primorski dnevnik fr «Cel UhajMl v Trstu IS- ma|» 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-ore 1943 v vasi Zakril "•d Cerknim, tazmnolen "• cUdoatll. Od 6. do 17. •sptembra 1944 ae Je tl-*™ v tlakami aDobetdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-!*, ®d 18. septembra JIM* do 1. maja 1948 v tlakami aSIovenlja» pod VojekJm pri Idriji, do 8. '846 pa v oevoboje-"•m Trstu, kjer je lilla ze- Itevilka Bil je edini ™«nl partizanski DNEV-™K v zasulnjenl Evropi • "■ i primorski M. dnevnik i PoStnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XL št. 131 (11.854) Trst, sobota, 2. junija 1984 Izredno pomembna seja upravnega sveta SSG ob prisotnosti kolektiva Enotna in odločna zahteva za ohranitev poslanstva Slovenskega stalnega gledališča SSG mora ostati kot je Seja upravnega sveta, o kateri s poudarkom poročamo na današnjem uvodnem mestu Primorskega dnevnika, je bila nekaj izrednega iz več razlogov: Najprej, ker je bila to sicer formalno povsem »navadna« in torej strogo po statutu ustanove in običajih vodena seja s sklepčnostjo, razpravo in glasovanji. Toda s soglasno sprejetim predlogom so ji prisostvovali vsi člani kolektiva in je bila nekaj več: Bila je enoten nastop, odločen konkreten protest in zahteva, da mora Slovensko stalno gledališče ostati, da mora ostati takšno, kot je in kot ga potrebuje slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Nato, in ta moment je treba še posebej poudariti, ker je bilo to zasedanje — manifestacija skupnih prizadevanj za ustrezno, najboljšo rešitev. Tu prihaja sicer do logičnih razlik, razprav in obravnave raznih stališč. Pa tudi do poskusov razpravo razbliniti izven okvirov, ki so za upravni organ nujni. Prav zato je pozitiven zaključek, da ie treba spoštovati sklepe, da moramo ohraniti čim večjo in čim tesnejšo enotnost upravnega sveta in celotnega kolektiva Slovenskega stalnega gledališča. Brez enotnosti ni uspeha. Končno so zaključki in stališča obrnjeni predvsem navzven: Proti celotni slovenski narodnostni skupnosti v Italiji za ustrezno podporo in pomoč, pa tudi v smeri širše italijanske politične in kulturne tevnosti, da se končno najde ustrezna in dokončna rešitev položaja Slovenskega stalnega gledališča, osrednje kulturne ustanove slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, priznanega in cenjenega aktivnega posrednika kulturnega pretakanja in zbliževanja med slovanskim in romanskim svetom. BOGO SAMSA TRST — V četrtek je zasedal u-pravni svet Slovenskega stalnega gledališča pozno v noč v posebnem vzdušju, saj je seji prisostvoval celotni kolektiv ustanove, upravni svet pa je razpravljal o položaju in perspektivah SSG. Do udeležbe je prišlo na predlog predstavnice kolektiva igralke Bogdane Bratuž, ki ga je utemeljila z izrednim položajem, v katerem se je znašlo gledališče in z izredno prizadetostjo kolektiva, ki skuša na tak način izraziti solidarnost in podčrtati skupna prizadevanja kolektiva in upravnega sveta za čim ugodnejšo rešitev. Upravni svet je predlogu soglasno ugodil kot izjemnemu dogodku, ki naj ima tudi širši politični in kulturni odmev. Na seji je predsednik Bogo Samsa • obsežno in podrobno poročal o nastalem položaju, ki je za slovensko gledališko ustanovo izredno neugoden. Slabša se namreč splošno politično ozračje, ošibljena je pogajalna moč in s tem vpliv matične države, predvsem pa se v Italiji spreminja gledališki sistem. Do sedaj je obstajal sistem stalnih gledališč in je bilo med njimi vključeno tudi Slovensko stalno gledališče, pa čeprav s prenizkimi prispevki. Sedaj pa vedno bolj prodira načelo izenačevanja vseh gledaliških (tudi privatnih) skupin predvsem na osnovi inkasov, pri čemer je Slovensko stalno gledališče nujno v neugodnem položaju. Tako zakonski predlog ministrstva za turizem in predstave o ureditvi gledališč sploh ne govori več o stalnih gledališčih, ki jih več ne omenja niti podoben zakonski predlog KPI. Vzroki težav SSG so znani in izvirajo iz stalnega kritja proračunskih deficitov s posojili in naraščanjem dolgov ob neugodni bilanci. Zato se gledališče sklicuje na v Cassandrovi komisiji soglasno sprejeto stališče, da je treba z globalnim, zaščitnim zakonom rešiti zaostale dolgove in določiti posebni letni ustrezni prispevek, 'ki bo izenačil slovensko gledališče z ostalimi italijanskimi, ki računajo na visoke inkase in imajo relativno manjše izdatke. V pričakovanju te rešitve pa so upravni svet, izvršni odbor in ostali upravni organi SSG že izvršili zelo konkretno in podrobno akcijo na krajevni ravni in v Rimu. V teku so zahteve za sprejem pri predsedniku deželne vlade Comelliju in drugi posegi. Vendar pa za sedaj še ni nikakih otipljivih rezultatov in je stanje skrajno zaskrbljujoče. Predsednik Bogo Samsa je v tej zvezi ponovil in podčrtal načelna stališča, ki jih je upravni svet že sprejel in o njih glasoval na prejšnjih sejah in ki se nanašajo na za- htevo, da ostane Slovensko stalno gledališče neokrnjeno, takšno kot je, saj tako ustreza potrebam in zahtevam slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zaradi tega bo upravni svet ob podpori ' celotne slovenske javnosti in ob podpori italijanskih demokratičnih sil nadaljeval bitko, da doseže čimprej in čim ustreznejšo dokončno rešitev, ki ne more več temeljiti na obnavljanju jamstev za dolgove, temveč je lahko samo dokončna z ureditvijo rednih prispevkov. O teh predlogih se je vnela živahna razprava, ki je zajela tudi nekatera konkretna vprašanja in že sprejete sklepe v zvezi s prehodnim razdobjem in bližnjo sezimo. Razprava pa je potrdila do sedaj sprejeta stališča v smislu nadaljnje še ostrejše enotne bitke za dokončno in utrezno rešitev Slovenskega stalnega gledališča in njegovega kolektiva. V razpravo so posegli vsi prisotni člani upravnega sveta in predsednik nadzornega odbora in sicer: Silvan Mesesnel, Livi j Valenčič kot sindikalni zastopnik, blagajnik Silvij Tavčar, Edvin Švab, podpredsednik Saša Rudolf, Vladimir Vremec, tajnik Ace Mermolja, Darij Jagodic, Klavdij Palčič, Marija Fer-letič, predstavnica kolektiva in članica upravnega sveta Bogdana Bratuž, Stanka Hrovatin in ravnatelj Miroslav Košuta. Pred volitvami se politično vzdušje zaostruje KD ostro napada Bettina Craxija in zahteva spet predsedstvo vlade _____BOJAN BREZIGAR ^ftlM — Zopet napad na Bettina v.axjja, tokrat iz samih vrhov kr-p„;ui®ko demokracije. Današnji »II . Polo« objavlja dva članka: avtor-: sta podtajnik KD Guido Bodrato ni pavni urednik glasila KD Giovan-^alloni. Oba sta s predsednikom zelo ostra in Galloni dejansko nr_. > da mesto predsednika vlade Pdda krščanski demokraciji. '-ralloni piše, da so demokristjani **0 lojalnostjo podpirali in še iirV r,a^° Petstrankarsko vlado, ki loìai seduìe Craxi, vsekakor z večjo Giovato od tiste, s katero so so-Di-T-i podpirali vlade, ki so jim hjrjf^uvali demokristjani. Po zad-Jy11. kongresu PSI in izjavah pred-Ver- a vlade* pa je neodložljivo previe takoj po evropskih volitvah. KD ne bo spreminjala smernic, piše Galloni in dodaja : če bo potrebno pa l?o predložila, brez prejudicialnih stališč (a tudi ne bo sprejemala nasprotnih prejudicialnih stališč) vprašanje »primernejšega in bolj reprezentativnega« vodenja vlade. Galloni v nadaljevanju zavrača možnost novih parlamentarnih volitev: »Prepričani smo, da ima sedanji parlament, če le strankarski interesi ne bodo prevladali nad splošnimi, možnost sestave večine ne da bi se stranke oddaljile od bistvenih smernic in ne da bi se izneverile svojim volivcem.« Bodrato je le za las bolj diplomatski: gre za vprašanje odnosa med predsednikom vlade in koalicijo, u-gotavlja in poudarja, da sporazum med KD in PRI nikakor ni zametek nove koalicije, ampak samo prizadevanje, da se sedanja vladna formula ne omeji samo na lik socialističnega predsednika. Lonček je pristavil tudi eden najbližjih De Mi to vib sodelavcev Sanza, ki je dejal, da »žrtev KD, ki je sprejela zamenjavo pri vodenju vlade, še ne pomeni odpovedi za bodočnost.« Končno pa je treba še omeniti, da je Fanfani včeraj ponovno opozoril, da je treba v NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Zalivu čakajo iransko ofenzivo TEHERAN — Medtem ko je var- livskih držav, če bi se položaj nostni svet OZN obsodil nedavne na- Zalivu zaostril. pade na tankerje v Zalivu, ne da bi izrecno omenil napadalca, prihajajo iz Teherana zaskrbljujoče vesti. Predsednik iranskega parlamenta Fafsančžani je včeraj napovedal skorajšnji začetek nove iranske kopenske ofenzive, ki naj bi »pomela z režimom satanskega Huseina«. V pogovoru z varuhi revolucije je Raf-sandžani zagrozil tudi, da bi lahko Iran uničil naftne naprave drugih za- Novinarji končali kongres RIM — Delegati na 18. kongresu Vsedržavne zveze italijanskih novinarjev so včeraj v tretjem glasovanju ponovno izvolili za predsednico Miriam Mafai, ki pa je prejela 149 glasov, samo 9 več od tekmeca De Martina, kandidata novih struj, ki so se predstavile na kongresu. Za predsednico je glasovala tudi vsa delegacija iz Furlanije - Julijske krajine, ki je tudi delegirala v novi vsedržavni svet našega delovnega tovariša Vojmira Tavčarja. Teheran je torej odgovoril na iraško grožnjo, da bo uničil naftni terminal na otoku Karg, če bi Iran začel svojo ofenzivo. Položaj v Zalivu se torej nevarno zapleta. Več kot pol milijona iranskih vojakov čaka le na ukaz iz Teherana, da butne proti iraški obrambni črti. Bagdad je že napovedal, kako bo ukrepal v takem primeru, sedaj je znan tudi teheranski odgovor, da bi se v takem primeru spopad razširil na ves Zaliv. V ten skrajno morečih vesteh pa je spodbudno le dejstvo, da sta kot kaže velesili v tesnih stikih in da Washington sproti obvešča Moskvo o svojih pobudah. Medtem pa je Japonska sprožila diplomatsko ofenzivo, da bi Iran prepričala v pogajanja. lokio je navsezadnje največji iranski trgovski partner, da bi lahko vpliva na razvoj dogodkov. V Trstu zaseda konferenca rektorjev Alpe-Jadran pi Trstu se nadaljuje včeraj začeto tor" 7710 zasedanje konference rek-kalev skupnosti Alpe - Jadran, na koru^en razPravljajo o nadaljnjih «mm korakih za intenzivnejše kit0van^e kar 24 univerzami, ■ kot članice ali opazovalke deluje tem okviru. ^.fditelji srečanja uglednih predlo znanosti iz štirih držav so Priložnost želeli izkoristiti za slo- vesnost, na kateri je tržaška univerza podelila častni doktorat pisatelju Fulviu Tomizzi. »Pisatelju z meje«, ki jo je s svojo književno ustvarjalnostjo vztrajno premagoval in tako prispeval k uresničevanju zamisli, v imenu katere univerze skupnosti Alpe - Jadran vztrajno tkejo medsebojne vezi. NA 5. STRANI Nova odložitev pod pritiskom javnega mnenja NIZOZEMSKA BI LAHKO NAMESTILA AMERIŠKE RAKETE ŠELE LETA 1988 Zaskrbljenost v demokratičnih krogih zaradi shoda mladih misovcev v Bazovici NA 5. STRANI DEN HAAG — Dan po zasedanju sveta NATO v Wa-shingtonu je nizozemska vlada za 17 mesecev odložila svojo odločitev o nameščanju ameriških manevrimih raket. V bistvu bodo lahko začeli nameščati prve ameriške rakete na nizozemskem ozemlju šele poleti 1988, če do takrat ne bo prišlo do bistvenih premikov glede pogajanj o omejevanju jedrskega orožja v Evropi. Na svoji izredni seji je nizozemska vlada nakazala celo možnost, da bi z morebitnimi uspehi pogajanj znižali število predvidenih 48 manevrimih raket. Včerajšnji sklep, ali bolje rečeno »nesklep« predstavlja naknaden udarec tistim evropskim zaveznikom, ki so kljub nasprotovanju - svojih javnih mnenj že namestili prve ameriške rakete. Odložitev pa ne zadovoljuje niti nizozemskih pacifistov in protestantskih Cerkva, ki se odločno upirajo nameščanju jedrskih raket. V krogih NATO v Bruslju prevladuje seveda previdnost. Nizozemska se navsezadnje ni še odpovedala raketam in to daje vsej zadevi vsaj delni prizvok enotno- sti zahodnega tabora, da bi bilo povsem neumestno sedaj kritizirati sklep nizozemske vlade, saj bi se ta znašla v hudih političnih težavah. Prav tako previdni so tudi v Moskvi, kjer seveda sklep pozdravljajo, a trenutno dajejo večji poudarek ocenam komaj končanega spomladanskega zasedanja sveta NATO. Sovjetska sredstva javnega obveščanja navajajo, da NATO vztraja pri svojih načrtih »vojaške nadvlade v Evropi« in da hoče pogajanja o evroraketah s pozicij sile. Ob vsem tem v Moskvi navajajo vse dosedanje sovjetske mirovne predloge in poudarjajo, da ne bodo sedli za pogajalsko mizo, dokler imajo ZDA v Evropi svoje rakete »prvega udara«. Sovjetska agencija TASS pa je včeraj objavila »vladno izjavo«, v kateri se SZ pridružuje zahtevi Argentine, Grčije, Indije, Mehike, Tanzanije in Švedske o zamrznitvi jedrskega orožja. V poročilu niso navedene podrobnosti tega novega ' predloga, vsekakor pa ne bi smel biti bistveno drugačen od drugih sovjetskih predlogov. • KD ostro Po predložitvi programske deklaracije vlade narodne enotnosti NADALJEVANJE S 1. STRANI italijanski politični stvarnosti upoštevati tudi komuniste. Edini, ki je v krščanski demokraciji proti krizi je Ferlani, ki je dejal, da bi z vladno krizo težave samo še narasle, da bi se tako zaustavil gospodarski razvoj. Za Forlanija je utrditev vladnega zavezništva mnogo pomembnejša od vprašanja predsedstva vlade. Skratka, politično stanje je dokaj zapleteno in nedvomno je k tej zapletenosti pripomogel tudi predsednik republike Pertini. Medtem ko že vsi odkrito govorijo o njegovem namenu, da postavi svojo kandidaturo za predsednika republike še za nadaljnjih sedem let in to povezujejo z namigi, po katerih bi bil Pertini pripravljen poveriti po volitvah kakemu demokristjanu mandat za sestavo vlade, je pred nekaj dnevi zelo razburila duhove njegova izjava, ko je pred številnim občinstvom in ob prisotnosti Craxija dejal, da on ne nasprotuje komunistom. Na to izjavo, ki je bila očitno uperjena proti predsedniku vlade, je danes odgovoril Grati s pismom Pertini ju. Vsebina pisma ni znana, verjetno pa predsednik vlade pravi, da on prav tako ni proti komunistom, a da mora zastopati stališča in interese vladne koalicije pred ostro obstrukcijo komunistične partije. Medtem pa se odnosi med komunisti in vlado zaostrujejo. Včeraj so se v senatu sestali predsedniki parlamentarnih skupin, da določijo dnevni red zasedanj za prihodnji teden, ko bo skupščina razpravljala o vladnem odloku o draginjski dokladi. Sporazuma niso dosegli in ko so predstavniki večine predlagali neprekinjeno zasedanje, so komunisti iz protesta zapustili sejo. V senatu se torej obeta zelo vroč teden, predvolilna mrzlica pa bo nedvomno še povečala napetost. Kreisky spet doma po hudi operaciji DUNAJ — Nasmejan, z mogočno sivo brado ala Hemingway je včeraj stopil iz aviona dr. Bruno Kreisky, ki je več kot mesec dni preležal na visoki medicinski šoli v Hannovru. 22. aprila so mu tam vsadili tretjo ledvico, bolne mu niso odstranili. Znano je, da je Kreisky že več let dobival dializo. »Operacija ni bila življenjskega pomena,« je dejal stari kancler pred dnevi, ko so ga inter-vjuvali še na oddelku za intenzivno nego — bilo je ob prvi obletnici koalicijske vlade, vendar, ali si lahko predstavljate, kaj pomeni, če mora človek vsaka dva dni na dializo, in potem viseti nekaj ur na aparatu?