cena 8 din številka 21 (635)
glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva
Titovo Velenje, 27. maja 1982
Bili smo, smo in ostajamo Titova mladina
Dan mladosti smo tudi letos po vsej naši domovini prosiavili z obljubo, ki jo je v imenu vseh mladih, vseh narodov in narodnosti izrekel na osrednji prireditvi v našem glavnem mestu predsednik zvezne konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije Bogić Bogičević: »Bili smo, smo in ostajamo Titova mladina!«
Mladi iz Šaleške doline so se na letošnji dan mladosti zbrali na drugi pionirski
olimpiadi. Dan je bil lep, sončen. Štiri tisoč učencev iz vseh šol se je zbralo na igrah, ki so znova potrdile trajno zvestobo tovarišu Titu, največjemu sinu naših narodovin narodnosti, velikemu učitelju in najdražjemu prijatelju vseh tnladih.
Naša zaobljuba ob 90-letnici rojstva tovariša Tita je še toliko trdnejša, saj naše mesto s ponosom nosi njegovo ime.
Občina Velenje
Zasedanje zborov
Danes se bodo v prostorih občinske skupščine na ločenih sejah zbrali delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Na dnevnem redu imajo nekaj po-membnih točk. Tako bodo dele-gati med drugim obravnavali oceno delovanja delegatskega sistema v minulem štiriletnem obdobju in smernice za njegov
nadaljnji razvoj. Skupne točke so tudi podelitev domicilne listine 14. diviziji. informacija o postavi-tvi spomenika Edvardu Karde-lju, volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja.
Zbora združenega dela in krajevnih skupnosti bosta poleg tega obravnavala še problemati-ko in razvojne smernice kmetij-stva velenjske občine ter razpra-vljala o'osnutku odloka o ustano-vitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu. Na dnevnem redu sta tudi predlog odloka o ustanovitvi družbenih svetov ter predlog odloka o uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Sloveniji. Delegati obeh zborov bodo obravnavali še vrsto gradbenih, komunalnih, premo-ženjsko-pravnih in drugih zadev.
Izvršni svet
0 gospodarjenju
Na torkovi seji so člani izvr-šnega sveta velenjske občinske skupščine obravnavali analizo rezultatov gospodarjenja za le-tošnje prvo tromesečje ter izvaja-nje sanacijskih programov.
Ugotavljali so. da je iz akcijskih programov delovnih organizacij razvidno, da si prizadevajo, da bi kvalitetneje izkoriščali notranje rezerve. Se vedno pa je opaziti mnogo premalo realnosti in akti-vnosti pri postavljanju ciljev in njihovega postopnega uresniče-vanja. Prav zaradi tega smo v občini ponovno pristopili k pre-vetjanju stvarnosti planov.
Vprvih treh mesecih letošnjega leta je. kot so ugotavljali člani iz-vršnega sveta. porasel celotni prihodek v velenjski občini v pri-merjavi z lanskim prvim trome-sečjem za slabih 15 odstotkov. Iz strukture celotnega prihodka ugotavljajo, da ga le 7,6 odstotkov dosegamo z izvozom.
V občini je bilo ustvarjenega kar 30,1 odstotka več dohodka kot leto poprej. Izgube znašajo v le-tošnjem tromesečju nekaj več — 244 milijonov dinarjev. kar je 36.7 odstotka manj kot v enakem ob-dobju lani. Največji delež izgub v gospodarstvu beležijo v TGO Gorenje. kar 63 odstotkov. 30,1 odstotka v TEŠ. 4.7 odstotka iz gub pa sta imeli delovni organi-zaciji Gorenje Promet servis in Paka. Vzroki izgub. ki so sicer precej manjše od lanskih, še ve-dno pa zelo visoke, so predvsem v neusklajenih razmerah cen re-produkcijskega materiala in su-rovin, v primerjavi s cenami fi-
Občinski komite ZKS Velenje
nalizirane proizvodnje, neustre-znih investicijskih naložbah v preteklih letih, visokih obresti in plačila anuitet.
Izvoz, ki so ga delovne organi-zacije velenjske občine dosegle v prvi četrtini letošnjega leta, je za 25 odstotkov višji od lanskega, povečal pa se je tudi uvoZ, in sicer za 6 odstotkov. Med izvozniki so bili letos iz velenjske občine TGO Gorenje. REK. Vegrad, TUŠ, Modni salon. Era in Veplas. Po-kritost uvoza z izvozom znaša v občini Velenje v prvem trome-sečju 114,4 odstotka, karje uspe-šno. saj je znašala lani 96,8 od-stotka.
Člani izvršnega sveta so na zadnji seji razpravljali tudi o iz-vajanju sanacijskih programov delovnih organizacij, ki so bile v preteklem letu v izgubi. Predsta-vniki teh so jih seznanili z akti-vnostmi, v žvezi s tem.
Ugotavljali so tudi. da rast osebnih dohodkov tudi letos ni v začrtanih okvirih. V ta namen so se dogovorili. da bodo vse kršitelje ponovno opozorili, da to rast us-kladijo, sicer bodo ukrepali v skladu z dogovorom.
Na zadnji seji so člani izvršnega sveta posebej poudarili, da akti-vnosti v zvezi s spremembami in dopolnitvami družbenega načrta občine Velenje za obdobje 1981 — 1985, ne potekajo vskladu s sprejetim rokovnikom. Ponovno bodo opozorili na to nosilce pla-niranja v delovnih organizacijah in storili vse, da bi bili ti doku-menti sprejeti pravočasno.
Dvignlti zavest delegatov
V ponedeljek so se na tretjo sejo. sešli člani občinskega komiteja ZKS Velenje. Gla-vna točka je bila namenjena oceni delovanja delegatskega sistema v občini Velenje in nalogam zveze komunistov pri uresničevanju delegatske-ga delovanja. Oceno so pri-pravili na občinski konferenci SZDL, objavljamo pajo tudi v Našem času.
Člani komiteja so imeli k predloženemu gradivu vrsto prtpomb. Tako so menili. da bi morala biti ocena izdelana ž.e pred pričetkom delovanja novih delegacij. saj bi se le tako lahko uspešno izognili napakam iz prejšnjih let. De-jali so, da je bila zavzetost delegatov komunistov pogo-sto enako skromna kot pri drugih delegatih. da se prav tako niso udeleževali sej in razpravljali o predloženem gradivu.
Opozorili so tudi na dvojnost meril v temeljnih organizacijah, kjer delegatom, ki delujejo v sa-moupravnih organih posvečajo bistveno večjo pozornost, kot de-legatom, ki delujejo v samoupra-vnih interesnih skupnostih ali skupščini občine. Zato je potreb-no v prihodnje zagotoviti večje sodelovanje delavskih svetov, ki bi morali obravnavati gradiva interesnih skupnosti. To bi olaj-šalo delo delegatom obenem pa bi bil na tako dosežen boljši sitk z bazo. Člani komiteja so menili, da je potrebno od delegatov, pred-vsem pa še delegatov komunistov, zahtevati večjo odgovornost ter dvigniti njihovo zavest, da bodo sprejete naloge dosledno uresni-čevali.
Ob koncu so poudarili, da je delovanje delegatskega sistema v občini Velenje v preteklih štirih letih kljub posameznim poman-kljivostim doseglo viden napre-
ciama
Veleblagovnica Titovo Velenje
dek, da pa je potrebno sedaj za-stavljene dejavnosti kar najhitreje uresničiti, saj le tako lahko priča-kujemo njegovo uspešnejše uve-
ljavljanje. Člani občinskega ko-miteja so nato poslušali še infor-macijo o rezultatih gospodarjenja v prvem trimesečju letos.
Tradicionalno tekmovanje kovinarjev
Letos veliko zanimanje
Pojutrišnjem bo v delavni-cah Gorenje TGO, Rudar-skega šolskega centra EKO in Elektrostrojne opreme šesto proizvodno delovno tekmo-vanje kovinarjev občine Ve-lenje. Spodbudnoje, da se je letos zanj prijavilo kar 90 ko-vinarjev, lani pajih je bilo le 54. Tekmovanje se bo začelo že ob pol sedmi uri zjutraj. Kovinarji se bodo zbrali naj-prej v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje, kjer bodo imcii teoretični del. nato pa bo sledil praktični del.
Vsakoletno tekmovanje
kovinarjev omogoča delav-cem. da obnovijo svoje zna-nje. sposobnosti. izmenjajo izkušnje, obenem pa so ta tekmovanja tudi najlepša priložnost za mlade. da se na najbolj posreden način se-znanijo s kovinarskimi pokli-ci. Zato bo organizator tudi letos organiziral.za učence 7. in 8. razredov ter prvih letni-kov usmerjenega izobraževa-nja ogled tekmovanja.
Glavni pokrovitelj letoš-njega tekmovanjaje Rudarski šolski v-^.^er Velenje.
M ozirje
Sto let
sodelovanja
V	Mozirju bodo v nedeljo slovesno proslavili stoletnico te-lesne kulture v tem kraju. Na pobudo slovenskih rodoljubov so namreč že leta 1982 v Mozirju ustanovili telovadno društvo Sa-vinjski So'kol. Društvena pravila je cesarska uprava v Gradcu potrdila 29. maja 1982, ustanovni občni zbor pa so opravili 8. septembra istega leta. 2e v teh mesecih je Savinjski Sokol štel preko 200 članov iz Mozirja, vse Gornje Savinjske doline in daleč izven njenih meja.
Savinjski Sokol je po letih drugi v Sloveniji in prvi na Štajerskem, kar samo še utrjuje njegov zgodovinski pornen in veljavo. Vedeti je namreč treba. da da njegova pestra dejavnost ni obsegala zgolj telovadnega po-dročja. bil je nosilec naprednih idej in krepitve narodnostne zavesti. V časih najhujše raznaro-dovalne politike Nemcev je bilo to še kako pomembno in napred-no izročilo je opredeljevalo delo društva v vsej njegovi stoletni zgodovini.
V	Mozirju se na slavje temelji-to pripravljajo. Pripravili in izda-li so obsežno in vsebinsko bogato brošuro ter v njej obširno pred-stavili takratne zgodovinske in politične razmere, nastanek in delovanje nekdanjega Sokola in današnjega Partizana ter številne tekmovalne dosežke mozirskiti športnikov. Številne listine, po-datki in slike o delovanju telo-vadnega društva so na ogled tudi v galeriji mozirskega kulturnega doma. Prosvetno društvo je na-mreč v teh prostorih v torek zvečer odprlo zanimivo razstavo »Naš kraj skozi čas«. Na njej namreč ni predstavljena zgolj telesno-kulturna dejavnost. Raz-stava poleg tega prikazuje še 650-letnico podelitve trških pravic Mozirju in 150-letnico gasilskega delovanja v kraju.
Osrednja slovesnost ob 100-letnici telesne kulture bo v nede-ljo ob 15. uri na nogometnem igrišču v Mozirju. Na prireditvi bo nastopilo 650 mladih telovadk in telovadcev, poleg njih izbrana republiška vrsta, spored pa bo popestrila še občinska delavska godba na pihala. Slavnosuii govornik bo predsednik republi-ške konference SZDL Mitja Ribičič, pokrovitelj slovesnosti pa je Modna konfekcija Elkroj.
/
2. stran *
OD ČETRTKA do Cetrtka
Titovo Velenje -k
27. maj 1982
Izvršni svet
Sprejeli delovni program
Člani izvršnega sveta so se preteklo sredo sešli na tretji redni seji. Med drugim so razpravljali o gradnji v Šoštanju, kjer je v sa-mem središču predvidena bloko-vna gradnja, zasebno gradnjo pa načrtujejo v Pohrastniku, kjer naj bi se oblikovalo tudi novo sredi-šče. V tej soseski naj bi gradili tudi nadomestno šolo. Predložen za-zidalni načrt Šoštanja so krajani tega kraja zavrnili, saj so menili, da je načrtovanih premalo stano-vanj. Člani izvršnega sveta so menili, da je potrebno pri izdelavi novega zazidalnega načrta v prvi vrsti upoštevati strokovnost. O tem bodo ponovno razpravljali. ko bodo izdelani vsi zazidalni načrti, ki so jih krajani naročili.
Člani izvršnega sveta so sogla-šali, da se spremeni namembnost pritličnih prostorov v vseh treh objektih A v soseski Šalek II. In-vestitor namreč vseh predvidenih lokalov ni uspel prodati, sedaj pa jih bo samoupravna interesna stanovanjska skupnost preuredila v stanovanja.
Potrdili so nekaj izjemnih lo-kacij v Škalah za občane. ki se tja preseljujejo z ogroženih območij, sprejeli sklep o izdelavi ožjega zazidalnega okoliša v Tajni v krajevniskupnosti Podkraj Kavče ter se dogovorili, da je potrebno pred ponovno izdelavo zazidal-nega načrta v Gaberkah pripraviti sestanek skupaj s predstavniki te krajevne skupnosti, da bi tako že pred pričetkom izoblikovali stali-šča o tem, kakšne so pofrebe in želje v tem kraju.
Č^ni izvršnega sveta so bili seznanjeni, da je v zaključni fazi tehnični del zazidalnega načrta Straže. o težavah načrtovanja in-dustrijske cone I ter o tem. da je programski načrt zaziđalnega načrta Škale-Hrastovec v za-ključni fazi. Potrdili pa so številne druge sklepe te komisije. Med drugim so ji tudi predlagali, da je potrebno izdelati zazidalni načrt celotnega področja Titovega Ve-lenja. kjerje še veliko nezazidanih parcel.
Na tretji seji so člani izvršnega sveta potrdili tudi svoj program dela za naslednje tri mesece. V tem času bodo posvetili vso po-zornost sprotni obravnavi rezul-tatov poslovanja delovnih orga-nizacij velenjske občine, pregle-dali bodo aktivnosti v zvezi z iz-vajanjem plana občine Velenje, ocenili delegatsko delovanje, iz-delali osnutek sprememb in do-polnil družbenega plana občine Velenje ter predlog statuta, raz-pravljali bodo o aktivnostih izvr-šnega sveta ob republiški horti-kulturni razstavi, govorili o pro-blematiki preskrbe, obravnavali dogovor o izvajanju politike cen ter o mnogih drugih vprašanjih. Sprotno pa bodo obravnavali tudi vso ostalo problematiko v občini Velenje.
Na zadni seji so člani izvršnega sveta imenovali še odbor za ur-banizem in varstvo okolja pri ob-činskem komiteju za planiranje, gospoaarstvo in varstvo okolja. Za predsednika so imenovali Vi-lija Jelena.	Mira Zakošek
Gospodarjenje vobčini Mozirje
Neizpolnjeni proizvodni načrti
V mozirski občini v tem obdobju temeljito ocenjujejo gospodarsića gibanja v prvem tromesečju in sprejemajo nujno potrebne ukre-pe, pri tem pa se srečujejo z vrsto pomanjkljivosti, takšne ali drugačne narave. Podlaga za poglobljene analize so ocene, ki so jih za delavce pripravili poslovodni organi. In prav tu se pojavlja prva težava. Ocena namreč ne more biti celovita, ker nekaj organizacij združenega dela zahtevanih ocen ni poslalo na občinski svet zveze sindikatov, nekatere pa so zelo pomanjkljive.
Ne glede na to velja splošna ugotovitev, da je položaj gospodarstva mozirske občine vse prej kot ugoden. številne organizacije združenega dela niso dosegle načrtovanega obsega proizvodnje, pa tudi finančni kazalci so v mnogih primerih zelo zaskrbljujoči. Vzroke za takšno stanje v večini primerov iščejo v zaostrenih razmerah, pozabljajo pa na številne probleme iz preteklosti, katerih razreševanja se tudi sedai še niso lotili. Še več. Jasno je namreč, da so vse te teža-ve znane in nerešene že vrsto let, odgovorni delavci v posameznih organizacijah združenega dela pa družbeno-političnim organizacijam in drugim občinskim dejavnikom dokazujejo nasprotno in s tem zavajajo tudi samoupravne organe in delavce. Ob tem seveda velja dejstvo, da je zunanjih razlogov za takšno stanje veliko, zaradi njih pa
Planinsko društvo Titovo Velenje
Uspela planinska šola
Planinsko društvo Titovo Ve-lenje je skupaj z mladinskim od-sekom pri društvu organiziraio planinsko šolo na Paškem Koz-jaku.
Vodstvo šole je pripravilo de-lovni program, potrebno gradivo in učni material ter poskrbelo za nemoten potek šole v planinskem domu na Paškem Kozjaku. Pri izvedbi programa so sodelovale tudi mentorice planinskih krož-kov na osnovnih šolah naše obči-ne. Predavanj se je udeležilo kar 26 učencev, uspešno pa je pla-
ninsko šolo končalo 25 mladih Ijubiteljev naših gora.
Udeleženci so se seznanili z zgodovino planinstva, poznava-njem planinskih poti, gorstev, poznavanju in varstvu narave. Spregovorili pa so še o prehrani v gorah, o gibanju, orientaciji, o opremi, vremenoslovju ter o na-logah, ki jo ima gorska reševalna služba. Največ pozornosti so na-menili nevarnostim, ki grozijo planincu ter kako je potrebno v takih razmerah ravnati. Preda-vano snov pa so predavatelji po-pestrili še s prikazovanjem dia-
pozitivov. Ob koncu je čakalo vse udeležence še praktični preizkus znanja iz prve pomoči.orientacije in gibanja v naravi z vzponom na Paški Kozjak in Špik.
Precej skrbi so namenili tudi uporabi potrebnega planinskega orodja, saj pride pri plezanju v gorah še kako prav. Pogoj za udeležbo v planinski šoli je bila prehojena Šaleška planinska pot, kije dolgaokrog 130 kminima21 kontrolnih točk. Izlet v visokogo-rje — vzpon na Olševo bodo učenci opravili v tem mesecu.
na notranje slabosti vsekakor ne bi smeli pozabiti.
Še naprej je položaj kritičen v proizvodnji in predelavi ivernih plošč. Otepajo se z zastoji, pomanjkanjem reprodukcijskih materialov in z drugimi znanimi težavami. O finančnem poslova-nju sami ne poročajo, podatki pa kažejo, da izguba presega 15 milijonov dinarjev. Zaskrbljujoče je tudi stanje v proizvodnji stavbnega pohištva. Za načrtova-nim obsegom proizvodnje sicer niso zaostali veliko, vendar težav ne manjka. Močno šepa prodaja in zaloge so že presegle kritično mejo. Slaba je oskrba z reproduk-cijskimi materiali in žaganim le-som, zato zaposlenim le s težavo zagotavljajo delo. Precej boljgi je položaj v gornjegrajski Smreki.
Nekoliko so zaostali za izvoznimi predvidevanji, vendar pričakujejo, da bodo zaostanek uspeli nadoknaditi v prihodnjih mesecih.
Veliko bolje kot v prejšnjih letih so glede na sezonski značaj dela poslovali v gozdnem gospodarstvu, saj so dosegli zelo dobre rezultate pri sečnji in oddaji lesa. Ob tem se zaradi pomanjkanja sredstev srečujejo z velikimi težavami pri vzdrževanju gozdnih cest. Razme-re so se močno poslabšale v kmetijstvu. Obseg proizvodnje hrane je sicer zelo zadovoljiv, ven-dar se težave kopičijo iz dneva v dan. Večajo se cenovna neskladja, cene reprodukcijskih materialov rastejo preko vsake razumne meje, primanjkuje krmil in gnojil, pa še bi lahko naštevali. Kljub temu v
prvem tromesečju nobena temeljna organizacija ni poslovala z izgubo. Zelo uspešni so bili v Modni konfekciji Ekroj. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so povečali izvoz kar za 258 odstot-kov in tudi zaradi tega nimajo te-žav pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali. Zabeležili so tudi visok porast prihodka, kar med drugim pomeni, da se znatne naložbe že obrestujejo.
