SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU JUNIJU 1983 Seje zborov skupščine bodo Seja družbenopolitičnega zbora v torek, 21. junija 1983 ob 16. uri Seja zbora združenega dela v sredo, 22. junija 1983 ob 16. uri Seja zbora krajevnih skupnosti v sredo, 22. junija 1983 ob 16. uri dnevni redi sej SKUPŠCINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ' Številka: 06-3/82 . Datum: 7/6-1983 . . , . VABILO Na podlagi 188. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik sklicujem 12. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v torek, 21. junija 1983 s pričetkom ob 16. uri v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 11. seje zbora 3. Informacija o stanju urejanja prostora v občini Ljubljana Vič-Rudnik 4. Poročilo o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 v občini Ljubljana Vič-Rudnik 5. Informacija o poslovanju OZD z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik v pn/em tromesečju 1983 6. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNICA DPZ: Marija STANIČ, l.r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-2/82 . • ¦ . Datum: 7/6-1983 VABILO ¦ ' . . Na podlagi 188. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni lisl SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik sklicujem 13. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 22. junija 1983 s pričetkom ob 16. url v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 12. seje zbora 3. Informacija o stanju urejanja prostora v občini Ljubljana Vič-Rudnik 4. Poročilo o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 v občini Ljubljana Vič-Rudnik 5. Informacija o poslovanju OZD z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik v prvem tromesečju 1983 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi odloka oprora-čunu občine Ljubljana Vič-Rudnik 7. Uresničevanje politike varstva pred požari y Ljubljani (gradivo SML) 8. Obravnava in sprejem predloga sklepa o začasnem prenehanju dela Osnovne šole Oskar Kovačič, Enota Barje Ljubljana, Ižanska cesta303 in prenehanju uporabe starega objekta OŠ Oskar Kovačič - Enota Barje za namene vzgojnoizohraževalne dejavnosti 9. Obravnava in sprejem predloga sklepa o soglasju k spremembi sedeža OŠ Škofljica, Škofljica - stara stavba, na novozgrajeni objekt Oš Škofljica v krajevni skupnosti Škofljica in prenehanju uporabe starega objekta za namene vzgojnoizobraževalne dejavnosti 1u Obravnava predloga odloka o hišnem redu na območju rnesta Ljub-Ijane (gradivo SML) 11. Obravnava ostalega sejnega gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora združenega dela SML 12. Vprašanja in predlogi delegatov PREDSEDNIK ZZD: Anton DOLNIČAR, l.r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK , Številka: 06-1/82 Datum: 7/6-1983 ' . VABILO Na podlagi 188. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik sklicujem 13. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 22. junija 1983 s pričetkom ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7, V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 12. seje zbora 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in do-polnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik 4. Uresničevanje politike varstva pred požari v Ljubljani (gra-divo SML) 5. Obravnava in sprejem predloga sklepa o začasnem preneha-nju dela Osnovne šole Oskar Kovačič, Enote Barje Ljubljana, Ižanska cesta 303 in prenehanju uporabe starega objekta OŠ Oskar Kovačič - Enota Barje za namene vzgojnoizobraže-valne dejavnosti 6. Obravnava in sprejem predloga sklepa o soglasju k spre-membi sedeža OŠ Škofljica, Škofljica - stara stavba, na novozgrajeni objekt Oš Škofljica v krajevni skupnosti Škof-Ijica in prenehanju uporabe starega objekta za namene vzgojnoizobraževalne dejavnosti 7. Informacija o stanju urejanja prostora v občini Ljubljana Vič-Rudnik 8. Obravnava predloga odloka o hišnem redu na območju me-sta Ljubljana (gradivo SML) 9. Obravnava ostalega gradiva skupščine mesta in določitev delegatov za sejo zbora občin SML 10. Vprašanja in predlogi delegatov PREDSEDNIK ZKS: Franci BRENČIČ, l.r. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupaj s komitejem za urejanje prostora in varstvo okolja ter organizaci-jami, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem in Samoupravno komunalno interesno skupnostjo Ljubljana Vič-Rudnik pripravil informacijo, ki prikazuje obstoječe stanje na področju urejanja prostora in varstva okolja. Namen pnpravljene informacije je, da pri vseh nosilcih plahira-nja aktivira dejavnosti, ki so osnova za izhodišča nadaljnjega prostorskega razvoja občine. Izvršni svet bo v skladu s programom skupščine za leto 1983 na podlagi te informacije in razprav o ključnih problemih prostor-skega razvoja pripravil izhodišča prostorskega razvoja občine in jih predložil skupščini v obravnavo jeseni 1983. INFORMACIJA o stanju urejanja prostora v občini LJUBLJANA Vič-Rudnik I. UVOO Predsedstvo SRS in Svet republike sta pri obravnavanju pro-slorske in zemljiške politike ter o problemih varstva okolja v začetku leta 1983 ugotovila, da je omenjeno problematiko obrav-navati kot prioritetno nalogo, ki ima širši družbeni pomen in jo enakovredno upoštevati pri načrtovanju razvoja. Ugotovljeno je bilo: - da je stanje na področju varstva naravnega okolja še vedno zaskrbljujoče. Zaradi zboljšanja razmer je potrebna organizirana in stalna akcija vseh družbenih dejavnikov od strokovnih društev do znanstveno raziskovalnih ustanov, ter od družbenopolitičnih organizacij do delegatskih skupščin, - varstvo okolja in prostora je potrebno upoštevati v vseh razvojnih planih ter mora postati sestavni del družbeno verificira-nih kriterjev pri presoji smotrnosti posameznih odločitev, - zakonodaji na področju prostorske in zemljiške politike ter varstva okolja je bila v obdobju po sprejemu ustave posvečena posebna skrb, saj spada urejanje prostora in varovanje naravnih dobrin med zadeve, ki so splošnega pomena za vse delovne ijudi in občane. Naravovarstvene interese je potrebno nenehno vsklajevati z realnimi materialnimi možnostmi in razvojnimi potrebami družbe ter reševati vrsto konfliktnih situacij, ki nastopajo kot posledica nevsklajenosti ekonomsko-socialnih in prostorskih vidikov. Občinske skupščine naj bi glede na vlogo, ki jo imajo občine na tem področju uvrstile obravnavo varstva okolja in gospodarjenje s prostorom na seje svojih zborov, pri čemer bi bilo treba to problematiko obravnavati kot širši družbeni in ekonomsko so-cialni ter politični problem. Če sta predsedstvo SRS in Svet republike ocenila. da je stanje na urejanju prostora in varstva okolja v SRS zaskrbljujoče, lahko trdimo, da to še toliko bolj velja za občino Ljubljana Vič-Rudnik. Stanje, ki ga imamo v občini Ljubljana Vič-Rudnik je predvsem pogojeno s prostorskimi danostmi in dosedanjim prostorsko gospodarskim razvojem občine. S površino 54.357 ha je med največjimi občinami v Sloveniji in po površini predstavlja 60,7% površine vseh petih Ijubljanskih občin. V mestnem delu občine, ki zavzema približno 5% celotne površine občine živi 54% od skupno 74.281 (I. 1981) prebivalcev, v primestnem 15% in izvenmestnem 31% prebivatcev. Na območju občine je 24.755 ha kmetijskih površin, kar pred-stavlja 45,6% celotne površine. V dmžbeni lasti je 8.826 ha, v lasti občanov pa 45.431 ha (podatki iz leta 1981). 50,3% (27.357 ha) so gozdne površine, 4,1% (2245 ha) pa neplodne površine. Med 60 slovenskimi občinami je občina Ljubljana Vič-Rudnik z (I. 1980) 70.978 din narodnega dohodka ha prebivalca na 53. mestu. V mestu Ljubjana pa je z okoli 11% udeležbo v skupnem narodnem dohodku doseženim v obdobju 1976-1982 na zadnjem mestu med Ijubljanskimi občinami. Leta 1981 jo narodni dohodek na prebivalca znašal 99.020 din, kar je pomenilo v Ljubljani 10,9%. V občini živi po popisu \z leta 1981 47.110 aktivnih prebivalcev, v družbenem sektorju je bilo decembra 1982 17.843 delovnih mest. Na območju občine je maja 1983 1500 samostojnih.obrtni- ¦ kov, pri katerih je zaposlenih 1360 delavcev. Približno 40 odstot-kov aktivnega prebivalstva se vozi na delo v druge občine. Iz prostorskih, demografskih in gospodarskih danosti občine izhaja ključna problematika urejanja prostora in varstva okolja, ki je predvsem: - razdrobljena individualna in blokovna stanovanjska gradnja, razdrobljene industrijske cone in s tem v zvezi stalno večanje deficita komunalne opremljenosti, - nesorazmerje med številom prebivalstva in številom delovnih mest v občini, kar povzroča ekonomsko šibkost pri izvajanju programov komunalnega opremljanja prostora in gradnje sprem-Ijajočih objektov v urbanih naseljih, - politiko urbanizacije vse bolj pogojujejo privatni interesi, kar povzroča velike težave pri spremljanju in izvajanju načrtne urba-nistične politike, - neopredeljena kmetijska zemljišča ter zemljišča namenjena za ostale dejavnosti v prostoru, ter vse večji pritisk na pozidavo kmetijskih površin, - velik pritisk na gradnjo po sistemu »črne gradnje«, z osnov-nim ciljem izogniti se plačilom stroškov za komunalno opremo in ostalih prispevkov, ° - tudi s takim stanjem pogojeno neučinkovitost služb, ki se profesionalno ukvarjajo z urejanjem prostora in varstvom okolja. Vsi ti in še drugi problemi, ki jih srečujemo v občini Ljubljana Vič-Rudnik na področju urejanja prostora in varstva okolja so predmet analize in ocene v tem gradivu. Razprava v delegacijah in skupščini naj to gradivo dopolni, s ciljem dogovora o usmeri-tvah za bodoče delo in nalogah vseh nosilcev pri reševanju problematike urejanje prostora kot temeljnega nosilca razvojne politike. II. UREJANJE PROSTORA V OBČINI LJUBUANA VIČ-RUONIK 1. Dokumentacija urejanja prostora občine > Urejanje in oblikovanje prostora občine Ljubljana Vič-Rudnik temelji na osnovni in detaljni urbanistični dokumentaciji kot sestavni del odlokov sprejetih s strani Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Pristojnost sprejemanja odlokov je določena s statutom Skup-ščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in določa pristojnost sprejernanja odlokov, ki se nanašajo na urbanistični program in urbanistični načrt Skupščini mesta Ljub-Ijane, pristojnost sprejemanja odlokov, ki se nanašajo na urbani-stični red in zazidalni načrt po Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik. Po zakonu je Skupščina občine prvenstveno zadolžena za financiranje osnovne urbanistične dokumentacije (Urbanistični program - prostorski del srednjeročnega družbenega plana, ur-banistični načrt in urbanistične rede). Lahko financira tudi izvedbeno urbanistično dokumentacijo (zazidalne načrte) v kolikor ima razpoložljiva finančna sredstva. V nasprotnem primeru pa naj bi izvedbeno urbanistično dokumen-tacijo finacirali posamezni uporabniki le-te. To so delovne orga-nizacije, interesne in samoupravne interesneskupnosti, Krajevne skupnosti kot tutli občani. Glede na omejen proračun občina Ljubljana Vič-Rudnik zazi-dalnih načrtov ne more financirati iz sredstev proračuna, temveč bi jih morali naročati porabniki sami, kar pa v praksi v celoti ni , tako. Nekatere delovne organizacije naročajo za svoje potrebe izde-lavo zazidalnih načrtov, dočim druge zaradi višine stroškov izde- lave tega ne počno Podobna je tudi situacija pri naročanju zazidalnih načrtov za potrebe interesnih in samoupravnih intere-snih skupnosti. Skoraj pravilo pa je, da zazidalnih načrtov ne naročajo Krajevne skupnosti iz preprostega razloga, ker sredstva za to, podobno kot skupščina občine, pač nimajo. To povzroča situacijo, da za veliko število zazidalnih otokov za katere je predvidena izdelava zazidalnih načrtov naročnikov ni. Posledica tega je izsiljevanje zazidave z nedovoljenimi gradnjami in neprestani brezupni boj protj temu pojavu. K takšnemu stanju v znatni meri pripomore tudi sama proce-dura obravnavanja in sprejemanja zazidalnih načrtov, ki je dolgo-trajna in komplicirana zaradi množice mnenj in soglasij, katera morajo biti priložena zazidalnemu načrtu ob sprejemanju. Pri tem moramo opozoriti na vlogo nekaterih zavodov, ki sodelujejo pri izdelavi in sprejemanju zazidalnih načrtov, pa njihovo sodeiova-nje ni ravno poceni in časovno sprejemljivo. Zakon o urbanističnem planiranju Ur. list SRS, šte. 16/67, 27/72 in 8/78) določa, da se urejanje, graditev, rekonstrukcija in sanacija naselij, komunalno opremljanje naselij ter varstvo druž-benih prostorskih koristi izvaja v skladu z urbanističnim progra-mom, z urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi. Za območje mesta Ljubljane je Mestni svet Ljubljane v januarju 1966 sprejel Odlok o sprejtju Generalnega plana urganističnega razvoja mesta Ljubljane. Leto kasneje pa je bil generalni plan vsklajen z določili Zakona o urbanističnem planiranju ter z neka-terimi dopolnitvami sprejet kot urbanistični program in načrt mesta Ljubljane. Generalni plan urbanističnega razvoja določa razvoj mesta do leta 2000. Generalni plan obravnava mestno območje Ljubljane kot uredi-tveno območje in zajema območje 17.716 ha. Območje mesta zajema tisti del štirih Ijubljanskih občin, ki tvori poleg teritorija občine Center zaokroženo urbano celoto. Mestno območje Viča in Rudnika meri 6.417 ha, meji na severu na območje občine šiška in Center, na jugu vključuje Lavrico, ter zajema del Barja in Kozarij na zahodu. Z generalnimi planom so bile opredeljene nezazidljive povr-šine, zazidljive površine, prometne površine, komunalne naprave, spomeniško varstvo in izdelane razmejitve posameznih zazidal-nih otokov. Po sprejeti namembnosti zazidljivih površin je bilo na območju Viča in Rudnika določenih: 529 ha površin za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti 113 ha proizvodnih, servisnih in skladiščnih površin 55 ha površin za šolstvo, inštitute in zdravstvo 11 ha površin za mestne javne službe in naprave. V decembru 1967 je Mestni svet Ljubljane sprejel odlok o določitvi območij za katera se Izdelajo zazidalni načrti. Po tem odloku je bilo v to zahtevo vključenih 22 zazidalnih otokov (VS-1, VS-2, VS-3 VS-4, VS-5, VS-6, VS-7, VS-102, VS-103, VS-106, VP-3-1, VP-3-2, VM-0, RS-1-1, RS-1-2, RS-2-1, RS-2-2, RS-3, RS-101, RS-103-2, RS-105, RP-2). Na isti seji je Mestni svet sprejel tudi odlok o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane. V