tema OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 47 Dr. Joæe Hudales ‡ po njegovi zaslugi je dokumentacija Odd- elka za etnologijo in kulturno antropologijo pridobila izjemno dragoceno gradivo ‡ je v zloæenki flJoel Martin Halpern in njegovo slovensko gradivo« zapisal1: flHalpernovo gradivo o Sloveniji je nastajalo æe od leta 1953, ko se je ob vseh obiskih Jugoslavije vedno ustavljal tudi v Sloveniji. Tako bi naπli kar nekaj takega gradiva v njegovih obseænih raziskovalnih dnevnikih … Najobseænejπe slovensko gradivo pa je prof. Halpern zbral v letih 1961 in 1962 v ©enËurju pri Kranju in okoliπkih vaseh ter v Gradencu v Suhi krajini, kjer je skupaj s slovenskimi terenskimi sodelavci opravil obseæno arhivsko in terensko delo.« (Hudales 2003) Joel M. Halpern je v uvodu knjige A Serbian village,2 ki je izπla leta 1958, predstavil poglavitne razloge za geografsko opredelitev prostora za svoje raziskovalno terensko delo. Kot antropologa so ga zanimale teme, povezane s slovanskim prostorom in kulturo. V 50. letih prejπnjega stoletja pa je bila Jugoslavija edina med flslovanskimi« dræavami s komunistiËno oz. socialistiËno dræavno ureditvijo, ki je bila odprta za tuje raziskovalce oziroma jim je dovoljevala raziskovanje v dræavi in bivanje v njej. V njegovi obseæni bibliografiji je kar nekaj pomembnih razprav, Ëlankov, natisnjenih predavanj, izsled- kov njegovih flin situ« raziskav, ki jih je opravljal v razliËnih izbranih krajih v vseh republikah nekdanje Jugoslavije. Leta 1962 je opravil terensko raziskavo tudi v Sloveniji; takrat je s pomoËjo slovenskih sodelavcev, predvsem πtudentov etnologi- je in sociologije ter ob strokovnem sodelovanju nekaterih uni- verzitetnih uËiteljev in muzejskih delavcev zbiral gradivo za kraja ©enËur pri Kranju in Gradenc v Suhi krajini. ZaËetki Halpernove zbirke V oddelËni dokumentaciji je æe obstajalo nekaj gradiva, ki priËa o kontaktih prof. Halperna z Oddelkom za etnologijo. To so razni dokumenti, pisma, nekaj izvodov razliËnih avtorjevih publiciranih del in separatov. Vsebina dokumentov so razni formularji in dopisi v zvezi z ameriπkimi uradnimi prijavami in odobritvami raziskav. Nekateri drugi dokumenti pa doka- zujejo strokovno sodelovanje med Oddelkom za etnologijo, predvsem prof. Slavkom Kremenπkom, in prof. Halpernom, in sicer v 80. letih prejπnjega stoletja. Pisno gradivo iz konca 90. let pa je predvsem korespondenca med prof. Rajkom MurπiËem in prof. Halpernom. Oddelek za zgodovino Jugovzhodne Evrope na univerzi v Gradcu je v okviru svojega Centra za raziskave Balkana in kultur æe pred leti pridobil Halpernovo dokumentacijo za celotno obmoËje Balkana. Med tem gradivom je bilo tudi nepo- polno gradivo za slovensko obmoËje (©enËur, Gradenc). V zaËetku leta 2003, ko se je prof. Halpern mudil v Gradcu, smo se z omenjenim Centrom dogovorili za kopiranje arhivskega gradiva s slovenskega obmoËja, z namenom, da bi ga Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo v Ljubljani uporabil v raziskovalne in πtudijske namene. Omenjeno gradivo je dr. Hudales pridobil πe isto leto. Maja 2004 je Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo organiziral okroglo mizo, na kateri so sodelovali prof. Halpern in takratni πtudenti, ki so opravljali terensko delo. Takrat se je izkazalo, da je kopirano gradivo bolj ali manj nepopolno ‡ npr. zbirka intervjujev, prav tako pa tudi slikovno gradivo. Predstavitev gradiva terenske raziskave Gradivo, ki ga je dokumentaciji Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo v letoπnjem letu (2005) poklonil prof. Halpern, pa tako po obsegu kot raznovrstnosti dokumentov priËa med drugim tudi o natanËno zaËrtani metodologiji