DVIGA K LETO IX GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA DECEMBER 1980 SREBRNI JUBILEJ JELOVICE-V DELOVNEM RAZPOLOŽENJU Četrt stoletja v obstoju neke tovarne ni neka posebno dolga doba, pa vendar vseeno to ni dogodek, mimo katerega bi šli kar tako. Jelovica, ki se irrui za upravičeno naslednico lesne industrije v Škofji Loki, ta pa je svoje začetke korenine pognala pred 75 leti, je namreč kljub tej kratki dobi, le eno najpomembnejših delovnih organizacij v škofjeloški občini kot tudi na področju gorenjske lesne industrije. Tokratno obletnico, 25. po vrsti, pa kljub temu ni bilo čutiti s kašnim večjim »pompom«. Slovesna seja delavskega sveta delovne organizacije je bila vse, kar je veljalo jubileju. Morda bodo nekateri rekli, da je bila po njej tudi zakuska, kar ni preveč stabilizacijsko, pa v opravičilo toliko, da je bilo na seji izredno veliko gostov, ki jim je bilo težko po seji enostavno reči: »Hvala, ker ste prišli. Nasvidenje čez pet let!« Veliko je namreč bilo med njimi tudi rednih poslovnih partnerjev Jelovice. Verjemite, da jih je težko po dveurni slavnostni seji »poslati« domov te z lepim pozdravom. Ko smo ravno pri gostih, potem naj povemo, da je poleg predstavnikov teh delovnih organizacij bilo na seji prisotno tudi izredno veliko družbeno političnih delavcev z Gorenjske. Njihova prisotnost dva dneva prej na problemski konferenci in tudi na 25. letnici je le potrdilo več, da jim ni vseeno, kako poteka gospodarjenje v Jelovici in kaj bo ta delovna organizacija pomenila ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja. Slovesno sejo je začel predsednik delavskega sveta Ciril Pintar. V svojem govoru je podaI kratko zgodovino razvoja industrije v škofjeloški občini katere tradicije nadaljuje Jelovica. Iz njegovega govora povzemamo samo nekatere podatke, ki bodo tudi za vas delavce zanimivi in morebiti jih mnogi niti ne poznate: »Jelovica ima danes 8 delavskih svetov, ki so organizirani po delegatskem načelu. V njih dela 95 delegatov, v osta- lih samoupravnih organih in komisijah pa je še 115 delegatov. Skupaj torej deluje kar 210 članov kolektiva pri odločanju, kar je kar 16,6 odstotka vseh zaposlenih. Seveda to še ni vse. V samoupravnih interesnih skupnostih dela še 150 delavcev, 72 delavcev je članov ZK, 19 je bivših borcev, Jelovica ima kar 235 mladincev. O Jelovici, lesni industriji Škofja Loka lahko danes govorimo, kot o večji delovni organizaciji na področju lesnega stavbarstva. Jelovica namreč naredi danes kar 25 odstotkov slovenskega in 12 odstotkov celotnega jugoslovanskega stavbnega pohištva.« Za predsednikom delavskega sveta tovaripem Pintarjem sta imela slovesna govora še predsednik IO OO sindikata Jelovice Vlado Čulum in pa glavni direktor Leopold Ilovar. Govora obeh objavljamo nekoliko skrajšana. Ob zaključku slovesnosti, pa je pet najzaslužnejših inovatorjev Jelovice, ki so tudi največ prispevali k racionalnejšemu poslovanju dobilo posebna priznanja Jelovice. Plakete so dobili: Anton Kužnik, Stane Vidmar, Stane Jelenc, Stane Černelič, Alojz Blatnik. Sicer pa bi ob podelitvi priznanj tem najbolj prizadevnim in najuspešnejšim inovatorjem lahko prenesli besede, ki jih je ob tej priložnosti poda! predsednik IO OO sindikata. Dejal je: »To so ljudje, delavci, ki se problemov lotevajo na poseben, svojstven način, ki jim ustvarjalni duh ne da miru. Za njihov prispevek bi se jim zahvalil z željo, da se bo njihovo število čez nekaj let podvojilo, potrojilo, da bomo končno dojeli, kot je nekoč poudaril tov. Kardelj, da ima vsak delavec pravico in obveznost, da se razvija kot ustvarjalna osebnost in sodeluje v inovacijski dejavnosti«. J. Č. V prihodnost z jasno opredeljenimi cilji Govor glavnega direktorja Leopolda Ilovarja na slovesni seji delavskega sveta Jelovice ob 25. letnici. Prehojena pot članov kolek- najboljše poslovne rezultate. tiva Jelovice ni bila lahka, kar pričujejo številni stanovanjski in drugi objekti v naši ožji in širši domovini in tudi v inozemstvu, v katerih so vgrajena okna in vrata, izdelana v Jelovici. V enaki meri kot to velja za okna in vrata velja to tudi za vse vrste montažnih objektov. Vsi ti proizvodi, hiše, okna in vrata so nastali kot rezultat trdega dela in samoodpovedo-vanja članov naše delovne skupnosti. Na opravljeno delo v preteklem obdobju smo lahko in tudi smo upravičeno ponosni. Z doseženimi delovnimi uspehi in poslovnimi rezultati v preteklosti pa ne moremo in tudi ne smemo biti zadovoljni. Vsako podjetje in tudi Jelovica predstavlja ekonomski in tudi socialni sistem. Ta bi razpadel, če ne bi podjetje neprestano težilo k napredku in si postavljalo take cilje in naloge, da je napredek podjetja, ki se odraža v rasti podjetja, delovnih in živi jenski h pogojih članov delovne skupnosti tudi uresničljiv. Zaostreni pogoji gospodarjenja in ostrejši tržni pogoji prinašajo s seboj tudi nujno potrebo po ustreznejših, sodobnejših in bolj učinkovitih oblikah upravljanja in vodenja podjetja in delov podjetja. Tudi v Jelovici smo že prišli, vsaj mislim tako, do spoznanja, da ne bo več mogoče intuitivno odločati in voditi poslovne politike po »občutku«. Če bomo hoteli ohraniti doseženo kvaliteto izdelkov, kar velja zlasti za okna, preprečiti stagnacijo rasti podjetja ter zastarelost Družbena prizadevanja za stabilizacijsko gospodarstvo bodo prav gotovo v prihodnjih letih vplivala na obseg proizvodnje in s tem posredno tudi na pogoje gospodarjenja. Z raznimi družbeno-ekonomskimi ukrepi in predpisi bo urejevano že v začetku naslednje: — podjetja si bodo morala postopno zagotoviti lastna trajna obratna sredstva — predpisani so pogoji za odobravanje bančnih in drugih kreditov (lastni delež, izvoz, surovine, itd.) — cene, ki se bodo sicer prosto oblikovale so dejansko še vedno pod družbeno kontrolo cen — imej it ve pri odobravanju potrošniških posojil — omejitve pri uvozu strojev, opreme in materiala — usmerjena delitev dohodka