatini. Tam se dobimo 27. septembra.
Dopoldne bomo organizirali okroglo mizo o razvoju turizma in položaju zaposlenih v tej veji gospodarstva. Na njej bodo sodelovali predstavniki vlade, gospodarske zbornice, turistične zveze in sindikata.
Po želji si boste lahko ogledali zdravilišče in tamkajšnjo steklarno. Popoldne in zvečer se bomo zabavali ob zvokih ansambla Kristali, nastopile bodo tudi karaoke. Gostitelji nam obljubljajo prijetno srečanje, ki nam bo dolgo ostalo v spominu.
Ivan Jurše, sekretar
Sindikat obrtnih delavcev
Vabljeni v Celje
V soboto, 13. septembra, vabimo delavce, zaposlene pri obrtnikih, na ogled mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Po ogledu pa vabimo na tradicionalno srečanje pod hangarji letališča Levec. Začelo se bo ob 14. uri. Na njem vam bd govoril Anton Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve, pozdravila vas bosta tudi Tone Zimšek, celjski župan, i n Zvonko Juteršek, predsednik območne obrtne zbornice. Peter Jančar, predsednik Sindikata obrtnih delavcev Slovenije, pa bo podelil priznanja zaslužnim aktivistom sindikata.
Zabavni del srečanja bo vodil Boris Kopitar, sodeloval bo ansambel Ptujskih 5. Če boste želeli, boste lahko nastopili v karaokah. Organizirani bodo tudi panoramski poleti s športnimi in jadralnimi letali. Sindikat in skladi za izobraževanje delavcev pri obrtnikih, ki skupaj organiziramo srečanje, pričakujemo več kot 2000 udeležencev.
Teden dni kasneje bomo skupaj organizirali še dvodnevni posvet v Portorožu. Govorili bomo o varnosti pri delu, reformi pokojninsko-invalidskega zavarovanja in urejanju pravic zaposlenih pri samostojnih podjetnikih in obrtnih družbah.
Vsi, ki se želite udeležiti srečanja na letališču Levec ali posveta v Portorožu, se prijavite pri svojem skladu ali območni organizaciji ZSS.
Martin Muršič, sekretar
V območnih organizacijah
Zasavje
120 let dela in razvoja Cementarne Trbovlje
V soboto 7. septembra, so se člani kolektiva CementameTrbovlje zbrali s svojimi upokojenci na osrednji prireditvi ob dnevu cementarjev v Delavskem domu Trbovlje.
Letošnje praznovanje je bilo še posebej slovesno; saj so poleg stanovskega praznika slavili še 120-letnico dela in razvoja Cementarne Trbovlje. V prepolni gledališki dvorani je vse navzoče pozdravil direktor družbe Janez Malovrh. Zatem je orisal razvojno pot cementarne.
Cementarna je danes med najpomembnejšimi družbami v Zasavju in Sloveniji. Veliko vlaga v razvoj in varstvo okolja, zaposleni preko sindikata uresničujejo svoje pravice. Še poseben izziv je lastninjenje podjetja, ki ga bodo končali na septembrski skupščini delničarjev.
Dušan Semolič, predsednik ZSSS, je v pozdravnem nagovoru članom kolektiva spregovoril o delavskem in sindikalnem gibanju. Ob tem je zelo slikovito orisal delavske razmere, v katerih so cementarji delali v 120 letih. Za svoje besede o aktualnih nalogah sindikata je požel velik aplavz navzočih.
Kot je poročal predsednik sindikata družbe Mijo Popovič, so tudi letos pripravili bogat športno-rekreacijski program. V njem so poleg domačinov sodelovale sindikalne ekipe iz zasavskih podjetij.
Na družabnem srečanju je za »štimungo« poskrbel odličen ansambel Štajerskih sedem.
Ciril Urek
Pomurje
V Radencih bodo pripravili novo podjetniško kolektivno pogodbo
Sindikalisti in vodstvo Radenske so se po dopustih začeli pogajati o novi podjetniški kolektivni pogodbi. V pogajalski skupini so predstavniki vseh sindikatov, ki delujejo v Radenski, to so sindikat delavcev gostinstva in turizma, sindikat delavcev v živilski industriji in kmetijstvu, sindikat delavcev v zdravstvu ter sindikat kovinske in elektroindustrije. Za novo podjetniško kolektivno pogodbo se pogajajo zato, ker je vodstvo Radenske z 31. decembrom letos enostransko prekinilo podjetniško kolektivno pogodbo, podpisano leta 1992. Radenska je bila med prvimi, ki je imela svojo podjetniško kolektivno pogodbo. V njej so bile zapisane pravice in obveznosti delavcev in urejeni odnosi med njimi in upravo.


12. septembra 1996
H
»s
NATOM PBF.PIHI!
Uresničevanie socialnem snmzuma
Za spremljanje uresničevanja socialnega sporazuma je potrebno celovito ocenjevanje, s pregledom vseh začrtanih ciljev, ne le gibanja plač. Napovedi poslovnih pričakovanj kažejo na padanje optimizma. V podjetjih prevladuje prepričanje, da na področju izvoza, proizvodnje, prodaje, zaposlenosti ni pričakovati večjih sprememb.
Tudi sami smo ob podpisu socialnega sporazuma ocenjevali, da bo letošnja proizvodnja kazala po mesecih večja odstopanja. To po-Piše: Brane Mišič trJuje tudi zaostajanje ravni -------------------- proizvodnje v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani. Zaskrbljujoč je podatek, da se povečuje nelikvidnost v gospodarstvu in tudi zadolženost. To ima zagotovo za posledico zamude pri izplačilu plač do roka, ki ga določa kolektivna pogodba, zlasti pa pri izplačilu regresa za letni dopust.