Kritičen je položaj v delovni organizaciji VEZ Mozirje kjer so v prvih treh mesecih zabeležili za skoraj tri milijone dinarjev izgube. V temeljni organizaciji Komunala naj bi bile vzrok za težave neurejene cene komunalnih stori-tev, zaradi neusklajenih proizvod-nih in prodajnih načrtov imajo v
temeljni organizaciji Kovinarstvo za skoraj tri, v temeljni organiza-ciji Učila v Bočni pa kar za osem milijonov dinarjev zalog. Res je, da je nekoliko sporna kakovost izdelkov iz Bočne, res pa je tudi, da sta Razvojni center Celje in
Poslovna skupnost Razvoj Mozirje s trditvami o izrednih prodajnih možnostih zavedla zaposlene. Položaj sedaj rešujejo z drugimi proizvodi, seveda pa to v nobenem primeru ni rešitev dolgoročnejšega značaja.
V ostalih organizacijah združene-ga dela Gornje Savinjske doline so dosegli dokaj dobre rezultate, če-prav jim težav razumljivo tudi ne manjka.
J. P.
Po začetnem zadovoljstvu se v Bočni kopičijo zaloge in teiave z njimi vred.
Društvo upokojencev Šoštanj
Proslavili 35. letnico delovanja
Člani šoštanjskega društva upokojencev so se v nedeljo zbrali na redni letni konferenci, ki so jo tokrat združili s proslavo ob 35-letnici obstoja in uspešnega delo-vanja svojega društva. Konferen-ce so se poleg številnih delegatov udeležili tudi predstavniki repu-bliškega odbora društev upoko-jencev, izvršnega sveta skupščine občine Velenje in njenih družbe-no-političnih organizacij. pred-
Obrambno in samozaščitno usposabljanje
Biološko orožje
K biološkemu orožju prišteva-mo bakterije, viruse, glive indru-ge mikroorganizme, kijih umetno proizvajajo v velikih količinah, da bi z njimi povzročali nalezljive bo-lezni. Zanje uporabljamo tudi na-ziv biološki agensi. Med te pa pri-števamo tudi kemične snovi, ki povzročajo poškodbe tkiva rastlin (herbicidi) in tiste, ki povzročajo predčasno odpadanje Hstja (defo-iianti).
Posledice napada z biološkim orožjem sotorej nalezljivebolezni pri ljudeh in živalih, uničeni so po-sevki, škoda na drevju in gozdo-vih, ter okužbe živil in vode.
Bolezen se po biološkem napa-du ne pojavi takoj, ampak šele po preteku inkubacijske dobe, to je po nekaj dnevih ali celo tednih. Če je bil tak napad viden in odkrit, bomo s potrebnimi zaščitnimi ukrepi začeli takoj, če pa jebil na-pad tajen, se bo bolezen razširila in. tedaj je za preventivne ukrepe že dokaj pozno.
Pogoji za širjenje epidemij sov vojnem času veliko bolj ugodni kot v miru, saj so ljudje takrat ve-liko manj odporni proti boleznim zaradi slabše prehrane, slabših stanovanjskih razmer, večjih na-porov itd.
Najverjetnejše bolezni, ki jih lahko povzroče pri ljudeh, so tre-bušni tifus, paratifus, bacilarna
griža, kolera, kuga, vranični pri-sad, gripa, črpe koze, vnetje možgan, rumena mrzlica . . .
Za uničevanj'e živali pridejo v poštev predvsem povzročitelji ku-ge med veliko rogato živino, svinjska kuga, slinovka, parkljev-ka . . .
Zauničenjekmetijskih kultur je mogoče uporabiti povzročitelje nekaterih bolezni pšenice, rži, krompirja, tobaka, sončnic in že omenjene herbicide in defoliante.
Razširjanje bioloških agensov:
Nalezljive bolezni se prenašajo na ljudi, živali in rastline na različ-ne načine. Povzročitelji bolezni se zadržujejo v zraku, v hrani ali v vodi in se prenašajo v telo skozi usta ali nos lahko pa tudi skozi kožo.
Zrak se okuži, kadar oboleli lju-dje kašljajo in kihajo in tako se kli-ce nekaterih bolezni prenašajo na zdrave ljudi in tudi na predmete ter hrano.
Hrana lahko vsebuje kužne kli-ce, če je bila pripravljenaizobole-lih živali, če je bila v okuženem okolju ali v stiku z bolniki.
Tudi možnosti za okužbo vode so velike. Lahko se okuži že ob iz-viru, v vodnjaku ali kasneje.
Pogosti prenašalci povzročite-ljev bolezni so mrčes in nekatere toplokrvne živali in to obliko raz-
širjanja bolezni bi napadalec po-gosto uporabljal.
Učinkovite metode razpršitve mikrobov v ozračje so v obliki delcev imenovanih aerosoli. Ti iz ozračja prihajajo skozi organe za dihanje v organizem Ijudi inživali, vsedajo pa se tudi na živila, pred-' mete in rastline in jih okužijo. Skozi slabo zatesnjena okna, vra-ta in druge odprtine prihajajo povzročitelji bolezni tudi v stano-vanja in druge prostore.
Za razprševanje bioloških agen-sov lahko napadalec uporabi leta-la, letalske bombe, rakete, topov-ske granate in druge pripomočke.
Letala razpršujejo biološke agense v nizkem letu. Napad spo-znamo po megli, ki jo letala pu-ščajo za seboj.
Letalske bombe in rakete, na-polnjene z biološkimi agensi, ima-jo pri eksploziji zamolkel zvok, na površini zemlje pa nastaneta megla in dim. Po eksplozijiselah-ko pojavijo na zemljišču, zidovih, strehah in drugih predmetih zdrizaste snovi ali kapljice, na kraju eksplozije pa ostanejo večji kosi bomb.
Zive prenašalce povzročiteljev nalezljivih bolezni, to je mrčes in glodalce, je mogoče metati iz letal ali pa jih vnesejo diverzanti.
Napad na rastline s kemičnimi snovmi je možen le z letali. Ta v
nizkem letu trosijo nanje prah ali v obliki megle razpršujejo škodljive kemične raztopine. Biološki na-pad povzroči okužbo manjšega ali večjega obsega. Ta obseg je odvi-sen predvsem od tega ali bomo s pravočasnimi ukrepi preprečili širjenje bolezni.
Zaščitni ukrepi ob biološkem napadu:
Pred biološkimi agensi, ki v obliki aerosolov prihajajo v orga-nizem skozi dihalne organe, se zavarujemo z zaščitno in tudi za-silno masko. Pred njimismo varni tudi v zakloniščih, ki so dobro za-tesnjena in imajo naprave za vse-savanje in čiščenje zraka.
Pred okužbo s hrano, vodo in mrčesom ter prenašanjem bolezni se najbolje zavarujemo:
—	če si redno umivamo rokein skrbimo za čistočo telesa in peri-la,
—	s čistočo in razkuževanjem toaletnih prostorov,
—	z uničevanjem mrčesa, miši in podgan ter odstranjevanjem odpadkov,
—	s prekuhavanjem vode, če sumimo, da je okužena; vreti mo-ra najmanj deset minut,
—	da uživamo le prevreto ali pasterizirano mleko,
—	če uživamo le dobro preku-hane, pražene ali pečene jedi,
—	s temeljitim umivanjem in prekuhavanjem posode.
Brž ko opazimo prve znake ka-ke nalezljive bolezni, obvestimo o tem zdravstvene organe in občin-ski štab za civilno zaščito in se na-to ravnamo po njihovih navodilih.
Občinski štab za civilno zaščito
stavniki kraja. organizacij zdru-ženega dela in sosednjih društev.
Goste in delegate je pred kon-
ferenco in proslavo pozdravila pihalna godba Zarja, konferenco pa so otvorili pevci društva upo-kojencev. l/deleženci so najprej poslušali poročila o delovanju društva in izoblikovali napotke za bodoče delo. vse skupaj dopolnili z vsebinsko bogato razpravo ter številnimi čestitkami za uspešno dolgoletno delovanje društva.
Konferenci jesledila slovesnost ob 35-letnici društva, Predstavnik republiškega odbora je predse-dniku šoštanjskega društva Mi-haelu Hlišu podelil zlato plaketo republiškega odbora za njegovo uspešno in požrtvovalno delo, zlate in srebrne plakete ter pri-
znanja za dolgoletno delo pa so prejeli še številni člani društva in vsi, ki so društvu pomagali pri njegovem delovanju. Udeleženci so se seznanili tudi z zgodovino društvene dejavnosti, slovesnost pa je s svojim nastopom popestril pevski zbor društva upokojencev.
Delovni predsednik je vsem dobitnikom priznanj iskreno če-stital in jim zaželel še veliko zdravja. posebna pohvala pa je veljala Termoelektrarni Šoštanj. ki je bila pokrovitelj proslave ter vsem. ki so društvu pomagali pri njegovem uspešnemdelovanju.še posebej pri izgradnji in ureditvi Doma upokojencev. Konferenci in proslavi je sledilo prijetno to-variško srečanje.
Miloš Volk
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
So le komisije nosilke
delavske kontrole v združenem delu?
Zaradi tega. ker nekateri mi-slijo. da je vsa odgovornost za nepravilnosti le na komisiji sa-moupravne delavske kontrole. se dogaja. da komisiji med opra-vljanjem dolžnosti tisti delavci. ki bi ji lahko oziroma bi morali. ker jim to nalaga zakon o združenem deiu. ne pomagajo, kar otežuje delo tega posebnega organa. Ko pa komisija le uspe ugotoviti po-manjkljivosti in predlaga, da bi posamezni organ v ozdu sprejel ukrepe. pa se večkrat zgodi. da organ ni ukrepal. kljub temu da je to njegova pravica in dolžnost. To terja tudi zakon o združenem delu.
Samoupravna delavska kon-trola v združenem delu je naloga vseh delavcev in ne le posebnega organa. to je komisije ali odbora samoupravne delavske kontrole.
Čestokrat je slišati mnenje češ, da bo delavska kontrola uredila to in to. Ob tem pa razpravljavci mislijo le na komisijo samoupra-vnedelavskekontrole. Prevladuje tudi mnenje, da je pomembna le komisija samoupravne delavske kontrole. delavci pa nimajo no-bene odgovornosti za razčiščeva-nje nepravilnosti v združenem delu.
V 1. odstavku 551. člena zakona o združenem delu je zapisano: »Za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic so delavci v ozdih upravičeni in dol-žni uresničevati samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organih upravljanja in po poseb-nem organu samoupravne delav-ske kontroIe.«Taposebniorganje komisija ali odbor samoupravne delavske kontrole.
»NAŠ ČAS«. glasilo sociali-stične'zveze delovnega ljudstva.
izdaja Center za informiranje. propagando in založništvo Veie-nje. p. o. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do l.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«. kot tednik pa iz-
haja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik) Bog-dan Mugerle. Janez Plesnik. Ta-tjana Podgoršek. BorisZakošekin Mira Zakošek (novinarji).Tzhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje. cesta Františka Foits 10. telefoni (063) 850-087. 850-316. 850-317.
Brzojavni naslov; Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. letna naročnina pa 360
dinarjev (za mozemstvo 720 di-ev).
iro račun pri SDK. podružni-
narjev), Zi
ca Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Graftčna priprava. korekture. tisk in odprema: CGP Večer. Maribor.
Nenaročenih rokoptsov tn fo-tografij nc vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju se:-kretariata za informacijo izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnidavekod prometa proizvodov.
27. maj 1982	* Titovo Velenje
VSREDIŠČU P0Z0RN0STI
nas cas * Stran 3
Zdravstveni center Velenje
Gradijo novo zdravilišče
S podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju dela
in sredstev za zgraditev novega zdravilišča ter hotelskega objekta v Topolšici so pretekli teden v Topolšici tudi uradno obeležili začetek gradnje tega nadvse pomembnega objekta, ki bo zagotovo velikega pome-na za nadaljnji razvoj turistične dejavnosti v občini, predvsem pa pomenil velik prispevek k naporom za ohranjanje zdravja ljudi preventivnega in kura-tivnega. Sporazum so podpisali predstavniki Zdravstvenega centra Velenje — tozd bolnišni-ca Topolšica kot investitor, GIP Vegrad in Elektrostrojna oprema Velenje kot sovlagate-lja in obenem kot izvajalca gradbeno-obrtniških ter insta-lacijskih del.
„Redko kje je narava tako radodarno združila lego, klimo in naravni termalni vrelec kot ravno v Topolšici. Idiličnost, ki jo v tem kraju oblikujejo naravne danosti, ustvarjajo izjemne pogoje možnosti za razvoj zdraviliške, zdraviliško-gostinske in turistične dejavno-sti v velenjski občini, je dejal med drugim na priložnostni slovesnosti predsednik kolek-tivnega poslovodnega odbora Zdravstvenega centra Velenje Kristian Hrastel. Slovesnosti so se poleg predstavnikov zdrav-
stva, družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine udeležili tudi član sveta fede-racije, narodni heroj Franc Le-skošek-Luka. Z začetkom del so začeli uresničevati tudi sred-njeročno zahtevo o izgradnji te-ga zdravilišča. Združeno delo občine je namreč že leta 1976 podpisalo družbeni dogovor o graditvi te celote. Naložba pa je usklajena tudi s kriteriji za spreminjanje gospodarske strukture po dogovoru o teme-Ijih družbenega načrta Sloveni-je za obdobje 1981/85.
Predračunska vrednost nove-ga zdraviliško-hotelskega ob-jekta, katerega razvojne us-meritve slonijo na izkoriščanju zmogljivosti za porabe domače-ga, še posebej pa tujega zdra-viliškega turizma, je 432 mili-jonov dinarjev. Njegov investi-tor je Zdravstveni center Vele-nje — tozd bolnišnica Topolši-ca, za sovlaganje sredstev pa sta se odločila delovni or-ganizaciji Vegrad in Elektro-strojna oprema.
Objekt je zasnovan po med-narodnih normah in bo nadvse sodoben ter funkcionalen. Stal bo na pobočju pod Mladiko in bo z njo povezan. Kot je oblju-bil predstavnik Vegrada, ga bo-do zgradili v 16 mesecih. Imel bo približno 10 tisoč kvadrat-
nih metrov površin — proaore za suho in mokro terapijo, športno rekreacijski in terapij-ski bazen, šolo hoje, kopalne kabine, savne, sodobno kuhi-njo in jedilnico s 300 sedeži, po-sebno sejno dvorano s 150 sede-ži. V hotelskem delu bo 119sob s 216 posteljami. Omenili so tu-di, da je objekt arhitektonsko tako zanovan, da se bo zlil v celoto z obstoječimi objekti, in da bodo za njegovo ogrevanje uporabili črpalke, ki bodo izko-riščale toplotno energijo termalnih vrelcev. Toplo vodo vrelcev bi lahko pozneje upo-rabljali tudi za ogrevanje osta-lih objektov bolnišnice in posebnih zgradb, morda pa ce-lo naselja.
Z izgradnjo novega zdravili-šča v Topolšici bo torej v na-daljnjem razvoju turistične de-javnosti postavljen temelj v občini, saj bo dopolnilo tu-ristično ponudbo v občini, Sloveniji, odprla nove razvojne možnosti krajevne skupnosti Topolšica z njeno zanimivo okolico, prispevala k prestruk-tuiranju gospodarstva v občini. Nov objekt bo seveda pomenil velik prispevek k naporom za ohranjanje zdravja ljudi, zato bodo enako pozornost, kot gradnji, namenili tudi pridobit-vi ustreznih kadrov.
Z novimi sodobnimi prostori so v Ljubij pridobili izjemno veliko
Cinkarna Celje - tozd Kemija Mozirje
Končno odpravili utesnjenost
Delavci tcmeljne organiza-cije združenega dela celjske Cinkarne Kemija iz Ljubije pri Mozirju so v soboto do-poldne slovesno proslavili pomembno delovno zmago. Namenu so namreč izročili sodobne skladiščne in proiz-vodne prostore in z njimi končno odpravili vrsto težav. ki jim jihje doslej pov'zročala velika prostorska utesnjenost. __ Siovesnosti so se udeležili štcvilni delavci temeljnih or-ganizacij celjske Cinkarne, delovne organizacije JUB iz Dola pri Ljubljani. predsta-vniki občin Celje in Moziije ter drugi gostje. Kulturni spored so pripravili učenci mozirske osemletke ter de-lavska godba na pihala.
Predračunska vrednost te pomembnenaložbedosega60 milijonov dinarjev. Poleg te-meljnih organizacij Cinkarne je del sredstev prispevala tudi Kemična industrija JUB iz
Dola pri Ljubljani. ki bo v novih prostorih opremila pa-kirno linijo. Prav solidarnost temeljnih organizacij združe-nega dela. vnovično uspešnost združevanja dela in sredstev ter zgledno sodelovanje občin Celje in Mozirje. je v svojem nagovoru še posebej poudaril predsednik kolektivnega po-slovodnega organa Cinkarne Celje. Maks Bastl. Dejal je tudi. da dosedanji dosežki te-meijne organizacije Kemija potrjujejo upravičenost te naložbe. ki je seveda tesno povezana z dolgoročnim raz-vojnim načrtom Cinkarne v celoti. Pohvalil je tudi vele-njski Vegrad. ki je pri izgrad-nji poskrbel za resnićno lep zunanji videz novega objekta. svoj prispevek k temu pa je dal tudi Jože Horvat — Jaki.
Zbranim je na koncu spre-govoril še sekretar medob-činskega sveta zveze komuni-stov Celje Janez Zahrastnik.
Delavcem je čestital za novo delovno zmago. ki je rezultat jasno opredeljenih skupnih razvojnih ciljev. solidarnosti in vzajemnosti celotnega ko-lektiva terširšegazdruževanja dela in sredstev. Med drugim je Janez Zahrastnik poudaril tudi naloge. ki nas vse skupaj čakajo na področju stabiliza-cije gospodarstva. Dejal je. da moramo jasne usmeritve kongresov zveze komunistov uresničiti takoj. dokler še živo odmevajo med nami. Na koncu je poudaril. da bo naš prihodnji razvoj bolj umiijen kot doslej. pa zato toliko bolj trden in realen. Tudi to je pomembna zmaga.
Po končani otvoritveni sio-vesnpsti so se vsi udeleženci zbrali na tovariškem srečanju na prostoru ob Savinjskem gaju.
J. P.
Ocena delovanja delegatskega sistema v občini Velenje
Deiegat - ustvarjalni, povezovalni člen med bazo in skupščino
Eden txl vzrokov. da delegatski sistem kot oblika demo-kratičnega txlločanja in izvajanja oblasti še ni zaživel kot celovit sistem dogovarjanja. vključevanja in usklajevanja interesov. pt)treb in možnosti. je zagotovo tudi v tem. ker delegacije medsebojno niso zadostno povezane. slaba pa je bila tudi nji-hova povezava s samoupravnimi organi v združenem delu in v krajevnih skupnosti.
Ugotavljati je mogoče. da so tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih še vedno premalo povezane vse oblike samoupravnega odločanja. načrtovanja in usklajevanja samoupravne. delegatske in družbenopolitične aktivnosti. Pogostokrat delegati izražajo kritično mnenje. da poteka po delegatski poti oziroma v delegatskih skupščinah dogovaijanje le o formalnih in manj pomembnih zadevah. o bistvenih vprašanjih pa poteka dogovaijanje še vedno po po-slovodnih in politično funkcionarski liniji oziroma v zaprtih kfogih izvršnih organov. To mnenje. v kolikor ga le delno posplošimo kaže da jx>ložaj delavca v združenem delu marsikje še ni takšen. da bi le-ta lahko po delegatski poti resnično odločal o družbenoekonomski reprodukciji. ki temelji na dohodku posamezne organizacije združenega dela. Prav v tem pa je veijetno tudi vzrok. da marsikje delegacija še ni zaživela kot temeljna celica delegatskega sistema.