na osebni dohodek in sklade — Omejitve pri razpolaganju družbenih sredstev (dnevnice, kilometrine, reklame, reprezentanca, avtorski honorarji, regresi in nadomestila in podobno). — Razne druge omejitve in stabilizacijski ukrepi (negospodarske investicije in omejevanje vseh oblik porabe). Če podrobno analiziramo vpliv vseh družbenih ukrepov, s katerimi se želi doseči stabilizacija gospodarstva, ni težko ugotoviti, da bomo tudi mi med tistimi, ki jih bodo prizadeli ti ukrepi v neposredni in tudi posredni obliki. Tudi v Jelovici se v celoti zavedamo, se utrdile vse osnove na podlagi katerih se bo stabiliziralo sredstev za proizvodnjo, bomo da je stabilizacija nujna, da bi morali dajati več poudarka razvojnim nalogam, pri tem pa paziti, da bo dosežena sklad- gospodarstvo, doseglo skladen n ost med tekočimi in razvojni- in bolj umirjen razvoj ter tako mi cilji. Le ob tako opredelje- ustvarilo vse potrebne osnovne nih ciljih in nalogah ter pra- pogoje za kasnejši hitrejši raz-vilnem pristopu pri reševanju voj. težkih in izredno zapletenih Za Jelovico se pri tem po-gospodarskih problemov je sta vij a vprašanje, kako ukrepa-mogoče realno pričakovati ti in kakšne cilje in naloge si moramo postaviti, da bomo predvideni zastoj, ki se bo odražal v zaostrenih pogojih proizvodnje in prodaje izdelkov tudi uspešno premostili. Ne sme iti na škodo razvoja podjetja in tudi ne na škodo delovnih in življenjskih pogojev ter življenjskega standarda delavcev Jelovice. Podjetje Jelovica pa ima možnost in tudi mora vplivati navznoter v tem smislu, da se izkoristijo vse notranje možnosti in rezerve, ki brez dvoma še obstajajo in jih bomo le v zaostrenih pogojih gospodarjenja prisiljeni poiskati in tudi izkoristiti. Spremeniti bomo morali odnos do resnično ustvarjalnega in proizvodnega dela. Prav pri nagrajevanju. Prav tako bo nujno spremeniti načela in kriterije za merjenje učinkov dela ter zaostriti vprašanje odgovornosti zaradi neizpolnjevanja nalog in pri sprejemanju tekočih in razvojnih poslovnih odločitev. Prizadevanje za stabilizacijo gospodarstva postavlja pred naš delovni kolektiv odločno zahtevo o povečani produktivnosti, boljši ekonomičnosti proizvodnje, hitrejšemu prilagajanju trga, izboljšanimi in novimi proizvodi, kar vse je predpogoj za izboljšanje rentabilnosti to je rezultatov poslo- vanja. Le na ta način bomo uspeli povečati dohodek s tem pa tudi osebne dohodke in sklade, kar je osnovni pogoj za nadaljnjo rast Jelovice in za socialno varnost delavcev. Postavljene cilje in naloge pa bomo lažje izvršili, če se jih bomo lotili složno in organizirano, zavestno in solidarno z vsemi deli našega podjetja. Vse te oblike organiziranega, zavestnega in solidarnega delovanja pa so vsebovane v letnih planih in v osnutku plana za naslednje petletno obdobje, kar vse dejansko pomeni le predvidevanje bodočega stanja. Osnutek oziroma predlog plana za razdobje 1981—1985 je v grobem že izdelan. V njem so konkretizirani cilji, ki jih želimo doseči v naslednjih petih letih. V razpravi, ki se je delno že pričela naj se izoblikujejo enotna stališča do predlagane smeri bodočega razvoja Jelovice. Posameznih bistvenih področij in celote se moramo v razpravi lotevati objektivno, konstruktivno in odgovorno ter se zavedati, da bo plan ko bo sprejet, predstavljal Zakon in obvezo za celoten kolektiv. Naloga ni lahka, prepričan pa sem, da je kolektiv Jelovice pripravljen in sposoben izvršiti vse naloge, da bi bili cilji tudi doseženi. Tako pripravljenost je že neštetokrat dokazal s svojim delom tudi v preteklosti. Iz govora predsednika IC) ()() sindikata Vlada Čuluma. »Sindikat Jelovice je stalno sledil vsem spremembam v razvoju samoupravne preobrazbe naše družbe in se je tem spremembam ustrezno tudi sam organiziral. Družbeno vlogo sindikata opredeljujeta Ustava in Zakon o združenem delu. Po obeh je zveza sindikatov kon-stituivni in integralni del političnega sistema. Je politična organizacija delavskega razreda. '1'udi zato, ker vemo, da je to res, nas je kar polovica delavcev Jelovice vključenih v delegatski sistem. Rad pa bi na kratko podal še nekatere aktualne naloge, ki jih moramo v sindikatu izbojevati in uresničiti v prihodnosti, če bomo hoteli to svojo vlogo upravičiti. Pomagati moramo pri uresničevanju programa razvoja za obdobje 1981—1985. Pri tem je še prav posebej izpostavljena preskrba surovin, produktivnost dela, delovna disciplina, samoupravna organiziranost. Sedaj se pripravlja 2. konferenca zveze sindikatov, ki bo obravnavala in sprejemala stališča: L o družbenem dogovoru o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo. 2. Sprejem stališč in sklepov o vlogi in nalogah organizacij in organov ZSS pri uveljavljanju načel o delitvi po delu in rezultatih dela. Po analizi naših sedanjih pravilnikov in primerjavi z. osnutki predlogov zgoraj omenjenih aktov smo ugotovili, da se jim zelo približujemo. Vendar ne vemo še kakšni predlogi se bodo izoblikovali v javni razpravi in na II. konferenci, ki bo 17. decembra. Nekaj pa je že jasno, da bomo morali takoj popraviti pravilnik o nagrajevanju, kjer moramo bolje ovrednotiti delo v proizvodnji, na kvalificiranih delovnih mestih in težjih pogojih dela. — Pomembna naloga, v naslednjem letu je organiziranje delovanja delegatskega sistema. Pričeti moramo zevidentiranjem kandidatov za naslednje volitve in jih pravočasno izobraževati. Še bolj bomo morali zaostriti disciplino za opravljanje samo-upravljalskih funkcij, ki je prav pri delegacijah v zbor združenega dela pa tudi ostalih, najbolj kritična. . Vsak delegat mora dobiti za glasovanje mnenje iz baze in za ta predlog glasovati. Rabili bomo tudi večjo pomoč strokovnih služb in poslovodnih kadrov pri presojanju posameznih odločitev. Sedaj smo v obdobju zelo zaostrenih družbenoekonomskih odnosov, v času, ko se na vseh področjih vključujemo v organizirano akcijo za stabilizacijo našega gospodarstva. Vedno bolj se