Poudariti moramo, da morajo insolventna podjetja, ne glede na zakonska določila o obvezi delodajalca, da izplača regres za letni dopust, spoštovati 36. člen Zakona o agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Ta določa vrstni red izplačil, v primeru neplačilne zmožnosti podjetja (plače in regres sta na 5. mestu). Štiriindvajset odstotkov delavcev v gospodarstvu dela v podjetjih, ki imajo blokiran žiro račun. V takih podjetjih ne kroji usode izplačila regresa za dopust zakon o izvajanju socialnega sporazuma, temveč blokada in deblokada žiro računa. Prav zaradi tega želimo ponovno obuditi našo pobudo, da bi sindikati z združenimi močmi ustanovili solidarno-
UNION RUSI REKORDE
stni sklad (rizični sklad). Ta bi v primerih insolventnosti zagotovil delavcem izplačilo regresa in hkrati prevzel terjatev do insolventnega podjetja.
Predvidljivo gibanje plač
Na področju plač se po naših ocenah ne dogaja nič neznanega. Plače v industriji in rudarstvu ohranjajo realno raven iz lanskega leta, kar pomeni, da rastejo v skladu z dogovorjeno eskalacijo. Realno so plače v Sloveniji za tri odstotke višje kot v lanskem prvem polletju. V industriji in rudarstvu znaša realna rast plač okoli dva odstotka, v negospodarstvu pa je ta odstotek še enkrat višji. Ponavlja se torej lansko leto, ko je bila realna rast plač v gospodarstvu manjša od rasti realnih plač v negospodarstvu. Čeprav socialni sporazum dovoljuje ob pozitivnem poslovanju izplačilo dodatne plače, je bila do konca junija ta možnost izkoriščena le v višini 0,2 odstotka poprečne plače v gospodarstvu. Delež izplačila jp na ravni lanskega leta. Oceno gibanj plač do konca leta prikazujemo v razpredelnici.
Pivovarna Union je prejšnji torek v Lizboni za svojo pitno vodo Zala prejela »veliko zlato medaljo za kakovost« in tako tudi po »kvalitativni« plati zaokrožila letošnje prvo poslovno polletje, v katerem se je s »kvantiteto« 241 milijonov litrov povzpela na prvo mesto med slovenskimi proizvajalci pijač.
Kot so nam na nedavni tiskovni konferenci ob koncu letošnje glavne sezone povedali vodilni možje Pivovarne Union Mitja Lavrič, Peter Tomšič in Marjan Mir, so proizvodnjo in prodajo piva v primerjavi s prvim polletjem 1995 povečali za 11,4 odstotka (slovensko povprečje je 6,3-odstotno povečanje), proizvodnjo drugih osvežilnih in naravnih pijač pa kar za 29. Med temi »drugimi« pijačami (Lavrič: »Ponavljam, ostajamo predvsem pivovarna s 123-letno tradicijo!«) so bili najbolj zadovoljni s prodajo ledenega čaja: lani so z njim dosegli 3,8-odstotni tržni delež, med letošnjim poletjem pa že 54-od-stotnega! S pomočjo Uniona smo se po porabi ledenega čaja na prebivalca Slovenci s povprečnimi 14 litri tako že prebili v zlato evropsko sredino: vodijo Švicarji s 33,4 litra popitega ledenega čaja
na prebivalca, za nami pa so Avstrijci (9,5), Belgijci (7,2), Italijani (6,6), Nemci (3,3) in Francozi (1,6).
Ko smo že pri Evropi še podatek,
ki nam gaje - tokrat v vlogi sekretarja Združenja pivovarn Slovenije - povedal Marjan Mirt: »Predsednik Evropske pivovarske konvencije (EBC) Paul van Eerde nas je obvestil, da bo na seji Sveta EBC, z 'zadovoljstvom’ predlagal, naj Združenje slovenskih pivovarjev sprejmejo za polnopravnega člana EBC.« Pi-vovaiji bodo tako prej v Evropi kot država
Slovenija...	„	„
Damjan Križnik
Ocena gibanja plač letos, lani in predlani po trimesečjih (v indeksih)
Obdobje
leto 1994
leto 1995
	gosp.	negosp.	gosp.	negosp.	gosp.	negosp.
l-III	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0
I-Vl	103,0	104,0	101,0	101,0	102,0	104,0
1-1X	106,0	104,0	102,0	102,0		
i-XII	108,9	108,0	103,0	104,0		
V preglednici smo upoštevali, daje prvo trimesečje indeks sto. Sklepamo lahko, da se bo rast plač v drugem polletju predvsem zaradi izplačila dodatne plače v uspešnih podjetjih v gospodarstvu nekoliko povečala, vendar bo po naših ocenah še vedno v mejah projekcije v socialnem sporazumu. V negospodarstvu pa bo po naših ocenah rast večja.
Če odmislimo nekatere nevšečnosti pri uporabi eskalacije za drugo trimesečje ter zaostanke pri rokih izplačil mesečnih plač v delu gospodarstva (najslabše je v tekstilni in obutveni industriji, delu kovinske predelave), na globalni ravni ni odstopanj od socialnega sporazuma. Prav to je odgovor vsem tistim, ki niso zaupali v kolektivne pogodbe kot instrument uravnave delitve. Problem je lahko le v monopolnih družbah in ne na področju, kjer je močna zlasti tuja konkurenca. Prav tako niso imeli povsem prav tisti, ki so odklanjali kakršne koli usmeritve na področju delitve. S povečevanjem minimalne plače seje izvajanje kolektivnih pogodb izboljšalo.To lahko utemeljimo s podatkom, daje dejanska izhodiščna plača (znesek, ki se uporablja za obračun plač) v marcu znašala 47.730 tolarjev, kar je za 4,7 odstotka več, kot znaša izhodiščna plača po kolektivni pogodbi. Delež zaposlenih, ki izpolnjujejo dejansko izhodiščno plačo, znaša 90 odstotkov, kar pomeni, da se približujemo izvajanju kolektivne pogodbe v celoti.
