List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 31. številka Joliet, Illinois, 5. maja leta 190Î5. Letnik XI V POMORSKI RUSKI VESCAK1UPAPOLNI. Admiral Roždjestvenski utegne svet presenetiti vkratkem. Kje je, kam pluje, še neznano. Petrograd, 27. apr. — Po prera-eunjenju admiralstvenega štaba bi utegnil admiral Nebogatov, če je s svojim brodovjem izza odhoda iz Jibutila dne 25. marca preplul vsak dan 200 milj, dospeti jutri v Singapore. Brodovje admirala Roždje-stvenskega v tonkinškem zalivu bi potemtakem dosegel dne 5.maja. Kamranski zaliv, 28. apr. — Koško brodovje je odplulo v sredo zvečer od tu. Njegov cilj je neznan, a misli se, da bo skušalo dospeti skozi pacifiški ocean v Vladivostok. Ladije imajo za šest mesecev živeža na krovu. Soteska Gunšu, Mandžurija, 29. apr. — V zadnjih 14. dneh je ruska armada na desni, levi in v središču prodirala južno, a se nazadnje ustavila pred močnimi japonskimi utrdbami. Ruski minister za železnice, knez Hilkov, je semkaj dospel. Videl rusko brodovje. Hongkong, 30. aprila. — Parnik “Stettin”, ki je senfkaj doplul, jev zalivu Honkohe, 50 milj severno od kamranskega zaliva, v četrtek po-poludne videl kacih30 do 40 ruskih vojnih ladij. Dve ruski križarki, natlačeni s premogom na krovu, sta pozdravili nemški parnik. Vesti z bojišča. Petrograd, 30. apr. — Car je prejel od generala Linjeviča sledečo brzojavko: “Dva močna ruska oddelka sta dne 29. apr. napadla Japonce v bližini Tunghusjanga obenem in jih pregnala stalno iz tega kraja.” Kje je Roždjestvenski j? Saigon, 1. maja. — Rusko brodovje leži deloma ob pristanu Port Dyet, 40 milj severno od kamranskega zaliva in deloma v biukan-skem zalivu (blizu kamranskega zaliva). Vse ladije so izven tako-zvane teritorijalne (ozemeljski) meje. V pristanu Kap St. James, blizu Saigona, in v reki Saigon leže ruski, nemški in britanski prevozni parniki. Divizija francoskega bro-dovja je pripravljena, čuvati nevtralnost. Joponija in Rusija. Tokio, 2. maja. Tu skoro splošno mislijo,da bo sedanji vojni med Rusijo in Japonijo s’elila zveza med obema deželama. Zveza z Anglijo se je dosedaj za Japonijo izkazala popolnoma ničvredno in ne bo dolgo trajala. Zagovornikom združitve s sedanjim sovražnikom pa odločno nasprotuje glasilo vladno “Kokumin Šinbun”, ki zatrjuje, da so Rusi sicer res močni in hrabri, a premalo človekoljubni in krščanski. Tudi so si koristi obeh dežel nasprotne, češ, Rusija bi vzhodno Azijo vsem drugim naro dom rada zaprla, a Japonija zagovarja “odprta vrata”. (Seveda — zase!) Velikaaoč ua bojišču. Soteska Gupšu, 2. maja. — Po velikonočni (ruskega datuma) službi božji so se čete razpostavile pred šotorom generala Linjeviča, in ta je šel ob fronti (ospredju) in poljubil vsacega posamnega moža. Vojaki so bili globoko ganjeni. Mnogi izmed njih so jokali. Dogodek je še povišal če možno brezmejno uda-nost vojakov proti njih sivemu voditelju. Neki štabni kapitan se je vrnil s poizvedovalne ježe do mongolske meje in je sporočil, da se tamkaj klatijo kitajski razbojniki med japonskimi voditelji. Brodovji še nista združeni, Petrograd, 3- maja. — Admiral-stvo izjavlja, da še ne ve, ali sea se brodovji admiralov Roždjestven-skega in Nebogalova združili, a v pomorskih krogih mislijo, da se to še ni zgodilo. Admiralstvo krepko zanika govorice, da sta križarka “Askold” in torpedolovka “Grozo-voj”,ki sta obe zaprti v luki shang-haiski, pripravljeni, pridružiti se brodovju admirala Roždjestvenske-ga. Zoper Združ. države in Veliko Britanijo vlada tu zlovolja, ker so Kitajsko uradno obvestile o tozadevnih ugovorih japonskih. V Kamčatko? Tokio, 3. maja. — Po nekigovd-rici ne pluje Roždjestvenskegabrodovje v Vladivostok, nego v luko Petropavlovski na polotoku Kamčatka, kjer imajo Rusi ogromnih skladišč premoga in živeža. V lukah Port Artur in Cemulpo pogreznjene ruske ladije nameravajo Japonci dvigniti in rešiti vsaj nekatere križarke in bojne ladije. Zapustile Vladivostok. Pariz, 3. maja. —Listu “Temps” se iz Petrograda potrjuje, da so ruske križarke, ki so prezimovale v Vladivostoku, zapustile to luko. V vojaških krogih mislijo, da bo maršal Ojama sedaj hitro šel oblegat Vladivostok, da vzame admiralu Roždjestvenskemu to oporo za rusko brodovje. Prihoduja morska bitka. Petrograd, 8. maja. — Kapitan Jesen, eden junakov portarturskih, misli, da bo Roždjestvenskij v prihodnji morski bitki nasproti admiralu Togo v marsičem na boljem. Odločilna bitka se bo topot doigrala na odprtem morju, na veliko razdaljo, in pri tem se bo pokazala premoč ruskih topov. Lepa prodaja. Duluth, 1. maja. — Joseph Seli wood iz Dulutha je prodal svoje deleže v rudnikih Brotherton in Sunday Lake v Wakefieldu, Mich , Lakawanna Steel kompaniji; v rudniku Leetonia na Mesaba rangu tvrdki Jones &Laughlin, in v rudniku Croxton na Mesabi pa Cherry Valley Iron kompaniji. Rudnik Leetonia mu je donesel $2,000,000, Sunday Lake $525,000, Brotherton $750,000 in Croxton $700.000, Strašen vihar. Omaha, Neb., 3. maja. — Trinadstropna tovarna za zaboje ob 13. n Grace cesti se je nocoj zrušila vsled strašnega viharja in tri osebe so bile usmrčene a šest jih je bilo ranjenih. Tovarna je bila zidana iz opeke. Tornado je zalučal streho v zrak, odkoder je treščila na po slopje s tako silo, da so se debeli zidovi podrli. Daruje $10,000,000. New York, 28. apr. — Andrew Carnegie je daroval za pokojninski sklad za profesorje v Združ. državah, Canadi in Novi Fundlandiji $10,000,000, kakor je danes naznanil podpredsednik od “National City Bank of New York”. Goli prijet. Chicago, 111., 4. maja. — Henry G. Goli, pomožni blagajnik “First National”-banke v Milwaukee in deeua roka predsednika Frank G. Bigelowa pri njegovem poneverja nju, je bil včeraj aretiran v Hotelu Lakota, ob 13. cesti in Michigan a ve., kjer je stanoval pod imenom A. C. Smith. Prepeljan je bil sinoči v Milwaukee. Trozveza obstane, seveda. Dunaj, 30. apr. — Sestanek g. Tittonija z grofom Goluchowskim, ki se je vršil zadnjo soboto v Benetkah, dunajsko časopisje ugodno presoja in tolmači tako, da so razmere med Italijo in Avstrijo popolnoma prijateljske. Sestanek obeh ministrov vnanjih zadev, tako mislijo v cesarski prestolioi, je okrepčal trozvezo, o katere nadaljnjem obstanku ne more nihče dvomiti. VOJAKOV HOČEJO ! ZOPER ŠTRAJKARJE, V Chicagi,Ul., že res velikanska stiska vsled štrajka voznikov. Krvavi izgredi na dnevnem redu. Chicago, 111., 28. apr. — Vozniki so uresničili svojo grožnjo in razširili štrajk včeraj na vse železniške ekspresne družbe in na vse ob State cesti ležeče razpošiljatvene tvrdke. Skupaj je včeraj zaštrajkalo še ka-cih 2000 mož. Položaj je zelo resen. “To mesto hočemo osvoboditi unij-cev, tako da bo imel vsakdo pravico delati kjer in kakor hoče, če je član kake delavske zveze ali ne.” Tako se je izrazil poslovodja tvrdke Montgomery Ward & Co. ob zaključku neeega shoda združbe delodajalcev zvane “Employers Association”. Zedržno povelje izdano. Chicago, 29. apr. Zvezni sodnik Kohlsaat je včeraj na prošnjo “Employers Teaming” kompanije izdal začasno zadržno povelje proti “Teamster Joint Council”-u v Chi-eagi in velikemu številu delavskih voditeljev, po katerem je tožencem prepovedano, kakorsikoli motiti poslovanje tožiteljske družbe. S 700 vozovi bo d^nes “Employers Teaming Co.” poskušala vzdržati tovorni promet po ulicah chicaških. Sedaj štrajka nad 3000 voznikov. Hočejo premirje. Chicago, 30. apr. — Strajkov položaj se je včeraj bistveno poslabšal. Ne samo, da so štrajkarji zavzeli znatno ostrejše stališče, temveč je videti, da se namerava štrajk hudo razširiti. V uradni sobi županovi so se včeraj zbrali odposlanci neodvisne meščanske združbe, delavski vodje in zastopniki delodajalske zveze, da se dogovore o načrtu za 48urno- “premirje” v sedaj besnečem boju voznikov z njihovimi delodajalci. Izgredi in nasilja se množe od dne do dne. Splošen štrajk zavržen Chicago, 1. maja. — Včerajšnji dan je prošel še dovolj mirno. O premirju se ne razpravlja več, ker se je dotični odbor prepričal, da se gre za stvar brez upa, ker se bojujoči stranki sedaj ne dasti nikakor pregovoriti, da bi se pogajali o miru, marveč sta odločni, biti boj do skrajnega konca. Položaj postane v bližnjih dneh bržkone jako resen, kajti stranki sta sklenili odločilno bitko. Načrt za splošen štrajk je “Federation of Labor” zavrgla. Boj se nadaljuje. Chicago, 2. maja. — Po 24urnem premoru v štrajku, ki ni tudi bil popolnoma miren, se je včeraj zjutraj spet začel boj na obeh straneh z novo gorečnostjo. Dogajali so se, kakor redno izza začetka štrajka, zopet izgredi in nemiri, a štrajk se je zopet razširil. Štrajkolomec Farley dospel. Od velike važnosti za nadaljnji razvitek štrajka se smatra dohod štrajkolomca Farleya, ki je dospel včeraj iz New Yorka in se koj posvetoval z zastopniki delodajalcev. Farley je pred kratkim vodil, boj protiunijcem v newyorškfcm štrajku. Drug štrajkolomec, ki stavi nanj “The Employers Association” velike nade, je Frank Curry, ki je včeraj dospel z 800 neunijei iz držav Illinois, Missouri in Kansas. Veeji-del so to črnci. Pozneje je dospel še en vlak s 500 skabi. Kri teče obilno. Chicago, 3. maja.—Med tistimi, ki so dogodke zadnjih dnij natanko opazovali, vlada splošno prepričanje, da je vozniški štrajk dosegel stopnjo, ki mora povzročiti naglo premeno. Pocestni boji zadnjih dnij in posebej včerajšnjega dne so ?e resnično nevarni za splošno ob- činstvo, ker so bili ponovno ljudje, ki niso bili zamotani niti v štrajk niti se n>so vmešavali med radovedneže, ustreljeni ali pretepeni, tako da se mnogoterniki več ne upajo na cesto. Bržkone bo treba poklicati na pomoč zveznih čet ali pa držav nih milic. Vojakov zahtevajo. ^Chicago, 4. maja. —“Employers Association” je sinoči pozno na svojem zborovanju sklenila, naprositi guvernerja Deneena, da pošlje v Chicago državnih čet, da se napravi konec pocestnim izgredom, ki so bili tukaj zadnji teden na dnevnem redu. Sklep je bil sprejet skoro enoglasno. Mirovna pogajanja. Skoro istočasno s tem sklepom so se med štrajkarji in člani omenjene delodajalske* združbe vršila pogajanja, ki merijo na to, da se sklene mir. Delodajalci baje zahtevajo, da se jim vozniki brezpogojno udajo. Že.sam predsednik vozniške unije, g. Shea, izgublja vès up in se pripravlja na popoln poraz. Zlat rudnik v Pueblu. Pueblo, Colo., 1. maja.—Veliko pozornost vzbuja objava, da se je odkril zlat rudnik skoro v obmestju. Pueblo slovi kot veliko tovarniško mesto in ima častni pridevek “Pittsburg of the West” (Zapadni Pittsburg), a sedaj pa zaslovi tudi v rudarstvu. “Gosji korak.” Vratislava (Breslau), 30. apr. — Kongres naravoslovcev ig.zdravnikov, ki se je vršil tukaj, je ostro obsodil “gosji korak”, ki se rabi v nemški in avstrijski armadi. Neki zdravnik pravi, da je ta smešni način korakanja kriv za obilico bo-leznij v kolenih in nogah v obeh armadah. Čast za gen. poštarja. Washington, 1. maja. — George B. Cortelyou, generalni poštar in predsednik republikanskega narodnega odbora, je dosegel veliko čast. James H. Hyde in njegovi prijatelji »o mu ponudili predsedstvo zavarovalne družbe zvane “The Equitable Life Assurance Society” z letno plačo $100,000. Da li sprejme službo, se bo doznalo ob povratku Rooseveltovem s potovanja po jug«-zapadu. Zlato najdeno v vodnjaku. Fort Madison, la., 2. maja. — Ko je odstranjeval zid starega vodnjaka, je kontraktor James J.Malley odkril Več vreč, v katerih je bilo $11,500 v zlatu, in dva sodca vina. Bržko jih je premaknil, so vreče in sodci razpadli. Vodnjak se ni rabil štirideset let. Tesarji zaštrajkali. Waukegan, III., 1. maja. — Sto-inpetdeset tesarjev je tukaj danes zaštrajkalo, ker niso mogli dobiti zvišanja plače od 40 na 50c na uro. Kontraktorji so predlagali razsodišče, a unijski odgovor je bil “50c na uro ali pa nič”. Kontraktorji ponujajo 45c. Zidarski štrajk v Brooklyn«. New York, 1. maja. — Delo pri vseh večjih gradbah v Brooklynu počiva, ker so danes zaštrajkali zi-darji in podajači. Podajači zahtevajo osemuren delavnik, začenši z dnem 1. maja, z dvojno plačo za nadčae; uposlovanje samo unijskih delavcev, s plačo $3 na dan za zidarske delavce in $3.50 za štuka-turne delavce. 13 Pudarjev zasutih. Wilurton, Okla., 30. apr. — V rovu 19.