ta odlok je bilo vključeno 8 zazidalnih otokov, za ktere zazidalni načrti še niso bili izdelani in sprejeti (VS-106, VP-3-2, VM-1, RS-1-1, RS-1-2, RS-2-2, RS-103-2, RP-2), za 14 zazi-dalnih otokov pa so bili zazidalni načrti takrat že sprejeti. Vse do danes so sledile številne parcialne spremembe general-nega plana, ki jih je Skupščina mesta Ljubljane s cca 50 odloki tudi potrdila. Med večjimi spremembami in dopolnitvami, ki so se nanašate na območje Viča in Rudnika, je bila v juliju 1968 sprejta dopolnitev GUP-a, ki se je nanašala na preje veljaven razervat za zazidavo v celotnem območju Kozarij in dopolnitev GUP a dec-mebru 1971, s katero so bile vključene med zazidljive površine Lavrica, Dolenja vas, Srednja vas in Sela pri Rudniku ter sprejte nekatere prekvalifikacije inštitutskih con v sanovanjske. V naslednjih letih so bile sprejete le spremembe in dopolnitve odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane, ki so se na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik nanašale na sprejetje novih cestnih rezervatov. Tako je odlok Skupščine me-sta Ljubljane o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane, sprejet v aprilu 1974 uvedel nove zavarovane cestne površine, ki so močno prizadele območja Brezovice, Kozarij, proizvodne cone ob Plutalu, Lavrice in Škof-Ijice. Prizadetost razvoja posameznih območij je ob takem stanju naraščala bodisi v pripravi detajlnejše urbanistične dokumenta-cije, bodisi v sami izgradnji posameznih območij, v katerih so bile pred sprejetjem navedenega odloka že podane urbanistične osnove za izdajo ustreznih dovoljenj za gradnje. Vzporedno temu stanju je naraščal pojav nedovoljenih gradenj, ki je prizadel v največjem obsegu nezazidljive površine in to v večjih skupinah (Rakova jelša, Podvozna pot, Lavrica), zazidljiva območja, za katera ni bilo izdelanih zazidalnih načrtov (Kozarje, Rudnik) in v obrobju zazidljivih površin (Vinterca, Ižanska cesta). Že takrat je bilo cenjeno, da na hitrejši prostorski razvoj vpli-vajo: - nesorazmerje med stanovanjskimi in proizvodnimi površi-nami, - redka razpršena gradnja z izredno nizko gostoto, - veliko število cestnih rezervatov, ki je skoraj deset let krnilo celoten razvoj predvsem mestnega dela Viča in Rudnika, - komunalna neopremljenost in stalno večanje komunalnega deficita in dejstvo, da so bili novi cestni poteki sprejti v letu 1976 so bili izhodišče za izdelavo podrobnega načrta (regulacijskega načrta) za širše mestno območje Viča in Rudnika Rezultati osnutka podrobnega načrta so služili kot predlogi za spremembo in dopolnitev GUP-a, katero je sprejela Skupščina mesta Ljub-Ijane z odlokom v januarju 1980. S tem odlokom so bili nekateri zazidalni otoki ukinjeni in nekateri oblikovani nanovo, spreme-nile so se velikosti obstoječih zazidalnih otokov in spremenile namembnosti zemljišč v obstoječih zazidalnih otokih. Na novo so bili oblikovani: površine za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavno-sti: - VS-102/2 - Rakova jelša, VS-103/2 Sibirija, VS-107/2 - Ko-zarje, VS-109 - Dolgi most, VS-8/3 - Kozarje, VS-8/4 - Kozarje, RS-4 - Rudnik, RS-110 - Lavrica, RS-5 - Lavrica v skupni izmeri 261,49 ha, proizvodne, servisne in skladiščne površine: - RP 2/2 - Rudnik, RP-3/1 - Lavrica in RP-3/2 Lavrica v skupni izmeri 35.25 ha, povšrine za mestne javne službe in naprave: - VM-4 - Kozarje, VM-5 - Kozarje in VM-6 - Kozarje, v skupni izmeri 30.17 ha centralne površine: ¦ - VO-8 - Kozarje v izmeri 11.00 ha. Sprememba velikosti je bila s tem odlokom sprejeta za 14 zazidalnih otokov in sprememba namembnosti za 2 zazidalna otoka. V maju 1980 je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejela Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepo-vedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe Kulture zemljišč, s katerimi je bila uvedena splošna prepoved za 21 zazidalnih otokov. V odnosu na ta odlok je stanje naslednje. - izdelani in sprejeti so zazidalni načrti za 4 zazidalne otoke (RP-2/2 - Rudnik, RP-2/1 - Rudnik, VS-102/2- Rakova jelša, VS-109 - Dolgi most) - v pripravi oz. v izdelavi so zazidalni načrti za 6 zazidalnih otokov (RS-4 - Rudnik, RS-5 - Lavrica, RS-110 - Lavrica, RP-3/2 - Lavrica, VS-1 - Trnovo (za razširitev po GUP-u 80) in VM-4 - Kozarje (ki je v osnutku izdelan in nesprejet zaradi uskladitve z Ljubljano 2000). - zazidalni načrti za 11 zazidalnih otokov še niso v izdelavi. Med te sodijo vsi otoki v območju Kozarij, Murgle, Sibirija, Vin-terca - torej tisti, katerih obseg bo potrebno še uskladiti s kmetijskimi zemljišči ali pa so vezani na" spremembo GUP.a, da bodo ekonomsko sploh upravičeni, kot je to primer Sibirije. V letu 1982 sta sledili še dve parcialni spremembi in dopolnitvi GUP-a, s katerima je bilo na območju Viča in Rudnika določeno ureditveno območje športnega letališča Aeroklub Ljubljana na Barju, razširjeni zazidalni otok RS-102 - London za potrebe centralnih dejavnosti in zazidalni otok VS-6 - Vič ter izvršen izvzem lokacije objekta samoprispevka III na Lavrici iz zahteve po izdelavi zazidatnega načrta. PO OPISAMIH ODLOKIH 0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH GUP-a JE DANES V CTREDITVENEH OBMOČJO: ?¦» zazidalnih otoko* c n«n«»l)noBtJo povr&in i> gtanovanje, epremljajoSe in oatale javn« dejavnosti ¦ • - 0 B H 0 Č J E NAČIN UREJANJA UBB. NAČRT SPREJETI ZAZIDALNI ZAZ. NAČRT ZAZIDALNI NAČRT NAČRT VS 1 - TRNOVO______________________________*____________________________________________________________i___________________________za razširit VS 2 - KOLEZIJA_____________;_______________+____________________________________________________________+______________ VS 3 - OB TRŽAŠKI_________________________+____________________________________________________________+_________\______________________________ VS >t - BONIFACIJA__________________________^____________________________________________________________+______________________________________ VS S - ROŽNA DOLINA_______ + + 7.n ri»1 nhmgfiia 1» del obmo VS 6 - VIČ______________________________ +___________________________________________________________ + za del območ.ia aovelaci.ia VS 7 - BRDO-VRHOVCI_______________________+_____________________________________________________________+______________________________________ VS 6/1 KOZARJE__________________________________________________________________+___________________________________________________novelaci ia VS 8/3 KOZARJE____________.________________+____________________________________________________________________________________________________ VS H/l* KOZARJE_____________________________+____________________________________________________________________________________________________ VS 101 KBAKOVO__________________________________________________________________*_______________________________________________________________ VS 102 TRNOVO______________________________+_____________________________________________________________+________:______________________________ VS 102/2 RAKOVA JELŠA_____________________+_____________________________________________________________+_______________________________________ VS 103 HPRGLE______________________________+_____________________________________________________________+___________________________za razširit VS 103/2 SIBIRIJA_____________;____________+____________________________________del območ.ja____________________________________________________ VS 101* POSLOVNO STAN. CEHTER VIČ_______________________________________________+________________________+ za del obrooč.ia_______________________ VS 105 STAN IN DOH_____________________________________________________________+_______________________________________________________________ VS 106 OB BOBENČKOVI______________________+____________________________________________________________* za del območ.ia oovelaci.ia VS 107 KOZARJE________________:_______________________________________:___________+_______________________________________________________________ VS 107/2 KOZARJE_______________________________________________________________¦ VS 109 DOLGI HOST__________________________+_____________________________________________________________1_______________________________________ RS 1 - 2 RPDNIK____________________________+________;____________________________________________________i_______________________________________ RS 3 RAKOVNIK_______________________________+______________________Jj_______________________________________¦ za del območ.ia_______________________ RS Ij ILOVICA_______________________________+__________________^_______________________________________________,______________________+___________ RS 5 LAVRICA_______________________________+________________________________________________________________________________________* izdelan o RS 101 - OB DOLENSKI CESTI_____________________________________________________+_______________________________________________________________ i________________________________________ 2______________________________________2__________________________!l____________________S__________________' _______ RS 102 L0HD0N_____________;__________________+ za del območ.ia ¦*• za del območ.ia BS 103 VINTERCA_____________________________+____________________;____________________________________________+ za del območia__________________________________________________ RS lOfr ORLE____________________________________________________________________+__________________ RS 10E IŽANSKA CESTA_________________;_______¦________________________________________________________________'¦ + za del območ.ia__________________________________________________ RS 106 ČRNA VAS_____________________________________________________________________+____________________________________________________________________________________________ RS lOfe SREDNJA VAS_________________.________________________________________________+____________________________________________________________________________________________ RS 109 SELA_________________________________________________________________________+____________________________________________________________________________________________ RS 110 LAVRICA r -, izdelan osnutek prog.dela tehnični del Diruje do vskladit-_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ve L.i. .3000__________________________ 11 ZAZIDALNIH OTOKOV Z NAMEMBNOSTJO POVRŠIN ZA PROIZVODNE, SERVISNE IN SKLADIŠČNEPOVRŠINE 1_____________________________________________________________2_________________________________________________2____________________________________k______________________________5 ___________________________________________ 0 B M 0 Č J E N A Č I N_________UREJANJA_______________ ZAZIDALNI NAČRT URB. NAČRT SPREJETI ZAZ. NAČRT ZAZ. NAČRT V IZDELAVI VP 3/1________________________________________+________________________________________________________________+__________________________________________________________________ VP 3/2________________________________________+ ___________________________________________________________+_________________________________________________ VP 3/3________________________________________:________________________________________________________________i_________ VP It__________________________________________+_____________________________________________________________________________________________+_______________ VP 5_________________________________________________________________________________+____________________________________________________________________________________________ VP 6____________________._____________________+___________________________________________________________________________________________________________________________________ RP 1 - OB DOL. CESTI_______________________________________________________________+____________________________________________________________________________________________ RP 2/1 - RPDNIK_____________________________+________________________________________________________________+__________________________________________________________________ RP 2/2 - RCTDNIK_____________________________+________________________________________________________________¦ _____________________________________________________________ RP 3/1 - LAVRICA____________________________________________________________________+____________________________________________________________________________________________ RP 3/2 - LAVRICA + + izdelan osnutek programskega _—____________________________________________________________________________________________________isi*__________;_____________ 6 ZAZIDALKIH OTOKOV Z NAMEMBNO STT J 0 POVRŠIN Z A MESTNE JAVNESLOŽBE I H NAPBAVE (SKLADIŠČA.KOMUNALNE SLHŽBE. SEBVISI)___________________________________________________________________________________________________________._________________________ 0 B H 0 Č J E ________________NAČIN DREJANJA__________ ' ¦ SPREJETI ZAZIDALNI NAČRT ZAZ. NAČRT V IZDELAVI ZAZIDALNI NAČRT DRB. NAČRT 1 2 3 "¦ 5 VH 1 - OB TRŽAŠKI CESTI_____________________________________________________________________________+_______________________________________________________________________________________________________________________ VH 2 - KOZARJE__________________________________________________________________________________;______________________\__________________________________________norelaei.ia skupa.i z VS 8/1___________ VM 3/1 - SANITARNA DEPONIJA BARJE_____________._______________]_________________________¦________________________________________________________________________________________________________ VM 3/2 - SANITABNA DEPONIJA BARJE _________________________________________________+________________________________________________________________________________________________________ VM If * KOZARJE + ' Osnutek izdelan postopek eprejemanja odložen _______________________________________________________________________________________________________________________________________________zaradi vskl. z L.iubl.iapa 2000______ VH 5 ¦ KOZABJE__________________________________1_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________ VH 6 - KOZARJE__________________________________+_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________ RH 1 - OB DOLENJSKI CESTI_________________________________________________________________¦__________________________________\_____________________________________________________________________,. 