zavedamo pomena inovacijske dejavnosti — naših ustvarjalnih sil. Ko pregledujemo in analiziramo potek dogajanj v zadnjih 25. letih, ugotovimo, da se nam je inovacijska dejavnost pojavila šele v zadnjih petih letih s potrditvijo pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah ter formiranjem komisije. Sama analiza stanja inovacijske dejavnosti v DO kaže na optimističen razvoj te dejavnosti. Število predlogov in inovatorjev iz leta v leto narašča. Tako smo v lanskem letu prejeli plaketo za uspešno organizirano inovacijsko dejavnost ter nagrado Inovator Škofje Loke. V letošnjem letu smo obdelali že 23 inovacij. V isti sapi pa lahko ugotovimo, da v dosedanjem razvoju DO nismo uspeli izkoristiti vseh ustvarjalnih zmogljivosti naših delavcev, da pa imamo ugodno izhodišče za nadaljno aktivnost. Vložiti bomo morali še veliko v razvoj inovacijske dejavnosti, ker menimo, da je inovacija med bistvenimi dejavniki, ki vplivajo na stabilizacijo gospodarstva in omogočajo z relativno majhnimi napori dosegati večje dohodke. Zato morajo tako družbenopolitične organizacije kot gospodarski dejavniki dosleno spoštovati načela 8. kongresa ZSS, ki zahteva politično odgovornost, da bo postala inovacijska dejavnost gospodarska kategorija«. Anton Kužnik, Stanc- Černelič, Aloj/ Blatnik, Poslovni rezultati JELOVICA V DEVETIH MESECIH LETOS STABILIZACIJA ŽE POMAGALA Devet mesecev je za nami, minile so tri četrtine leta, ko doseženi poslovni rezultati že kažejo, kakšen ho us|K-li poslovanja oh koncu leta. Analiza t ričet rt le I ni h rezultatov po temeljnih organizacijah je še holj pomembna, saj jo lahko uporabimo kol vodilo pri pripravi letnih planov za naslednje leto. Vsem članom delovnega kolektiva je dobro poznano, da so razmere v gospodarstvu v letošnjem letu zaostrene. Naše poslovanje naj bi bilo čimbolj učinkovito, ob skrajno racionalni potrošnji na vseh nivojih, kajti le tako lahko pričakujemo izboljšane razmere v celotnem gospodarstvu. Vsi ti zaostreni vplivi v gospodarstvu kot t-udi nenehna rast cen najpomembnejšim repromaterialom, zamrznjene cene naših proizvodov vse do septembra itd., so jasno vplivali tudi na poslovanje in s tem na rezultate v naši delovni organi- zaciji. Vplivi so bili v posameznih TOZD različni, kot bo razvidno in nadaljnjega gradiva. Kljub temu pa — doseženi rezultati na nivoju delovne organizacije, pri vseli težavah, ki so bile prisotne skozi celo leto, so dokaj ugodni, če jih primerjamo z doseženimi rezultati istega obdobja preteklega leta. Dosežena akumulacija je 2,42 x višja kol v preteklem letu. Vendar razmere niso enake po vseh I OZD, kar posebno velja za dve TOZD, pri katerih so rezultati še vedno slabi, čeprav le kažejo delno izboljšanje. JELOVICA V 9 MESECIH 1-IX 79 I-IX 80 L doseženi dohodek 100 133 2. doseženi čisti dohodek 100 139 3. dosežena akumulacija 100 242 4. dosežena akumulacija/zap. del. 100 256 Kot je razvidno iz tabele je porast precejšen, zato lahko trdimo, da delovna organizacija napreduje. Ko pa bomo rezultate primerjali z ostalimi članicami SOZD, bo verjetno Jelovica še vedno med slabšimi, kar pa je vzrok prav gotovo v surovinah, ki jih od vseh članic plačujemo najdražje. Osnovne značilnosti poslovanja za celotno obdobje, ki pa so imele vpliv na naše rezultate, lahko strnemo v sledeče: 1. Nenehna rast cen osnovni surovi ni-hlodovi ni, žaganemu lesu in pomembnejšim repromaterialom, je značilna za celotno razdobje. Direktni materialni stroški so višji za 40 %, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, kar je v celoti pripisati porastu cen. 2. Prodajne cene naših proizvodov, tu je mišljeno stavbno pohištvo, so bile vse do polo- vice septembra zamrznjene, zato je vpliv povečanih cen na rezultate minimalen. Na montažnih objektih cene niso bile zamrznjene in so bile v letošnjem letu povečane. 3. Oskrba z osnovno surovino, to je žaganim lesom in pomembnejšim repromaterialom, je bila začetne mesece in vse do polletja še dokaj normalna, vendar sedaj občasno že prihaja do zastojev (hlodovina, žagan les, steklo, embalaža itd.). 4. Na področju prodaje je bilo značilno povpraševanje po stavbnem pohištvu še vedno večje od ponudbe in da se situacija tudi po spremembah cen ni bistveno spremenila. Seveda poseben problem predstav ljajo montažni objekti, pri katerih stalno primanjkuje dela in je prav manjša prodaja tista, (Nadaljevanje na 4. strani) Poslovni rezultati \ Namesto komentarja v_______________________________ (Nadaljevanje s 3. strani) ki jim negativno vpliva na rezultate. To hi lahko rekli, da so bili v glavnem zunanji vplivi na naše dosežene rezultate. Prav gotovo pa smo na rezultate vplivali tudi mi vsi, torej celotni kolektiv. Kako smo uresničevali plan, stabilizacijske ukrepe, kako smo trošili delovni čas, kakšna je bila naša produktivnost? Kakšne so ugotovitve? — proizvodnja na nivoju DO ni bila v celoti izpolnjena, v nekaterih 'POZD so odstopanja večja, predvsem pri izdelavi vezanih in enojnih oken. — še vedno za okoli 3 % zaostajamo za fizičnim obsegom proizvodnje, v primerjavi s preteklim letom, — produktivnost dela počasi raste, vendar je delovni čas še vedno slabo izkoriščen, Rezultati devetih mesecev so dokaj ugodni. Vendar pa so na dveh TOZD kritični. Skozi celo leto je za obe TOZD značilno, da bi bile v izgubi, če se ne bi posegalo v rezerve iz preteklih let ali če bi jih v celoti obremenili z vsemi predpisanimi prispevki, kot ostale TOZD. Nesprejemljivo za našo delovno organizacijo je, da zaposlenost neposrednih proizvodnih delavcev nenehno pada, pri istem številu zaposlenih režijskih delavcev, kar močno vpliva na neugodno strukturo delovnega časa. Vsekakor v zadnjih mesecih ne moremo trditi, da je osebni dohodek tisti, zaradi katerega je fluktuacija delavcev tako močno prisotna, saj smo po osebnem dohodku iznad povprečja lesne industrije in tudi v občinskem merilu smo precej izboljšali položaj, saj je naš povprečni osebni