“Missouri, Kansas&Texas Coal” kompanije je bilo 13 rudarjev zasutih in so bržkone storili smrt. Rov se je udrl vsled hude eksplozije rovnega plina. VERSKA SVOBODA NA RUSKEM. Car Nikolaj razveselil svoje podanike na rusko Telikonoe. Prvi korak do lepše bodočnosti. Petrograd, 1. maja. — Pričako vani velikonočni ukaz carjev se je včeraj objavil. Ukaz podeljuje vsem podanikom popolno versko svobodo in odpušča kmetom več milijonov nedoplačanih davkov. Preganjanje katoličanov, starover-cev, protestantov, mohamedancev, buddihstov,Židov in drugovernikov bo odslej pravoslavna državna cerkev opustila. Četudi priznava ukaz carjev pravoslavno cerkev kot državno vero, vendar razglaša v bistvu načelo popolne verske svo bode in pravico vsacega Rusa, spremeniti svoje veroizpevedanje. Tudi se katoličani na Poljskem osvobode omejitve, da morajo pridigati samo v ruskem jezi len. Vsi zadovoljni in hvaležni. Petrograd, 2. maja. — Iz Vseh delov države dohajajo poročila, po katerih je carjev proglas, ki naznanja versko svobodo, povzročil veliko zadovoljstvo. Proglas je prvi korak v izvedenje carskega reformnega manifesta z dne 25. dec. List “Novosti”,ki zastopa koristi judov, izreka v kratkem, a z dvojnim nad-pisom opremljenem članku zahvalo za dovolitev verske svobode. Petrograd, 8. maja. — Po tridnevnem premoru vsled praznikov, časopisi spet redno izhajajo. Iz vzemši radikalne liste, ki niso zadovoljni z nobeno naredbo samo držne vlade, izražajo pisci uvodnih člankov svoje veselje nad podelit vi jo svobode vesti in obenem upanje, da bo temu koraku sled la politična svoboda. Grozovlada na Poljskem. Varšava, 1. maja. — Na velikonočni ponedeljek so se pripetili tu zelo resni nemiri. Socialni demo-kratje z rdečimi zastavami so imeli parado, a na lice mesta je prihitelo vojaštvo in jelo paradnike razga njati. Ker so nekaterniki metali bombe, so vojaki streljali in do 100 oseb je bilo usmrčenih ali ra njenih. Petrograd, 3. maja. — Poljski socialni demokratje so v odgovor na velikonočno krvoprolitje razglasili generalni štrajk čez celo rusko Poljsko. Delavski dan na Francoskem. Pariz, 1. maja. — Delavski dan se je danes obhajal po vsem Francoskem, in ponekod so se pripetili izgredi. V Toulonu so anarhisti korakali noseč rdečo zastavo in prapor z napisom: “Spominjajte se žrtev kapitala v Chicagi, Limogesu in Martinique.” Pretep se je dogodil pred pomorskim arzenalom, vsled česar je bilo več delavcev ranjenih. V mestih Brest in Saint Etienne so se poulične kare zaustavljale. __________, Nova postava zavrla ženitve. Fort Wayne, Ind., 2. maja. — Nova postava za ženitbene licence v Indiani ima nepričakovane po-šledke. Postava zahteva izpoved starosti pod prisego, in vsled tega je bile po mislih okrajnega klerka Johnsona aprila meseca letos samo 16 prošenj za licence, dočim jih je bilo lani isti čas 45. Po novi postavi morata prosiloa sama priseči na dober tucat vprašanj in jima ni treba prič. Umrl med molitvijo. Cleveland, O., 30. apr. — Michael Osborne, bogat meščan iz Collin-wooda, tukajšnjega predmestja, je klečal v molitvi v katoliški cerkvi sv. Jožefa, ko je zdajci padel na obraz liliptajoč in umrl, dočim je duhovnik opravljal zadnji zakrament in so vsi verniki tudi klečali. “Bilo sretno! Tower City, N. Dak., 1. maja.— Poročil-se je tu v sredo 26. aprila rojak Josip ¡Japelj ki ima svojo farmo par milj južno iod tukaj, z Mrs. Nellie Wern. (Želimo mu kot svojemu večletnemu naročniku in prijatelju obilo sreče v novem stanu.) 12 rudarjev usmrčenih, Dubois, Pa., 28. apr. —Nesreča, ki se je pripetila sinoči v rudniku Eleanora, je najbujša v tem okraju izza 18*96, ko je bilo 13 mož usmr- * čenib. Sinoči je bilo usmrčenih dvanajst mož, a jeden si je zlomil obe roki in nogi. Bržkone bo umrl. Eksplozija se je pripbtila ob 9. uri 35 min., iz neznanih vzrokov. Med usmrčenci je sedem Siavjanov. — Vse poprave pri šivalnih strojih vam P. Mereinger na 117 N. Ottawa St., hitro, dobro in ceno izvrši. Dolgoletna izkušnja v tem ga dela mojstra. *2 Admiral Roždjestvenskij, poveljnik ruskega drugega pacifiškega brodovja. i j VICE ADMIRAL ROJESTVENSKY. COMMANDING RUSSIA’S SECOND PACIFIC SQUADRON. Joliet, 111., 3. maja. — Krasne dneve nam obeta mesec maj, ki je nastopil tako jasno, da starim in mladim duše trepečejo veselja. Vse je spet zeleno in prerojeno in pre-šinjeno z novim življenjem in upanjem. — Društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. priredi drugo nedeljo, dne 14. t. m., svoj piknik v Theilerje-vem parku. Ker bo to naš prvi letošnji piknik, je pač samoposebi umevno, da pohitimo vsi na kraj te veselice, naužit se svežega zraka in malce pozabavat. — Tudi društvo sv. Martina št 80 W. C. U. dela že velike priprave za svoj piknik, ki ga priredi isto-tam četrto nedeljo, dne 28. t. m., o priliki blagoslovljenja nove društvene zastave. To je krasno izdelal znani g. Bachman iz Chicage, o tem so se društveniki prepričali«na seji zadnjo nedeljo. . In da bo tudi piknik imeniten, o tem ni nikakor dvomiti. Povabljena bodo vsa krajevna društva Z. K. Unije in tudi vsa krajevna slovenska društva K. S. K. J. — Jack Vizjak, uposlen kot voznik pri tvrdkiKirinčič & Ecimovič, je bil vržen z voza in precej ranjen v ponedeljek dopoludne malo po deveti na Scott cesti, kjer se mu je konj splašil. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico sv. Jožefa. Rane niso nevarne. — Rojak Jožef Vargo, uposlen v tovarni zvani “Malleable Iron Works”, je v ponedeljek popoludne pri delu izgubil kos svoje roke. Zajelo mu jo je gonilo pri nekem stroju. Prepeljan je bil z mestno ambulanco v bolnišnico sv. Jožefa. — Rojak Ignac Blatnik se je podal v staro domovino in sicer v svoj rojstni kraj Hinje pri Žužemberku, kjer prevzame domačijo. V Ameriki je bival 0 letin živel skoro ves čas v mestu Toluca, 111. Pred svojim odhodom je obiskal tudi svojega brata Franka tu v Jolietu. — V soboto je bila kapela v bolnišnici sv. Jožefa prizorišče slovesnega obreda. Šestnajst gospic je • vstopilo v red usm;l4pnih sester?! ^ Jr- - —J"' - ---'* *| hatr^tioni, da pcsvetUV 8V0‘e ž-v. ijefije skrbi za uboge, bolne in betežne v mestu in okolici. Druzih šestnajst sester je storilo prvo obljubo, osem drugo in tri so se zaobljubile za večno. Med njimi je tudi Slovenka, katere starši žive v Jolietu in ki je bila preje v bolnišnici v Elginu: to je č. sestra Mary Poly-carpa. — Umrl je v Chicagi Thos. Ga-han,ki je začel kot policaj in nehal kot milijonar, vreden $10,000,000. Dosegel je starost 56 let. V Jolietu je bil znan izza časa, ko je bil član tvrdke Gahan & Byrne, ki je vodila gradbo vodovoda in jo dovršila ob jolietskem koncu. — Mr. Graessle je vesel,da bi kar zavriskal. Zakaj? Kralj virtem-berški mu je poslal pismo, v katerem obžaluje, da se ne more osebno oIzvati povabilu za na konvencijo, ki jo priredi nemški severnoameri ški “Kriegerbund” v našem mestu avgusta meseca. Morda pa pride nemški cesar, ki še ni odgovoril na doposlano mu vabilo. — Triintrideset salunarjev vzad njih desetih dneh je bilo zatoženih, da so kršili nedeljsko postavo o krčmarstvu. To je nekaj. Izmed 26. tožencev zadnjega tedna je v ponedeljek došlo šest pred sodnika Havena, ki je obsodil vsacega na globo $50 m stroškov, skupno $58 .25. Sedem nadaljnjih žrtev si je državni pravdnik Heise izbral v ponedeljek, in od teh sta dva že plačala vsak istotoliko globo. —Na ponedeljkovi seji mestnega zbora je zasedel županski stol Mr. Barr. Vse je bilo radovedno, koga pokliče v razne mestne službe. Ampak imenovanja so se odložila do prihodnje seje, in sicer zlasti zato, ker se dosedanji uradniki sklicujejo na civilno službeno postavo, po kateri jih ni kar tako lahko odstaviti brez vzroka. Pred svojim odstopom je Mr. Crolius narisal v kratkih potezah uspehe in čine svojega županovanja; kazal je zlasti na pov-zdig železniških tirov (track elevation), ki;se je sklepčno začrtal in sklenil pod njegovo upravo. Potem je zasedel stol novoizvoljeni župan, nakar je sledila predstava in zaprisega novoizvoljenih mestnih svetovalcev in drugih. Nazadnje je župan Barr imenoval razne stalne odbore za 1. 1905 ; v četvero zadnjih je bil imenovan tudi naš alderman g. Ant. Nemanich, in sicer za ordinance,parke,šole in javno lastnino; v zadnjem odboru je g. Nemanich predsednik. — Mike Bozzieh (ali Božič?) je saluuar v Loekportu na 9. cesti. V nedeljo zvečer po 9. uri je bil napaden in oropan za $48 po dveh črncih. Druzih oseb baje ni bilo v ealunu, ko sta roparja vstopila in Božiču velela, naj dvigne roki. Poslušal ni, ampak je skočil po samokres, črnca sta bila hitrejša. Božič je dobil kroglo v pleče,nakar jebežal. Roparja sta potem okradla blagajno in izginila brez sledu. — Steve Wruk, ki ima salun pod št. 301 na Ruby cesti, je moral v soboto plačati $10 in stroške, skupaj $12.25, ker je prodajal likvor nedoletnemu dečku. Zatožila ga je Mrs. Marczynska, ker je bil dotični deček njen sin Martin. To je po-sledek pretepa, ki se je vršil v Wrukovem salunu v nedeljo U apr. zvečer in med katerim je mladi Marczynski v družbi z nekim tovarišem necega svojega rojaka tako divje napadal, da so šipe v salunu kar pokale. Škoda je znašala par stotakov. Wruk je šel tožit in Marczynski je bil prijet pod obtožbo zlobne poškodbe; zagovarjati se bo moral pred porotniki. Mrs. Marczynski je pa šla tudi tožit radi začetkom navedenega prestopka. — Majsko porotno sodišče je začelo zasedati začetkom tega tedna. — Ponarejalci čekov še vedno tihotapijo po našem mestu. Svetovati je rojakom, da so v tem oziru pozorni in previdni, da jih ne oci-ganijo kaki malopridneži. Tako je bil te dni prijet neki Italijan, ki jeponrredil ček na Benj. Berko-witza,ki ima kupčijo z dragotinami na North Chicago cesti. — James Pirc, stanujoč v Rcck-dalu, je obvestil sodišče, da je bil v nedeljo v smrtni nevarnosti, ko je mirno stal pred svojo hišo Ln so zdajci prifrčale krogle odnekod, od katerih bi ga bila ena skoro zadela. Sodišče je ukrenilo potrebne korake, da se sumljivi sosedje denejo v zapor. — Meseca apr. je “county clerk” izdal 56 ženitbenih licenc, večji del koncem posta. — Rockdale dobi novo veliko tovarno. “The Carrier-Lowe Co.” se preseli tjakaj iz Chicage (166— 174 Clinton St.). N ova tovarna bo izdelovala kartone, škatle itd. Prvo poslopje se zgradi še letos. Dolgo bo 175 čevljev in široko 75 čevljev ter zidano v dve nadstropji. — Nova družba zvana “The Chicago, Bloomington & Decatur Railway Company” je inkorporirana, ki bo zgradila železnico skozi countyje Cook, Will, Grundy, Livingston, McLean, DeWitt in Macon, ter vezala Chicago in Decatur. da ne bodo več sprejeti, ako se ne vrnejo na delo. To je dalo rudarjem povod, da 60 se zopet prijeli dela. Ves čas štrajka so se delavci vedli izborno in akoravno so se vsaki dan zbirali pred rudniško pisarno, se je cela stvar vršila mirno. • — V ponedeljek, 24. t. m. umrla je po kratki mučni bolezni gospa Ana Jerman roj. Majerle, soproga našega spoštovanega rojaka g. Šte fana Jerman na Oak cesti. Ranjka se je porodila pred 42 leti v Pred-gradu, župnije Staritrg pri Poljanah na Belokranjskem ter se 1. 1895 poročila na Calumetu. Zapušča poleg žalujočega soproga dva nedoletna sinova, Frica in Joe Jerman ter štiri pasterke: gospo Maggie Gešel, go špici Annie in May Jerman in ma lega Štefana Jermana. Bila jo Jto-maj pet dni bolna, kajti še veliki četrtek se je udeležila s slovenskimi borštnaricami cerkvene slavnosti ter prejela sv. zakramente. Takoj, ko je prišla domu, vlegla se je na smrtno postelj. — Bila je član društva slovenskih borštnaric in Ladies of the Maccabees. —- V “Minneapolis Journal” od 24. t. m. čitarno brzojavko iz Eve-ietha, da je bil v nedeljo ponoči med 9. in 10. uto od neznanega morilca zaboden naš rojak Peter Kocjan (tako si vsaj tolmačimo ime v brzojavki “Koceran”). Šeljeizhiše Mat. Luzarja, ko ga je zabodel morilec, ki je pustil na lici mesta svoj krvav lovski nož. — Stari Hale rudnik na Biwabiku bodo obnovili. Kupil ga je v februarju letos George St. Clair in je od tega časa vrtal. Do sedaj so izvrtali 30 jam, ki imajo polno rude. Hale-rudnik je začel delovati 1893 in prenehal 1902. — Fayal in Adams-Spruce rudniki so dobili nalog začeti z odpošiljatvijo rude. Gl. KOŽNI LIŠAJ ■■//M pd purifier ««•IM. «IH limi «MM IMMH C“«“« •Milil Mimi ommMm« • UMUllM« IMMMII» umi» «UIMII HIMUINI IMMMI* «UM WIMIIN »«»••••« «M»» UMllIMl •»»»•» «IMMIW« IIMIIJIMKIIH MMHlNMIMl • MIM« MlHMlUUmJIUM Raad thg Pamphlet »oMdt Dl« ptTlONS ONTOf tfcmi.E ■pKICB, »1.00 PUC P« KECOUV OY W.F SEVERA CO -MAWF* lUIUWt *»*» {CrMRKÆPm3 IOWA Nobena stvar-pi bolj zoprna ženski, ki čisla svojo lepo polt, kot ostudni spuščaji na obrazu, rokah in vratu. Lišaj se pokaže vsled nečiste, nezdrave krvi. Vsled tega pomaga vnanje zdravljenje priščev, spuščajev, ogrcev i. dr. le prav malo ali pa čisto nič. Sčistite svojo kri in tako bodete odstranili vzrok bolezni in njene posledice bodo na to tudi kmalu izginile. Lišaj pa ni samo boleč, ampak tudi nevaren, ker se lahko konča v odprtih ranah. Pokaže se že na prvi pogled, da je kri slaba in da se jo ne sme-zanemarjati. Severov kričistilec sčisti, ojači in obogati kri ter prežene s tem vso nečistobo iz krvi. Izleči bule, srbine, lišaj, izpuščaje in sploh vse kožne bolezni. Vnetje sapnika. ozdravite si ono bolest v prsih ter tisti suhi, srbeči kašelj z uživanjem Severovega balzama za pljuča. Naj bo kašelj še tako majhen, nevarnost je vedno, da lahko postane hujši. Ne odlašajte! Balzam za pljuča ga bo ozdravil. Cena 25 in 50 centov, Praske. Asuniption, 111., 28. apr. — Tu je v premogokopih dosti Slavja-nov,zlasti je veliko Slovakov,Hrvatov in Poljakov. Delo se je tukaj začelo že pred dobrim časom in vedno več ga je,tako da je upanjeza bodočnost lepo. Novi delavci se sprejemajo vsakdan na delo. Za vsako rano,prasko ali vnanjo bolečino ni nobenega bolišega Jeka kot je Severovo olje sv. Gotharda ako ga namočite na kos ilanele ter položite na rano. To mazilo prepreči gnitje. Izleči pik in ujed živalij, revmatične boli, slabost v križu, i. dr. Cena 50 centov. Spoštovani gospod: — Pošljite mi še eno steklenico Vašega kri-čistilca, ker se je isti pokazal vspešnega v našo popolnozadovolj-nost. Ni namreč zame, ampak za mojo taščo. Na nogi ima namreč nezaceljivo rano ter so se ji delale vedno nove spuhline. Toda po rabi Vašega leka so se spuhline vstavile in tudi otekanje noge je popolnoma prestalo. Vaš Fr. Čap, Dardanelle, Ark. Ako ste omagani in se vedno čutite trudnim, vam bo Severov kričistilec spet kmalu pomagal na noge. Cena $1.00. Zlatenica je vzrok, da izgledate rumeni in se slabo počutite. Nastane vsled zaba-sanja v jetrih in Severov lek za jetra in ledvice je najboljša pomoč zoper to. Po-krepčil bode vse telo ter spravil v red jetra in ledvice. Cena 75c in $1.25. * * * * * * * ❖ * * * * * * Slabost pomenja splošno izgubo moči. Živ-ijepska sila in vir vse čilosti peša vsled tega ali onega vzroka. Vzrok temu je, da bolnik polagoma hira in kmalu — umre. Severov balzam življenja je najboljši krepčilec v takih slučajih. Povračuje telesu ono silo, ki se je polagoma izgubljala. Cena 75c- Sharon, Pa., 28. apr. — Iz dobrega vira smo dozveideli, da ho spet zaposlovala valjarna (valcarna) tovarne Wilkes, ki je bila celo leto zaprta. Sedaj bo skoro popravljena skozinskoz. Z delom se bržkone že prične po 1- maju, Ietotako bodo v desetin ali štirinajstih dneh zaposlovale tudi ostale tovarne. Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj. 1 1 W r c ICUCDÄ CEDAR RAPIDS ¥Y. r i 2 le V ERA wO. Iowa z\ vse delavce, ampak samo za prave 1 I rudarje in tiste trpine, ki se ukvar- j jajo v rudotopilnicah in plavžih. Connellsville,Pa., 28.apr—Tu je kupila tvrdka“Stru1hers Furnace Co.” 240 oralov zemljišča, v kate-lem se nahaja premog. V kratkem času bo začela s kopanjem premoga. Menda se ni še nobeno zemljišče s premogom tako drago plačalo kakor to, ki je stalo tvrdko po $1,200 oral. Youngstown, 0., 28. apr. — Tovarna “Republic Iron & Steel”-kompani je tukaj že 10 tednov ne “rona” in je zaprta. No, sedaj se poroča iz zanesljivega vira, da bo vkratkem dela dovolj in da bo tovarna spet zaposlovala. Čamp Bird, Colo., 29. apr. — Poročal ni še nikdo v “A. S.” o smrti rojaka Josipa Križnerja, ki je umrl že dne 6. febr. za hudo notranjo boleznijo. Rojen je bil pokojnik v Karlovcu na Hrvaškem a pristojen pa v Zagorje na Notranjskem. Očeta zapušča v Dragi št.31 pri Zatičini. Če je bil pri kakem podpornem društvu, ne vem. — Naše cenjene jolietske naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto v kratkem ponovi. Calumet, Mich., 28. aprila. — Štrajk na obeh Keasarge rudnikih se je končal v ponedeljek jutro, ko je mnogo mož zopet šlo na delo, katerim bodejo sledili dan za dnem zopet drugi, tako da ho rudnik uže v enem tednu zopet delal z vsem številom mož. Štrajk se je začel 3. aprila, ko je 1000 mož se izjavilo, da ne gredo na delo, ako jim družba ne dovoli boljših pogojev. Ker tega družba ni hotela,so možje prenehali z delom, posebno ker jih je štrajkna bližnjem Wolverine nekako «spodbujal k temu. — Minoli teden so vsi štrajkarji prejeli svojo celo plačo ter se jim jepri tem opomnilo, Harvvick, Pa., 28. apr. — Tu kajšnji premogovnik, v katerem se je- prošlega leta dogodila strašna nesreča, vsled katere je storilo smrt 50 delavcev, med temi 7 Hrvatov, je bil zaprt dosedaj, torej celo leto. Zdaj se pa bo spet začelo z delom v tem premogovniku in kakor se čuje,' je kompanija sklenila, da bo delavcem v tem rudniku plačo zvišala. Pnritan, Pa., 28. apr. — Tukaj se je ponesrečil dne 15. t. m. rojak Janez Pirc in sicer v premogovem rovu tako hudo, da je vsled priza dete poškodbe umrl. Pokojnik je bil doma iz Podstudenca, občina Gojzd pri Kamniku. Doma zapušča očeta in brate. Elyria, Colo., 26. apr. — ČUede dela se tukajšnji Slovenci ne mo-moremo pohvaliti zaradi dolgotrajnega štrajka. Pri vsem tem pa jedna rudotopilnica še sedaj ne posluje, in skoro ni misliti, da bi še kdaj poslovala, kar je v veliko škodo rojakom. Postava za osemurno delo bode menda kmalu stopila v veljavo. Le žal, da ne bede veljala DR. LUJIZA L. MUNCH Stanuje na 9054 N. Hickory St. Urad v Fargo Building 303, 305 Van Buren St., Joliet, 111. Telef. v uradu: Chicago 239, N. W. 229. v stanovanju pa Chicago 379, North-western 894. Denar na podojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. American Health and Accident Insurance Co. HOME OFFICE DETROIT, M CH. Najboljša zavarovalna družba Zoper bolezen in nesrečo. Vstopnina znaša $3.00 ter se plačuje za tem vsaki mesec po $t.OO. V slučaju bolezni plačamo od $20 do $60 bolniške podpore vsaki mesec ter vam damo zdrav.nika, ki vas obiskuje brezplačno. V slučaju smrti pa od $100 do $600. Vsa nadaljna pojasnila daje radovoljno vaš rejak in zastopnik Frank Rosenstein, 2627 W. Michigan St., Indianapolis, Ind. pl2t9 ANTON NEMANIČ 205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL. Prvi slovenski pogrebniški zavod in konjušnica. Chicago Phone 2273. Northwestern 416. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot hrstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cena)«. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. Ntanovanjc 913 IV. Scott Street, Northwestern Telephone 344. Ali se zanimate za južne kraje? Želite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po velikem osrednjem jugu? O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se o boga te? Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Ali. morda o živinoreji v krajih kjer traja zimsko krmljenje kratkih šest f6) tednov? Okrajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo? Ako želite izvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natančno in resnično. G. A. PARK, General Immigratlon and Industrial Agent. LOUISVILLE & NASHVILLE RAILROAD CO. LOU1SVILLE, KY. Amerikanski Slovenec, $1 na leto. — Kresnice, 17. aprila. Župnik Smitek je umrl. —Škofja L6ka, 17. apr. Sodnika Mikuža je zadela kap. — V Kropi je umrla 80 let stara mati znanih orgljarjev bratov Zupanov. — Vojaško kopališče in zdravilišče v Toplicah pri Novem mestu se je otvorilo dne 1. maja. — Umrla je na Suhi Marija Skrij v 17. letu. Bila je edina hči dobre hiše. Imela je krasen pogreb. — Pobegnil je izpod policijskega nadzorstva I71etni Anton Peterca iz nakazane inu občine Dobrunje. — Člani slovenskega gledališča iz Ljubljane bodo gostovali v Varaždinu in drugih hrvaških mestih. — Gad pičil je dne 1*. aprila v Spodnjih Gameljnih Franca Koncilija, ko je nabiral bršljin za butare. — Osebna vest. Č. g. Anton Čop, kapelan v Kranjski gori, je stopil v začasni pokoj radi bolehnosti. — Vojaškega begunca Franca Pistotnika, ki je pobeguil od 17. pešpolka, so prijeli pri Mariji Zilji na Koroškem. — Radi tatvine je.bila obsojena J. Valenčič, pristojna v Trnovo na Notranjskem na sedem mesecev težke ječe. — Pri vojaškem naboru zadnjič je bilo iz loškega okraja potrjenih prvi dan 54, drugi 25 in tretji 30, skupaj 109 mladeničev. — Zaklal se je 13. apr. naravnost v srce v Bizoviku 38 let stari zidar Jakob Habič. Imel je pljučnico, vsled katere se mu je zmešalo. — Samoumor. Dne ft. apr. popoldne so našli 36letnega moža, A. Črv, s Prapotna, očeta treh nedoraslih otrok, obešenega v Senožetih. — Vojaški pogreb brez godbe. V Gorici so pokopali ondi umrlega topničarja Petka iz Logatca brez godbe, ki ni dobila potrebnega povelja. — Nova mlekarska zadruga se je ustanovila na Dobrovi pri L j ubl jani, pri kateri je predaval mlekarski nadzornik Legvart o pomenu mlekarskih zadrug. — Umrl je v torek il.api. po poldne na poti iz Krapine v Zidanem mostu odlični rodoljub, preč. g. Luka Vavtižar, prošt v Dobrli-vasi za utrpneniem srca. — Nesreča. Marija Podbevšek v Glineku pri Šmarju se je tako opekla, da je vsled opeklin umrla. — Marija Rojina v Šiški je padla z lestve in si zlomila roko. — Starček skočil v kanal. V Ronkili so potegnili iz kanala 75 let starega Fr. Vižintina izRepentabra. Kakor se poroča, je izvršil Vižintin samoumor radi prepirov z ženo. — Nov obrtnik. V Šiški je ot-voril g. Jesip Berdajs atelje- za gal-vanoplastiko, električno prevleče-nje in kovinsko barvanje. Menda je to prvi slovenski zavod te vrste. — Umorili so v Seničici žagarja Antona Stražnika z Visokega Fran Bergant, Jak. Koder in žagar Ant. Knapič, ki jebii jezen na Stražnika* ker je ta dobil služb^ pri gostilničarju Šušteršiču in ne on. — Častniki iz Zagreba in sicer 1 generalni major, 9 štabna in 40 višjih častnikov in 21 mož bodo nočili prišedši s Hrvaškega na Kranjsko od 16. na 17. j unija v Višnji Gori, od 17. na 18. pa v Novem Mestu. — Nesrečna smrt. Iz Strug poročajo, da je v soboto, dne 8. apr,, zgorela gostilničarka Vidmar, po domače Laščanka. Baje je nosila živ pepel iz peči v klet, a pri tem •seji je vnela obleka in jo ožgala do smrti. — Pogreša se 40 let staia Helena Peršin, bivša delavka tobačne tovarne. Popustila je pri svoji sestri Uršuli Zaletel na Tržaški cesti v Ljubljani dva otroba. Njen mož, ki je v Ameriki, ji je ravno poslal 1000 kron. — Nepoboljšljiva. V Trstu je zadavila svojega novorojenega deteta 22 let stara dekla Marija Go-jaska s Kranjskega. Šele lani je bila odpuščena iz kaznilnice v Begunjah, kjer je radi detomora presedela 4 leta v ječi. — Strela je udarila dne 12. apr. popoldne na Dobrnem pri Mengšu. Pogorel je pri Blažku skedenj in hlev in v njem trije prašiči. Posestnik je tem bolj nesrečen, ker je gospodarsko poslopje zdaj že drugič od strele zadete pogorelo. — Kranjska hranilnica se je letos med svojimi darovi posebno bogato spomnila nemškega filharmoničnega društva, kateremu je darovala za 200letnico njegovega obstanka 10,-000 kron za učiteljski penzijski zaklad in 10,000 kron za društveni zaklad. — Velikodušen čin ljubljanske plinarne. Ljubljanska plinarna je svojemu onemoglemu 75letnemu de lavcu Andreju Šušteršiču, ki je bil 25 let v plinarni, dovolila mesečno pokojnino 60 kron. Ta plemeniti čin je vreden, da bi se splošno p#-snemal. —Nagla smrt. 18letni mladenič Janez Velikajne iz Spodnje Idrije je šel nedeljo 19. marca popoldne nekoliko na izlet v bližnji hrib. Nazaj grede se je ponesrečil. V ponedeljek so ga pod neko strmino dobili mrtvega. Njegov oče Tomaž si je pa teden dni poprej nogo poškodoval. —V široki svet jo je popihal bivši železniški uslužbenec Ivan Galjot s svojo ženo, ki je bil pred nekaj časom odpuščen, ker je hotel odpeljati neko dekle. V stanovanju se je našlo pismo, v katerem Galjot svo jim upnikom naznanja, da je šel iskat sreče v široki svet. — Zmaga v Št. Vidu pri Vipavi. Iz Št. Vida pri Vipavi dne 11. apr. Torej vendar že enkrat konec borbe! Volitve v tukajšnji občinski odbor, ki so se vršile začetkom marca, julija in sredi decembra 1. 1904 so po o. kr. deaelni vladi potrjene, in katoliško narodni večini zmaga pri-z lana. — Posvečevanje zvonov. Pre svitli g. knezoškof je posvetil v soboto 15. apr. v livarni Samassovi 5 zvonov, 1 za Hercegovino, 1 za podružnico v Gorenjih Laknicah (Trebelno) in 3 za župnijo Stranje v kamniški dekaniji. Te tri so takoj odpeljali možje in fantje iz Stranj na lepo odičenem vozu. — Za vzgojo slovenskih natakarjev. Med zavednejšimi slovenskimi natakarji v Ljubljani se je baje sprožila hvalevredna misel, naj bi se ustanovilo posebno društvo slov. natakarjev za pospeševanje slovenskega natakarskega naraščaja. Povod temu je dalo občutna potreba slovenskega natakarstva, osobito v L j ubljani. -* Nabor za logaški sodni okraj se je vršil v soboto 8. apr. Izmed 143 došliluj ih je bilo 43 potrjenih. Drugod jih vzamejo 22, 28 odstotkov, tu pa več, ker so ‘faju’ fantje. Krepki so pa zato, ker špirita ne poznajo. V Logatcu menda nikjer ni dobili špirita za žganje naprodaj. Kdaj bo po Gorenjskem in Dolenj skem tako V! — Starček samomorilec. V neki ljubljanski gostilni seje 11. aprila popo'd ¡e med 12. in 1. uro obesi! J741 etni ubogi Jožef Mišič, doma s Trate, pristojen v Ljubljano. Obesil se je za jermen na kljuko za obleko. Ko so ga zapazili, je bil še gorak, a se ga ni moglo več spraviti k življenju. Vzrok samoumora je bila revščina. — Vreme na^ Dolenjskem. Iz Novega mesta poročajo: Dne 7. apr. smo imeli blisk, grom in dež; pobelila je zopet toča; po hribih je padel sneg. Bliskalo še je in grmelo do 5. ure jako močno. Dne 8. apr. je bila huda slana, na trtah led; hruške so močno odgnale; cvet sicer še ui odprt, a zmrznjen. Upajmo vendar, da ne bo velike škode! — Grozna nesreča. Dne 11.apr. zjutraj je prišel po Karolinški cesti pri Ljubljani leta 1871 v Gornjem Tuhinju rojeni vrtnarski pomočnik Jožef Hribar. Pred policijsko stražnico je Hribar omedlel in j® padel. V istem trenotku je pa prišla mimo pogorslsa baterija. Ena mula se je ustrašila električnega voza, odskočila je na trotoar in udarila Hribarja na sence. Ponesrečenca so prenesli v policijsko stražnico, kjer je kmalu nato umrl. — Zopet žrtev žganjepitja. Ponesrečil je dne 9. apr. okoli 5. ure popoldne, 18 let stari Janez Svetličič, posestnika sin iz Spodnje Kanomlje. Napil se je pri nekem kmetu žganja ter šel po jako nevarni stezi čez Bizovik proti Spodnjim Kanomljem. Ker je bil močno pijan, mu je spodrsnilo in padel je v 20 m globoki, z vodo napolnjeni jarek. Ker ga le ni bilo dolgo domu, šli so ga domači okoli 10. ure iskat in res so ga našli mrtvega v vodi. Postal je žjrtva nesrečnega žganjepitja. — Cene mesa na deželi. Meseca marca je bila cena za 1 kg govejega mesa v krajih: Postojna 1-60 K, II. Bistrica, Senožeče, Vipava, Krško, Št. Jernej, Mokronog, Rateče, Logatec, Idrija, Cerknica, Kropa, Kamnik, Novo mesto, Litija, Šmartno, Zagorje 1-20 K, Kočevje, Velike Lašče, Ribnica, Stari trg pri Ložu, Mengeš ]•] 2, Kranj, Tržič,-Radovljica, Jesenice 1-28 K, Škofja Loka 1 -26 K, Kranjska gora 1 -30 K, Bled 1 -40 K, Kostanjevica, Planina, Črnomelj, Trebnje 1-04 K, Metlika 1 K, Žužembeik 1-04 K. — Požar. Z Mirne: V soboto, 15. apr. je nastal na Mirni okoli pol 7. ure zjutraj požar. Pogorela je hiša in kozolec Antonije Kramar. Akoravno so bila druga poslopja zelo blizu in v veliki nevarnosti, je bilo vendar mogoče ogenj omejiti. Kako je ogenj nastal, ni bilo mogoče in to prav nič natančno dognati, ker ni bilo razun male deklice nikogar dcma. Gotovo je vzrok velika brezbrižnost. Kramar je bila zavarovana. Kmalu, ko je ogenj nastal, je bila požarna hramba iz Št. R uperta na mestu. — Desetletnica potresa. Dne 14. apr. ponoči ob 11. uri 16 min. je preteklo 10 let, odkar so Ljubljančani doživeli strašen potres. Daši je bila katastrofa velika, vendar hvala Bogu, človeških žrtev ni bilo veliko. V Slonovih ulicah je ranila opeka naddesetnika pri godbi 27. ¡pešpolka Reinholza, na Karolinški zemlji je ubil tram 20 let staro šiviljo Franico Škrjanec. Nevarno so bili ranjeni redar Anton Furlan, stavec Paschek, ki je skoro nato umrl, in trgovski pomočnik Mayer. Prihodnjedni so sesunki ponavljali. — Mašnrško posvečevanje. Pre milostni g. knezoškof ljubljanski je posvetil v svoji hišni kapelici ponedeljek 10.apr. sledeče frančiškanske klerike v subdiakone: Fr. Huberta Marovta, Fr. Fruktuosa Frank, Fr. Benvenuta Winkler, Fr. Pavla Potočnik, Fr. Leonarda Kalac, Fr. Henrika Damiš, Fr. Hugo Breu, Fr. Adriana Kokol in Fr. Fortunata Goli. V sredo 12. apr.