6 ZAZIDALNIH OTOKOV l NAMEMBNOSTJO POVRŠIN ZA ŠOLSTVO.IHSTITDTE IN ZDRAVSTVO 1 2 5 h 5 V I - 1________________________________________________________________________________________+________________________________________________________________________________________________________ V I - 2_____________________________________________________________________.___________________+________________________________________________________________________________________________________ V I - 3________________________________________________,______________________________________^_+________________________________________________________________________________________________________ V I - U _____________________________________________'________________+__________________________________________________________________________________ V I - 5_______________________________________________________________________________;________________________¦_________________________________________________________________________________________________________________________ V I - 6_______________________________________________________________________________________________________¦_________________________________________________________________________________________________________________________ 1 ZAZIDALNI OTOK Z NAHEMBNOSTJO CENTRALHIH POVRŠIN 1_________________________________________________________2____________________________________________________1________t_________________________________________________________________^___________________________________________ VO 6 - KOZARJE____________________________,___________¦______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Skladno z določili Zakona o urbanističnem planiranju je Skup-ščina mesta Ljubljane v juniju 1972 sprejela odtok o urbanistič-nem programu za območje mesta Ljubljane. Urbanistični program določa urbanistični razvoj in prostorsko ureditev za celotno območje mesta Ljubljane. Po določilih tega odloka usmerjajo skupščine občine in mesta LJubljane urbanistični razvoj ureditvenega območja mesta Ljub-Ijane po določbah generalnega plana urbanističnega razvoja, urbanistični razvoj območja Medvod z urbanističnim načrtom in zazidalnimi načrti, ostala območja in naselja pa z urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti in urbanističnim redom. Urbanistični program je določil smernice za urbanistično ure-janje prostora in zavarovanje širših prostorskih koristi izgradnje mesta, ter določil tudi načine urejanja. Tako je za ureditveno območje Ljubljane, Medvod in Polho-grajskih dolomitov zahtevano urejanje z urbanističnimi in zazi-dalnimi načrti, samo z zazidainimi načrti na območju občine Ljubljana Vie-Rudnik 7 zazidalnih otokov (VS-201/2 - Stranska vas, VS-201/3 - Stranska vas, VS-201/5 - Dobrova, VS-201/8 -Gabrje, VS-206 - Srednja vas, VS-245/2 - škofljica in VS-245/3 -Škofljica), vsa ostala naselja in območja pa z urbanističnim redom. Z odlokom o dopoln^i/i odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljane sprejetega s strani Skupšine mesta Ljubljane v januarju 1973 je bila za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejete zahteva po izdelavi zazidalnih načrtov še za 15 zazidal-nih otokov (VS-208/1 - Polhov gradec, VS-210/1 - Podolnica, VS-213/1 - Horjul, VS-220/1 - Radna, VS-220/2 - Brezovica, VS-225 - Podpeč, VS-236/1 a Ig, VS-245-1 - Škofljica, VS-245/5 -Škofljica, VS-245/7 - Škofljica, VS-245/8 - Klanec. VS-245/1 -Gradež, VS-260 - Velike Lašče, VP-245/1 - Škofljica, VW 203/1 Turjak). V januarju 1973 je Skupščina mesta Ljubljane sprejela odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi par-celacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč z namenom zagotovitve možnosti smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotene izdelave zazidalnih načrtov ati uvedbe razlastitve zemljišč. Ta odlok se je nanašal na vse izdelane otoke, za katere je zahtevala izdelava zazidalnih načrtov. V aprilu 1974 je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik spre-jela Odlok o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljubljana Vič-Rudnik po katerem se urejajo vsa naselja in ob-močja, ki niso zajeta z urbanističnimi načrti ali z zazidalnimi načrti po odločbah odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljane. V letu 1974 je bilo stanje zazidljivih površin naslednje: Površine za stanovanje, spremljajoče in ostale javne dejavnost: - 114 zazidalnih otokov s površino 1084,85 ha od'teh je za 19 zazidalnih otokov s površino 273,20 ha zahte-vano urejanje na podlagi zazidalnega načrta in za 95 zazidalnih otokov s površino 665,65 ha urejanje z lokacijsko dokumentacijo Površine za proizvodne dejavnosti: - 4 zazidalni otoki s površino 23.55 ha Površine za počitniške hiše: - 13 zazidalnih otokov s površino 122,45 ha Od leta 1974 do danes je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejela še sedem urbanističnih redov s katerimi so se spremenile velikosti zazidalnih otokov, spremenile namembnosti površin, ukinili zazidalni otoki (konflikti z ostalimi uporabniki prostora predvsem kmetijstvom) ali nastali nanovo (vključevanje nedovoljeno zgrajenih skupin objektov). Stanje zazidljivih površin je danes naslednje: Površine za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavno-sti: - 159 zazidalnih otokov s površino 1172.08 ha, za 39 zazidalnih otokov je zahtevano urejanje z zazidalnimi načrti. Površine za proizvodne dejavnosti: - 12 zazidalnih otokov s površino 55,90 ha, urejajo se z lokacij-sko dokumentacijo. Površine za počitniške hiše: - 10 zazidalnih otokov s površino 50,50 ha, za 2 zazidalna otoka je zahtevano urejanje z zazidalnim načrtom. Stanje zazidalnih načrtov. . - Izdelani in sprejeti za 8 zazidalnih otokov VS-201/5 - Dobrova, VS-245/1 - Škofljica-Ravne, VS245/2 -Škofljica (del - Hribi) VS-245/2 - škofljica (del Pevčeva dolina), VS-245/3 - Škofljica (del), VS-225 - Podpeč, VS-260 - Velike Lašče, VS-251/ - Želimje). - V izdelavi za 5 zazidalnih otokov: (VS-206 - Srednja vas, VS-213/1 - Horjul, VS-245/7- Škofljica, VS-202 - 3 a - Selo in VS 202 - 3 b - Selo). - Izdelani v osnutku za 3 zazidalne otoke: (VS-201/8 - Gabrje, VS-220/2 - Brezovica in VS-210-1 - Podol-nica). 2. Stanovanjska gradnja Stanovyijska gradnja je v naši občini zelo raznolika in se pojavlja v vseh možnih oblikah Oružbeno usmerjene kot blo-kovna gradnja v stanovanjskih sosedkah VS-1 Trnovo, VS-3 Žič-nica, VS-6/3 Grba, kot strnjena individualna gradnja v zadružni obliki, RS-1, RS-2 Jurčkova pot, VS-103 Murgle IV, kot individualna gradnja v zadružni obliki, VS-236 Ig kot gradnja v lastni režiji v stanovanjskih soseskah" VS-102 Rakova jelša, VS-109 Podvozna pot, RS-103/2 Vinterca, Kot individualna stanovanjska gradnja v zazidalnih otokih za katere ni potrebna izdelava zazidalnih načrtov, kot nedovoljena gradnja predvsem ob Cesti dveh cesarjev, južno od južne obvoznice, v Kozlarjevi gošči na področju rudnika RS-1 RS-2 in v RS-4 ter tudi drugod vendar ne v taki koncentri-rani obliki. Poleg stanovanjske gradnje je v naši občini izredna dinamika gradnje počitniških objektov, kateri so pretežno zgrajeni kot nedovoljena gradnja in sicer predvsem na naslednjih področjih Rakitna, Golo, Škrilje, Rob, Iški Vintgar, Ob Kočevski cesti med Pijavo gorico in Turjakom ter na področju Polhograjskih dolomi-to«' Ocena obrnočij in gradnje stanovanj v občini Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-1990: I. Prenos gradnje stanovanj iz srednjeročnega obdobja 1981-85 v srednjeročno obdobje 1986-1990 (upoštevajoč pred-loge rebalansov \z avgusta in septerhbra 1982) Lokacija: Št. stanovanj Opomba VS-1 Trnovo (E) (blokovna gradnja) VS-3 Žičnlca (Al) (blokovna gradnja) VS-6/3 Grba (nizka blokovna gradnja) 202 132 178 324 RS-1, 2 Jurčkova pot (496-172) = (strnjena, indiv. gradnja, ki terja enoten in organiziran pristop h gradnji do III-IV. faze) VS-103 Murgle IV 86 gradnjo je sicer mogoče začeti že v 1.1983 in dokon-čati v tem srednj. obdobju gradnjo je sicer mogoče začeti v začetku 1.1984 in jo je možno pretežni del do-končati tudi že v tekočem srednj. ročnem obdobju gradnjo je mogoče začeti v letu 1984 in jo je rtiožno dokončati v I. 1986 gradnjo teh stavb je mogo-če začeti že v tem srednje-roč. obdobju, dokončati pa šele v naslednjem (strnjena individualna gradnja, ki terja enoten in organiziran pristop h grad-nji do III-IV. faze) II. Novo predvidena območja VS-8 Kozarje Pripravljen je dokument: »Podrobni urbanistični red Dobrovske doline«, izdeluje pa se tudi že podrobnejša obdelava območja Kozarij. Predvidena zmogljivost območij za stanovanjsko gradnjo, ki so že opredeljena za zazidavo za GUP-om: - 8/3 Kozarje - sredina, 1815 Opomba: Osrednje območ-blokovna, 1314 je zazidave Kozarij (VS-8/2) ¦ - 8/4 Kozarje - sever, blo- se zaenkrat ohranja za kovna, kmetijstvo! RS-4 Itovica ' ~ Izdane so (ali so še v izdelavi) predhodne analize naravnih dano- sti prostora (območje med RS-1, 2, Ižansko cesto in južno obvoz- nico), ki bodo skupaj z rezultati geoloških, hidroloških, metooro- loških, ekoloških, spomeniško varstvenih in drugih raziskav (vključno potrebe kmetijstva) izhodišče za razpisno gradivo jav- nega urbanistično-arhitektonskega natečaja. Sklenjena je pogodba s strokovnima društvoma urbanistov ir• arhitektov v Ljubljani za izvedbo javnega natečaja. Predvidena zmogljivost območja pri nizki gostoti zazidave je gca 2400 stanovanj VS-245/7 Škofljica (območje pri novi Osnovni šoli, WZ in zdravstvena postaja iz III. samoprispevka) Izdelan je osnutek zazidalnega načrta. Predvidena zmogljivost območja je 170 stanovanj RS-5 Lavrica V izdelavi je osnutek zazidalnega načrta. Predvidena zmogljivost območja je 120 hiš II. Dokončanje gradnje v območjih, kjer je začeto z gradnjo v prejšnjih obdobjih (tudi na nedovoljen način*) VS-102 Rakova jelša" Zazidalni načrt je izdelan in sprejet. V teku je odkup prostih zemljišč in izdelava lokacijske dokumentacije za komunalne ob- jekte in naprave. Sprejet je tudi že odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, ki jih ZN določa za gradnjo. Zmogljivost območja je 467 hiš. Od tega je na nedovoljen načih pretežno že zgrajenih 264 hiš, ki so v postopku legalizacije (še nadaljnih 44 hiš se začasno ohra- nja, ker zazidalni načrt predvideva njihovo odstranitev) Ostane za novogradnjo še 203 hiše RS-103/2 Vinterca Za dopolnitev pretežno že zgrajene soseske na Rudniku je že izdelan in sprejet zazidalni načrt, izdelana je lokacijska doku- mentacija in glavni projekti komunalnih objektov in naprav ter stavb. Zmogljivost območja je 80 individualnih in vrstnih hiš pri čemer se del območja ohranja za kmetijsko rabo, tako da ostane na novo zazidavo le 45 hiš RS-1, 2 Jurčkova pof Zazidalni načrt je izdelan in sprejet. Izdelana je (delno še v izdelavi) dokumentacija za realizacijo ZN, izdelana je lokacijska dokumentacija za komunalne objekte in naprave kakor tudi glavni projekti teh objektov in naprav. Sprejet je tudi že odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, ki jih ZN določa za gradnjo. Zmogljivost območja je 1313 individualnih, verižnih in atrijskih hiš. Od tega je na legalen način že pretežno zgrajenih 206 hiš, na nedovoljen način pa je pretežno že zgrajenih nadaljnjih 298 hiš, ki so v postopku legalizacije. Na novo je predvidenih 809 hiš. Ob upoštevanju rebalansa plana za tekoče srednjeročno ob- dobje, ki predvideva le dogoraditev 172 hiš in ne 496 hiš, kot je bilo prvotno predvideno (razlika je 324 hiš, ki bodo dograjene v obdobju 1986-90) se lahko začne graditi še preostalih 313 hiš RS-110 Lavrica* V izdelavi je osnutek zazidalnega načrta. Zmogljivost območja po maksimalni varianti je 250 hiš, od tega je na nedovoljen način zgrajenih že 45 hiš! Ostane za novogradnjo še 205 hiš VS-109 Podvozna pof Zazidalni načrt je v postopku sprejemanja. Zmogljivost območja je 115 hiš in to samo stanovanjskih je 98 hiš, stanovanjskih hiš s pripadajočo delavnico pa še 17. Od tega je na nelegalen način pretežno zgrajenih že 45 hiš (deloma z obrtnimi delavnicami). Za novogradnjo ostane še 56 stanovanjskih hiš in 14 stanovanjskih tiiš z delavnicami ali skupaj 70 hiš VM-4 Kozarška gmajna" ;''; Zazidalni načrt je izdelan in je v postopku zbiranja soglasij. Zmogljivost območja je 224 stanovanjskih hiš (in še 9.247 m2 površin za malo gospodarstvo). Od tega je že zgrajenih ali v gradnji (deloma legalno, deloma pa nelegalno) 117 hiš. Za novogradnjo torej ostane še 107 hiš ; VS-201/7,8 Gaberje" Zazidalni načrt je izdelan in je v postopku sprejemanja. Zmoglji-vost območja je 165 hiš. Od tega je že zgrajenih ali v gradnji (deloma legalno, deloma nelegalno) 40 hiš. Za novogradnjo torej ostane še 125 hiš Poleg tega bo omogočena nadaljnja strnjena gradnja pretežno individualnih hiš (praviloma v lastni režiji občanov) v pretežno že pozidanih soseskah na mestnem območju, (naselje »mesto Ljub-Ijana«) in v naseljih na izvenmestnem območju, da se preučita razpršena individualna gradnja in nelegalna gradnja in sicer: VS-7 Vrhovci - Brdo VS-102Trnovo VS-8/1 Kosovo polje VS-1/2 Opekarska cesta RS-105 Ižanska cesta ¦ ¦ VS-213/1 Horjul VS-206 Srednja vas VS-245/1 Ravne - Škofljica - . ' VS-255/1 Kamnik pod Krimom VS-251 Želimlje VS-260 Velike Lašče VS-202/2, 3 Selo % VS-236 Ig " . ¦ VS-108/6 Šmartno VS-103/2Zeleni log, in še druge lokacije. ki jih bodo omogočili podrobni urbani-stični redi za posamezrfa izvenmestna območja občine. 