dohodek 8.052 din. Nižjo zaposlenost nekoliko blažimo s kooperanti oz. najemanjem tujih delavcev, kar pa sigurno ni perspektivno niti gospodarno. Poleg nižje zaposlenosti je delovni čas gotovo tisti, ki nam negativno vpliva na produktivnost in s tem na rezultate. V celi — boleznine so v devetih mesecih v porastu za 3 %, s tem, da je rast boleznine posebno prisotna v zadnjih mesecih, — zaposlenost zaostaja za planom med 3—4 % s tem, da nenehno pada število proizvodnih delavcev, — ker strokovne službe, predvsem tehnične oz. razvojne še niso organizirane, je področje celotne organizacije proizvodnje in tehnološkega napredka zelo zanemarjeno. Kako so v devetih mesecih poslovale posamezne I OZD? Ko analiziramo uspešnost posamezne TOZD v preteklih mesecih in če hočemo napraviti neko rangiranje vseh šestih TOZD, si bomo uspešnost ugotavljali po sledečih kazalnikih: delovni organizaciji je v devetih mesecih le 41 % izdelav-nih ur in 59 % režijskih in izpadlih ur. Kljub vsem ukrepom nam boleznina raste in ima močan vpliv na rezultate. Na dosežene rezultate lahko močno vpliva večkrat omenjena režija, kjer je predvsem mišljen strokovni kader, če je pravilno organiziran, z jasno podanimi nalogami. Prav za našo delovno organizacijo in za vse TOZD je za celo letošnje leto značilno, da tehnična režija ne naredi tistega, kar bi od nje pričakovali, ker ni organizirana. Če bi bilo obratno bi bili lahko marsikje boljši rezultati. Še in še bi lahko analizirali rezultate in vpliva nanje. Lahko pa za zaključek rečemo tole, da v tem trenutku, ko so vsaj začasno kolikor toliko sprejemljive prodajne cene naših proizvodov, ki le prinašajo neko akumulacijo, je ključ vseh uspehov v proizvodnji in prodaji, zato naj bodo do kraja leta vsa naša prizadevanja usmerjena prav v te dve področji in le na ta način bomo uspešno zaključili poslovno leto v vseh TOZD in na nivoju delovne organizacije. Franc Ziherl V zadnjem času je izredno veliko obtožb, ki letijo na vse strani, in to običajno ob koncu meseca, ko se ugotovi, da je zopet mesečni načrt neizpolnjen. Ob tem bi rad dal nekaj svojih mnenj. Ni treba, da jih vzamete za napad na posameznike, temveč je moj namen, da opozorim na probleme, ki so po mojem krivi, da imamo toliko težav v proizvodnji. Največji krivec je slaba organizacija proizvodnje. Kapacitete so neusklajene med posameznimi obrati in oddelki. Na vsak način bi kadri, ki so odgovorni za organizacijo proizvodnje morali o tem malo bolj razmišljati. Če bo organizacija dobra, le potem bomo lahko dosegli tudi boljšo delovno disciplino. Sedaj pa kažemo s prsti na tiste, ki sedijo na klopeh pri vratarju. Vendar ti so svoje normative dosegli ali presegli. Tudi kazati na grafikone, ki padajo je po mojem brez pomena, če hkrati vemo, da so delavci za delo porabili sleherno iver, ki so jo dobili iz predhodnih delovnih operacij. Žalostno je to, da na te nizke stolpce kažejo predvsem tisti, ki so prvi odgovorni za pripravo dela in proizvodnje! Pa še nekaj. Navada je postala, da je debate veliko ob koncu meseca, ko so rezultati znani, ostale dni prej pa je bila večina ravnodušna. Navedel sem nekaj primerov, ki ne veljajo v celoti za vse, vendar je na dlani, da smo vsi tisti, ki vodimo, nadzorujemo, planiramo proizvodnjo glavni krivci za večino napak, ki se pojavljajo. Tudi za delovno disciplino, ki je v večini primerov odraz neorganiziranosti. Še nekaj moramo biti na jasnem. Če so delavci nedelavni za stroji, potem se tem krepko pozna pri osebnem dohodku. Če pa so nedelavni tisti, ki skrbe za nemoten potek proizvodnje, predvsem za to, da ne pride do pomanjkanja materialov, sredstev za delo, da so pogoji dela dobri in tako naprej, potem se njim to ne pozna nikjer, delavcem v neposredni proizvodnji pa se seveda tudi pozna. Lep primer so denimo sedanja dogajanja, ko smo prisiljeni drobiti optimalne serije na neracionalne majhne. Posledica je nesmotrno izkoriščanje delovnega časa, slaba volja, poslabšanje odnosov, večja možnost poškodb pri delu, povečani stroški vseh vrst in tako naprej. Velik problem pri nas predstavlja tudi vzdrževanje. Kljub obilici strokovnega kadra ni- smo sposobni vzdrževati skupne površine, pomožne prostore. Vsakdo si po svoje utira pot skozi nered. Malo je organizacij, ki bi imelo toliko najrazličnejših elaboratov in zazidalnih načrtov, pa povečini potem leže v predalih. Plačali pa smo jih drago. Imam občutek, da pri izbiri teh sodelavcev nimamo posebej srečne roke. Namesto svojih strokovnjakov, ki jih imamo in stvari poznajo, pa so hkrati premalo izkoriščeni, najemamo tuje, ti pa so tako »kunštni«, da potem vse skupaj nekje obleži. Vse premalo se tudi dela na tehnoloških in drugih izboljšavah, ne uporabljamo cenejših materialov, ne opuščamo nepotrebnih faz. Tudi kompliciranje je naša odlika, namesto da bi izdelke poenostavili. Je pa v navadi, da se jadikuje nad pomanjkanjem ljudi, namesto, da bi se poskrbelo za to, da bi tisti, ki so, imeli dovolj dela. Fluktuacijo delavcev pa bi povsem lahko zajezili s tem, da bi z ukrepi, ki jih predlagam izboljšali delo s tem pa tudi dosegli večji dohodek. Dober delavec, ki bo dobro plačan, ne bo odhajal. Anton Kužnik Blagajna vzajemne pomoči Še enkrat nekaj o naši blagajni vzajemne pomoči. Deluje že od leta 1976. Z denarjem, ki ga prispevamo, dajemo svojim članom brezobrestna posojila. Dajemo jih v seveda do višine, ki jih dopušča vsota že zbranega denarja v naši blagajni. O tem kakšno posojilo bo posameznik dobil odloča tričlanska komisija, ki jo sestavljajo Mira Ažbe, Tomaž Petrnelj in Franc Košir. Naj višji možni znesek je 15000 dinarjev. Višina zaprošenega zneska pa ne sme preseči 5 kratne vsote denarja, ki ga ima posameznik v blagajni. Še najpomembnejši sklep. IO konference sindikata je sklenil, da bo zaradi vsklajevanja prošenj z možnostmi in pravilnikom, kar je seveda določeno delo, posojilo vsak mesec dodeljeno posameznikom 25. dan v mesecu. K) DOS