-je podelil istim in dvema eistercijanama iz Zatieine, Fr. Stefanu Geier in Fr. Robertu Seun red diakonata. V so boto 15. apr. pa je podelil red sv. mašnišlva prvim petim prei našte tim klerikom iz frančiškanskega reda. — Kako žganje greje. J. Trn-glas, delavec iz Mengša, je pi! v družbi drugih delavcev v neki zasebni hiši na Dobravi žganje. Ko so se ga delavci dobro nalezli,prišlo je do prepira. .Neki delavec seje odstranil, da prinese piva; pred vež j ° ga je pa čakal Truglas z odprtim nožem. Ker ga le ni bilo nazaj, se je ta tako razjezil, da je zagrozil, da mora še danes na Dobravi kri teči, in če tistega ne dobi, katerega išče, bo vas požgal. Kasneje je naskočil od zadaj Janeza Ore-heka staiejšega in gotovo bi ga bil z nožem srnrtnonevarno na vratu ranil, da se ni ta urno pripognil; zato ga je pa le neznatno poškodoval. Orožniki so nevarnega delavca, katerij je vrhtega še drugih hudobij sumljiv, izročili deželnemu sodišču. > * USTANOVLJENO LETA 1893. »ir re--.- SAKSgb GLAVNA PISARNA: " y 109 GREENWICH STREET, NEW YORK TEUEPO.X 3798 CORTEANDT. -—CU Podružnica : 1778 St. Glair St., Cleveland, 0. Vsakdo naj pazi ría hiáno številko 109! ZASTOPNIK VSEH PAR0BR0DN1H DRUŽB. A» A» J* Pošilja denarje v staro —--------- domovi- no najceneje in najhitreje. Paroiirodne listke Prodaja ------------po izvirnih cenah. VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York .... je.najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v-New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite. Z vclespoštovanjem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. ^ * ¥ * * Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju. f PRIMORSKO. — Novo bojno ladijo “Nadvojvoda Ferdinand Maks” bodo v Trstu spustili 21. maja v morje. — Samoumor. V Trstu se je za strupila 25letnr Terezija Kastelic, služkinja v družini J. Coste. — Iz Opatije poročajo, da dobi ondotno zd avilišee velik salon za goste, ki bo veljal 80,000 kron. — Stavka v Nabrežini je, kakor poročajo nemški listi, končana z delavskim porazom. Baje so delavci dobili le neznatne poboljške. — Umrl je 10. apr. pri Sv. Bol-fenku v Slov. goricah trgovec M. Muršec. Bil je zaveden Slovenec. — Velik ogenj. V vasi Seliče v celjski okolici je popolnoma pogorelo 35 poslopij. Veter je bil tako silen, da ognjegasci niso mog'i gasiti. Zažgal je neki otrok. — Shod slov. pol. društva v Te-harjih. V prijaznih Ttliarjih, novo-osvotodjeni občini za Slovence, vihrala je ponosno raz stolpa dr. Sto-rove graščine slovenska trobojnica in naznanjala, da je nedelja, dne 9, aprila, zopet slovesen in pomenljiv dan za teharske Slovence. Vršil se je namreč ta dan shod slov. pol. društva v Teharjih, na katerem sta poročala drž.. poslanec vit. Berks iti dež. poslanec dr. Jurij Hvašovec. HRVATSK0. Mik Santa Fe % W Spomladne nizke vozne cene v Kalifornijo za FRANK MED0SH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111. ---♦OD^--- Qostilniear .... Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkavte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanes- §_ ljivo. Poštena postrežba vsakemu. TEUEPHONE: SOUTH CHICAGO 123. L — Več ranjenih ruskih častnikov uameiava priti v bosansko kopališče Ilidže. — Velik požar. V Srpenici je ogenj šestdeset liiš in šest drugih zgradb «■ničil. 70 .rodbin je brez strehe. — Učitelj vsled bede zblaznel. V zagrebško bolnico so prepeljali nekega učitelja, ki je zblazuel vsled bede. Neprestano kliče: “Otroci ne jejte »toliko, s čiin naj vse to plačam.” — Djakovo, 14. aprila. Pogreb Strossmayerjev se je vršil ob velikanski udeležbi naioda, društev in dostojanstvenikov. Hrvatje so si jajno pokazali, kako znajo častiti svoje zaslužne može. Tudi mnogo Slovencev je bilo pri pogrebu navzočih. Znižane cene tadi za zapadno Colorado, Utah, Nevada, Wyoming, Idaho, Montana, Oregon, Washington, New Mexico, Arizona. Za podrobnosti vprašajte H. C. KN0WLT0N, Santa Fe agenta, JOLIET, ILL. >3*0^40-4«©*©^*0+OC>'40*--«*>'*-Ci^ |Anton Terdiči t ’200RUIIY STREET, JOLIET, ILL. 1 l K. \Y. F ho: f* 825. X i ^ Rojakom priporočam svojo j [ SLOVENSKO GOSTILNO § !> kjer jim postrežem poleg drugih O ? pijač tudi x najboljšim domačim V 5 vinom, ter Hrumi smodkami. Ž f Prodajam trd in mehak premog po . 5 nizki ceni. Rojaki, dobrodošli. 5 50-40* -40400404 «3400404 *0*0 O USTANOVLJENA J871. Tie Will üoiinty National Bani OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek £300,000.00 Prejema raznovrstueidenarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. ,1. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. O. H. TALOOTT. blagajnik Na prodaj še 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plat a na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali na se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, Kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše emodke. Tolci'. 2252. 1012 N. Broadway, Joliet, ills. TRD IN MEHEK, TER kok in drva ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjih cenah Stefan Kukar, Northwestern Telefon 348 in 1479. Prva slovenska prodajalnica v Indianapolis, ind. Fr. Rosenstein 2627 W. Michigan St. Velika zaloga meških, ženskih in otročjih obuval od $1 do $3. kakor tudi vsakovrstne moške spodnje in zgornje obleke po najnižji ceni. Kacfar potujejo 'rojaki v druge kraje naj se obrnejo do mene ker bo v njih lastno korist. SVOJI K SVOJIM. AMEMSM1SIM1C. Ustanovljen 1. 1891 Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v. Ameriki in glasilo K. S K. Je.dnote. Izdaja ga vsaki petek SItOVENSKO-AM, TISKOVNA DRUŽBA. Karoeniua za Združene države le proti pjredplači *1.00 na leto; za Evropo proti predplari *2.00 na leto. Dopisi in denarne ptšiljaive naj se po šil ja j o na AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. 111. Tiskarno telefonu Cfiicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541. AMERIKANSKS SL0VENEC Established 1891. The first and oldest Slovenian ‘Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SloveHic-American Printing Co. Joliet. 111. Advertising rates sent, on application. CERKVEN! KOLEDAR. T,' maj nedelja Stanis'av 8.. “ pondeljek Zjav. Mihaelovo “ torek Grigor Nao. 10. “ sreda Izidor 11. “ četrtek Mamert, škof 12. “ petek Pankracij Iti. “ sobota Servacij, škof Verska premišljevanja. Eojakom v potrditev njih vere. XLI1I. Poročiti se ue moreš z ločeno osebo. Bog sam je postavil trdni temelj eloveške družbe, ko je ustanovil in blagoslovil ženittv ali mezite Pred dobo Kristusovo je bila ženitev »veta naprava in vezajoča pred Bogom. Blaženi Odrešenik jo je povzdignil injji dal dostojanstvo sv. zakramenta, ter je napravil zvezo med možem in ženo nepreklicno in neločljivo. Prav nikakršen vzrok ne more opravičiti in nobena člove sira.moč posvetna ali duhovna; ne more odobriti preloma veljavne ženitve ali možitve, izvršene med kristijani. Zato je katoliška cerkev čuvaj ka Kristusove, c.rk'e elno in povsod proglašala ueraz» edjivost sv. zakona. Nikdar ni dovolila in ne bo nikdar dovolila razporoke. Take moči si ne prilastuje; inai več misli, da je dopust razporoke v modernem smislu ravno nasproti postavam božjim. “Kar je Bog zvezal, naj človek ue razdeva.” Razporoke, kot jih dovoljujejo naša posvetna sodišča, so samo norčija; gaj nimajo razvezljive moči. Ločen mož ali ločena ženska se ne sme vdrugič poročiti, dokler še živi njegova ali njena bivša zakonska polovica.. Res je, katoliška cerkev je lupa tam razveljavila kako poroko, a samo tako, ki je bila neveljavna od začetka. S tem ni dovolila razporoke ali prelomazakonske vezi,nego samo uradno izjavila, da ni bila gotova poroka iz ovržnih vzrokov nikdar prava poroka. Cerkev dopusti včasih, iz resnih vzrokov,ločitev od postelje in mize; a zakonska.vez ostane trdna in nobena stranka se ne more zopet poročiti, dokler živi dinga. Noben zločin krščanskega moža ali ženene prelomi ali ne more hiti vzrok za prelom zakonske \ezi. Naš božji Odrešenik ne dela izjeme. Izdajstvo žene, ki krši svojo zajamčeno zvestobo, ni nič bolj vzrok za razporoko kakor zločin nezvesti ga moža. V tej razlagi Odrešenikov ih besed je cerkev zavarovana pospričevalu vse krščanske starine. Zlneumorno trdnostjo se oklepa katoliška cerkev načela cerazvezno-sti, in njeno strogo ravnanje po postavi sv. evangelija je preprečilo in še prepreča nešteto revščino in ne-številne škandale ter varuje temelje človeške družbe čuvajoč .svetost domačije ter braneč nedolžne otroke in slabotne ženske proti brezpostav-nosti moških in zlobi človeških sre. Rizporočitev je zoper božjo nared bo, in Bilači propadanje krščanske omike, kier se dopušča. Nobene moči ni imela v stoletjih vere, ro-mantifee_in viteštva. Razporoka je “plodoviti vzrok spremenljivih že-nitbeuih pogodb,ki zmanjšuje medsebojno ljubezen in pogubnoosno spodbada k nezvestobi; razporoka je škodljiva glede skrbi in vzgoje za otroke, ker daje priliko, da se domiča družba prelamlja; razporoka seje seme nesloge med družine, manjša in ponižuje žensko dostojanstvo,ter izvira iz izprijene nravnosti narodov'” (Leon XIII.) Če se zadržki ženitbeni skrbno čuvajo in če se vsa pravila glede poroke natanko izpolnujejo, potem ni vzroka, zakaj ne bi poroka bila to, kar je Kristus nameraval ž njo: sveta zveza, od katere dobivata mož in žena svetost in srečo. Pa če se tudi upoštevajo vse oprezne nared-be, bodo vendar slučaji zakonske bede, v katerih se zdi postava skoro neznosna. Potem naj se doticni trpin ali trpinka uči dolžnosti, uklanjati se splošnemu pravilu najvišjega Gospoda, “kije vse stvari naredil prav”. Kaj so zla nekater-nikov v primeri s pogubnimi posledici, če se vrata orfpro še tako lahko nevarnostim razporoke? Če se vrata odpro še tako lahko nevarnostim razporoke? če se zatvornice enkrat odpro, bi naval udrl notri in nobena moč ne bi mogla ustaviti toka krivice, ki bi odgnal krščansko domačijo in družino ter ponižal društvo v stanje barbarstva, iz ka terega sta nas rešila Kristus in Njegova cerkev. Velikonočna dolžnost. Jako žalostno in si amotilno je, da je cerkev morala dati zapoved velikonočnega sv. obhajila. Ali ne bi moralo vse tiščati k Odrešeniku brez zapovedi? Ali ne bi bilo marveč potrebno, pritiskajoča krdela zadrževati? Samo pomisli! Sin božji se poniža tako, da sprejme ubogo človeško natoro in postane takisto raš Odrešenik. V jaslih leži. Zakaj? Iz ljubezni do nas. Na križu visi — samo preudari, kaj hoče to reči: Na križif viseti, ra križu umreti. Zakaj to stori? Iz ljubezni do nas. Ali moreš premeriti to ljubezen? Iu kje je ljubav za ljubav? Ne dovolj! Pojdi z mano, ljubi kristijan, v cerkev. Večer je. Tako tilio, tako premilo je v hiši božji. Ali vidiš to luč, ki gori tamle pred altarjem? To je večna luč, luč, ki neprestano gori ponoči in podnevi. Kaj pomenja t i? Na tistega kaže, ki se sam imenuje luč sveta. Tu stanuje tako tiho, tako skrito, tako ponižno! Tu stanuje in moli in blagoslavlja. Cerkev je zažgala luč kot pripodobo o goreči ljubezni Odrešenikovi,a tudi kot podobo naše ljubavi za ljubav. Na Odrešenika se prilega pripodo-ba. Njegova ljubezen gori in ne ugasne nikdar. Noč in dan stanuje tu in moli in pomiloščeva s tega prestola milosti. Kakor prodirajo od luči žarki ca vse strani, tako izbijajo iz tabernakeljna žarki milosti na vse kraje, v stanovanja vernikov in v srca, ki so sprejemljiva. Tu kleči še pozen- molilec na svojem podnožniku iu pošilja pozdrav in prošnjo v cerkev. Zveličar odgovarja z milostmi. Tu leži bolnik na svoji postelji in ne more zaspati. In z molitvijo se obrne na njega, ki tudi ne spi in dremlje, ter pošlje vzdih ieščenja in ljubezni do taber nakeljua k Bogu, stanujočemu na -krivnem tamkaj. Zveličar odgovori z milostjo in okrepčajo in tolažbo. Tu se bliža otrok, ki stoji pred svojim slovesnim dnem, in veselo pošlje pobožen pozdrav Zveličarju, ki se bo kmalu nastanil pri njem, in Zveličar odgovori z blago--lovom in milostjo in dovrši pripravo otroškega srca. Neskončno gsn jivo je, imisliti na to ljubezen Gospodovo. Kdor bi mogel gledati v ono srce, kakor v svoje lastno srce, in vse misli in želje in skrbi, ki so Gospoda pretresale v samotni noči, kako bdi, dočim smo mi oči zaprli, kako moli, dočim ljudje nr, in pa, kako skrbi, dočim tisti, li jih njegova skrb posebno zadeva, malomarno spe: kdor bi mogel to gledati kakor v svojem lastnem srcu, tisti bi moral biti globoko presunjen in ganjen. O da, kar večna luč pomenja, to vrši Gospod v polni meri. * Ampak ti, ljubi kristijan? Ali gori tudi na tvoji strani luč? Ali žari tudi v tvojem srcu ljubezen? Ali ti je srčna stvar, svojega Zveličarja večkrat pozdraviti v njegovem tihem svetem hramu? Morda te pa ni nikdar videti pred njegovim tabernakeljnom, če te ne kliče tja iztrecna stroga zapoved cerkvena? In če praviš, življenje s svojimi zahtevami in skrbmi za kruh in dr. ti ne pušča časa za tak poset, pa vendar vidiš večkrat od daleč zvonike. Ali nimaš tudi .