Zdi pa se nam potrebno ponovno opozoriti, zlasti na podlagi izkušenj in problematike izvajanja eskalacije, da se morajo izhodiščne plače v kolektivnih pogodbah dejavnosti odpraviti in nadomestiti z osnovnimi plačami, kar je za evropski prostor povsem normalno. Zdi se nam, da se o plačah veliko pogovarjamo v času pogajanj, pozneje pa izkušenj ne prelijemo v plačni sistem. Ne zadošča stvari ugotavljati, treba jih je spreminjati in se prilagajati praksi ter okolju.
leto 1996
Pred razpletom
Po treh letih molka in ugibanj, kaj se dogaja s pivovarno v Buzetu, naposled le nekaj »otipljivega«: iz Pazina je 8. avgusta prišel uraden dopis, s katerim Istrska županija Unionu priznava lastništvo oziroma solastništvo BUPa! Kot je znano, je zaradi »prepovedi razpolaganja z družbenim kapitalom slovenskih firm na Hrvaškem« sodni register na Reki 7. maja 1992 zavrnil njihovo vlogo za registracijo. Union je takoj angažiral vodilnega hrvaškega strokovnjaka za lastninsko preoblikovanje podjetij prof. dr. Jakšo Barbiča, naj pripravi elaborat o ustanovitvi mešanega podjetja, a ga je po ugotovitvi, daje »Pivovarna Union stoodstotni lastnik premoženja«, hrvaška stran zaustavila. Na sestanku s predstavniki občine
Buzet 28. 10. 1992 v Ljubljani je Union pristal, naj občina izbere novega cenilca; 18. januarja 1993 so prejeli cenitev puljskega Uljanika, da ima Union v Buzetu 65-odstotni delež, 35-odstotnega pa hrvaška stran. Ker Hrvati tega dokumenta niso priznali, je upravni odbor Pivovarne Union 9. februarja 1993 sklenil obrat v Buzetu »začasno zapreti«. Epilogje znan: po sklepu Glavarstvalstrske županije je BUPd.o.o. 1.7. 1993 zasedel obrat.
»Kot dobri gospodarji smo v letih 1993,94 in 95 nameravali opraviti inventuro, vendar nam ni uspelo,« je povedal Marjan Mir. »Prvo leto nas je tamkajšni direktor sicer povabil na kavico, a dodal, da popisovati pač ne bomo mogli, ker je to njihovo - .hrvatsko’. Naslednje leto pa smo lahko prišli le do vratar-
nice; vstop nam ni bil več dovoljen...«
Od kod zdaj tak preobrat? »Povod Istrske županije za obravnavo razmer v BUP d. o. o. je bila bržkone zloraba položaja vodstva buzetske pivovarne, ko je v nasprotju z zakonom in brez dovoljenja povečalo glavnico iz 8 na 11 milijonov kun. Za tri milijone povečana vrednost (dokapitalizacija) iz poslovnih sredstev, ki bi morala biti del delitvene mase, potem ko bosta Slovenija in Hrvaška podpisali premoženjskopravni sporazum, je bila nedovoljena poteza, na katero je, kot potrjuje prav omenjeni dopis, odgovorila Istrska županija,« je povedal generalni direktor Mitja Lavrič, zraven pa dodal, kar je v hrvaškem tisku prebral med vrsticami: »V upravi so se skregali, ker sta si dva njena člana kupila nova mercedesa...«
TRZNI DELEŽI LED.ČAJA V TRG.NA DROBNO
APRIL. MAJ, JUN.95	MAR.,APR. 96
JAN.,FEB.96	MAJ. JUN.96
■ UNION ■OSTALI
Najbolj skokovit napredek so v Pivovarni Union dosegli pri proizvodnji in prodaji ledenega čaja, ki postaja hit tudi pri nas, ne le v svetu.
»Akcije, kot so 'Slovenija, moja čista dežela’ in druge, so resda hvalevredna dejanja. Vendar to ni dovolj, zato smo sodili, da moramo za lepše okolje nekaj storiti tudi sami,« je na tiskovni konferenci povedal generalni direktor Pivovarne Union Mitja Lavrič in predstavil novo plastenko (na sliki), ki jo je mogoče po uporabi preprosto stisniti ter s tem zmanjšati odpadke za reciklažo.


O
lllllil
v	■
Ifž

I
lili!

Založba ČZP Enotnost
Dalmatinova 4,1000 Ljubljana
V	Zbirki priročnikov za sindikalne zaupnike in strokovne službe smo zaradi izjemnega povpraševanja ponatisnili razprodani
(1) SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE
avtorjev Mata Gostiše in Gregorja Mikliča 6.900,00 SIT
V	tej zbirki imamo na zalogi še priročnike:
—--------------------^'-----------------------
.
(2)	SOODLOČANJE, ZAPOSLOVANJE, KOLEKTIVNA POGODBA
avtorja Heribert Kohl in Zvone Vodovnik 2.400,00 SIT
(3)	DOKUMENTI DRUGEGA KONGRESA ZSSS
s statutom ZSSS	1.800,00 SIT
(4)	DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NA POTI K EKONOMSKI DEMOKRACIJI
-	mag. Aleksandra Kanjuo Mrčela TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH DRUŽBAH
-	Nadja Cvek
SODELOVANJE DELAVCEV V ORGANIH DRUŽB
-	Gregor Miklič
URESNIČEVANJE ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU
-	Milan Utroša	2.000,00 SIT

Vse štiri priročnike lahko naročite na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,Ljubljana po telefonu (061) 321-255 ali po faksu 311-956.