TOZD (I—IX) „ - . Dosežem ci- Dosežena Dosežem do- , , , , ou , , st: doh. na akumul. c hod. na zap. , , n ' zaposlenega na zaposl. pc Primarna pred. lesa-senč. Proizvodnja oken in vrat Proizvodnja oken Jelobor Gradnja mont. objektov otrgovina x — Maloprodaja Delov. sk. skup. služb 227.901,26 167.294,61 70.513,47 2 160.274,45 111.678,65 11.202,44 5 204.980,86 149.975,50 50.139,40 3 179.603,55 123.547,72 12.548,57 4 372.306,66 248.618,20 125.528,58 1 148.653,93 139.194,73 8.744,63 — DELOVNA ORGA. 208.249,55 149.347,45 40.900,46 — Opomba: — x upoštevana tudi TOZD Trgovina za obdobje I-VI 80 Naš intervju Komisija za izume in tehnične izboljšave v Jelovici je pred časom obravnavala tudi inovacijo, ki jo je prijavila Kati Boncelj, delavka temeljne organizacije proizvodnja oken in vrat. Ni prav pogosto, da so ženske med inovatorji, zato smo se odločili, da s Kati Boncelj malo »poklepetamo«. — Uveljavila ste se torej v Jelovici tudi kot inovator. Kot vem niste inženirka, temveč delavka v proizvodnji. Kako to, da ste prišli na misel o izboljšanju delovnega postopka? »Predvsem moram povedati, da inovacije nisem prijavila sama, temveč skupaj s Antonom Kužnikom. Da ne boste preveč presenečeni, kako to, da sem to izboljšavo predlagala, naj najprej povem, da delam kot izmenovodja in sem torej dobro seznanjena z delovnimi postopki na področju, ki sodi v moj delokrog.« — In za kakšno izboljšavo gre? »Odkar smo tudi v naši temeljni organizaciji začeli okna barvati s sandolinsom smo imeli težave pri sušenju, ker je bilo prepočasno. Izboljšati in pospešiti sušenje oken je bila najina želja in uspelo je.« — Prej ste rekli, da ste izmenovodja. Tako kot so v Jelovici redke inovatorke, tako je verjetno tudi z izmeno-vodjami-ženskami. Je sploh še katera poleg vas? Kako ste sploh postali? »Kot vem, sem samo jaz izmenovodja. Kako sem pa postala je malo daljša zgodba. Predvsem moram povedati, da sem že kar 29 let v Jelovici in da mi delovnih izkušenj ne manjka. Začela sem kot razžagovalec, potem pa sem počasi z menjanjem del napredovala do sedanjega delovnega mesta izmenovodje tu v tej temeljni organizaciji. Izmenovodja sem okrog sedem let.« — Mora pa biti zanimivo, da je ženska delovodja in da »komandira« tudi moškim. Je kaj težav? »Ne ni jih. Predvsem moram povedati, da se z vsemi dobro razumem in da moje delo ni pisarniško, temveč je krepko trebil delati tudi v proizvodnji. Velikokrat je treba namreč priskočiti na pomoč, če se kje zatakne ali pa če pride do zastojev. Sicer pa moram opravljati tudi druga dela, predvsem skrbeti za to, da imajo vsi delavci dovolj dela. Poleg tega pa tudi ostale bolj pisarniške stari, kot je na-primer pisanje ur, vodenje naročil in podobno.« — Kar dolgo ste že v Jelovici. Verjetno bi znali povedati kakšna je razlika med delom pred recimo dvajsetimi leti in danes? »Predvsem so sedaj veliko boljši delovni pogoji. Takrat še sanjali nismo o odsesavanju, tudi kurjenje je bilo slabo in Dozirni nas ie velikokrat pošteno zeblo. Sedaj pa je to precej bolje. Zait) se pa toliko bolj čudim mladim, da tako težko vzdržijo na svojih delovnih mestih. Ugotavljam nam-teč, da so starejši delavci, ki sr) že več let v Jelovici veliko bolj stalni in tudi delavni. Mlajši pa radi menjajo službe, lo pa potem v proizvodnji prinaša težave, ker delo ne teče tako kot bi bilo treba. Vedno namreč moramo koga na novo učiti in produktivnost ni taka kot bi bilo treba.« — In kje ste izmenovodja? »V lakirnici.« In kl. Kaj je varstvo okolja ? Varstvo okolja po ustavnem izrazoslovju pomeni izboljšanje človekovega okolja, varovanje dobrin splošnega pomena in vrednost človekovega okolja. Glavni problemi so naslednji: — neprestano se večajo potrebe in zahteve po kakovosti energije, surovin in vode, — vse več rabimo kemičnih sredstev, umetne snovi rabimo namesto naravnih, kemizacija je značilnost vseh dejavnosti v gospodarstvu, — kopičijo se grmade odpadkov, ki so večji del izgubljene ali neizkoriščene surovine, lahko so vir energije, morda se jih da porabiti še za kaj, večinoma pa so nadloga okolju in vir bolezni, onesnaženost voda, zraka in tal pomeni nevarnost za vsa živa bitja, — hrup povzroča skrajno neugodne življenjske in delovne razmere, je zelo pomemben dejavnik poslabševanja zdravstvenih razmer. Vsem naštetim problemom se tudi naša delovna organizacija ni mogla izogniti. Tehnološki postopek izdelave stavbnega pohištva in montažnih objektov vključuje vse več kemičnih sredstev, s katerimi je potrebno previdno in gospodarno ravnati. Lep primer dobre razrešitve ekološkega problema z ustreznim ekonomskim učinkom je destilacija razredčila, ki nastaja kot odpadek pri površinski obdelavi vratnih podbojev. Do nedavnega je bil to »neraben« odpadek, ki je močno onesnaževal tla (zemljo), odslej pa je to surovina, ki nam znova da uporabna sredstva za površinsko obdelavo. Ekološke probleme moramo reševati tudi, če ekonomski učinek ni velik in korist ne ostane samo v okviru naše delovne organizacije. Kot delovni ljudje in občani smo dolžni varovati naše vode. Nevarnih snovi ne smemo izlivati niti v kanalizacijo, niti v naravne odvodnike. Onesnažen vodni vir se ne da zamenjati, temveč pomeni v procesu kroženja vode na površju, pod njim in v ozračju, vir nadaljnjih posledic. Bistvena nadloga lesno-predelovalne industrije pa je nedvomno hrup. Temu se poskušamo izogniti z ustrezno tehnologijo. Zatečeno stanje pa saniramo, bodisi z zvočnimi kabinami ali pa ustreznimi absorberji. Od razreševanja problemov človekovega okolja ni odvisno samo, kako se v okolju počutimo, temveč, kako gospodarimo in ustvarjamo dohodek. Glavno reševanje ekoloških problemov temelji v razvijanju ustrezne tehnologije in dobrem planiranju. Varstvo okolja ni torej nič posebnega, še najmanj kakšna modna zanesenost, temveč je potreba časa, da obvladujemo vse tokove v družbi, da najra-cionalneje gospodarimo z vsemi sredstvi in dobrinami, ki jih imamo, da