časa od daleč poslati mu svoj pozdrav? Koliko časa pa rabiš v.to? Gas imaš, ampak ljubezni ne. Če pomisliš na prvo "s v. obhajilo, potem vidiš, da ni Zveličar niti s tem zadovoljen, stanovati pri nas, blagoslavljati nas in pomiloščevati. Svojce hoče tudi povabiti k svoji presveti milostipolni pojedini. Zveličar sam je gostitelj krdela, ki kleči v cerkvi tako pražnje oblečeno in slovesno prešinjeno, Zveličar, ki je nekoč pogostil krdela v puščavi, Zveličar, ki je otroke tako prijazno povabil k sebi, je povabil tudi to krdelo k svoji pojedini. In b kaki pojedini! On sam, tvoj Zveličar, ni samo gostitelj, ampak tudi jed. Samo vtopi se v to misel: Zveličar moja jed! Kajti tudi ti si povabljen k tej sveti pojedini. Poišči si tih prostorček v cerkvi,kjer se globoko zamisliš v to skrivnost — kako ljubezen najdeš šele v tem ponižanju Gospodovem! In vendar so še kristijani,ki se ne odzovejo povabilu k tej pojedini in zavračajo vabečega Zveličarja. Taka mlačnost se nam zdi skoro nemogoča. Ti, dragi bralec, ne daj se šele klicati po zapovedi cerkveni, ampak po ljubezni svojega srca. Biskup Strossmayer. (Dalje.) Ljubljanski “Slovenec” je pisal v črnoobrobljeuem naznanilu o smrti nenadomestnega biskupa J. J. Stross ■ mayerja med drugim sledeče: “Za vse veke se je poslavil Strossmaver kot največji dobrotnik hrvaškega naroda, ki je z jasnim pogledom gledal v bodočnost in spoznal kul turne potrebe svojega ljudstva. Najprej je ustvaril misel “Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti”. Silno žalostne so bile takrat hrvaške razmere. Niti učnih knjig ni bilo in vse je dvomilo, ali bo mogoče izvršiti tako misel. A s pismom z dne 10. decembra 1860 je stopil Strossmayer pred Hrvate z gorkim pozivom, kličoč jim “Sur-sum corda!” In 1. 1867. je že govoril Strossmayer akademiji otvoritveni govor, z razpelom v roki, ki ga je daroval papež Pij IX! S svetlim pogledom in žarko besedo je govoril o pravi znanosti, ki temelji na večni Resnici, injfe završil svoj govor: “Po Vaši dobroti prvi-po-krovitelj akademije, želim, da to sv. Razpelo ostane na vek v Vaši sredini in opominja akademike, da žarki sv. vere sijejo povsod, kamor koli prodira človeški um s svojim delom in poletom!” Sam‘je daroval za akademijo 547,500 gld. V saboru pa je vstal 1. 1861.in je z mladeniško navdušenostjo govori! za hrvaško vseučilišče. Z velikodušnim darom 50,OOO gld. muje položil prvi temelj. Sijajni njegov govor je navdušil ves hrvaški narod. — Ko je došel 19. oktobra i. 1874. k otvoritvi v Zagreb, je plamtel ves narod od navdušenja, kakršnega še ni videl Zagreb od časa Jelačičevega. Po vsem Hrvaškem so se pele svečane svete» maše, prirejali koncerti in bankeli iz veselja, da je vsplamtela baklja nove omike in prosvete. Strossmayer je bil velik ljubitelj umetnosti. Nabiral je krasne slike, ki so ga stale visoke svote. Njegov fini umetniški čut je takoj povsod spoznal pravo estetsko vrednost. A nabiral ni zase, ampak vse daroval hrvaškemu narodu. Leta 1883 so odpeljali 282 umetnin iz Izakova v Zagreb, kjer jih danes občudujemo v krasni slikarski galeriji. Celo življenje je mislil na to, da dvigne v Djakovu veliko cerkev prvostolnico, ki bodi najkrasnejši biser arhitektuie na vsem širnem jugu. Šestnajst let in pol so gradili cerkev najboljši veščaki, in danes stoji na slavonski ravnini zgradba, ki jo po pravici zovejo najkrasnejši spomenik romanskega sloga. Kako ogromna je bila njegova požrtvovalnost, naj dokažejo le te suhe številke: Za cerkvene namene je daroval 1,012,795 gld., za narodne pa 1,305,447 gld., da ne govorimo o vsotah, ki jih je žrtvoval na tihem. Mnogo odličnih biskupov je imela bosensko sriemska škofija, ki so posvetili ljudstvu vse svoje sile, ki so umirali mučeniške smrti ali padli na bojnem polju, braneči svojo domovino. A med temi zvezdami se bo v vek svetilo kot solnce ime velikega Strossmayerja. Plakajoči ob uenadomestni izgubi se tolažimo s tem, da žive nesmrtna dela velikega pokojnika, v korist veri in v čast domovini. (Konec prih.) skoro 1,464,060,000 funtov rib, po vrednosti približno $45,000,000, Trpežnost kitajskih kulijev je dostikrat čudovita. Mnogi prehodijo, s težkim bremenom na hrbtu, ne da bi počivali, še nad 37 milj. Vdove v Koreji se nik-dar več ne omože, pa najsi bodo še tako mlade. Celo če so bile samo en inesee omožene, ne vzamejo nikdar druzega moža. Za kugo je umrlo v Indiji v štirih tednih pred 28. februarjem v okraju Bombay 13,475 oseb, in v štirih tednih pred 11. marcem v ostalih delih dežele 123,550. Preiskava necega starega mostu v Livornu, Italija, je nekemu veščaku razodela, da je stalo Sredozemsko morje pred 2000 Ietiza deset čevljev više nego danes. Cvetna doba življenja za moža rednih navad in zdrave sestave je v času od njegovega 30. do 55. starostnega leta, za žensko od 24. ali 25. do 40. leta. Seveda so izjeme. Od prebivalcev v Pand žabu, Indija, rabi pri svojih opravilih 80 odstotkov najrajši levo roko. Tudi Hotentotjein Bušmaui v južni Afriki se poslužujejo večinoma leve roke bolj nego desne. Tehnike pohaja na Nemškem 15,866 velikošolcev. Eter ali blip seje p r-vič rabil pri zdravniških operacijah 1. 1846. Cornwall je edini county na Angleškem, ki nima nobenega gledališča. Slon ima tako oster vonj, da zavoha človeka že v razdalji kacih 3000 čevljev. V pariški posojilnici se na leto zastavi kacih 350,000 ur in 60,000 poročnih prstanov. V Milanu na Italijan-skem je policija zasačila krdelo tatov, ki so imeli svoje glavno taborišče v stanovanju grofice Rizzala. Mnogo ukradenih gizdovin in dra-gotij se je našlo. Grofico so dejali v zapor. Pri neki dražbeni prodaji golobov v Manchestru, b kateri so se stekli ljubitelji iz vseh delov Velike Britanije, je bi neki tak ptič kupljen za $300, dvadruga za $250. Skupni kupiček za 71 golobov je znašal $4460.25. se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI “SIDRO” Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0EÖSTNIC0, FODAGRO itd. in razne reuniatične neprilike. SAHO: 25ct. in SOct. v vseh lekarnah ali pri F- At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Vso svojo obširno zalogo sem prisiljen prodati Na Razprodaji ker se imajo moji sedanji prostori podreti ter sena njih mesto postavi novo moderno poslopje. Občinstvo je uljudno vabljeno k tem razprodajam, ki se vrše vsako popoldne in večer. R0BT P. KlEP 205 N. Chicago St. JOLIET Zadnji preživeli kraljestva poljskega, Dominik Liznie-wicki, je umrl v Varšavi, star 110 let. Ribiči naNeueubur-škem jezeru v Švici rabijo sedaj skoro splošno motorne brode za svoj obrt. Uvoz nagizdnib izdelkov v Združ. države jel. 1904. znašal $137,000,000 ali samo za $8,000, 000 več nego 1. 1890. Riba r s t v o v ameriških vodovjih daje na leto povprečno Eden najdrznejših poštnih roparjev v Združ. državah, Albert E. Bell, je ušel iz zvezne ječe na McNeils Islandu, Wash, in se zatekel v gozdove. Jetniški uradniki so šli takoj na lov za beguncem, a ta je svoje slede tako dobro zbrisal, da so popolnoma negotovi o smeri, katero je ubral. Pred dvema letoma, ko je ukradel neko poštno vrečo in bil peljati iz Denverja v Philadelphijo, je skočil iz vlaka in utekel. Učiteljica Clementine Dalcour v Philadelphiji je postala lastnica 1,200,000 akrov zemlje ob reki Apalachicola v Floridi, po odloku Združ. držav distriktnega sodišča za Florido. To ogromno zemljišče je po listinah izročila Johnu Forbesu španska vlada, a prešlo je iz rok njegove družine, in šele leta 1830. je gdčne. Dalcour oče napravil prvi postavni korak, da je zopet pridobi. Izza njegove smrti je ona nadaljevala pravdo. Svoje cenjene naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto kratkem poravnati.. “Borodino”, bojna ladija od ruskega brcdOYja. Vini na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda (< tt Hill Girt Vineyard Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškat.el vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzoroe. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Box 77— Croekett, Contra Costa Co.,Cal. ZASTONJ ! Da se uaši občeznani ‘ JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI” tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v oue kraje iu pri ouih strankah, kjer so bili dosedaj še uepo-zuani, smo pri pravi jeni na željo vsakomur jeduega zastonj doppsluti. To je pom&pljiva ponudba od naše tvrdke. Za pas natti ni treba ničesar pošiljati, ker to je davilo. Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, a ko se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpl jen ja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isthiito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim Lolnitcoin priporočali, da zadobim ozdravel. zadobimo s tem še večje priznan priporo je, ko vi as hode Občna priznanja. Vaš električni pas je torej vse učinil, kar ste uii obljubili, in Še več. pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič. 30 Bryon A ve., Chicago, IU» Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljite vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite na naslov: Jersey Specialty Co., 121 Cedar Street. New York, N. V. BATTLESHIP BORODINO, OF ADMIRAL ROJESTVENSKY’S FLEET. Pristen kranjski brinjevec, katerega žge podpisani iz importir&nega brinja, je naj vspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar. John Kracker, 1199 St. Clair Street, CLEVELAND, OHIO. tnkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. D. A. 1898. Predsednik: John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich. I. Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio. II. Podpredsednik: Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Mihael Wardjan, 903 Scott St. Joliet, 111. II. Tajnik: Josip Jarc, 212 Willson ave., Cleveland, O. Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, III. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, III. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Micb. Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Jo^et, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Rudolf Maraž, 772 W. 22nd St., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, III. Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, lil. { Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. 1 Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 č Frank Opeka, Box 477, Waukegan, III. } Rudolf Maraž, 772 W. 22d St., Chicago, 111. MIHAEL WAROJAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote, 903 N. Scott St., Joliet. Illinois. je, da se mu ne more nič približati, in očividno je tudi, da je vkljub velikemu narastku nad mesec marec 1904 število prognanstev manjše sedaj nego je bilo takrat. Neki newyorški list razlaga to rekoč, da “parniške družbe opravljajo tako strašen “business”, da sprejemajo samo take tujce, o katerih so skoro gotovi, da bodo potrjeni in pripu ščeni na Ellis Islandu”. Italijanske priprave za vojsko z Avstrijo. "Mikasa”, admirala Togo praporna ladija. Nadzor- J niki: 1 Finančni ) odbor: "i Pravni I odbor: ) Prizivni j odbcr: j Butte, Mont., 26. apr. — Tukajšnje društvo sv. Janeza Krst. st. 14 K. S. K. J. naznanja svojim udom, da lahko opravijo svojo velikonočno spoved pivič v cerkvi sv. Odrešenika (Holy Savior’s Church) v Meadevillu in drugič v ceikvi sv. Patrika (St. Patrick’s Church) na zipadu v Buttu in tretjič pa tudi še v cerkvi sv. Srca (Sacred Heart’s Church) na East Park cesti v Buttu. Tako torej lahko vsak član našega društva opravi svojo dolžnost v treh tednih. Člani, bivajoči izven Butta pa naj doposljejo svoje spovedne listke na društvo. Dostavljam še, da Father Bontempo izpoveduje vsak dan v cerkvi sv. Odrešenika (Holy Savior’s Church) v Meader-villu. Pozdravljam združene brate po širni Ameriki! J. V. Petrič, zastopnik. Hibbiug, Milin.. 28. apr.—Društvo sv. Barbare št. 40 K. S. K. J. je opravilo svojo velikonočno versko dolžnost dne 16. t. m. Za to priložnost nas je obiska! č. g. Simon Lampe. Mndil se je je tukaj štiri dni, da je imel vsak, bodisi v dru štvu ali pa ne, priložnost opraviti svojo versko dolžnost. Obenem opozarjam izven Hibbinga bivajoče ude, da tudi store dolžnost, ki jo zahteva Jednota in društvo. Pozdravljam vse ude K. S. K. J. John Povše, I tainik. Ogromno priseljevanje. Novica je dospela zadnjič iz New Yorka, da je znašalo število prise Ijencev, ki so se izkrcali samo v newyorškem pristanu, za mesec marec 97,000. Ta podatek se je ob javil z opomnjo, da se je marca meseca 1904 priselilo samo 47,877 oseb. Mislimo, da je bila razvrstitev ista v obeh slučajih in stroga izločitev vseh razun priseljencev, če to pomnimo iu primerjamo popolne zapiske, ki jih objavlja vlada in ki obsegajo potujoče tujce razun priseljencev, se nam vidijo številke za to leto le se čudnejše. Tako primero, raztezajočo se čez več let, je možno napraviti po sledečem iz kazu došlecev samo v newyorško luko in v vse pristane: L. 1901. je znašalo skupno število za vse pristane 43,900; leta 1900 pa 49,431. Ce pregledamo vse te številke, vidimo, da newyorški “rekord” za mesec marec 1905 presega skupna števila za druga leta, četudi je napravljen na ožjem temelju natančne razredbe. Dejstvo Admiral Togo, poveljnik japonskega brodovja. ADMIRAL TOGO. Da se pripravlja Italija na krvavi ples z avstrijsko državo, je znana stvar, ki je seveda nikdar ne bodo priznali vodilni politiki. Oboro ženje Italije to dokazuje. Pred vsem namerava Italija izpremeniti topničarske polke, ki jih ima zdaj 48. Vsak polk ima dve brigadi s štirimi baterijami po šest topov. Sedanjih 48 polkov bodo obdržali, a vsak polk bo imel dve brigadi po tri in tretjo brigado z dvema baterijama po šest topov. Topničar-tvo bolo preosnovali v petih letih. Ob italijansko-avstrijski meji bodo agradiliob reki Tagliamento mnogo trdnjav. Italijani pravijo, da bo avstrijska armada ob Soči in pri Beljaku vsled nove železnice hitro zbrana v premoči in da so zato potrebne nove utrdbe v Belaški dolini, pri Forni Avoltri, pri Čedadu, med Verono in Ospedalettom in pri Manžanu. Za izboljšanje zastarelih utrdb pri Veroni bodo izdali 150,000 lir. Ob cesti v Ponale pri Porto di Legni so zgradili utrdbo. Nadalje bodo Italijani popravili in preuaredili stare utrdbe. Zlasti močne in popolnoma mo-darne utrdbe so pa zgradili ob ti rolski in koroški meji. Da Avstrija ne drži križem rok, je tudi znana stvar. Razloček je seveda ta, da so Italijanom vse avstrijske priprave natančno znane, Avstrijcem pa laške ne. Drugod, kakor na Nemškem, grade utrdbe vojaki sami pod strogim nadaor-stvom častnikov. V Avstriji pa grade strategieno važne predore in mostove ter železnice — laški pod jetniki z laškimi delavci, med kate rimi jetudi mnogo laskih častnikov. In tako je mogoče, da se je vžgal novi most čez Sočo pri Solkanu ob be!em dnevu, ker se je vnela dina mitna patrona, ki so jo skrivaj djali med zidovjeitalijanski delavci, New York. Vse luke. častniki, kakor se z vso gotovostjo 1902 57,175 77,488 trdi. Ce bi ne bili še pravočasno 1903 70,321 91,666 opazili požara, bi bil šel most ra- 1904 61,583 78,138 kom žvižgat in z njim 200,000 K, kolikor je stal. Nova železnica bi pa bila pet do šest tednov pozneje otvorjena. V tržaškem “Stabilimentu tec niču” se grade malone vse avstrijske vojne ladje in delavci so večinoma iz dežele polente in pomaranč. Gotovo so tudi med njimi italijanski častniki, ki potem poročajo, kakšne so avstrijske bojne ladje. Da, prišlo je tako daleč, da vodstvo “Stabili-menta” načeloma neče sprejeti slovanskih tehnikov, ampak le iredentiste. Kako da mornariška uprava to trpi, nam je neumljivo. “ Slovenec". THE MIKASA, ADMIRAL TOGO’S FLAGSHIP. 