Omenili smo že. da je bilo več sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti nesklepčnih oziroma z minimalno ude-ležbo komaj nekaj nad sklepčnostjo. Podrobnejši pregled pa je naslednji:
skupščina občinske izobraževalne skupnosti je imela 12 sej. pri čemer sta bili 2 seji nesklepčni: skupščina občinske skupnosti otroškega varstva je imela 15 sej. nesklepčni sta bili 2 seji; od 9 sklicanih sej skupščine občinske kulturne skupnosti kar 4 niso bile sklepčne: skupščina občinske telesno kulturne skupnosti je imela 9 sej. neskiepčni sta bile 2: skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva se je sestala 15 krat. nesklepčni sta bili 2 seji; skupščina občinske zdravstvene skupnosti je imela 16 sej. pri čemerso bile 3 seje nesklepćne; skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje je bila sklicana 14 krat. 5 sej je bilo nesklepčnih, udeležba na 4 sejah pa na robu sklepčnosti: skupščine samo-upravne interesne stanovanjske skupnosti je bila sklicana 11
krat. 1 seja je bila nesklepčna. udeležba na 4 sejah pa na robu sklepčnosti: pri občinski raziskovalni skupnosti pa od 7 sklicanih sej skupščine le I seja ni bila sklepčna; skupščina samoupravne komunalne skupnosti naj bi se sestala 7 krat, vendar 1 seja ni bila sklepčna: vse seje skupščine temeljne vodne skupnosti (8 rednih in 1 izredna) so bile sklepčne: skupščina samoupravne stavbno zemljiške skupnostije bila sklicana 11 krat. karsedem sej je bilo nesklepčnih: skupščina kmetijsko zemljiške skupnosti je imela v zadnjem mandatnem obdobju 6 sej, vse pa so bile sklepčne.
Z ozirom na to. da so bili v glavnem na sejah skupščin samoupravni interesnih skupnosti odsotni delegati iz enih in . istih samoupravnih okolij. bo potrebno, da družbenopolitične organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti ugotovijo vzroke in sprejmejo sklepe za odpravo slabosti.
Ugotavljati je nadalje tudi mogoče. da pri delegiranju delegatov niso bila v zadostni meri uveljavljanja načela stro-kovnosti oziroma usposobljenosti delegatov z ozirom na svoj-skost vprašanj in problemov, ki so na dnevnih redih sej skupščin. kar je pravzaprav eden od bistvenih elementov fle-ksibilnega mandata. Težko je reči, če gre pri tem za splošen pojav. vendar so vse številnejše ugotovitve, da so se strokovni delavci na sejah delegacij velikokrat opravičevali. da zaradi pomembnejših opravil. ki jih imajo v temeljni organizaciji združenega dela. ne morejo na sejo delegatske skupščine in da naj gre na sejo kdo. ki ga laže pogrešajo. Vprašanje je, če pri tem ne gre celo za zavestno podcenjevanje delegatske dolžnosti. Bistvenejše pa je še drugo spoznanje. to je. da je lahko delegat. ki ne pozna problematike, ki jo obravnava delegatska skupščina, le pasivni spremljevalec razprave, ne pa ustvarjalni člen v dogovarjanju in usklajevanju. Takšen delegat tudi ne more učinkovito zagovarjati interesov temeljne organizacije združe-nega dela in tudi ni zainteresiran. kakšen dogovor bo^prejet v delegatski skupščini.
Nepovezanost samoupravnih organov, delegacij in orga-nov družbeno političnih organizacij ta pasivni odnos poslo-vtxlnih organov in strokovnih služb do nalog delegacij s še zmeraj prisotnimi metodami dela so verjetno osnovni razlogi. da je bilo tako malo pobud delegatskih in samoupravnih srganov temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti za
obravnave posameznih vprašanj vdelegatski skupščini. Tovelja zlasti še za zbor skupščine občine Velenje, nekoliko boljše je bilo v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine.
Druga slabost v delu delegacij pa je v tem, da še zmeraj ni bilo v zadostni meri uveljavljeno načelo kolektivnega dela in odgovornost. Še več. Iz lanskoletne ankete izhaja, med drugim. tudi ugotovitev. da seskoraj polovicadelegacijsplohnisestajala in da mnoge delegacije zaradi premestitve posameznih dele-gatov iz ene temeljne organizacije združenega dpla v drugo oziroma zaradi fluktuacije sploh niso delovale v popolni sestavi. To je tudi eden od razlogov za pogostno nesklepčnost sej skupščinsamoupravnihinteresnihskupnosti. Pogosta odsotnost delegatov pa je na drugi strani lahko tudi dokaz. da ni bilo uveljavljeno načelo menjajočih se delegatov, morda »udi zato ne. ker v posameznih okoljih nezaupajo posameznim delegatom enako. oziroma da delegat ni šel na sejo skupščine iz preprostega razloga. ker v posameznem okolju nismo smatrali. da je zasto-panost njihove temeljne organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti na seji skupščine potrebna. Seveda pa je mogoč še en razlog. namreč ta. uaje bil na seji delegacije doloćen delegat. pa se le ta zaradi neodgovornega ravnanja seje ni udeležil oziroma da noben delegat ni želel na sejo delegatske skupščine.
Posebno vprašanje delovanja delegatskega sistema v or-ganizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti pa so kon-ference delegacij. zlasti tam. kjer se je v konferenco delegacij povezovalo več organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti. Med slabostmi. ki so prisotne, je mogoče ugotoviti tudi. da se delegacije sploh niso sestajale, kerje njihovo vlogo v celoti prevzela konferenca oziroma. da je bil uveljavljen avto-matizem in da se konferenca delegacij sploh ni sestajala. V veljavi je bil nepisan dogovor, da se sej delegatskih skupščin udeležujejo delegati vsakič iz druge delegacije, ne da bi pred tem skupaj obravnavali gradivo. oblikovali in uskladili stališča terse opredelili do obravnavanih vprašanj.
To je le nekaj osnovnih vprašanj, ki so spremljale delo-vanje delegaLskega sistema v temeljnih samoupravnih okoljih v zadnji mandatni dobi.
(Nadaljevanje sledi)
4. stran ★ n3S C3S
OD TU IN TAM	Titovo Velenje ★_27. maj 1982
Srečanje bratskih vrtcev
Izmenjujejo izkušnje
Letos so se predstavnice velenj-skega vzgojno varstvenega zavoda udeležile že osmega srečanja brat-skih vrtcev iz vseh repubtik in pok-rajin Jugoslavije.
Za tovrstno sodelovanje so se odločili, da bi izmenjavali izkušnje na področju varstva in vzgoje predšolskih otrok, na ta način pa krepijo tudi bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi. Vsa-ko leto se srečajo v drugem kraju. Gostitelj letošnjega srečanja je bil vzgojno varstveni zavod iz Sombo-ra.
Takoj, ko so prispeli v Sombor so imdi kulturno prireditev, ki so jo pripravili gojenci in vzgojiteljice vzgojno varstvenega zavoda Vera Guconja Sombor. Ta dan so prenesli prijateljem iz bratskih vrt-cev tudi pozdrave svojih delovnih okotij. Naslednji dan je bil delo-vni. Poslušali so referat značaj in vloga predšolske vzgoje v pripravi
otrok na šolo, ki so ga pripravili predstavniki gostujočega vrtca. Vsi ostali predstavniki pa so govorili o svojih izkušnjah na tem področju. Ogledali so si kmetijsko posestvo Aleksa Santič ter vrsto pridobitev, ki jih je s svojimi sredstvi zgradil kolektiv tega posestva. Med dru-gim so postavili novo šolo, vzgoj-no varstveni zavod, zgradili pla-valni bazen, kultumi dom in samopostrežno trgovino. Gostje so bili navduSeni tudi nad izjemno urejenostjo tega posestva. Ob vzgojno varstveni ustanovi so posadili drevesca in tako uredili park bratstva in enotnosti. To delajo na vsakem srečanju. Zadnji dan srečanja so zaključiti z refera-tom na temo splošni Ijudski odpor in družbena samozaščita v vzgojno varstvenih ustanovah.
Ogledali pa so si tudi kulturne in zgodovinske znamenitosti Sombo-ra in okolice.	M. Z.
Kolonija bratstva in enotnosti
Že tri leta pripravljajo bratski vrtci iz vseh republik in pokrajin na Kozari kolonijo bratstva in enotnosti. Letoš-nje kolonije, ki se je pričela to nedeljo in jo bodo sklenili v nedeljo, 30. maja se udeležuje tudi 10 varovancev in dve vzgojiteljici enote Tinknrti
velenjskega vzgojno varstve-nega zavoda.
Vzgojiteljice in varovanci prikazujejo celodnevni vzgoj-no varstveni program. Vele-njski zavod bo letos prikazal zaposlitve iz estetskega pod-ročja in sicer glasbeno vzgojo.
Celje
Odlikovanje Hubertu Herčku
V prisotnosti sekretarjev in predsednikov občinskih organi-zacij zveze komunistov, predsta-vnikov centralnega komiteja ZK Slovenije in predstavnikov med-občinskih vodstev družbenopoli-tičnih organizacij je sekretar medobčinskega sveta zveze ko-
munistov Celje Janez Zahrastnik pred dnevi p»>delil visoka državna odlikovanja.
Med dobitniki je bil tudi Hubert Herček. ki je za pri-zadevno delo v medobčinskem svetu prejel Red dela s srebrnim vencem.
Društvo medicinskih sesterT Velenje
Največ pozornosti strokovnemu izobraževanju
Za današnji čas, v katerem ži-vimo in delamo, je značilna ne-nehna prizadevnost na vseh pod-ročjih življenja in dela. Hiter raz-voj moderne znanosti nas sili. da se učimo in izpopolnjujemo vse življenje. To velja tudi za članice društva medicinskih sester Tito-vega Velenja.
Podatek, da je v Sloveniji od 30.000 zdravstvenih delavcev kar ena tretjina medicinskih sester, je pomembne in hkrati tudi obve-zujoč. Tako mora vsako društvo medicinskih sester. občinsko in medobčinsko kot tudi delovna organizacija skupaj z njimi reše-vati težave in pomagati skupne interese vseh medicinskih sester. Obveščanje teh. stalno spremlja-nje družbenih dogajanj in priza-devno sodelovanje v samoupra-vnem delegatskem sistemu ter hkrati razvijanje potreb po med-sebojni povezanosti pri stroko-vnem delu so njihove programske smernice v tem srednjeročnem obdobju. Tudi v kratkem ob-dobju. od ieta 1980 do 1982. po-mentta ti dve leti dolgo dobo, veliko akcij, prenekateri premik ali spremembo. Članice vele-njskega društva medicinskih se-ster so se preko organov upra-vljanja prizadevno vključevale v vso načrtovano dejavnost. Poleg tega pa so izpolnjevale naloge. ki jim jih je nalagalo združenje društev medicinskih sester Slove-nije in Jugoslavije. Udeležile so se raznih predavanj. seminarjev. se prizadevno vključile v javno raz-pravo o zakonu o usmerjenem izobraževanju. sodelovale so tudi pri oblikovanju samoupravnega statuta o sodelovanju in razme-jitvi nalog na področju zdrav-stvene vzgoje med rdečim križem in osnovnim zdravstvenim var-stvom ter pri oblikovanju stroko-vnih izhodišč nege bolnika v Sloveniji. V preteklem letu so se članicedruštva medicinskihsester Titovega Velenje udeležile stro-kovnih srečanj s področja babiške dejavnosti, pnevmoftiziološke
sekcije, sekcije patronažnih medi cinskih sester. pediatrične sekcije in sekcije sester v splošni medicini. Prizadevno so sodelovale tudi na svečanosti ob obletnici ustano-vitve patronažne dejavnosti v Celju. V akciji Nič nas ne sme presenetiti so bile nosilke posa-meznih aktivnosti. Dve sestri sta se udeležili seminarja in vaj »Kalnik80«. kijebilže4. seminar s področja vzgoje zdravstvenih delavcev za delo v izjemnih po-gojih. Največ pozornosti pa so medicinske sestre naše občine namenile strokovnemu izobraže-vanju. V ta namen so pripravile več predavanj. med njimi o škodljivosti tobaka. okvaro sluha in preventivo tega pri otroku. o vlogi in delu medicinske sestre. strokovni in domači negi bolnika na domu. seznanile so se z vlogo materisnske šole v zdravstvenem varstvu. Za vše delavce pa so pri-pravile še strokovno predavanje o malignih in benignih novotvor-bah ženskih genitalij in dojk. Poleg strokovnega dela so si čla-nice društva ogledale novozgra-jeno zdravstveno postajo v Smartnem ob Paki. novozgrajeni dom v Novem mestu ter Bazo 20 na Kočevskem. Zagotovo bi bila dejavnost velenjskega društva medicinskih sester mnogo večja, če se ne bi srečevale z mnogimi težavami. Njihov delovni umik je prenatrpan injim zatodejavnosti. ki nisoobvezne. kaj hitro uidejoiz rok.
Poklic medicinske sester za nadvse zahteven in težak. saj de-lajo z bolniki in zanj. Za takšno delo je potrebno mnogo znanja in osebne odgovornosti. V prihodnje bodo članice društva namentle poleg svoje dejavnosti več pozor-nosti odnosu sestra-bolnik. saj v zadnjem obdobju ta človeška vr-lina kaj rada stopa v ozadje. če-prav vemo, da ravno bolniku in svojcem pomeni topla beseda in človeški odnos zelo veliko.
Fani Krbavac
Klub štipendistov Gorenje
Hitrejše vključevanje vOZD
Gorenje ni podjetje, ki bi imelo majhno število štipendistov, saj nas je kar 423. Pred mesecem dni smo se zbrali v prostorih jedOnice Gorenja in ustanovili klub štipen-distov. Seveda ni šlo tako lahko. Veliko dela in prostega časa je bilo vloženega, da so izšla pravila klu-ba, smernice za ddo . . . Zdaj je klub tu, pripravljen, da prične ddo in opraviči svojo ustanovitev.
In kaj je klub? V okviru KS 7.MSM Gorenje ustanovljena or-ganizadja vseh štipendistov Gore-nja v Titovem Velenju, ki se redno izobražujejo in delegiranih delav-cev Gorenja.
Namen kluba je organizirano spodbujanje povezovanja štipendi-stov z OZD, s čimer bi dosegli hitrejše in učinkovitejše vključeva-nje v OZD, skupaj bi organizirali počitniške prakse (prilagajali bi jih učnemu načrtu praktikantov), sodelovali bi pri oblikovanju štipendijske politike, povezali bi se s službo za rekreativno in kulturno dejavnost.
Naloge, Iri smo si jih zadali, so vdike in tudi uresniđjive. Seveda pa bo za to treba mnogo truda vseh štipendistov, ne samo vodst-va. Klub mora namreč „živeti", mora se ga čutiti, ne sme biti samo na papirju. Sami vemo, koliko lahko potnaga štipendistom, pa tu-di štipenditorju.
Pred nami je že prva naloga. Ddni zbor oziroma okrogla miza o dektroniki in računalništvu. Stipendisti se bodo zbrali S. junija ob 11. uri v prostorih jedilnice v Gorenju na pogovoru s predsta-vniki GOrenja. Pogovarjali se bo-do o razvoju te panoge, možnosti za zaposlitev. Vsi, ki vas v zvezi s to temo karkoli zanima, se pridru-žite našim štipendistom in morda boste dobili odgovore na svoja vprašanja.
Rečemo lahko, da je delo kluba zaživdo. Prepričan sem, da bo svoj obstoj upravičil in da bomo imeli koristi tako štipendisti kot štipentitor.
Damjana Gričar
IZDELA MLADIH
Politična šola
Na Dobmi bo od jutri do nedelje mladinska političmi šola, ki jo je pri-pravil medobf insli sve« ZSMS Celje. Iz velenjske občine se bo tega uspo-saMjanja mladih funkcionarjev udele-žilo 10 mladine«. Priznani predavate-Iji bodo mladim spregovorili o aktual-nih gospodarskih in dnižbenopolitičnih razmerah v regiji in repuMiki.
Nove izkušnje
Konec prejšnjega tedna je bilo v Sabotici srečanje mladih iz pobratenih občin. Ii velenjske občine se jc tega delovnega srečanja udeležila delegaci-ja petib mladincev. Mladi funkeionarji so izmenjali izkušnje in spoznanja s področja delovanja mUdinskib orga-nizacij ter tako z novimi idejami obo-gatili svoje usmeritve.
Delovne akcije
Na občinski konferenci ZSMS Ve-lenje se požrtvovalno pripravljajo na bližnjo zvezno delovno akcijo Sloven-ske gorice. ki se je bo v pcvi izmeni udeležila tudi brigada 45 mladincev iz velenjske občine. Komandant brigade bo Sadif Oroerfič, dctavec Vegrada. Delovna akcija se začne 6. junija. Že 13. junija pa bo v brigado Titovih mest odšlo sedera brigadhjev iz Titovega Velenja. Brigadiiji bodo sodetovali na zvezni detovni akciji Niš 82.
Navdušeni
Osrednje proslaveobdnevu mladosti V Beogradu se je udetežila tudi dele-gacija 30 mladiacev iz velenjske občine. Mladi so bili navdušeni nad izredno lepim in bogatan programom, ki so ga prikazale izbfane sknpine iz vseh naših republik.
27. maj 1982
* Titovo Velenje
ODČETRTKADO ČETRTKA
nas cas * stran 5
Rudarsko
elektroenergetski
kombinat
n. o. sol. o., Velenje

SOZD REK TIT0V0 VELENJE
Komisija za delovna razmerja pri DS DSSS —SOZD REK
Titovo Velenje
OBJAVLJA
1.	dela in naloge na strojnem področju — 2 izvajalca
2.	dela in naloge na elektrotehničnem področju (jaki tok) — 1 izvajalec
Pogoji:
1.	visoka strokovna izobrazba strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit in aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika;
2.	visoka'strokovna izobrazba elektrotehnične smeri (jaki tok), 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit in aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika.
Kandidati naj vložijo pismeno prijavo z dokazili o strokov-nosti v roku 15 dni po objavi na naslov: Kadrovska služba SOZD REK, Titovo Velenje, Komisija za delovna razmerja, Rudarska 6, 63320 Titovo Velenje, Komisija za delovna raz-merja, Rudarska 6, 63320 Titovo Velenje. Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri 30 dni po poteku objave.
gorenjemp
Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Titovo Velenje Delavski svet TOZD Kompresorji, n. sol. o., Črnomelj
RAZPISUJE
prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD KOMPRESORJI
Za vodjo TOZD je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje:
-	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, dolo-čene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
-	da je moralno-politično neoporečen,
-	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vza-jemnosti,
-	da ima srednjo ali višjo izobrazbo,
-	da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih — odgovor-nih delih in nalogah.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z aktivnim znanjem
nemškega ali angleškega jezika.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: TOZD Kompresorji Črnomelj, razpisna komisija, 68340 Črno-melj, z oznako ,,razpis de.l in nalog vodje TOZD Kompre-sorji".
0 izidu tekmovanja bodo kandidati obveščeni v roku 45 dni po zaključku roka za prijavo.
DO ,,ERA"	—-
TOZD ,,VINO" Šmartno ob Paki Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1.	RAZDELJEVAIMJE MALIC - 1 delavec
2.	TRANSPORTIMA DELA - 3 delavci
Poleg splošnih pogojev morajo delavci izpolnjevati še na-slednje:
1.	— dokončana osnovna šola
—	6 mesecev delovnih izkušenj
2.	— dokončana osnovna šola
—	6 mesecev delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-dati pošljejo v roku UTdni od dneva objave na naslov DO ERA, TOZD VINO Šmartno ob Paki - komisija za delovna razmerja.
DO ,,ERA"
TOZD ,,VINO" ŠMARTNO OB PAKI
OBJAVLJA javno prodajo
1.	1 tovorni avto TAM 4500 izklicna cena 20.000,00 din
2.	1 tovorni avto TAM 2000 izklicna cena 45.000,00 din
Prodaja bo 5. junija 1982 ob 8. uri na sedežu TOZD ,,VINO" Šmartno ob Paki.
Pravico do sodelovanja imajo kupci, ki bodo pred pričetkom licitacije položili varščino v višini 10 %izklicne cene. Vse ostale informacije dobite na sedežu TOZD pri vodji avtoparka, kjer je tudi možen ogled vozil.