« Krščanska milica sprožila boje v Libanonu ker zavrača Karamejev načrt o enotni vojski BEJRUT — Vsaj 4 mrtve in o-krog 40 ranjenih je zahtevalo topniško obstreljevanje med krščanskimi in šiitskimi oboroženimi silami vzdolž »zelene črte«, ki deli glavno libanonsko mesto na krščansko in muslimansko polovico. Spopadi so se obnovili predsinočnjim, takoj potem ko je premier Rašid Karame predložil parlamentu programsko deklaracijo vlade, trajali pa so vso noč. Predsednik parlamenta Kamel A-sad je včeraj zahteval podrobno poročilo o nočnih spopadih in zagrozil, da ne bo parlament zasedal prihodnji torek za izglasovanje zaupnice vladi, če ne bo zagotovljena popolna varnost. Včeraj pa so predstavniki krščanske vojske izjavili, da ne sprejemajo programa Karamejeve vlade, češ da povzema navodila lausanske konference, ki so jih že odklonili. Krščanski vojaški poveljniki se med drugim pro- ti vijo poenotenju libanonske vojske, ki jo predvideva Karamejev program. Po včerajšnjem pisanju bejrutskega dnevnika »As safir« pa se s to programsko točko strinja krščanski libanonski predsednik Amin Džema-jel. Po tem dnevniku sta se o reformi libanonske vojske domenila pretekli torek na tajnem sestanku sam Džemajel in sirski predsednik Asad. Slednji naj bi tudi pristal na vrsto poroštev, ki naj bi jih nudila libanonska vlada s svojo vojsko Izraelu, da bi le ta v zameno umaknil svoje čete z juga države. V Izraelu pa se je včeraj uradno začela kampanja za državnozborske volitve, ki bodo 23. julija. V središču volilnih polemik je še vedno nedavno odkritje judovskih protipale-stinskih terorističnih skupin. Kaže, da so v zadevo vpletene tudi visoke osebnosti izraelskega političnega življenja. Libanonske matere protestirajo pred parlamentom s slikami svojih Izginulih otrok (Telefoto AP) Ob potovanju južnoafriškega premiera po Evropi Zadrega v Londonu in Bonnu BONN — Ministrski predsednik Južnoafriške republike Pieter Botha bo na svoji evropski turneji, na kateri bo obiskal šest zahodnoevropskih držav, v ponedeljek prispel v Bonn. V bonskih političnih krogih poudarjajo, spričo glasnih ugovorov v javnosti, da bo zvezna vlada obiskovalcu jasno povedala, da Obsoja apartheid in prisilno preseljevanje črncev in da zahteva, naj Pretoria naposled prizna neodvisno Namibijo. Toda vladni krogi hkrati poudarjajo, da je izmenjava mnenj z Južnoafriško republiko prav tako potrebna in koristna kot dialog z Vzhodom. Če bi Pretorio popolnoma bojkotirali, bi pri belih Južnoafričanih samo krepili občutek, da so oblegani. Uradni Bonn sodi, da so sporazumi, ki jih je Pretoria sklenila s sosednimi državami, prvi korak v pravo smer. Botha se bo v torek pogovarjal s kanclerjem Kohlom, srečal pa se bo tudi z Genscherjem in predsednikom Karlom Carsten-som. V sredo bo obiskal Zahodni Berlin. Južnoafriški premier je že obiskal Lizbono in bo obiskal tudi Dunaj, Bern, Bruselj in London. Toda London in Bonn sta daleč najpomembnejša cilja za Botho. Velika Britanija je na primer na tretjem mestu med trgovinskimi partnerji Pretorie, medtem ko so na prvem mestu ZDA. Zvezna republika je bila lani na drugem mestu, kar zadeva uvoz, in na četrtem mestu, kar zadeva izvoz. Skupna vrednost tujih investicij v Južni Afriki je konec 1982 znašala približno 40 milijard randov. Dobra polovica teh investicij je odpadla na države EGS, pri čemer imata levji delež Velika Britanija in ZRN. Kljub temu je čutiti tako v ZRN kot v Veliki Britaniji hud odpor do Bothovega obiska, tako da se je morala braniti tudi britanska premierka Thatcherjeva. Na očitke je odgovorila, da njeni pogovori z Botho niso nič večji dokaz za to, da odobrava apartheid, kot so njeni pogovori s sovjetskimi voditelji dokaz, da se je spreobrnila v komunizem. Zahodnonemški krogi, ki nasprotujejo Bothovemu obisku v ZRN, opozarjajo na to, da se je že v šestdesetih letih svetovna javnost obrnila od Pretorie zaradi njene rasistične politike. Samo 45 držav izmed dobrih 150 članic svetovne organizacije, ima normalne diplomatske odnose z Južnoafriško republiko. Pomembni tuji obiskovalci v Pretorii so izredno redki, še bolj redki pa so obiski, kot je sedanja Bothova evropska turneja. Kaj takega se desetletja ni zgodilo. Obenem pa celo nasprotniki Pretorie priznavajo, da se je Bothi z vojaškim in gospodarskim pritiskom posrečilo spraviti za pogajalsko mizo voditelje Mozambika in Angole. Z enim udarcem je ubil dve muhi: omejil je manevrski prostor militantnemu Afriškemu nacionalnemu kongresu (ANG) in dokazal nezaupljivemu Zahodu, da so črne afriške države pripravljene javno se pogajati na vladni ravni z režimom v Pretorii, z njim trgovati in sprejemati od njega pomoč. V pomembnem smislu je bilo vse to uvod v sedanjo Bothovo turnejo, katere rezultate bo mogoče presoditi šele na koncu turneje. BOŽIDAR PAHOR Sandro Pertini ob Dnevu republike RIM — Dan pred obletnico u-stanovitve italijanske republike je poglavar države Sandro Pertini naslovil vojakom spomenico, v kateri naglasa mirovno vlogo, ki jim jo dodeljuje ustava, povezanost z vso družbeno skupnostjo in vrednote odporniškega gibanja, katerih so nasledniki in čuvaji. Sinoči je predsednik republike priredil v vrtovih Kvirinala slavnostni sprejem ob Dnevu republike za diplomatski zbor, ki se ga je udeležilo okrog 1.700 najvišjih zastopnikov italijanskega političnega kulturnega in gospodarskega življenja. Danes pa bo predsednik republike Sandro Pertini, skupaj s predsednikom vlade Crasi jem in najvišjimi civilnimi in vojaškimi oblastmi prisostvoval slovesnosti ob 40-letnici osvoboditve Rima, ko bodo postavili spominski tabli žrtvam ameriško -kanadskih prostovoljnih oddelkov, ki so prvi vdrli v mesto. l I Kitajski gost v Parizu Kitajski predsednik vlade Zhao Ziyang na sprejemu pri pariškem županu Jacquesu Chiracu, ki mu poklanja dragoceno sliko (Telefoto AP) Čilska levica poziva k združitvi opozicije SANTIAGO DE CHILE — Pinochetov režim z obstoječo ustavo in zatiralno zakonodajo vred je treba odpraviti, obenem pa postaviti na oblast začasno demokratično vlado, ustoličiti ustavodajno skupščino, obnoviti spoštovanje človekovih pravic in sestaviti nujnostcn program gospodarske obnove: to so bistvene točke načrta, ki so ga soglasno osnovale politične in sindikalne sile opozicije. Gre za sile, ki se združujejo v levičarskem »Ljudskem demokratičnem gibanju« MDP. Slednje je pozvalo vse druge politične stranke (razen desničarskih), naj sedejo za pogajalno mizo, da se sklene širokopotezen sporazum kot edino mogoča in »nepremagljiva« demokratična alternativa fašističnemu režimu. Kaj pa meni Pinochet? Med govorom v prostorih tako imenovane »dobrodelne ustanove čilskih mater«, ki ji predseduje sama diktatorjeva žena Lucia, je rekel, da »narod mora biti svoboden«. Zato je tudi napovedal hudo zaostritev represije z okrepitvijo obveščevalne službe in policijskega aparata. Pastora bo odšel kmalu v Venezuelo SAN JOSE’ DE COSTARICA — Vojaški poveljnik pr°" tisandinistične Revolucionarne demokratične zveze (CAJj* DE) Eden Pastora, ki je bil ranjen v sredo v bomb" nem atentatu na jugu Nikaragve, je na zdravljenju v neki privatni kliniki v kostariškem glavnem mestu. njen je bil v noge in po obrazu, vendar ni v življenjsk1 nevarnosti in bo čimprej odšel v Venezuelo. . Tako je izjavil kostariški minister za javno varno® Edmundo Solano, ki je tudi pojasnil, da je v atentatu zgubilo življenje 8 ljudi in ne 3, kot je bilo rečeno prvem trenutku. Med mrtvimi sta dva časnikarja, ostali pa naj bi bili Pastorovi osebni stražniki. Solano J nadalje povedal, da je v atentatu bilo tudi 21 ranjenim toda med njimi ni nihče v življenjski nevarnosti. Medtem se vrstijo ugibanja, kdo je nastavil pekleir ski stroj. »Komandant Zero« je marsikomu napoti: svojim nekdanjim tovarišem sandinistom, somozističnim rij' karagovskim demokratičnim silam (FDN) in še marš komu. Doslej pa ni nihče prevzel odgovornosti za atentat, kakor tudi ni dokazov, ki bi razkrili storilce. Odlikovanje esesovskega generala sprožilo ogorčenje med Francozi PARIZ — Mitterrand in Kohl sta sicer v znamenju francosko - nemške pomiritve sklenila, da se bosta skupno poklonila mrtvim iz prve svetovne vojne na pokopališču v Verdunu, sta se pa izognila občutljivemu vprašanju slovesnosti ob 40-letnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji. Zanj je pa poskrbel z afero bedast spodrsljaj podžupana iz francoskega mesta Bayeux, prvega osvobojenega mesta ob tem izkrcanju, ki je v čudnem spodrsljaju izročil nemškemu esesovskemu generalu s tega bojišča Heinzu Harmelu častno medaljo tega mesta, kar je seveda v Franciji vzbudilo val ogorčenih in prizadetih komentarjev. V prvem hipu, ko so vest objavili, je bila cela zadeva prikazane v tem duhu, češ da je vojne že davno konec, da je treba pozabiti na nekdanje bitke in v nekem viteškem smislu obravnavati tudi nekdanje nasprotnike, ki so bili samo vojaki, in nič več. Se pravi da so bili skoraj žrtev svoje dolžnosti, še več, navrženo je bilo še rokovanje tega nemškega generala z nekim ameriškim bivšim o- ficirjem iz normandijskega izkrcanja. Včeraj so se stvari bolj razpletle in osvetlile. Pokazalo se je, da je podžupan mesta Bayeux Bernard Ro-quet, predstavnik desne opozicijske stranke UDF, to je Giscardove stranke, to medaljo izročil Nemcu, ki se je s skupino drugih bivših nemških veteranov v turističnem aranžmaju pojavil v vojnem muzeju v Bayeuxu, ne da bi se prav zavedal, kdo je ta človek, ki ga je z medaljo ovenčal. Vso stvar je baje zakuhal konservator muzeja, ki je dal poklicati dežurnega podžupana in ko je ta vstopil v dvorano, je imel Nemec medaljo že v roki, zaradi česar je t podžupan, kot zdaj trdi, ni mogel več vzeti nazaj. Predvsem pa se izgovarja, da nima sploh nobenih simpa- tij do nacizma in da ni vedel, da gre za bivšega poveljnika SS oklepne divizije Freundsberg, ki se je krvavo udejstvovala tako na ruski fronti, kot na bojišču v Normandiji, kamor je prišla čez Poljsko leta 1944. čeprav je bivši nemški general, ki je danes že v pokoju in se pri svojih 76 letih poslovno ukvarja samo z zastopanjem neke industrije za kuhinjsko opremo, v samem začetku ceremonije v Bayeuxu odlikovanje sprejel z rahlim začudenjem, se zdaj objestno brani vračati kolajno. Proti tej podelitvi medalje so prišli protestirat krajevni komunistični občinski svetniki, a ker so jim zaračunali za vstop v muzej še vstopnice, glede na to da niso bili člani zveze bivših bojevnikov, so prizadeto vzklikali: »Naciste odlikujete, komuniste pa silite, da vam plačajoU Včeraj so v Bayeuxu organizirali protestni pohod po mestu socialisti in bivši bojevniki ter člani odporniškega gibanja, pri čemer so na pokopališču padlih za svobodo položili venec z napisom — odpuščamo lahko, pozabljamo pa ne. Predsednik pokrajinske organizacije bivših borcev Jean Vico je v svojem protestu izjavil, da ni mogoče izenačiti esesov-ce z navadnimi vojaki. Menil je tudi, da je bil general Harmel prekaljen nacist, tako kot je vsa njegova divizija izhajala iz vrst Hitler Ju-genda in nacističnih organizacij. Harmel je po umiku iz Normandije sodeloval med drugim tudi v bitki pri Amheimu. Baje nemški izletniki zdaj sploh pogosto obiskujejo Normandil in se spominjajo srnjih nekdanj* bitk na tem ozemlju. Iščejo svoje padle. Tako so lani Pr}.0\) pravcato politično komemoracijo o prekopu nemškega esesovskega P ročnika Wittmana, pri čemer so . zbrali predstavniki vseh takratnih enot. Po drugi strani se pa še v do zdaj ne ve, kje je pokopanih on 87 talcev iz vrst francoskega ooP niškega gibanja, ki so jih Nemci V strelili v zaporu v Caenu tik pred vezniškim izkrcanjem. Afera iz Bayeuxu široko odmerij tudi v pariškem tisku in v fronc°Kpf političnih krogih. Zlasti glasilo ” Humanile ostro protestira proti 1 ... spodrsljaju, ki — ne sme biti ne ^ znovan, saj gre za žalitev borb svobodo. Značilno pa je, da sc odločni obsodbi tega dejanja P" žil tudi časopis Le Quotidien de ris, ki je glavno glasilo g°lt kar je glede na odporništvo raZil, ^ vo, vendar gre pa tu za napu*.,^ podžupana iz vrst zdaj zavezn stranke UDF. ^tIIf BOGDAN POGAČNIK Preko 400 je udeležencev letošnjega XI. narečnega natečaja »Moja vas« VIDEM — Enajsti narečni natečaj »Moja vas« se bo zaključil z velikim praznikom, ki bo 1. julija na nižji srednji šoli v Špetru Slovenov. Čez pičel mesec se bodo torej spet srečali številni starši, šolniki, kulturni delavci, predvsem pa več sto otrok. Njim bo ocenje-, valna komisija podelila nagrade, za katere so hvalevredno prispevale razne ustanove, instituti ter pod jetja. j, Se vedno je veljaven namen, ki nas je leta 1974' vodil ob razpisu prvega natečaja: ovrednotiti narečje4 ki ga otroci govore v domačem okolju. Zavedamo sej, da z razpisom natečaja lahko prispevamo le drobec fc uresničitvi tega cilja. Z veseljem pa ugotavljamo, da je pri marsikom začetna spodbuda naletela na ugoden> trajnejši odziv. Prispevki, ki so se nabrali v teh enajstih letih, so dokaj različni. Odražajo pač zelo različne stopnje jezikovnega znanja, še zlasti odkar se udeležujejo rtafe-čajev tudi slovenski otroci z Goriškega in Tržaškega, ki seveda obvladajo slovensko pisavo. Skoraj tri tisoč izdelkov, ki jih hranimo, pa kljub omenjenim razlikam jasno dokazujejo, da gre za isto slovensko jezikovno osnovo. Zanimivo bi bilo, če bi te tekste proučil kak znanstveni institut: pokazalo bi se, koliko je resničnega v tezah raznih improviziranih dialektologov, kakršen včasih poskuša biti npr. deželni odbornik Mizzau. Letos smo prejeli preko 400 izdelkov, od katerih je več kot polovica z Videmskega. Otroci iz te pokrajine se seveda poslužujejo italijanske pisave, ki pa ne ustreza slovenskemu narečju. Po svoje zanimive so rešitve, ki jih ti natečajniki uporabijo, da bi pisavo prilagodili narečju. Žal pa pri tem včasih zelo trpi razumljivost. Vsekakor pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da začenja slovenska kultura pridobivati na nekaterih šolah V videmski pokrajini mesto, ki bi ji moralo pripadati po zakonih in po ugotovitvah moderne pedagogike. Vsem udeležencem XI. narečnega natečaja »Moja vas« na svidenje v Špetru Slovenov! Študijski center »Nediža« Špeter Slovenov V Rimu konec slovesnosti ob obletnici smrti Odorica RIM — S pomembno slovesnostjo v zgodovinski palači Barberini v Rimu, so se predsinočnjim končale svečanosti ob 650. obletnici smrti Odorica iz Pordenona, naj večjega italijanskega popotnika iz 14. stoletja. Ob prisotnosti številnih predstavnikov oblasti iz dežele Furlanije - Julijske krajine, predstavnikov cerkve in tudi predstavnikov kitajskega veleposlaništva v Italiji, je o pomenu teh proslav spregovoril predsednik deželne vlade Antonio Comelli, ki je dejal, da ne gre tu samo za zgodovinski lik tega frančiškana, ki je prepotoval vso A-zijo in je svoje spomine in vtise s potovanja po Kitajski zapisal v knjigi z enostavnim naslovom »Relatio«. Predsednik deželne vlade je dejal, da je bilo proslavljanje Odorica tudi pomemben korak pri utrjevanju gospodarskega sodelovanja med Italijo in Kitajsko. Poudaril je, da so v okviru pros'av priredili v Pordenonu dve zasedanji, eno zgodovinsko o Odoricu, njegovih potovanjih in njegovih zapiskih, drugo pa, družbeno - gospodarsko o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Kitajsko in o sedanjem družbeno - gospodarskem stanju Na rimski slovesnosti so predstavili dokumentacijo teh dveh zasedanj. Izdali so namreč dve knjigi z vsemi bogatimi referati z zasedanj, ki sta bili leta 1982 v Pordenonu. Nato sta s pozdravnimi nagovori posegla še predsednik pordenonske pokrajine Dario Valvasor! in predsednik pordenonske trgovinske zbornice Paolo Mussola. S tem pa so se tudi končale proslave tega popotnika, ki verjetno ni bil nič manj pomemben od Marca Pola, le da tedaj svojih dognanj in svojih misli, kot skromen frančiškan, pač ni znal ali ni hotel tako razbobnati. (bbr) Za sanacijo reke Reke Dražja voda na Obali ? Kamenje za obnovo Benetk Marca letos je koordinacijski od “°r pri komisiji za varstvo okolja v Birski Bistrici izdelal prvi celoviti sanacijski program za dokončno rešitev perečega ekološkega problema — onesnaženosti reke Reke. V njem so ysi osnovni podatki o onesnaževalcih m njihovi dejavnosti, načrt in način sanacije ter potrebna sredstva Zbor podpisnikov družbenega dogovora o izvajanju skupnih ukrepov za sanacijo vode Reke je program pod-Prt, zdaj pa že tečejo prva dela: za P°v jez na Klivniku je že izdano lokacijsko dovoljenje, ta mesec bodo nobili tudi gradbeno dovoljenje, pripadniki JLA in njihove mehanizacij-ske enote pa te dni urejajo dovozne Poti do pregrade. Člani sveta obalne skupnosti za cene so 29. maja obravnavali vrsto sprememb cen na Obali. Tako so soglašali s predlogom, da se voda podraži za 38 odstotkov (ta predlog mora potrditi še izvršni svet skupščine obalne skupnosti). Potrošniki vode na Obali naj bi tako po novem od včeraj kubični meter vode plačevali po 33 din v organizacijah združenega dela in 27,50 din v gospodinjstvih. Člani sveta obalne skupnosti za cene so se seznanili tudi z vrsto obvestil o novih cenah. Od 3. maja so na obalno skupnost za cene dobili vsega 72 obvestil in za mnoge velja, da so nepopolne in niso v skladu z opredeljeno politiko cen. » v. KOPER - Koprski SGP Stavbenik je že pred nekaj meseci sklenil z italijanskim kupcem, tvrdko Tiozzo iz Furani je, pogodbo o poskusni pošiljki kamenja iz Griškega kamnoloma preko Kopra v Italijo. Gre za količino desetih tisočev ton, italijanski gradbeniki pa ga bodo uporabiti za obnovo Benetk Težave so zaradi neprimernega prostora, saj v Kopru ni pomola, ki bi, ne da bi oviral druge dejavnosti, omogočal dovoz in nakladanje kamenja na ladje. Stavbenik je dobil začasno dovoljenje za uporabo pomola blizu Luške kapitanije ob Cesti JLA in za vožnjo po tej cesti, vendar pa kaže, da dogovorjene količine ne bodo uspeli v celoti izvoziti. V kratkem seminar videmske univerze Večjezičnost na področju skupnosti Alpe - Jadran VIDEM — V okviru svojih prizadevanj za čimvečjo vzraščenost z °koljem bo videmska univerza v sodelovanju z drugimi vseučilišči v kratkem Priredila študijsko zborovanje o večjezičnosti na področju Delovne skupnosti Alpe - Jadran. Prireditev je te dni predstavil videmskemu pokrajinskemu svetu sam rektor prof. Fritti, ki je obenem videmskim svetovalcem predočil številne težave, s katerimi se spoprijema mlado vseučilišče. Danes je v furlanskem glavnem mestu pet fakultet, na katere je vpisanih okrog tri tisoč študentov. Po drugi strani pa videmsko vseučilišče ne razpolaga s primernimi infrastrukturami, začenši s poslopji. Rektor Fritti je posebej poudaril težave, na katere naleti v takih pogojih uresničevanje vodila čim več je povezanosti s teritorijem. Po drugi strani fri je videmski univerzi v nekaj letih delovanja že uspelo navezati plodne stike s številnimi vseučilišči tudi iz drugih držav. V tej zvezi je prof. Frilli omenil še zlasti stike s krakovsko, celovško in ljubljansko univerzo. Poročilu rektorja videmske univerze, ki bo imel podobna srečanja tudi z drugimi krajevnimi- ustanovami, je sledila živahna razprava, v katero so trisegli pripadniki vseh svetovalskih skupin. PRED DNEVI V IZOLI Seminar za vodstva letošnjih MDA IZOLA — V izolskem gostinskem šolskem centru je bdi od sobote do torka seminar za letošnja vodstva zveznih in republiških mladinskih delovnih akcij v Sloveniji. Udeležilo se ga je čez 40 mladih, ki