040440404040404040404C4040 o Iz delavskih krogov, o ♦04C — S}) losu o pač mislijo ljudje, da so štrajki iznajdba zadnjih let. A stvar je dokaj stara. Tako n. pr. je bil že 1. 1724. v Parizu prav pravilno organizirani štrajk nogavičarjev. — Andrew F. M i t c h e 1 , uposlen v takozvanem “aimer plate department!!” Carnegie Steel kompauije v Homesteadu, Pa., je dobil patent za zboljšano izdelavo bojnih ploč, ki bo cenejša na 50 odstotkov, a ploče bodo boljše nego starim načinom izdelane. — To leto je čimdalje lepše za delavski narod v Ameriki. Na vseh straneh se živahno dela in pripravljajo nove tovarne,otvarjajo novi rudniki; tovarne-, ki so bile po celo leto zaprte, rudniki, v katerih je bila celo leto samo voda, se spet hude in lotevajo dela. Priznati je treba po raznih poročilih, da je tega' leta dela toliko v Ameriki, kakor ga ni bilo baje še nikdar. Pa tudi plače so se jele zboljšavati v raznih tovarnah za jeklo v Pennsylvaniji, Ohio, West Virginiji, kakor tudi v Illinoisu in Coloradi. Pravijo, da ne bo krize morda se kaka štiri leta. — Daniel McDonald je bil predsednik “American Labor”-unije, zaklete sovražnice rudniških posestnikov v Coloradi, a izza dne 23. marca t. t. je sam lastnik necega zlatega rudnika v Nevadi. Kot predsednik omenjene unije se je udeleževal boja zveze “Western Federa tion of Miners” proti rudniškim lastnikom v Coloradi. Bil je prvi predsednik “American Labor” unije, na koje mesto je bil izbran, ko se je ta tekmovalka zveze “American Fede- J04040404040404040404404C^ I 04400404»«i»«»440+“»0+0 KAPAH IŠČETE SLUŽBE, svojega prijatelja ali kaj dr ugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno mrščenje, Če oglas ne obsega več ko 7 vrst, S5c, za hkratno pa 75c. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno mrščenje 50c, in. za hkratno S1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslali z oglasom naprej. ration of Labor” ustanovila 1. 1888. I aluminij, klorin, potašelj itd. Pred letom d ni j se je glavno tabo rišče premestilo iz mesta Butte, Mont., v Chicago, Ili. Svojstva tal so zavisna od njihovih prvih in od pretežnosti ene ali drug«. Kakovost tal tudi zavisi — Organizirani premo- od njihov ih naravnih lastnosti j. Če garji v Pennsylvaniji so zasledili zdrobljeni kanit n obstoji iz prav nesramno sleparstvo z delavskimi spričevali. Kdor hoče delati v kakem rovu trdega premoga kot pre-mogar, je moral biti preje tamkaj dve leti kot pomagač in potem pre stati skušnjo, za kar se mu je napravilo delavsko spričevalo. Sedaj so pa unijci našli, da so se taka delavska spričevali ponarejala in prodajala za ceno 50c do to ljudem, ki' razkrojitve v tleb. velikih koscev, se imenujejo tla kremenica. P. scena tla so tista, v katerih so kosci prav mičkeni. Peščenjak je strjen i esek. Ilovica obstoji /Jasli iz alununskega silikata; v kredi prevladuje mehka cglji-kovokisla sol. Organske prvine tal nastajajo vsled rastlinske in živalske rasti in niso nikdar prestali skušnje. Več j krivcev je že dejanih v zapor. Za- V tleli nahajamo podzemno vodo, kije nepretrgana skupina ali tok trjuje se, da je uposlovanje ljudi, vo(je1 a nastal takisto, da je dežev-ki niso prestali nobene skušnje in tudi ne bi mogli prestati nobene, v prvi vrsti odgovorno za veliko število nezgod v rudnikih. — V Chicagi, 111., je prišlo do velikega boja med unijo voznikov, najmočnejšo vseh unij, in zvezo delodajalcev, čigar izid je še negotov. Bržkone se bo razvil v veliko, že izza dlje časa pretečo odločilno bitko. Povod je jako neznaten. 1 Vozniki razposiljatvene tvrdke Montgomery Ward & Co. so, kakor znano, v prid nekaterih štrajkujočih krojačev uprizorili sočuten štrajk, a ta je bil začetkom prošlega tedna proglašen končanim, ker so krojači sprevideli, da jim ne donese prav nikake koristi. Straj-kujoči vozniki so potem prosili zopetne namestitve, a so bili zavrnjeni, češ, da ostanejo ria njihovo mesto stopivši neunijci v svojih službah. Nato sorazširili vozniki,upajoč da omehčajo tvrdko, štrajk na njene dobavljače ali zalagatelje, na ekspresne družbe itd.; stvar tvrdke Montgomery Ward & Co. je pa prevzela zveza delodajalcev, ki ji pripada kacili 500 naiznameuitejših trgovcev v Chicagi. Njen namen je, moč unije streti, in sicer je v to svrho ustanovila lastno vozniško družbe, da more vse po štrajku prizadete tvrdke oskrbovati s potrebnimi vozili. V zaščito zadnjih je naprosila zvezna sodišča za ustav, o ali zadržno povelje, ki se ji je tudi dovolilo. Seveda je štrajk povzroči! že celo vrsto nasilstev, splošno pa je bila policija doslej vstanu, vzdr-, žavati red. Kakor pravijo, se je’wa St., prodaja klavirje ali piano, 3« niča popolnoma napolnila do gotove črte tla. Nahajamo jo v višji ali nižji črti, če kopljemo vodnjake. V mužavi ali močevini je podtalna voda na površju; drugod jo je možno doseči samo z globokim v rtanjt m. Mala medsredja tal so napolnjeua z nepretrganim zrakom, a količina zavist od poroznosti ali luknjičavosti ta’. Vsaka tla so bolj ali manj vlažna vsled podzemne mokrote, mešanice ziaka in vode. Podtalna mokrota izvira deloma iz hlapeče podzemne vode in njenega vpojapo površnih tleh, in deloma po namakanju tal z deževnico. Vsaka tla .imajo gotovo t' p’oto vsled neposrednih žarkov so'nčnih, narvvnokemienih sprememb v njih notranjosti in notranje v roč ji e zemeljske. Ta podtalna toplota se razlikuje po kakovosti tal, njihove barve, sestave, globočine, stopnje organske oksidacije aiL okisvnja, podtalnovodne črte iu stopnje vlažnosti. (Konec poglavja prih.) V NAJEM SE ODDA HIŠA Z 12. sobami primerna za boarding house. Nahaja se na 5 Scott St., nasproti C. & A. Freight Depot. ^Več pove Amerikanski Slovenec. d!8t4 NAPRODAJ PET HIŠ IN LOT na Bluff St., blizo Ruby St., Joliet,111., za mal denar in na lahke obroke. Več pove Jos Tušek, 107 Ruby St. sl9t4 PRODA SE LEPO POSESTVO Z gostilno in zemljiščem vied pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoj i. — Odda, se tudi sama hiša s staro, dobro obiskovano gostilno. Hiša je tudi pripravna za napravo prodajalnice. Več pove lastnik Anton Vidmar v Ambrusu, P. Zagradec, U, Krain. Austria. d20tl0 NAPRODAJ ENA HIŠA IN šest lot na Ross in Vine st. Ugoden prostor za kupčijo. Se proda po ceni, če se skupno kupi. Več pove John L. Heintz, 733 N. Hickory st., Joliet. p21t4 — Kadar rabite šivalne stroje ne pozabite na P. Mersinger ja, 117 N. Ottawa St., nasproti Hobbsovegro-cerije, ki vam jih proda po ceni in tudi na lahka plačila. *1 Svoje cenjene naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto v kratkem poravnati. Severov zdravilski almanah za 1905 dobiš brezplačno v vseli lekarnah in mnogih prodajalnah. Jako lepo je urejen in obsega 64 stranij koristnega čtiva. Pošilja se tudi naravnost. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — P. Mersiuger na 117 N. Otta- ena velikih ekspresnih družb obrnila na vojni department, da mu ta, če potreba, da zaščitnih čet na iazj o-lago za velike denarne pošiljatve. gosli, kitare, mandoline in druge glasbene inštrumente po nizki ceni. Oglasite se pri ujem kadar rabite aj v ti stroki. *3 MAUSAR BROS,, 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA... V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti pr.poročamo na novo došlim rojakom N. VV. TELEFON ŠTEV. (257. mm. H. STASSEN %-s. r* JA Y > I NOTAIi Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, ijevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v. notarsko stroko spadajoča pisanja. (lovori nemško iu angleško. Sergej Petrovič ni imel mnogo znancev, a to neznatno število, ki jih. je imel, ga je imenovalo čudaka. V svoji mladosti je odšel iz Peterburga, ker ga je hotel njegov oče — branjevec v ulici, kjer so stanovali nižji sloji — napraviti za črevljarja. To rokodelstvo mu ni ugajalo in zato je odpotoval po nekem prepiru z očetom. Hotel je iskati sreče v tujini in odšel je z malo torbo na hrbtu. Mati mu je bila vtaknila v torbico par gorkih črevljev, volneno srajco in nekaj kopejk, in tako je odšel z lahkim srcem brez smotra in namena. Na rokah je nosil stare g03li. Zanesel se je na svoje gosli, ki jih j=e podedoval po svojem starem očetu in na katere so plesali in peli otroci revnega okrožja, kakor bi bil prvi ogrski goslar. Ko je prišel po dvanajstih letih zopet nazaj v Peterburg in izstopil Da moskovskem kolodvoru, ni imel mnogo več v svoji torbici, kakor pri odhodu,a smejal se je zadovoljno in veselo. V svoji obrabljeni mošnji je nosil že dolgo let seboj pravico do sreče. Bila je to hamburška srečka, ’katero mu je nekoč dal gostiluičar v starem mestu, Hamburgu kot plačilo, ker mu je igral na svoje gosli celo noč. In še nekaj je prinesel seboj v domovino s svojega potovanja: naučil se je nemščine, francoščine, italijanščine in holandščine in tako je dobil kmalu službo brzosela pri veliki trgovski tvrdki blizu kazanskega m«etu. Od zore do mraka je moral tekati ali pa zavij iti v skladišču. Pri tem pa je zaslužil ravno dovolj, da je mogel živeti ter si ob nedeljah in praznikih privoščiti kaj boljšega in požirek vina,včasihtudi malo več, nego je zahtevalo žejno grlo. Svojih staršev ni več našel; umrli so mu bili v teku dvanajstih let, in njegovi bratje, sestre i stričniki, ki jih je obiskal kmalu po svojem povratku, niso hoteli mnogo vedeti © njem. Njegova borna suknjiča, suhi.obraz z Upalimi očmi jim ni čisto nič imponiral; bil je pač stra-dač, kakor oni sami, mogoče še revnejši, kajti ostal je neožeujen in ni mogel pač preživljati nobene družine. In ko so ga povpraševali, kaj je prinesel domov s svojega dolgega potovanja, ni mogel odgovarjati druzega nego: “Hamburško srečko! ’ “Srečko?” vpraševali so ga za-smehljivo, in ko jo je pokazal ponosno, zmajevali so zaničljivo z rameni: “Tako cunjo!” Milo se je nasmehi j al in potem de-jal: ‘ No, tudi ta cunja je nekaj vredna, če ima srečka srečo!” Vse njegovo.veselje in zabava so bde njegove gosli,na katere je igral poleg ruskih in kurduškili pesmic tu li frarco tke pesm;,nemške'valčke in italijanske lai kan le,ki so privabile vse otroke iz soseske in prisilj,-le pse cele ulce, da so tulili in cvi lili. Bil je navadno mnlobeseden in sam v se vtopljen, le v prostih dnevih, kadar se je nekoliko udal “vodki” in se naslajal ob dobro zabeljenem zelju ali kaši, je nekoliko oži 11 in pripov e .loviti na dolgo in široko o svojem potovanju in svojih doži.ljajilr. Vsakokrat pa je končal s stavkom: “In enkrat v življenju se mi je nekaj sanjalo, to je bilo na Francoskem, da mi je dalo par veselih bratov piti penečega vina. Dobil sem glavni dobitek, 3-tano val "sem, v palači v Bolši Morski (najznamenitejfa ulica v Peter-burgu) poleg visokih diplomatov in um i v krogu prijateljev in obilici; vidite, to je moja srečk d' Odprl j e nerodno svojo pločevinasto škal-Ijio.i, kjer je hranil svojo srečko poleg krstnega lista in nekoliko inozemskih novcev, ki jih je pri nesel s potovanja. Poslušalci so dregali drugdiu-' gega, se smejali in dejali: “Očka Petrovič, le dobro varujte ta dragoceni list”, in če so bili dobre volje, so se šalili ž njim, ki je imenoval svoje stare gosli ljubico svojo. Samo enega prijatelja je našel v teku dolgih let, in to je bil mizar Ivan Pinov, kije imel na dvorišču majhno delavnico in z velikim trudom preživljal sebe, ženo in pet otrok. Ta je sedel vsako nedeljo na blazini v podstrešni sobi pri Sergeju, občudoval spoštljivo srečko s št. 376 in oba prijatelja sta kovala načrte, kaj vse začneta z denarjem. Sklenila sta: Ivan bode imel voz polu desk,kožuh s svetlimi gumbi, kučmo iz kože morskega psa in cel sod “vodke”. Tako je potekalo leto za letom, prijatelja sta se postarala, a bila vedno dobra prijatelja in zato sta skupaj delila skrb in veselje. Nekega dne pa se je Sergej v svoji službi pregrel in ko je šel čez policijski most iti mu je brila nasproti ledena burja,se je močno prehladil. In mesto da bi v nedeljo vzel v roke svoje gosli ali pripovedoval o svo jem potovanju, ležal je v postelji in močno kašljal. Ivanova žena mu je kuhala grenki čaj in mu polagala gorke odeje na bolne pirsi. Ko pa je postajal Sergej od ure do ure vedno slabši, poslal je Ivan najstarejšega sina k zdravniku, ki mu je napisal adravila za kašelj, prašek za mrzlico in popoln mir. Ko je spremljal Ivan zdravnika po ozkih stopnicah, mu je la na-miguil, da bode bolnik vsled svoje slabotne narave težko piehil hudo vnetje, zato naj bi ga izkušal mirno pregovoriti, da uredi svoje stvari. Ivan se je zelo prestrašil. Ko pa se je povrijil v sobo, presenetila ga je slabost prijateljeva in mu je dejal: “Kaj misliš, bratec Petrovič, ali bi ne bilo čas, da narediš opo-roko?” Mrko je pogledal bolnik svojega prijatelja: “Ali je z menoj že tako pri koncu?” Potem pa se je malo nasmejal in rekel s slabotnim glasom: “Ne,bratec,moje sanje se še niso uresničile!” Nekaj časa je bilo tiho, nato pa reče Ivan: “No. potem bi bilo pač že vse storjeno.” “Morebiti imaš prav!” je menil bolnik in zatisnil oči. Po kratkem presledku ga je vprašal: ■ “Ali si še tu, Ivan?” “Da, da.” “Oglej si moje stanovanje, posteljo, omaro...” “Ni treba, poznam vse!” mu je prestrigel mizir besedo. “Mojo obleko, praznični kožuh in gosli... ” ‘.