Industrijska pekarna Merks
Prihodnji mesec nova vrsta kruha
V	Merksovo delovno organizaci-jo Mlinsko predelovalna industrija sodi tudi tozd Pekarne, slaščičarne iz Titovega Velenja.
V	preteklem letu so zaposleni kljub nekaterim težavam zadovolji-vo gospodarili. Takole pravi vodja industrijske pekarne Titovo Vele-nje Milena Vrečar: ,,S količinsko prodajo smo v pekarni zadovoljni, saj se je ta v prvem četrtletju pove-čala za sedem odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem la-ni, v letošnjem aprilu pa kar za 17 odstotkov. Vendar pri takem pora-stu proizvodnje nismo povečali šte-vila opravljenih ur. V prvem četrt-letju tega leta le za dva, v aprilu. pa za šest odstotkov, kar pomeni, da smo povečali produktivnost."
V	letošnjem aprilu smo poprečno na dan spekli v velenjski industrij-ski pekarni 27,6 ton, od tega so naši pekarji napekli 50 odstotkov osnovnih vrst kruha (največ črne-ga, nekoliko manj belega, najmanj pa je bilo na prodajnih policah moč kupiti polbelega kruha). Od poseb-nih vrst so velenjski pekarji prodali največ istrskega in celjskega kruha,
v zadnjem času pa se je močno po-večalo povpraševanje po rženem, to je „turist-kruhu". Od pekovske-ga peciva so spekli največ štručk za
Milena Vrečar
potrebe družbene prehrane. Področje, ki ga zaposleni v Merksovi industrijski pekarni oskrbujejo s tem osnovnim živi-lom, je zelo obširno, saj obsega vse
od Mozirja, Vranskega, Zalca, Ce-lja in Titovega Velenja.
Manj kot s svojo prodajo so ve-lenjski pekarji zadovoljni s finan-čnimi rezultath- V prvem tromeseč-ju letošnjega leta je 78 zaposlenih prigospodarilo 34 milijonov dinar-jev celotnega prihodka, dohodek je znašal 6 milijonov, le 4 milijone di-narjev je bilo ustvarjenega čistega dohodka. „Četrtletje smo sicer končali z ostankom čistega dohod-ka, ki pa je precej manjši od lan-skega. Ob polletju bo naše poslova-nje negativno, saj so se povečale ce-ne vsemu reprodukcijskemu materialu, energiji in transportu. Ceno kruhu je zelo težko dvigniti, saj je to osnovno živilo in kot tako močno vpliva na življenjsko ra-ven," je povedala Milena Vrečar.
Težave, ki se porajajo pri delu velenjskih pekarjev, so vedno po-gostejše in težje. Proizvodnja pa zato mnogo manjša. V zadnjem ča-su je vse težje z nakupom repro-dukcijskega materiala, še posebej pri nabavi moke za črni kruh in ne-katerih pekovskih dodatkov. Zalo-ge pšenice so jim že zdavnaj pošle,
na domačem trgu pa je tudi ni do-volj za vse uporabnike. Kot je po-vedala Milena Vrečar, so se v zadnjem času precej zmanjšale te-žave s kadri. Z letošnjim januarjem so pričeli v tem kolektivu z novo si-stematizacijo delovnih mest, pri kateri so dali največji poudarek delu v proizvodnji in težkim delov-nim pogojem. S tem pa so se dvig-nili tudi osebni dohodki zaposle-nih. V začetku letošnjega leta so de-lavci Pekarne, slaščičarne obnovili tudi plinsko izparilno postajo. Na-ložba jih je veljala milijon dinarjev.
V zadnjem času so pri nas v ospredju prizadevanja po bolj zdravi prehrani. Zato so se naši pe-karji lotili poskusne peke kruha z otrobi. Tak kruh ima več celuloze, kar je zelo pomembno za boljšo prebavo. Za vse, ki se bojijo za svojo vitkost pa naj povemo, da je okusen in ima manj kalorij. Zapo-sleni v tozdu Pekarne, slaščičarne Titovo Velenje predvidevajo, da bo po novi vrsti tega osnovnega živila več povpraševanja, na naših prodajnih policah pa ga bo moč kupiti že naslednji mesec.
Tekmovanje mladih gasilcev
Nastopilo 42 desetin
Preteklo nedeljo sta Občinska gasilska zveza Titovo Velenje in gasilsko društvo iz Šmartnega ob Paki pripravila občinsko gasilsko tekmovanje za pionirje in mla-dince. Na tekmovanju je nasto-pilo kar 420 tekmovalcev ali 42 ekip iz vseh gasilskih društev naše občine. Mladi gasilci so merili svoje moči v vseh gasilskih disci-plinah.
Največ sprotnosti in znanja so pri mladincih pokazali mladi iz Lokovice. ki so zbrali 497 točk, na drugo mesto se je vrstila desetina industrijskega gasilskega društva tovarne usnja Soštanj, tretji pa so bili ml(tdinci Škal. Tudi pri mla-dinkah so zmagale predstavnice Lokovice s 504 točkami pred de-sctino Šentilja in gasilkami Bevč.
Pri pionirjih A je svojo nalogo najbolje in najhitreje opravila desetina gasilskega društva iz Šoštanja. Zbrala jc 294,5 točke. za
njimi so le za pet točk zaostali mladi gasilci Lokovice, na tretje mesto pa sose uvrstili pionirji prve ekipe gasilskega društva Titovo Velenje. Domačini, pionirji Šmartnega ob Paki so bili naj-boljši med pionirji B s 149 toč-kami, ptonirji šoštanjskega gastl-skega društva so bili drugi, tretje mesto pa so osvojili mladi gasilci prve ekipe Šaleka.
Ob koncu tekmovanja so vse zmagovalne ekipe prejele pokale, ostale pa priznanja. Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Titovo Velenje pa je po-delila še poseben pokal, in sicer za najbolj množično udeležbo na tekmovanju ga je prejelo gasilsko društvo Šalek. mladinci gasilske-ga društva Titovo Velenje pa so prejeli pokal za skupno zmago v tekmovalnem in športnem delu. Pionirji B izŠmartnega obPaki pa so prejeli kot zmagovalci te sku-pine še prehodni prapor.
Med nastopom — hitro in spretno
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ o. sub. o.
Trg bratov Mravljak 2, Šoštanj
Delavski svet TOZD Tovarna usnja Šoštanj v skladu z letnim gospodarskim načrtom razpisuje naslednje štipendije za štu-dijsko leto 1982/83:
Elektro fakulteta (šibki tok)
Strojna fakulteta
Učno mesto — KV čevljar
1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija
Kandidati naj oddajo vloge na obrazcu 8,40 (vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) najpozneje do 30. 7. 1982. Pri izbiri bodo imeli prednost študenti višjih letnikov.
Prijave sprejema kadrovska služba TOZD Tovarna usnja Šoštanj, Trg bratov Mravljak 2, 63325 Šoštanj.
Po poti Štirinajste
Pripovedovali so jim o N0B
Po poti XIV. divizije od Doliča. preko Paškega Kozjaka do Titovega Velenja je v soboto odšlo skoraj 200 pionirjev z vseh osnovnih šol velenj-ike občine. Pohodniki so se zbrali ob 7. na Titovem trgu (na sliki). Položili >o venec k spomeniku tovariša Tita. Z avtobusi so se nato odpeljali do Doliča ter k spominskemu obeležju v tem kraju položili trobojnico. Tu jim je o preboju Štirinajste govoril Josip Toplikar iz Dobrne. nekdanji udeleže-nec pohoda. Mladi so skupno s ivojimi starejšimi spremljevalci pošte-no »zagrizli« v strmino Paškega Kozjaka in se po dobri uri hoje ustavili pri domačiji Glažar. Pokram-Ijali so z gospodinjo. ki se je še dobro spomnila 5tevilnih zanimivosti iz voj-
nih dni. Še dobra ura strme poti, ki je marsikoga že pošteno upehala in prispeli so do domačije Andrejc, nato pa so nadaljevali pot do bližnje Ojstrice. Tam so zanje organizirali pokazno streljanje s tromblonom.
Ustavili so se še pri spominskem obeležju ob poti na Spik, nato pa še pri spominskem obeležju na Visokem, kjer so spet prisluhnili dogodkom iz partizanskih dni. O teh težkih časih stajim govorila Francka in Jože Povh.
Pozno popoldan so se mladi pohod-niki utrujeni. a zadovoljni in zagoreli, saj jih je ves čas poti poti pošteno ogrevalo sonce. vrnili na Titov trg ter se poslovili do naslednje podobne poti.
Risanje na asfalt
Rastemo pod Titovo zastavo
Svet Zveze pionirjev pri občinski zvezi prijateljev mladine Velenje je organiziral v počastitev dneva mlado-sti. 90-letnice rojstva maršala Tita in 40-letnice Zveze pionirjev preteklo .soboto na Titovem trgu v Titovem Velenju risanje na asfalt. na temo Rastemo pod Titovo zastavo.
Učenci osnovne šole Anton Aškerc so na začetku pripravili kulturni pro-gram. Zdenka Slomšek pa je mladim govorila. kako so med narodno osvo-hodilno vn;r,o piclj in risali na stene.
Mladi so položili tudi šopek pred spomenik maršala Tita.
Sobotne akcije so se udeležile ekipe vseh osrednjih osnovnih šol velenjske občine razen šole Štirinajste divizije. N'a asfalt pa so risali tudi učenci pod-ružničnih šol Topolšica, Pesje. Škale in Šentili. ekipa društva prijateljev mla-dine Soštanj ter 5 ekip vzgojne var-stvene ustanove Titovo Velenje.
Vsem sodelujočim so podelili pri-znanja.
Z risbami, ki so jih narisali na Titovem trgu, so učenci izražali zvestobo Titovi poti
6. stran * fiaS C8S
NAŠIKRAJIINLJUDJE
Titovo Velenje *
27. maj 1982
Krajevna skupnost Plešivec
Vse za lep izgled
Tako kot v večini obrobnih krajevnih skupnosti bodo tudi v Plešivcu namenili sred-stva. ki jih zbirajo s samopri-spevkom občanov. za razreše-vanje najnujnejših komunal-nih vprašanj. Tako letos bodo posodobili most v Velunji. Za to bodo namenili okoli 150 tisoč dinarjev. opravili pa bodo tudi tisoč udarniških ur. Upajo. da bo za ta most prispevalo nekaj sredstev tudi Gozdno gospodarstvo Šo-štanj. saj imajo na tem ob-močju precej gozdov.
Pred dnevi so v Plešivcu pričeli urejati pokopališče. Sredstva zato je prispe'vala samoupravna interesna ko-munalna skupnost, vsa dela pa hodo opravili krajani udarni.ško.
V tem srednjeročnem ob-dobju bi radj krajani, kot je dejal predsednik sveta kra-jevne skupnosti Milan Kren-ker, posodobili kar največ krajevnih cest. Denar, ki ga bodo prihodnje leto zbrali s samoprispevkom, bodo na-menili za posodobitev cest v Sopoti in Pustem potoku. Nekaj denarja bodo prispe-vali tudi koristniki cest, veli-
ko da pa bodo opravili z udarniškim delom. Upajo, da bodo zbrali dovolj sredstev. da bosta dobili ti dve cesti tudi asfaltno prevleko.
Ob koncu tega srednjeroč-nega obdobja načrtujejo v Plešivcu še eno večjo nalož-bo. Za delo krajevne skupno-sti namreč nimajo ustreznih prostorov. Zato bodo šoli napravili prizidek. v katerem bodo uredili prostore za te potrebe. Predsednik krajevne konference SZDL Plešivec Danilo Pirc pa je povedal. da si družbeno politične organp-zacije v kraju vse od priprav na volitve. ki so uspešno potekale. prizadevajo, da bi v kraju odpravili nesoglasja, ki so bila v preteklosti prisotna.
Veliko pozornosti posveča-jo v tem kraju tudi urejanju okolice. Tako so preteklo leto že drugič osvojili prehodni pokal za najbolj urejeno okoliško krajevno skupnost, cn krajan je prejel za urejeno okolico domačije zlato, eden srebrno vrtnico, kar 27 pa jih je dobilo priznanja. Tudi v bodoče bodo storili vse. da bo njihov kraj kar najlepši. V ta namen pripravljajo različna
predavanja o urejenosti oko-lja.
Krajevna skupnost je zna-na med občani velenjske občine pa tudi širše okolice po dveh že tradicionalnih prireditvah. Že nekaj let pri-pravlja njihovo Kulturno društvo Ivan Cankar. ki skrbi. da različnih priložno-stnih prireditev v kraju ne manjka. na Graški gori sreča-nja narodno zabavnih an-samblov in malih vokalnih skupin. Na letošnje srečanje. ki bo 18. julija se že pripra-vljajo. Zbirajo prijave za nastop. dogovorili pa so se tudi že, da bo letošnje prire-ditev povezoval Mito Trefalt. je povedal predsednik Kul-turnega društva Alojz Klanč-nik.
Prav tako pa je med občani izredno priljubljen kmečki praznik. ki ga je prav tako že nekaj let nekaj let pripravlja-jo v tej krajevni skupnosti. Stevilnim obiskovalcem na izviren način prikažejo, kako so delali na kmetih. ko še ni bilo mehanizacije. Letos bo-do pripravili to prireditev prav tako na Graški gori v nedeljo 1. avgusta. M. Z
Danilo Pirc
Alojz Klančnik
Moški pevski zbor društva upokojencev Velenje
Jubilej - vreden pozornosti
Pred dvajsetimi leti so pri društvu upokojencev v Titovem Velenju ustanovili moški pevski zbor. V tem času so imeli ljubite-Iji lepe slovenske pesmi ničkoliko vaj in nastopov. Ni jim bilo žal ur, dnevov in izjemno veliko truda. ki so ga vložili z željo, da bi bilo njihovo petje kar najbclj uspešno. Kjerkoli so nastopali. povsod so jim Ijubitelji zborov-skega petja pozorno prisluhnili in jih bogato nagradili.
V dvajsetih letih neprekinjene-ga in uspešnega delovanja je moški pevski zbor prejel vrsto diplom, pohval in priznanj. ki krasijo vitrino njihove pevske "sobe. Še posebej ponosni so na priznanje. ki so ga prejeli ob prazniku občine Velenje leta 1972. Veliko jim pomeni tudi priznanje. ki jim ga je v jubilej-nem letu 1977 podelil odbor za postavitev spomenika tovarišu Titu. Leta 1978 so nastopili tudi v Krškem, kjer so za nadvse uspe-šen nastop prejeli grb mesta Krško. Od nastopov velja omeni-ti še vsakoletno sodelovanje na . srečanju pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Letošnje
Pevovodja Milan Marguč
srečanje bo 12. junija v Kamni-ku. Pozabiti seveda ne smemo na vsakoletne koncerte. ki jih pri-pravljajo v domu za varstvo odraslih. prckc 900-krat pa so doslej nastopili na žalnih sveča-nostih.
Uspešno delovanje je seveda tudi plod marljivega dela vseh dosedanjih pevovodij, velik na-predek pa so pevci dosegli prav v
zadnjem obdobju, ko jih vodi Milan Marguč. Takole je na kratko ocenil delo zbora:
»Delo s starejšimi pevci je zelo zanimivo, pa tudi zelo zahtevno. Pet pevcev je starejših od 70 let. povpreč-na starost ostalih pa je okrog 58 let. Zbor vodim že 16 let in v tem obdobju sem se srečeval z mnogimi pevci, vendar jih je žal ostalo zelo malo. Vsi vemo, da je največji problem za sleherni zbor, če mu manjka prvi tenor. Mi teh težav nimamo in s ponosom lahko povem, da kljub samo šestnajstčlanskemu zboru dosegamo lepe pevske uspehe, vsaj takSne kot mnogo številčnejši zbori.
Bodoči načrti so zelo smeli. Predv-sem bi rad. da bi še naprej ostali skupaj v sedanji sestavi in dosegali takšne ali še boljše uspehe. Pripravili bi radi petkov večer v knjižnici kulturnega centra ter nekaj samostoj-nih koncertov v okoliških krajih.«
Pomembni jubilej so pevci moškega pevskega zbora društva upokojencev slovesno proslavili v sredo, 26. maja. V kulturnem domu so pripravili nadvse zanimiv kulturni spored v katerem je poleg njih nastopil še lani ustanovljeni ženski pevski zbor društ-va upokojencev, sodelovali pa so tudi učenci osnovne šole Gustav Šilih. Pevci so ob tej priložnosti prejeli tudi priznanja za dolgoletno delovanje v zboru.	B. Mugerle
SREČANJE NA DELOVNEM MESTU
Štefica Virant
»Dober glas seže v deveto vas«. pravi star pregovor. Tako je bilo tudi tokrat. Zato se nam v uredništvu Našega časa ni bilo težko odločiti. koga bi predstavili za današnje srečanje na delovnem mestu. Naša sogo-vornica je tokrat Štefica Virant. natakarica v pivnici.
Kaj lahko napišemo o naši sogovornici. kakšne besede bi izbrali zanjo.'da bijo predstavi-li takšno kot je— pridno. vestno in dobro ' delavko? Preproste. takšne kot je ona sama. Stefica je prišla v Titovo Velenje pred Sestimi leti iz Slavonskega Bro-da. V domačem kraju se je izučila za trgovko. Vendar sebi primerne zaposlitve ni našla.
Povsem slučajno je prišla na obisk k stricu v Titovo Velenje.
Tu ji je bilo nadvse všeč. zato je v Velcnju tudi ostala. Kot 22 lctno dckle sc je zaposlila v pivnici. Stari obiskovalci tega lokala Štefico dobro poznajo.
Pa ne le oni, Tudi ostali, ki zahajamo vanj bolj poredko, slišimo o naši sogovornici le hvalo. O tem smo se prepričali na lastne oči. Spretno, hitro, z nasmehom na ustih se je »suka-la« med gosti. Takole je pripo-vedovala: »Delo, ki ga opra-vljam mi je všeč. Natakar mora biti ljubezniv, ustrežljiv. prija-zcn. priden in kaj vem kakšen še. Trudim se. da opravljam svoje delo vcstno in tako kot moram. Le kaj ti pomaga vse to. ko pa so naši gostje zelo nekulturni do strežnega osebja
in te vsaka prijaznost »mine«. Pa tudi zelo zahtevni so. Hkrati se vseh ne da postreči in takrat nas večkrat z besedami hudo
Štefica Virant
prizadenejo. Najslabši gostje so prav mladi. Vsa opozorila naj-večkrat naletijo na gluha ušesa. Toda vsi le niso slabi. Med njimi je nekaj prav solidnih. Zagotovo ni povsod tako kot je v Titovem Velenju.«
Poklic natakarice je zelo zahteven in težak, čeprav ga mi, gostje še vedno premalo ceni-mo. Enostavno ne razumemo, da natakarji ne morejo biti vedno enako razpoloženi in vsem takoj ustreči. Nerganja enega gosta slabo vpliva na strežno osebje in tudi na ostale
goste v lokalu. Imeti cel dan opravka z ljudmi. nenehno tekati od mize do mize in biti cel dan na nogah pa tudi ni prijetno. Kot pravi naša sogo-vornica. pride kakšen dan. ki je nadvse naporen. fizično in psihično. Da je mera polna. prispevajo svoje še marsikakšen neprijeten dogodek. kajti prijet-nih je v tem poklicu prav malo.
Štefica je natakarica že šest let. »Če bi še kdaj iskala delo. se za to opravilo ne bi nikoli več odločila. Moja mladostna želja je bila postati trgovka. Zato bom pri-tem tudi vztrajala.
Čeprav je v poklicu natakarja več slabih kot dobrih »plati«, sem se že nanj navadila in bi ga kar težko zapustila.« je poveda-la. Poleg vseh tegob. Štefico tare še nekaj. Z možem delata v isti delovni organizaciji. toda na obratnih izmenah. Proste urice skupaj preživita le en dan na vsakih štirinajst dni. Vse proš-nje. da bi z možem delala na isti izmeni. so naletele pri vodstve-nih delavcih na gluha ušesa.
Tudi mi nismo mogli verjeti. da se na videz tako majhna in skromna želja ne more uresniči-ti v prid zadovoljstva vseh.