varujemo ljudi pred nesrečami in škodljivimi pojavi, prispevamo s tem k boljšemu delu in višjemu standardu. NADA Sl OVNIK Občinska akcija INOVATOR Škofje Loke 1980 Letos bo že drugič zapored Občinska raziskovalna skupnost, Občinska konferenca SZDI. in Občinski sindikalni svet podelili nagrade trem najuspešnejšim inovatorjem v občini ter plaketi dvema DO, ki imata najbolj razvito inovacijsko dejavnost. Namen občinske akcije je koristnih predlogov in tehnič- spodbujanje ustvarjalnosti delavcev ter organiziranosti inovacijske dejavnosti v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, saj bomo z organizirano inovacijsko dejavnostjo, kot sestavino združenega dela, poleg ekonomskih učinkov zmanjševali razliko med umskim in fizičnim delom, nagradili delavca po delu in smotrneje uporabljali sredstva za delo. V letošnjem letu smo v Jelovici obravnavali 24 inovacij, eno več kot v lanskem letu. Ugotovimo lahko, da se je inovacijska dejavnost v Jelovici že nekako udomačila, čeprav imamo še vedno največje probleme pri realizaciji inovacijske zamisli. Komisija za izume in tehnične izboljšave bo do konca meseca prijavila najuspešnejšega inovatorja v naši delovni organizaciji ter vse podatke o organiziranosti in delovanju inovacijske dejavnosti pri nas. Poudarimo lahko tudi to, da smo v lanskem letu prejeli plaketo za uspešno organizirano inovacijsko dejavnost v delovni organizaciji ter nagrado Inovator Škofje Loke, ki jo je prejel tov. Kužnik Anton. Prvi korak k odstranitvi zaprtosti delovnih ljudi, k spodbujanju nastajanja nih izboljšav, modelov ter izumov, smo s podelitvijo denarnih nadomestil ter priznanj že naredili. Vendar se moramo zavedati, da je to šele začetek, da moramo inovacije razširiti na vsa področja proizvodnje in dela, da se jih moramo lotiti organizirano in pritegniti k sodelovanju čimvečje število delavcev. KUSTEC KRVODAJALSKA AKCIJA Tako kot vsako leto, smo se tudi letos udeležili akcije pod geslom »Darujmo kri danes, morda jo bomo sami potrebovali že jutri«. Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata je ocenil, da je akcija, kljub stabilizacijskim zahtevam — samo 4 ure izrednega dopusta — uspela. Ugotavljamo, da se tudi naši delavci zavedajo, da je kri zdravilo, ki ga zaenkrat ne more izdelati še nobena tovarna, pač pa ga lahko da le human, solidaren človek. To so potrdili z udeležbo. 111 delavčev Jelovice (brez 'POZD Primarna predelava lesa — senčila) je darovalo kri, 36 iz 'POZD Proizvodnja oken Jelobor, ostali pa s področja obratov Stari Dvor. KUSTEC Dobava lesa iz GLG dobavitelj bobveza 1980 Dobava november Dobava v letu 1980 DO DECEMBRA ALPL.F.S 1.350 m3 65.m3 450 m3 33 % GRADIS 2.000 m3 94 m 3 1.676 m3 84 % LIP BLED 2.000 m’ 68 m’ 1.547 m-' 77 % ZLIT TRŽIČ 1.500 m3 23 m 3 L167 m3 78 % G KZ SR. VAS 500 m3 10 m3 640 m3 128 % KZ ŽIRI 400 m3 — 203 m3 51 % SKUPAJ: 7.750 m3 262 m' 5.686 m3 73 % lalv slika, posneta na železniški postaji Škofja Loka nekako simbolično kaže na razmere v Jelovici. Na vagonih je naložena hlodovina, ki bo šla kdo ve kam, v Jelovici pa se tudi to leto ukvarjajo s pomanjkanjem lesa. Verjetno bi slika in to kar smo zapisali zaslužilo večji komentar, pa ga raje prepuščamo drugim in tudi v premislek. Mladinska delovna akcija »POKLJUKA 1980« V soboto in nedeljo, 13/9 in 14/9-1980 smo se mladinci odpravili na delovno akcijo na Pokljuko. Naša naloga je bila, da izkopljemo 2,80 m globoko jamo za kanalizacijo in 40 m dolg jarek za vodo. Vsi nasmejani in polni delovnega vzdušja, smo se v soboto zbrali pred Jelovico. Po enournem čakanju zamudnikov, ki so se prijavili, vendar pa jih ni bilo, smo se z avtobusom in kombijem odpeljali na Pokljuko. Za informacijo naj povemo, da je bilo prijavljenih 59 mladincev, od tega se nas je akcije udeležilo le 23. Kljub slabi udeležbi, smo ob zvokih harmonike prijeli za lopate in krampe in šli veselo na delo. Ker je bilo premalo mladincev, so morala za lopato prijeti tudi dekleta, čeprav to ni bilo v načrtu, saj je bilo zamišljeno, da bo njihova naloga delo v kuhinji. Ob tem pa se je treba zahvaliti kuharici v Domu gozdarjev, ki nam je pripravila obilen zajtrk in kosilo. Pozabiti pa ne smemo tudi naših mladink, ki so nam tudi pripravljale hrano. Ob delovnem vzdušju smo napeto pričakovali napovedane goste, ki pa jih ni bilo. Ko se je začelo mračiti, smo hoteli narediti piknik, vendar pa zaradi velike utrujenosti, do izvedbe piknika ni prišlo. V večernih urah smo še malo poklepetali, nato pa odšli na zaslužen počitek. Drugi dan akcije smo vstali vsi z žulj a vi mi rokami, kar je bil lep dokaz za delavnost prejšnjega dne. Kljub utrujenosti je zmagala naša dobra volja, da naredimo, kar smo si začrtali. V popoldanskih urah smo vsi veseli končali z delom, kajti pritekla je voda. Veseli, da je delo končano, smo se odpravili kljub pozni uri, na pot proti domu. Ker nas je bilo manj, kot smo pričakovali nismo mogli popraviti strehe in nanositi drv za zimo iz gozda. Upamo, da smo s tem dokazali, da se tudi mladini Jelovice lahko nekaj zaupa. Ob tem pa se sprašujemo, kaj je bil vzrok za tako majhno udeležbo. Opravičujem se tudi mladincem iz Kranja, ki so zaman čakali na avtobus eno uro. Veseli bi bili, če bi bile naslednje delovne akcije številnejše, ne samo na na napirju, ampak tudi takrat, ko bo šlo zares. KK ZSMS Jelovica Občinsko tekmovanje GASILSKO TEHNIČNIH ENOT CIVILNE ZAŠČITE Štab civilne zaščite občine Škofja Loka je sprejel sklep o razpisu tekmovanja — preverjanja znanja gasilsko tehničnih enot CZ iz KS ter DO občine 'Škofja Loka. Tekmovanje je bilo organizirano na igrišču v Puštalu dne 5. oktobra 1980. Na tekmovanje je štab CZ D O Jelovica prijavil ekipe iz gasilskega voda CZ v sestavi: Šink Stanislav, Čanžek Leopold, Mesec Vinko, Igličar Alojz, Vidmar Stane, Ccmaža r Anton, Košir Franc in Pintar Jože. Ekipa je sestavljene iz obveznikov CZ iz TOZD Proizvodnja oken in vrat, TOZD Gradnja montažnih objektov, I