raziskovalnega dela. Zbirka je sestavljena iz zgodovinskih virov, raznovrstnih dokumentov, terenskih zapisov, uradnih poroËil, raznih pisem, vizualnega ter audio- in video-gradiva ter kopij Ëlankov. Gradivo je bilo æe sistematiËno razvrπËeno, fotografsko gradi- vo pa je bilo popisano v podatkovni bazi. Poleg gradiva, ki se nanaπa na ©enËur in Gradenc, je poklonjena dokumentarna zbirka vsebovala πe fotografsko podatkovno bazo za πtevilne kraje v Makedoniji (1.548 Ërno-belih in barvnih fotografij), video-film, filmske posnetke s Halpernom v Srbiji in Make- doniji, ter popis vsega gradiva, ki ga hranijo na Centru za raziskave Balkana in kultur univerze v Gradcu. Obseæna je tudi bibliografija fljugoslovanske« etnoloπke literature. Strokovni Ëlanek/1.04 Mihaela Hudelja ZBIRKA PROF. HALPERNA V DOKU- MENTACIJI ODDELKA ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO 1 Zloæenka je bila izdana maja 2004, v Ëasu, ko je Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo pripravil okroglo mizo, na kate- ri so sodelovali prof. Joel M. Halpern in veËina sodelavcev, ki so sodelovali v raziskavi. 2 Joel M. Halpern, A Serbian village. New York 1958, Columbia University Press, Preface. OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 48 Naselje, kmeËki dom, hiπa, gospodarske in druge pritikline I. Naselje Opisna vpraπanja II KmeËki dom in hiπa 35 vpraπanj Notranja oprema 25 vpraπanj Poljedelstvo 23 vpraπanj Lov 7 vpraπanj Ribji in raËji lov 8 vpraπanj Sadjarstvo 13 vpraπanj Vinogradniπtvo 14 vpraπanj »ebelarstvo 10 vpraπanj Æivinoreja I. Govedoreja 23 vpraπanj II. Konjereja Opisno III. OvËereja in kozjereja 9 vpraπanj IV. Svinjereja 3 vpraπanja V. Perutnina in kunci 8 vpraπanj VI. Druge domaËe æivali (psi, maËke) VII. Æivinska oprema in vprega opis, risba Ljudska prehrana 28 vpraπanj Ljudski promet I Hoja, gibanje ljudi 10 vpraπanj II. Premikanje ljudi na vozilih, æivalih in ljudeh 7 vpraπanj III. Premikanje æivali 4 vpraπanja IV. Prenaπanje in prevaæanje tovorov 4 vpraπanja V. Dajanje znakov in sporoËanje vesti 4 vpraπanja Ljudska obrt I. Izdelovanje oblaËil, obuval in pokrival II. Lesna obrt 8 vpraπanj III. LonËarstvo Opisna IV. Pletarstvo in sitarstvo a, b, c, Ë vpr. V. Kamnarstvo VI. Steklarstvo VII. Æelezarstvo VIII. ApneniËarstvo IX. Oglarstvo X. Mlinarstvo XI. Razne druge obrti 6 vpraπanj XII. Gozdarstvo, drvarstvo in splavarstvo 3 vpraπanja XIII. Razne oblike dninarstva Ljudska trgovina 7 vpraπanj Ljudski obiËaji I.. Porodno-krstni obiËaji II. Æenitovanje III. Smrt in pogreb IV Letni obiËaji V. ObiËaji v zvezi z delom Ljudsko pravo I. Pojmovanje prava, pravnih obiËajev in izvrπevanje pr. 8 vpraπanj II. Klasifikacija prebivalstva III. KmeËka avtonomija 5 vpraπanj IV Mestna avtonomija 5 vpraπanj V. Podloæniπtvo 5 vpraπanj VI. Sodstvo 6 vpraπanj VII. Dokazovanje 4 vpraπanj VIII. Kazensko pravo 6 vpraπanj IX. Osebno pravo 4 vpraπanj X. Rodbinsko pravo XI. Æenitno pravo 9 vpraπanj XII. Æenitno imovinsko pravo 9 vpraπanj XIII. Otroπko pravo 7 vpraπanj XIV. Dedno pravo 3 vpraπanja XV. Imovinsko pravo 2 vpraπanji XVI. Stvarno pravo 10 vpraπanj XVII. Obligacijsko pravo 9 vpraπanj XVIII Kupne pogodbe za æivali 3 vpraπanja XIX. Razne druge pogodbe 9 vpraπanj XX. Ljudske organizacije 3 vpraπanja XXI. Pravo in ljudski obiËaji 3 vpraπanj XXII. IzroËilo 6 vpraπanj XXIII. Pravne starine 16 vpraπanj XXIV. Simbolika 5 vpraπanj XXV. Mere 4 vpraπanja XXVI. Naturalno gospodarstvo 4 vpraπanja XXVII. Lovsko pravo 5 vpraπanj XXVIII. Zgodovina in organizacija vasi 3 vpraπanja XXIX. Dodatna vpraπanja 3 vpraπanja Ljudska medicina I. Sploπno o bolezni 2 + opisno II. Izvor bolezni Opisno III. Zdravljenje Opisno