Po napornem delu čakajo Štefico še vsa gospodinjsića dela. svoje pa zahteva tudi družina. Prostega časa ima naša sogovornica presneto malo.
Najraje ga preživi s svojima totrokoma in možem. Rada pa seže tudi po dobri knjigi. plete ali gleda televizijo.
Hortikultura
Poskrbimo za balkonske
ureditve
■ V Titovem Velenju pa tudi v drugih večjih krajih naše doline veliko Ijudi stanuje v blokih. Ve-čina ima tudi srečo. da so arhitekti mislili nanje in k stanovanju zari-sali balkon ali celo teraso. Balkon. odpira pogled. izkoristimo pa ga lahko kot razširjeno stanovanje in nanj postavimo mizico z nekaj stoli. Seveda tudi zelenja ne sme manjkati. Vsaj ena posodovka mora najti svoje mesto in seveda korita za cvetlice. No. prav tu pa se največkrat zaplete. Za številne stanovalce je skrb za prijetno in lepo okolje odvečno delo. Kljub urejenim sušilnicam je na njih edini »okrasek« obešeno perilo, pa morda še kakšna odvečna ro-potija, ki bi morala že davno končati na odpadu.
Med prizadevanja za lepšo ure-jenost naše občiine sodi gotovo ureditev balkonov, saj so tudi ta
ogledalo naše kulture. V tem kratkem članku vam bomo sku-šali nuditi nekaj nasvetov. z lju-beznijodorož in skrbnim lastnim izborom pa boste gotovo našli primerno rešitev.
Zaboji za cvetlice, ki so iz salo-nita, lesa ali plastike morajo biti nameščeni tako, da se sami ne morejo sneti. Če jih ne želimo imeti na zunanji strani balkona, ker je to morda nevarna ali ne-ustrezna rešitev, potem je najbo-Ije. če stojijo na tleh, saj bodo tako zavzeli manj prostora. Tak-šno namestitev omogočajo pred-vsem ograje iz profiliranega žele-za. ki jemljejo le malo svetlobe. Rastline rastejo potem skozi ograjo. morda celo po njej na-vzgor in naredijo balkon še mi-kavnejši. V korito. ki stoji na tleh vsadimo lahko penjalke. npr. princesino viniko Parthenocissus
inserta. avstralsko vito Cissus an-tarctica, anatalsko vito C. rhom-bifolia, krilato tunbergijo Thun-bergia alata ali kakšno drugo znano penjalko. Če želimo naše počivališče odmakniti pogledom iz sosednjih hiš. iahko izdelarmo lesen ali kovinski okvir. preko katerega napnemo polivinilne vrvice ali mreže. Jeseni tak para-van z lahkoto odstranimo. Ras-tline za zeleni paravan so pona-vadi enoletnice. npr. kapucinčki. Tudi nekatere trajnice lahko gojimo enoletno. Zasadimo lahko tunbergijo, azarino, lepovito ali kobejo. Vse te penjalke sejemo in vzgojimo v lončiću na toplem oknu ob radiatorju. Med trajni-cami za takšno nasaditev stro-kovnjaki priporočajo pasijonko Passiflora coerulea.
Prihodnjič: Kako uredimo koritca ob ograji balkona
Slavijo visok jubilej
Za številne stanovalce je skrb za prijetno, urejeno okolje, odvečno delo. Na balkonih je pogosto edinii »okrasck« obešeno perilo.
27. maj 1982
* Titovo Velenje
PREDSTAVLJAMO VAM i ■
nas cas * stran ?
8. c OŠ M iha Pintar Toledo Titovo Velenje
Prva vrsta: Brigita Pinoza, Robi Samec, Brigita Pečečnik, Tatjana Škarja, Hermina Kanduti, Jožica Kanduti, druga vrsta: Zlata Jesen, Borka Milenkovič. Tania Hrovat, Bogdan Potrč, Tomaž Pevec, Dejan Pašič; trctja vrsta: Valerija Šket, Karmen Hudina, Zdenka Toporiš, Helena Krančan. Slavka Milankovič, Zoran Terzič, Anita Kolar, Jože Goričanec; četrta vrsta: Robert Jovan, Peter Movh, Janko Selan, Zoran Rodič, razredničarka Dori Csikos; Milan Knezar; peta vrsta: Ida Žerjav, Božo Skledar, Zlatko Šlogar, ravnatelj Emil Hartner.
8. a OŠ Štirinajste divizije Titovo Velenje
Od leve proti desni: prva vrsta: Erika Glušič, Anica Bratkovič, Lilijana Grobelnik Zdravko Rančnik, Darinka Meh; druga vrsta: Igor Repnik, Bernarda Habe, Irena Sojič, Dani Gorinšek, Cveto Tišler, Brigita Križman, razredničarka Marija Horvat.
8. a OŠ Biba Roeck Šoštanj
Od leve proti desni: prva vrsta: Anka Mazej, Marta Pečovnik, Mateja Bolha, Darja Polak, Alenka Trogar, Renata Topolšek, Ervin Sedovnik, Branko Godec, Ciril Radikovič; druga vrsta: Jožica Podjaveršek, Tatjana Vrčkovnik, Romana Kumer, Tanja Završnik, Romea Kanduti, Mateja Čas, Bojan Krt, Marjan Aristovnik, Jože Sovic; tretja vrsta: Marjana Kočevar, Helena Podgoršek, Romana Cavnik, Branko Lesnik, Samo Završnik, Primož Jandrok, Tomaž Blaznik Razredničarka: Vida Rehar; manjkajo: Robi Sedovnik, Uroš Rotnik, Jože Balant
8. a OŠ Miha Pintar Toledo Titovo Velenje
Prva vrsta: Miran Zabukovnik, Jože Lemež, Miro Tepej, Damjan Blažič, Toni Ostrovršnik, Jani Atelšek, Ivo Kovač; druga vrsta: Aleksander Gajšek, Rajko Arlič, Bojan Kores, Borut Pušnik, Drago Trobina, Fahir Smajlovič; tretja vrsta: Boris Klenovšek, Alenka Megličar, Mirjana Markovič, Brigita Ciglar, Branka Siter, Tatjana Krajnc, Hermina Lipar; četrta vrsta: Brigita Tominšek, Romana Fajfar, Ksenija Hribernik, Milka Sejzovič, Leyla Obali, Jelka Lesnik; peta vrsta: razredničarka Magda Žist, Sonja Hudournik, Lilijana Padovnik, Betka Avberšek.
8. b OŠ Biba Roeck Šoštanj
Prva vrsta: Sergeja Grudnik, Dalija Kavnik, Simona Kurnik, M at jaž Sovič, Bojana Grzinič,Jelka Klančnik, Zoran Languštanj, Judita Cas, Jožica Hrastnik, Majda Pungrtnik; druga vrsta: Anita Kemperle, Boris Kumer, Milena Avberšek, Damjana Škorjanc, Franja Šmon, Brigita Lekše, Irena Potočnik, Slavko Koren; tretja vrsta: Vili Poznič, Robi Kumer, Martin Lenko, Aleš Požgaj, Tomaž Rudolf, Alenka Lampret, Jožica Napotnik, Marko Blatnik Razredničarka: Olga Stvarnik
8. b OŠ Miha Pintar Toledo Titovo Velenje
Prva vrsta: Miran Čerenak. Aleš Rednak. Draeo Cosić, Mladen Šopar, Igor Ledinek; druga vrsta: Robi Blažič, Natalija Lukanc, Darinka Kurnik, Emica Kotnik, Sava C'ovič, SimQn Oblak; tretja vrsta: Saša Verbič, Marjeta Kranjc, Sinatra Labus, Renata Pevec, Stefka Spilak, Mato Mohnar; četrta vrsta: Dušan Kavčič, Berti Dobnik, Nada Kolar, Valerija Planinc, Jadranka Čivič, Džina Pesjak; peta vrsta: razrednik Bojan Mejavšek, Anita Pisanec, Jolanda Jehard, Goran Konovšek, Denis Vrtačnik.
* *
8. stran ★ nSS C3S
ŠPORT
Titovo Velenje *	20. maja 1982
Kljub porazu navdušile z igro
Velenje: Radnički 24:29 (15:17)
Zelo dober odpor domačih igralk
Blizu 3.000 gledalcev je v sredo, 19. maja nadvse zadovolj-nih zapuščalo Rdečo dvorano, saj so videli zelo dobro rokomet-no predstavo. V polfinalnem srečanju za jugoslovanski pokal sta se ta večer sestali ekipi Radnički iz Beograda (letos so že desetič -osvojile državni naslov) in Velehja. Domače igralke so v tem prvenstvu dosegle največji uspeh, saj so se že pred koncem tekmovanja uvrstile v I. B roko-metno ligo, z uvrstitvijo v polfi-nale pa so dosegle največji uspeh tudi v tem tekmovanju.
Takoj, ko sta sodnika zapiska-la začetek tekme, so gledalci začeli bučno navijati za domača dekleta. Domače igralke so po-vedle že v prvi minuti in s tem napovedale, da se bodo morale veliko bolj izkušene gostje zelo potruditi za zmago. V prvih tridesetih minutah je bila igra enakovredna, vendar so igralke Radničkega le dobile prvi polčas z dvema zadetkoma prednosti. Vendar pa v prvem polčasu, pa tudi v đrugem polčasu, Velenj-čanke niso imele sreče. Ze v dvanajsti minuti je morala iz igre Bovhova zaradi poškodbe' noge, nato so gostje povedle s 4:7. Toda igralke Velenja so se znebile začetne treme in se že v 17. minuti približale ekipi Radničke-ga samo za gol razlike (8:9).
Enako je bilo v prvem polčasu še trikrat, toda ni jim uspelo izena-čiti, pa čeprav so za to imele izredno priliko, dvakrat niso zadele iz črte. enkrat pa s sedem-metrovke. Bolj kot domači tre-ner, je bil po prvih 30 minutah nervozen trener Radničkega, kaj-ti niegove igralke in nikakor niso mogle preigrati odločujoče pred-nosti. Ob nizkem vodstvu gosto-joče ekipe ob polčasu so gledalci vsaj tisti najbolj optimistični
razpoloženi, še upali na morebit-no presenečenje, toda na začetku drugega dela igre je gostujoča ekipa zaigrala tako kot se spodo-bi za državne prvakinje in kmalu povedla s štirimi zadetki predno-sti. Toda tudi igralke Velenja so dale vse moči od sebe in v 45. minuti so gostje vodile le še za en zadetek (22:23), vendar več niso mogle storiti in kljub borbenosti so gostje na koncu vendarle zasluženo zmagale s 5 zadetki prednosti ter se uvrstile v sklepni del tega tekmovanja. Kljub pora-zu so gledalci z dolgim ploska-njem in s čestitkami nagradili igralke za izredno požrtvovalno igro in za ta doslej največji uspeh.
Trener Velenjčank Anton Ba-šič je bil po srečanju kar nekoli-ko nezadovoljen. »Tekmo so odločile poškodbe. Nekaj igralk je nastopilo poškodovanih, že takoj na začetku smo ostali brez Bovhove, ki se je tako poškodo-vala, da ni mogla nazaj v igro, svoje pa je naredila tudi neizku-šenost, To se je pokazalo najbolj takrat, ko smo imeli celo dve igralki več, pa nismo dosegli zadetka. Ne glede na poraz pa mislim, da smo se dostojno poslovili od tega tekmovanja«
Monira Omerovič: »Če bi bile igrale nekoliko bolje v obfombi, bi bil izid srečanja gotovo ugod-nejši za nas. Prav tako smo odpovedale v odločilnih trenut-kih. ko bi bile lahko izenačile, vendar pa takrat nikakor ni šla žoga v mrežo Do izraza pa je prišla tudi naša neizkušenost.«
Albina Bovha: »Žal mi je, da sem morala zaradi poškodbe že na samem začetku z igrišča, Soigralke so pokazale zelo dobro igro, vendar pa mislim da znamo igrati še bolje. Toda bilo je nekaj treme, morda tudi prevelike želje pozmagi.«
Rudar: Čelik 0:5 (0:1)
Popustili v nadaljevanju
V 27. kolu so se igralci Rudarja sestali na svojem igrišču z ekipo Če-lika iz Zenice. Gostje sodijo v krog tistih moštev, ki še vedno upajo na uvrstitev v I. ligof zato so prišli v Titovo Velenje z željo, da čimbolj napolnijo domačo mrežo. V prvih 45. minutah z igro niso dokazali, da si zaslužijo prvoligaški dres. Na nasprotni strani pa je moštvo Rudarja — v njem ni bilo zaradi dveh rumenih kartonov kapetana Rusmirja, v 20. minuti pa je moral z igrišča zaradi poškodbe Narandža — pokazalo zelo dobro igro v prvih 45. minutah. Zeničani so resda ime-li veliko priložnosti za zadetek v prvem delu, največ Buza, vendar je vratar Cvjetkovič nekajkrat branil
žoge, ki so jih gledalci videli že v mreži. Prvi zadetek so gostje do-segli v 16. minuti z desne strani s prostega strela, drugega v prvih mi-nutah nadaljevanja s 17 metrov, prav tako s prostega strela. Gostje so do konca tekme dosegli še tri za-detke, kajti mlado moštvo Rudarja še nima dovolj moči za borbeno igro vseh 90. minut. Na tekmi so si ustvarili nekaj zelo lepih priložnosti za zadetek. Najlepšo so imeli v 34. minuti. Kodre je preigral dva go-stujoča obrambna igralca, znašel se je v lepi priliki za gol, nad njim je bil storjen prekršek, toda M. Ko-lenc je slabo izvedel enajstmetrov-ko, saj je gostujoči vratar njegovo žogo ubranil.
Šmartno: Rudar3:5
Nepričakovan poraz
Nogometaši Šmartnega so zaradi
zapore domačega igrišča po incidentu na srečanju s STovanom tokrat nasto-pili v Zalcu. kjer pa jim je ekipa trboveljskega Rudarja pripravila pr-vovrstno presenečenje. Premagali so jih z rezultatom 5:3 in jih na nrven-stveni lestvici SNL s tem potisnili za dve mesti navzdol. Šmarčani so tokrat prikazali najslabšo igro v tej sezoni in srečanje v Žalcu bo zato ostalo v kratkem spominu le po obilici zadet-kov in velikem preobratu, ki ga bržkone ni nihče pričakoval. Smartno je namreč po prvem delu vodiio z 2:0 in pričakovati je bilo, da bodo zlahka
ugnali Trboveljćane. To vodstvo pa jih je pre!hitro uspavalo in po odmoru so zato gostje prevzeli vse niti v svoje roke. Pred vrati Smartnega je bilo preveč napak, da bi lahko ostale nekaznovane. na nasprotni strani pa skoraj nobene nevarne akcije več.
Gostje so to spretno izrabili. Najprej so izid izenačili in kmalu nato celo povedli. Ko so igralci Šmartnega vendarle dosegli tretji zadetek, je vse kazalo. da se bosta tekmeca razšla z delitvijo točk, v zadnjih minutah pa je napadalcem Rudaija uspelo 5e dva-krat zatresti mrežo.
Vinko Kandija, trener Rad-ničkega: »Domače igralke so dokazale, da so zelo kvalitetna ekipa. Pred srečanjem sem se jih upravičeno bal, saj smo zmago dosegli po veliki borbenosti, odločila pa je tudi veliko večja izkušenost mojih varovank. Po tej tekmi lahko samo ugotovim, da smo v Jugoslaviji dobili novo rokometno središče, kar bo seve-da lahko samo koristilo k nadalj-nemu razvoju našega ženskega rokometa. Zato bi priporočil vsem tistim v Titovem Velenju, ki jim je kaj do ženskega rokome-ta, da storijo vse, da bo ta ekipa in sploh rokomet pri vas še napredoval.
Svetlana Kitič, kapetan Radni-čkega: »Domače igralke so me presenetile z zelo kakovostno igro. Dokazale so, da se niso ...slučajno uvrstile med štiri naj-boljše ekipe v Jugoslaviji v po-kalnem tekmovanju. Želim jim uspešno igro tudi v I. B ligi.«
Velenje: Hleb, Špoljar 8, S. Golič 3, Podrzavnik 2, Frangeš, Omerovič 6, Kotnik 2, Džordže-vič 3, Bovha, Rednak D. Sojič, Bašič.
Radnički: Džukič, Pešič 6, Lušič, Kitič 7, Erdevički 5, Cu-derman 6, Lazarevič, Erčič 2. Gole, Jeremič, Vujičič 2, Radovič 1.
Velenje: Koka 27:22(14:11)
Lahka zmaga
Rokometašice Velenja v lem prven-stvu nimajo več kaj izgubiti niti pridobiti. Prvo mesto so si zagotovile že nekaj kol pred koncem jn sedaj je njihov edini cilj, da ostanejo nepreme-gane v pre'ostalih zadnjih kolih. V 20. kolu so brez težav premagale ekipo Koke iz Varaždina. V postavi Velenj-čank tokrat ni bilo poškodovanih Špoljarjeve in Bovhove in priliko za igro so dobile tudi mlajše igralke. Približno 300 gledalcev je bilo zado-voljnih z igro svojih igralk.
Za igralke Velenjaje bil to praktič-no le^iekoliko zahtevnejši trening. V drugem polčasu so vodile že z 9. zadetki prednosti, na koncu pa dovoli-le gostjam. da so zmanjšale vodstvo.
V 21. kolu se bodo igralke Velenja v gosteh sestale z ekipo Džakova.
Šoštanj: Varteks 34:27(13:16)
Rekordno
število
izključitev
Srečanje je bilo zelo razburljivo. Temu s_ta najveć prispevala slaba sodnika. ki sta sodila zelo čudno. S takšnim sojenjem pa sta naredila največ škode rokometu. Na srečanju je bilo kar 56 tninut izključitev, torej so bili le 4 minute vsi igralci na igrišču. Igralci Soštanja so morali na klopi presedeti 26 minut. gostje pa 30. Dobro poldrugo minuto pred koncem so imeli igralci Šoštanja na primer na igrišču 4 igralce, gostje pa le 3.
V prvem polčasu so bili gostje boljši nasprotnik. proti koncu tekme pa so se rokometaši Šoštanja le razigrali in zasluženo razmeroma visoko zmagali. Zadetke za Šoštanj so dosegli Potušek 17. od tega 9 iz sedemmetrovke, Stvarnik 9, Jambrovič in Lesjak po 2, Podgoršek, Vrečar in Javoršek po enega.
Po 19 kolih so Šoštanjčani z 19 točkami na 7 mestu. Vodi Žagreb s 35 točkami. V prihodnjem toTu bodo Šoštanjčani igrali v gosteh z Zagre-bom.
Avtomoto turning klub
Vrniti ugled
Avto moto športu v Šaleški dolini že leta posvečamo precejš-njo skrb. Ker pa se je z izgradnjo rekreacijskega centra Trebeliško Avto moto društvo Šaleška dolina odločilo, da vso skrb nameni raz-voju in popularizaciji moto krosa, je pri drugih avto moto športnih panogah nastala vrzel, ki o jo na-ltežje občutili prav tekmovalci. Stevilni dobri športniki avto moto športa so tako izgubili ustrezno skrb in pomoč, kar je prav gotovo oviralo njihov napredek in razvoj te športne panoge v dolini.
V začetku letošnjega leta se je skupina zagnancev odločila, da tem težavam kar najhitreje naredi konec. Ustanovili so avto moto turning klub, ga po manjših za-petljajih registrirali in že pričeli z delom.
Predsednik kluba Jule Sle-menšek pravi: »Klubsmo organi-zirali zato, da bomo omogočili uspešnejše delo avto moto špor-tnikom ter povrnili tisti ugled, ki smo ga na tem področju v občini že imeli. Začetni športni uspehi naših tekmovalcev so zadovoljni. Na turističnem avto rallyu po poteh partizanske Ljubljane smo sodelovali z dvema posadkama in
zasedli prvi dve mesti, naši pri-količarji pa so se udeležili prve dirke za državno prvenstvo in zasedli drugo in tretje mesto.«
Seveda začetnih težav tudi v tem klubu ne manjka. Največ se jih vrti okoli denarja. ki je v tem športu, za doseganje dobrih re-zultatov, še kako pomemben. V klubu upajo, da bodo k sodelo-vanju pritegnili nekatere delovne kolekttve in da jih bodo ti tudi denarno podprli, saj le tako lahko upajo, da bodo dosegli takšne ci-Ije, kot so si jih zastavili.
