185                            ^^^H
Samo Jezušček!                  ^^^^H
^osodov BinČek še ni bil tako velik, da bi si mogel ^H ^ji sam naredili jaslico. Pa bi bil vendar raj&i imel ^M o boŽiču jaslice, ko ne vem kaj. Toliko časa je nadle- ^H goval rnamo, da so mu jih res kupili — prav lepe ^H jaslice s trdno ograjo pa z neizrečeno ljubeznivim Je- ^H zuščkom.                                                                           ^M
Pa Binček jih ni bil kar nič vesel. Na glas se je ^^ zjokal, ko jih je zagledal. Pa zakaj?   »Bamo Jezušček je, pa nobenega   pastirca,   pa nobene ovčice, pa nobe-nega angeljčka, in ne volička in ne osiička, in ne Jo-
žefa ne Mamke božje! . . .« tako hiti tožiti z ihtečim ^H glasom.                                                                              ^^
»Moras priden biti, Binfek, ne pa siten!« tolažijo ga mati. »Kdo pa je najimenitnejši in prvi pri vsakih jaslicah? Ali mar ne Jezus, božji Sin, ki nas je toliko rad imel, da je zapustil ncbesa in prišel na svet? Na koga moramo najprej in najbolj misliti? Ali ne na božje Dete? — Glej, zdaj sem pa res sama vesela, da sem ti kupila letos take jaslice. Menda jc vedel tisti, ki jih je naredil, v kakšne roke bodo prišle; mcnda se mu je že naprej sanjalo, da jih bo dobil tak otrok, ki hoče pri jaslicah na vse drugo prej misliti, kakor na Jezusa, preljubeznivo božje Dete. Le poslušaj, povedala ti bom lepo  zgodbico.   ki so nam jo katehot  pravili,  ko sem
186                                           1
ao jaz v šolo hodila. Boš videl, da se ti bodo lepše zdele tvoje jaslice kakor vsake druge.
»Neki pobožen pater so podarili neki posvetni gospici, ki je prav rada igrala glasovir, jako lepo po-dobico božjega Deteta in ji naro&li, da jo polo&i na glasovir tam. Ujer igra. Gospica stori tako. Nehote je moraia večkrat videti podobico. Sčasoma se ji pa tako priljubi, da gostokrat preneha igranje, premišlja podobico ter zafine govoriti: »0 sladko Dete, koliko si storilo za me! Bilo si v največji revščini — jaz pa ljubim le prijetno življenje; ti ai od začetka iskalo križ — jaz pa se vstrašim vsakega križa. Ti, o Jezus, si toliko storil in trpel za me — jaz pa tako malo storim in trpim za te !« Ia s solznimi očmi je začela moliti pred Jezušfikom. Tako premišljevanje se je večkrat ponav-Ijalo — kmalu je bila pripravljena za Jezusa vse za-pustiti, popolnoma se mu darovati; šla je v samostan.
»Oh, mama. kako je lep JezuŠček v novih jaslicah!« vsklikne Binče.
»Kaj ne da«, pravijo mati, »prižgali bomo lučice in pobožno molili o božiCnih praznikih. Ako boš priden, kupila ti born drugo leto večje jaslice ; ali pa si jib boš Že sam naredil. Le hiti rasti!«