OZD Trgovina in DSSS. Člani ekipe so marljivo trenirali in dosegli na tekmovanju kljub povprečni starosti ekipe 51 let, izvrstno tretje mesto v svoji tekmovalni skupini. Osvojili so sicer enako število točk kot drugouvrščeni tekmovalci KS Poljane, toda odločil je čas izvedbe vaje. ČLANI DO 30 LEI 1. KS Škofja Loka 930 točk 2. Iskra Železniki 919 točk 3. Kladivar Žiri 904 točk ČLANI NAD 30 LE T: L Alples 958 točk 2. KS Poljane 947 točk 3. Jelovica Škofja Loka 947 točk 4. Alpina Žiri 943 točk 5. LTH II. 935 točk 6. KS Stara Loka 932 točk Skupaj je tekmovalo 29 ekip in zato je še posebej potrebno pohvaliti naše »civilnozaščitni-ke«, fante srednjih let, za njihovo uspešno nastopanje in tudi za trofeje »ročnik za cev«, ki jim jo je ob zaključku tekmovanja izročil poveljnik štaba CZ Škofja Loka tov. Albreht Jože, ki je poudaril, da se tudi taka tekmovanj a vključujejo v akcijo NNNP-80-81 in še posebno pohvalil za prizadevnost in elan prikazan na tekmovanju. Roman Selan REZULTATI: ------------------- ČLANICE: ____ 1. Gorenjska predilnica 724 točk JELOVICA 2. Alples 711 točk 3. Kroj 691 točk ------------------- Ekipa CZ Jelovice na tekmovalnem prizorišču dUjUotivo Diploma za osvojeno tretje mesto in praktično darilo — trofeja ekipe Zakaj je kilometrina »le« 4,95 dinarja Kar dobro plačani kilometri Če dobite 4,95 dinarja za kilometer vožnje z avtomobilom, potem imate v vašem podjetju kar dobro kilometrino! Tak bi bil najkrajši odgovor na številna vprašanja radovednih »šoferjev«, ki nas po objavi kratkega sporočila RS ZSS o najvišji kilometrini nenehno sprašujejo: »Zakaj komaj toliko?« Na Avto-moto zvezi Slovenije, ki si je »izmislila« to številko, so nam pokazali formulo — ni odveč, če povemo, da je splošno veljavna po vsem vesoljnem svetu — po kateri so prišli do »številke 4,95«. Poglejmo jo: B i’ O O C - Cr L F T - N Sv —-----4---------t------+ — (12 G 4 /. 4- D) 4 — 4 ---- 100 S K K K K Legenda je takale: B = cena za liter goriva, P = povprečna poraba goriva, O = cena za liter olja, O = količina olja med dvema menjavama, S = število prevoženih kilometrov med dvema menjavama olja, C = cena novega vozila, Cr = cena vozila, ko ga uporabnik proda, K = število prevoženih kilometrov v času porabe, L — čas uporabe vozila v letih, G = mesečna najemnina za garažo, Z = letna premija za zavarovanje (kasko z Iz Delavske enotnosti odbitno franšizo 4.000,00 dinarjev ter obvezno jamstveno zavarovanje), D = izdatki za cestnino, tehnični pregled in drugi stroški registracije, F = stroški vzdrževanja vozila in opreme, T = cena ene gume, N — število kupljenih gum v času uporabe vozila. Vidimo torej, da so v tej formuli zajete celo take postavke, o katerih marsikdo niti razmišljal ni. Taka je, denimo, garažnina (garažo, če jo imaš, moraš plačati v službene ali zgolj privatne namene; če je nimaš, ti od kilometrine ostane 43 par), ali letna premija za zavarovanje (za vsak prevoženi kilometer dobiš od kilometrine 23 par) itd. In če vse te elemente seštejemo, pridemo do vsote 4,95! »Izračun se nanaša na Zastavo 101, ki letno prevozi 15.000 kilometrov. Na »stoenko«, zato, ker je naš »povprečni« avto, na 15.000 km pa spet zato, ker jih povprečno pač toliko prevozimo. Službeno in privatno skupaj!« komentira inž. Janez V od o pij a z AMZS. »Pri tem izračunu pa nismo upoštevali kakšnih nizkih vrednosti. Nasprotno. Za »stoenko« smo na primer računali, da »požre« kar 12 litrov bencina na 100 km! Potemtakem porabi ta naš nacionalni avto le za 2,50 dinarja bencina na kilometer! Vse druge stroške do 4,95 predstavljajo torej druge postavke. Kakšnih 60 par več bi »zaslužili«, denimo, le veterinarji, ki jih poklic zanese na vožnje po hribih bogu za hrbtom. Ampak to že ni več normalna eksploatacija vozila . ..« Razburjenje nekaterih »šoferjev«, ki so nas spraševali, »zakaj komaj toliko«, je vsaj do neke mere razumljivo. Večina organizacij združenega dela v SR Sloveniji ima namreč v samoupravnih aktih lepo zapisano, da znaša kilometrina 30% od vrednosti bencina »super«, pa bi potemtakem po zadnji podražitvi lahko s »potovanji« več »zalužili«, ker bi morala kilometrina biti višja. »Ta inačica »30%« je sedaj postala nelogična in zato neuporabna«, komentira inž. Janez Vodopija, »ker so se povečali le stroški goriva, drugi pa — sorazmerno — ne.« TURNIR ISKRA DATA Koncem novembra smo sodelovali na 4. tradicionalnem šahovskem turnirju ISKRE. Letošnji turnir je bil imenovan ISKRA DATA, po novem računalniškem sistemu, s katerim je bilo vodeno tudi polovico turnirja. Igralo se je v sedmih jakostnih skupinah. Naša ekipa je zastopala Jelovico v 4. skupini in osvojila 4. mesto pred Alp-lesom z istim številom točk, vendar smo v medsebojnem dvoboju zmagali. Rupar Jože r N Izlet v Kumrovec x_____________________________y Že več tednov pred izletom smo vsi upokojenci Jelovice po pošti prejeli dokument, smeri izletu, le-lu ji' bila nuli prijavnica. Prijavilo se nas je z.a tri potne VIA I O RJI. VI avtobuse. Odhod in samo zbirališče je bilo na Trati. Tu so vsem postregli, ki smo bili namenjeni z.a izlet, z. dobro malico. V našem avtobusu smo bili izredno dobre volje. Imeli smo harmonikarja, ki je vso svojo moč posvetil prav našemu pravemu razpoloženju. Tudi šofer nam je z raznimi šalami in vici krajšal dolgočasje. Prvo naše postajališče je bil hotel Otočec. Že tu seje pok.iiz.alo tovarištvo. Te malo sem se oddaljil od parkirišča, ker pa mi je zastala ura, sem nekoliko minul zamudil na zbirno mesto. Urez. jeze so me čakali. Tako čisto v /travi domačnosti so miši avtobusi krenili nato /troti Kumrovcu. Tja smo prišli le nekoliko kasneje kot jt vnaprej bilo določeno. Pozorno smo si ogledovali V iiov rojstni kraj. Pre ne kateri udeleženci izleta snto tu bili prvič, tako smo s pravo vnemo ogledovali zgodovinske znamenitosti Titovega rojstnega kraja I ' samem domu maršala lil A so nam zavrteli tudi film o njegovi poti, predvsem o obisku v nekaterih