IV. NaËin zdravljenja V. Zdravnik Opisno VI. Od kod zdravnikom znanje Opisno VII Kako zdravijo bolezni Opisno Uvere 10 razdelkov Ljudsko znanje 4 razdelki Ljudsko pesniπtvo in pripovedniπtvo 10 razdelkov Ljudska glasba in ples 4 razdelki Otroπke igre Opisno Ljudska umetnost 3 razdelki Ljudska trgovina 7 razdelkov Ljudske knjige Opisno tema OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 49 Slovensko gradivo vsebuje naslednje izpisane dokumente: ©enËur pri Kranju: Popis prebivalstva / 1754, 1817, 1869, 1880, 1890, 1900, 1910, 1931; Gibanje prebivalstva za obdobje med letoma 1829 in 1851 (mrliπke in rojstne æupnijske knjige æupnije ©enËur); ©tevilo hiπ / ©enËur 1817, 1827, 1931 ‡ 4 listi z navedbo virov; Terezijanski kataster / 1756 s popravki 1764; ©tevilo rojstev za ©enËur in Srednjo vas med letoma 1629 in 1744; ©tevilo umrlih za ©enËur in Srednjo vas med letoma 1655 in 1771 (tabele); Protokol zemljiπkih parcel obËine ©enËur, 1825; Franciscejski kataster; Parcelni protokol obËine ©enËur, 1867; Odselitve in priselitve v ©enËur med letoma 1956 in 1961; Cenzus 1961 (rokopis); Rojstva med letoma 1951 in 1961; Poroke med letoma 1951 in 1961; Smrti med letoma 1952 in 1961; Podobna struktura dokumentov velja tudi za Gradenc. Zanimiva je tudi struktura vpraπalnika, ki so ga sodelavci uporabili na terenu. Temu primerno so bili tudi intervjuji vse- binsko zelo poglobljeni, pogostokrat opremljeni z risbami ali s skicami. Zato je shematiËno prikazana razdelitev poglavij, znotraj katerega so vpraπanja prikazana samo v obliki πtevil. Fotografsko gradivo vsebuje 163 Ërno-belih fotografij, ki sta jih na terenu v ©enËurju in v Gradencu posnela Andrej Triler in Majda Rupar. Prevladujejo fotografije stavbarske kulture, hiπ, domaËij, posameznih gospodarskih poslopij ter razliËnih kmeËkih opravil na polju. »eprav so opisi fotografske vsebine na prvi pogled zelo skromni, pa imajo ti svoj namen. Potreba po fotografijah je namreË odvisna od namena njihove rabe. »e npr. raziskujemo tip stavbarstva na nekem πirπem regiona- lno omejenem obmoËju, nam dober posnetek hiπe pomaga presoditi, v kateri tip stavbarstva sodi. V primeru kompleksne raziskave doloËenega kraja pa so fotografije vizualno dopol- nilo k intervjujem, ki so bili opravljeni z lastniki izbranih hiπ, vpraπanja pa so se nanaπala tudi na stavbarsko kulturo v zvezi z npr. lastniπtvom, prezidavo, notranjimi preureditvami. ©tevilni podatki, o katerih se spraπujemo ob pogledu na fotografijo, so zapisani in hranjeni drugje. »im bolj pa se oddaljujemo od primarne raziskave oziroma kadar s fotogra-fijo pozneje ilustriramo nek drug podoben primer, tem bolj fotografija postaja objekt interpretativnosti, πe zlasti, kadar se poveËuje tudi Ëasovna oddaljenost. V danaπnjem Ëasu lahko te fotograf- ije uporabimo v povsem drugaËnem vsebinskem kontekstu. flFotografija poËne πe kaj drugega, kakor da zgolj reproducira stvarnost ‡ reciklira jo, kar je za moderno druæbo kljuËen postopek. V obliki fotografskih podob so stvari in dogo- dki podvræeni novim rabam, pripisovanju novih pomenov, ki presegajo razloËke … resniËnega in laænega, uporabnega in nerabnega …« (Sontag 2001, 162) Kaj nam fotografije povedo o zgodovini in spremembah kraja, o razmerju Ëloveka in naravnega okolja, o πegah in navadah? Fotografsko gradivo iz ©enËurja in Gradenca lahko razdelimo na dva sklopa: materialno kulturo ‡ stavbarstvo in duhovno kulturo ‡ πege in navade æivljenjskega cikla. Na fotografijah ©enËurja so obcestne hiπe in deli naselja (srediπËe kraja, novo naselje), pokopaliπËe, spomenik NOB. Na najveË fotografijah so posamezne hiπe, ponekod z doloËenimi detajli, npr. vhod- nimi vrati, s kamnitimi