so delati predvsem po skupinah : za komandante akcij, za interesne dejavnosti, delovišča, za naselja. Iz udeležbe se da razbrati, da bo v vodstvih letošnjih MDA kar dve tretjini novih ljudi. V uvodu seminarja so ugotovili, da bo potrebno še marsikaj storiti za propagiranje akcij. Tudi letos ostaja i ena od glavnih nalog demokratiziranje življenja brigadirjev na delovnih ak cijah in uvajanje novih interesnih dejavnosti : letos bodo npr. uvedli računalništvo. Na seminarju je spregovoril tudi predsednik RK ZSMS Andrej Brvar. R. ŠKRLJ Preko Espomega k popolnejšemu gospodarskemu sodelovanju ob meji Nova GORICA — Izvršilni odbor medobčinske gospodarske zbornice za severnoprimorsko območje je na seji v. '-ctrtek obravnaval tekoča gospodar-gibanja, pri čemer so razčlenili tedi stanje v izvoru. Na seji so ocenili Domača kuhinja v Terski dolini VIDEM — Ves junij bodo v Oostilnah Terske doline stregli z domačimi specialitetami. Pobudo ia gastronomski mesec, ki se ri Pričel včeraj, sta dali Gorska skupnost Terske doline in Trgo-vuiska zbornica skupaj z gostilničarji in obrtniki. Odzvalo Se h je kakšnih dvajset restav-facij. , Njen cilj je ob ponudbi tipičnih jedi prodati tudi domače o-brtniške izdelke in pokazati tu ^stične in kulturne zanimivosti. Ob tem velja omeniti muzejsko zbirko v Bardu, kjer je razstavljenih veliko predmetov, ki so hh nekdaj uporabljali prebivalci zgornjega dela Terske doline. Muzej so uredili ob pomoči etnografov Slovenije. tudi mednarodni blagovni sejem Espo-mego, ki je nedavno bil v Gorici v organizaciji tamkajšnje Trgovinske zbornice. Mednarodni blagovni sejem je po mnenju članov Izvršilnega od boia u-spel, kar zadeva udeležbo in obseg sklenjenih komercialnih poslov oziroma pogodb. Iz Slovenije in Hrvaške je na Espomegu bilo 124 razstavljavcev, zlasti s področja drobnega gospodarstva. Njihovo udeležbo je organizirala Medobčinska gospodarska zbornica v Novi Gorici, ob operativnem sodelovanju velike izvozno - uvozne delovne organizacije »Primorje - export« v Rožni dolini. V sejemskem okrilju so bila razna posvetovanja in pogovori, o možnostih za poglobitev sodelovanja v raznih dejavnostih in panogah, recimo v drobnem gospodarstvu. Zelo je uspel dan slovenske kuhinje, pa tudi turistične in gostinske organizacije iz severnoprimorskih občin so se letos enotno in celostno predstavile. Kljub temu pa je po mnenju Izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice v Novi Gorici Espo-mego bil nekakšen kompromis med sejmom potrošnega blaga, to je dobrin, in prikazom možnosti za višje oziroma popolnejše oblike gospodarskega sodelovanja. Kot znano gre za kooperacije med podjetji z obeh strani meje, vlaganje kapitelov v mešana podjetja in za druge oblike modeme ga poslovnega sodelovanja. V takem okviru bi morati končno zagotoviti tudi pobude in posege podjetij in kapitala iz obmejnih območij v Italiji, za vlaganje finančnih sredstev in začetek sodelovanja s tovarnami in dru gimi podjetji na jugoslovanski strani meje. MARIJAN DROBEŽ HOTEL RESTAURANT SONIA DOMJO 47 - Tel. 820-229 GOSTILNA LEBAN BAZOVICA - Ul. I. Gruden 53 - Tel. 226-129 GOSTILNA »Hosantlra« pri nori BOLJUNEC 66 - Tel. za lezervaclje 228-175 naši specialiteti: meso — divjačino prenovljen vrt — parkirišče — ob nedeljah samo z rezervacijo OB SOBOTAH ZAPRTO GOSTILNA •Pettirosso BORŠT 60 - Tel. 228-151 Tradicionalna kuhinja — kakovostno vina Parkirišče — vrt PONEDELJEK - TOREK ZAPRTO RESTAVRACIJA Locanda Ulano vse tradicionalne jedi... za rafinirane okuse žabe - žabe - žabe polži - polži - polži DRAGA 22 - Tel. 228-173 SOBE - VRT - BAR - PARKIRIŠČE ZAPRTO OB TORKIH POROČNA KOSILA iVi.t' ' - ’ ■ #-J Xa» ’ ..«v •- - ' ■ • , • • •. •< Lti ..-* .. r . . t, _ .. r . • Tiskovna konferenca socialištične stranke «-V-. •• »IV; .1 PSI ODLOČNO ODKLANJA »TEZO O PREŠTEVANJU « Tržaška federacija PSI je na včerajšnji tiskovni konferenci ocenila sestavo nove koalicije na občini in na pokrajini in dokončno pojasnila, zakaj je stranka, morda nekoliko proti pričakovanju, ubrala pot opozicije. Pogovora s časnikarji so se udeležili tajnik Seghene, podtajnik Pittoni, načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu D’Amore ter zastopnika strankine slovenske komponente Branko Pahor in Igor Tuta. V naši odločitvi, da ne sodelujemo v teh odborih, ni nič presenetljivega, je uvodoma podčrtal tajnik Seghene, umaknili smo sc takrat, ko se je na obzorju pojavila možnost »železnega pakta« med LpT in med deželnim vod stvom KD. V tistem trenutku bi demokristjani in listarji, je menil tajnik PSI, podpisali sporazum ne glede na to, kaj mislimo mi, kar se je v petek, 25. maja, popoldne tudi dejansko zgodilo. S sodelovanjem v takem odboru bi tako socialisti izgubili vlogo »tretje sile« in posredovalca med obema velikima strankama, zato so tudi izbrali pot opozicije, čeprav, je še podčrtal Seghene, danes med LpT in KD ni več skoraj nobenih razlik. Socialisti so tudi izrekli nasprotovanje znani »štafeti« (»gre samo za kompromis, s katerim se ne rešujejo odprti problemi mesta«) in zelo kritično ocenili dejstvo, da je bil sporazum KD-LpT sklenjen v bistvu na deželni ravni, ne glede na položaj v Trstu. Vsekakor bo naša opozicija kritična in obenem konstruktivna, je še poudaril Seghene, zato bomo delo obeh odborov sodili po dejanjih in po stvarnih političnih izbirah. V sklopu tega bodo tržaški socialisti ocenili tudi možnost vstopa LpT v deželni odbor, kot je tajnik KD Biasutti že zdavnaj obljubil Giuricinu, seveda v zameno, da slednji ustvari pogoje za »tržaško poroko« med obema strankama, Na včerajšnji tiskovni konferenci je bil govor tudi o programu koalicije KD-PSDI-PRI-PLI-SSk-LpT in zlasti o odstavku, kjer teče beseda o Slovencih,- Socialisti odločno odklanjajo »tezo o preštevanju manjšine«, ki predstavlja korak nazaj tudi s programom bivše koalicije med LpT in laično-socialističnimi silami. Več kritičnih pripomb pa je padlo tudi na račun SSk, »ki se je potegovala samo za stolčke v obeh odborih«. . iV v •' •'iV' *-V j. -s..,».' -V- v' Volilna' kampanja prehaja v sivo fazo . ■ „V , * . f .i *X< -, ‘s ' • ■1 ' * - l» < , * \ ■'* ■ Komunisti odločno za mir in sožitje Volilna kampanja za evropske volitve se tudi v Trstu počasi otresa otopelosti, čeprav je pričakovati, da bo vzbudila večje zanimanje med prebivalstvom šele v prihodnjih dneh, ko stranke napovedujejo shode in srečanja z znanimi in prestižnimi političnimi voditelji. Za KPI sta včeraj govorila pokrajinski tajnik Ugo Poli in kandidat za evropski parlament Giorgio Rossetti, ki zastopa skupno s prof. Darkom Bratino Furlani jo-Julijsko krajino na komunistični kandidatni listi za vzhodno Italijo. Nosilec liste KPI je predsednik osrednjega partijskega nadzornega odbora in bivši predsednik poslancev Alessandro Natta. Poli je na shodu na Trgu Stare mitnice poudaril, da so komunisti še vedno v prvi osebi angažirani proti namestitvi jedrskih raket v Italiji in v boju za mir, ki ne dopušča oklevanj in dvomov. »Mi z naše strani ne stojimo križem rok,« je poudaril komunistični tajnik, »ampak smo tudi v naši deželi predlagali več stvarnih pobud za popuščanje napetosti. Med te spada predlog o ustanovitvi nejedrskega območja na področju vzhodne Italije, podoben tistemu, za katerega se ogrevata Šved Palme in Grk Papandreu.« Deželni tajnik KPI Rossetti, ki ima stvarne možnosti za izvolitev v Strasbourg, pa je na svojem včerajšnjem shodu govoril o notranjepolitičnem položaju in o velikem pomenu bližnjih evropskih volitev. Naj s tem v zvezi še omenimo skupno pobudo komunističnih sekcij iz Križa, s Proseka in iz zgomiške občine, ki bosta v sredo ob 18.30 v kriškem Ljudskem domu predstavili javnosti kandidata Rossetti-ja in Darka Bratino. V sklopu volilne kampanje KD bo danes v Trstu zakladni minister Go-ria, v ponedeljek pa bo na povabilo krožka »II segno« (Comunione e liberazione) na sporedu konferenca bivšega ministra Colomba. Gre za polemično pobudo, saj je bil Emilio Colombo izključen iz demokristjanske kandidatne liste v Strasbourg. V tržaških političnih krogih pa se medtem šušlja, da namerava del LpT v tej kampanji javno podpreti desničarskega zastopnika KD in sedanjega deželnega odbornika za kmetijstvo Alfreda Mizzaua. V- x ■ „ .vvl Jutri spominska svečanost na Proseku Na gmajni blizu proseške postaje bo jutri ob 10.38 spominska svečanost v počastitev enajstih tajcev, ki s» jih nacisti tu obesili leta 1944. Deset od žrtev so esesovci 28. maja zvečer odvedli iz Koronejskih zaporov, enajsto žrtev — petnajstletnega fanta, ki ga niso nikoli identificirali — pa so enote SS prejele še 29. maja zjutraj in obesili skupaj z drugimi, povečini pripadniki GAP garibaldinske brigade Trieste. Represalijo so izvedli zaradi uboja nekega karabinjerja na cesti, ki pelje v Sežano. Na komemoraciji bodo v kulturnem programu sodelovali proseško - kon-tovelska godba in moški pevski zbor Vasilij Mirk, ter harmonikarji krajevne glasbene šole GM, slavnostna govora pa bosta imela podžupan občine Devin - Nabrežina Vittorino Caldi in predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin, prisotne pa bosta pozdravila tudi tajnica krajevnega Kulturnega društva in predsednik krajevne sekcije VZPI - ANP1. • Krožek srčnih bolnikov »Sweet heart« priredi danes in jutri na velese jemskem prostoru »Dneve srca«-Uradna otvoritev bo danes ob 17. uri, jutri (d) 10. uri pa bo na sporedu okrogla miza o srčnih obolenjih v letih osemdeset. Sestanek članov sekcije za zunanjo trgovino pri SDGZ Tržaški sejem in avtonomni računi v ospredju obsežne razprave na SDGZ Bližnje odprtje Tržaškega sejma, avtonomni računi za maloobmejni blagovni promet in vprašanje morebitne uresničitve enega od treh predlogov za grosistično oziroma maloprodajna središče na območju zgoni-ške občine, so bile bistvene in obsežne teme zadnje seje odbora sekcije za zunanjo trgovino pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Preden so se lotili omenjenih točk dnevnega reda, so udeleženci pregledali opravljeno delo in se posebej ustavili pri udeležbi slovenskih gospodarskih operaterjev na ljubljanskem sejmu Alpe-Adria, na goriškem Espomcgu in na nedavnem občnem zboru italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu. Poudarili pa so tudi poseben pomen skupnega nastopa tržaške Trgovinske zbornice in našega združenja, ki. sta pri ministrstvu za zunanjo trgovino posegla za učinkovitejše poslovanje komisariata za zunanjo trgovino. Glede italijansko-jugoslovanske zbornice so razpravljale! opozorili na njen vse večji pomen, zlasti z njeno vključitvijo v Federacijo zunanjetrgovinskih zbornic in z vstopom nekaterih pomembnih novih članov iz Ljubljane in Trsta. Doslej je v to zbornico vključenih 33 slovenskih gospodarskih operaterjev v Italiji, pri memo pa bi bilo, da bi se vključili v še večjem številu, v prvi vrsti tisti, ki delujejo v goriški in videmski pokrajini. Zbornica je namreč izjemno pomembna ustanova tudi za maloobmejne operaterje, zlasti po najnovejših zunanjetrgovinskih pogovorih na ministrski ravni v Beogra du, kjer so na predlog italijansko-jugoslovanske zbornice sklenili ustanoviti posebno komisijo za obmejno sodelovanje. Na občnem zboru so se izrekli tudi za čimprejšnjo ustanovitev petih komitejev na zbornični ravni, ki bi skrbeli za blagovno izmenjavo, za poslovanje po avtonomnih računih, za industrijsko kooperacijo, za kreditno in bančno po litiko ter za turistično sodelovanje, vanje pa bi morali predlagati tudi čim več je število naših gospodarskih operaterjev. V zvezi s Tržaškim sejmom in dnevom Jugoslavije, ki bo dva dni-po odprtju sejma, se pravi v i>one-deljek, 18. junija, so se navzoči dogovorili predvsem za organizacijske podrobnosti in priporočili čim številnejšo udeležbo članov SDGZ, Precej izčrpna je bila razprava o poslovanju naših operaterjev po tržaškem in goriškem avtonomnem ra čunu, ki sta v letošnjem prvem trimesečju zabeležila kar 62- oziroma 78-odstotni povišek ali skupni promet v znesku 184 milijard lir v obeh smereh. Ti rezultati so sicer v na sprotju z jugoslovanskimi prizadevanji za omejevanjem tovrstne blagov ne menjave, vendar v tem trenutku še ni dokončne odločitve o njeni nadaljnji usodi. V tej zvezi velja o-meniti, da je 35 slovenskih in hrvaških podjetij sklenilo samoupravni sporazum o zgornji meji, ki jo lah- ko dosega maloobmejna glede na vso zunanjetrgovinsko menjavo SFRJ, vendar so ga spoštovali le slovenski podpisniki, medtem ko so hrvaška podjetja nemoteno povečevala svoje poslovanje po avtonomnih računih. SDGZ še naprej zagovarja tovrstno gospodarsko sodelovanje med državama, izjemno pomembnega za gospodarstvo ob meji, hkrati pa teži k čimvečji kakovosti te izmenjave, ki temelji na sporazumu in na tržnih zakonitostih in s svojo do-polnjevalno vlogo koristi gospodarstvu na obeh straneh meje. V zadnji točki dnevnega reda so navzoči slišali informacijo o treh načrtih za strukture, namenjene gro sističnim oziroma maloprodajnim dejavnostim. Gre za konzorcij »Trieste Gros«, ki bi želel pri proseški postaji zgraditi veliko strukturo za skladišča in grosistično trgovino, dru- gi načrt so izdelale delavske zadruge C OOP ža gradnjo svojih skladišč, tretji pa je projekt konzorcija Grmada za veliko maloprodajno trgovsko središče pri trgovini pohištva Lanza. Razpravljale! se o zadnjem načrtu niso izrekli, pač pa so predsedstvu združenja priporočili, naj se natančneje seznani s pobudo konzor cija Grmada in preuči vse pozitivne in morebitne negativne učinke tako velike investicije, o kateri se mora izreči tudi maloprodajna mreža na zahodnem Krasu. Za zaključek so člani zunanjetrgo vinske sekcije SDGZ slišali še nekaj informacij, med njimi tudi o bližnjem obisku predsednika tržaške Trgovinske zbornice Tombesija pri Go spodarski zbornici v Ljubljani in o tem, da bo v ponedeljek sprejel predstavnike Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Klavirski recital R. Cappella v spomladanski sezoni Verdija Spomladanski sezoni mestnega gledališča Verdi pravijo simfonična. Zato bi se lahko kdo vprašal, ali sodi klavirski recital vanjo. Čeprav bi mu načelno težko ugovarjali, bi v zagovor nastopa pianista Roberta Cappella lahko pripomnili, da sodi po izbiri sporeda v tisti rod klavirskega snovanja, ki mu spričo množične narave naslovnika, demokratičnega občinstva poslušalcev, vendarle metaforično n streza prilastek simfoničnega. Busonijeva transkripcija slovite Bachove ciaccone V d-molu, Preludij, fuga in variacije v h molu Cesarja Francka, vzhodnjaška fantazija /sla mey ruskega skladatelja Milijo Aleks jejeviča Balakirjeva ter Lisztove tret ja in peta madžarski in španska rap sodi ja: njihove krstne letnice se gne tejo v drugi polovici prejšnjega stoletja. Tudi skladbi iz dodatka -— Al-benizeva Seguidilla in Lisztova šesta madžarska rapsodija ne sežeta čez ta okvir. Ni pianistu lahko izrisati v tako tesnih mejah slogovne sorodnosti po- teze, ki so danemu skladatelju lastne in zanj značilne. Tem bolj pri skladbah, ki jim je skupen izvajalski napor, ki terja od umetnika skrajno zbranost. Cappello je bil izzivu skoraj do zadnjega kos, saj temelji njegova umetnost na sijajni pianistični spretnosti. Mojstrsko se je prebijal skozi Busonijeve plemenito podunov-Ijene variacijske izpeljave, Francko-ve zasanjano zanesene variacijske pregibe ter skozi trdoživo, variacij-skim prijemom uporno Balakirjevo orientalsko tematiko tja do živega utripanja Lisztove rapsodične žile. če nas je kaj molilo, potem se smemo spotakniti le ob prepogostem seganju po predložku z levice na desnico na težkih dobah napeva, ki je vanj desnica vprežena. O bocenskem mednarodnem klavirskem tekmovanju »Busoni« gre glas, da se. na koncertnih odrih uveljavijo in obdržijo zgolj drugo in tretjena-grajenci. Bo Roberto Cappello, zmagovalec izpred osmih let, prelomil izročilo? Tako kaže. RAVEL KODRIČ SS G uradno zaključilo svojo sezono Zaradi hudih nerešenih problemov je bilo tokrat vzdušje na srečanju kolektiva bolj malo praznično Slovensko stalno gledališče v Trstu je uradno zaključilo svojo sezono. V Kulturnem domu se je včeraj dopoldne srečal ves gledališki kolektiv ob prisotnosti ravnatelja Miroslava Košute, podpredsednika izvršnega odbora Saše Rudolfa in tajnika Aceta Mermolje. Tudi včerajšnje srečanje, kot vsa srečanja kolektiva na začetku in koncu gledališke sezone, bi bilo morèllo izzveneti kot praznik vseh gledaliških delavcev. Žal, pa letos ni bilo mo goče pozabiti na grožnjo, ki visi kot Damoklejev meč nad Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. Ni bilo mogoče pozabiti na hudo finančno jdtua cijo, v kateri živi naše gledališče od decembra lani, še manj pa na negotovo bodočnost tega gledališča. Ali se bodo 1. septembra vrata osrednje slovenske kulturne ustanove redno odpr la? Ali se bo na prihodnjem srečanju, ob začetku nove sezone, ponovno zbral ves kolektiv? Takih in podobnih vprašanj je bilo veliko. Glede na to, da je pred časom dežela Furlanija - Julijska krajina sporočila tudi našemu gledališču, da ne bo več obnavljala jamstev na posojila, s katerimi pa se je SSG prebijalo vsa ta zadnja leta, in če ne bodo pravočasno nastopile kake druge stvarne rešitve, grozijo v našem gledališču masovni odpusti, grozi redukcija repertoarja, redukcija dejavnosti Kulturnega