Čeprav je v klubu skoraj sto članov, je za zdaj le dvanajst ak-tivnih tekmovalcev, globoko je namreč treba seči v lasten žep in to marsikdo ne more ali ne želi žrtvovati.
Mladi tekmovalci si bodo iz-kušnje nabirali na turističnih avto rallyth, kasneje pa se bodo ude-leževali zahtevnejših tekem. Med bolj oddaljenimi načrti kluba je tudi sodelovanje na tekmah for-mule YU.
Želje in načrti klubovcev niso majhne, ob zagnanosti, ki so jo pokazali na začetku, pa bo po-stavljene cilje možno tudi uresni-čiti.	B. Z.
Taborništvo '
Dobri rezultati naših
tabornikov
V Šmartnem ob Paki je bil 22. maja področni taborniški mnogoboj za murne. medvedke in čebelice. Mno-goboj je organiziral odred Hudi potok, sodelovalo pa je 200 taborni-kov iz občin Šmaije, Konjice, Celje, Zalec, Mozirje in Velenje.
Rezultati: starejši medvedi: 1 mesto — OPG Šoštanj; starejše čebele: 1. mesto — OPG Šoštanj; mlajši medve-di: 1. mesto — OHP Šmartnoob Paki; mlajše čebele: 1. mesto — OPG Šoštanj. Pri murnih točkovnega oce-njevanja ni.
Ribištvo \
Nov
državni
rekord
Na velikem mednarodnem ribiš-kem tekmovanju, bilo je pretekli teden na Dunaju, so poleg repre-zentanc Nemčije, Švice, Belgije, Čehoslovaške, Madžarske, Avstrije in Belgije dosegli lepe uspehe tudi naši predstavniki. Vlado Mešič je dosegel pri metu muhe v cilj in da-ljavo najboljši rezultat v Jugosla-viji. V metu v cilj je osvojil najvišje število točk, 90, dosegel pa je tudi najdaljšo daljavo, in sicer 55,28 m.
Kovinar: Elkroj 4:0
Hud poraz
V odločilni tekmi za prvo mesto v vzhodni skupini sloven-ske nogometne lige so nogometa-ši Elkroja visoko izgubili s Kovi-natjem v Mariboru. Mariborski igralci so bili veliko boljši zlasti v prvem polčasu, ko so dosegli vse štiri zadetke. Srečanje je bilo pravzaprav odločeno že v 6. minuti, ko je sodnik Pahor iz Lendave dosodil najstrožjo ka-zen za domačine tn ob tem izključil kapetana gostov Kopu-šarja.
Na igrišcu na Teznem so za Elkroj igrali: Gnezda, Zavolov-lek, Lakner, Žunter, Tratnik, Sivka, Džurić, Kukec (Vezoč-nik), Kopušar, Hribernik, Maksi-mović (Ermenc)
Namizni tenis
Poraz
Tempa
V soboto je bil v Gornji Rad-goni zadnji turnir druge skupine v 1. B republiški ligi. Ekipa Mute se turnirja znova ni udeležila in je obe srečanji izgubila brez boja, v preostalem srečanju pa je Gornja Radgona premagala velenjski Tempo s 5:3.
Šmartno—Branik 19:18
Premagale vodilne
Preteklo nedeljo so se rokometašice Šmartnega ob Paki na domačem igrišču pomerile z vodilno ekipo v sTovenski rokometni ligi Branik in srečanje dobile z rezultatom 19:18, poičas 11:6.
Domačinke so s hitrimi protinapadi in odlično igro v obrambi poinile mrežo gostij ter si že v prvem polčasu priigrale odločilno prednost. Igralke Branika s svojo igro niso navdušile občinstva, še manj prvega mesta na lestvici.
tto
Letujte poceni in
brez skrbis TTG!
TTG Turistična poslovalnica Celje, Titov trg 1 telefon 23-448
Da bi vam prihranili težave z odločitvijo za kraj in izbiro hotela po primerni ceni ter skrbi s potovanjem, smo vam pripravili 7-dnevni paket počitnic na morju v enem izmed Arenaturistovih hotelov na puljskem področju.
Namestitev bo v objektih B kategorije, in sicer Verudela, Park, Zlatne stijene, Splendid z depandansami v Pulju in Mutila, Medulin in Belvedere v Medulinu.
V	katerem izmed objektov boste letovali, vas bomo pisno obvestili 6 dni pred odhodom. S kuponom Novega tednika ali Našega časa dajemo za termine 31. 6., 20. 6. in 27. 6.
200.00 din popusta po osebi ter za termina 4. 7. in 11. 7. 200.00 din popusta po rezervirani sobi.
Osnovnim organizacijam sindikata, ki za svoje delavce zakupijo termine 13. 6., 20. 6., in 27. 6., odobravamo 10 % popusta na prodajno ceno; 200.00 din popusta pa po sobi za termine 4. 7. in 11. 7. 1982 ter možnost plačila v treh obrokih. CENA PAKETA: odrasli 4.800.00 din po osebi
otroci do 7 let 3.125.00 din brez lastnega ležišča in sedeža na vlaku
Prvotno našteti popusti ne veljajo za otroke!
ODHODI OB NEDELJAH: 13. 6., 20. 6., 27. 6., 4. 7. in 11. 7. 1982.
Potovali boste s posebnim vlakom iz Titovega Velenja ob 6.20 in iz Celja ob 7.00 uri zjutraj. Na železniški postaji v Pulju vas bodo pričakali avtobu'si, ki vas bodo zapeljali do vašega hotela. Po sedmih dneh počitka boste iz hotela odrinili ob 12.30 z avtobusi na železniško postajo in vstopili v posebni vlak, ki vas bo zapeljal domov.
V	ceno je vključeno: prevoz s posebnim vlakom v obe smeri, 7 polnih penzionov, trans-ferji in organizacija.
Ob prijavi je potrebno vplačati akontacijo 1.000,00 din po osebi, celotno vplačilo pa mora biti izvršeno 14 dni pred odhodom.
STROŠKI ODPOVEDI:
30 dni pred odhodom 100.00 din; od 22 do 29 dni pred odhodom 15 % cene aranzmaja: od 8 do 14 dni 50 % od 0 do 7 dni 80 % in po odhodu 100 % vrednosti aranžmaja!
Tudi v času od 3. 5. — 15. 5. 1982 nudimo tako skupinam kot posameznikom po dogovoru ugodno bivanje v hotelih v PUUU in MEDULINU.
Podobne aranžmaje z oziroma na povpraševanje bomo pripravHi tudi po 20. 8.
1982.
CAMPISTI POZORI
V	Turistični poslovalnici TTG Celje vam je na voljo cenik za campinge: Kažela, Medulin, Stoja, Stupice, Runke, Indie, Ribarska koliba, Pomer in Tašalera.
ttu
Letujtepoceniin brez skrbis TTG.
Informacije in rezervacije:
NAMA, TOZD VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE, Šaleška cesta 21, I. nadstropje (kreditni oddelek), telefon 850-640. in TURISTIČNA POSLOVALNICA TTG CELJE, Titov trg 1 (železniška postaja), telefon 32-448
Vrednost kupona 200 din
27. maj 1982	* Titovo Velenje
FELJTON, SLIKANICA
nas cas * stran 9
TovariS Tito je še isti veCer pri-redil v njihovo počastitev slav-nostno večerjo. Med pozdravnim nagovorom je dejal:
,,Ze dolgo smo vas pričakovali. Naši narodi, borci, komandirji in polilični komisarji so s hrepene-njem čakali na dan, ko vas bodo viddi v svoji sredi."
Takšno ljudstvo ne more nemški škorenj nikoli poteptati."
Vodja britanske vojaške misije general Fitzrov McKlean se je pridružil dobrodošlici, ki jo je Ti-to naslovil na člane sovjetske mi-sije in dejal:
„General Kornejev bo tu v' Jugosiaviji lahko videl isto kot
V Drvarju pred votlino
General Kornejev se je zahvalil za prisrčen sprejem in je tovarišu Trtu odgovoril:
„Pozdravijam vas kot najbolj sposobnega organizatorja in voditelja narodnoosvobodilne vojske junaškega jugoslovanske-ga ljudstva. Jugoslovansko ljud-stvo in njegova narodnoosvobo-dilna vojska sta našla v teh hudih časih dovolj moči za boj in povzročanje udarca za udarcem nemškim fašističnim osvajalcem.
jaz: začetek nove Evrope. Prepri-£an sem, da ga bo to, kar bo vi-del, tako prevzelo, da bo v nav-dušenjem in zaupanjem zrl v pri-hodnost."
Ko je govoril o vojaškem in po-litičnem pomenu jugoslovanske-ga narodnoosvobodilnega giba-nja, je general McKlean še pose-bej pouđaril:
„Posledice tega gibanja segajo prek okvira Jugoslavije, je go-spod Churchill dejal v svojem
zadnjem govoru, narodnoosvo-bodilna vojska veže nase mnoge sovražnikove divizije, ki bi bile si-cer na vzhodni ali italijanski fron-ti oziroma kot obramba pred veli-ko zavezniško invazijo, ki jo kaj kmalu lahko pričakujemo na za-hodu Evrope. To je zelo realen in pomemben prispevek zavezni-škim vojnim naporom. Upajmo, da bo slavni primer Jugoslavije prebudil tudi druge zatirane evropske narode, ki naj bi se dvignili proti skupnemu sovražni-ku, in da bodo združeni narodi kmalu uničili gnusne sile fašiz-
HITLER: »ČETITA DOBIM V ROKE...«
Vrnimo se spet v neko februar-sko noč 1944 v Hitlerjevem vr-hovnem štabu v Rastenburgu. Ni-kjer ni natančnih podatkov, ali je to bilo 2. ali 3. februarja, morda pa celo dan kasneje, kajti Hitler je imel vsak dan nekaj pred polnočjo vojaško konferenco s svojimi najbližjimi sodelavci. Bi-lo je več razlogov, ki so narekovali, da je bilo treba tokrat jugoslovansko vojskovališče na-tančneje obravnavati.
Predvsem zato, ker z nemško šesto ofenzivo niso dosegli priča-kovanih rezultatov. Poleg tega pa je grozila nevarnost, da bodo nemške sile na Balkanu odrezane spričo velikega osvobojenega ozemlja, ki ga je nadzorovala Ti-tova osvobodilna vojska, in zara-di naglega naraščanja NOV in POJ.
Hitler je stopil v operativno dvorano ter se bežno in utrujeno ozrl po navzočih. Ustavil se je po-leg mize, na kateri so bile vojaške karte. Nekaj časa je molče stal in razmišljal. Strmel je v karto Ju-goslavije, na kateri so bile nem-ške enote označene z modro, eno-to NOV in POJ pa z rdečo barvo. Nato je dvignil glavo in pogledal vodjo vrhovnega poveljstva oboroženih sil feldmaršala Wilhelma Keitla. To je pomenilo začetek poročanja.
Na Hitlerjevi levi strani je stal načelnik operativnega štaba vrhovnega poveljstva generalpol-kovnik Alfred Jodl in začel poročati. Hitler je poslušal stare fraze:
,,V vzhodni, osrednji in zahod-ni Bosni smo razbili bande in razgnali banditske centre, tu na Hrvatskem in v Dalmaciji pa čistimo banditsko območje . . . Vzeto v celoti so Titove bande oslabljene," je dejal Jodl.
Hitler je pogosto zastavljal vprašanja, vendar je Jodl spretno odgovarjal. Pomagal mu je tudi feldmaršal Keitel. Ko je bilo osladno poročanje končano, je izpadlo tako, ko da so se razmere v Jugoslaviji popravile in da je pobuda v rokah nemških divizij.
„Vselej enako!" je odvrnil Hitler in vzdihnil. ,,Že v lanskem oktobru sem trdil, da je vzrok ta-ko počasnega razčiščevanja raču-nov v Jugoslaviji Titova oseb-nost. Od takrat pa se ni prav nič spremenilo. Nikamor naprej se nismo premaknili," je opozoril navzoče.
Vsi so molčali, ie Himmlerjev predstavnik v vrhovnem povelj-stvu SS-obergruppenfahrer Fe-gelein je napeto zrl v Hitlerja. Ta se je nakremžil, nato pa grozeče nadaljeval:
,,Ce Tita dobim v roke, vedite, da ga bom dal takoj ustreliti! Da, ustrelil ga bom kot velikega voditelja banditov!" je še glasne-je poudaril, nato pa umolknii.
Hitler ni posebej označil, na koga se nanaša njegova onemogla jeza proti vrhovnemu komandan-tu NOV in POJ maršalu Titu in želja, da ga dobi v roke, toda vsi so vedeli, na koga letijo njegove besede.
„Povem pa vam, da ga bom dal pokopati z vsemi vojaškimi častmi. Prav zares! To bom storil zato, ker je neštetokrat dokazal svojo nepremagljivo energijo, izredno borbenost in izrazito nadarjenost kot strateg, taktik in vojskovodja. Se nekaj," je Hitler nadaljeval, ,,pred kratkim sem prebiral nekakšne bedarije naše varnostne službe o tem, kdo je Ti-to. Po njej je Jožef, Ivan, Kami-lo, Brezović, Bros in celo romun-ski oficir Reunianu. Vraga! Ali nam je res potrebno, da nam kljub tolikšni obveščevalni službi soli pamet še londonska propaganda?! To je res žalostno! Razen tiste zaplenjene fotografije je vse drugo laž," je končal Hitler.
NAJMOČNEJŠI ČLOVEK — BREZ MOČI
Znano je, da so ljudje okrog-Hitlerja radi ponavljali njegove grožnje in postopke. Celo Hitlerjeva desna roka Himmler, je skoraj dobesedno ponovil vse, kar je firer dejal na februarskem sestanku v Rastenburgu. To se je zgodilo poleti 1944, ko je pred skupino oficirjev grozil:
„Zelim vam povedati še en pri-mer vztrajnosti — vztrajnost maršala Tita. Moram reči, da je ta gospod Josip Broz star komu-nist in čvrst človek. Naslov mar-šala si je resnično zaslužil. Ko pa ga bom'o dobili v roke, bodite prepričani, da bomo z njim obračunali na kraju samem!"
V tej skupini so bili tudi gencrali, vsi pa so pozorno poslušali Himmlerjeve grožnje. Verjeli so mu, ker so vedeli, da je Himmler strah in trepet za milijo-ne ljudi zasužnjene Evrope.
(Dalje prihodnjič)
Jezikovno razhodišče (71,72)
Nikar razlik zaradi razlik
„Če odprete Telefonski imenik in pogledate npr. poimenovanja osnovnih šol po znamenitih lju-deh, ugotovite, da uporabljajo nekatere šole imenovalnik (manjšina), druge rodilnik (veči-na) ustreznega imena, npr.: Os-novna šola Prežihov Voranc proti Osnovna šola Prežihovega Voranca. Pred mnogimi leti je bi-lo v Jeziku in slovstvu pokazano, da je pravilna samo raba rodil-nik; to je tudi zame kot laika absolutno smiselno. Zanima me, ali je istega mnenja tudi jezikov-no razsodišče. In če je, kdo je od-govoren, da šole (!) uporabljajo napačne naslove: učitelj sloven-skega jezika, ravnatelj na prizadeti šoli, zavod za šolstvo SRS?"
Dotaknili ste se važnega problema, saj je teh poimenovanj pri nas zelo veliko in jih bo pač še več, enotnosti pri tem pa ni. Kot sami pišete, je bilo že pred leti predlagano poenotenje na tip z rodilnikom, vendar se imeno-dajalci niso čutili obvezane, da bi sledili omenjenemu spoznanju. Lahko da je o taki ali drugačni obliki odločal enkrat predvsem učitelj slovenščine, morda drugič ravnatelj — Zavod za šolstvo še komaj (lahko pa bi bil izdal ustrezno priporočilo, ko bi bolj
skrbel tudi za tako).
Ob preimenovanju ljubljanske univerze je bila vprašana za svet filozofska fakulteta in tako ima v naslovu slovenščini ustrezen rodilnik (Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani). Podobno nemoteni jezikovni čut narekuje tudi rodilnik v zvezah kot Dom Ivana Cankarja, kar se potem ra-do poenostavi v zvezo s pridevni-kom, torej Cankarjev dom. Imenovalniška oblika je na-pravljena po vzorcu hotel Turist, tj. hotel, imenovan Turist: vsi vidimo, da se to ne da pretvoriti v Turistov hotel, in je torej nekaj drugega kot Osnovna šola Franceta Bevka ipd.
Priporočamo torej enotnost v rabi tega priiastka: zmeraj naj ima le rodilniško obliko. Zakaj naj bi namreč bili različni tam, kjer smo ziahka enotni — v dob-ro našega jezika!
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobu-de za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javno-sti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljublja-na, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
Jezik popevk
„Zivim v obmorskem mestu, kjer je poleti polno ansamblov in pevcev toda ne glede na to, ali so Slovenci ali ne, malo kdaj slišim slovensko pesem — kot da jih ne bi imeli oz. bi se jih sramovali. Zalostno!"
Opozarjate nas na še eno po-dročje, kjer slovenščina v rabi ni-ma tistega položaja, ki bi ji po pravici šel, če se za enakopravne nočemo le razglašati, ampak to tudi v resnici biti. Morda je popevkarstvo (in sploh vse, kar gre v tako imenovano lažjo zaba-vo) na prvi videz premalo pomembno, da bi v zvezi z njim ne vem kaj počeli. V resnici je ta-ko res samo na prvi videz. Slovenščina je v popevki močno prizadeta po logiki, ki bi jo lahko ponazorili tako: Če moreš, poj angleško, če tega ne zmoreš, poj vsaj srbohrvaško, drugo še zlasti, ker le tako lahko povprečno raču-naš na uspeh. In kdo pri nas ne bi zmogel peti v srbohrvaščini! V ozadju tega zapostavljanja jezi-
kov v popevkarstvu je seveda zaslužek, pa tudi posnemanje slavnih zgledov.
Morda bi se pri sklepanju pogodb z ansambli vendar lahko kaj zavarovali; da slovenščina ne bi bila tako zelo zapostavljena in z njo ne slovenski gosti ali tisti tu-jec, ki je prišel na slovensko mor-je (verjetno tudi zaradi tega, ker se dobro počuti v tem, kar je slovensko). Pravzaprav moramo reči, da se slovenski popevki tudi drugod ne godi dosti bolje, mor-da že na slovenskem radiu in te-leviziji ne. Zanimivo bi bilo zvedeti odgovor na to vprašanje od tistih, ki odločajo o tem, koli-ko se v takih oddajah upoštevajo slovenske popevke. Ali koliko znane popevke res skušamo „podložiti" s slovenskim besedi-lom. Velikokrat bi to brez težav šlo, pa jih pojejo nedomače!
Ne preganjamo drugih jezikov iz popevke, pri nas zapete, smo pa za večjo veljavo slovenščine in slovenskega tudi pri tem.
niti nesreča ne moreta povsem predrugačiti značaja.
S. ZWEIG Več ijudi je uničila njiho-va tastna čud nego vss
morilna orožja.
R. NEEDHAM
Le v bodočnosti živimo, a seđanjost nas mori.
A. S. PlSKI.N
MARJAN BBEGAR
UJ&SEA/HoCn
Ozria se je naokrog čutila je, da zmaguje!
47. Ta hip se je zgodilo nekaj nenavadnega.
Še preden je bučna družba zapustila šotor, je Gaj nenadoma prebledel. Kapljice ledenega potu so se zasvetile na njegovem čelu. Zaječal je, se zgrabil za prsi in omahnil.
Navzoči so priskočili, ga položili na ležišče. Obiežal je brez znamenj življenja.
Tedaj pa se je iz ozadja pognala postava ...