____________________________________NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo . zap. št. (1),
....... izvod(ov)	pod	zap.	št. (2),
....... izvod(ov) pod zap. št. (3) in
....... izvod(ov) pod zap. št. (4).
Naročeno nam pošljite na naslov: .....
... izvod(ov) priročnika pod
Ulica, poštna št., kraj: ..............
Ime in priimek podpisnika: ..............
Račun bomo plačali v zakonitem roku.
Kot ind. kupec bom plačal po povzetju.
Kraj, datum: .....................
Podpis naročnika ....
žig
S l.JULUEM JE ZAČEL VELJATI ZAKON 0 IZVAJANJU SOCIALNEGA SPORAZUMA IN HKRATI ZAKON O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE IN SPREMEMBE ZAKONA 0 PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST.
Socialni sporazum in komentar Braneta Mišiča skupaj z nekaterimi prilogami v brošuri
PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96
PLAČE '96
PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96
Brošuro lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 061/321-255, 1310-033, faks 311-956^
tfaass vssm mm sssss« sfsussf ztftf?. »swss fsssra awsa s/mt vssm ssas tftm vtmt ^
Naročilnica - Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova4, nepreklicno I
^ naročamo...........izvod(ov) brošure PLAČE’ 96 po 1.500,00 SIT (+ 5% I
^ p. davek). Naročeno pošljite na naslov:................................ ^
^ Ulica, poštna št., kraj:............................................... ^
I Ime in priimek podpisnika:............................................. ^
|	1. Račun bomo plačali v zakonitem roku	2. ind. naročnik-plačilo po povzetju j
Žig	Podpis naročnika............................ I
PROSTOVOLJNOZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE DANES IN JUTRI
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je po januarju 1993 nova stalnica v našem življenju. Večina od 1,2 milijona odraslih prebivalcev Slovenije, ki so se takrat prostovoljno zdravstveno zavarovali pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za doplačila do polne cene zdravstvenih storitev, je izkoristila možnost popustov na premijo in se zavarovala preko ene izmed takrat podpisanih krovnih pogodb z Zavodom. Spomnimo se, da seje nekaj sto tisoč ljudi zavarovalo tudi preko krovne pogodbe, ki jo je sklenila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Čez dobro leto - konec 1997., se bo veljavnost krovnih pogodb iztekla. Hkrati je za leto 1997 napovedano nekaj pomembnih novosti, kijih prinaša izvajanje zakona o zavarovalnicah.
Dovolj razlogov za pogovor z direktorjem Enote za prostovoljno zdravstveno zavarovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Gregorjem Berkopcem.
Gospod Berkopec, ali so štiri leta Izvajanja zakona, ki je po letu 1992 uvedel prostovoljno zdravstveno zavarovanje, dokazala uspešnost novega sistema zdravstvenega Zavarovanja?
»Pri ocenjevanju uspešnosti novega sistema se lahko opremo tudi na oceno'Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodnega monetarnega sklada, ki sta slovenski model ocenila zelo pozitivno. Praktično sta pri izvajalcih zdravstvenega varstva ohranjena kakovostna raven in obseg zdravstvenih storitev izpred leta 1992. Na drugi strani Pa je gospodarstvo razbremenjeno kritja dela cene zdravstvene storitve, ki jo zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Dejstvo, da je kritje dela stroškov preneseno na Posameznika, le-tega spodbuja, da v okviru možnosti bolj zavestno skrbi za ohranitev svojega zdravja!«
Kakšne vrste prostovoljnih zdravstvenih zavarovani ponuja vaš Zavod?
»Prostovoljna zdravstvena zavarovanja se delijo na dve osnovni vrsti: na ZAVAROVANJA ZA DOPLAČILA k polni ceni zdravstvenih storitev, kijih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, ter na prava DODATNA ZAVAROVANJA. Krovne in na njihovi podlagi skupinske pogodbe so bile sklenjene za zavarovanje za doplačila. Zavarovanje za doplačila je glede obsega in kakovosti zdravstvenih
storitev ter glede liste zdravil podvrženo pravilom obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prava dodatna zavarovanja pa pomenijo nadgradnjo obsega in kakovosti storitev iz obveznega zavarovanja. Ponujajo tudi še dodatne storitve za ohranjanje zdravja. Takšne so naprimer različne storitve zdraviliškega zdravljenja.«
Kakšen razvoj prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj napovedujete za prihodnost?
»Konkurenčnost slovenskega gospodarstva pri vključevanju v vse segmente Evropske unije bo narekovala postopno večanje deleža doplačil posameznika pri kritju cene zdravstvene storitve, ki jo sicer krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Postopno pa se bo povečevalo tudi zanimanje za dodatna zavarovanja, saj bosta za posameznika zdravje in zdravljenje postajala vse pomembnejši vrednoti.«
Kakšne so težave pri izvajanju prostovoljnih zavarovanj?
»Manjših težav, s katerimi smo se srečevali v letu 1993, ni več. Zavarovanci z izkaznicami brez težav uveljavljajo pravico do zdravljenja. Izvajalci namreč račune pošiljajo neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Zavod v 15 dneh zdravstvu poravna vse račune, in zato zavarovanci doslej nikoli niso imeli težav. Podlaga za uveljavljanje zavarovanj je pravočasno plačana premija. Zavod v letu 1996 tekoče spremlja nakazovanje letnih oziroma mesečnih premij in opominja zamudnike. Plačnik premij je seveda pravna ali fizična
oseba, ki je sklenila zavarovalno polico. Če opomini in celo razgovori z večjimi sklenitelji skupinskih pogodb ne bodo zalegli, bo Zavod v bodoče obvestil izvajalce zdravstvenih storitev, da ne bo poravnal računov za te zavarovance. Kjer ni mogoče doseči nikakršnega dogovora o plačilu zapadlih premij, sledi izvršba na sodišču in izterjava po sodni poti.«
Veljavnost krovnih pogodb, po katerih nas je zavarovana večina, se izteče čez leto dni. Kakšne spremembe lahko pričakujemo?