doma s celo morebitno ukinitvijo baletne šole. Razprava, ki je potekala na vseh zadnjih sejah izvršnega odbora in u-pravnega sveta SSG, je bila predvsem okrog tega, kaj narediti, da bi preprečili najhujše. V to smer je bilo izpeljanih vrsta akcij. Vse sile so bile zastavljene v to, da bi ohranili naš teater tak kot je, da bi preživel naslednjo gledališko sezono, za katero vedo vsi, od članov izvršnega odbora do igralcev in tehničnega o-' sebja, da ne bo lahka. Pod to streho, je dejal na srečanju ravnatelj Miroslav Košuta, nas ni nič preveč. Organigram je hkrati minimalen in optimalen za tako manjšinsko gledališče kot je naše. Tak popolni organigram moramo ohraniti, kot ohraniti moramo popolni repertoar. Samo takšni kot smo, je poudaril Košuta, smo pravi izraz slovenske narodnostne skupnosti. Samo takšni kot smo, je še dejal Ace Mer-molja, lahko skrbimo za kulturno rast, ki nam je še vedno vsem potrebna. Da ohranimo naše gledališče, da preživimo naslednjo sezono, pa se moramo boriti do skrajnosti, je opozoril podpredsednik Saša Rudolf, ki je pozval na budnost vse gledališke delavce tudi v poletnem počitniškem razdobju. Na vseh zadnjih srečanjih ob zaključku sezone, se je v prejšnjih le- tih govorilo tudi o novem repertoarju. Na včerajšnjem srečanju pa je tudi ta pogovor izzvenel drugače, saj kot je opozoril ravnatelj Košuta, o osnutku repertoarja za sezono 1984 - 85 še ni bUo mogoče razpravljati. U-pravni svet gledališča še vedno namreč ne ve s kolikšnimi sredstvi bo razpolagal in tudi ne, na koliko ljudi lahko računa za prihodnjo sezono. Novi repertoar pa bo vsekakor moral upoštevati določene kritike, ki so letele na dosedanje delo, upravičene ali neupravičene. Vsekakor velja ugotoviti, je dejal Košuta, da je bil sprejem posameznih predstav zelo raznolik, da ni manjkalo niti hude krvi, niti pravega navdušenja, kakor nam skoraj simbolično kaže lok sezone od krstne uprizoritve Vojaške skrivnosti do zadnjega gostovanja z Gospo iz Dubu-qua v Ljubljani. In verjetno tudi ne bo odveč, če dodamo še, da je marsikdaj — ali skoraj vedno — eno in isto delo vzbujalo hkrati takšne in drugačne reakcije. Iz tega in iz razprave proračuna sledi, je nadaljeval Košuta, da moramo za prihodnjo sezono ponuditi repertoar, ki bo lahko sprejemljiv za čim širši krog občinstva in ki bomo z njim lahko, kljub morebitnim omejenim sredstvom, dostojno praznovali naš jubilej — 40. sezono. O repertoarju bo torej še tekla razprava, čeprav obstaja že nekak tih dogovor, da se bo nova sezona začela z Linhartovo veseloigro »Veseli dan ali Matiček se ženi«, v režiji Jožeta Babiča. S toplimi besedami in izrazi g to" boke hvaležnosti se je ravnatelj Miroslav Košuta spomnil na srečanju tudi tajnice SSG Merice Rojc, ki ob koncu sezone odhaja v pokoj. Z Merico izgublja gledališče enega svojih dolgoletnih stebrov prav v času, ko bo še potrebovalo njene prizadevnosti in izkušenj. Krepitev sodelovanja med GMT in Madžarsko Tovarna velikih motorjev pri Bo-ljuncu že dalj časa sodeluje z madžarskimi podjetji, tako tudi na P°" dročju skupnega nastopanja na tako imenovanih tretjih tržiščih. Primer: pri gradnji nekaterih termoelektričnih central v Grčiji je madžarsko podjetje Ganz prispevalo generatorje in razne električne aparature, tržaška GMT pa dizelske motorje. No, sedaj so v teku pogajanja za pospešitev in raztegnitev tovrstnega sodelovanja, in to v okviru dogovorov med družbo FIAT. pod katero boljunška tovarna spada, in madžarskim podjetjem Transelek- V Trstu zaseda konferenca rektorjev univerz skupnosti Alpe-Jadran Sodelovanje med univerzami štirih držav postaja vse tesnejše in bolj konkretno »Zamisel in duh, ki po dvanajstih mesecih od srečanja v Ljubljani, znova združuje za isto mizo predstavnike štirih držav, sta zamisel in duh trajnega razumevanja med narodi,« je v uvodni dobrodošlici 31 rektorjem univerz iz Bavarske, z Salzburškega, avstrijskega Štajerskega, iz Koroške, Slovenije, Hrvaške, Veneta ■n Furlanije - Julijske krajine, dejal rektor tržaške univerze Paolo Fusa-ruli. Včeraj in danes poteka namreč v našem mestu plenarno zasedanje konference rektorjev skupnosti Alpe -Jadran, ki se ga udeležujejo zastopniki visokošolskih ustanov iz osemnajstih mest tega zemljepisnega prostora. V imenu gostiteljev sta navzoče ob uradni otvoritvi zasedanja pozdravila tržaški župan Richetti in odbornik za finance Rinaldi kot zastopnik deželne uprave. Slednji je v daljšem pozdravu med drugim poudaril, da naša de šela želi živeti in sodelovati z Evro- po in v prvi vrsti z najbližjimi državami in narodi, s katerimi nas družijo skupne zgodovinske, civilizacijske in kulturne korenine. Rektorji so nato prešli na prvi dve točki dnevnega reda svojega zasedanja in soglasno odobrili zapisnik zadnjega srečanja pred letom v Ljubljani, ki ga je skrbno pripravil rektor ljubljanske univerze Fabinc. Priložil mu je brošuro, „v kateri najdemo vse podatke o 24 univerzah članicah in opazovalkah rektorske konference, kar bo pomenilo učinkovit pripomoček zlasti za načrtovano prosto pretakanje študentov in docentov med temi univerzami. Prvi del zasedanja, ki se bo nadaljevalo danes dopoldne, je sklenila razprava o prirejanju strokovnih simpozijev, katerih pokroviteljstvo _ bo prevzela konferenca rektorjev. Izčrpno poročilo o številnih načrtovanih študijskih srečanjih, od katerih jih bo precej v Jugoslaviji, je imel pred- sednik znanstvenega odbora konference, prof. Roberto Gusmani z videmske univerze. V ta okvir sodi tudi predlog Italijanske družbe za biofiziko in molekularno biologijo o u-stanovitvi stalnega seminarja, h kateremu bi poleg tržaške in videmske univerze, ki na tem področju že sodelujeta z deželo, pritegnili še ostale visokošolske ustanove in inštitute s področja skupnosti Alpe - Jadran. Po zaključku prvega dela zasedanja so se rektorji udeležili slovesnosti, ki so jo na tržaški univerzi pripravili ob podelitvi častnega doktorata pisatelju Fulviu Tomizzi, o kateri poročamo posebej. • V ponedeljek, 4. junija, ob 18.30 bo v Novinarskem krožku javna razprava z naslovom »Na meji svobode«, ki bo obravnavala vprašanja e-marginaci je, mamil in zapora. Razpravo prireja ZKMI. Danes in jutri v kriškem Ljudskem domu praznik ob 40-letnici revije »Noi donne« Na dvorišču Ljudskega doma v Križu bo danes in jutri na programu praznik ob 40-letndci izhajanja revije »Noi donne«, ki ga prireja pokrajinski koordinacijski odbor Zveze žensk Italije - UDI. Prireditev se bo začela danes ob 18. uri, ob 20. uri bo glasbeni nastop pevke Liviane in njene skupine. Praznik se bo nadaljeval jutri ob 10. uri, ob 17. uri pa bo srečanje raznašalk in bralk »Noi donne«, ki ga bosta odprli Ester Pacor in Breda Pahor. Ob 18.30 bo kulturni spored, temu bo sledil ples. Delovali bodo dobro založeni kioski, na ogled bodo tudi raznovrstne zanimive razstave. Revija »Noi donne« je začela izhajati leta 1944, najprej kot petnajst-dneVnik, nato kot tednik, danes pa izhaja kot ilustrirani tednik. Od leta 1960 izdaja revijo »Cooperativa stampa libera«, ki trenutno prodaja približno 100 tisoč izvodov. KPI kritična do nove koalicije Tržaška federacija KPI nam je sinoči poslala tiskovno sporočilo, v katerem zelo negativno ocenjuje razvoj dogodkov na tržaški občini in pokrajini' ter sestavo nove koalicije, ki temelji na zavezništvu med KD in LpT. Priča smo bili uveljavitvi desničarskega in konservativnega bloka, menijo komunisti, kot dokazuje dejstvo, da so nekateri odborniki LpT bili izvoljeni tudi z glasovi MSI. KPI zato poudarja, da odločno nasprotuje tem odborom, ki so v nasprotju s stvarnimi interesi mestne skupnosti. Tržaški trgovci o spremembi odloka o depozitu V krogih tržaškega Združenja trgovcev so z zmernim optimizmom ocenili napoved nadaljnjih olajšav pri prehodih čez mejo, češ da gre za »nadaljnji, pa čeprav skromni korak k normalizaciji mednarodnih odnosov«, kot je rečeno v poluradni noti. Trgovci pravijo tudi, da so tovrstni ukrepi znak izboljšanja jugoslovanskega gospodarskega položaja. Pisatelj Fulvio Tomizza prejel častni doktorat čas, ko v našem mestu poteka Plenarno zasedanje konference rektorjev univerz skupnosti Alpe - Ja-dr8 v An-gjbji-. protest bfc upora zoper šol ki (in izven-) sistem. Malcolm Mc-k^Well igra študenta izpred tride-“Ctih let. Film sam je ekskurzija v “sinih poglavjih skozi avtoritarno šol-ko institucijo, ki, »če« se no bo spremenila... Režiser Anderson je za un prejel nagrado na prvem cannato ^esGvalu po kontestaciji iz le-ìb ®®\ Navkljub zelo dobremu spre-J mu in nagradam je bil film dele- žen marsikatere kritike. Fofi je npr. v reviji Ombre Rosse popolnoma odvrnil Andersonov »jezni« film in mu očital nedosledno in plitvo obravnavo vsebine, s čimer je v bistvu u-stvaril za tista leta pikanten komercialen film. Pikanten le za dostojne malomeščanske angleške profesorje, nepomemben v ' smislu družbeno angažiranega filma, kakršen hoče biti. beležke Veliki Buster Keaton TV Koper, v nedeljo, 3. junija, ob 20.30; ponovitev v ponedeljek, 4. junija, ob 17.30. Režija: Vernom Becker Oddaja koprske televizije je filmsko dokumentarni portret slovitega igralca, ki je ostal zapisan v spominu marsikaterega gledalca zaradi njegovega »kamnitega obraza«. Brezhibne poteze obraza, kot da bi nosil masko, so v nasprotju z neprijetnimi dogodivščinami, ki jih venomer doživlja v svojih filmih. Prav v tem pa se kaže humana razsežnost junaka, ki ne kloni pred nezgodami, naj bo to naravna katastrofa (gora, ki se usuje nanj) ali prevara v ljubezni. Z odlomki njegovih filmov in z raznovrstnim dokumentarnim gradivom prikaže Becker življenjsko in umetniško pot velikega igralca nemega filma. 35 mm - Filmska delavnica TV Ljubljana, v ponedeljek, 4. junija, ob 20.50. Edina filmska rubrika ljubljanske televizije bo tokrat v glavnem posvečena komentarjem in ocenam, letošnjega canneskega festivala, kar bodo popestrili odlomki tam prikazanih filmov. Ob glasu italijanskih televizijskih novinarjev, ki smo jih slišali npr. v oddajah, ki jih vodijo Gianni Minà ali Lello Bersani in ki so prevečkrat podrejene spektakularni obliti poročanja senzacionalnosti, prisluhnimo še slovenskim kritikom, ki, čeprav včasih preveč dolgočasno, komentirajo canneske dogodke z drugega zornega kota. Sledila bo kratka reportaža o snemanju novega slovenskega filma »Ljubezen«, po scenariju Marjana Rožanca, režija Rajko Ranfl, nato še predvajanje avstrijskega filma »Počasno umiranje« Mansurja Madavija. Kaj bo pa zdaj? Bliža se poletje (čeprav ne meteorološko), čas dopustov, ko tudi televizija in zlasti kinodvorane počivajo. Še vedno se vrtijo filmi, toda spored je bistveno slabši kot čez zimo. Do tu nič novega, saj je zadeva vsem znana. Pred sabo imamo vrsto italijanskih četrtkovih dnevnikov, ki objavljajo vest iz Rima, kjer je tamkajšnje sodišče odredilo prepoved nadaljnjega predvajanja Germi jevega filma »Serafino« z reklamnimi vložki. če upoštevamo, da so podobne pritožbe vložili tudi Fellini, Rosi, Scola, Paviani, Maghi, Gomenaini, Zampa in drugi, obstaja možnost, da ne bomo videli več dobrih italijanskih filmov po televiziji (če izvzamemo Rai, vse zasebne postaje sečejo filme z reklamo). Je to mogoče? Težko je pričakovati, da se bodo zasebniki odpoveda'i dobičku, ki ga prinaša reklamni vložek, še teže je tudi pričakovati, da bi ne predvajali filmov slavnih avtorjev, filmov, ki so uspešni že zaradi samega imena režiserja. Na strani interesov zasebnikov pa stoji dejstvo, da morajo avtorji sami postopati, da branijo svoje avtorske interese pred vložki in pačenjem filma. Avtorje, ki postavijo zahtevo po neokrnjenosti pa bo lahko sprejela RAI, ki v zameno razcefra film v dvoje, s tem da je predvajanje v roku dveh večerov (!). Kako se bo zadeva razpletla, bodo pokazali naslednji meseci, ko bodo sporedi itak okrnjeni, in zlasti prihodnje odredbe sodišč v zvezi z že citiranimi pritožbami avtorjev. A. PERTOT □ Senčne zavese Brisače za na kopanje Dogala izbira poletnih oblek ludi za močnejše postave / □ trst - Ul. Ginnastica 22 - Tel. 795-998 V ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 De Chirico, mistero dell’infinito 11.05 Fantastične zgodbe 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Objektiv Evrope 12.30 Check-up - oddaja o medicini 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Tednik - varietejski spored 14.30 II sabato dello Zecchino 16.00 Športna sobota 17.00 Dnevnik 1 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Verska oddaja 18.20 Programi prihodnjega tedna 18.40 Forte fortissimo TV top 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Al Paradise 22.00 Dnevnik 22.10 Tam Tam - aktualnosti 23.00 Primo Mazzolaci : Tu non uccidere 23.55 Dnevnik in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Dnevi Evrope 10.30 Programi prihodnjega tedna 10.45 Sobotni program 12.30 Dnevnik 2 - Start 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 - Bella Italia 14.00 Odprta šola 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 L’avventura dei Sackett nadaljevanka 15.45 67. Giro d’Italia Kolesarske dirke po Italiji 17.00 Turizem in prosti čas 17.35 Izžrebanje loterije 18.30 Športna poročila 18.40 Le strade di San Francisco TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 Casablanca passage - film 22.05 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.15 Noi con le ali - 3. nadaljevanje 23.15 II brivido dell’imprevisto TV film 23.45 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 15.50 Obisk muzejev 16.20 Šola in vzgoja 16.50 Una giovane vedova - film 18.25 II Pollice - že gledani in novi programi 19.00 Dnevnik 3 19.35 L’avventura e la scoperta 20.15 Programi prihodnjega tedna 20.30 I ragazzi su due ruote 21.25 Dnevnik 3 22.00 Puccini - 4. nadaljevanje 23.00 Dancemania - 2. nadaljevanje JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 7.45 - 11.15 Teletekst 3.00 Poročila 8.05 Ciciban, dober dan 8.20 Zgodbe o polhcu 8.40 Zgodbe iz nepričave otroška serija 9.10 Skrivnostni svet Arthurja Clarka 10.10 Mednarodna obzorja 11.10 Poročila 16.00 Poročila 16.05 Mladost Petra Velikega nadaljevanka 17.15 Bitola: Rokomet Jutri ob 21.25 bo v okviru mesečne oddaje, ki jo TV Ljubljana namenja pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem, v Avstriji in Italiji »Slovenci v zamejstvu«, tudi reportaža z množičnega zborovanja v Gorici. Prispevek, ki so ga pripravili filmski snemalec in tonski tehnik Agencije Alpe Adria Sergio Ferrari in Pavel Hrovatin ter dopisnik RTV Ljubljana v Trstu Andrej Šumenjak, temelji v glavnem na izjavah in vtisih udeležencev samih. 18.30 Čudeži narave 18:55 Risanka 20.00 Zadnji ameriški junak ameriški film 21.35 Zrcalo tedna 21.55 Zlati prah - zabavnoglasbena oddaja 22.40 Poročila Koper 17.00 Poročila 17.05 Kdo neki tam poje - film 18.30 Skozi vse vetrove - dok. 19.00 Risanke 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Folk art: Madame Curie Sklodovska folklorna skupina iz PoljsKe 20.20 Izkušnja - TV film 20.50 Diamanti na nebu - dok. odd. 21.50 TV D - Vse danes 22.00 Nočni film Zagreb 17.30 Kritična točka 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Glasbena akademija vam predstavlja 18.30 Prisrčno vaši - dok. oddaja 19.30 Dnevnik 20.00 Zadnja pesem - ameriški film 21.45 Dnevnik 22.00 Od našega dopisnika iz Sidneya ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 L’albero delle mele - TV film 9.00 II cadavere scomparso - TV film 10.00 Le tre ragazze ’ filmska komedija 12.00 Traguardo Europa 13.00 II pranzo è servito vodi Corrado 13.30 Traguardo Europa 14.30 La mia terra - film 16.30 T.J. Hooker - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig-Zag - vodi R. Vianello 20.25 Rigatissima - Milly Cariucci 22.25 Super record - športni tednik 23.25 Fuoco verde - film retequattro 8.30 Risanke 9.30 Chico - TV film 10.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 Le infedeli - film 12.30 Risanke 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Sport do 17.00 17.50 Mai dire si - TV film 18.50 Marron Glacé - TV novela 19.30 Glasba za vsakogar 20.25 A-Team - TV film 21.30 Stupidissima 23.00 Arrivano i bersaglieri filmska komedija 1.20 Šport ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 L’urlo della folla - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Lucy show - TV film 13.00 Bim bum barn - Risanke 14.00 Šport 16.00 Bim bum barn - Risanke Vita da strega - TV film 17.30 Glasba 18.30 Be Bop a Lula 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Supercar - TV film 21.25 Magnum - TV film 22.30 Quattro morti irrequieti 00.30 Dee Jay Television - glasba TELEPADOVA 13.00 Catch 14.00 Falcon Crest - TV film 15.00 Cara a cara - TV film 17.00 Risanke 19.00 Sam, ragazzo del West - risanke 19.30 Anche i ricchi piangono TV film 20.20 Piange... il telefono - film 22.00 Catch 23.00 Šport 24.00 L'uomo ombra torna a casa film TRIVENETA 8.30 TV film 9.30 II re del quartiere - TV film 13.00 TV film 14.00 Risanke 14.30 Film 16.30 TV film 17.30 Asta di tappeti 20.30 Film 22.00 II re del quartiere - TV film 22.30 Asta di tappeti 1.30 Horoskop 1.45 Film TELEFRIULI film 14.30 La riva dei peccatori 16.30 Risanke 17.00 L’ora di Hitchcock - TV film 18.00 Mariana, il diritto di nascere TV film 20.00 È tempo di artigianato 20.25 Vai gorilla - film 22.15 F.B.I. - TV film 23.30 La mia amica Irma - film n\ tuo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, (7.40) Pravljica; 8.10 -13.00 Dopoldanski zbornik: Kulturni dogodki - (8.40) Glasbeni potpuri - 10.10 Javni koncert Glasbene matice v Trstu - (11.30) Beležka - (11.40) Glasbeni potpuri - 12.00 »Glas od Rezije« - (12.30) Glasbeni potpuri ; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Radijsko popoldne: Izbrana dela slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev - (14.30) Naš jezik - 14.35 Halo, tu Radio Trst A! - 16.05 Glasbene raznolikosti; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Izvirna radijska igra: Blaž Lukan : »Beneška noč«; 18.45 Glasbena medigra. RADIO KOPER (Slovenski program) Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW — Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz 6.30, 13.30; 14.30 Poročila; 16.