3. Industrijska gradnja Oinamika stanovanjske gradnje v občini je bila pestra, kar pa ne moremo trditi za gradnjo industrijskih objektov in obrtno proizvodnih objektov. Tovrstna gradnja je v občini daleč zaostajala za stanovanjsko gradnjo, kar ima danes za posledico akutno pomanjkanje delov-nih mest in dokaj slabe pozicije za skladen razvoj občine v bodoče. Veliko število krajevnih skupnosti nima nobenih proizvo-dnih obratov. Šele v zadnjem času so prodrla spoznanja o nujnosti skladnej-šega razvoja občine. Zato smo v Smernice za pripravo dokumen-tov Ljubljana 2000 zapisali, da se mora južni del Ljubljane-zlasti gospodarsko hitreje razvijati s čimer naj bi se postopoma izena-čeval z drugimi Ijubljanskimi občinami. Možnosti za usmerjanje tega razvoja so zlasti v načrtovanih industrijskih conah VP-6, VP-4, RP-2: Industrijska cona VP-6 Severni del meji na južni strani na Cesto na Brdo, severno na Cesto za Opekarno, zapadno pa na stanovanjsko zazidavo VS-7 Brdo-Vrhovci. Celotna površina cone meri 132.465 m2. Delovni organi-zaciji Kemofarmacija je oddano 32.065 m2 zemljišča, na katerem je že zgradila in jih tudi upravlja vse objekte I. faze. Cankarjeva založba bo na površini 10.000 m2 gradila regalna skladišča, za kar je že izdelana urbanistična zasnova, ni pa še lokacijske doku-mentacije, zemljišče v izmeri 10.000 m2 pa je izvršni svet dodelil tudi Rudarskemu inštititu za gradnjo poslovnih prostorov. Prostih površin za oddajo je še 80.400 m2. (Zemljišče je bilo oddano Kartonažni tovarni Ljubljana, ki pa je svoj program iz-gradnje preselila v industrijsko cono Moste). Industrijska cona VP-4. Obsega 274.579 m2 rrjed Malim grabnom in Mestnim logom. Prostor omejujeta na sever in vzhodni Mali greben, z južne strani je zazidalni otok omejen proti gozdnim in travniškim površinam Mestnega loga in povezovalno cesto, na zahodu pa meji na stanovanjsko zazidavo VS-109. Industrijska cona VP-4 leži nepo-sredno ob navezavi južne obvozne avtoceste na Tržaško cesto in preko nje na ostali cestni sistem, s čemer ima vse prednosti " odlične dostopnosti. V coni so že obstoječi in evidentirani investitorji s svojimi razvojnimi programi (DO Plutal, SGP Grosuplje, TOZD Gradbeni polizdelki, DO Surovina, Umetni kamen, Komunalno podjetje Ljubljana), ki zavzemajo cca 90.000 m2 zazidaljivih površin. Za neznane investitorje je na razpolago še 84.000 m2 zazidljivih površin. Za industrijsko cono VP-4 je izdelan programski del zazidal- nega načrta. Vključevanje investitorjev že v tej fazi bi dela lahko bistveno pospešila. Industrijska cona RP-2 Obsega 660.000 m2 površin v strnjenem kompleksu (od tega 496.494 m2 zazidljivih površin), kar pomeni, da gre za zadosti velike površine za izgradnjo industrijske cone v pravem pomenu besede, z zagotovljeno in skupnim interesom prirejeno notranjo organizacijo, objekti, napravami. Cona se nahaja na prometno zelo ugodni lokaciji - na poteku sedanjih in bodočih poti cestnega in železniškega prometa. Industrijska cona RP-2 leži na severnem delu - obrobju Ijub-Ijanskega barja in obsega kmetijska zemljišča slabše kvalitete. Na severu oz. severovzhodu meji na Dolensko železnico in vzpore-dno Dolenjsko cesto, na jugu oz. jugozapadu na varovalni pas južne obvozne avtoceste odsek Dolgi most-Malence, na zahodni strani pa na stanovanjsko zazidavo ob Jurčkovi poti, R3-1, RS-2, RS-4, ki jo od cone loči 200 meterski vmesni zeleni pas. V severnem delu in delno južnem delu so površine že oddane investitorjem: DO Polikem trgovina TOZD Chemo - za gradnjo skladiščnih in v manjšem delu proizvodnih objektov, Integral TOZD Tovorni promet - za terminal, Agrotehnika gruda, TOZD Agromehanizacija - za gradnjo skladiščnih in servisnih objektov. Skupna izmera 157.494 m2, v na razpolago drugim investitorjem, prfčemer velja omeniti, da se DO Polikem ter DO Agrotehnika še nista dokončno opredelili do investicije na tej lokaciji tako da je praktično na razpolago drugim investitorjem 394.287 m2. Zemlji-šče v industrijski coni RP-2 komunalno ni opremljeno. V ostalih conah pa je stanje sledeče: Jndustrijska cona VP-1 je pozidano območje Tobačne tovarne. • „ Industijska cona VP-2 obsega območje med železniško progo Ljubljana-Sežana, Tr-žaško cesto na jugu, Jadransko na vzhodu in Bobenčkovo na zapadu ter meri 30.000 m2. Območje je pozidano s proizvodno poslovnimi objekti investitorjev Ilirija-Vedrog, Tiskarna Ljubjana, Gostinsko podjetje Vič. Industrijska cona VP-3/1 obsega območje med Jamovo ulico na severu, industrijsko cono VP-2 na jugu, na vzhodu meji na podaljšek Zavetiške ulice in na zahodu na Tbilisijsko ulico ter meri 80.000 m2. Cona je v celoti pozidana in ni več prostih površin (DO Tovil, SGP Grosup-Ije). Industrijska cona VP-3/2 s skupno 108.000 m2 površin je območje med Koprsko ulico na vzhodu, na jugu ga omejuje podaljšek ceste v Mestni log, na zahodu tega do Tbilisijske ulice, na severni strani pa meji na industrijsko cono VP-3/1. Cona je pozidana (Komunalno podjetje Vič, Ingrad Celje, Slo-venijales Žičnica, Igo, Hoja, 6 obratovalnic samostojnih obrtni-kov) z izjemo investitorjev Slikoplesk-Termpolast (Zagreb), ki bo zgradil proizvodno skladišče in poslovne prostore na površini 6000 m2 in AMD Zvezda z gradnjo učilnice, delavnic in poslovnih prostorov na 6000 m2 zemljišča (AMD Zvezda investicije nima v svojem srednjeročnem planu, prav tako ta investicija ni zajeta v srednjeročni plan občine). Investitorjema je bilo zemljišče že dodeljeno. Industrijska cona VP-3/3 s skupno 77.800 m2 do Malega gradbna, na vzhodu meji na Koprsko ulico, na zahodni strani pa sega do Tbilisijske ulice s stanovanjskim naseljem Bonifacija. Vse površine so že oddane investitorjem, ki postopoma svoje objekte dograjujejo (Varnost in Mehanografski center - dogra-jeno, PTT skladiščni prostori - problem sredstev, vendar je inve-sticija v srednjeročnem planu PTT, Mercator Konditor proizvodni prostori - investicijo začenjajo v letu 1983, Mercator Spectrum prozvodni objekt - v letu 1983 dokumentacijo, 14 obratovalnic samostojnih obrtnikov). Industrijska cona VP-6 Brdo, Južni del leži med Cesto na Brdo na severni strani, na vzhodni sega do železniškega rezervata, na zahodni meji na stanovanjsko zazi-davo VS-7 Brdo-Vrhovci, na južni strani pa na Cesto na Vrhovce. Cona obsega 385.500 m2 površin. Območje je po Generalnem urbanističnem planu določeno za proizvodno cono z zahtevo po izdelavi zazidalnega načrta, detalj- nejšega dokumenta ni. Zemljišče je v večji meri v uporabi SCT, ki se za to območje še ni deklarirala z dokončnim razvojnim progra-mom. Popolnoma razumljivo je, da gospodarski potencial občine ni v stanju, da bi sam brez pomoči gospodarstva ostalih Ijubljanskih občin uredil zemljišča v neurejenih ali deloma urejenih industrij-skih conah. Evidentno pa je, tudi, da bomo lahko samo z večjim vlaganjem v komunalno opremo na slabih kmetijskih zemljiščih lahko ščitili dobra kmetijska zemljišča. 4. Urejanje kmetijskih površin Največja porabnika prostora v občini Ljubljana Vič-Rudnik sta kmetijstvo in gozdarstvo. Od skupne površine občine 54.357 ha je kar 24.999 ha kmetijskih površin ali 46,3%, 27,047 ha je gozdov ali 49,6%, ostalo - 2311 ha pa so nerodovite ali urbane površine. Od vseh kmetijskih površin je 22.852 ha obdelovalne zemlje in sicer 5683 ha njiv, 619 ha sadovnjakov in 16.550 ha travnikov. Skupna površina kmetijske zemlje je sicer dokaj velika, vendar je ob tem treba poudariti, da je slaba tretjina te zemlje takšne, da se na njej lahko polno uporablja sodobna tehnika in tehnologija, vse drugo pa so bodisi barjanska tla ali hriboviti predeli, kjer je raba tehnike in intenzivnost proizvodnje omejena. Problem rabe kmetijskega prostora je v lastništvu, še posebej pa v razdroblje-nosti parcel. Značilno za kmetijske in gozdne površine je, da se število parcel iz leta v leto veča, namesto, da bi trend bil obraten. Druga značilnost je, da je kar 91,1% kmetijskih površin v zasebni lasti in da družbeni sektor v naši občini gospodari le na 2,4% obdelane zemlje, čeprav ima v lasti 15% vseh obdelovalnih površin. Velika razdrobljenost parcel in izredno majhen delež obdelovalnih površin v družbeni lasti pogojujeta dražji proizvod-nji, zaradi nizke produktivnosti in nestabilna preskrbljenost trga zaradi nihanj v proizvodnji pri zasebnih pridelovalcih. TOZD Posestva, ki imajo v lasti večino zemlje v družbeni lastnini, oda-jajo v najem zadrugama okoli 2300 ha kmetijske zemlje, katero le-te dajejo v uporabo združenim kmetom. Poleg navedenih kmetijskih površin je še okoli 600 ha v SLP s katerimi gospodari Kmetijska zemljiška skupnost, ki to zemljo preko KZ daje v najem zasebnim pridelovalcem. Problem izkori-ščanja zemljišč danih v najem je v glavnem v tem, da niso vsa dana v najem pogojno za pogodbeno tržno proizovdnjo in da za vsa zemljišča še vedno ni narejena ustrezna evidenca njihove rabe, čeprav se na tem problemu dela trenutno zelo intenzivno. Pri spremembi rabe prostora moramo omeniti, da se predvsem v hribovitih področjih in močno zamočvirjenih zemljišč Barja srečujemo z zaraščanjem zemljišč, in slabše obdelanimi površi-nami, da pa je neobdelanih površin vedno manj, njiv praktično ni neobdelanih. K temu je treba še dodati, kot zelo pozitiven premik v smeri rabe kmetijske zemlje, da je vedno bolj prisotna želja po večjem obdelovalnem prosotru, to je k povečanju obsega in intezivnosti rabe kmetijske zemlje. Preko aktivnosti, ki jo je v preteklem letu vodila Kmetijska zemljiška skupnost je bilo z raznimi posegi v prostor izboljšano 1090 ha zemmljišč, tu gre predvsem za zemljišča, ki so bila neobdelana ali slabo obedelana zaradi težjega dostopa ali vlaž-nosti. Z izboljšavo zemljišč preko hidro in agro melioracij nada-Ijujemo tudi v letošnjem letu. Ciščenje jarkov poteka dokaj zado-voljivo menimo pa da bi pri tem morali osvojiti načeli, da mora čiščenje potekati kontinuirano to je brez vmesnih neočiščenih odsekov. Na novo bomo aktivirali okoli 200 ha barjanskih tal. Aktivno se vključujemo tudi v promet z zemljišči. V lanskem letu je KZS prejela 97 ponudb za prodajo kmetijskih zemljišč, od katerih pa jih je 25 bilo umaknjenih, v 34 primerih je KZS uma-knila prednostno pravico, ker ni šlo za kmetijsko zemljišče, pri 16 ponudbah so prednostno pravico uveljavili kmetje, v treh prime-rih pa je KZS odkupila 2,11 ha kmetijske zemlje, 19 ponudb pa je še v postopku. Za bolj organizirano rabo prostora se je z vsemi interesenti potrebno čimpreje dogovoriti in prostor razmejiti. To še posebej velja za Barje, katerega rabo je treba dolgoročno opredeliti, tako za namene kmetijstva, gozdarstva, urbanizma in drugo. Ne moremo pa mimo dejstva, da se je v preteklosti s prostorom in s tem tudi s kmefijsko zemljo gospodarilo dokaj neorganizi-rano oziroma neodgovorno. Zaradi tega smo priča velikemu številu neorganizirane - črne gradnje na eni strani in velikih izgub rodovitne zemlje na dmgi strani, čeprav ugotavljamo, da bi ob boljšem sodelovanju vseh interesov rabe prostora v naši občini lahko našli za vse ustrezen prostor brez škod oziroma posegov v kmetijsko proizvodnjo. Da bi do takšnega dogovora dončno le prišli, nas je prisilil tudi Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti, ki terja, da v prostoru določimo kateri del bo namenjen trajno za kmetijstvo, in kaj bomo namenili drugim porabnikom. Pri tem pa se moramo vsi dobro zavedati, da z osvajanjem barjanskih tal, ne bomo nikoli pridobili ustrezne zamenjave za že ali pa še izgubljena ¦¦trdinska« rodovitna polja, zato mora še naprej ostati naša osrednja naloga skrbeti za ohranjanje rodovitne zemlje in le res.izjemoma pose-gati v njeno bogastvo. To pa zahteva stalno in čvrsto razumno sodelovanje med načrtovalci rabe prostora in gospodarji z zem-Ijo. II. VPLIV KOMUNALNEGA IN CESTNEGA GOSPODARSTVA NA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE Hiter razvoj gospodarstva, pospešena stanovanjska izgradnja in izgradnja,drugih spremljajočih objektov (samoprispevek), je zahtevala kompleksno razreševanje vse komunalne oskrbe obča-nov. V okviru te dosedanje projekcije je komunalna izgradnja' sledila realizaciji izgradnje usmerjenih sosesk, stanovanjske iz-gradnje, naloge individualne komunale v zvezi z 10-letnim pro-gramom cest, niso pa v celoti sledili programom sanacije obsto-ječih naselij. Postopoma pa se je širilo vzdrževanje kolektivnih komunalnih objektov in naprav na izvenmestno območje, tako da je s tem izenačeval komunalni standard na območju občine. Ker določila plana niso bila konkretna, so se podrobnosti določevale z letnimi plani. Pri investicijah v komunalno gospodarstvo individualne komu-nalne rabe so imele prednost investicije za preskrbo z vodo in zaščite podtalnice, stanovanjska gradnja, gradnja gospodarskih objektov in objektov socialnega standarda. Pri cestnem pro-gramu so imele prednost cestne povezave, po katerih poteka avtobusni promet in ceste, ki povezujejo posamezne soseske in naselja med seboj. Zaradi uresničevanja enotne politike komunalne dejavnosti in opravljanja nalog, je bila v srednjeročnem obdobju 1976-1980 vzpostavljena širša solidarnost delovnih Ijudi Ljubljane, ter s tem sprejeti sistemski finančni ukrepi, ki so imeli ekonomski učinek predvsem v drugi polovici srednjeročnega obdobja 1. Komunalno in cestno gospodarstvo: Sodoben proces razvijanja naselja v mesto, vpliva tudi na razvoj komunalnega gospodarstva. Urbanizacija je posledica splošnega gospodarskfega razvoja in rasti. Da se ta vloga lahko opravlja, je v bistveni meri odvisna od stanja zmogljivosti in tempa razvoja komunalnega in cestnega gospodarstva, vodovo-dov, kanalizacije; urejeno cestno omrežje, javna razsvetljava, mestni potniški promet itd., so ožilje prostora, ki vpliva na kako-vost prebivanja - Cestno gospodarstvo Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupno 950 km cest, od tega: - 39 km regionalnih cest (v pristojnosti CPL in RSC) - 95 km magistralnih cest (v pristojnosti CPL in RSC) - 458 km lokalnih cest in mestnih ulic (v pristojnosti Komu-nalne skupnosti) - 358 km krajevnih potov (v pristojnosti krajevnih skupnosti) Od tega so magistralne in regionalne ceste, razen dveh krajših odsekov, v celoti asfaltirane, od 458 km cest, ki so v direktni pristojnosti Korriunalne skupnosti (brez krajevnih potov), jeasfal-tiranih 88 km ali 20%, ki so večinoma na mestnem območju. Poleg večinoma makadamskih cest predstavlja velik problem neprimernost tal, po katerih potekajo. Imamo dvoje različnih nasprotij - barjanske predele in izrazito gorske ceste, ter je zato gradnja izredno zahtevna in draga. Posebno poglavje na po-dročju vzdrževanja so cestni objekti - mostovi in propusti, ki jih je na območju občine 151, od tega 54 lesenih in 97 betonskih. Tehnično neoporečnih