r ~ j
Gregor Berkopec
»V Zavodu se že pripravljamo na prehod na zavarovalniško pravilnejši sistem poslovanja, in to od sklenitve zavarovanja dalje. Nove police naj bi zagotovile zavarovancem drugačno, trajnejše in zanje enako kakovostno zavarovanje. V skladu z zakonom bi morali za vsakega zavarovanca posebej spremljati vse škodne dogodke. Tega zaenkrat še nismo zmožni, saj bi morali letno obdelati samo 13 milijonov receptov. To bo mogoče izpeljati v celoti, ko bo izgrajena vsa računalniška informacijska struktura. Elektronska izmenjava računov in drugih informacij med Zavodom in zdravstvom je predpogoj. Veliko pričakujemo od uvedbe nove kartice zdravstvenega zavarovanja, katere nastajanje je v polovičnem deležu sofinancirano tudi s sredstvi prostovoljnega zavarovanja.«
Kakšne spremembe pa lahko
zavarovanci v letu 1997 še pričakujemo?
»Izvajanje zakona o zavarovalnicah iz leta 1994 zahteva, da bo skupščina Zavoda morala v letu 1997 odločati o osamosvojitvi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v samostojno zavarovalno družbo. Zavod naj bi na to družbo prenesel vse sklenjene zavarovalne police in celotno poslovanje prostovoljnega zavarovanja. Družba naj bi poslovno ostala povezana z Zavodom, saj je bilo doslej veliko dela in sredstev vloženo v razvoj informacijskih in drugih podlag za sodobno poslovanje prostovoljnega zavarovanja.«
Ali se osamosvojitev zavarovalne družbe povezuje s spremembo finančne politike?
»Zavod nima namena ustvarjati dobiček s ponudbo paketov prostovoljnih zavarovanj za doplačila. Naš cilj ostaja stabilno poslovanje, varnost zavarovancev ter redno poravnavanje obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev. Trenutno veljavna višina premije za doplačila velja že od 1.1. 1996 in je ne bomo spreminjali do konca letošnjega leta. Višino premije pa bo najverjetneje treba popraviti v letu 1997, predvsem zaradi rasti cen zdravstvenih storitev in večjega doplačila za zdravila.«
Zapisala: Lučka Buhm
Kako nai bi se oo novem unokoievali
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v začetku julija posredovalo v obravnavo ekonomsko-socialnemu svetu Izhodišča za reformo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki naj bi v temelju spremenila sedanji pokojninsko-invalidski sistem.
Reforma naj bi že upokojenim in tistim z več kot polovico polne pokojninske dobe jamčila enake pokojnine in zavarovanje, kakršno poznamo danes. Drugi bodo prejemali pokojnino po novem sistemu.
I O izhodiščih bo razpravljal (*t J državni zbor. Že sedaj pa ^^Ml_JŽl_SII delavci odklanjajo hitre in
Piše: Sandi Bartol radikalne spremembe na raču-n zmanjševanja nekaterih Pravic. Sindikati smo organizirali nekaj začetnih razprav 0 tem, v katerih so se oblikovala stališča, ki smo jih Predstavili ekonomsko-socialnemu svetu.
V	Sloveniji imamo dokladni sistem pokojninsko-■nvalidskega zavarovanja, tako kot večina po svetu. Uveljavil seje po drugi svetovni vojni, v razmerah hitre rasti zaposlenosti in naraščanja realnih plač.
V	zadnih desetletjih se razmere v slovenski družbi zelo naglo spreminjajo. Pričakovana življenjska doba se daljša, rodnost pa zmanjšuje, zato se delež starejših 'judi v prebivalstvu veča. Realna rast plač se umirja, friča smo množičnemu izmikanju plačevanju prispevkov j0 predčasnem upokojevanju. Zaradi tega stroški pokojninskega zavarovanja vrtoglavo naraščajo, dviguje Se prispevna stopnja, ker zaradi nekonkurenčnosti gospodarstvo že ovira gospodarsko rast. Slovenija sodi v sam vrh držav z visoko prispevno stopnjo za javni Pokojninski sistem. Sedaj veljavne pravice zavarovancev hi bilo v prihodnosti mogoče poravnavati le z izjemno visoko prispevno stopnjo.
Sedanji sistem neugodno deluje na trg dela, saj zaradi pizke upokojitvene starosti, predčasnega upokojevanja ln nespodbudnega načina obračunavanja pokojninske osnove znižuje ponudbo delovne sile in povečuje brezposelnost. Predčasno upokojevanje je sicer blažilo pri-lske na trgu dela in prispevalo k zmanjševanju brezposelnosti, vendar je prinašalo tudi velike finančne obremenitve.
, Cilj reforme je izdelati varen, učinkovit in pravičen 'stem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki
bi lahko izpolnil obljube glede pravic v starosti in za primer invalidnosti. Nov sistem naj bi zagotavljal primemo življenjsko raven upokojencev in jim omogočal finančno trdno zavarovanje, spodbujal naj bi gospodarsko rast in odpravil nepravilnosti sedanjega sistema.
Sistem treh stebrov
Pripravljale) izhodišč gradijo spremembo pokojninskega zavarovanja na sistemu treh stebrov. Prvi je obvezni dokladni, drugi obvezni naložbeni in tretji prostovoljni dodatni.
Prvi bi imel vnaprej opredeljene in ovrednotene pravice. Gre za reformirani sedanji sistem. Zagotavljal naj bi osnovni gmotni standard vsem upokojencem, tudi tistim, ki sami ne bi mogli privarčevati dovolj sredstev za gmotno varnost za starost.