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; Objave, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper; Objave, EP; 13.40 Zamejska reportaža; Objave, EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik; Objave, EP; 16.45 Pesem tedna Radia Koper; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.15 Casadei sonora; 9.32 Luciano vi dopisniki ; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Siamo tutti nel pallone; 15.50 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo od .. .; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila ; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.15 športna oddaja; 11.00 Odprti prostor ; 11.44 La lanterna magica; 12.26 Zgodovinske osebnosti ; 13.00 Izžrebanje loterije; 14.40 Master; 15.03 športna oddaja; 17.00 Evropska volilna tribuna; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Glasbena oddaja; 19.15 Verska oddaja; 19.30 Koncert glasbe in poezije; 21.00 Z kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 22.28 Gledališče; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 11.30, • 12.30, 15.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.10 Radio 2 predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.32 Renzo Palmer in Patrizia Terreno predstavljata od A do Z; 11.00 Glasbena oddaja; 12.10 Deželni program; 15.00 Gaetano Donizetti; 15.45 Hit parada; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 Povabilo v gledališče; 19.15 Skupaj ob glasbi; 19.50 Od sobote do sobote; 21.00 Simfonična glasba; 22.50 Od sobote do sobote - nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila ; 6.00 Prometne Informacije; 6.20 Rekreacija; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz našh sporedov; 8Š06 Pionirski tednik; 9.06 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Svetovna reportaža ; 10.25 11.30 Dopoldne ob lahki glasbi ; 11.30 Srečanja republik in pokrajin ; 12.00 Na današnji dan;' 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.00 - Iz našh krajev - Iz naših sporedov ; Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 - 23.00 Oddaja za Slovence po svetu; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 22.00 Iz naših sporedov; 23.06 Literarni nokturno, Edvard Lear: Nekoč je bil... ; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program. Splošna stavka v sredo: Ni več časa za oklevanje CGIL zahteva spremembo vladnega dekreta »Ni več časa« je naslovljen letak, ki ga je včeraj pričela deliti goriška CGIL. To pomeni, da ni več časa za oklevanje, potrebno • je, da delavci dvignejo svoj glas sedaj, »sicer bi lahko bilo prepozno«, pravi še letak. Ob ugotovitvi, da CISL in UIL ne nameravata sodelovati pri tej protestni akciji, poziva CGIL vse delavce naj prekrižajo roke v sredo, 6. junija, in naj se masovno udeležijo protestne manifestacije, ki bo v Tržiču, s sindikalnim govorom ob 10.30 na Trgu republike. Istočasno sklicuje CGIL splošno stavko tudi v Tržaški pokrajini. Razlogi, ki so CGIL privedli do sklicanja samostojne splošne stavke so znani. V prvi vrsti gre za prelom v sindikalnih vrstah, ki se je V zadnjih mesecih zaostril, tako da imajo CISL in UIL na eni, CGIL pa na drugi strani popolnoma nasprotujoča si stališča glede vladnega dekreta, ki je odvisne delavce prikrajšal za štiri točke draginjske doklade. V številnih krajih po Italiji je vladni odlok povzročil spontane in večkrat zelo o-stre proteste delavcev. To je CGIL prepričalo, da so sestavili predlog za spremembo dekreta, ki naj ublaži njegove najhujše posledice pri znižanju delavskih plač. Goriška in tržaška splošna stavka naj bi torej posta Arili odločno zahtevo po spremembi tega dekreta. Poleg tega pa gre tudi za specifične probleme teh dveh pokrajin. Letak navaja nekatere zaskrblju joče podatke : če IRI ne spremeni svojega stališča, ima ladjedelnica v Tržiču štete dneve, podobna ugotovitev velja tudi za druga podjetja z državno udeležbo (na primer Ansaldo). Če pride do tega, se bo 3.500 delavcev, ki so danes v dopolnilni blagajni, pridružilo več kot 5 tisoč brezposelnim na Goriškem (13 tisoč skupaj s Trstom). Sporazumi za reševanje nekaterih podjetij se ne u-resničujejo, dežela pa ne uporablja sredstev zakona 828 za dejansko odpravo neravnovesij v deželnem gospodarstvu. CGIL zato ugotavlja, da je kljub odsotnosti CISL in UIL, dolžnost sindikata, da nadaljuje — na strani delavcev — boj za delo in zaposlitev. Prispevki goriške hranilnice Goriška hranilnica je pri porazdeljevanju dobička v razne podporne namene določila tudi finansiranje 30 milijonov lir za razna športna društva na Goriškem, ki ga je s prispevki različnih zneskov namenila nekaterim društvom. Prispevke so dobili UGG, Gorizia nuoto, Moto club »Medeot«, društvo Libertas, Tomana v Gradišču in nekatera balinarska društva na Tržiškem. • Seja občinskega sveta v Gorici je napovedana za torek, 5. junija, ob 18.30. Za podjetje SALPA odgovor do konca junija V Rimu je bilo v četrtek, na ministrstvu za industrijo, srečanje glede prevzema podjetij SALPA in Acciaierie Alto Adriatico s strani konzorcija zasebnih podjetnikov. Srečanje, udeležili so se ga tudi parlamentarci naše dežele, predsednik videmskih industri jcev Pittini, poleg novega komisarja za upravo podjetij Maraldijeve skupine Catapaneja in predstavnikov ministrstva za industrijo, ni prineslo dokončnih rešitev, kljub temu pa je bil zabeležen precejšen napredek, tako kar zadeva podjetje SALPA v čer-vinjainu kakor tudi valjamo Alto Adriatico v Tržiču. Glede podjetja SALPA se morajo interesenti dokončno izreči do 30. junija, sicer se bo zadeva ponovno zapletla. Po tem datumu namreč ministrstvo ne bo več imelo možnosti u-krepanja, da bi olajšalo prenos lastništva in bo pobudo morala tako ali drugače prevzeti dežela. Ugodnejši je, kot kaže, položaj v tržiški valjarni Alto Adriatico, za katero je menda ministrstvo za industrijo zagotovilo dovolj naročil za kaki dve leti proizvodnje v sedanjem obsegu. V tem času naj bi tudi izvedli prenos lastništva. Vendar tudi glede podjetja Acciaierie Alto Adriatico še ni vse povsem jasno, zlasti kar zadeva tako imenovano odškodnino Evropske gospodarske skupnosti v okviru načrta zmanjševanja proizvodnje jekla. Iz Rima prihaja tudi vest, da je medministrski odbor CIPI sprejel sklep, ki dovoljuje prodajo podjetja Acciaierie Alto Adriatico. Sklep je bil nujen, ob upoštevanju dejstva, da je podjetje v sklopu Maraldijeve skupine, ki ima komisarsko upravo. Sovodenjski socialisti zahtevajo razčiščen j e v vodstvu stranke Glede dvoumnega odnosa do slovenske problematike V okviru priprav na evropske volitve se je te dni sestal aktiv socialistov in somišljenikov te stranke v so-vodenjski občini. Aktiv je razpravljal o splošnem političnem položaju, posebno pozornost pa namenil oceni e-notne, množične in omikane manifestacije Slovencev v Gorici, 20. maja, kakor tudi oceni stališč, ki so jih do shoda zavzele nekatere kraje\me u-stanove in stranke. »Aktiv ugotavlja nesprejemljivost stališča, ki 'sta ga do manifestacije sprejela goriški občinski odbor in predsednik goriške pokrajine«, je rečeno v krajšem tiskovnem poročilu. »Stališče je toliko bolj nesprejemljivo, ker so v obeh upravah prisotni tudi predstavniki socialistične stranke. rèi pa na deželni in vsedržavni ravni z največjo odprtostjo podpira prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti za izglasovanje zaščitnega zakona. Stranka je v parlamentu tudi predložila svoj zakonski osnutek. Sovodenjski socialisti, somišljeniki in volilci PSI se z opredelitvijo, ki so jo v goriškem občinskem in pokrajinskem odboru sprejeli predstavniki te stran- ke ne strinjajo in ne morejo strinjati ter zahtevajo, da se čimprej točno in nedvoumno, v sklopu stranke same opredeli odnos do slovenske narodnostne skupnosti in do prizadevanj za dosego zaščitnega zakona. Nesprejemljivo je stališče, da ima stranka na deželni raAmi (kar je potrdil zadnji deželni kongres) in državni ravni eno stališče, v lokalnem okvi-ru pa drugačno. Sovodenjski socialisti pozivajo Slovence, izvoljene na listi PSI v goriškem občinskem in pokrajinskem svetu ter v drugih ustanovah, naj od vodstva stranke zahtevajo takojšnjo razjasnitev«. Ustanovljen odbor »davčnih oporečnikov« Smo tik pred zapadom roka za predstavitev davčnih prijav in na Goriškem se je te dni osnoval pokrajinski koordinacijski odbor za »davčno oporečništvo«. Za kaj gre? Člani odbora, ki ga sestavljajo pripadniki katoliških in laičnih mirovnih krož- kov in skupin, ugotavljajo, da je lani Italija potrosila 12.000 milijard lir za oboroževanje. To predstavlja 5,5% državnega proračuna. Zato davčni o-porečniki (ta praksa traja že več let) odtržejo od svoje davčne prijave enak odstotek davka, ki ga ne plačajo državnim organom, pač pa ga namenijo pobudam za pomoč državam tretjega sveta, ali pa skladom za boj proti oboroževanju. Koordinacijski odbor, ki ima sedež v župnišču v Podturnu (Ul. Veniero 1), nudi pomoč pri izpolnjevanju »o-porečnih« davčnih prijav v ponedeljek in torek od 18.30 do 20.30. V torek zvečer pripravljajo tudi srečanje z Eugeniom Melandirjem, direktorjem revije »Missione oggi«, ki bo govoril o boju za mir in nasprotovanju stroškov za oboroževanje. • Občinski pokriti bazen na Rojcah bo v ponedeljek, 4. junija, od 20. ure dalje zaprt zaradi tekme v vaterpolu med ekipama Gorizia nuoto in Unione nuoto Friuli. Nov dimnik pri upepeljevalniku Te dni zaključujejo gradbena dela na novem železobetonskem dimniku pri upepeljevalniku v Sovodnjah. Predvidoma pa bo treba počakati še nekaj tednov, da opravijo še vsa druga dela in bo naprava lahko potem nemoteno obratovala s polno zmogljivostjo. To se bo predvidoma zgodilo v drugi polovici julija. Z dograditvijo novega dimnika naj bi odpravili tudi različne nevšečnosti, zlasti sesedanje saj in pepela, nad katerimi so se in se še zmeraj pritožujejo stanovalci hiš v soseščini V sosednji Novi Gorici Vozniška dovoljenja s podkupnino Spet primeri tihotapstva kave Uprava za notranje zadeve v Novi Gorici je ovadila Temeljnemu javnemu tožilstvu nekaj oseb, ki jih sumijo kaznivih dejanj. Anton Vodopivec, predsednik Sveta krajevne skupnosti Solkan in sekretar Avtomoto društva Nova Gorica, ter zasebni gostilničar v gostišču »Solkanska klet« Živko Medakovič, sta osumljena jemanja oziroma dajanja podkupnine uradni osebi. Ugotovljeno je, da je Anton Vodopivec v svojstvu predsednika Sveta krajevne skupnosti terjal in sprejel od Živka Medakoviča večkrat nagrade v devizah (markah in lirah) v skupni vrednosti nad 13 milijonov starih dinarjev. Istočasno je V funkciji sekretarja Avtomoto društva svojcema gostilničarja Medakoviča iz prostorov društva v Solkanu odnesel na njihov dom v Prvačino že rešene testne pole za teoretični del vozniškega izpita in obljubil, da bosta kandidata za šoferski izpit naredila izpit prvič in se tako ognila dodatnim stroškom. Za tako zagotovilo je od gostilničarja prejel 70 kg junčjega mesa. Samuel Uršič iz Mirna je osumljen, da je od leta 1982 in do aprila letos nezakonito prinesel iz Italije najmanj 350 kg kave in 150 hlač - kavbojk. Pretihotapljeno blago je prodal in pri tem pridobil okoli 23 milijonov starih dinarjev. Avdyl Gashi, bivajoč v Šempetru, Silvano Murene iz Snežatega in Pavel Strniša, carinik iz Šempetra, so osumljeni tihotapstva in drugih kaznivih dejanj. Predvsem so prek meje omogočali tihotapstvo kavbojk, ki jih je Gashi v Prištini s sodelovanjem mreže sodelavcev prodajal. Murene je za vsak par pretihotapljenih hlač prejel po 50 tisoč starih dinarjev. Slednji se je s carinikom Strnišo dogovoril, da mu pri prehajanju meje ne bo pregledoval avtomobila. Za to »uslugo« bo carinik vsakokrat ko bodo v avtomobilu kavbojke prejel 2 milijona starih dinarjev. Ugotovljeno je, da je samo 20. aprila letos na mejnem prehodu Hum, kjer je delal carinik Strniša, Murene pripeljal čez mejo 98 hlač kavbojk. Sto milijonov lir na televizijski oddaji Arrigo Moimas, upokojenec iz Ronk, je na televizijski oddaji Superflash — ki jo posreduje televizijska postaja Canale 5 — zmagal okroglih 100 milijonov lir. Vsekakor čedna vsota. razna obvestila V teku je vpisovanje v slovensko poletno središče v Gorici. Vpis in pojasnila pri upravi Dijaškega doma -Ul. Montesanto 82, tel. 83495. razstave V Galeriji Meblo v Novi Gorici je odprta razstava gibljivih skulptur, ki jih je napravila Milena Braniselj. Gre za zanimivo in v marsičem svojsko razstavo. Odprta bo do 16. junija ob delavnikih med 8. in 19. uro. kino Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »Le porno viziose«. Prepovedan mladini pod 18-letom. CORSO 18.00-22.00 »Fratelli della notte«. VERDI 18.00-22.00 »48 ore«. Tržič Kmetijsko posestvo PINTAR BORIS — Valerišče 7 Tel. 884-105 — Števerjan / San Floriano del Collie Cenjenim odjemalcem priporočamo naslednja kakovostna in priznana vina DOC »Collio« DOC »Collio« DOC »Collio« DOC »Collio« DOC »Collio« DOC »Isonzo« Namizno belo vino DOC »Collio« DOC »Collio« DOC »Collio« — Furlanski tokaj — Beli pinot — Sivi pinot — Aromatični traminec — Sauvignon — Renski rizling — Zlata rebula — Cabernet franc — Merlot — Črni pinot V Tržiču pripravljajo množičen »Sprehod po Krasu« Sprehod po Krasu. Tako so v Tržiču poimenovali množično manifestacijo, ki jo bodo, na pobudo občinske uprave, prihodnjo soboto priredili že drugič. Udeležba bo tokrat zares množična, saj se bodo sprehoda udeležile tudi šole. Namen prirediteljev je spodbuditi zanimanje (in s tem pripomoči k drugačnemu odnosu) do narave in naravnega okolja. Udeleženci bodo obiskali griče nad mestom. Pravzaprav bodo lahko izbirali med tremi različnimi možnostmi. Tako je občina, v sodelovanju s sekcijo Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) pripravila nekakšen naturalistični sprehod, v sodelovanju z jamarji pa zgodovinsko-speleološki sprehod. Udeleženci si bodo lahko o gledali muzejsko zbirko v trdnjavi nad mestom (La Rocca) ter ostanke nekdanjih gradišč. Za tiste, ki bi radi izboljšali telesno kondicijo pa pripravljajo progo za 9-kilometrski pohod. Kakor znano, si tržiška občinska u-prava prizadeva, da bi območje kraš-kih gričev in jezer, nad mestom, primerno zaščitili in uredili. • Na križišču med ulicama Brass in Scodnik se je včeraj ponesrečila 21-letna Alessandra Miceu iz Gorice, Ul. sv. Mihaela 23. Peljala se je s fiatom 128 v smeri proti Dolini Koma, ko je zapeljala na gredo sredi križišča, nato pa trčila v cementni drog električne napeljave. Prepeljali so jo v goriško splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili lažji pretres možganov in poškodbe na kolenu. Zdraviti se bo morala deset dni. Precej izdatna je materialna škoda na vozilu. Dvajsetletni mladenič umrl za posledicami prometne nesreče V videmski bolnišnici, kjer je bil na zdravljenju, je včeraj zjutraj umrl 20-letni Sergio Mescenio iz Tržiča, Ul. 25. aprila 49. Fant se je ranil v prometni nesreči, pred dvema tednoma, ko je z avtom zavozil s ceste v bližini znanega gostišča »Alla Checca« pri Štarancanu. Utrpel je precej resne poškodbe, zato so zdravniki odredili njegovo premestitev v videmsko bolnišnico, kjer pa se mu je zdravstveno stanje v zadnjih dneh zelo poslabšalo. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg S. Francesco 4, tel. 84124. EXCELSIOR 18.00 — 22.00 »Gorky Park«. PRINCIPE 18.00-22.00 »Cento giorni a Palermo«. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30-20.30 »^oč čarovnic« in ob 22.30 »Cimerka«. SVOBODA Zaprto. DESKLE 19.30 »Super dečko«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72701- POGREBI ob 8.30 Nevenka Šuligoj pOr. K°" drič, prihod iz Pariza v cerkev v PeV' mi (obred ob 10.30) ; ob 9. uri Anna Romagnoli vd. Tatti iz Krmina v kapucinsko cerkev; ob 12.30 Pavlina Bastiam vd. čeme iz bolnišnice sv-Janeza v cerkev in na pokopališče v Štandrež. Umrla je naša draga Pavla Boštjančič vd. Černe Pogreb bo danes ob 12.30 iz bol' nišnice Janeza od boga v štandrež. Žalostno vest sporočajo: brat, sestre in nečaki Sovodnje, štandrež, 2. junija 1984 *T** • ", v< ■ • * ^ *. ir;-itf»;. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 junija 1984 ‘__ - * » . •-- .n * >•. » - ***•*.. ',~T ' '■t-r goriški dnevnik □ =i™ 9 ■ ,0J *'*'-*■ h -c- />v.'>rx,t::,r: ..'i •'t V il -k. •.'*<; /«WHm’.V: . XV.VW .*• tVi». - » C •w. v» „ ~ ■ ” " • •• * ■ *»-• ' < * ■ «v -7 S, ■ * *- - • . - • - 'V l . *>.’ *•- . V • 'V ■*«, .filtri. v revmi tlwesnos t *>b poim enovanju 35-letnica PD Nova Górica tamkajšnje osnovne šole po Jožetu Abramu MARKO WALTRITSCH V Pevmi bodo jutri imeli praznik, slovesno bodo poimenovali svojo o-snovno šolo po Jožetu Abramu, pisanju. dramatiku, prevajalcu, planincu, ki je bil v tej vasi za župnika od leta 1929 do 1938, ko je prezgodaj urnrl ob priliki nekega obiska v Ljubljani. Ljudje v tem kraju se ga spominjajo kot dobrega človeka, ki je ve-uko napravil zato, da se je v vasi, k* je bila bolj kot druge na Primorskem narodnostno ogrožena, saj je bila v neposredni bližini Gorice, ohranila slovenska govorica in narodna i-avest. Spominjajo se ga tudi ker je Pnniagal tistim, ki so bili v stiski. Opominjajo se ga tudi ker je v vas poklical slikarja Toneta Kralja, ua bi ta poslikal notranjost cerkve, Jii Je bila zgrajena na novo, potem I je bila prejšnja cerkev, ki je sta-a v drugem kraju vasi, porušena med vojno. Zaradi tega ni bilo nič čudnega, da So starši in učitelji v letu 1978, ko Pričeli razpravo o poimenovanju pile, prišli do enotnega sklepa, da je roba na tak način počastiti moža, z1 J0 bil pri njih priljubljen in ki ima yuch svoje mesto v slovenski literaturi m kulturi. Birokratski postopek je zahteval, kot ,„i Podobni, svoj čas. Že 11. marca je šolski skrbnik v Gorici izdal o poimenovanju te šole. Do kovnosti prihaja šele danes, kajti dori? dve leti so bili otroci pevmske “Ule v Gorici, ker je goriška občin-,^a uprava šolsko stavbo v Pevmi ***ljit° popravila in v ta namen po ubila približno 250 milijonov lir. ..'lutrišnja slavnost se bo pričela ob J0.30. Vršila se bo na šolskem dvorišču. Na sporedu bodo odkritje kipa v veži šolske stavbe, nastop učencev ? cccitalom in petjem del Jožeta A-urama, slavnostni govor ter pozdravi učiteljstva in gostov, nastop mladin-?kega zbora Pevma - Oslavje in mo-Kega zbora in Štmavra. V šolskih Prostorih bodo uredili razstavo sli-l^vnih del učencev ter slik in dokumentov o življenju šole ter vasi Pevma. Oglavje in Štmaver. Na to prireditev, na katero starši °trok in učitelji ter seveda otroci va- Goršetov reliefni portret Jožeta Abrama bi jo ne le prebivalstvo teh treh krajev marveč vse, ki so se v raznih časih iz njih izselili in tudi vse druge, ki jim leži pri srcu slovenska šola, so se v šoli pripravljali precej časa. Že pred časom je odbor učiteljev in staršev sprejel sklep, da da izdelati Abramov kip umetniku Francetu Goršetu. Ta se je odzval in izdelal reliefno plastiko v bronu, ki bo krasila vežo šolske stavbe. Na pročelju stavbe je kamnita tabla ki opozarja, da je tu slovenska osnovna šola, poimenovana po Jožetu Abramu. Kot je že prišlo v navado so ob tej priliki izdali tudi brošuro, v kateri je kar precej podatkov o slavljencu kot tudi o življenju prebivalcev tega predela Goriške. Brošura, ki jo bo moč dobiti od jutri dalje v šoli, ima 160 strani drobnega tiska, je zelo bogato ilustrirana, in je doslej najbolj zajetna od vseh, ki so izšle ob priliki poimenovanja šol na Goriškem (prav, je, da tu povemo, da so izšle brošure v Štandrežu, v Jamljah, v Sovodnjah, v Gorici — šola na Livadi, v Rupi in v Števerjanu, čez teden dni izide še ena takih brošur v Gorici, ob priliki poimenovanja šole v Ul. Vittorio Veneto po Francetu Bevku). V njej je kar 79 slik in raznih ilustracij ter dokumentov. Že to daje brošuri nek ooseben pomen. Pravzaprav že sam izraz brošura ni najbrž najbolj primeren, saj 160 strani drobnega tiska bi z lahkoto spremenili v bolj zajetno publikacijo, če bi uporabljali druge črke, V publikaciji imamo objavljene razloge, ki so privedli do poimenovanja šole po Jožetu Abramu. Jožko Kragelj piše o življenju in delu slavljenca in njegovem službovanju v raznih krajih Primorske ter njegovem literarnem ustvarjanju. Marijan Brecelj objavlja podrobno in analitično bibliografijo Jožeta Abrama, in sicer njegovih del ter prispevkov kot tudi člankov, ki govore o njem. Verona Koršič piše o kiparju Francetu Goršetu in njegovem delovanju na Pri morskem. Slavko Bratina je sestavil obširnejši tekst o zgodovini šol v Pevmi in v Štmavru. Ne smemo namreč pozabiti, da je tja. do leta 1978 delovala v Štmavru samostojna osnovna šola, ki so jo takrat ukinili, ker je bilo v njej premalo učencev; otroci iz tega kraja sedaj prihajajo v pevm-sko šolo. Bratina je precej izčrpno prikazal tudi razvoj osnovnega šolstva na Slovenskem in Goriškem še posebej v prejšnjem stoletju, prizadevanja domačinov v Pevmi in štmavru, da bi se pri njih ustanovili osnovni šoli, ki sta bili prej le občasni. V Pevmi so šolsko poslopje zgradili v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, skoro dve desetletji prej pa so že poslali v vas učitelja, da bi skrbel za tamkajšnjo šolsko mladež. Podobno je bilo v Štmavru, kjer je bil šolski pouk v vikarišču, redna šola je pričela delovati ob obratu stoletja. Med prvo svetovno vojno je bilo šolsko poslopje v Pevmi porušeno, pouk se je po povratku iz begunstva vršil v zasilnih prostorih, tudi v baraki. Kmalu zatem so šolsko poslopje obnovili prav tam kjer je sedaj. V Štmavru pa so šolsko poslopje zgradili sredi tridesetih let. V obeh krajih je bil pouk pred prvo vojno in takoj po njej seveda slovenski, potem so bile vse slovenske šole ukinjene, pouk je bil le v italijanskem jeziku. Slovenska šola se je obnovila že za časa narodnoosvobodilne borbe, po vojni pa je zaživela svoje normalno življenje. Daljši je prispevek Marka Wal-tritscha o zgodovini Pevme, Oslavja in Štmavra od začetka tega tisočletja do današnjih dni. Zbrani so tu podatki o plemičih v srednjem veku in tudi v kasnejšem času, o bojih na Sancì y drugi gradiščanski vojni, o življenju raznih društev in posojilnice na tem območju, o delovanju občinske uprave (Pevma, Oslavje, Štmaver in Podsabotin so bili skupno s Podgoro do leta 1927 združeni v samostojni občini), o gospodarski problematiki. Objavljeni so podatki, ki so bili doslej skriti v raznih arhivih. Poudarjena je vloga, ki so jo imeli prebivalci teh krajev v narodnoosvobodilnem boju, žrtve za svobodo. O-menjena je tudi povojna demokratična (zgradba, pa čeprav je zadnje obdobje obdelano na zelo skrajšan način. Zelo pomemben je prispevek Marijana Breclja o likovnem delu Toneta Kralja v pevmski cerkvi. Tu je, morda še bolj kot v drugih prispevkih, opisana vloga, ki jo je imel župnik Jože Abram v Pevmi, saj se je treba njetnu zahvaliti, da ima Pevma tako pomemben kulturni dokument kot so Kraljeve slike. V brošuri sledijo še prispevki učencev. Gre tako za pismene sestavke kot za njihova slikovna dela. Objavljena je tudi fotografija učencev in učiteljev v tem šolskem letu. Sledi podrobni seznam učiteljstva s podatki o številu učencev v vsem povojnem času, tako v šoli v Pevmi kot v tisti v Štmavru, ki ga je sestavil Slavko Bratina. Objavljen je tudi povzetek vsebine v italijanskem jeziku. Platnico krasi slika Silvana Bevčarja, domačega umetnika z Oslavja, ki je tudi učitelj na pevmski šoli. Gre za zajetno publikacijo, ki bo služila vsem, ki se zanimajo za krajevno zgodovina še najbolj bo zanimala domačine, ki bodo tako v spisih v njej kot na slikah videli same sebe ali njihove sorodnike. Prebivalci Pevme, Oslavja in Štmavra bodo torej jutri imeli praznik. Takšnih ni veliko. To bo praznik vseh treh krajev, ki bo resnično združil vse prebivalstvo, saj je šola stvar vseh, ne pa enega ali drugega društva ali skupine, ne pa samo enega od treh sosednih krajev. Stavba osnovne šole kot jo vidi učenec' Fabjan Planinsko društvo v Novi Gorici slavi letos 35-letnico delovanja. Ustanovljeno je bilo leta 1949 v Solkanu, saj je takrat današnja Nova Gorica pravzaprav šele nastajala. Od začetnih 311 članov se je število članstva povzpelo skoraj na 2.000. Pomemben jubilej društva bodo novogoriški planinci proslavili čez dober mesec, 8. julija, ko bodo tudi slovesno odprli in izročili namenu planinski dom pri Krnskih jezerih, ki so ga v lanski sezoni dogradili. Osrednja slovesnost bo pri planinskem domu v Lepeni, kjer pričakujejo ta dan nekaj tisoč planincev. Slavnostni govornik bo inž. Tomaž Banovec, predsednik Planinske zveze Slovenije. Najlepše darilo ob jubileju društva bo torej nov planinski dom, v katerega so člani matičnega društva in osrednja planinska organizacija vložili ogromno gmotnih sredstev in prostovoljnega dela. Pri gradnji pa so veliko pomagali, zlasti s prostovoljnim delom, tudi člani drugih planinskih društev v Primorju, vključno z na-mejskimi. PD Nova Gorica upravlja, bodisi neposredno bodisi da ima v zakupu, še štiri planinske postojanke: Stjenkovo kočo na Trstolju. Pridobilo jo je leta 1952 z adaptacijo vojaškega objekta, Gomiščkovo zavetišče na Krnu je bilo usposobljeno leta 1951 s preureditvijo nekdanjega vojaškega spomenika. Leta 1953 so novogoriški planinci preuredili nekdanjo karavlo v Lepeni v Dom Klementa Juga. Istega leta so na Kekcu postavili leseno barako, ki jo je nekaj let zatem zamenjal današnji zidani objekt. Kako do enostavnega in enotnega sporazumevanja v jamah Jamarji se pri raziskovanju podzemlja pogostoma srečujejo tudi s težavami v sporazumevanju. Oblika in razsežnosti votlin velikokrat celo onemogočajo sporazumevanje preko govora. Veliko večje so težave, če pri raziskovalni akciji sodelujejo jamarji različnih narodnosti. Kaj storiti, da bi bilo sporazumevanje kljub vsemu dovolj razločno, hitro, predvsem pa jasno dojemljivo? O tem so razpravljali na okrogli mizi prejšnjo soboto, v okviru 4. srečanja jamarjev Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Srečanje je bilo v Tržiču, ob udeležbi predstavnikov petnajstih klubov iz treh dežel. Stvarnih zaključkov na razpravi še ni bilo, pač pa je bilo slišati vrsto zanimivih ugotovitev in predlogov. O vprašanju bodo razpravljali, takrat najbrž precej stvarno, na prihodnjem srečanju, ki bo v Kočevju. Poleg okrogle mize so si u-deleženci jamarskega srečanja ogledali tudi Kraljico Krasa na Vrhu in obiskali jamo na tržaškem Krasu. Zborovanje je pozdravil tudi pokrajinski odbornik Marino De Grassi. Prispevajte za Dijaško matico TONE SVETINA Med nebom in peklom _______157.______ »Človek umre samo enkrat, storite z nami, kar nočete,« se je glasil odgovor. Bečanka pa je napravila nanj še bolj neugoden tis. Na vsa vprašanja je odgovarjala-. »Ne vem.« Na o tožbo pa je dejala: »Jaz sem nedolžna, rodila sem nttjst otrok in nikoli se nisem vtikala v politiko.« Ponosno zravnana je strmela vanj s prodornimi ^tni. Losanna, ki je kot poklicni policist vse življenje adii pred ogledalom hladen-, ubijajoč pogled, s ka-erim je spravljal svoje žrtve v strah, ni vzdržal tega P°gleda. V njegovi notranjosti so se mešali žalost, jeza n slep zanos fantastične moči. Ni pozabil, da jih je a ^ena ob požigu vasi preklela. Vsak. njen pogled je govoril; »Pobili vas bodo moji sinovi!« To ga je sprav-trto vZ ravnotežia in ga navdajalo z občutkom po- ... Ob zajetju dela čete na gori ju je poklical na za-'sanje skupaj. Hodil je sem in tja z rokama na hrbtu, a8njen naprej. Pustil ju je nekaj časa v popolni ti-cj111-Bilo je slišati brnenje ose, ki se je zaman trudila, a bi našla v steklenem oknu izhod v sončni dan. j »Tako, Francesco in Giuseppina, vajino trmoglav-Jeoje in podcenjevanje moči imperija se bo končalo, °t sem napovedal. Najbrž še ne vesta, da smo na anosu pokončali tudi brkinsko bando. Vajina sinova Karlo in Frane sta mrtva, naše mine so ju zmlele v krvavo kašo. Na gori ležita, nepokopana, da ju bodo požrli krokarji in lisice. Lojze se ranjen potika po grmovju, prijeli ga bomo v kratkem in tudi Kristino. Za Marijo vemo, kje se skriva. Štiri vaše otroke imamo v rokah.« Ob naštevanju, kaj vse se je in se bo zgodilo z njenimi otroki, je prvič uzrl na njenem obrazu poteze, ki si jih ni znal razložiti. Po bledem licu ji je drsela solza. Mu je nasedla, so mar otroci nekaj močnejšega od nje? Bečan pa je ostal trd. Na njegovem izklesanem obrazu ni bilo nobene spremembe, samo še bolj temno in nerazumljivo sovraštvo se je zrcalilo v očeh. Losanna pa je nadaljeval, kakor da bi privijal vijak naprave za stiskanje prstov, ko brizga kri izza nohtov, za katere jim potem zabadajo igle ali jih pulijo s kleščami. »Večino smo pobili, devet pa smo jih ujeli. Danes vama jih bom dal pokazati. Povedala bosta, če so se oglašali pri- vas. Saj vama gotovo domače zvene ta imena.« Našteval je imena ujetih. . »Skupaj z njimi bosta visela na kostanjih sredi mesta. Pripravita se na smrt. Samo še kakšen dan življenja je pred vama. če bi se pokesala, bi vama lahko olajšal zadnje ure.« »Nimava se česa kesati,« je dejala Bečanka, ki je že obvladala solze in žalost. »Lahko vam pošljem spovednika, da vaju odreši grehov in pripravi na odhod v nebo.« VI. Preden pa je Losanni uspelo dobiti spovednika za Maslovega očeta in mater, so mu s karabinjerske postaje sporočili, da bi ga rad obiskal župnik Sirk. Slutil je, da ima župnik kaj pomembnega za bregom. Ni pa pričakoval, da se je omečil, kajti nikoli ni bil voljan sodelovati, pa tudi strahu ni kazal. Župnika je sprejel v prostorih izpostave tajne policije v mestu ob meji. Pričakal ga je v fotelju s cigareto v ustih. Župnik je vstopil plaho. Pozdravil je spoštljivo in obstal na vratih. Razdalja med njima je bila velika in župnik je imel občutek, da je ne bo nikdar premagal. Losanna ga je pustil nekaj časa stati, naslajal se je nad njegovo zadrego in nebogljenostjo. To je počel z vsakim, ki mu je hotel pokazati svojo moč in vzvišenost. Še vedno je plaval v valovih zmagovitega začetka nasilnega obračunavanja z upornim ljudstvom. Iz Rima je dobil priznanje in soglasje za privijanje policijskega vijaka. Treba je sprožiti mehanizem vojske, potem bodo šle stvari same od sebe naprej. Ko je na župnikovem obrazu zaznal dovolj strahu in ponižnosti, je odložil cigareto. Obraz se mu je razlezel v dobrohoten nasmeh. »Kaj pa vas je prineslo, častiti? Ste mi prišli povedat kaj novega o Maslovi bandi? Zvedeli smo, da so se vrnili v Brkine.« Župnik je počakal, da je nehal, potem pa je rekel: »Gospod inšpektor, ne prihajam po svoji volji. Oprostite, vabili ste me, da se oglasim, če se mi bo zdelo potrebno. In zdaj sem tu pred vami.« »Torej parlamentarec,« se je zakrohotal Losanna, ki ga je župnikovo poslanstvo začelo zabavati. »Kdo vas pošilja? Uporniki ali kdo od O F? Ali pa morda družine naših simpatizerjev, ki so bili zverinsko ubiti? No, preden preideva k stvari, vam moram oponesti, da se niste udeležili pogreba naših žrtev: poročnika Zanni j a, brigadirja Londeia pa davkarja ter Bizanta in Hlevarja., V 14. etapi kolesarske dirke po Italiji Po dolgem ALESSANDRIA — Tudi v včerajšnji etapi se je moral Francesco Moser pošteno potruditi, da je ohranil roza majico na dirki po Italiji. Brž po startu je namreč glavnino zapustilo osem kolesarjev, ki so" si nabrali tudi do 9T0” prednosti. Med njimi je bil tudi Emanuele Bombini, ki je imel na skupni lestvici »le« 7’55” zaostanka in je bil torej kandidat za začasno prvo mesto. Ubežniki pa med samo dirko niso kdove kako sodelovali, tako da je njihova prednost pred ciljem v Alessandrii bistveno splahnela. Iz osmerice je zbežal Italijan Santimaria, ki je sam prispel na cilj in osvojil svojo tretjo zmago kot profesionalec. Za njim so se drug za drugim uvrstili njegovi etapni tovariši, glavnina, v kateri so bili vsi najboljši kolesarji, pa je na cilj prispela z manj kot tremi minutami zamude. Na skupni lestvici torej ni prišlo do begu zmaga nobenih bistvenih sprememb. Danes bo na sporedu etapa na kronometer za posameznike od Certose di Pavia do Milana. Dolga bo 38 kilometrov. VRSTNI RED VČERAJŠNJE ETAPE 1. Santimaria (It.), ki je 204 km dolgo etapo prevozil v 4.40’40” s poprečno hitrostjo 43 km na uro. 2. Mentheour (Fr.) 15”; 3. Bombini (It.) 24”; 4. Femandez (šp.) 48"; 5. Chioccioli, 6. Zappi (oba Italija); 7. Pvenage (Fr.) ; 8. Santoni (It.) vsi v času Femandeza; 9. Freuler (Švi.) 2'55”. LESTVICA 1. Moser (It.); 2. Visentini (It.) 10”; 3. Argentin (It.) 34"; 4. Fignon (EY.) 39”; 5. Lejarreta (Šp.) 1'35”; 6. Van der Velde (Niz.) V54"; 7. Da Silva (Por.) 2’06”; 8. Breu (Švi.) 2T0”; 9. Beccia (It.) 2’43’; 10. Pa-nizza (It.) 2’54”. Santimarie Francesco Moser je Ml tudi na cilju 14. etape utrujen, saj je imel z nasprotniki precej težav Rokomet: Jugoslavija-Italija 30:20 Poljska in Jugos a vi ja sta finalistu »2. trofeje Jugoslavije« v moškem rokometu, ki se odvija v Bitolah in na kateri sodelujejo, poleg omenjenih reprezentanc, še Italija, ZRN, Norveška in Japonska. »Plavi« so po zmagi nud ZRN (21:18) včeraj premagali še Italijane s 30:20. Najboljši strelec Jugoslovanov je bil Izakovic, ki je v slabem polčasu dosegel pet golov. Za Italijane, pri katerih je od Cividina igral le Bozzola, je bil najuspešnejši Chionchio z 8 zadetki. Tekma je pokazala, da je med Jugoslavijo in Italijo velika razlika v kvaliteti, čeprav so »azzurri« pokazati lep napredek. Enajst najboljših nogometašev v Italiji Po sodbi dvajsetih specializiranih športnih časnikarjev sestavljajo najboljšo enajsterico minulega prvoligaškega nogometnega prvenstva naslednji igralci: Tancredi (Roma), Nela (Roma), Cabrini (Juventus), Falcao (Roma), Vierchowod (Sampdoria), Scirea (Juventus), Conti (Roma), Bra-dy (Sampdoria), Pruzzo (Roma), Platini (Juventus), Zico (Udinese) in Di Bartolomei (Roma). Rimski prosti