‘Nikar se ne trudi, saj poznam vse!” “Tudi majoliko in steklenico za vodkb?” “Vso, bratec, vse!” Zopet molk; po močnem kašlju pravi zopet Sergej: “Ali bi bilo vse to vsedno dobre krste in dostojnega pogreba?” ‘ Med briti!” “Tedaj je od danes vse to tvoje v slučaju, da umrjem; vse — razim pločevinaste škaUjiee pid blazino, vse ti dam; ztato pa mi preskrbi krsto in pogreb.” “Z najboljšo vestjo, bratec,” pravi Ivan ginjeno. “Sedaj pa pokliči iz prodajalne za priči Lazareva in krojača Pom peja.” Ivanje pripeljal priči, trgovec je vse napisal, potem pa je izročil Sergej lastnoročno podpisano oporoki. svojemu staremu prijatelju, ss obrnil izmučili k sicni ir, malo zaspal. A spanje je bilo nemirno; prevračal se je semintje, silno težko dihal, tresla ga je mrzlica, tako da je bil [vati vedno bolj- v skrbeh in z rtaVdoiji-vim hrepenenjem pričakoval dneva. Koneeuo ni imel več miru; sklonil se je čez Sergeja in dejal: “Ali naj grem po zdravnika? Tako nemiruo spiš.” “Saj niti ne spim!” se je smejal bolnik, “mislim samo na svoj dobitek, na sorodnike, in na svoje sanje.” “Aha, ta fantazira,” mislil si ie Ivan in glasno dejal: “Ej, za svoje sorodnike se nikar ne brigaj,biatec, saj se tudi oni niso celo življenje zmenili zate!” “Imaš že prav, ampak jaz bi jih vendar rad imel tu, saj veš, loterijska srečka, oporoka.” “Jeli prišla srečka?” Mesto odgovora ga je pogleda» bolnik s svojim svetlim pogledom. “Skliči še danes vse: mojo sestro, Katarino Poniševo,Dimitrija, Pe*ra in Gogola Čenkina. “Poznam vse tvoje sorodnike, toda — kaj hočejo ti tukaj?” “V navzočnosti vseh hočem na rediti testament, in pripeljejo naj tudi takoj sabo notarja.” “Ali je popolnoma jasno v tvoji glavi, bratec Petrovič?” “Ej, kako moreš to vprašati; srečka ima št. 376; ali ti to zadostuje?” Ivan je široko odprl usta. Ali je prišla njegova srečka? Bi mu li Sergej to zakrival? Ali bi potem dobil nov kožuh, poln voz desk in sod “vodke”? Vse je plesalo pred njegovimi očmi “Že grem,” je dejal, “in za ta čas pošlji po mojo ženo!” “Ne!” se jo branil bolnik, “pusti me samega, hočem spati.” Takoj so se zbrali pri njem vsi sorodniki in pripeljali s seboj notarja; vsi so kazali ginljivo skrb za bolnika in vsak je kaj prinesel svojemu “ljubemu bratcu”: vina, bli-nija, sakuskija, sujatkija in drugih delikates. Katarina je prinesla celo pirog, eno najljubših finih j paštet, in bolnik se je zadovoljno j in hvaležno smejal pazljivim obiskovalcem, ki so prvič prišli v njegovo ubožno podstrešno sobico. Ti pa so se še bolj čudili posebnežu, ki je stradal celo svoje življenje in sedaj hoče napraviti pred notarjem testament v njihovo korist. . Ivan je stal zunaj in poslušal pri slabo zaprtih vratih; saj se ni moglo vedeti, če bolnika zopet ne napade kašelj in bi ga ta ne klical 1 Sergej je narekoval počasi, pol glasno in pretrgano vsled težkega dihanja. “Zapuščam svoji sestri Katarini in syojima bratoma Dimitriju in Aleksandru vsakemu deset tisoč rubljev...” Njegovi sorodniki bi padli kmalv v nezavest. “Svojima stričnikoma Petru in Gogolu Cenkinu vsakemu pet tisoč rubljev...” Stričniki so se stresnili--- “In ostalih 400 rubljev za svoj mavzolej.” “In moje deske?”je mrmral Ivan presenečen. “Ker mi bode poskrbel moj prijatelj Ivan Pinov, mizar tu doli na dvorišču, krsto in pogreb, zakar sem mu dal vse svoje blago, preostaja mi še ena prošnja do svojih ljubih sorodnikov, namreč, cla poravnajo notarske stroške. In tako je vse gotovo,prosim, gospod notar pero.” Ko je bolnik podpisal s tresočo roko svoje ime, objemali so ga sorodniki; vsak je hotel prvi podati roko plemenitemu možu in nekoliko se jim je vzbujala tudi vest. Le | modra Katarina je vprašala malo nevei je-tno: “Kje pa vendar tiči ves ta dinar, Sergej, moje bratsko src«?” Tu se je usedel bolnik z veliko težavo, privlekel izpod blazine pločevinasto škatljico, tako da so zaropotali inozemski novci, a padel je izmučen na blazino in zaspal. Sergej Petrovič je živel še celili sedem dni in zaradi skrbnosti, ki se je hipoma vzbudila v njegovih sorodnikih, živel celo dobro. Izvrst-no%je užival slaščice in fina vina, četudi mu je prepovedal zdravnik, in čutil se je na mehki blazini Ka-tarine boljše, nego kedaj-v življenju. Ko ga je nekoč I van vprašal in ga pogledal žalostno in pri dl a-ci vaj oče: “Na moje deske pač nisi več mislil, bratec?” tedaj se je smejal skoro hudobno: “Le čakaj, Ivan, pločevinasta škatljica ti bo dokazala; zate sem zares naibolj skrbel!” Ej, tudi zanj je še nekaj spravljenega in zadovolji se je. V viharni pomladni noči je zaspal Sergej Petrovič. Ivan je naredil močno krsto in sorodniki so jo REGISTERED T rgovec, Delavec, Gospodinja, Otrok, vsaki mora jesti. Srečni so tisti, ki so dovelj močni, da-delajo in dovelj zdravi, da jedo. Ako ši želite ohraniti moč in zdravje, uživajte Trinerjevo zdravilno grenko vino (Triuer’s American Elixir of Bitter Wine.) JOSEPH TBINER’S Isto je pridelek narave, ker obsega čisto, staro naravno vino ter najbolj zdravilne rastline importirane iz starega kraja. Deluje naravnost na želodec, ter ojaeuje ta organ ter mu omogočuje, da prebavlja hrano; istotako deluje tudi na čreva, kar napravlja prebavljanje redno. VSA HRANA, ki ji bila pravilno prebavljena, bode spremenjena v cisto, močno kri, ki je podlaga zdravju, lepoti in jakosti. Trinerjevo zdravilno vse bolezni želodca, vse nerednosti v črevih, vse nepravilnosti v jetrih, grenko vino ozdravi T5e k"ž"e 1,1 klï“e t’olez"i’ nervoznost, izgubo moči in brezspalnost. Kadarkoli se dobro ne počutite, vzemite Trinerjevo vino. Podelilo vam bo novo življenje. Moški, ženske in otroci je lahko rabijo ker je čisto in zdravo. Dobiva se v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue CHICAGO, ILL. Trinoriou hriniOUOP oz<^rav* vse bolezni ledvic in mehurja. Kuhan je iz importiranega IlillCIJCV UllliJuVcb kranjskega brinja. okrasili z venci. Potem pa so dejali Ivanu, ki je pokazal izkaz, naj vzame vse blago, le pločevinasto škatljico so odprli pred notarjem. Notri ni bilo drugega, kakor krstni list, pest inozemskih bakrenih novcev in hamburška srečka, ki je že pred več leti izšla. “Da, bratec Petrovič je bil ču dak,” rekel je Ivan Pinov, smehljaje se, “in imel je tudi humor. Za njegove gosli sem dobil tri rublje, no, napravim mu še križ in bom nanj zapisal številko 376; morebiti ima gori več sreče in dobi do bitek.” JOHN UMEK toči Schlitz evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke::::::::: Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. TROST&KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše “Tiie D. S.” lOc. in ‘‘Meersciiaum” 5c. Na drobno se prodajajo povsod,, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, llls. Matild Dnrrnralr prodajalec ur, verižic, uhanov, iualija 1 U&Ul C1L prstanov in druge zlatnine. ^jBOGATAZALOGA RAZNIH KNJIG ^ Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Ure jamčetie za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni.......$16.00 Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni............$14.00 Nikljasta ura s 7 kamni.$ 6.00 Dobe so tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj rvnjeni naročniki po želji navedejo v pismu. Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham. Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo. R t z tie 1 v o ■> slikami stavb ali naravnih prizirov raznih im vrivkih držav 3 za 10, 13 za 35c. Velika razglednica s sliko cole Vonti 1 liske razstave ena za 13 ojv.o/. V3likoiočns razglednice 3 za IOj 12 za 333. Razprodajaleem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru, Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov za knjige in cenik: M. POGORELC, Box 226, Wakefield, .Mich. Naročila za ure in zlatnino: 31. POGORELC, c. o. B. Schneite, Room 606 Masoiiie Temple, Chicago, 111. Á. Schoenstedt, ¡ naslednik firmi Loiighran & Sclioenstedi Pgsojuje denar proti nizkim obrestim, Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. , Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, Denar v južni Dakoti. Sorazmerno s številom svojega prebivalstva proizvaja južna Dakota že nekaj let več bogastva, kakor pa katerakoli izmed ostalih držav. To se pravi, da je v južni Dakoti več denarja in manj ljudij. Izbrati si torej ne^morete boljšega kraja ako hočete uspevati, kot je ta država. Najboljša pot v južno Dakoto je po Chicago, Milwaukee & St. Paul železnici. Zanesljiv in resničen popis o pridelkih južne Dakote vara pošljemo na zahtevanje za 2c znamko. Nizke vožne cene do vseh točk v južni Dakoti prvi in tretji torek vsakega meseca. Poslužite se teh in oglejte si to državo. GEORGE B. HAYNES, Traveling Passenger Agent, 95 Adams Street, CHICAGO. R. 0. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODE. Našaeosetnost: JUDGE, NEW CENTURY, 10 centov. 5 centov. 403CassSt., nadstr. JOLIET. G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL. ANA VOGRIN, 603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam. BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke ctne. 104 Jefferson St., blizo mosta. C. W. Brown, preds Rotit. Pilcher, podpred-s. W. G. Wilcox, kasir. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. Bar Roods. Agent for Besley’s Waukegan Ale _______ and Porter. O J. O SMITH BOTTLER 414VanBuren St. Telephone 171 Vprašajte svojega mesarja za katere je dobiti pri vseh mesarjih. L C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet M. B. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. ter zavaruje poslopja in življenje Tim J&liet Jalional Bel Razpošilja denar na’ vse kraje sveta. KAPITAL $100,000. T.A. MASON, predsednik. 6. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dni j po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander fiara s j? Chicago telef. 2794 N. W. telef. 927 122 Jefferson Stre^tüíiWLlET., ILL NIŠE SLOVENSKE BMfflUf m da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato j itn priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO Češki rekrutje. V B»no so se pripeljali k naboru mladeniči iz občine Babič na treh vozovih, ki so bili prirejeni kakor mrtvaški vozovi. Oviti so bili 6 črnim suknom in venci, a ž njih so plapolale črne zastave. Na velikih črnih deskah so imeli vozovi sledeče napise: “Gremo, ker moramo iti! Kdor bo potrjen, postane suženj! Naše življenje hočejo imeti; našo dušo in naš jezik ubijajo! Armada je grob naše mladine, ječa naše svobode”. Orožniki so napise konfis kovali. Razbojnikova smrt. IzMadridaporočajo: Najdrznejši razbojnik in poglavar roparjev, ki je strahoval Seranijo, gorovje severno od Gibraltarja do mesta Ran-da, je bil Francisco Villaescusa s priimkom El Cristo. Prebivalstvo se ga je grozno balo. Sam pa se je imenoval gospodarja gora. Tu-patam je zapustil svoja skrivališča ter prihajal v večja andaluzijska mesta, kjer je po beznicah prirejal veselice, popivanja in pojedine. Mlade deklice' so bile lepemu in krepkemu mladeniču naklonjene in pravijo, da se je marsikatera dala prostovoljno odpeljati od njega v njegovo skalno stanovanje. Sedaj ga je pa dohitela usoda, ko se je ravno hotel izseliti v Južno Ameriko s prem oženjem, ki si ga je polagoma naropal. Oblastva so razpisala na njegovo glavo visoko na-Igrado. Poročnik ¡Romero in kapi-! tan Escribano, ki sta poveljevala .25 mož, sta zasledila razbojnika ter nadaljevala zasledovanje. V aeki ozki soteski so zadeli vojaki na El Crista, ki se je nahajal v spremstvu ■enega svojih sotolovajev. Vojaki so pozvali tolovaja, naj se udasta. A EICristo in njegov tovariš sta se ustavljala obupno za neko skalo, vojaki so tudi pričeli streljati in pričelo se je živahDO streljanje. Toda kmalu je,padel El Cristo, zadet v srce. Njegov tovariš pa je zbežal. Sledovi krvi so kazali, da je ranjen. Tolovajevo truplo so prenesli v mesto Honda, kjer so ga izpostavili pred mestno hišo. Na tisoče občinstva hodi gledat mrtvega tolovaja, ki je bil nekoč strah .vseh. Japonski .