Drugi steber bi omogočal, da vsak posameznik nalaga del svojih pokojninskih prispevkov na osebni pokojninski račun. Upravljali bi jih javno in zasebno vodeni pokojninski skladi, skladno s finančno ureditvijo, ki bi jo predpisala in nadzorovala država. Ob upokojitvi bi naloženi denar uporabili za zakup anuitete (dosmrtnega plačila dohodka v mesečnih obrokih), ki bi bila po smrti zavarovanca prenosljiva na družinske člane. Povprečna pokojnina, ki bi jo skupaj zagotavljala dokladni in naložbeni steber, bi bila primerljiva s sedanjo povprečno pokojnino. Namen naložbenega stebra je zagotavljanje socialne varnosti in pospeševanje gospodarske rasti. Plačevanja prispevkov zadrugi steber zavarovanci ne bi čutili kot davek, zato se jim ne bi izogibali in bežali v sivo ekonomijo. To bi prispevalo k znižanju prispevne stopnje.
Tretji steber bi bil sistem prostovoljnih naložb za posameznike, ki bi želeli po upokojitvi imeti višje
dohodke. Dodatno zavarovanje bi temeljilo na naložbenem sistemu, sistemu prostovoljnih osebnih pokojninskih računov, ki bi jih upravljali za to pooblaščeni pokojninski skladi.
Veljavni sistem, določen z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je zato po mnenju avtorjev izhodišč pokojninskega sistema nujno še pred prehodom na večsteberni sistem spremeniti in dopolniti na posameznih področjih tako, da bi uredili:
-	sistem postopnega zviševanja starostne meje za redno in predčasno upokojitev;
-	sistem postopnega izenačevanja pogojev (starosti in pokojninske dobe) in načina odmere pokojnine za moške in ženske;
-	ugodnosti za vštevanje ali dokup določene dobe v pokojninsko dobo za vsakega otroka;
-	sistem postopnega povečevanja dobe zavarovanja, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, od sedanjih deset let do celotne zavarovalne dobe.
Prehod naj bi temeljil na štirih načelih.
Načelo varovanja pravic bi pomenilo, da bodo upokojenci, ki bodo uveljavili pravico do pokojnine do uveljavitve novega sistema, ohranili pravico do takšne pokojnine, kot je bila določena ob upokojitvi.
Načelo varovanja pričakovanih pravic bi pomenilo, da bodo zavarovanci, ki so v starem sistemu dopolnili določeno dobo, skladno s starimi pravili uživali sorazmerni del pokojnine, drugi del pa skladno z novimi pravili.
Načelo izbire bi pomenilo, da bodo zavarovanci, ki so v starem sistemu dopolnili več kot določeno zavarovalno dobo ali starost, lahko izbirali med starim in novim sistemom.
Načelo obvezne vključitve v večstebrni sistem bi veljalo za zavarovance, ki bodo prvič vstopili v zavarovanje po uvedbi novega sistema.
Katere so bistvene značilnosti sprememb in dopolnitev obstoječega sistema
Povečevanje starostne meje za pridobitev pravic do starostne pokojnine bi se s postopnim povečevanjem
starostne meje izenačila za ženske in moške v višini starostnih mej v primerljivih državah.
Zaradi povečevanja starostne meje za pridobitev pravic do starostne pokojnine se bodo pojavili številni problemi pri zavarovalnicah, ki so svojo življenjsko kariero načrtovali po sedaj veljavnih pogojih upokojitev. Zato je zavarovancem, ki so dopolnili minimalno pokojninsko dobo 35 let (moški) oziroma 30 let (ženske), nujno dopustili možnost predčasne upokojitve pri za pet let nižji starosti, kot velja za pridobitev starostne pokojnine z nepolno pokojninsko dobo.
Obdobje, iz katerega se vzamejo plače oziroma zavarovalna osnova za izračun pokojninske osnove, bi se od sedanjih desetih let postopno povečevalo na celotno obdobje zavarovanja, tako da bi to obdobje podaljševali za eno leto v vsakem koledarskem letu. Sedanjo lestvico za odmero pokojnine glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, ki se konča pri 35 letih pokojninske dobe (ženske) oziroma pri 40 letih (moški), bi spremenili tako, da bi bili zavarovanci stimulirani za daljše zavarovanje.
Z reformo se predvideva tudi izenačevanje pokojninske dobe med ženskami in moškimi. Razlike pri obravnavanju žensk in moških bi bile možne izključno v zvezi z materinstvom, s tem da bi se ženskam za vsakega rojenega otroka priznala določena pokojninska doba oziroma povečanje odstotka za odmero pokojnine.
Sindikati, ki so zainteresirani sooblikovati novo pokojninsko reformo, so se načeloma že opredelili do sprememb obstoječega pokojninskega sistema.
Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slover nije so na pogovorih z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve uspeli v predlog izhodišč vnesti za delavce pomembne spremembe: možnost fleksibilnega datuma upokojitve pri polni pokojninski dobi ne glede na zvišano starostno mejo za upokojevanje, državne garancije za varnost naložbenih pokojninskih zavarovanj, vpliv zavarovancev na upravljanje naložbenih zavarovanj ipd. Sindikati se bomo intenzivneje vključevali v obravnavo izhodišč pokojninske reforme v jesenskem času, ko bo tekla razprava v Državnem Zboru Republike Slovenije. Naš cilj bo zagotoviti našim članom realno nezmanjšano socialno varnost po upokojitvi ter vzdržen in pravičen sistem pokojninsko-invalidskega zavarovanja.