Vatuza! Vrgla se je v Anesto, jo podrla na tla. Segla ji je z žilavo roko v nedrje ...
Vse se je zgodilo v trenutku. Nihče ni mogel ugotoviti, je res, ali se spreneveda, ko je Vatuza vstala visoko molela svojo desnico.
»Poglejte, kaj sem našla pri njej! Strup!« je zavpila in kazala majhno stekleničko prisot-nim.
»Zastrupila ga je!« je zaoralo po šotoru.
Častniki so obstopili Anesto. »Barbarka!« je zadonelo grozeče. »Še hip!« je zadrhtela knežnja, »In vse bo končano ...«
Poslednji živec v njej se je napel. V drobcu sekunde je šinilo skozi njene možgane sto misli. Naj zavpije: Vatuza laže!? Ne! Naj prosi za usmiljenje. Ne! Naj ...
Ne, ne! Tu ni rešitve!
In skočila je na stol, za hip obsijana z iskro upanja___
»Priznam!« je kriknila, »Ujeli ste me! Dala sem mu strupa!«
Vatuza je onemela, častniki obstali. »Storite z menoj, kar hočete!« je hitela Anesta. »Vendar vedite, Gaj še ni mrtev! In JAZ ga še lahko rešim ...«
Pomolčala je. »Izbirajte!« ie dejala resno. »Moja smrt — ali njegovo življenje?«
10>stran * fiaS CaS
IZ DELA DRUŠTEV
Titovo Velenje ★	27. maj 1982
Svetovalnica pravnepomoči
Vsak nasvet je dobrodošel
Ko gre za starejše osebe pred-vsem upokojence, ki težje in počasneje spremljajo vse spremem-bc in novosti na področjih, ki soza njihov življenjski obstoj še kako pomembna, je vsak nasvet dobro-došel. Zato je toliko bolj razumlji-vo, zakaj so pred dobrim letom dni pri društvu upokojencev Titovo Velenje ustanovili posvetovalnico pravne pomoči. Gre za brezplačno pomoč, ki jo lahko dobijo člani društva pri urejanju zadev pred-vsem s po'dročja pokojninskega zavarovanja. V lanskem letu je to pomoč iskalo več kot 50 članov, kar kaže na veliko zanimanje in potrebo po tovrstnih nasvetih.
,,Ko ocenjujem dosedanje delo posvctovalnice pravne pomoči, lah-ko brcz pretiravanja rečem, da je bila le-ta uspešna. Največ so naši člani iskali pomoči na področjih varstvenega dodatka, nizkih pokoj-nin, ncsorazmerij med pokojnina-mi starih in novih upokojencev pri določenih kategorijah. Zlasti se to kaže pri upokojenih rudarjih. Nadalje so povprašali, če so oproščeni plačevanja samoprispev-ka, subvencije pri stanarini, toplovodnem ogrevanju in dru-gcm," nam je povedal v pogovoru Tone Močilnik.
V preteklcm letu je bila posvetovalnica pravne pomoči odprta vsak četrtek, v tcm letu pa
bodo nudili pravno pomoč samo vsak prvi čctrtek v mesecu. Kaže tu-di, da sc štcvilo iskalcev te pomoči tudi v prihodnje ne bo zmanjšalo, saj se jc že v letošnjih prvih treh mcsccih v primerjavi z lanskim le tom število povečalo. O tem, kdo so najčcšči iskalci pravne pomoči, nam jc Anton Močilnik povedal: ,,Da so to Ijudje z nizkimi pokojninami — skratka, s skromnimi denarnimi prcjemki. Ostalih pa je znatno manj."
Z letošnjim letom so prišla v vcljavo nova določila statuta pokojninskega invalidskega za-varovanja o spremenjeni višini var-stvenega dodatka in merilih za njegovo pridobitev. Vsak upokojc nec, ki prejme mesečno manj kot 6143 dinarjev pokojnine, ima pravico do varstvenega dodatka. Novosti so tudi za družinske upokojence. Za enega družinskega člana je varstveni dodatek 70 odstotkov, pri dveh članih 80, trije družinski člani pa prejmejo 90 odstotkov varstvenega dodatka. Stirje ali več družinskih članov pa prejme 100 odstotkov, kar pomeni enak varstveni dodatek kot bi ga prejel upokojenec. Seveda pa je za pridobitev tch pravic potrebno vložiti zahtevek, kajti drugače no-vih odmer nc bo moč uveljaviti.
B. Mugerle
Pozornost športu in rekreaciji
l'ri društvu upokojencev Titovo Vclenje iH.enjujejo. da so pri športno-rekreacijski dcjavnosti v prcteklcm letu manj storiti kot leta poprej. Kljub tcmu so z dosc/cmmi uspehi zado-voljni. saj je splošna ugotovitev. da so prav na lcm podroćjužedosegli nekaj vidnih rczullalov. Dohrose zavedajo. da so prav slarcjši Ijudje. zlasti up»> kojcnci. /clo potrehni družabnosti. ra/vedrila in scv*da tudi ra/gibavanja.
Scdaj pri društvu pri/atlevno dclu-jcta dvc sckciji. in sicer kegljaška in šahovska. lahko trdimo. da /anju vlada kar prcccjšnjc /animanjc. Kcgljači se /bcrejo vsak petck v pnKtorih druž-bcnc prchrane REK. kjer imajo rednc
trcninge Ljubitcljt šaha se /birajo ob torkih v prostorih društva upokojen-cevTitovo Velenje. Da pa bišportnoin rekrcacijsko dejavnost še povcčali. bodo pri drustvu upokojencev usta-novili še nckaj sckcij. in to še strelsko. balinarsko. gobarsko. rezbarsko in trim sckcijo. tinla le. čc bo zanje dovol j zanimanja. V društvu pričakujejo. da lxxlo člani dali še kakšno pobudo. kako popcstriti in razširiti doscdanjo rckrcacijsko dejavnost.
V ob»>jestranskem pn/.adcvanju in aklivnem sodelovanju željeni rc/ultati /ancsljivo nc bodo i/ostali.
B. Mugcrlc
DU Šmartno ob Paki
Ustanoviti želijo svoj zbor
Društvo upokojencev iz Smart-nega ob Paki ima 285 članov. Izvrš-ni in nadzorni odbor društva sta imela v preteklem letu 11 sej. na ka-terih sta glavno pozornost nameni-la delu društva, vključevanju upo-kojencev, sodelovanje članov na raznih prireditvah, proslavah in predavanjih ter reševanju težav. Smarško društvo upokojencev je dobršen del svoje dejavnosti na-menilo družbenemu življenju. Organiziralo je dva zelo uspela izle-ta in piknik. V prostorih svojega kluba so pripravili upokojenci vrsto prireditev, kot ob dnevu žena in še nekaterih drugih pomembnej-ših praznikih. Posebno pozornost so namenili 35. letnici ustanovitve društev upokojencev Slovenije in 40. letnici vstaje slovenskega naro-da. V avli osnovne 5ole bratov Letonje sočlani društva organizira-li krajšo kultumo prireditev, v kateri so sodelovali učenci tamkaj-šnje šole. Ob tem jubDeju jim je Zveza društev Slovenije podelila srebmo značko za uspešno delo v preteklem letu, nekateri člani pa so prejeli za dolgoietno delo v društvu zlate značke zveze.
Prizadevni šmarški upokojenci so v preteklem letu pripravili pre-davanje o civilni in narodni zaščiti. Organizirali pa so tudi zdravstveno predavanje za vse člane, ki je nad-vse uspelo.
Seveda pa niso prizadevni le v društvu, ampak se po svojih močeh vključujejo še v vse akcije krajevne skupnosti, družbenopolitičnihorga-nizacij in društev v kraju. Tudi tu je njihov delež kar precejšenj. 2e vrsto let prizadevno sodelujejo z učenci osnovne šole in deiovno organizacijo Vino. Za uspešno raz-vijanje svoje dejavnosti dobijo naj-več denarja od čhnarine in svojega
bifeja. Kot pravijo, bi lahko v mi-nulem letu kaj več naredili na re-kreacijskem in kulturnem področ-ju. Zato bodo namenili temu po-dročju več pozornosti letos.
In kakšen je njihov letošnji de-lovni program? Prav tako obsežen in pester kot prejšnji. Vanj so zapi-sali organizacije predavanja o civil-m zaščiti po programu društvenega obrambnega načrta, o zakonu po-kojninskega in invalidskega zava-rovanja, zdravstvena predavanja, vključevali se bodo v akcije krajev-ne skupnosti, društev in družbeno-političnih organizacij. Trudili se bodo pripraviti čimveč družabnih prireditev — izletov in piknikov. Letos načrtujejo kar tri izlete. Pot jih bo vodila mimo pomembnih krajev iz NOB, koc so Dražgoše, Begunje in turističnih središč Slo-venije. Svoje vrste bodo okrepili z vsemi, ki še niso vključeni v njiho-vo društvo. Toda to še ni vse.
Osnova njihovega delovnega pro-grama je klubska društvena dejav-nost, še najbolj kultura in rekre-acija. Ponovno bodo pričeli kolcsa-riti. Ze dalj časa načrtujejo izgrad njo balinišča ob svojih klubskih prostorih. Nalogo nameravajo uresničiti prav letos. Z dobro voljo vseh, ki imajo veselje do petja pa bi radi ustanovili svoj pevski zbor. Ze nekaj Iet namenjajo šmarški upo-kojenci svojim revnejšim in bolnim članom posebno skrb. Vsako leto jim pripravijo ob novem letu krajši kulturni program in jih pogostijo. S to akcijo 'oodo nadaljevali tudi le-tos. Vse sile pa bodo v tem letu usmerili v razširitev svojih prosto-rov, saj jim za širšo dejavnost dru-štev primanjkuje primernih prosto-rov.
T. P.
r... odločili smo se za gradnjo v stanovanjski zadrugi... ... kar močno smo pljunili v roke, gradnja nam gre dobro od rok. V stanovanjski zadrugi lažje gradimo zaradi tovarištva in medsebojne pomoči. Skratka, zgradili bomo^
...sopaše druge prednosti: prihranek časa pri urejanju gradbene dokumentacije in izvajanju gradbenih del, popust pri nakupu gradbenega materiala in seveda višji bančni krediti.
Pri reševanju stanovanjskega problema vam banka pomaga s posojilom, ki si ga lahko pridobite:
če namensKo varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom, z vezavo dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviz,
s predhodnim varčevanjem in vezavo privarčevanih sredstev.
Višina posojila je odvisna od oblike varčevanja in varčevalne dobe.
Vse podrobnejše inform&cije boste dobili v vaši enoti temeljne banke, združene v Ljubljansko banko - združeno banko.
/O Ijubljanska banka
ZC Velenje — Referat za zdravstveno vzgojo ,
Nepravilnosti menstruacijskega ciklusa pri adolescentnih - doraščajočih dekletih
OLIGOMENOREJA je naj-pogostejša motnja menstruacij-skega ciklusa v tej dobi. Krvavi-tve se pojavljajo na daljša obdob-ja kot 28 dni. Presledki so lahko neenaki in se kažejo v obliki normalne. pojačane in podaljša-nc menstruacijc. V bistvu gre za počasnejše dalj trajajoče dozore-vanje jajčec v jajčniku in pojava ovulacije.
Te motnje najtočneje ugotovi-mo z merjenjem bazalne tempe-rature. s katero ugotovimo. ali je ovulacija bila ali ne. V večini primerov se pri dekletih v dolo-čenem času ciklus uredi. zato smatramo to nepravilnost kot fiziološko in naravno. Redkeje pa take redke menstruacije pre-idejo v trajni izostanek menstrua-cije — amenorejo. V bistvu zdravljenje ni potrebno in je treba opozoriti dekleta in starše. da gre za prirodni pojav psihofi-zične obremenitve in da je po-trebna kondicija. počitek. kvali-tetna prehrana in zadosti spanja. Regulirati je ireba podhranjenost oz. debelosL zdraviti slabokrv-nost. Včasih nestrpni starši ali dekle insistirajo na hormonal-nem zdravljenju. kar je veliko-krat razlog. da se začne s terapi-jo. ki pa ni potrebna. Zdravljenje dostikrat ne menja situacije. včasih jo celo poslabša in so krvavitve (menstruacije) še red-kejše. na daljše presledke.
Grešili bi. če bi lem dekletom dajali hormonalno kontracepcijo
zaradi preprečevanja nezaželene nosečnosti. kar bi privedlo do anovulacijskih krvavitev in do izostanka ovulacij.
Menstruacijski ciklus se do 18 leta starosti spontano uredi. Vse-kakor pa moramo pri dozore-vajočem dekletu. če že spftlno občuje in ni menstruacije, pomi-sliti na nosečnost.
POLIMENOREJA — skraj-šan menstruacijski ciklus — po-meni. da se krvavitve pojavljajo v krajših presledkih. kot 24 dni. Če pa so presledki še krajši od 18 — 20 dni pomeni. da so krvavitve anovulacijske. Te so močnejše in daljše od normalne menstruacije. Pogoste krvavitve izčrpajo dekle in dovedejo do slabokrvnosti. ki jo moramo zdraviti z preparati železa. Če pa se slabokrvnost ne popravi. zdravimo hormonalno. Zdravljenje izvajamo nekaj me-secev. dokler se ciklus ne norma-lizira.
JUVENILNA KRVAVITEV — je močna dolgotrajna krvavi-tev v nepravilnih presledkih pri dekletih po prvi menstruaciji do 20. leta starosti. Pogosto se pojavi po krajšem ali daljšem izostanku menstruacije. Tudi prva men-struacija-mpnarha je lahko juve-nilna krvavitev. Obilna krvavitev lahko povzroči sekundamo sla-bokrvnost in celo šok, ki ogrozi življenje bolnice. Za ugotavljanje diagnoze je potrebna ločna anamneza in ginekološki pre-
gled. Pomisliti moramo tudi na druga obolenja. kot so: slabo strjevanje krvi. polipi. TBC in tumotji jajčnika. Čiščenje-kireia-žo izbegavamo. izvedemo jo Ie v skrajni sili pri zelo močnih krva-vitvah. Terapijo izvajamo z in-jekcijami ali tabletami. Če je potrebno. izvajamo zdr&vljenje kake tri mesece. Istočasno zdra-vimo slabokrvnost.
Pri večini deklet se po nekaj mesccih ciklus uredi. Najbolje bi bilo. da po prenehanju krvavitve meri bazalno temperaturo. Če do 20. dne ciklusa ne pride do povišanja temperature, pomeni. da ni ovulacije. V teh primerih je potrebno nadomestiti pomanjka-nje progesterona. Pri mladih dekletih so včasih potrebne take kontrole do 2 let. pri nekaterih celo dlje.
Pri vseh motnjah v delovanju jajčnikov. zlasti pri juvenilnih krvavitvah moramo misliti tudi na motnje v delovanju drugih endokrinih žlez, kot n. pr. ščitni-ce. nadledvične žleze in trebušne slinavke.
HIPERMENOREJA — pre-močna menstruacija — je običaj-no obenem tudi podaljšana. obstoja torej ob hipermenoreji še trajnejša krvavitev. Pri odrasli ženi bomo pomislili. da grc za povečano maternično votlino zaradi kakega tumorja ali polipa. medtem. ko tumorji pri dekletih niso izključeni, vendar so redki.
Zato da preobilna krvavite'v misltti na molnje v strjevanju krvi Nagnjenje k krvavitvam s<e pok.iže že pred nastopom prvie menstruacije v obliki krvavitev iz nosa in dlesen. Kri se težje ustavi že po manjših poškodbah. očitnte so podpludbe po manjših udarni -nah. Žgodi se. da je že prva mensiruacija tako močna. da mora dekle v bolnico. kjer ste ugotovi. da gre za motnje v stijevanju krvi.
Zdravnik. ki dobi v ambulanto tako pacientko. mora dobiti po>-datke o številu trombocitov. častu krvavitve in stijevanja. količinti fibrinogena in kompletno krv no sliko. Vsa odstopanja izvidov od normale zahtevajo posvet z he:-matologom. Lahko jim dajemo kontracepcijske tablete. s katerii-mi dosežemo v 8 dnevni pavza zmanjšano krvavitev. Če ne us,-pemo takoj in hematolog tako svetuje. nadaljujemo kontracep<-cijske tablete nepretrgoma neka j
HIPOMENOREJA — slaba menstruacija — če se pri normaU-nem menstruacijskem ritmui 28 + 4 dni pojavijo slabe. I — 2 dnevne krvavitve. pomtsltmo. da je zmanjšana matemična votlina zaradi nekega procesa znolraj matemice. kol n. pr. zarastline:.
(Dalje prihodnjič:)
27. maj 1982	* Titovo
Velenje
VAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 11
KOLEDAR
Četrtek, 27. maja — Avgust Petek, 28. maja — Vili Sobota. 29. maja — Majda Nedelja, 30. maja — Binkošti Ponedeljek. 31. tr.aja — Marija Torek. 1. junija — Rado Sreda. 2. junija — Veljko
MAL/OGLASI
PRODAM dva Pony Expressa (Puch) in staro stiskalnico. Pisme-ne ponudbe pošljite na upravo lista Naš čas, Foitova 10, Titovo Vele-nje, pod šifro „Ugodno"
KUPIM manjši traktor in kosil-nico Rex Kombi Gorenje. Ljubo-mir Skarlovnik Skale 23, Titovo Velenje
PRODAM vrhunski ojačevalnik Pioneer 2x45 W skoraj nov z deklaracijo. Naslov: Per, Konov-ska 32, Titovo Velenje ali po telefonu 851-586.
PRODAM dvoje ležišč z jogiji in manjšo omaro, vse dobro ohra-njeno, po ugodni ceni, Telefon 851-586.
INSTRUKCIJE za srednješolca iz matematike v srbohrvaščini iščem. Telefon 850-030, int. 724 ali naslov RANKO MAKSIMOVlC, Gernovo 36, Zalec. ZA VARSTVO OTROK na domu iščem samsko žensko. Nudim stanovanje in hrano. Plača po dogovoru. Naslov v uredništvu.
PRODAM zazidljive gradbene parcele v Parižljah ob Savinji. Naslov: Milica Jezernik, Parižlje 15, BRASLOVČE PREKLICUJEM veljavnost de-lavske knjižice na ime Ovnik ZOFIJA, PrCšernova 7, Titovo Velenje
PRODAM barvni televizor z novim ekranom. Vprašajte po telefonu vsak dan od 15. do 16. ure 850-421.
PRODAM dobro ohranjeno za-stavo 101 C, letnik 1979. Infor-macije po telefonu 891-130, od 14. ure dalje.
UGODNO PRODAM dobro ohranjenega spačka letnik 1972 za 2.3 M. Telefon 852-269. V REDNO DELOVNO RAZ-MERJE SPREJMEM žensko srednjih let. Kemična čistilnica Polak, Koroška 44, Titovo Vele-nje.
PRODAM osebni avto Wartburg Caravan, Ietnik 1976, registriran 20. 10. 1982. Zdravko Atelšek, Šentflorjan 126, Šoštanj, Telefon 881-312.
. GASILSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ proda osebni avto kombi. Ogied in prodaja v četrtek 3. 6. 1982 ob 17. uri
DEZURSTVA
VETERINARJI V VETERINAR-SKI POSTAJI ŠOŠTANJ
Od 28. maja do 3. junija — Peter Rihtarič, dipl. vet. Šo-štanj, Prešernov trg 7, telefon: 881-143
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni am-bulanti Zdravstvenega doma Ti-tovo Velenje, sicer v pripravlje-nosti na domu:
Sobota, 29. maja — dr. Vikto-rija Meh, Levstikova 4, Titovo Velenje
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-Nl POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 27. maja — dr. Menih Petek, 28. maja - dr. Menih Sobota, 29. maja — dr. Dovšak Nedelja, 30. maja — dr. Dovšak
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEIVI DOMU TITOVO VELE-NJE
Četrtek, 27. maja — dr. Nat-
GORENJE TGO
Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja
TOZD ORODJARNA, n. sol. o., Titovo Velenje
OGLAŠA
prosta dela in naloge TEHNIČNEGA VODJA
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandi-dati izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	višješolska izobrazba strojne smeri
2.	aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
3.	najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj
(poznavanje tehnoloških postopkov in tehnologije v TOZD)
4.	poskusno delo v trajanju 75 delovnih dni.
kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje TGO Titovo Velenje, kadrovski sektor, Celjska 5/a, 63320 Titovo Velenje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.'