je 56, srednje dobrih je 45 in slabih z omejitvijo pa 50 mostov. Večino mostov in propustov je bilo v času obnov in izgradenj v povojnih letih »na hitro« zgrajenih, premalo dimenzioniranih in brez hidravličnih presoj. Vsled stal-nega naraščanja prometa in s tem obremenitev, je potrebno stalno obnavljanje in krpanje mostov, ker za popolno obnovo največkrat ni zadosti finančnih sredstev. Prav tako vpliva na stanje cest nenehno naraščanje in intenziv-nost prometa, ki z naraščujočimi obremenitvami vedno hitreje uničujejo ceste in objekte. Vzporedno z naraščanjem prometa bi morala rasti tudi vlaganja v modernizacijo in vzdrževanje cest, vendar je vsa leta primanjkovalo finančnih sredstev. Z novo reorganizacijo cestnega gospodarstva razdeljena med Komunalno in Cestno skupnostjo. Na novo se je osnovala Cestna skupnost za območje petih Ijubljanskih občin, v kateri pristojno-sti bodo poleg magistralnih, regionalnih cestšedel lokalnih cest, ki so bile dosedaj v pristojnosti Komunalne skupnosti. Pri tem pa se pojavlja bojazen, da bodo v Cestni skupnosti imele prioriteto dosedanje regionalne in magistralne ceste, ter da bo zato padla sicer že sedaj pičla intenziteta gradenj in rekonstrukcij preneše-nih cest. Zaradi pereče problematike cestnega gospodarstva na območju naše občine, je glavna teža prizadevanj v tem, da bi v Ljubljani združevali skupno po načelu vzajemnosti in solidarno-sti, za realizacijo enotnega programa cestnega gospodarstva vseh Ijubljanskih občin in s tem postopnega izenačevanja cest-nega standarda. - Kolektivna komunaina raba: Dejavnosti kolektivne komunalne rabe na območju občine vr-šijo specializirane komunalne temeijne organizacije in sicer za dejavnosti: vzdrževanje javne higiene, vzdrževanje zelenic, vzdr-ževanje parkovnih gozdov, vzdrževanje javne razsvetljave, vzdr-ževanje semaforjev, vzdrževanje cest in mostov, zimska služba, vzdrževanje pokopališč in vzdrževanje poti spominov in tovariš-tva. Dejavnosti opravljanja kolektivnih komunalnih storrtev so za-snovane na skupno dogovorjenih programih vseh Ijubljanskih občin po načelu vzajemnosti in solidarnosti, tako je bil na tem področju dosežen velik premik pri odpravljanju komunalnega deficita v občini, prav z uvedbo instrumentarija vzajemnosti in solidarnosti združevanja sredstev za realizacijo dogovorjenih programskih nalog. S tem bodo uresničeni temeljni cilji našega srednjeročnega programa, to je, prevzem kolektivnih komunalnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih v upravljanje Komu-nalne skupnosti oz. komunalnih delpvnih organizacij. - Individualna komunalna raba: a) Vodovod V občini Ljubljana Vič-Rudnik se od skupno 76.372 prebivalcev oskrbuje preko 57.000 prebivalcev s pitno vodo iz centralnega mestnega sistema, preko 18.000 se jih oskrbuje z vodo iz lokalnih vodovodov, večje število prebivalcev tudi iz zasebnih objektovza preskrbo z vodo, za katere pa praktično ni nobenih podatkov o številu in vrsti. Na mestno vodovodno omrežje je priključeno celotno mestno območje občine in naselja škofljica. Celotno omrežje centralnega sistema in lokalni vodovod Golo-Zapotok so v up/avljanju TOZD Mestni vodovod, vse ostale lokalne vodovode upravljajo krajevne skupnosti oz. vodovodni odbori Kljub izgradnji novih vodnih virov za centralni mestni sistem, preskrba z vodo ni zadovoljiva. Na območju občine je 73 lokalnih vodovodov. Pri večini lokalnih vodovodov in zasebnih objektih za preskrbo z vodo se stalno ali občasno ugotavlja higienska opo-rečnost vode. Na lokalne vodovode z oporečno vodo je poleg občanov vezanih še več javnih objektov, kar povečuje eventuelno epidemiološko ogroženost prebivalcev. Zaradi hitre urbanizacije, rasti prebivalcev, povečane speci-fične porabe vode na priključeno osebo, dotrajanega omrežja, sušnih obdobij in drugih vzrokov, je pri lokalnih vodovodih že prišlo do pomanjkanja vode. Pri redukcijah ali izpadih električne energije so prebivalci dodatno ogroženi z možnostjo sekundar-nega onesnaževanja pitne vode v omrežju. V pogledu zagotavljanja preskrbe z vodo se ugotavlja, da je spontana gradnja lokalnih vodovodov v preteklem obdobjtrsicer odigrala pozitivno vlogo, da pa si danes na tak način ne moremo zagotoviti ustrezne preskrbe z vodo. Danes je vedno bolj pomem-ben ekonomski vidik preskrbe s pitno vodo, pri tem pa bi se morali zavedati, da so stroški pri majhnih sistemih za preskrbo z vodo, ki pri nas prevladujejo, neprimerno večji kot pri večjih vodovodnih sistemih. V okolici Ljubljane nam lahko v prihodnosti omogočijo zadovoljivo preskrbo z vodo le večji vodovodni si-stemi, tako v ekonomskem, varnostnem kot sanitarnotehničnem pogledu. Pri današnjem načinu preskrbe z vodo iz velikega šte-vila lokalnih vodovodov imamo lahko sicer nizko ceno vode, ki pa jo dosegamo na račun slabših tehničnih, sanitarnih in varnostnih rešitev. Predvsem je potrebno urediti način gospodarjenja s temi vodovodi ter določiti in zagotoviti enake pogoje gospodarjenja kot veljajo za specializirano komunalno organizacijo. V kratko-ročne, srednjeročne in dolgoročne programe ter družbene plane občine, kakor tudi v prostorske plane, je potrebno vnesti vse potrebne elemente preskrbe z vodo: oceno dolgoročnih potreb o pitni in tehnološki vodi, globalno zasnovo oskrbe in varovanje pomembnejših vodnih virov na osnovi varovalnih območij, pro-gram sanacije obstoječih vodovodov, varovanja opuščenih vo-dnih virov in izgradnje novih vodovodov, kjer teh še ni ali so obstoječi prešibki, projekt financiranja in enoten tehnično in higiensko ustrezen način priprave vode. b) Kanalizacija: Kljub znatnim vlaganjem v izgradnjo kanalizacijskega sistema je bila vrsto let zapostavijena zaščita vodnih virov in kanalizacija vodonosnih območij, nekontrolirani posegi in nedovoljena grad-nja pa predstavljajo stalno nevarnost za okužbo še kvalitetne pitne vode, ki predstavlja eno izmed redkih naravnih bogastev. Omrežje javne kanalizacije mestnega sistema pokriva pretežno v celoti mestno območje, razen območja KS Lavrica in predelov na Rudniku, Rakovi jelši, Sibiriji, Vrhovcih in Kozarjih. Na izvenmest-nem območju so delno kanalizirana naselja Dobrova, Polhov Gradec, Horjul, $kofljica, Preserje, Vnanje Gorice in Notranje Gorice, ki imajo skupaj 5 čistilnih naprav. Na ostalem območju občine je odvajanje odplak individualno preko pretočnih greznic in septičnih jam ali direktnih izpustov v odprte jarke in vodotoke. Razmerje med zgrajenim vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem je še vedno neustrezno, saj bi moral biti praviloma vsak objekt, ki je priključen na vodovodno omrežje priključen tudi na kanalizacijo. ' - c) Plin: Oskrba s plinom se na območju občine zagotavlja \z dveh virov, mestnim in mešanim plinom. Plinsko omrežje pokriva območje sosesk VS-1 Trnovo, Mirje, VS-103 Murgle, vzhodno polovico soseske VS-5 Rožna dolina in VS-4 Bonifacija. Plinifikacija bi-stveno prispeva k izboljšanju bivalnega okolja (zraka). Zato so bila v zadnjih dveh letih intenzivno vlagana sredstva v rekon-strukcijo zastarelega plinskega omrežja. Proizvodne kapacitete še omogočajo priključevanje stanovanj-skih in drugih objektov na plinsko omrežje. Pojavljajo se težave zaradi nenehnih podražitev osnovne surovine in zagotavljanja zadostnih količin. . d) Komunalna energetika Ljubljana Omrežje toplotne energije preko daljinskega sistema ogrevanja (priključeno je le manjše število javnih objektov ob Aškerčevi cesti) za občino ni posebno pomemben, ker energetska oskrba občine zaradi individualne gradnje ni predvidena na ta vir temveč na plin. Oba energetska vira, plin in ogrevna toplota.jarehajata iz pri-stojnosti komunalne v novo ustanovljeno energetsko skupnost. 2. Planlranje in usklajevanje planov in programov v komunalnem gospodarstvu Značilnost komunalnega gospodarstva je zlasti v tem. da na-stopa v naselju, da komunaina dejavnost prizadene slehernega občana in da razvoj komunalnega gospodarstva v vse večji meri vpliva tudi na splošni gospodarski razvoj in da je ta vpliv medse-bojno povezan. Spričo tega je komunalno gospodarstvo na ra-zvoj, katerega vpliva gospodarska rast in z njo razvoj urbaniza-cije, tudi samo določena materialna osnova za gospodarsko rast in razvoj urbanizacije. Že pri pripravi prostorskih, urbanističnth in družbenih planov, ki se prejemajo na nivoju družbenopolitičnih skupnosti, se mo-rajo upoštevati programske koncepcije in materialne možnosti komunalnega gospodarstva. V vseh planskih dokumentih mora komunalno gospodarstvo dobiti pomembnejše mesto kot omeji-tveni faktor razvoja in drugih dejavnosti. Zato naj komunalno združeno delo sodeluje že pri pripravi osnovnih planskih doku-mentov, da bodo že v fazi sprejemanja investicijskih programov upoštevane strbkovno tehnične zahteve posameznih dejavnosti komunalnega gospodarstva. Zaradi nedorečenosti prostorskega razvoja se je stanovanjska gradnja razvijala iz leta v leto bolj ekstenzivno. Naraščalo je število zazidalnih otokov, s čimer so naraščale tudi zahteve po komunalni opremljenosti, le-to pa zaradi take razdrobljenosti postaja vse dražje in vse manj učinkovito. Temeljni cilji so naslednji: ¦ - sočasno planiranje in spremljanje stahovanjske in industrijske izgradnje, - sočasno planiranje in spremljanje programov izgradnje šol in VVZ (samoprispevek III) - sočasno planiranje in spremljanje programov cestnega gospo-darstva - sanacija obstoječih sosesk in naselij. - ohraniti enotni komunalni standard vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav - ustvarjanje možnosti za izgradnjo kompleksov po letu 1985. Med temi cilji so strateške naloge: zaščita podtalnice Brest, sanacija plinskega in vodovodnega omrežja, nadaljevanje plinske oskrbe na Rudniku, izboljšanje cestnih povezav, po katerih pote-kajo proge avtobusnega prometa. IV. POGLAVITNE DEJAVNOSTI V LETU 1983 Komite za urejanje prostora in varstvo okolja SO Ljubljana Vič-Rudnik je po novi sistematizaciji kot upravni organ razdeljen v tri področja dela in sicer: urbanizem in lokacije, gradbeništvo in komunalo ter premoženjsko pravne zadeve, Pri svojem doste dneve za študij. - Za izobraževanje smo v finančnem načrtu predvideli znatno višja sredstva (indeks 475). - V postopku sprejemanja imamo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki natančneje kot došlej določa osnove in merila za nagrajevanje »po delu« Izvajanje tega bo prav gotovo prispevek h kvalitetnejšemu delu. - Pripravljamo organizacijo strojepisnice, v kateri bo delo nor-mirano. - Za vse upravne organe je v pripravi oblikovanje osnov in meril za ugotavljanje potrebnega dela v upravnih organih (normi-ranje upravnega dela). Koordinator je Republiški sekretariat za pravosodje in upravo. delegati so sklenili SKRAJSAN ZAPISNIK Skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbora, zbora krajev-nih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine in zborov skupščine občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bilo dne 24. maja 1983 ob 16. uri. Skupno zasedanje zborov skupščine občine in občinske razi-skovalne skupnosti je bilo sklicano na podlagi 180 in 188. člena statuta občine ter 50. in 70. člena poslovnika skupščine. Skupno zasedanje zborov je po dogovoru med predsednikoma vodil predsednik skupščine MAKS KLANŠEK. Pozdravil je vse prisotne delegate, individualne poslovodne organe oz. predstavnike delovnih organizacij oz. visokošolskih organizacij, ki so bili vabljeni na zasedanje, predsednika in člane izvršnega sveta ter vse ostale prisotne. Pred sprejemom dnevnega reda so delegati poslušali informa-cijo o rezultatih gospodarjenja v prvem tromesečju letošnjega leta. Informacijo je podal predsednik komiteja za družbeno plani-ranje in gospodarstvo Janko JAPELJ. Na predlog predsednika skupščine je bil sprejet sledeči DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov skupščine občine in občinske raziskovalne skupnosti, 2. Obravnava vloge raziskovalnih organizacij in inventivne de-javnosti pri razvoju delovnih organizacij v občini Ljubljana Vič-Rudnik. ¦ KtočkM. Predsednik skupščine, Maks Klanšek, je na podlagi oddanih pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti, zbora združe-nega dela občinske skupščtne in delegatov občinske razisko-valne skupnosti ter na podlagi prezenčne liste delegatov družbe-nopolitičnega zbora razglasi sklepčnost zborov, ker je bilo na zasedanju prisotnih: - 24 delegatov družbenopolitičnega zbora, - 40 delegatov zbora združenega dela, - 24 delegatov zbora krajevnih skupnosti, - 28 delegatov skupščine občinske raziskovalne skupnosti. K točki 2. Uvodno poročilo k vlogi raziskovalnih organizacij in inventivne dejavnosti pri razvoju delovnih organizacij vobčini Ljubljana Vič-Rudnik je podal dr. Vasilij PREŠEREN, član izvršnega sveta. V svojem izvajanju je opozoril na vsoto problemov, s katerimi se srečujejo tako znanstveno raziskovale organizacije, kakor tudi delovne organizacije. Poudaril je, da ne smemo pozabiti, da smo v naši družbi na vseh nivojih prišli do spoznanja, da je razvojno raziskovalna dejavnost tista, ki bi lahko bistveno pripomogla k odpravljanju neugodnega in nestabilnega ekonomskega polo-žaja ter predlagala rešitve in sodelovala pri izvajanju dolgoročnih strateških nalog družbe. Predlagal je, da naj bodo zaključki usmeritev za uspešnejše delo v prihodnosti, hkrati pa naj zave-žejo nosilce, da čim prej pričnejo z uresničevanjem sprejetih sklepov. V razpravi so sodelovali: 4 - EmaDURJAVA-delegatDPZjepodalaskupnastališča, ki so jih oblikovala predsedstva OK S2DL, OK ZKS in OK ZSMS, - Niko VOJNOVIČ - predsednik odbora za inventivno dejav-nost pri OS ZSS Ljubljana Vič-Rudnik, - Jože JAN, predstavnik zveze društev izumiteljev, - Igor KREGAR, delegat Inštituta Jožef Stefan, ORS, - Vlasta GRJOL, delegat posebne delegacije Kemijskega inšti-tuta Boris Kidrič, ORS, - Mojca ŠUKLJE, delegat DK št. 7 - llirija Vedrog, TOZD llirija. ORS, - Zorko UKMAR, delegat KS Malči Belič, ZKS, - Emil CARUSO, delegat KS Golo-Zapotok, ZKS, - Ivan KREFT, delegat BF, ORS, - Boris dr. FRLEC, IPO Nuklearni inštitut Jožef Stefan, - Marija VVEBER, predstavnica občinske raziskovalne skupno-sti, - Jože dr. FEGEŠ, podpredsednik skupščine občine, - Alojz ŠERCELJ, delegat KS Malči Belič, ORS, - Vasilij dr. PREŠEREN, član izvršnega sveta SO. - Pisna pripomba DK 15, Žičnica, ORS, (Dobesedni zapisnik razprav na zasedanju je predložen sku-pini, ki je pripravila gradivo za obravnavo). SKLEP: Zbori obeh skupščin so soglasno sprejeli poročilo s stališči in usmeritvami izvršnega sveta, skupino, ki je pripravila gradivo pa zadolžili, da prouči vse podane predloge, pobude in stališča iz razprave ter jih skupaj s stališči IS vključi v program aktivnosti. Program aktivnosti naj se objavi v delegatskem gra-divu in posreduje vsem delovnim in raziskovalnim organizacijam v občini. Skupno zasedanje je bilo zaključeno ob 18.15 uri. Zapisnik izdelala: Predsednik skupščine: Andrejka Novak, l.r. Maks Klanšek, l.r. SKRAJSAN ZAPISNIK 11. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 24. maja 1983 po končanem skupnem zasedanju zborov skupščine občine in skupščine občinske razi-skovalne skupnosti. Sejo zbora je sklicala in vodila predsednica Marija Stanič. Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 10. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem predloga dopolnitev družbenega do-govora o štipendijski politiki v SR Sloveniji, 4. Obravnava predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo Poti spominov in tovarištva od Kamničanovega stra-dona do parcele št. 497, 5. Obravnava analize o izvajanju davčne politike in davčnega sistema (gradivo SML) 6. Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve in ime-novanja ter kadrovske zadeve, 7. Vprašanja in predlogi delegatov. KtočkM. Sklepčnost seje je bila ugotovljena, ker je bilo prisotnih 22 delegatov od skupno 30 delegatov družbenopolitičnega zbora. Izostanek s seje so opravičili: Boris Jakopin, Martin Golob, Bojan Majes in Mojca Urbančič. Brez opravičila pa so s seje izostali: Brane Bertoncelj. Miloš Budnar, Karel Kobe in Darko Kum. K točki 2. Skrajšan zapisnik 10. seje družbenopolitičnega zbora z dne 20. aprila 1983 je bil soglasno odobren z naslednjim popravkom točke 5/1 - »Komite za družbene dejavnosti naj na prihodriji seji zbora poda informacijo, zakaj ni bila sklicana 1. seja konference delegacij za posebno izobraževalno skupnost s sedežem v občini Ljubljana Vič-Rudnik«. K točki 3. Uvodno obrazložitev k predlogu sprememb oz. dopolnitev družbenega dogovora o štipendijski politiki je podala članica izvršnega sveta Tanja Jelen. V krajši razpravi sta sodelovali Nataša Kovač in Ema Durjava. SKLEP: Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel predlog dopolnitev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji. K točki 4. Obrazložitev predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST od Kamničanovega stradona do parcele št. 497. je podal član izvršnega sveta Janez Kovač. V razpravi so sodelovali: ing. Janez Barlič, Marija Stanič in Janez Kovač. SKLEP: Družbenopolitični zbor podaja pozitivno stališče k predlogu odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST od Kamničanovega štradona do parcele št. 497 in predlaga zboru krajevnih skupnosti ter zboru združenega dela kot pristojnima zboroma, da odločbo sprejmeta. Ktočki5. Uvodno poročilo k analizi o izvajanju davčne politike v Ljub-Ijani je podala pomočnica direktorja uprave za družbene pri-hodke Andreja Trček ter hkrati predlagala ugotovitve in stališča, ki naj bi bile sprejete k analizi. V razpravi so sodelovali: Marija Stanič, Ivan Lovše, Lojzka Steiner, Maks Klanšek, Tatjana Pinoza in Andreja Trček. V razpravi so delegati opozorili in predlagali predvsem: - mnogi občani se ukvarjajo z opravljanjem nedovoljene obrti (šušmarstvom) in z oddajanjem stanovanj ali dela stanovanja v najem, vendar od dohodka, ki ga pridobe na ta način, ne plačajo davkov, - ob sprejemanju občinskega odloka o davkih občanov je delegacija obratnih dejavnosti podala več amandmajev. Za ve-čino teh je bilo dogovorjeno, da jih bo proučil družbeni svet za družbene prihodke ter po potrebi predlagal ustrezen postopek za dopolnitev davčnih predpisov. Družbeni svet naj zato sprejeto obveznost čimpreje izvrši. Prav gotovo moramo pri izvajanju davčne politike dosledno zasledovati cilje in usmeritve, ki smo jih sprejeli ob oceni polo-žaja in razvojnih možnosti drobnega gospodarstva v občini. Davčne olajšave naj resnično pripomorejo k razvoju drobnega gospodarstva in ne smejo ostati samo deklaracija. če pa sedanji davčni instrumenti ne omogočajo zasledovanja teh ciljev, mo-ramo predlagati spremembo predpisov, da bomo naše usmeritve in cilje lahko uresničili, - deficitiranost ugotavljamo predvsem na področju storitvenih dejavnosti, ki jih občani dnevno potrebujejo in hkrati pogrešajo. S ^mernim davčnim šistemom bi morali stimulirati razvoj stori-tveno servisne dejavnosti, - predlagani zaključki k analizi niso primerni in sprejemljivi. Kvarijo dejansko sliko dela in doseženih uspehov naše uprave za družbene prihodke, pa tudi sicer niso v smislu naših razprav SKLEP: Družbenopolitični zbor je poleg stališč, podanih v razpravi, sprejel še naslednje ugotovitve in stališča k analizi o delovanju davčnega sistema in davčne politike: 1. Analiza daje celovit pregled davčnega sistema in davčne politike z obširnim prikazom davčnih osnov, stopenj, višine od-merjenih davkov, števila zavezancev, olajšav in drugih statistfčnih podatkov. Kljub temu pa bi bilo primerno akcijska usmeriti na-slednje naloge: - delovanje instrumentov davčne politike, to je predvsem vi-šine davčnih stopenj in olajšav, ki so predpisane z občinskimi odloki o davkih občanov, - dosledno izvajanje davčne politike in ukrepanje zoper druž-beno negativne pojave, - organizacijo in metode dela občinskih uprav za družbene prihodke. 2. Pri obravnavi višine davčnih stopenj posameznih davkov bi bilo potrebno obširneje analizirati in oceniti obseg obremenitev. Izredno nizke so obremenitve davkov \z kmetijske dejavnosti in poprečni letni davek od stavb, izredno hitro pa rastejo davki, ki so odvisni od gibanja cen, kar je značilno za davek na promet nepremičnin, 3 Glede davčnih olajšav je treba v bodoče odločno poiskati vse možnosti za razširitev olajšav za obrtne dejavnosti, ki bodo pripo-mogle k razvoju drobnega gospodarstva. Tu naj odigra odločilno vlogo družbeni svet za družbene prihodke občine, ki je v mesecu maju 1983 pričel z delom. 4. Pri doslednem izvajanju davčne politike je eno od osnovnih vprašanj popolnost zajetja vseh zavezancev in dohodkov v ob-davčitev. Tu je važno, da so tudi obstoječe javne evidence po-polne in aiurne (kmetijski register, register prebivalstva, podatki prijavno odjavne službe. itd.). Pri zajemanju dohodkov v obdavčitev pa je še vedno osnovni problem slaba razvitost vseh funkcij izvajanja kontrole. Ugotovi-tve, podane v analizi, je potrebno opredeliti z usmeritvijo na posamezna področja kot so zajernanje vseh dohodkov v obrtni dejavnosti, ugotavljanje podnajemnikov in šušmarstvo in pojavov neopravičenega bogatenja. Delo davčne inšpekcije je treba organizirati tako, da bo zago- tovljen stalen, načrten in strokovni nadzor vseh področij. Zago-tovljen bi moral biti trajen nadzor, ki ne bi bil omejen na določen čas. Kontrolo bi bilo primerno izvajati tudi izven običajnega delovnega časa in vključiti tudi sobote in nedelje. 5. Organizacija in metode dela uprav za družbene prihodke naj bi zagotovila uspešno opravljanje vseh njihovih nalog. Pri oceni organizacije je potrebno upoštevati, da so naloge uprav v zadnjih letih bile močno razširjene. Poleg prevzema odmere in pobiranja prispevkov za zdravstveno in pokojninsko ter invalidsko zavaro-vanje zasebnikov, kjer so uprave pokazale veliko učinkovitost, so sedaj dodane še naloge odkrivanja šušmarjev. 6. Zaključki analize dajejo nerealno sliko o naši upravi za družbene prihodke. S tem ne moremo soglašati. Uprava za druž-bene prihodke upošteva zakonite roke, ki vodijo v ažurnost in pravočasnost izterjave. To potrjuje 95,10% izterjava ob koncu leta 1982. 7. Za zboljšanje dela v upravah za družbene prihodke pa predlagamo še naslednje ukrepe: - skrbno je potrebno pregledati in izpopolniti notranjoorgani-zacijo dela v upravah za družbene prihodke. Pomembnejše kot enotna organizacija v vseh upravah, kar bo zaradi problemov s kadri težko uresničljivo, je zagotovitev večje aktivnosti in usmeritev v vsebinsko opravljanje nalog. Načrtno je zagotoviti dvig strokovne ravni delavcev, okrepiti njihovo nepo-sredno odgovornost in uveljaviti načelo delitve OD po delu, - okrepiti neposredno zunanjo kontrolo in razvijati take me-tode dela, ki bodo zagotavljale njeno delovanje na vseh področ-jih, ki jih mora spremljati uprava za družbene prihodke. Neposre-den stik z vsakdanjim življenjem, s krajevnimi skupnostmi, hiš-nimi sveti, milico in pogostim nadzorom davčnih zavezancev bo zagotavljalo podatke, ki so pomembni za obdavčevanje, - uvajanje računalniške tehnike v davčne službe je zagotovilo izreden napredek, saj je bilo s tem omogočeno hitrejše in učinko-vitejše delovanje Računalniška obdelava se je uveljavila tudi v kvalitativnih pogledih, saj je razbremenila del kadrov. Zato je potrebno nadaljevati s pospešenim razvijanjem računalniških obdelav v vseh upravah za družbene prihodke, - v upravah je zagotoviti analitično spremljanje davčnega si-stema, sprotno ugotavljanje pomanjkljivosti in pripravo predlo-gov rešitev. K točki 6. Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve ter p^krajši uvodni obrazložitvi članice izvršnega svela Tanje Jelen, je družbenopolitični zbor soglasno sprejel naslednje sklepe: 1. sklep, da se za sodnico Temeljnega sodišča v Ljubljani izvoli Alijana Gale, 2. sklep, da se Franc Mazi imenuje za javnega tožilca in Milan Grušovnjak za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, 3. sklep, da se Janez Jagodič s 30. 6. 1983 razreši dolžnosti sekretarja skupščine občine in da se Divna Potočar s 1. 7. 1983 imenuje za sekretarja skupščine občine. Družbenopolitični zbor je izrekel zahvalo tovarišu Janezt) Jago-diču za njegovo dolgoletno delo v skupščini ter za opravljanje funkcije sekretarja družbenopolitičnega zbora v tem mandatu. K točki 7. 1. Sekretariat skupščine je zadolžen, da do prihodnje seje zbora izdela pregled sprejetih zaključkov, sklepov in pobud druž-benopolitičnega zbora s prikazom njihovega izvrševanja, ¦' 2. občinska izobraževaloa skupnost bi morala sklicati p. \/o sejo konference delegacij za skupščino posebne izobraževalne skup-nosti in določiti eno izmed šol v občini za nosilca te konference. Te naloge, kljub osebni intervenciji in pobudam nekaterih delegatov izobraževalna skupnost ni izvršila. Zaradi tega pa je ovirano delo PIS in delo ostalih delegacij, ki se povezujejo v konferenco. Družbenopolitični zbor je izrekel kritiko na delo službe izobra-ževalne skupnosti in občinskega komiteja za družbene dejavno-sti. Na prihodnji seji mora DPZ dobiti zahtevano pojasnilo. 3. Oelegat Ludvik Mulec je postavil vprašanje, ali so bili storjeni premiki v zvezi z zagotovitvijo prehrane srednješolcem v občini. Dejstvo je, da to vprašanje vse prepočasi rešujemo. Tovarišica Jelenova, članica IS je zadolžena, da vprašanje izpostavi na seji Mestnega komiteja za izobraževanje in razisko-valno dejavnost ter nato poroča zboru. Seja je bila zaključena ob 19.25 uri. Zapisala: PREDSEDNICA ZBORA Marja Mihelič, I. r. ' . Marija Stanič, l.r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 12. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana .Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 25. maja 1983 s pričetkom ob 16. uri. Sejo zbora je sklical in vodil predsednik zbora, Franc BREN-ČIČ. Seji zbora KS so prisostvovali člani IS: Marjan Krmavner, Janez Kovač, Tatjana Brank, Drago Praintz - delavec komiteja za kme-tijstvo, Vera Pogačar - vodja računovodstva, Stane Drolc - po-močnik predsednika komiteja za družbeno planiranje, predstav-nik odbora za izgradnjo PST, predstavnik odbora za gradnjo muzeja Ljudske revolucije. Predsednik zbora je obvestil delegate, da se 9. točka umakne iz dnevnega reda. Po tej spremembi je bil predlagan naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika, 11. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982, 4. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo PST na odseku Kamničanovega stradona do parcele št. 497 k. o. Karlovško predmestje, 5. Obravnava in sprejem osnutka odloka o ustanovitvi lovišč na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, predloga sporazuma o dodelitvi lovišč v nadaljnje upravljanje in predloga sklepa o potrditvi lovskogospodarskega načrta, 6. Obravnava in sprejem predloga sklepa o potrditvi ribiško gojitvenega načrta za obdobje 1981-1985 in predloga spora-zuma o dodelitvi ribiškega okoliša v upravljanje ribiškim družinam, 7. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo muzeja Ijudske revolucije Slovenije na zemljišču v k. o. Trnovsko predmestje, 8. Obravnava in sprejem predloga dopolnitev družbenega do-govora o štipendijski politiki v SR Sloveniji, 9. Obravnava ocene razvoja malega gospodarstva v Ljubljani s predlogi ukrepov (gradivo SML), 10. Obravnava predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o izgradnji cest (gradivo SML), 11. Obravnava in sprejem predloga sklepa o soglasju k sklepu odbora podpisnikov o načinu porabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti, 12. Obravnava in sprejem predloga sklepa o soglasju k statutu Osnovne šole Oskar Kovačič, 13. Obravnava in sprejem predlogov sklepov komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, 14. Obravnava sejnega gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin SML, 15. Vprašanje in predlogi delegatov. K točki 1. Napodlagi oddanih pooblastil je bilo ugotovljeno, dajebilood 38 delegatov prisotnih 33 delegatov zbora. Seje zbora se niso udeležili delegati naslednjih krajevnih skup-nosti: Brdo, Kozarje, Lavrica, Rob in Tomišelj. K točki 2. Skrajšan zapisnik 11. seje zbora je bil soglasno sprejet. K točki 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1982, K točki 4. Uvodno obrazložitev k predlogu odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo PST na odseku od Kamničanovega stradona do parcele št. 497 k. o, Karlovško predmestje sta podala Janez Kovač.