8
'JsHVCt •
WWmWmm cllOlliOSI
12. septembra 1996
NAGRADNA KRIŽANKA
HR0$ČEK, KI ŽIVI V MESU
ŽENSKA, KI JERE LAN
PEVKA
JUVAN
MILOST
NEKDANJA
DAJATEV
OŽINA MED EVROPO IN AZIJO
REKA
NA
POLJSKEM
IGRALEC
NELSON
ORGAN
VOHA
LEVI
PRITOK
DONAVE
AMERIŠKI
FILMSKI
REŽISER
(George)
VERSKA LOČNA
VRSTA
HRASTA
ČOPASTI PAPAGAJ AMERIŠKI FIZIK
(Edwin)
ERICH HONECKER
KLADA ZA SEKANJE DRV
EVROPSKI
VELETOK
SLOVENSKI FILOZOF (Jonko)
MA
pravice križanko
MESTO
NA
TAJVANU
Avtor:
Borut
Levec
ALPSKI
VRH
ITALIJANSKI
PISATELJ
(Vittorio)
SOL
VINSKE
KISLINE
ŽENlCKA
NAPOVEDOVALKA
KOROŠEC
T
FRANCOSKI
SKLADATELJ
(Erik)
SKLADATELJ
COPLAND
reka v Švici
NORČEK
RIMSKO
PODZEMLJE
LJUDSKA
PRITRDILNO
Španski pesnik
(Pedro)
SLOVENSKI BALETNIK (Mojmir)
«r
JEZERO NA FINSKEM
Soja.
LESNIKAR
KOTEL V REČNI STRUGI
RDEČA KOVINA
KREPOST,	ARCIBASEV
VRLINA ROMAN
Črna
CELINA
PLAMENICA
SOCVETJE PRI ŽITU
BOLEZENSKI IZRASTEK NA HRBTU
RIMSKI HlSNI BOG
DENARNA ENOTA V LITVI
DEL TELESA Z DOLOČENO FUNKCIJO
PEDAGOG DARIAN
OTOK V PREŠ-PANSKEM JEZERU
JAPONSKI DROBIŽ
RIMSKA BOGINJA JEZE
AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA
REKA
V SEVERNI ITALIJI
HRVAŠKA PEVKA (Ksenijo)
ALFI NIPIČ
AMER. ASTRONOM (Adrion)
KULTURNO
DRUŠTVO
SULTANOV
PISMENI
UKAZ
DEL ZAHODNIH KARPATOV NA SLOVAŠKEM
GRŠKA
SPODNJA
SRAJCA
NAJETO
ZEMLJIŠČE
BOLGARSKI
KRAU
POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine),tki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.
Nagradna križanka št.42
Rešitve nam pošljite do 24. septembra 1996 na naslov: Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 42.
Nagrade za rešeno križanko so:
(1)	- ura Etic Quartz,
(2)	,-5.000 SIT,
(3)	- 3.000 SIT,
(4)	- 2.000 SIT,
(5)	- knjižna nagrada.
Rešitev nagrade križanke št. 40
Vodoravno: ASOCIACIJA, SIROTIŠNICA, SLADAR, TLESK, PAVLE, BORL, TA, VEDA, LJUBA, TAN, AKORD, NALIS, DORIS, NASH, PELIN, KATARA, TRPOTEC, GOA, OVES, 10,
VIČ, KROGLINA, KLICA, ARE, OAS, RIS, VIR, MANAGER, ATILA, ANADIR, JELKO KACIN, RANINA, ANAIS, BARD
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 40
1.	Drago Gostečnik, Šalek 98, 3320 Velenje
2.	Franc Brdnik, Smlednik 34, 1216 Smlednik
3.	Dušan Bric, Trg na Stavbah 2, 1270 Litija
4.	Jožefa Majdič, Dolenja vas 2, 1410 Zagorje ob Savi
5.	Janez Mežan, Stobovska 7B, 1230 Domžale
Nagrade bomo poslali po pošti
Križanko pripravil
SALOMONOV
UGANKAR
r
I
I
I
I
I

NAGRADNI SKLAD
Ta teden je praktično nagrado uro Etic Quar-tz v naš nagradni sklad prispevalo podjetje ZODIAC d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2. Program: CASUCCI, ZIPPO, MEGALVTE, URE: CITIZEM, CASIO...
I
I
I
I
I
Borza sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 35
ATRIS-BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384,385,061 /326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
A.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
1.	BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU -za 6 oseb -tri spalnice, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini v septembru.
2.	KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM.
3.	MORAVSKE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. Cene: nočitev z zajtrkom 2.000 SIT, polpenzion 2.900SIT, polni penzion 3.900 SIT.
4.	POKLJUKA-DVO ALI ŠTIRI POSTELJNI APARTMAJI-spalnica, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. Brunarica za 8 oseb, cena 135 DEM.
5.	RATEČE - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenziona 35 DEM, polnega penziona pa 41 DEM.
6.	NOVIGRAD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena 58 DEM.
7.	BOHINJSKA ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, kuhinja. Cena 18 DEM na osebo, apartmaji za 4 osebe 115 DEM. Možnost naročila obrokov.
8.	BANOVCI - termalna riviera - hišice za 4 osebe, termini od 13.9. do 23. 9. Cena 54 DEM na dan.
9.	ROGLA - apartmaji za 4 osebe, cena 50 DEM, za 6 oseb pa 62 DEM na dan. Termini od 1.9. do 30.11.1996.
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Počitniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Bovcu, Bohinju ali Kranjski Gori
za vsa obdobja.
B.	DOPUST11996
CENE DO 25. 9.
1.	BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje za 4 osebe, najem 7 dni. Termini po 4. septembru 1996. Cena 4.800,00 SIT.
2.	PIRAN - štiriposteijni apartmaji. Cena najema 85 DEM na dan.
3.	POKLJUKA - dvo- ali štiriposteijni apartmaji. Cena najema 60 do 85 DEM na dan.
4.	MORAVSKE TOPLICE - dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena za polpenzion je 2.900 SIT in polni penzion 3.900 SIT.