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST
RAZPISUJE v šolskem letu 1982/83 štipendijo za
ŠTUDIJ GLEDALIŠKE REŽIJE
na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (oddelek za gledališko režijo) v Ljubljani.
K prijavi za štipendijo na obrazcu D2S — 8,40 je potrebno priložiti:
kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklicem staršev
potrdilo o vpisu na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo
overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spri-čevala
potrdilo o premoženjskem stanju družine in število dru-žinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta.
Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave na naslov: Občin-ska kulturna skupnost Velenje, Titov trg 4, p. p. 1, 63320 Tl-tovo Velenje, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa.
kova (dnevna), dr. Žičkar (no-čni)
Petek, 28. maja — dr. Prenc Idnevni), dr. Natkova (nočna) Šobota, 29. maja — dr. Kunaj (glavni), dr. Lešnikova (notra-nja)
Nedelja, 30. maja — dr. Kunaj (glavni), dr. Lešnikova (notranja) Ponedeljek, 31. maja — dr. Pu-stovrh (dnevni), dr. Prenc (no-čni)
K/NO
REDNI KINO VELENJE
Petek. 28. 5., ob 18. in 20. uri IZGANJALEC HUDIČA — ameriš. grozljivka, v gl. vlogi: El-len Burstyn
Sobota in nedelja, 29., 30. 5. ob 18. in 20. uri MORILEC KING FISHER — hongkonški. V gl. vlogi: Jacky Liu
Nedelja. 30. 5. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA TOM 1N JERRY OSKARJEVCA — ameriška risanka
Ponedeljek, 31. 5. ob 18. in 20. uri LULU — italijansko-franco-ska-nemška erotična drama. Gl. vloga: Ann Bonnan
Torek, 1. 6. ob 18. in 20. uri DRAGA MAMI — ameriški. V gl. vlogi: Faye Dunaway
Sreda in četrtek. 2., 3. 6. ob 18. in 20. uri SEDEČE RACE — ameriška komedija. V gl. vlogi: Joan Collins
Petek. 4. 6. ob 10. uri POBE-SNELI MAKS — angleški akcij-ski. V gl. vlogi: Mel Gibson
DOM KULTURE VELENJE
Nedelja. 30. 5. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — TOM IN JERRY OSKARJEV-CA — ameriška risanka
Ponedeljek. 31. 5. ob 20. uri DRAGA MAMI — ameriški. V
gl. vlogt Faye Dunaway
Četrtek, 3. 6., ob 20. uri LULU — italiiansko francoska-nemška erotična drama. V gl. vl.: Ann Bonnan
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 29. 5. ob 19.30 IZGA-NJALEC HUDIČA - ameriška grozljivka
Sobota, 29. 5. ob 15.30 OTRO-ŠKA MATINEJA — TOM IN JERRY OSKARJEVCA - ame-riška risanka
SUPERMARKET BLAŽEJ
PLIBERK - Avstrija, telefon 9943 4235 2194
Trgovina za najugodnejši nakup!
Vrtna gugalnica za izvoz samo a. š. 1263.—
Alko — 4 taktna vrtna ko-silnica 48 ccm, 3 KS, za izvoz a. š. 1499.-
BLAŽEJ vam dobavi vsak rezervni dell
©Husgvarna
^m^r	* SCHWEDEN
Die Motorsagen-Experten
Motorne žage znižane cenel
globoko
n. pr. 2,8 KS 30 cm, za izvoz
a. š. 2279.—
BLAŽEJ Pliberk zastopa
ŠINCEL
TRAFAK
HONEYWELL
Gedore orodje 4—19 mm, 21 delno, samo / a. š. 129,80	'
/
/
/
BARVE — vse vrste lakov — avtokite, TAPETE — različne stenske in stropne obloge vam nudi po solidnih cenah SUPERMARKET BLAŽEJ
/

/
rv O


Vse ponudbe veljajo do 1. junija 1982
/
V
eN
\

Nedelja. 30.5.ob 17.30 in 19.30 PRISEGA MAŠČEVALCA — angleški spektakl. V g. vl.: Jack Palance
Ponedeljek. 31. 5. ob 19.30 MORILEC KING FISHER -hongkonški
Sreda, 2. 6. ob 19.30 LULU — italijansko-francoska-nemška e-rotična drama
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek. 28. 5. ob 20. uri SMR-TONOSNI SHAOLIN — hong-konški karate
Torek. 1.6.. ob 20. uri SEDEČE RAČKE — ameriška komedija
Petek, 4. 6. ob 20. uri DRAGA MAMI — ameriški
Nedelja, 30. 5. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA — TOM IN JERRY OSKARJEV-CA
G/BA NJE PREBIVALSTVA
MATIČNI URAD VELENJE POROKE:
Marjan URLEB, roj. 1959, re-ševalec iz Titovega Velenja in Mateja ŠTEFAN. roj. 1963. de-lavka iz Titovega Velenja. Vlado BERKE, roj. 1952. dipl. vet.. in-ženir elektrot. iz Titovega Velenja in Erika ZUPANC. roj. 1955. tehnična risarka iz Titovega Ve-lenja, Vladislav BOROVNIK.roj. 1956. delavec iz Titovega Velenja in Nevenka SILOVSEK, roj. 1962. delavka izTitovega Velenja, Bojan REK. roj. 1959. kovinar iz Titovega Velenja in Jelka KRAJNIK. roj. 1961. ekonomski tehnik iz Titovega Velenja, Ro-man VRABIČ. roj. 1956. ekono-mist iz Titovega Velenja in Zlatka PEROVEC. roj. 1963. delavka iz Lokovice. Drago VIHER. roj. 1955. kovinar iz Šaleka in Tatjana PETERLIN. roj. 1959. socialna delavka iz Titovega Velenja. Le-opold PLEČKO. roj. 1938. varilec iz Titovega Velenja in Marija STOPAR. roj. 1932. graftčna de-lavka iz Celja. SMRTI:
Milka KALIGARO. delavka iz Šoštanja. Primorska 3. stara 52 let.
V SPOMIN
Avgustu Lesjaku
11. maja 1982 je minilo leto, od kar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče in brat. Ceprav te ni več, boš ostal vedno z nami, ki smo te ljubili.
Neutolažljivi vsi njegovi.
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ POROKE:
Štefan SKORNŠEK, roj. 1952. skladišnik. Šoštanj, Kajuhova 23 in Ana POLIČNIK. roj. 1962. medicinska sestra. Šoštanj, Kaju-hova 23. Anton HUDOURNIK. roj. 1957. kmet. Ravne 29 in Da-nica LAZNIK. roj. 1961. vzgoji-teljica. Ravne 64. Jože KOREN, roj. 1913. Topolšica 58 in Pavla KOMPAN. roj. 1921. upokojen-ka. Topolšica 58.
SMRTI:
Matija MRAMOR. kmet. Vrenska gorca 70, star 71 let. An-gela KOS. gospodinja, Sp. Nego-nje ll/a.-stara 67 let. Franc ŠPON. vojaški vojni invalid. Pre-bold 2/a. star 60 let. Matilda KANTUŽER. družinska upoko-jenka. Celje. Zidanškova 18. stara 65 let.
REK Elektrofiltrsk! elementi
p. o., Družmirje, p. Šoštanj

SOZD REK
DO ELEKTROFILTRSKI ELEMENTI ŠOŠTANJ
Na podlagi 504. člena ZZD, 9., 98., 99. in 100. člena sta-tuta SOZD REK - Elektrofiltrski elementi Šoštanj, sklepa de-lavskega sveta DO EFE in sklepa razpisne komisije z dne 21. 5. 1982
RAZPISUJEMO
dela oziroma naloge
1.	IPO - DIREKTORJA DO
in dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovor-nostmi
2.	RAČUNOVODJA DO
Kandidata morata poleg splošnih pogojev določenih z za-konom izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1:
—	najmanj višja šolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih opravilih
—	sposobnost organiziranja dela in poslovanja ter sposobnost dela z Ijudmi
—	družbenopolitična aktivnost
Kandidat mora predložiti program s pogledi nad razvojem usmeritve delovne organižacije in njeno vlogo v prihodnjem obdobju. Ad 2:
—	najmanj srednja izobrazba ekonomske smeri
—	najmanj 3 Jetđ delovnih izkušenj
Mandatna doba je štiri leta. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju na naslov: REK, DO Elektro-filtrski elementi Soštanj, Družmirje 20, z oznako ,,za razpisno komisijo".
Razpisni rok je 15 dni od objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri seznanjeni v roku 30 dni po poteku razpisnega roka.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame. stare mame in prababice
Frančiške Krevzel
roj. VERDEV
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in jo
pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem prijateljem. sosedom, znancem in organizacijam za darovano
cvetje in vence ter govornikom za poslovilne besede. Posebej se zahvaljujemo rudarski godbi in upokojencem RLV za poslovilno stražo. Hvala duhovniku za poslovilni obred in sožalne besede.
Žalujoči: trije sinovi in štiri hčere z družinami
Druga pionirska olimpiada
Igre - trajna zvestoba Titu
Obljuba tovarišu Titu
Med športniki je bilo blizu 800 novih mladincev
Po Titovi poti
Že tradicionalno so taborniki na predvečer Titovega roj-stnega dne pripravili vsejugoslovansko taborniško akcijo »Ta-borniki zbor — po Titovi poti«.
Taborniki iz vse Slovenije so se približno ob 18. uri zbrali na vnaprej določenih krajih. Tako so storili tudi taborniki odreda Jezerski zmaj iz Titovega Velenja, ki so se zbrali na Titovem trgu ter položili šopke cvetja pred Titov spomenik. Od tu so odšli v telovadnico šole Gustav Šilih, kjer jim je tovarišica Vera Zu-pančič-Breda spregovorila o svojih spominih na Tita, pripravili pa so tiidf prijeten kultumi program.
Podvodne dejavnosti
Pobratenje s Puljčani
Šolarji velenjske občine so nadvse radostno preživeli torkov dan — dan mladosti ter 90. letnico rojstva njihovega dragega vzor-nika in učitelja tovariša Tita.
Zjutraj so se zbrali na igrišču ob jezeru na otroški olimpiadi. ki joje žedrugoletozaporedorganizirala občinska zveza za telesno kulturo. Dan je bil resnično prekrascn. razpoloženje na igrišču prečudo-vito. Štiritisoč mladih src. ki so z napisoma »Naše igre so trajna zvestoba tovarišu Titu in Želeli bi. da bi to videl« povedali največ.'Ko so športniki prihajali na igrišče, so jim zapeli združeni otroški pevski zbori. V zraku seje pojaviloletalo. iz katerega sta izkočila padalca. ki sta prinesla na prizorišče jugoslo-vansko in olimpijsko zastavo. na kateri je bilo devet krogov. toliko. kolikor je osnovnih šol v občini. Mladi so ponosno dvignili zastavi na drog. devet učencev in učenk pa je odneslo šopke k Titovemu spomeniku v središču mesta. Del svoje dejavnosti so pred začetkom igcr pokazali tudi najmlajši. Ci-cicibane. pionirje. mladince in vse. ki so sc zbrah na drugi otroški olimpiadi. sta najprcj pozdravila Tonc Seliga. predsednik občinske konference SZDL Velenje in Mi-lan Kretič. nredsednik OK ZSMS.
Mcd 450 športniki je bilo tudi blizu 800 pionirjev. ki so imeli v rokah nageljne. Za njih je bil ta dan še posebej lep. saj so postali mladinci. Svečano so izjavili. da bodo krepili bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, ne-govali vrednote naše revolucije in izpolnjevali vse naloge. ki jim bodo naložeffe. K olimpijski za-stavi je prišla učenka OŠ Miha Pintar Toledo Nataša Krenker. najboljša športnica ŠŠD. ki je tudi na teh olimpijskih igrah dosegla najboljši rezultat. V imenu vseh tekmovalcev je zaprisegla. da se bodo pošteno borili. v imenu sodnikov pa je prisegla Marija Skaza. Nastopil je najpomemb-nejši trenutek. Franjo Arlič. di-rektor vzgojnoizobraževalnega zavoda Vclenje je slovesno odprl 'd/ugo pionirsko olimpiado v ob-čini. Začelo se je zares.
Najmlajši — učenci in učenke prvih in drugih razredov so tck-movali v štafetnih igrah. tretjih. četrtih tcr petih razredov v krosu. ostali pa v skoku v daljino in vi-šino. metu žogice in tekih. Vsakdo se je trudil. da bi dosegel čimboljši rezultat. da bi prinesel čim več točk svojemu šolskemu športne-mu društvu. Pri tem so jim nadvse pomagali tudi učenke in učenci na tribunah. ki so jih nadvsc bučno vseskozi bodrili. Po približnodveh urah napetih bojev so sešteli točke. Največ sojih brali člani šolskega športnega društva Anton Aškerc. ki so tako ponovili lanski uspch.
Rezultati
400 m — deeki: I. Tine Stajner. Gustav Šilih. 53.9. 2. l/.tok Stropnik, Anton Aškerc. 55.21. 3. Aleš Žaubi. Anton Aškerc. 56.9
400 m — deklice: 1. Nataša Kren-ker. Miha l'inter Toledo. 1:01. 2. Karmen Silovšek. Anton' Aškerc. 1:06,1. 3. Saša Silovšek. Veljka Vlaho-vič. 1:06.9
Skok v daljino — deklice: 1 Simona Dolinar. Veljka Vlahoviča 4.82. 2. Tatjana Škarja. 4.53. 3. Borka Milan-kovič. obe Miha Pint.ir Toledo. 4.48
Skok v daljino 5 dečki: I. Tomaž Potočnik. 5.5G. Gustav Šilih. 2. Samo Cimperc. 5.27. 3. Dragan Čivić. oba Anton Aškerc. 5.19
100 m 5 deklice: I. Romana Pusti-nek. Anton Aškerc. 13.1. 2. Jožica Lednik. bratov Mravljak. 13.2. 3. Karmen Učakar. Veljka Vlahovič. 13.3
Start
100 m — dećki: 1. Andrej German. Anton Aškerc. 12.0. 2. Bojan Matjaž. bratov Mravljak. 12.1. 3. Sandi Vra-hič. bratov Letonje 12.3
600 m — deklice: 1. Andreja Jošt. Veljka •Vlahovič. 1:43.8. 2. Sonja Zkiar. Anton Aškerc. 1:49.0. 3. Suza-n;i Vtič. Miha Pintar Toledo. 1:56.9
Skok v višino — deklice: I Vojka Tajnik. Veljka Vlahovič. 148. 2. Vale-rija Planinc. Miha Pinter Toledo. 148. J. Alenka Kos. Veljka Vlahovič. 140
1000 m — dečki: I Boris Kumer. Biha Rock. 1:51.8. 2. Matjaž Cvikl. Veljka Vlahovič. 2:55.2. 3. Branko
Lesnik. Biba Rock. 2:55.3
Kros 3., 4. in 5. razred: 1. Biba Rdck 106 točk. 2. Anton Aškerc"127 točk. 3. Miha Pinter Toledo 140 točk
Skok v višino — dečki: I. Mato Molnar. Miha Pinter Toledo. 168. 2. Darko Drev. Karel Destovnik Kajuh. 168. 3. Rehečnik. Anton Aškerc. 168
4 x 100 — dečki: 1. Anton Aškerc. 39. 2. 2. Gustav Šilih. 49,8. 3. Miha Pinter Toledo. 50.0
Met žogice — dek^ce: 1. Katja Petek. Anton Aškerc 42.00. 2. Mateja Ježovnik. Anton Aškerc. 40.48. 3. Irena Napotnik, Karel Destovnik Kajuh. 40.22
4 x 100 m — deklice: 1. Veljko Vlahovič 54.0. 2. Miha Pinter Toledo. 54.1 3. Anton Aškerc. 55.1
Met žogice — dečki: 1. Uroš Hribernik. 61.21. 2. Domen Franko-vič. oba Anton Aškerc. 57.71. 3. Sandi Krejan. Gustav Šilih. 57,18 4 x 400 — dečki: 1. Anton Aškerc, 3:55.1. 2. Gustav Šilih. 4:03.2. 3. Miha Pinter Toledo, 4:03,8
4 x 400 m — deklice: 1. Anton Aškerc. 4:35.0. 2. Veljka Vlahovič. 4:43.4. 3. Miha Pinter Toledo. 4:59.0
Štafetne igre 1. in 2. razred: 1. Veljka Vlahovič. 2. Gustav Šilih. 3. bratov Mravljak
Prejdlani so v Šaleški dolini ustanovili tudi društvo za pod-vodne dejavnosti Jezero. ki ima sedaj približno 60 članov. Kmalu so navezali zelo tesne stike s Centrom za pođvodne dejavnosti iz Pulja. ki sodi med največje U)vrstna društva ob Jadranu.
Ob dnevu mladosti so člani velenjskega društva povabili Puljčane v Titovo Velenje in ob tej priložnosti so se tudi pobratili. Dejali so. da bodo s tem še utrjevali bratstvo in enotnost. širili in popularizirali to športno
Podpis listine
Prireditve
V	petek, 28. maja, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert Mestnega pihalnega or-kestra iz Esslingena. Vstopnine ne bo!
V	soboto, 29. maja, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju potekala Revija pevskih zborov občine Velenje na kateri bo nastopilo 9 pevskih zborov.
V	petek, 4. junija, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju iubileini koncert pevskih zborov Gimnazije Theodor Heuss iz-Esslingena, ki ga vodi Klaus Wolf in Gimnazije Velenje, ki ga vodi Danica Pirečnik.
Med najboljšimi
Mlademu plesnemu paru Blanki Kavšek in Sandiju Jeromlu iz Titovega Velenja je povrsti najvišjih uvrstitevna kvalifikacijskih turnirjih uspel nov podvig. Pred nedavnim sta se namreč v Delnicah na turnirju za jugoslovanski pokal v konkurenci najboljših jugo-slovanskih plesalcev v skupni oceni standardnih in latinsko-ameriških ple-sov uvrstila na odlično deseto mesto, samo pri latinsko-ameriških plesih pa sta bila celo sedma.
Ostali velenjski pari na tekmovanju za pokal SFRJ tokrat niso nastopili.
PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE MOZIRJE
dejavnost. izmenjavali izkušnje o potapljanju. Poudarili so, da je veliko možnosti sodelovanja. ne samo na področju potapljanja. ampak tudi na drugih področjih. Listino o pobratenju sta podpisa-la Aleksander Ignjatov. predsed-nik domačega društva in pred-scdnik društva iz Pulja Frane Benčič. Pobratenje so potrdili tudi z izmenjavo morskega in našega zraka. gostje pa so med drugim izročili članom velenjske-ga društva tudi nekaj steklenic morske vode.
Trim
V soboto kolesarjenje
Komisija za športno in re-kreativno dejavnost pri ZTKO Velenje bo v soboto, to je pojutrišnjem, organizirala trim kolesarjenje. Začetek bo med 8. in 10. uro pred Rdečo dvorano. Pot pa bo kolesarje vodila mimo obirca proti Šentilju, od tam nazaj do Starega Velenja, mimo jezera čez Konovo, Šalek do Rdeče dvorane.
Organizator vabi Ijubitelje koles, d i se v čimvečjem številu udeležijo te akcije, oenem pa opozarja na previdno vožnjo in upoštevanje vseh prometnih predpisov.
Turnir v sedeči odbojki
V telovadnici osnovne šole An-ton Aškerc bo v soboto (29. maja) prvi turnir v sedeči odbojki za prehodni pokal Zveze rekreacije invalidov Slovenije. Udeležile se ga bodo ekipe Kamnika, Ijubljan-ske Olimpije, Murske Sobote, Raven in Titovega Velenja. Turnir se bo začel ob 8. uri.