branilec Ubaldo Righetti pa je osvojil prvo mesto na posebni lestvici najboljših igralcev v evropskih pokalih, ki jo prireja tednik »Guerin sportivo«. Claudio Panatta izločen v Parizu V petem dnevu mednarodnega teniškega prvenstva Francije je moral Italijan Claudio Panatta priznati premoč nosilca skupine številka 5 Američana Jirtunyja An asa, zmagovalca lanskega mednarodnega prvenstva Italije. Anas je zmagal s 7:6, 6:3, 6:3. V ženski konkurenci se nadaljuje premoč naturalizirane Američanke Navratilove, ki ima letos priložnost, da osvoji »veliki slam«. J V finalu medbančnega turnirja Naši razočarali Ločniška posojilnica — Kmečka banka 7:0 (4:0) KMEČKA BANKA : Kuštrin, Corva, Mikluš-, Berdon, Baša, Kobal, Ferfo-lja, Marvin, Klanjšček, Frandolič. V finalnem srečanju medbančnega nogometnega turnirja v Gorici so i-gralci Kmečke banke doživeli pekoč poraz proti ločniškim nogometašem, ki so v tej tekmi pokazali precej več. Predvajali so namreč dokaj učinkovit nogomet, še posebno v napadu, kjer so se dobro razumeli, medtem ko je pri Kmečki banki izstopala igra nekaterih posameznikov, manjkala pa je skupinska igra. Rekord Masullove, Na sinočnjem ženskem atletskem četveroboju v Veroni (Italija, Poljska, Madžarska in SZ) je Italijanka Marina Masullo v času 22”88 izboljšala državni rekord na 200 m. V skoku v višino je Sara Simeoni zmagala s 192 cm, zunaj konkurence pa je Kubanka Costa skočila 199 cm in zaman naskakovala 203 cm. NA TEKMOVANJU ZA EP 124 veslačev jutri v Bovcu Sto Štiriindvajset veslačev iz Avstrije, Belgije, Francije, Italije, Japonske, Nove Zelandije, Švice, Velike Britanije, ZDA, Kanade, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije se bo jutri pomerilo v Bovcu na tekmovanju za evropski pokal. Med njimi so tudi sedanji in bivši svetovni prvaki in drugi veliki mojstri tega športa.' Organizatorji iz vrst krožka soške e-lektrarne imajo nekaj težav zaradi visokega vodostaja reke Soče. Tekmovalno progo so zato uredili na rekah Koritnica in Soča. Start bo pri trdnjavi K luže, cilj pa blizu mosta v Čezsoči. Danes ob 15. uri bo na sporedu uradni trening, jutrišnjo tekmovanje pa se bo pričelo ob 10. uri. Pred hotelom Alp v Bovcu pa bodo ob 16. uri razglasili rezultate. (Davorin Koron) Malo udeležencev, dobro razpoloženje Udeležba na kolesarski dirki ZSŠDI Gorica pod pokroviteljstvom krajevne konzul te za Pevmo, Oslavje in Štmaver ni bila ravno najboljša, vendar je bilo razpoloženje tekmovalcev res dobro. Posnetek s starta Intervju z vratarjem tržaškega Cividina Pušpan: »Jugoslovani tudi letos v ospredju v italijanski ligi« »Dogodkov iz Scafati ja verjetno ne bom nikoli pozabil. Nikdar nisem doživel kaj takega, pa čeprav sem tudi v Jugoslaviji že igral na zelo vročih igriščih. V Scafatiju sploh ni bilo mogoče igrati, kaj šele zmagati. Bil je to pravi lov na igralce naše ekipe Cividina,« tako nam je uvodoma v intervjuju dejal vratar tržaškega rokometnega prvoligaša Cividina Ivan Fhišpan. Star je 36 let, telesno pa je kot »sklesan«. Pušpan se je potožil (verjetno tudi upravičeno), da v našem dnevniku premalo poročamo o rokometu, in škoda, ker je Trst le veliko dal italijanskemu rokometu. V moštvu Cividina pa je igralo tudi več jugoslovanskih rokometašev. Pušpan se z rokometom ukvarja kar 25 let. Začel je pri Piranu, kjer se je tudi formiral kot igralec ali bolje kot vratar. Prestopil je nato v Jelovico, Škofjo Loko itd. Z odlično igro je vzbudil pozornost med jugoslovanskimi prvoligaši, tako da ga je nato najel državni prvak, ljubljanski Slovan. Pri le-tem je igral leto dni, da bi nato na povabilo tržaškega Cividina začel z izkušnjo v italijanskem prvenstvu. Obračun v italijanskem prvenstvu pa je bil še kako uspešen: 3 državni naslovi in eno drugo mesto, ob tem da ga je v prejšnji sezoni športni tednik »Guerin sportivo« izbral za najboljšega vratarja italijanskega prvenstva. »Ivan, o nesrečni tekmi v Scafatiju si že povedal, kako pa bi na kratko ocenil letošnjo italijansko ligo?« »Z angažiranjem dobrih rokometašev je bila tudi kvaliteta višja. Glede Cividina pa moram reči, da smo imeli tudi precej smole. Skoraj vsi naši igralci so imeli težave s poškodbami, pa tudi sam sem bil poškodovan, tako da sem igral le na začetku prvenstva in nato v 'play-off'. S svojo igro v ’play-off’ pa sem lahko povsem zadovoljen. Mislim, da bi tudi letos osvojili državni naslov,, ko ne bi nesrečno prejeli gol v zadnji sekundi proti Forstu in tako smo morali tretjo tekmo za državni naslov igrati v Scafatiju. Kot sem že prej dejal, je bila tekma v Scafatiju prava groza. Tega sploh ni mogoče opisati. Verjetno v Scafatiju niti olimpijski prvaki ne bi zmagali.« »Kako pa so se obnesli ostali jugoslovanski rokometaši v tej ligi?« »Nedvomno so jugoslovanski rokometaši ogromno doprinesli k razvoju italijanskega rokometa. In tudi letos so igrali vodilno vlogo. Težko je reči, kateri so bili najboljši, saj so skoraj vsi igrali zelo dobro, čizmič nam je na primer delal precej težav, tu pa so še Balie in drugi.« »Tehnična raven italijanskega rokometa v primerjavi z jugoslovanskim in ostalim kakovostnim rokometom v Evropi?« »Italijanski rokomet je gotovo dosegel lep vzpon. Dokaz temu je tudi uvrstitev italijanske državne reprezentance v B skupini svetovnega prvenstva. Pri tem pa ima seveda veliko zaslugo prav Cividiin, ki je dal reprezentanci veliko število reprezentantov pa tudi samega zveznega trenerja. Italijanski rokomet pa seveda še zaostaja za jugoslovanskim in ostalim vodilnim v Evropi, saj i-majo te države večjo tradicijo od Italije pa tudi popularnost tega športa je v teh državah ogromno večja. Za popularizacijo vsakega športa je seveda pomemben doprinos sredstev javnega obveščanja. O rokometu pa se v Italiji premalo piše in tudi televizija mu posveča zelo malo ali skoraj nič prostora. V Italiji so seveda bolj popularni ostali športi kot nogomet in košarka. Mladi se zato odločajo za te športe. Pa tudi ekonomskih sredstev je za rokomet znatno manj kot za ostale športe.« »Med Slovenci v Italiji skoraj ne poznamo rokometa. Sicer nastopajo naši dijaki v šolskem prvenstvu in tudi v eni izmed mladinskih lig in to še kar uspešno. Organiziranega delovanja v rokometu pa nimamo-Kaj misliš, da bi morali storiti, da bi se tudi rokomet uveljavil pri nas?* »Ne poznam toliko razmer slovenskega športa v Italiji, da bi lahko točno odgovoril na to vprašanje. Sicer pa mislim, da bi morali začeti z najmlajšimi in na teh graditi osnovo za bodoče delovanje. Pri tem pa mislim, da je zelo važno finančno vprašanje, predvsem glede višjih lig-Za nastop v višjih ligah je potrebno zelo dosti denarja, Id se ga za rokomet zelo težko dobi.« »Boš v prihodnji sezoni še igral za tržaški klub?« »Dobil sem že tri ponudbe iz Italije. Po zadnji tekmi v Scafatiju sem o-stal nekoliko razočaran. Tudi v tem prvenstvu s Cividinom nisem bil preveč zadovoljen. Z igralci Cividina pa sem imel izredno dobre odnose in glede na to, da je Trst blizu, bi ponudbo tudi sprejel.« (B. Lakovič) ŽENSKA MINIODBOJKA Ekipe Montasio A, Centro Olimpia B, Sloga D in Sloga F so finalistke pokrajinskega dela tekmovanja v ženski miniodbojki, ki je bilo včeraj v telovadnici openske nižje srednje šo; le. Tekmovanja se je udeležilo več kot dvajset ekip, od teh devet slovenskih v predstavništvu Bora, Sloge in Sokola. O tekmovanju bomo še poročali. • RAY WILKINS, novi tujec Milana, bo jutri prispel v Milan, kjer si bo z ženo ogledal svoje novo stanovanje- • ITALIJA, ZAHODNA NEMČIJA IN ŠPANIJA so države, ki bodo najverjetneje na bližnjih igrah v Los Angelesu nadomestile ČSSR, SZ in NDR v nogometnem turnirju. V torek na »1. maju« v organizaciji Bora Sklepna telovadna akademija Gimnastični odsek Športnega združenja Bor bo tudi letošnjo sezono sklenil s telovadno akademijo. Na sporedu bo v torek, 5. t.m. z začetkom ob 15. uri, odvijala pa se bo v Borovem športnem centru na stadionu »1. maj« v Trstu. Mlade članice Borovega gimnastičnega odseka (ki se poleg goriškega Doma edini ukvarja med zamejci s to športno zvrstjo) so v minulem letu dosegle vrsto pomembnih tekmovalnih uspehov, tako v naši deželi, kot tudi v Sloveniji. Dokazale so, da sodijo v nekaterih kategorijah že med najboljše v. vseslovenskem merilu, kar ni majhen dosežek, glede na kratko dobo delovanja te naše organizacije. Vsekakor v torek ne bomo videli tekmovalnih nastopov, ampak bodo deklice predstavile razne akademijske sestave z in brez orodja, s področja športne ritmične gimnastike, kd jih bodo predvajale v skupinskih sestavah, kot tudi med posameznicami. Vaditelji so pripravili približno deset točk vseh kategorij in sicer s trakom, žogami, obroči itd. Nastopile bodo vse tekmovalke, od začetnic pa do že preizkušenih »veterank« čeprav so tudi te stare le največ dvanajst, trinajst let. S tem nastopom bo gimnastični odsek praktično končal letošnjo sezono, vendar mlade telovadke ne bodo imele dolgega počitka, saj bodo prve že v tem mesecu odšle na običajno poletno vadbo, ki bo dejansko že prva priprava za novo tekmovalno sezono. Po letošnjih rezultatih sodeč, obeta tudi nova sezona ljubiteljem naše gimnastike mnogo zadoščenja. —boj— • MOSKOVSKA TISKOVNA AGENCIJA TASS je sporočila, da bodo v drugi polovici avgusta v devetih vzhodnih državah na sporedu tekmovanja za vse atlete, ki se ne bodo udeležili olimpijskih iger v Los Angelesu. Sesterki od Banov medvaški turnir Sloge V ccu ucn. zvečer se je pn Bal zaključil mešani medvaški odbojki ski turnir, ki ga je letos prvič p redilo športno združenje Sloga, h men organizatorja je bil ta, da odbojko čimbolj populariziral po > seh vzhodnega Krasa in v tem tudi popolnoma uspel. Dvoboja m vasmi, ki so bili večkrat zelo zag si je ogledalo kar lepo število občinstva. Kot zanimivost naj povemo, da so po pravilniku tekmovanj morali biti vedno istočasno na igrišču trije moški in tri ženske. V zadnjem kolu je najprej ekipa iz Trebč odpravila sicer okrnjene Padriče -Gropado. V zadnji tekmi so se spoprijele Opčine in Bani. Openci so v prvem nizu dobro zaigrali, v nadaljevanju pa so morali le priznati premoč svojih sosedov. Trebče - Padriče Gropada 2:0 (15:9, 15:5) TREBČE: Buzleta, Čuk, Kokoravec, Boris, Bruno in Darko Kralj, Križ-mančič. GROPADA - PADRIČE: Adam, Gabrielli, G bezzo, Gojča, Maks, Maruška in Peter Grgič, Kralj, Dejan in Katja Milkovič. Bani - Opčine 2:1 (13:15, 15:10, 15:8) BANI: čač, Milič, Morpurgo, Peterlin, Edi in Mara Plesničar, Sain. Martina, Suzana, Valentina Vidali-OPČINE: Bandelj, Bitežnik, De Val-derstein, Drasič, Hrovatin, Kalan. Krpan, Malalan. LESTVICA Bani 8, Opčine 6, Trebče 4, Bazovica 2, Gropada - Padriče 0. Nagrajevanje ekip bo na občnem zboru ŠZ Sloga. (INKA) Na sliki: posnetek z odločilne me . med ekipama Banov in Opčin-Zmagali so odbojkarji od Banov. t ■ I Odbojkarsko prvenstvo 1. moške divizije Odločilni nastop Našega prapora domači šport Slovenski odbojkarji in odbojkarice so v glavnem vsi že zaključili s prvenstvenimi boji. V teku je le še Prvenstvo 1. moške divizije na Goriškem, kjer se tri naše ekipe borijo za napredovanje v D ligo. Dosedanji razplet daje največ možnosti Sester-ki Našega prapora, ki vodi na skupni lestvici, v dobrem položaju pa je tudi Soča po zmagi nad Brici. V petem kolu čaka drevi ob 20.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici Sester ko Našega prapora zahteven nastop proti odlični ekipi Ital-cantierija iz Tržiča, ki se še vedno beri za napredovanje. Za Brice je drevišnji nastop odločilnega pomena, saj si v primeru zmage praktično že zagotovijp napredovanje v D ligo, s Porazom pa lahko vržejo senco na uspešno letošnjo sezono. Kljub vsemu je psihološka prednost na strani Našega prapora, saj bi bil Italcantieri v primeru poraza verjetno že izločen iz boja za napredovanje, Brici pa bi še imeli možnost popravnega izpita. Poleg prvenstvenih bojev pa poteka na Goriškem v Turjaku tudi turnir »Emme+Enne« o katerem smo že poročali, ljubitelji odbojke na Tržaškem pa si lahko v Dolini ogledajo turnir na katerem bodo nastopile ženske šesterke Rogoze iz Slovenije, domačega Brega in Friulexporta. Gostje iz Rogoze v bližini Maribora nastopajo v slovenski odbojkarski ligi in bodo nedvomno dostojen partner našima šesterkama, ki po končanem prvenstvu nadaljujeta z rednimi treningi in jima bo turnir služil predvsem za poskus nekaterih novosti. Naša društva imajo z ekipo iz Rogoze že tradicionalne stike, saj so nekatere naše ekipe že nekajkrat na stopile na vsakoletnem turnirju v Rogozi, kjer se zberejo praktično vse ekipe iz Slovenije, ki gojijo žensko odbojko in tudi letos konec junija bodo v Rogozi nastopile tudi nekatere zamejske ekipe. V nedeljo pa bodo nastopili tudi naši najmlajši odbojkarji in odbojka-' rice na turnirju v Novem mestu, kjer bodo nastopile pionirske reprezentance (under 15) ZSŠDI, Slovenije in Hrvaške. Pri fantih bodo ogrodje ekipe ZSŠDI sestavljali igralci Sloge, v e-kipi pa bodo nastopili tudi odbojkarji Bora, Vala in Našega prapora. Pri dekletih bo pod imenom ZSŠDI nastopila ekipa Brega okrepljena s Forausovo od Bora in Kokorovčevo od Sloge. Turnir bo za naš naraščaj prav gotovo izvrstna priložnost, da se preveri moč naše odbojke v primerjavi z najboljšimi vrstniki in vrstnicami iz Slovenije in Hrvaške. Danes sobota, 2. junija 1984 NOGOMET CICIBANI 16.00 v Do ini: Breg - Chiaritola A MLAJŠI CICIBANI 17.00 v Trstu, igrišče Giarizzol: Giarizzole - Breg KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 19.30 v tržaški športni palači: In-ter 1904 - Bor PROPAGANDA 16.00 pri Sv. Soboti: Ancifap - Bor TURNIR «CLAUDIO IN FABIO« 16.00 in 18.00 v Trstu, Ul. Scoglio: nastopata članski in naraščajniški e-kipi Bora in Kontovela ODBOJKA PRIJATELJSKI TROBOJ 16.00 v Dolini: nastopajo Breg,. Friulexport in Rogoza TURNIR «VIVAI BUSA’« 17.30 v Trstu, Ul. Caravaggio: nastopa tudi Sloga TURNIR «EMME+ENNE« 20.00 v Turjaku : Italcantieri - Val L MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor Sošol - Italcantieri Jutri nedelja, 3. junija 1984 NOGOMET ZAČETNIKI 8.30 v Trstu, igrišče Campanell: Chiaritola - Breg; 10.30 v Trstu, Ul. Flavia : Libertas - Primorje NAJMLAJŠI 11.00 pri Dom ju: Domdo B - Vesna; 10.30 v Repnu: S. Luigi A -Kras; 10.00 v Trebčah: S. Luigi B - Primorec; 10.30 v Miljah: Mugge-sana - Breg KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Dolini: Breg - Foto Mauro; 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Teom 81 - Sokol Danes mednarodni balinarski turnir Dvanajst ekip v Zgoniku V okviru 20. občinske razstave vin Se bo danes odvijal v Zgoniku celodnevni mednarodni balinarski turnir, kj ga prireja balinarski odsek ŠK Kras. Ker sta dve društvi iz objektivnih razlogov morali odpovedati sodelovanje, se bo tekmovanja udeležilo 12 četveric in sicer iz Slovenije oziroma Hrvaške Aluminj iz Komna, Gorjansko, Repentabor z Dola, Titovo Velenje, Jama iz Notranjih Goric, Svoboda iz Ljubljane in Partizan Kastav z Reke. Iz zamejstva pa bodo nastopili repentabrski Kraški dom, nabrežinski Sokol, društvo pristaniških delavcev Portuale, in dve postavi domačega Krasa. Z žrebom bodo sestavili štiri skupine po tri moštva, ki se bodo dopoldne pomerila med seboj na balinarskih stezah v Zgoniku ' in v Repnu. Zmagovalci štirih skupin pa se bodo uvrstili v polfina-*e. ki bo na sporedu ob 16.30. Ob Ž8. uri bo finale za 3. mesto, ob 19. uti pa veliki finale. Organizator je poskrbel ža res lepe nagrade. Prvouvrščena četverka bo prejela v trajno last čudovito trofejo Hranilnice in posojilnice iz Na brežine, ostale pokale pa so podarili Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica z Opčin in SKGZ. Poleg štirih prvouvrščenih moštev bodo nagradili še najboljšega bližalca in najspretnejšega tolkača. Ljubiteljem balinanja se torej obeta prvovrstni užitek ob ogledu tega kakovostnega tekmovanja. Program vinske razstave predvideva še dve športni prireditvi, ki ju prireja ŠK Kras. Danes popoldne ob 16. uri se bo odvijalo tekmovanje v igri med dvema ognjema med osnovnošolci iz zgoniške in repentabr-ske občine. Jutri popoldne pa bodo telovadke Partizana Moste in tržaškega Bora prikazale občinstvu nekaj vaj v ritmični gimnastiki. B. S. Tokrat trgovke boljše od učiteljiščnic mnm 1 wwwutvtu ucncrmu iAPPlBEHIAHZ? Na medšolskem odbojkarskem turnirju v organizaciji zavoda »Stefan« so se v finalu med dekleti pomerile odbojkarice trgovskega zavoda in učiteljišča. Za razliko od mladinskih iger so tokrat slavile trgovke ODBOJKA TURNIR PIONIRJEV IN PIONIRK 9.00 v Novem mestu: nastopa tudi ZSŠDI. ODBOJKA: TURNIR »MN« Olympia boljša od Našega prapora V Turjaku so v četrtek v okviru turnirja »MN« nastopile tri naše e-kipe. Val je brez težav premagal Libertas iz Gorice, v derbiju med O-lympdo in Našim praporom Sošol pa je bila Olympia Terpin boljša in je zasluženo slavila z gladkim 2:0. Val in Olympia sta med glavnimi favoriti za uvrstitev v finalni del tega turnirja. IZIDI Val - Libertas (GO) 2:0 (15:3,15:8), Olympia - Naš prapor Sošol 2:0 (15:7, 15:11), Italcantieri - Mobilcasa 2:0 (15:10, 15:9). VAL: Mučič, Plesničar, Černič, Vi-sintin, Juren. Pete jan, Lavrenčič. OLYMPIA: Špacapan, S. in M. Cotič, T., S. in M. Terpin, Koršič. NAŠ PRAPOR SOŠOL: Bevčar, F. in M. Sošol, Komel, Klanjšček, Miki už, Bensa, Pahor in Legiša. Statistični pregled 3. amaterske