častnik. V. Krajevski popisuje japonskega častnika tako le: Razni narodi so se učili pri Nemcih vojne umetnosti. Eni so prevzeli le paradni marš. Japonci pa, učenci praktiških Američanov, so tudi tu prevzeli le, kar •se jim je zdelo koristno. Japonski častniki-so učenci nemških. Toda kako velikanski razloček obstoji ■vendar med klasičnim nemškim poročnikom, ki se ponosno izprehaja ■po ¡Berolinu “iUnter den Linden”, in pa skromnim japonskim častnikom, pri katerem ni ničesar, da bi hotelo imponirati, koga drugega poniževati, in nima na sebi nič ošabnega in prevzetnega. Nobenega nas.protstva nisem videl med občinstvom in med zastopniki armade. Japoaisiki častniki so skromni in pa-i-¡prosti., japonska armada je demokratična in ljudska. dijaki navadno, starejši, ko evropski; med njimi jih je mnogo, ki so že oženjeni in družinski očetje. Akademično disciplino je lahko vzdržavati, ker dijaki najbolj spoštujejo svojega učitelja. Med u* čenči in učitelji se mnogokrat menjava gostoljubnost in družabno občevanje med njimi je sploh intimno. Japonski dijaki se vedno drže pregovora, ki so se ga naučili v otročjih letih: “Tvoj oče in tvoja mati sta kakor nebo in zemlja, tvoj gospodar kakor mesec, tvoj učitelj kakor solnce.” Poleg tega je še japonski pregovor treh besedi: ‘ Udši jori sodači.” Slovensko se to glasi*: “Vzgoja je več ko rojstvo.” Slovenska ekspedicija. Naš rojak iz Štajerskega inženir F. Lupša se mudi v deželi Siam v osrednji Aziji, kjer je prevzel veliko znanstveno ekspedicijo v temne, doslej neodkrite azijske pokrajine. Ekspedicija je namenjena k izviru reke Menam Chao Pbyja in,če bodo dopuščale okolnosti, še naprej do izvira reke Mekony. Obe reki sta v svojih zgornjih delih popolnoma nepoznani. Ob tej priliki je bil g. Lupša tudi imenovan udom znanstvene korporacije “The Siam Society”. Najvišji znanstveni krogi in c. kr. geografske družbe podpirajo to ekspedicijo, ki je prva avstrijska ekspedicija v te kraje in sploh prva slovenska. Iz modrosti divjakov. Pregovor afriških deželanov pravi: “Predno poskušaš zdraviti druge, ozdravi samega sebe.” In mi omi-kanci bi se lahko dostikrat vzglede-vali po modrosti teh neolikanih otrok Afrike. Ponavadi se brigamo za vse možne reči, a zanemarjamo svoje lastno zdravje. Posebno spomladi in poleti ohraniti čisto kri in tako čuvati to edino resnično bo gastvo človeško. To moremo samo, če uživamo Severov kričistilec, o katerem pravi Mr. J. Bradač iz Little Fallsa, N. Y. sledečt: “Vaš kricistileo je prestal skušnjo iz vrstno. Imel sem obrenclje na obrazu, a po zaužitju ene steklenice jih je lepo število izginilo, po drugi jih je ostalo samo še kaka polovica in po tretji je samo še kak roal tu-patam.” Nečista kri povzroča grde izpahe, obrenclje, otekline, slabo npiiva na prebavo kakor i na delavnost srčno, povzročajoč tudi revmatične stiske. Severov kričistilec očišča kri in je zdravilo, za vse bolezni, ki nastajajo iz nečiste krvi. Cena $1.00. Naprodaj v vseh lekarnah ali pri W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Kralj za osemurno delo. Španski kralj Alfonz ima kakor sploh vsi vladarji z vladarskimi skrbmi toliko posla, da mu ne preostaja skoraj nič časa za zabavo in razvedrilo, dasi je še mlad. Posebno v Kataloniji, kjer je zadnjič potoval, je imel veliko posla z več sto delavci, kateri so mu izročali prošnje svoje za osemurni delavnik. Ko je dokončal to opravilo, si je dal prinesti polo papirja, na kojega je napisal sledečo prošnjo: “Gospod ministrski predsednik: Pro- sim Vas,.da bi med drugimi tudi zame utedli osemurno delo na dan! Alfonz, kralj španski”. “Ne morem •ustreči ■ Vaši želji!” je bil odgovor ministra na kraljevo proŠDjo. obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantiran« čista. JOHN & ANTON PESDRTZ 1103 N. Broadway, Joliet, III. Northwestern Phone 1113. Chicago Phone 4531 MIHOCEMOTVOJ denar, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najniijimi tržnim,* cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, eederne stebre deske in šinglne vsake vrste. »as prostor je na Oesplaines nlici bliža novega kanala. Predno kupift Lumbb ¿glasi se pri nas, in ogle) si našo zalogo I Mi le bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LOGINS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPIA1NES IN CUNTO* UUP. Japonski dijaki. Francoski učenjak, ki je sedem let predaval na univerzi v Tokiu, pravi o japonskem dijaku, da je to značilna poteza njegovega značaja, da ves študira. Svojega učitelja jako zvesto posluša, piše z veliko pridnostjo bilježke ter po predavanju stavi nešbevilno vprašanj. Eden učencev tega profesorja je zblaznel, več pa jih je umrlo vsled prevelikega duševnega napora. Sploh je sodba profesorjeva o japonskih dijakih v toliko neugodna, ker jih imenuje “vsled preobilega dela zgodaj dozorelo, staro in očali nosečo mladino, ki je že naprej določena za jetiko”. Ta napor se pričenja že zgodaj in traja, dokler niso kon čane vse študije. Predno sme mladi Japonec na vseučilišče, mora obi skovati navadno šolo in potem še več višjih šol, kjer se v treh do štirih letih poleg znanosti, ki se ji hoče pozneje posvetiti, nauči tudi tri ali štiri evropske jezike. Vsled te dolge predizobrazbe so japonski Otroci rešili mater. Mrs. Tereza Krčmar iz Manito-swoca, Wis., nam je pojasnila, kaj so njeni otroci storili zanjo. “Stara ženska sem”, je rekla. “Leta so mi odvzela vso moč in pripravljena sem bila na konec svojih dnij. Tedaj so mi prinesli moji otroci Triner jevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, ki je zares učinkovalo kakor čudež. Dasi sem je uživala samo v malih popivkih, sem opazila, kako hitro dobivam nove moči; slast se mi je vrnila in celo telo mi je bilo oživljeno in okrepčano. Sedaj ne bi hotela biti brez te izvrstne tonike, — moje edine nade, — in jo želim priporočiti vsem bolnim, starim in slabotnim osebam.” Triner jevo ameriško zdravilno grenko vino na-reja novo kri, daje polno moč že lodcu in je edino zdravilo,ki napravi prebavo vsake hrane popolno. V vseh boleznih želodčevih jetozdravilo tisto, na katero se človek lahko zanese. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111. (CITAJTE NOVO IZŠLO KNJIGO ZDRAVJE! SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. Knji piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razviiek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa. Ste li zdravi ali T>olni pilite po to knjigo ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLINSU ker je to koristno knjigo J napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se: 20 tiso« lfnjig- zastonj mz00000000®0000000exx300 Prank Bishop W. C. Bishop BISHOP BROTHERS popravljajo kočije in ter devajo gumnate obroče (rubber tires) na kolesa. Barvanje in popravljanje vsakovrstnih vozov ter brušenje orodja. Dobro delo in nizke cene. Delavnica se nahaja na voglu Cass iu Jo lietcest. Prejšnje mesto A. E. Bateman-Chicago telefon 1631 Joliet 111. 04C ♦o*©^ I Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slo I venske Katoliške Jednote. f 604(H040*040*(H Hranilnih ulog je: 18,147,856 bron 60 vin Rezervnega zaklada je: 611,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. ( Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama. _ , Y mestni hranilnici je najTarneie naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s lira-o. Za varnost vseli hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tege še V . • . _________• ,i v v. 4 o Iz /v volila in 79 vopna neso. nilnieo. mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom __ zato e. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod. * Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatili gradov v zraku, f.ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi. Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak nm t \TI/ D I ITCCn 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA ■■ r K A J> K. i3 A IY S 1\ , PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0. II], Predsednik: Jernej ARakar, 1831 S. 15th st.; tajnik: Matevž Gajšek, 1420 S. 12th st.; delegat: Jernej Ramšak, 1819 S Medler st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 4. pop. 75. Društvo Vitezov !sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: John Zajc, 1223 Main st,; tajnik Anton Meznarič, 1101 Main st,; delegat: Jos. Rogel, 1403 Union st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v A. Zorčičevi dvorani. 76. Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: Jakob Plut; tajnik: Ignac Jordan. 1253 2d & Sterling sts.; delegat: Louis Jordan, Box '26. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Jak. Juvančič, 1212 Ist Street. 77. Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik: Frank Končar; tajnik: Anton Bokal, Box 548; zastopnik; John Žigon, Box 575. 78. Društvo Marije Pomagaj. Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga; tajnica: Terezija Kočevar, 788 W. 21.st Plače; delegatinja: Ivana Perko. 79. Društvo Marij, kegan, 111. Tajnik: 10th st. 'Pomagaj, Wau-j Frank Kirn, 830 80., Društvo Matere Božje, South Chicago. 111. Predsednica: Margar. Stanko; tajnica: Marija Zupanc, 152 E. 95th st.; zastopnica: Katarina Jakovčič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Joseph Kraintz-a, vogel 95th st. in Ewing ave. 81. Društvo Pittsburg. Pa. 4807 Butler st. Marije Sedem Žalosti,, Tajnica : Jožefa Fortun,1 Lote naprodaj v Rockdale. Jedna največjih prodaj zemljiških lot v Rockdale se sedaj vrši. Vsaki dan je prodanih mnogo lot ter se bo vršila nrodaja dokler vse lote ne poidejo. Rockdale je že sedai jedno največjih tovarniških središč okoli Jolieta. Nahajajo se sedaj že štiri velike fabrike, jedna pride v kratkem prav gotovo, drnge pa so obljubljene, da se vstanove v bližnji bodočnosti. Hiše za stanovanje in kupčijo se vedno zidajo posebno sedaj ko se bodo otvorile gost.lne. Sedaj je čas, da si kupite loto, ko so še po ceni. Lote stanejo od $165 do $400 ena. Lote so zelo velike. Plača se ali vse na enkrat ali pa na plačilne obroke od $5 do $10 na Cena nekaterim lotam bo poskočila v 15. dneh. mesec. Za pojasnila vprašajte rojaka IGNAC ČESN1K-A, ali pa vzonite karo in te peljite do našega urada v Rockdale kjer so agentje ves dan in zvečer. C. E. ANTRAM, 205 Barber Building, Joliet, 111. Oba telefona v uradu štev. 247 Telefon v Rockdale uradu Chicago 497 82. Društvo Srca Jezusovega. Meadow Lands, Pa. Predsednik: Joseph Orel; tajnik: Joseph Merše. Box 112; delegat: John Koprivšek, Box 23. S3. Društvo 'sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Val. Kerhlikar, Box 125; tajnik: Frank Avbelj, Box 33; delegat : John Pajk, Box 112. 84. Društvo 'Marije Sedem Žalosti, Trimountain. Mich. Predsednik: John K. Grtnc; tajnik: Vinko Černič, Box 161. Mesečna.seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 85. Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, O. Tajnica: Mrs. J. Virant, cor. lOth ave & Globe st. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N Y. Predsednik : Anton Burgar, 6-4th ave. New YOrk", N.Y.; tajnik: Alojzij Cešark, 103 ave A, New York, N.Y.; delegat: Vincenc Riedl, 408 E. 9th st., New York N.Y. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Karla Lorenz, Cor. Harrison ave. & Garry st., Brooklyn, N. Y. 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. P. D. No. z, Irwin, Pa.; tajnik: George Bohinc, Box 28, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, Box 3, R. F. D. |No. 2,.Ir-win, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: John Trampush, Box 348; tajnik: John Muvern, Box 373; delegat: Anton Erčul, Box 25, Sparta, Minn. 60. Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, Tli. Predsednik: Jos. Oražen, Box 86; tajnik: Jožef Blatnik; delegat: Martin Pirman, Box 62. , 61. Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan; tajnik: Nikola Graša; delegat: Peter Matekovič, 619 W. Federal st. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Frank Drašler, Box 90; tajnik: John Pezdirc, Box 13; delegat: Mihael Smole, Box 314. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v stanovanju Johna Pezdirc. 63. Društvo Vitezov sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: Anton Marinčič, 325 Aetna st.; tajnik: John Šušteršič, 29 Burke st.; delegat: Anton Zabukovec, 34 Burke st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu y M. Plutovi dvorani na 80 Rural st. 64. Društvo sv. Jurija, Etna, Pa Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.; tajnik: Jos. Malešič, 4925 Hatfield st., Pittsbr.rg, Pa., delegat : Martin Malešič. 14 R. R. st. t;5. Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik : Ignac Ksš-lian, 274 Grove st,.; tajnik: Ignac Blokar. 4D2 S. Pierce st. delegat: Jos Blažič, 28i Recd st. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve n? Walnut in 5. cesti. G6. Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Frank Kastelic, 37 Carr st.; tajnik: Jos. Perko, 62 Ellsworth st.;, delegat: Ant, Šušteršič, 63 Ellsworth st. Mesečna seja vsako zad- —Najlepše ženske ženitovanjske obleke dobite v Jolietu na ~216 N. Chicago St., pri “The Fashion”. Ta prodajalnica, ki je na dobrem glasu vsled svoje solidnosti, je_ povsem zanesljiva. Ženitovanjske obleke izdelujejo tu po najbolj modernem kroju in natančno po naročilu. Cene so vselej nizke. Izdelujejo sa pa tudi še druge vsakovrstne ženske praznične obleke. N-a izber je vedno velika zaloga že izdelanih oblek, kril. in bluz. Ne pozabite torej te pro-dajalnice! 21t4 Nova tovarna za Rockdale. Zveza “Citizens’ Alliance” naznanja, da se bo po njtninnprkade. vanju naselila tukaj nova tovarna. Dokončana je že pogodba, podpisane so vse listine ter se bo v kratkem pričelo z zidanjem. Firma, ki se bo sem preselila se zove The Carrier-Lowe Company,ter izdeluje v veliki množini papirnate kartone in škatlje. Dosedaj se nahaja še na 166 —174 Clin.ton St., Chicago, a ji pomanjkuje prostora. Proti temu se bore še mnoga druga podjetja, ki Be tudi nameravajopreseli ti drugam ker je prostor v Cbicagi za tovarniška podjetja dob.iti le proti visoki najemnini. Prvo poslopje, ki ga namerava družba postaviti v Reckdale bo široko 75 čevljev ter 175 dolgo in v dva nadstropja. "V njem se bodo postavili stroji za rezanje papirnatih kartonov ter tudi veliko število tiskalnih strojev. Delničarji in uradniki one družbe ee nameravajo potem tu stalno naseliti. Nova tovarna bo dala dela za mnogo pridnih rok. Fred Bennet, predsednik, C. E. Finley, tajnik. Jouet, ill. času primerna železnina. Pri nas dobite vsakovrstno žičnalo sukno (wire Cloth) za različne p» trebe, kot pri izdelovanju plotov, poletnih mrež na okna in vrata, za ograjo okoli kurnikov i. t. d. Imamo tudi popolno izber vrtnega orodja; raznih barv; lestev i. dr. 4»- Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo. Poskusite nase pivo in nebodete se goljufali. Anheuser-Busch Brewing Association Največji pivovarji na svetu! Nerver! KAJ JE TO ? To je Bauer-jev znameniti krepčilec. čl«vekft j zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in Čtlega' Neprekošen hranitelj za živce iu želodec. Jedini lastniki in razpošiljaver. A. BAUER & CO. 142-148 E. Huron St., Chicago. Na prodaj po vseh slovenskih gostilnah- Amerikanski Slovenec, $1 na leto.