član IS in tov. Šetina, predstavnik odbora za izgrad-njo PST. V razpravi so sodelovali delegati KS Golo-Zapotok-Caruso Emil, KS Barje-Snoj Franc, KS Velike Lašče-Gruden Janez. Tov. Snoj je v razpravi poudaril, da je bila odložitev pri izbiri trase na omenjenem odseku dosežena sporazumno. KS Barje podpira nadaljnjo izgradnjo PST, vendar pa je v tem primeru bila sporna le odkupna cena zemljišča. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti jez večino glasov (en vzdržan glas) sprejel predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesaza gradnjo PST na odseku od Kamničanovega stradona do parcele št. 497 k. o. Karlovsko predmestje. K točki 5. Uvodno obrazložitev k osnutku odloka o ustanovitvi lovišč na območju občine, predlogu sporazuma o dodelitvi lovišč v nadalj-nje upravljanje in predlogu sklepa o potrditvi lovsko gospodar-skega načrta je podal Drago Praintz - delavec komiteja za kmetij-stvo. Predlagatelj je k predlogu sporazuma o dodelitvi lovišč v na-daljne upravljanje predlagal naslednje dopolnitve. V točki 1 sporazuma se v 3. vrsti za besedilom so opisana, vključi besedilo »v odloku in<>. V 2. točki sporazuma se za 5 alineo vključinovo besedilo: »- v smislu 69. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi (Uradni list SRS, št. 25/76) mora vsaka lovska organizacija skleniti s KS, kmetijsko in gozdno organizacijo združenega dela samoupravni sporazum v skladu z družbenim dogovorom \z 33. člena tega zakona, kjer se medsebojno urejajo pravice in obveznosti v zvezi z uporabljanjem zaščitnih sredstev ter preprečevanjem škode za divjadi in na divjadi.« Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevrvih skupnosti je soglasno sprejel osnutek odloka o ustanovitvi lovišč na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, predlog sporazuma o dodelitvi lovišč v nadaljnje uprav-Ijanje in predlog sklepa o potrditvi lovsko gospodarskega načrta s predlaganimi dopolnitvami pcedlagatelja. K točki 6. Uvodno obrazložitev k predlogu sklepa o potrditvi ribiško goji-tvenega načrta za obdobje 1981-85 in predlogu sporazuma o dodelitvi ribiškega okoliša v upravljanje ribiškim družinam je podal Drago Praintz. . , Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog sklepa o potrditvi ribiško gojitvenega načrta za obdobje 1981-1985 in predlog sporazuma o delitvi ribiškega okoliša v upravljanje ribiškim družinam. K točki 7. Širšo uvodno obrazložitev k predlogu odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo muzeja Ijudske revolucije Slove-nije na zemljiščih v k. o. Trnovsko predmestje je podal Janez Kovač, član IS. V razpravi so sodelovali delegat KS Golo-Zapotok - Caruso Emil, delegatska KS Trnovo-Urbančič Nada, delegat KS Stane Sever - Jean Nikolaj, delegatka KS Murgle - Fatur Mira. Na vprašanje delegata iz KS Golo-Zapotok, kakšni bodo okvirni stroški postopka razglasitve in odkupa ter stroški gradnje je odgovoril Janez Kovač. Delegatka KS Trnovo je v razpravi poudarila, da skupščina KS Trnovo absolutno podpira izgradnjo muzeja Ijudske revolucije na območju njihove KS. Na vprašanje delegata Jean Nikolaja, kako je z začetkom grad-nje je odgovoril predstavnik odbora za izgradnjo muzeja. Poudaril je, da je odborzaradi zaostrenih gospodarskih razmer sklenil, da se v tem srednjeročnem obdobju odkupi in pripravi zemljišče ter opravi določena pripravljalna dela. Sama izgradnja pa je načrtovana v naslednjem srednjeročnem obdobju. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je z večino glasov (en vzdržan glas) sprejel predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo muzeja Ijudske revolucije Slovenije na zemljiščih v k.o. Trnovsko predmestje s pripombo, da se do leta 1986 opravijo )e pripravljalna dela. ¦ K točki 8. ¦ ' Uvodno iniormacijo k predlogu dopolniiev družbenega dogo-vora o štipendijski politiki v SR Sloveniji je podala članica komi-sije tov. Bosiljka Rovan. V razpravi je sodeloval delegat KS Stane Sever 8 Jean Nikolaj. SKLEP. Zbor krajevnih skpupnosti je z večino glasov (en vzdržan glas) sprejel predlog dopolnitev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji. K točki 9. Ocena razvoja malega gospodarstva v Ljubljani s predlogi ukrepov. V uvodu je tov. Drolc poudaril, da je gradivo dobro pripravljeno in prikazuje celovit prikaz razvoja malega gospodarstva. Oceno je obravnaval tudi izvršni svet in sprejel določena stališča. Razprave ni bilo. Delegati zbora so sprejeli stališča IS in jih bodo posredovali na seji zbora občin skupščine mesta Ljubjane. K točki 10. Predlog spremembe družbenega dogovora o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974-1983. V razpravi so sodelovali delegati KS Velike Lašče - Gruden Janez, KS Barje, Snoj Franc, KS Podpeč-Preserje - Pižmoht Hinko. V razpravi je bilo ugotovljeno, da vprašanje mestnega potni-škega prometa in obmestnega potniškega prometa do danes še ni statusno rešeno. Glede na težko situacijo razvoja obmestnega potniškega prometa so delegati predlagali amandma iz razioga, da se preko spremenjenega družbenega dogovora o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja zagotavljajo finančna sredstva tudi za sofinanciranje razvoja ob-mestnega potniškega prometa. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog spremembe družbenega dogovora o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubjane v obdobju 1974-1983 z naslednjim amandmajem: V drugem odstavku 1. člena se za besedilom »mestnega potni-škega prometa« doda besedilo »in obmestnega potniškega pro-meta«. KtočkiH. Predlog sklepa o soglasju k sklepu odbora podpisntkov o načinu porabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog sklepa o soglasju k sklepu odbora podpisnikov o načinu porabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti. K točki 12. Predlog sklepa o soglasju k spremembam statuta osnovne šole Oskar Kovačič. V razpravi je sodeloval delegat KS Horjul - Praprotnik Jože. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog sklepa o soglasju k spremembi statuta OŠ Oskar Kovačič. K točki 13. Na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske za-deve je zbor krajevnih skupnosti soglasno sprejel naslednji SKLEP: - za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvoli Gale Alijana - za javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenuje Mazi Franc, za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenuje Grušovnjak Milan, - dolžnosti sekretarja skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik s 30. 6. 1983 se razreši Jagodič Janez, za sekretarja skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik s 1. 7. 1983 pa se imenuje Potočar Divna. KtočkiU. Obravnava gradiva SML in določitev delegatov za sejo zbora občin SML. Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983. Zbor je pooblastil delegate za sejo zbora občin SML, da k posameznim točkam dnevnega reda podajo stališča in predloge sprejete na seji zbora. Za 13. sejo zbora občin, ki bo v četrtek, 2. junija 1983 ob 16.30 uri so bili določeni delegati iz naslednjih krajevnih skupnosti: 1. Pijava gorica - Menard Stane 2. Brezovica - Ropret Ciril • < i»v.^.» 3. Galjevica - Lampret Marko 4. Iška vas - Železnikar Jože 5. Barje - Snoj Franc 6. Malči Belič - Škerl Aleksander Predvidoma se za 14. sejo zbora občin SML določi delegate iz naslednjih krajevnih skupnosti: Dobrova, Notranje Gorice, Pol-hov Gradec, Podpeč-Preserje, Brdo in Turjak K točki 15. Vprašanja in predlogi delegatov. . KS Vnanje Gorice: ¦ Delegacija sprašuje, kdaj se bodo začela dela za postavitev avtomatskih zapornic na železniškem prelazu v Vnanjih Goricah, saj je ŽTP Postojna že dobavila avtomatiko za zapornice. KS Ig: Delegacija sprašuje, kako od uporabnikov, ki niso plačali pri-spevka za nabavo zabojnikov in organiziran odvoz smeti in od-padkov pridobiti sredstva. Hkrati postavijajo vprašanje enakega vrednotenja oziroma plačila storitev za prebivalce mesta in pode-želja. KS Rožna dolina: Delegacija predlaga skrajšanje sej tako, da se objavljeni mate-nali ne pojavljajo več oziroma da predstavniki strokovnih Služb izvršnega sveta prisostvujejo le za odgovore in tolmačenja na zahtevo delegatov. KS Podpeč-Preserje: Delegacija želi pojasnilo kako se razporejajo sredstva od vre-dnosti vozovnice mestnega potniškega prometa, če TOZD-u mestni potniški promet ostane od cene 14 din le 3—4 din. Seja je bila zaključena ob 19.15 uri. Tajnik zbora KS: Predsednik zbora KS: Bojan Zaletel, I. r. Franc Brenčič, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 12. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 25. maja 1983 s pričetkom ob 16. uri. Sejo zbora združenega dela je sklical in vodil predsednik zbora Anton Dolničar. Z dopisom z dne 11.5. 1983 so bile vodje konferenc delegacij za zbor združenega dela obveščeni o predlogu predsednika zbora za razširitev predloga dnevnega reda 12. seje zbora skup-ščine občine z dodatno točko »obravnava in sprejem predloga odtočbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo Muzeja Ijud-ske revolucije Slovenije na zemljiščih v k. o. Trnovsko pred-mestje«. Zbor združenega dela je razširitev dnevnega reda z navedeno točko sprejel. Hkrati pa je z dnevnega reda umaknil »Obravnavo osnutka odloka o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov«. Skupščina mesta Ljubljane je obravnavo osnutka tega odloka preložila na sejo zborov 30. 6. 1983. Zbor združenega dela je sprejel naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, . 2. Odobritev skrajšanja zapisnika 11. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982, 4. Obravnava in sprejem osnutka odloka o ustanovitvi lovišč na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, predloga sporazuma o dodelitvi lovišč v nadaljnje upravljanje in predloga sklepa o potrditvi lovskogospodarskega načrta, 5. Obravnava in sprejem predloga sklepa o potrditvi ribiško gojitvenega načrta za obdobje 1981-1985 in predloga spora-zuma o dodelitvi ribiških okolišev v upravljanje ribiškim dru-žinam, 6. Obravnava in sprejem predloga sklepa o soglasju k sklepu odbora podpisnikov dogovora o načinu porabe in upravlja-nja s sredstvi solidarnosti, 7. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo Poti spominov in tovarištva na odseku Kamničevega stradona do parcele 497 k. o. Karlov-ško predmestje, 8. Obravnava in sprejem predloga dopolnitev družbenega do-govora o štipendijski politiki v SR Sloveniji, 9. Obravnava položaja in razvoja drobnega gospodarstva v Ljubljani (mestno gradivo), 10. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo Muzeja Ijudske revolucije Slovenije na zemljiščih v k. o. Tmovsko predmestje, 11. Obravnava predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o združevanju sredstev za financiranje programov izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974-1983 (cnestno gradivo), 12. Obravnava in sprejem predloga sklepa o izdaji soglasja k spremembi statuta osnovne šole Oskar Kovačič, 13. Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve in ime-novanja ter kadrovske zadeve, 14. Obravnava sejnega gradiva zborov skupščine mesta in dolo-čitev delegatov za sejo zbora združenega dela, 15. Vprašanja in predlogi delegatov. r KtočkM. Na podlagi oddanih pooblastil delegatov je predsednik zbora razglasil, da je na seji prisotnih 39 delegatov od skupno 49 delegatov zbora združenega dela. Seje zbora se niso udeležili delegati naslednjih konferenc dele-gacij: - št. 4 - Iskra TOZD SEM, . . . - - št. 14-DOPIutal, - št. 19 - Zmaga Ljubljana, .... - št. 24 - Gostinsko podjetje Vič, - št. 26 - Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja - št. 30 - KIP Ljubljana, - št. 32 - SGP TOZD Gr. polizdelki - št. 40 - FNT, - št. 46 - KZ - TZO Vič, - št. 48 - KZ Velike Lašče Na seji so bili prisotni tudi: dr. Jože Fegeš, podpredsednik skupščine občine, Franc Krumberger, namestnik predsednika izvršnega sveta, Viktor Marinc, Jožica Pogačnik, Tanja Jelen, Janko Japelj, Marjan Kermavner, Janez Kovač, člani izvršnega sveta, predstavnik Muzeja Ijudske revolucije \n ing. Albin Stritar. K točki 2. Predsednik zbora je opozoril delegate, da je pri prepisu skraj-šanega zapisnika 11. seje zbora združenega dela z dne 4. 5.1983 pri 6. točki nastala napaka. Pravilno se besedilo k točki 6. glasi: »Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prora-čunu občine za leto 1983, s katerim je predlagano znižanje vseh postavk za 1,3%, razen šestih postavk, je zbor združenega dela soglasno sprejel. Skrajšan zapisnik 11. seje zbora je bil s tem popravkom sogla-sno odobren. K točki 3. Zbor združenega dela je brez razprave soglasno sprejel pred-log odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982. K točki 4. in 5. V uvodnem poročilu, ki ga je podal k obema točkama, je član izvršnega sveta Viktor Marinc predlagal: - da se v točki I sporazuma o dodelitvi lovišč v nadaljnje uprav-Ijanje, v tretji vrsti za besedo »opisana« doda »v odloku in« ter besedilo nadaljuje »v petletnih lovskogospodarskih načrtih«. - da se v točki II Istega sporazuma za peto alineo doda nova šesta alinea z naslednjim besedilom: »- v smislu 69. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi (Ur. list SRS št. 25/76) mora vsaka lovska organizacija skleniti s krajevno skupnostjo, kmetijsko in gozdno organizacijo združenega dela samoupravni sporazum v skladu z družbenim dogovorom iz 33. člena tega zakona, kjer se medsebojno urejajo pravice in obveznosti v zvezi z uporablja-rijem zaščitnih sredstev ter preprečevanjem škode po divjadi in na divjadi.« Dosedanja šesta alinea postane s to dopolnitvijo sedma alinea. Pisno stališče k 5. točki dnevnega reda je podala konferenca delegacij št. 31 - KPL - TOZD Komunalne gradnje, in sicer: Ribiške in lovske družine naj na svojem področju posvetijo več skrbi čuvajski službi, ki mora povečati napore za preprečevanje onesnaževanja voda in človekovega okolja s škodljivimi odpadki. Poskrbi se naj za večje število poklicnih čuvajev, ki bodo skrbeli tudi za preprečevanje onesnaževanja človekovaga okolja. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: 1. osnutek odloka o ustanovitvi lovišč na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 2. predlog sporazuma o dodelitvi lovišč v nadaljnje upravljanje z dopolnitvama v točki I in II, 3. predlog sklepa o potrditvi lovskogospodarskega načrta za lovišča na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 4. predlog sklepa o potrditvi ribiško-gojitvenega načrta za obdobje 1981-1985, 5. predlog sporazuma o dodelitvi ribiškega okoliša v upravlja-nje ribiški družini Barje in ribiški družini Dolomiti s pobudo KD št. 31, ki jo bo komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo posredoval v izvršitev ribiškima družinama. K točki 6. Zbor združenega dela je brez razprave soglasno sprejel sklep o podaji soglasja k sklepu odbora podpisnikov dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti, s katerim se občini Laško in Šmarje pri Jelšah odobri uporaba sredstev solidarnosti za delno sanacijo škode, nastale zaradi neurja s poplavami. K točki 7. Po krajšem uvodnem poročilu člana izvršnega sveta Marjana Kermavnerja, je zbor združenega dela z večino glasov delegatov (36 delegatov je glasovalo za sprejem, 3 delegati so se glasovanja vzdržali) sprejel odločbo o ugotovitvi splošnega interesa za grad-njo PST na odseku Kamničevega štradona do parcele 497 k. o. Karlovško predmestje. Ktočki8. Obrazložitev predloga dopolnitev družbenega dogovora o šti-pendijski politiki v SR Sloveniji je podala članica izvršnega sveta Tanja Jelen. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog dopolnitev drubenega dogovora o štipendijski politiki v SR Slo-veniji. K točki 9. ¦ * K poročilu o položaju in.razvoju drobnega gospodarstva v Ljubljani je član izvršnega sveta Janko Japelj podal naslednje stališče: Gradivo daje celovit prikaz stanja in problematike drobnega gospodarstva v Ljubljani, v nekaterih segmentih tudi po občinah. Nakazane usmeritve in potrebne aktivnosti so v glavnem kon-kretne in usmerjene v razreševanje glavnih problemov ter so v bistvu enake, kot jih je sprejela naša skupščina. Kljub temu pa predlagamo, da se v 4. točki poglavja 6 -Usmeritve, opredeli, da bo politika cen tudi instrument za spod-bujanje prednostnih dejavnosti drobnega gospodarstva, hkrati pa bi bilo potrebno enako opredelitev sprejeti tudi za davčno politiko, ki je v usmeritvah premalo opredeljena. V razpravi je sodeloval Ivan Dolničar, delegat KD št. 44- obrtne dejavnosti. Opozoril je, da je v vseh planskih dokumentih in tudi v opredelitvah družbenopolitičnih organizacij drobno gospodar-stvo opredeljeno kot pomembna gospodarska panoga, ki postaja tudi gospodarska nujnost. Nadaljnji razvoj drobnega gospodar-stva lahko zagotavljamo samo z ekonomskimi ukrepi, nikakor pa ne z željami in stališči. Ker so v praksi odločitve samoupravnih struktur eno, odločitve upravnih organov pa drugo dejstvo, bi kazalo preveriti: - postopek za pridobitev zemljišča in gradbenega dovoljenja za gradnjo poslovnih prostorov, - postopek za pridobitev kredita za gradnjo in nabavo opreme, - analizirati je potrebno davčne olajšave za naložbo in preve-riti, ali je davčna politika res stimulativna, - uvoz repromateriala, rezervnih delov in opreme za redno poslovanje otežkoča sedaj še uvedeni depozit, - kljub večletnemu prizadevanju in obljubam zasebni obrtniki niso vključeni v zakon o zavarovanju plačil, itd. Oelegat je predlagal, naj zbor združenega dela sprejme sklep, da se poda ob koncu leta poročilo skupščini o realizaciji predla-ganih nalog. SKLEP: Zbor združenega dela je sprejel predlagano stališče glede poročila o položaju in razvoju drobnega gospodarstva ter pooblastil delegata, da prenese razpravo tudi v zbor združenega dela skupščine mesta. Ktočki 10. Uvodno obrazložitev k predlogu odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo Muzeja Ijudske revolucije Slovenije, ki so jo delegati prejeli tudi na seji, je podal član izvršnega sveta Marjan Karmavner. V razpravi so sodelovali: Franc Lebedinec, delegat KD št. 38 -FAGG, Ivica Grad, delegatka KD št. 22 - Mercator Rožnik TOZD Dolomiti, Jože Pezdič, delegat KD št. 1 - Inštitut Jožef Stefan, Julka Ažman, delegatka KD št. 25 - TOZD Vinocet, Majda šulc, delegatka KD št. 36 - Osnovna šola Trnovo, Silva Kovačič, dele-gatka KD št. 27 - Tobačna tovarna dsss, dr. Mara Fakin, delegatka KD št. 43. - ZD Ljubljana TOZD osnovno zdravstveno varstvo Vič-Rudnlk, Albin Stritar, član ZB, Franc Krumberger, namestnik predsednika IS, Dušan Dobrovoljc, delegat KD št. 29 - Elektro-projekt, predstavnik Muzeja Ijudske revolucije Slovenije, Janez Kovač, član IS in Anton Dolničar, predsednik zbora. Pisno stališče so posredovale: - KD št. 29 - Elektroprojekt, - KD št. 7 - Iskra Commerce TOZD Servisi, » - KD št. 8 - TOVIL, - KD št. 2 - Elektroinštitut Milan Vidmar. Delegati, ki so sodelovali v razpravi, niso nasprotovali gradnji muzeja Ijudske revolucije, menili pa so, da bi kazalo gradnjo v sedanji težji gospodarski situaciji odložiti oziroma prestaviti v naslednje srednjeročno obdobje ter da bi ne bilo potrebno ugo-tavljati splošnega interesa za gradnjo muzeja s predlagano od-ločbo. Nekateri delegati so tudi postavili vprašanja, ali je izbrana lokacija za gradnjo muzeja najprimernejša. Predstavnik izvršnega sveta in predstavnik Muzeja sta poja-snila, da na današnji seji delegati ne odločajo o gradnji muzeja, ker se je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik oziroma njeni zbori opredelila za gradnjo muzeja z izborom lokacije, načinom financiranjaindrugimževletu 1980 in 1981 s sprejemom družbe-nega dogovora o gradnji MLRS. Enak dogovor so sprejele vse slovenske občinske skupščine, skupščina SR Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Razisko-valna skupnost Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, idr. Ob glasovanju o sprejemu predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo Muzeja Ijudske ievolucije na zem-Ijiščih v k. o. Trnovsko predmestje, je predsednik zbora ugotovil, da je 8 delegatov glasovalo za sprejem odločbe. Predlog odločbe ni bil sprejet. Glede na to, da je zbor krajevnih skupnosti predlog cit. odločbe sprejel, sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti v smislu 129. člena poslovnika skupščine izvolila naslednje dele-gate v skupno komisijo: - ZKS delegata krajevne skupnosti Trnovo (Nada Urbančič), krajevne skupnosti Golo Zapotok (Emil Caruso) in krajevne skup-nosti Stane Sever (Nikolaj Jean), - ZZD delegata konference delegacij št. 25 (Julka Ažman), KD št. 38 (Franc Lebedinec) in KD št. 29 (Dušan Dobrovoljc) Skupna komisija se ni sporazumela za skupno stališče, ki bi ga posredovala delegatom zborov, zato je bil predlog odločbe odlo-žen z dnevnega reda seje zbora združenega dela. Predlog od-ločbe bo predložen na eni naslednjih sej zbora z dodatnimi podatki in informacijo. K točki 11. Zbor združenega dela je sprejel predlog sprememb in dopolni-tev družbenega dogovora o združevanju sredstev za financiranje programov izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljub-Ijane v obdobju 1974-1983 z amandmajem, da se v drugem odstavku 1. čleria za besedami »mestnega potniškega prometa« doda »in obmestnega potniškega prometa«. K točki 12. Zbor združenega dela je brez razprave soglasno sprejel sklep o soglasju k spremembi statuta Osnovne šole Oskar Kovačič v Ljubljani. K točki 13. Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve ter po krajši uvodni obrazložitvi, ki jo je podala članica IS Tanja Jelen, je zbor združenega dela soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. sklep o izvolitvi Alijane Gale za sodnico Temeljnega sodišča v Ljubljani, 2. sklep o imenovanju Franca Mazija za javnega tožilca Temelj-nega javnega tožilstva v Ljubljani in Milana Grušovnjaka za na-mestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljub-Ijani, 3. sklep o razrešitvi Janeza Jagodiča dolžnosti sekretarja skup-ščine občine s 30. 6. 1983, 4. sklep o imenovanju Divne Potočar za sekretarja skupščine občines 1. 7. 1983. , • - -za področje obrti: 8. Ivan Dolničar, KD št. 44, K točki 14. Na 13. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane, ki bo 2. 6. 1983 ob 16.30 uri, so bili delegirani delegati naslednjih konferenc delegacij: - za področje gospodarstva: 1. Bogataj Milena, KD št. 11, 2. Lesjak Janez, KD št. 13, 3. Žitnik Vlado, KD št. 20, 4. Tancek Gabrijel, KD št. 28, - za področje kulture in prosvete: 5. Oblak Helena, KD št, 34, • 6. Lebedinec Franc, KD št. 38, - za področje zdravstva in sociale: 7. Žvokelj Marko, KD št. 42, - za področje kmetijstva: 9. delegat KZ Velike Lašče - KD št. 48. K točki 15. Pisno delegatsko vprašanje je posredovala: 1. konfenreca delegacij št. 18- Kovinska industrija Ig, in sicer-kdaj bomo dobili izvozne stimulacije in v kakšni obliki ter ali lahko z vrednostnimi papirji - menicami za plačilo izvoznih sti-mulacij, delovna organizacija poravnava različne družbene ob-veznosti? 2. konferenca delegacij št. 35 - Osnovna šola Bičevje: kam odtekajo sredstva za gradnjo zaklonišč, ki jih plačujejo lastniki individualnih hiš na območju Vrhovci - Brdo. Ali bodo gradili na tem območju kakšno novo zaklonišče? Seja je bila zaključena ob 19.20 uri. TajnikzboraZD: PREDSEDNIK ZBORA: Marja Mihelič, I. r. - . ANTON DOLNIČAR. I. r. PROGRAM AKTIVNOSTI za uresničevanje sklepov in stališč skupščine občine, ki so bili sprejeti na skupnem zasedanju ob obrav-navi poročila o izvajanju družbe-nega dogovora o kadrovski politiki 1. Kadri so v svoji delovni, samoupravljalski in družbeni funk-ciji temeljni, miselni in ustvarjalni činitelj vsake dejavnosti ustvar-janja in napredka. Zato je še posebno pomembno vprašanje, kako se organizirati, katere pogoje ustvariti, da bi imeli dovolj ustreznih kadrov z ustreznimi znanji in usposobljenostjo. Najceloviteje in akcijsko najbolj zavezujoča smo naloge vzvezi z uresničevanjem kadrovske politike opredelili z družbenim do-govorom o oblikovanju in izvajanfu kadrovske politike na ob-močju Ijubljanskih občin. V naši občini so bile spremembe DD o uresničevanju kadrovske politike sprejete le v 83% OZD. Ukrepi: 1. V vseh OZD je potrebno pregledati in oceniti izvaja-nje kadrovske funkcije na delavskih svetih s posebnim poudar-kom na naslednjih elementih: - organiziranosti kadrovske ali strokovne službe, ki opravlja to dejavnost - planiranju kadrovsko izobraževalnih potreb z vidika letnega, srednjeročnega, dolgoročnega plana - oceniti razvide del in nalog z vidika primerjalnosti zahtevane in dejanske izobrazbe - Ukrepi za poboljšanje kadrovske strukture zaposlenih (spre-jeti ali predvideni) - izvajanje programa pripravništva in pripravi materialnih in kadrovskih pogojev za usposabljanje mladih po pridobljeni stro-kovni izobrazbi - izvajanje samoupravnih sporazumov o načrtih zaposlovanja z vidika prednostnega zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve - izvajanje štipendijske politike - izvedbe proizvodnega dela in delovne prakse učencev. Nosilec: delavski sveti, strokovne službe v O2D Rok: september 1983 2. V vseh OZD moramo doseči podpis sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o kadrovski politiki in zahtevati od OZD dosledno usklajevanje samoupravnih splošnih aktov z družbenim dogovorom. Nosilci: Komisija za spremljanje DD, vodje kadrovskih služb, OO sindikalnih organizacij Rok. junij 1983 II. Kriteriji in merila za kadrovanje na najodgovornejše naloge in funkcije, ki so opredeljeni v družbenem dogovoru, odražajo zahtevo gospodarstva, po takih kadrih, ki bodo usposobljeni usmerjati razvoj, ga prek višjih oblik dela in znanstvenorazisko-valne dejavnosti stalno povečevati in zagotavljati optimalno sta-bilnost gospodarsva, hkrati pa tudi po kadrih, ki bodo obvladovali funkcijo vodenja v samoupravnem socialističnem sistemu in ki bodo skozi odgovorno ravnanje uspevali graditi naš celotni druž-beno-ekonomski sistem. Ukrepi: » 1. V OZD morajo letno spremljati uspešnost dela IPO in delav-cev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi z vidika njihovega strokovnega samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja. 2 Izdelati je potrebno pregled perspektivnih kadrov, ki bi jih lahko uvrstili v seznam potencialnih kandidatov za opravljanje najodgovornejših nalog. 3. Pripraviti je potrebno načrt izobraževanja poslovodnih or-ganov na Šoli za poslovodne delavce, ki je organizirana pri Gospodarski zbornici. Poslovodni organi iz vseh OZD se morajo vključiti v tovrstno izobraževanje. Nosilci: DPO in strokovne službe, kadrovska služba SOb Rok: stalna naloga III. Spremljanje uresničevanja kadrovske politike kot neločlji-vega činitelja razvoja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, ter razvoja kadrovske dejavnosti kot pomembnega po-goja za oblikovanje in uresničevanje načrtne, dolgoročne in demokratične kadrovske politike, postaja naša dejanska potreba in zahteva, da bomo lahko celovito obvladali vse procese druž-bene reprodukcije. Pri organiziranosti kadrovske funkcije je po-trebno izhajati iz predpostavke, da je od ustrezne organiziranosti in ustrezne zasedenosti odvisna učinkovitost dela na kadrovskem področju. Ukrep: 1. OZD morajo oceniti vsebino in sistem informiranja delavcev o kadrovski politiki in pripraviti podlage za zagotavljanje hitrega, razumljivega in učinkovltega obveščanja na tem področju. 2. Glede na ugotovljeno organiziranost in kadrovsko zasede-nost kadrovskih služb je potrebno v OZD določiti prioriteto za izobraževanje strokonih kadrovskih delavcev. Nosilec: strokone kadrovske službe v OZD Rok: september IV. Za hitrejši družbenoekonomski in samoupravni razvoj naše družbe je izjemnega pomena uveljavljanje razredno opredeljene kadrovske politike v kateri bodo delovni Ijudje in občani imeli odločilen vpliv. Napori vseh dejavnikov odgovornih za kadrovsko politiko morajo biti namenjeni v krepitev vpliva delavcev in delov-nih Ijudi za večjo demokratizacijo kadrovske politike in politike taposlovanja. Ukrepi: 1. Komisija za spremljanje DD skupaj s komisijo za volitve ter kadrovske zadeve organizira razgovor z zunanjimi delegati (v razpisnih komisijah, svetih OZD, v disciplinskih komisijah) 2. Zagotoviti sprotno imormiranje zunanjih delegatov s stališči družbenopolitične skupnosti Nosilec: Kadrovska služba Rok. stalna naloga V. V OZD z manjšim številom zaposlenih se kadrovska funkcija ne izvaja dosledno Ukrep: Poniiditi organiziranje skupnih strokovnih služb za več manjših OZD Nosilec: Komisija za spremljanje DD o kadrovski politiki. ka-drovska služba Rok: oktober 1983 Komisija za spremljanje uresničevanja DD o — kadrovski plitiki Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša~komuna oproščena prometnega davka.