5.	UMAG - hotel ISTRA - 7 dni, najem 319 DEM
- apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 595 DEM.
6.	NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 360 DEM.
7.	MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje za 4 - 5 oseb, dnevni najem 55 DEM in turistična taksa. Termini v septembru.
8.	NOVIGRAD - KASTANJA - hišice za družinski dopust z dvema ali tremi spalnicami, kuhinjo, kopalnico - 60 oz. 75 DEM dnevno.
9.	POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 371 DEM.
-	hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 329 DEM*
-	hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 430 DEM*
-	hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 343 DEM
akcija - bivate 7, plačate 6 dni ali bivate 12, plačate 10 dni
-	hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 336 DEM* (akcija - 7 dni = 6,14 dni = 12)
-	hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 270 DEM*
10.	OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine - enosobno stanovanje za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 60 DEM na dan. Termini v septembru.
11.	PAG - DRUŽINSKI HOTEL TONY - triposteljne konfortne sobe, TWC, balkon-pritličje ali 1. nadstropje.Cena polpenziona439 DEM, možna nočitev z zajtrkom, lastna restavracija in bife. Hotel ima lastno peščeno plažo 20 m od objekta. Parkiranje na ureyjenem parkirnem prostoru.
12.	HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 248 DEM*
-	hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 248 DEM*.
13.	BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 312 DEM*, za 4 osebe 400 DEM*, za 6 oseb 530 DEM.
14.	KORČULA - hotel LIBURNIA - polpenzion 330 DEM*
-	hotel MARKO POLO - polpenzion 260 DEM*
-apartmaji BON REPOS za2 osebi 350 DE *, za4 osebe 440 DEM*, za 6 oseb 660 DEM*.
Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan.
15.	KRANJSKA GORA-Penzion Porentov dom, dvosobne sobe, TWC; cena polpenziona od 31 do 37 DEM na osebo. Popusti za otroke.
16.	PODČETRTEK - Kontejner za 6 oseb, cena 55 DEM/osebo in za 4 osebe 45 DEM. Termini v septembru.
17.	SAVUDRIJA - Monteneta - štiriposteljne hišice, TWC, polpenzion 39 DEM, otroci do 10. leta imajo 30 % popust.
* - znižane cene hotelskih storitev za 6%.
C.	SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam
posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma
ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih.
1.	ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. Cena 65 DEM na osebo.
2.	IZOLA - ribji piknik in ogled morskega dna. Pokličite za pripravo vašega programa.
3.	KOČEVJE - Motel Jezero - 7 apartmajev, restavracija za 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo.
4.	DOLINA SOČE- ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. Cena 2.700 tolarjev.
5.	TRGATEV V VIPAVSKI DOLINI-od 12. do 24.9., tri ure obiranja grozdja, malica, kosilo, degustacija vin - cena 3.300 SIT na osebo.
6.	ORMOŽ IN PRLEKI JA- enodnevni izlet z ogledom vinorodnih okolišev, vinske ceste, ogled Koroške in sodarske delavnice, kosilo in večerja v domačih hramih. Cena programa 35 - 45 DEM na osebo.
7.	PARIZ - v oktobru 5 dni, samo 499 DEM_, plačilo v treh obrokih. Prijave do 15. 9.1996. Zelo ugodna ponudba. Še 10 prostih mest.
8.	PRAGA - 4 dni, 2 polpenziona, avtobusni prevoz. Cena za skupine 299 DEM na osebo. Odhodi 26. 9., 17. 10. in 14. 11. 1996.
9.	OKTOBERFEST - Miinchen -21.9.-2.10. Enodnevni obisk stane 45 DEM, dvodnevni pa 199 DEM - za skupine.
10.	MADRID - Escorial-Vale, Toledo - 26. 9. 1996. Za minimalno 25 oseb 4-dnevni izlet v Španijo. Letalski prevoz iz Trsta, polpenzioni, ogledi, večerja z obiskom flamenca. Cena 1.290 DEM, plačljivo v 3. obrokih. Prijave na Atrisu do 15. 9.1996.
D.	ORGANIZACIJA SEMINARJEV
Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo
eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona
4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena.
E.	REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC
F.	VELIKA POTOVANJA
1.	NEW YORK - šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo VVashingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.499 DEM.
2.	SINGAPUR IN INDONEZIJA - petnajstdnevno potovanje - Singapur, Djakarta, Sulavesi, Java, Santani, Wamena, Bali. Cena 2.715 USA $■
G.	POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA
Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa
H.	SEJMI
1.	FRANKFURT - Avtomehanika-avtodelavnice, servisi, bencinske črpalke, od 10. do 15. septembra.
2.	KOLN - Fotokina, 18. do 23. september
3.	HANNOVER - IAA- vozila za prevoz potnikov in tovora, vozila za posebne namene, od 21. do 29. septembra.
4.	PARIZ - svetovna avtomobilska razstava, od 3. do 13. oktobra.
5.	ESSEN - Security, od 8. do 11. oktobra
6.	ŽENEVA - Ifra, sejem grafike, časopisne in redakcijske tehnike, od 14. do 17. oktobra.
7.	BOLOGNA - SAIE - gradbeni sejem, od 16. do 20. oktobra 1996.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom zaže rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi 20 dni zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Pri odpovedi krajši kot 10 dni zaračunamo 80% celotne cene aranžmaja. Cene veljajo le zaže v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite.
Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača.
Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
V oktobru izide druga, dopolnjena izdaja brošure
POKOJNINSKO P INVALIDSKO ZAVAROVANJE
(z najnovejšimi spremembami in dopolnitvami).
Prednaročila sprejemamo po tel.: 061/321-255 ali faksu: 311-956.