nogometne lige Gajevci niso izpolnili pričakovanj MLADINSKE IGRE Uspeh atletov »O. Župančič« Osnovna šola Oton Župančič je na mladinskih igrah v atletiki dosegla tepe uspehe. Svetoivančani so se izkazali posebno v skoku v višino, saj sta bila v kategoriji dečkov oba predstavnika uspešna. Kristjan D’Azzara J® namreč zasedel drugo mesto z višino 120 cm, kolikor je preskočil tudi zmagovalec. Paolo D’Azzara je bil tretji s 113 cm. V kategoriji deklic so se vse štiri naše tekmovalke uvrstile teed prvo peterico. Zmagala je Nataša Grbeg, ki je preskočila 115 cm, druga je bila Kristina Rustja 110 cm, sledili sta še Katja Manfredini in Eri ka Drioli s 107 cm. Dobro se je odrezal tudi Sašo Kubošek v teku na 50 metrov. Nogometaši Iskre iz Ljubljane v Trstu V okviru prijateljskih srečanj med G AR Aquila Total in nogometnim klu-Jmm Iskra iz Ljubljane bo 16. t.m. v trstu povratno srečanje, ki ga orgasma CAR Aquila Total. Statistični pregled amaterskih nogometnih prvenstev nadaljujemo s 3. AL, ki je bila letos razdeljena v dve skupini. V skupini »L« so igrale izključno tržaške ekpe med katerimi tudi enajsterica Brega, v skupini »I« pa so igrale tržaške in goriške ekipe, kar je bilo letos prvič in to je bila prava novost. V tej skupini sta igrali ekipi Gaje in Primorca. SKUPINA »I« Prvenstvo se je začelo 25. septembra lani, končalo pa 6. maja. Zmagala je ekipa Poggio, ki je v 28 odigranih tekmah zbrala 38 točk. Obenem je ta ekipa dobila tudi najmanj (15) golov. Največ golov (49) pa je dal S. Marco. Skupno je v 176 tekmah padlo 440 golov, kar pomeni da smo videli 2,5 gola na tekmo. V prvem delu jih je padlo 216, v povratnem pa 224. Skupno se je 39 tekem končalo pri neodločenem izidu (21 v prvem in 18 v povratnem delu). Odloženih je bilo 8 tekem v prvem ter 10 tekem v povratnem delu, ena tekma (Mladost - Union) se je končala za zeleno mizo (2:0 v korist Mladosti), ker se Union ni predstavil na igrišču. Sedaj pa podrobno poglejmo kako sta igrala Gaja oziroma Primorec. GAJA Padriško-gropajska enajsterica jez 21 točkami zasedla 10. mesto (7 zmag, 7 remijev, 10 porazov) dala 30, prejela pa 34 golov. V prvem delu prvenstva so gajevoi zbrali 10 točk (3 zmage, 4 remiji, 5 porazov) in so bili na devetem mestu, dali so 16, prejeli 14 golov. V 12 tekmah na Padričah so premagali Fogliano, Barbarians, Romano, Campanelle in Union, remizirali proti Sagradu in Primorcu, ter podlegli Italcantieriju, Mladosti, Poggio, Begianu in S. Marcu. Osvojili so torej 12 točk, dali 17, prejeli pa 11 golov. V gosteh pa so premagali le Barbarians in Sagrado, remizirali proti Campanellam, S. Marcu, Beglianu, Mladosti in Romani, zgubili pa s Primorcem, Poggiom, Unionom, Foglia-nom in Italcantieri jem. Zbrali so torej 9 točk, dali 13, prejeli pa 23 golov. Dvakrat je Gaja ostala v desetih na igrišču; izključena sta bila W. Kalc (Begliano) in M. Rismondo (Poggio). Na razpolago so imeli o-sem 11-metrovk, sedem (Fogliano, Campanelle, Barbarians, Italcantieri,' Begliano in dve proti Sagradu) jih je uspešno izvedel Gabrielli, eno (U-nion) pa je zastreljal B. Rismondo. Gajevci pa so imeli tudi pet 11-metrovk proti in sicer eno je proti Beglianu ubranil vratar Žagar, ostale štiri (Begliano, Sagrado, Fogliano in S. Marco) pa so se končale v mreži Gaje. V letošnjem prvenstvu smo od Gaje vsekakor pričakovali več, čeprav je treba upoštevati, da so bili gajev-ci vključeni v tržaško-goriško skupino, kjer niso imeli velikih možnosti, da se potegujejo za napredovanje. U- poštevati pa je treba, da so v lan- , ski sezoni izpadli iz 2. AL in so- zato teoretično bili med favoriti, saj se struktura moštva v glavnem ni spremenila od lanske sezone. Trener Aldo Kralj pa je imel letos stalne probleme s postavo zaradi poškodb in bolezni. To je bil tudi morda glavni vzrok, da je Gaja doživela nekaj nepričakovanih porazov. V teku letošnjega prvenstva je trener Kralj skupno poslal na igrišče kar 26 nogometašev od katerih je le »veteran« B. Grgič igral vse tekme (v oklepaju doseženi goli). 24. odigranih tekem B. Grgič (2); 23 Gabrielli (14); B. Rismondo; 22 M. Grgič (4); M. Rismondo (2); 21. Kante; 19 Purič, 17 Salvi (3); 14 Škrk (3); Sue; 12 Milkovič; 11 Pečar; S. Kalc (1); 10 W. Kalc; 9 I. Krizmančič; 8 P. Tome; 7 Vrše (1); Kraljič ; 3 S. Tome; 2 M. Kralj; Stranščak; Žagar; D. Kalc; 1 R. Krizmančič, Goj-ča; Klanjščak. (B. RUPEL) SLEDI obvestila Poprvenstvena nogometna turnirja Nogometaši Zarje in Primorja izločeni ŠZ Mladost {* Doberdoba sklicuje občni zbor, ki “° v ponedeljek, 4. junija, ob 20. uri na sedežu društva. V Kromberku nov bazen Prve dni junija bodo v Kromberku .Prii javno kopališče, ki bo v pr-vjh tednih služifo predvsem šolam za Ptevalne tečaje in tekmovanja. Za občinstvo pa bo bazen, ki je lani *Ptejel več kot 12.000 obiskovalcev, gtort od 20. 'junija dalje in sicer od •30 do 18. ure; v sobotah in nede-Jah pa bo obratovalni čas m uro daljši. (R.K.) ŠZ Sloga in SK Devin Prirejata v nedeljo, 10. junija, avto-usni izlet v Bilčovs (avstrijska Ko-°ska), ob priliki 13. tradicionalnega -1režanja planincev treh dežel z oglc-Oom Vrbskega jezera. Odhod avtobusi* ob 6. uri iz Bazovice, preko Op-Iz Scsljana pa ob 6.20. Cena prc-°*a 12.000 lir. Vpisovanje sprejema Viktor Stopar, tel. 040/226283 in Bruno Škerk, tel. 040/200236. Mladinska sekcija JK Čupa organizira v Scsljanu 5 jadralnih tečajev za upravljanje windsurfov in sicer: od 18.6.84 do 23.6.84, od 25.6.84 do 30.6.84, od 2.7.84 do 7,7.84, od 9.7.84 do 14.7.84, od 16.7.84 do 21.7.84. Prijave sc sprejemajo na sedežu ZS ŠDI, tel. 040/767304 do 16.6.84. Udeleženci tečaja bodo lahko uporabljali društvene jadralne deske brezplačno celo poletje. Jadralni klub Čupa organizira v Sesljanu 3 jadralne tečaje za otroke od 8. do 14. leta na optimistih in sicer od 18.6.84 do 23.6.84, od 25.6.84 do 30.6.84, od 12.7.84 do 20.7.84. Prijave se sprejemajo na sedežu ZSŠDI, tel. 040/767304 do 16.6.84. Nogometna komisija ZSŠDI obvešča, da bo seja komisije v ponedeljek ob 20.30 v Bazovici. POKAL S. GIOVANNI S. Sergio — Primorje 2:0 (1:0) PRIMORJE: Micor, Štoka, Pizzo, Antoni, Di Benedetto, S. Husu, Same-se, Celea, V. Husu, Bortolotti, Ca-striotta. STRELCA: v 41. min. Bunis, v 78. min. Gerin. Na turnirju, ki ga organizira tržaški klub S. Giovanni je proseško Primorje, ki je letos izpadlo iz 2. a-materske lige, igralo proti ekipi S. Sergio, zmagovalcu v letošnjem prvenstvu tretje amaterske lige ter izgubilo s klasičnim izidom 2:0. Tako so rdeče - rumeni izločeni iz turnirja. Iti poteka po eliminacijskem sistemu. Naj takoj omenimo, da so si Tržačani zmago popolnoma zaslužili, saj so večji del srečanja in predvsem pa v drugem polčasu igrali mnogo boljše od Prosečanov, ki so bili kos nasprot- niku le v začetku. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni in igra je v glavnem potekala na sredini igrišča, tako da sta bila oba vratarja malo zaposlena. Ko je že kazalo, da se bo prvi polčas končal brez zadetka, je nekaj minut pred koncem polčasa S. Sergio prišel v vodstvo po zaslugi svojega najboljšega igralca Bu-nisa, ki je s silovitim strelom neubranljivo premagal proseškega vra tar ja Micor ja. Po odmoru smo sledili pravemu polomu proseške ekipe. Rdeče - rumeni so zaigrali zelo neorganizirano in to predvsem na sredini igrišča. Tako so omogočili veznim igralcem S. Sergia, da so popolnoma zagospodarili na igrišču in v eni izmed nevarnih akcij tudi zasluženo podvojili. Prosečani niso imeli moči, da bi reagirali in tako je končni izid ostal nespremenjen do konca srečanja. „ H.V. 10. KRAŠKI POKAL Portuale — Zarja 3:1 (2:1) ZARJA: Racman, Fracassa, Tognet-ti, Franco, Sossi, Grgič, Meden, Bon, E. Fonda, Peroša (v 70. min. Sorelli), Bencich. Tudi na drugem poprvenstvenem turnirju na Opčinah je Zarja potegnila krajši konec. Že prvo tekmo so Ba-zovci igrali proti Portualeju in vsako upanje je bilo praktično odveč. Toda stvari na igrišču so se odvijale povsem drugače, saj se je Zarja odlično upirala in bila od časa do časa celo boljša od Tržačanov. Prvi je prišel v vodstvo Portuale po hudi napaki obrambe Zarje. Po golu so Ba-zovci nekoliko pritisnili in po nekaj minutah izenačili po avtogolu Keber-ja. Toda že v naslednji napadalni akciji je sodnik upravičeno dosodil 11-metrovko v korist Portuale ja, ki so jo Tržačani tudi realizirali. Big Noročnlno Mesečno 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zoseb mke mesečno 180.00. letno 1 800.00 din, za orgo-mzociie m podietia mesečno 250,00. letno 2 500.00 Poèmi tekoči roč un za Molijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ona Kardeljeva 8/II nad telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 2Q"> IVA 18'^. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čaja pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski M dnevnik 2. junija 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tl» 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samea Izdaja ZTT fervld člen italijanske in tiskaj 'l Trst H 9(1 zveze časopisnih založnikov FIEG Čarovnik Mandrake bo dopolnil 50 let Italijanov skoraj že 57 milijonov RIM — Število prebivalcev Italije je doseglo prag 57 milijonov. Dokončni podatki osrednjega statističnega zavoda ISTAT kažejo namreč, da je konec decembra 1983 imela stalno bivališče na Apeninskem polotoku natanko 56,929.101 oseba, medtem ko so ob koncu decembra 1982 našteli 56,742.468 ljudi. Sicer pa demografsko gibanje ne daje razlogov za optimizem, saj se naravni prirastek bliža ničli. Lani se je rodilo 612.936 živih otrok proti 634.794 leta 1982, torej precej manj, umrlo pa je 563.807 oseb proti 537.784 predlanskim, to se pravi več. Razlika med rojenimi in mrtvimi se je tako zmanjšaja s 97.010 na samih 49.129. Če pojde tako naprej, se bo poprečna starost prebivalstva polagoma višala. RIM — Strip ni samo branje za kratek čas ali samo priložnost, da specializirane založniške hiše pitajo povprečnega bralca z neumnostmi, ampak je brez dvoma tudi nekaj več. Razmišljanja o tem pa bi nas brez dvoma popeljala na različna polja, denimo sociološka, zato naj raje ugotovimo samo to, da bo 11. junija Mandrake, znameniti čarovnik, dopolnil petdeset let. Toliko jih je namreč preteklo od takrat, ko se je prvič pojavil na straneh ameriških dnevnikov. A to ni edina letošnja »obletnica«, saj bo in je letos svojo 50-letnico praznovalo še več junakov stripov: Gordon, tajni agent X9, rdečelasi policaj Barry itd. Mandrake je v tej pahljači vsekakor posebnost: gre za pozitivnega junaka, ki ima svojo moč v očeh in čarobni palici, svoje »umetnosti« pa se je izučil v neki neznani tibetanski šoli. Spremljata ga seveda še orjaški Lothar in junakinja Narda. Danes je Mandrake (za razliko od nekdaj) nekoliko bolj pomeščanjen, Lothar manj jezljiv in Narda vdanejša, kljub temu pa ima »čarovnik« v svetu še vedno veliko privržencev. Mandrakova petdesetletnica bo tudi priložnost za svojevrstno razstavo, ki bo v Rimu od 8. do 10. t.m. in so jo imenovali »Vsedržavna razstava stripa«. 'V okviru razstave bo tudi razprava, ki bo obravnavala pomen stripa nekoč in danes. Terapija i govnom po ameriško NEW YORK — Če kdo misli, da je mazaštvo med tako imenovanimi civiliziranimi državami Zahoda razpa seno le v Italiji, potem naj se kar premisli. Veste, koliko znaša vrednost tovrstnih »poslov« v ZDA? Nad 10 milijard dolarjev letno! In kdo v prvi vrsti naseda lažnim zdravnikom, mazačem, sleparjem? Priletni ljudje, pa tudi najstniki in najstnice. Med »terapijami«, ki jih mazaška armada priporoča in potem z njimi mastno služi na račun naivnežev,' sta še posebno v modi masiranje z nekakšnimi ekstrakti morskih sadežev — zlasti raznovrstnih lupinarjev — in drgnjenje telesa z... govnom. Pazite: gnoj mora nujno biti še topel, drugače nimfi zdravstvenega učinka. Po štirih letih raziskav in poizvedovanj je zadeva šla pred poslanski zbor, ki meni, da bo treba ukrepati. Baltski jantar Poljski draguljar čisti baltski jantar, ki bo potem krasil vrat marsikatere Poljakinje (Telefoto AP) Japonski cesar in riž Japonski cesar Hirohito je ob svojem 83. rojstnem dnevu sadil riž, kar je že starodavni obred. Najbrž pa je to prvič in zadnjič letos, da se cesar posveča temu opravilu, vsaj po svetlih škornjih in srajci sodeč (Telefoto AP) Casanova j< BOLOGNA —- Odmevalo je senzacionalno: poleg ekonomske krize, ki povzroča toliko preglavic politikom, je tu tudi kriza »latin loverja«. In samo »katastrofalne slutnje« te ugotovitve so bile dovolj, da je bil pred dnevi v Bologni simpozij na zelo »pomembno« temo osvajanja, s pripombo, da ta kvaliteta ni vedno isto-vetena z erotiko. Skratka, udeleženci tega neobičajnega zborovanja so presodili, da Casanova boleha za »impotenco«, daje ga dolgčas. Ob njegovi »postelji« .so se zbrali zdravniki, psihologi in sociologi, niso pa mogli manjkati niti seksologi, ki so prišli do zaključka, da je osvajanje zelo težavna obrt. Ampak, zdravil je še in še in recept sodobnega Casanove je tu. Na simpoziju so bili tako navedeni vsi potrebni pogoji da bi osvajalec spet prišel do veljave: bogat mora biti in imeti oblast, to kombinacijo pa hudo bolan lepo usklajevati, dobro se mora »prodaj ati«, je kreativen in se ne sme bati osvajati. Zelo čudno je vsekakor to, ,da spada lepota med nižje pogoje in ni niti tako nujna. Najbolj odmeven referat je imel Fausto Mannara, predsednik italijanske zveze za raziskovanje in- seksualno formiranje. Po njegovem ni dvoma: največji osvajalec v zgodovini je bil Kristus. A tudi sedanji papež ima zelo »izpostavljene osvajalske kvalitete«, saj je nepredvidljiv, ne konvencionalen in tvega. Pettini je samo »ljubljeni oče, ki vliva zaupanje«. In katere so ženske osvajalke? Monica Vitti je v redu, medtem ko sta Gina Lollobrigida in Sofia Loren preživeli, Nasploh pa morajo biti kvalitete sodobne osvajalke lepota, drznost, kreativnost in inteligenca telesa in duha. Če pa razpolaga še s ferrari-jem, to nič ne škodi... Novi »lovec« strmoglavil ■■ — ; v Včeraj je okrog 10. ure pri turinskem letališču Caselle strmoglavil (pilot se je rešil) prototip novega lovca AMX. To je bil šele peti poskusni let tega vojaškega reaktivca. Sedaj bodo na ostale poskuse morali počakati nekaj mesecev, dokler ne izdelajo novega prototipa (Telefoto AP) Odpeljali so ji kužo pa ji je počilo srce SULMONA — Na pragu leta 2000, ko na Zemlji vse bolj prevladuje cinizem in ljudje še samih sebe nimajo radi, kaj še, da bi radi imeli druge, se tu pa tam le pripeti dogodek, ki je bolj podoben pravljičnemu kot vsakdanjemu posvetnemu. Tako so v nekem drevoredu v Sulmoni, ki leži v pokrajini Aquile v Abrucih, včeraj slovesno odkrili spominsko obeležje deklici, ki ji je počilo srce, ker so ji vzeli psička. Bilo je to avgusta 1977. Mala Teresa Gentile je pridno hodila v šolo, ko pa se ni učila, se je vselej igrala z mešančkom. Ker je kuža bil brez ogrljaka in zakonsko obvezne značke, ga je psoderec nebodilen ujel in odpeljal v pesjak. Teresa ga nikoli več ni videla in nekega dne je podlegla kolapsu. Odkritju obeležja šo prisostvovale tudi oblasti, njegovo namestitev pa so omogočili ljubitelji živali z javno nabirko. MIKI_ MUSTEKL ČudeŽlli Otok (24.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika potem pa 'jt vliva v Luknjo WMOR H IZGINIL TRDONJA, POLN VRÒ VODE... Izredna najdba v Egiptu KAIRO — Egiptovska arheološka odprava je odkrila v deželi Sakkara, kakih 30 km od Kaira, šest lesenih kipov iz obdobja antičnega imperija. Vsi kipi so izredno dobro ohranjeni. Kipi predstavljajo meščane in izvedenci jih postavljajo v čas vlade kraljice Teti (25 stoletij pred našim štetjem). Trije izmed njih merijo kal poldrugi meter, medtem ko so ostali nižji. Skozi popek v center Francije PARIZ — Ne gre izključiti, da ne bi kaj kmalu vstopali v... »popek* Francije. Načrt za izdelavo spomenika, ki bi upodobil ženski trebuh s popkom, je že na mizi ministra za kulturo. Če bi načrt sprejeli, potem bi simbolistični spomenik pariškega arhitekta Clauda Parenta postavili v Bruere-Allichamps (ki ga smatrajo za središče Francije). Šlo bi torej za spomenik, ki bi ga prekrival mozaik »kožne barve«, sredi trebuha pa bi bila luknja, v katero bi se lahko zrinili obiskovalci. Kaj bodo videli, ni znano... Francoz ustvaril nov jezik PARIZ — Francoski elektronski inženir Antoine Piras je ustvaril nov jezik, ki ga je poimenoval »adli«. Novi jezik je sestavljen iz že obstoječih besed, ki so v rabi v indoevropskih jezikih. »Adli« sestavlja 25 tisoč besed, od katerih je 42 odstotkov angleških, 22 odstotkov francoskih in 18 odstotkov španskih in jezik so že predstavili UNESCO in francoskim kandidatom za evropske volitve. Oče novega jezika pravi, da svetovno prebivalstvo pozna kar 33 odstotkov besed, ki sestavljajo »adli«. Sam pa je rabil, s pomočjo kompjuterja, 30 let, da izdela nov sistem. Začetek pouka - državni praznik MOSKVA — Še nekaj dni manjka do zaključka šolskega leta, a v nekaterih državah že govorijo o začetku prihodnjega. To je primer Sovjetske zveze, kjer so 1. september (takrat se začne pouk) proglasili za državni praznik. Imenovali so ga »Dan znanja«. Tistega dne bodo »reklamizirali« predvsem dosežke Sovjetske zveze na področju znanosti, kulture in prosvete ter poudarjali pomen, ki ga ima znanje za gospodarski, družbeni in duhovni razvoj družbe.