naših prijateljskih državah. Nato smo še ogledali rojstno hišo in dokumentarni arhiv o mladosti maršala II I A. Tudi vožnja proti Rogaški Slatini je bila /tolna zanimivosti. Peljali smo se mimo Podsrede in Podčetrtka, kjer so tudi Atomske toplice. Na vsej vožnji smo gledali lepo in skrbno obdelana polja, zasejana s koruzo in seveda številne vinograde na položnih hribčkih. Končno smo se le /tripeljali do Rogaške, kjer je bilo tudi kosilo. Številni smo šli potem na kopanje v zdraviliški bazen. Sam bazen je v primerjavi z. našimi gorenjskimi bazeni zelo velik, voda je pravi biser in mi ni bilo žal odšteti nekaj več vstopnine kot je to pri naših bazenih. Oprema sama je moderna. Tako se bomo tisti, ki smo se v Rogaški Slatini pošteno okopali nuli lega spominjali kot zanimivosti našega izleta. Zanimivo /ta je zame bilo nuli to, ker v našem izletniškem avtobusu nisem videl niti enega znanca, sosedii ali prijatelja pa so z menoj Inli vsi tako prijazni, da sem se na koncu naše izletniške vožnje že počutil kiti da sem med ljudmi, ki se že dolga leta poznamo, luko mi bo prvi izlet upokojencev JI. I.O-I 7(7 ostal še toliko bolje pri srcu. Upam le,' da bo takih izletov še več. Rajko Primožič TURNIR V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE IN 25 LET JELOVICE K tradicionalnemu šahovskemu turnirju v počastitev 29. novembra smo priključili tudi domač praznik — 25 let Jelovice. Ravno tako smo se oddolžili našemu dolgoletnemu sodelavcu in vnetemu šahistu Kalan Karlu z manjšim darilom, katero ga bo ob odhodu v pokoj še velikokrat spominjalo na delovno organizacijo, kakor tudi na soigralce. Tokrat je bila razveseljiva udeležba kar 15 igralcev. Tretje mesto so si razdelili štirje igralci z devetimi točkami, vendar je bil zaradi boljšega medsebojnega rezultata boljši Ko- stovski Simon, zaposlen v TOZD Gradnja montažnih objektov. Ostale rezultate in vrstni red lahko vidite iz tabele. Po končanem tekmovanju je Bertoncelj Andrej pripravil obsežen govor našemu Karlu. Orisal j s njegovo, predvsem šahovsko pot, ko je prav on dolgo časa vodil ekipo Jelovice in opravljal delo predsednika šahovske sekcije. Na koncu se mu je v imenu vseh navzočih zahvalil za dosedanje delo in se mu priporočil za nadaljnje sodelovanje, saj bo ostal še vedno naš član. Ru par Jože /•> 3 25 i A S t 1 i 'i '"£ '-H-LL l!.v; h ^ 20= | 2 c e . / i Vl'k st ilivtjlvs s '1 i • J>ii 3 I 1 3 h 5 K 3 o| le- JELCYw.fi liU t " -V- z\ h H * .. .. Blpiej, h ; - L .:. ■- 5 -X UL h /1 fr. , 13x5.li: 2e k- i.vlci j.i ! i- 2„ A L. •- .5 C iijk KJj 6 i w W ' - ' - 1 »•'£>: r H'.- ,.r _j 'J 2 . i .'t t | nr L 't ’• . . T r.! 3 LIH • M-J | 1 ju 1 l li h 1 r;t n L 4 1 , U V i t t i L 5. _ l 2 21 ■H L C *.\ oV.. iV T1 fuj i. t. i • C k o - ■: h iC A 2..V čiv*'-' ~ h -4-4 -.r. L, ŠAHOVSKO PRVENSTVO JELOVICE — 1980 <.________________________v Letošnje prvenstvo Jelovice je bilo eno najbolj izeenačenih v zadnjih letih. To nam pove že tabela, iz katere je razvidno, da je med 1. in 6. mestom le 3,5 točke razlike. Turnir je bil odigran po eno-krožnem Bergerjevem sistemu. Udeležilo se ga je 12 igralcev. Čas igranja je bil omejen 2 x 10 minut na partijo. Z letom 1980 si je Rupar Jože priboril še osmi naslov prvaka. Drugo mesto je zasedel Medja Brane, ki je v zadnjem kolu premagal prvouvrščenega, pa tudi sicer je prikazal zelo dobro igro s tem, da je premagal vseh prvih šest igralcev. Pintar Miro je osvojil 3. mesto, kar je s prikazano igro zadovoljiva uvrstitev. Dve ali tri napake lahko vplivajo na nižjo uvrstitev, kot npr. 4. mesto Kalan Karla. Olejar Robert je po šestem kolu vozil z 100% izkupičkom točk, vendar je v nadaljnjih petih kolih popustil in iztržil le pol točke, kar mu je zadostovalo za 5. mesto. Bertoncelj Andrej je nekoliko pokvaril dosedanje uvrstitve, vendar pa velja omeniti, da je s humorističnimi vložki soigralcem pripomogel k boljšemu razpoloženju. Ristič je osvojil 7. mesto in prestal debut z 50% možnih točk. 8. — 9. mesto sta si razdelila Koban Rudi iz termotona in Horvat Brane iz TOZD Gradnja montažnih objektov, kakor tudi Mrak Franc, ki je osvojil 10. mesto. Madjar Anton je zbral vse tri točke proti igralcem iz gornje razpredelnice, kar je zadostovalo za 11. mesto. Med tekmovalce z manj športne sreče pa sodi Novinc Cveto, kije zasedel 12. mesto. Tekmovanje je potekalo v športnem duhu. Omembe vredna je zadnja poteza vseh nastopajočih, saj so se zaradi stabilizacijskih ukrepov odpovedali nagradam, razen diplom. Še glede številčne udeležbe, ki bi bila lahko večja. V Jelovici je dovolj šahistov, ki so morda zaradi neuigranosti nekoliko slabši in bi z malo treninga posegli proti vrhu tabele. Sicer pa, za sodelovanje in igranje na turnirju velja olimpijsko geslo »VAŽNO JE SODELOVATI«. Torej, vabljeni na prihodnja tekmovanja, ki so pred nami. Jože Rupar St. IMb Iti PtilMCU. 1 -i l *T » c /. i i J iC v, u v> ‘h ,y': rcckE' Mfirc { jgže v i 4 i i i 1 1 7 C 1 7 1 12 J X s 'V/.' 1 1 'i 0 c c 1 A 'I 1 * 't A to E 1> IčOMCV i Z/ ozrtCV 0 o iv,.. 1 i A c 1 A c ■1 A 1 1 c 5 jE OllJSK čOficčr c C i-. j 1 7 c c- 1 'i 1 1 1 1 9 h i P/VF/M Viil C c u u v 1 i 1 1 1 i i t ■1 i b ,v L .5 e Z/9tl { 1 c c V' L, i t c l i 1 7 / 1 b e 1 HELTCUCELJ '? { 1 7 c u Iti, o L* i a i / A 1 tl 7 l mhoj/ac. mrou c 1 v 1 c c i: 1 i i C 1 1 7 c fr. j. i-iccvflr wšnc c d d 1 c 1 i L C 1 i 1 1 7 ,9 MflMPP. )C2E c i .. i T Z h' T 0 T A 1 •Tj! C. n trnuc J, L U c i v i i T O 1 4 ? u t; čC)i f u o A c C 1 i ‘'/i.. C- O V, 4 IZ. IS uceur &we c g v 4 Z 4 A % > J 7 j Ul ISCSEI .1 ru.h u c c C- L- d / i u V/ ' .3 '-z l£ .vVi//v c c Vt ro . o - f - - C> G - - - ‘ • ‘‘h,. •S 'T I |c« Ime m ptuimeL A X A. t/ s. G. 7. s 4 e u a Toč La Mesto If Rupar Jcie % c c •/ 1 i 1 < 1 5 % i c 1 i c 1 1 1 S'ti k Claiar tote.t 0 c 0 k i 1 i 1 1 c 1 O */l S. (J. Ae.ttonc.ali (?nditj C 0 0 1 2 w 7 i A c 1 1 <3 (o- 7. C,otič c c 1 C o O % l 1 / 'ti 1 .-7'ti 7. 0 1 c c 0 c C i 'ti / / 1 _