oboki vhodnih vrat ali pa so vidna samo rezbarsko obdelana razliËna vrata. Vsekakor v tem sklopu pogreπamo veË primerov gospodarskih poslopij, npr. hlevov, skednjev ali drugih gospodarskih objektov. Nasprotno pa za Gradenc obstajajo fotografije veË gospodarskih poslopij, ki so leseni in skoraj praviloma kriti s slamo. V intervjujih so zabeleæeni opisi posameznih notranjih prostorov in opreme, ohranjene so tudi tlorisne skice z oznaËitvijo mest, kje stojijo posamezni kosi pohiπtva. Iz povedanega lahko sklepamo tudi o metodah dela, o tem, kje in kako se prepletajo razliËni pris- topi. Tam, kjer ni bilo mogoËe s fotografijo prikazati razisko- valnega dela, so to zabeleæili z risbo in s podrobnim opisom, v tem primeru notranjih prostorov. Drugi sklop fotografij, ki jih po etnoloπki sistematiki uvrπËamo v duhovno kulturo, predstavlja razliËne æivljenjske prilike ‡ praznike, pogrebne slovesnosti, procesijo sv. Reπnjega tel- esa, prvega obhajila ter zlate maπe v Velesovem. Fotografsko beleæenje flpomembnih dogodkov in praznikov« je povezano s ©enËurjem in okolico (Velesovo …), za Gradenc pa tovrstnega slikovnega beleæenja ni. Je pa zato za Gradenc veË fotografij razliËnih kmeËkih opravil, npr. æetve, spravljanja sena, druæabnosti ob kuhanju æganja. Prav tako so tudi te fotografije opremljene s skromnim opisom. Bolj natanËno podobo o teh dogodkih dobimo v intervjuvih, ki obπirneje poroËajo o obiËa- jih, navadah in praznovanjih. Med raziskovanjem se raziskovalci obiËajno udeleæijo vseh fldogodkov«, pa naj bo to v okviru druæine ali celotne skup- nosti. Tako nam zgoraj naπteta fotografska tematika o dogod- kih kronoloπko poroËa in vizualno predstavlja dogodke nekega krajπega obdobja v letu. John Collier razlaga razliko, prednosti in pomanjkljivosti enega samega posnetka ali pa serije pos- netkov, ki si sledijo v zaporedju. Kulturni pojavi se doga- jajo v Ëasu, zato je pomembno, ali o nekem pojavu naredimo samo en posnetek ‡ v tem primeru imamo samo fotografsko zabeleæbo konteksta pojava, ogrodje, ki ima identifikacijsko vrednost kulturnega pojava, ta pa je izsek Ëasa in pojava v prostoru. (Collier 1986, 166) Govorimo tudi o flprimrznjenju Ëasa«, kjer flfotografija ohranja za vpogled trenutke, ki jih normalni tek Ëasa nemudoma izpodrine z novimi«. (Sontag 2001, 107) Za podrobnejπo predstavitev ali analizo pojava pa je treba napraviti zaporedje posnetkov, kajti le tako nam bo fotografija pomagala objektivno razjasniti nek pojav v vseh njegovih stopnjah. (Collier 1986, 166) V celotni fotografski zbirki prof. Halperna je 2851 Ërno-belih in barvnih fotografij ter diapozitivov. Veliko veËino barvnih fotografij in diapozitivov, ki pa niso povezani z raziskovalnim delom v omenjenih krajih, je prof. Halpern posnel na svojih poznejπih obiskih v Sloveniji. Fotografije prikazujejo znaËil- nosti mesta in manjπe kraje, ki jih je obiskal, npr. Prekmurje, OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 50 Gorenjsko, ©tajersko, Ljubljano z okolico, Ëe omenim samo najpoglavitnejπe regije. Fotografije so dejansko slikovni posredovalec podatkov o stanju, razmerah in predvsem o kulturnih prvinah v doloËen- em Ëasovnem obdobju na doloËenem geografskem obmoËju. Z danaπnjega strokovnega glediπËa so fotografije iz Halper- nove zbirke dragocene za nadaljne raziskave zlasti z vidika sprememb in novosti ‡ ne samo za etnoloπko in antropoloπko podroËje, paË pa tudi za vrsto sorodnih strok, npr: zgodovino, arhitekturo, krajinsko arhitekturo, geografijo. V sklop celotne Halpernove dokumentacije pa priπtevamo tudi terensko gradivo (fotografije, terenski dnevniki, poroËila), ki so ga v ©enËurju in Gradencu opravili v πtudijskem letu 2004/ 2005 πtudenti 4. letnika Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo v okviru Vaj iz muzeologije, ki jih vodi dr. Joæe Hudales. ©tudenti so se pred odhodom na teren seznanili s Halpernovim gradivom. Delo so opravili zelo kakovostno, saj so ob koncu semestra rezultate svojega dela v navedenih krajih predstavili na razstavi. V sklopu predstavitve dokumentarnega gradiva se prof. Halpe- rnu zahvaljujem za velikoduπno darilo. To ni samo dokumen- tarno gradivo za ozke znanstvene namene, temveË pomemben vidik slovenske kulturne dediπËine, ki je predstavljena tudi na spletnih straneh knjiænice univerze v Bradfordu http: //www.brad.ac.uk/library/special/halpern.php in v Library of Congress v Washingtonu http://www.loc.gov/folklife/guides/ Halpern.html. Literatura: COLLIER John Jr.; Collier Malcom 1986: Visual Anthro- poloy. Photography as a Research Method. Albuquerque, University of New Mexico Press. HUDALES Joæe; Hudelja Mihaela 2004: Joel M. Halpern in njegovo slovensko gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antro- pologijo. SONTAG Susan 2001: O fotografiji. Ljubljana, ©tudentska zaloæba. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 22. 12. 2005 S profesorjem Joelom Halpernom sem se prviË sreËal ob mojem povratku iz Sovjetske zveze avgusta 1962. Kot je poznano, je bil profesor v tistem Ëasu v Sloveniji in je ob pomoËi πtudentov, tudi ali πe zlasti z etnoloπkega oddelka, zbiral gradivo za svoja prouËevanja. Stike sva navezala skoraj gotovo na njegovo pobudo. Verjetno sem mu bil zanimiv kot podiplomski πtudent moskovske univerze, saj je, Ëe se prav spominjam njegovega pripovedovanja, do tedaj æe potoval tudi po Rusiji. Vsekakor pa ga je pritegovalo moje etnoloπko zanimanje za urbano problematiko in so mu bili, kot kaæe, bliæe moji pogledi na temeljne etnoloπke naloge, kot tedaj pri nas bolj ali manj uveljavljena in ustaljena naziranja. Zato si je dal nekatere poznejπe rezultate mojih raziskav prevesti, kot se zdi, πe pred njihovo objavo. To velja za πtudijo o Zeleni jami, ki jo je hotel poldrugo desetletje po njenem natisu v prevodu celo izdati, a je to prepreËila smrt Toussainta HoËevarja, ki bi moral delu napisati obπirnejπi uvod. Po prizadevanju pro- fesorja Halperna pa je bila pod naslovom Suburban Villagers v prevodu Vilka Novaka ml. objavljena razprava VaπËani v obmestju. Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 prof. dr. Slavko Kremenπek SRE»ANJA S PROF. HALPERNOM Profesor Halpern se je oglasil pri meni verjetno vsakokrat, ko je priπel v Slovenijo oziroma v Ljubljano. Pogosto mi je poπiljal posebne odtise svojih razprav in veËkrat tudi del dru- gih piscev. Poskuπal me je povezati z nekaterimi svojimi strok- ovnimi kolegi. Seznanil me je s svojo druæino, gospo Barbaro in hËerami. Z æeno in s hËerko sem bil njihov gost na ladji, ki je bila zasidrana na Reki pred odplutjem v Ameriko. Pa vendar so bila vsa ta povezovanja bolj enosmerna, za kar mi je æal. Razlogi so bili izkljuËno na moji strani. Zaradi pedagoπkega dela in sicerπnjih obveznosti razliËnega znaËaja na fakulteti in v domaËih strokovnih krogih nisem imel pravega Ëasa za gojenje bolj mnogostranskih stikov. S kulturno in socialno antropologijo v njuni podobi, kakrπno sta imeli pred desetletji, sem se sicer teoretiËno, z branjem in s pregledovanjem litera- ture, seznanjal v Moskvi, vendar me kot celota nista prevzeli. V meni je bilo (in je πe) preveË zgodovinarja, kar je prihajalo do izraza v razgovorih s profesorjem Halpernom, nazadnje v izmenjavi najinih pisem, objavljenih leta 1995 v Glasniku Slovenskega etnoloπkega druπtva. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 30. 8. 2005