2 STROKOVNO 31 31 32 32 33 34 35 36 Kosobrinovi pripravki Nate~aj Koktajli Kemija v taborni{tvu Astronomija @VN Orientacija Nasveti vodjem AKTUALNO 4-5 6-7 8 9 10-11 12-13 14-15 16 17 KDAJ? Tema meseca Klepet Karikatura Kolumni Taborni{ke novice Starostne veje Statut Kam s smetmi? Rde~i petelin KAJ? POTEPANJA 18 Potepanja - Sodni{ki seminar 18 Potepanja - Predstavitveni tabor 19 Piratski izziv 20-23 Mnogoboj 24-25 Poster 26-27 Intervju 28-30 Tabor na obisku KDO? julij-avgust 2005 25. junij -3. julij Te~aj orientacije in topografije znanje.rutka.net 8. -13. julij Te~aj bivanja v naravi in pionirstva znanje.rutka.net 29. julij - 10. avgust Eurojam (Anglija) www.eurojamlive.org 30. julij - 6. avgust Lokostrelski te~aji znanje.rutka.net 14. - 21. avgust Te~aj za vodje - na~elnike dru`in, klubov, ~et in rodov znanje.rutka.net 10. september TOTeM (Ilirska Bistrica) totem.rutka.net Pregled poletnih vodni{kih te~ajev Termin KrajOrganizator Kontaktna oseba 30. 6. - 9. 7. Ribno pri BleduRJZ Janez Ro{er (janez.roser@email.si) 9. 7. - 18. 7. Ribno pri BleduRJZ Janez Ro{er 18. 7. - 27. 7. Ribno pri BleduRPG Toma` Sinigajda (sini@rutka.net) 14. 8. - 25. 8. {e ni znanoMZT Ljubljana Mi{a Hoker (mhojker@volja.net) 14. 8. - 22. 8. Kal-KoritnicaMZT Ljubljana Ur{ka Bergant (urska.bergant@rutka.net) 17. 8. - 27. 8. MarindolZTO Kranj Matja` [vegelj (matjaz.svegelj@rutka.net) Prijave po{ljite ~imprej na znanje.rutka.net oz. kontaktnim osebam s seznama. Podrobne informacije pri Nini Arnu{ - Foto: SiN julij-avgust RAZVEDRILO V.D. glavnega in odgovornega urednika: Ale{ Cipot. Pomo~nik urednika: Miha Bejek. Urednik fotografije: Bla` Verbi~. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak. Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a, Jaka Bevk, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~, Tina Br`an, Meti Buh, Jo{t Bukovec, Borut Cerkveni~, Tanja Cirkven~i~, Ajda Drozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Toma` Hudomalj, Irena Jeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Bla` Kova~i~, Jernej Kova~i~, Da{a Lamut, Nina Medved, Frane Merela, Boris Mrak, Du{an Petrovi~, Tadej Pugelj, Lea Repi~, Tone Simon~i~, Ale{ Skali~, Iris Skrt, Matic Stergar, Toma` Sinigajda, Katju{a [avc, Goran Tom{i~ in Jasna Vuradin Popovi~. Lektoriranje: [pela Gorup, spela.gorup@rutka.net. Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/3000820, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 560 SIT, letna naro~nina je 4900 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka je bila tiskana v nakladi 1800 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN 0492-1127 Naslovnica: SiNi. i. Absolutni zmagovalec v izboru za namlaj{ega, najmanj{ega in najlep{e urejenega tabornika na dr`avnem mnogoboju! 37 38 39 40 41 42 43 44-45 46 46 46 47 Iz taborni{ke pesmarice Adrenalin V spomin SOS Faca Dotik Je`kov koti~ek Fotostrip Igra Rebus Stric volk Nagradna kri`anka UVODNIK Nikomur ni lep{e kot je nam ☺ @e ve~ let spremljam izmenjavo mnenj na Rutkinem spletnem forumu in obi~ajno po kak{ni ve~ji akciji naletim na kritike tabornikov, ki so se akcije udele`ili, in najve~krat so uperjene na organizatorje. Gre tako za ~isto nepomembne malenkosti, kakor tudi za bolj resne opazke ali celo zamere. Prav je, da na ta na~in sporo~amo svoja opa`anja, ki so konstruktivno zapisana lahko v veliko pomo~ organizatorjem akcij. V~asih, sicer redko, se vseeno ne morem znebiti ob~utka, da nekateri i{~ejo dlako v jajcu. Takrat te~nobam ustreza le malo stvari. Res jim ne bi {kodilo, ~e bi jih od ~asa do ~asa postavil v polo`aj tabornikov svojega rodu. ^e bi se bili prisiljeni na prav vse akcije voziti ve~ ur samo v eno smer, za stro{ke (ene same akcije) goriva, cestnin, prehrane oziroma prijavnino potro{iti recimo pol {tipendije na osebo, bi verjetno posku{ali izkoristiti vsako minuto dneva, predvsem pa bi na vse skupaj gledali bolj optimisti~no in manj kriti~no. ^eprav menim, da je (ne)dlakocepstvo v bistvu samo odraz stanja duha. Kdo pa smo taborniki? Smo samo amaterji, ki po~nemo to, kar po~nemo, iz veselja. Koristimo svoj prosti ~as. Bodimo ponosni na to, kar imamo, na to, kdo smo in ~lani katere organizacije smo! Ale{ ales.cipot@rutka.net 3 4 U`ivanje alkoholnih pija~ in kajenje UVODNIK K razmi{ljanju smo povabili tri goste, ki vsak s svojega zornega kota prena{ajo lastna stali{~a in izku{nje v Tabor. Luka – kot stare{ina ve~ zletov z vidika odgovornosti, Ga{per – kot ve~kratni vodja varnostne slu`be in Rade – kot predstavnik (za na{e razmere) vzorno urejenega rodu v smislu dana{nje tematike. Upam, da bomo pomagali {e tistim redkim posameznikom v taborni{kih vrstah izoblikovati stali{~e do tokratne tematike, ~e jo morebiti {e nimajo. Kako zdravo hrano u`ivamo na taborni{kih akcijah? Vzgojni dogovor v praksi Tokratni kolumnisti in gostja Klepeta bodo veliko povedali o alkoholu in cigaretah, zato se sam raje posve~am {e enemu zelo pomembnemu podro~ju zdravega `ivljenja. Kadar je govora o 12. taborni{kem zakonu, vedno za~nemo in kon~amo pri alkoholu in cigaretih. Vendar se {kodljive navade po obsegu in pogostnosti ne pri~nejo in ne kon~ajo pri obeh omenjenih substancah. Dr`i pa, da so te`ave in odzivi najve~ji, kadar pride do prekomernega u`ivanja obeh, kakor tudi drugih ne`elenih ali celo prepovedanih substanc. Verjetno ste `e pri{li do spoznanja tudi sami, da je vse ve~ otrok in mladostnikov predebelih. Na to vpliva ogromno dejavnikov, izpostavil bi dva: prekomerno u`ivanje nezdrave prehrane in premajhna telesna aktivnost. @al tudi v taborni{ki organizaciji dajemo veliko potuho mladostnikom (v bistvu samo prilivamo olje na ogenj) z nezdravo prehrano na akcijah. Do tega prihaja predvsem zaradi nepoznavanja podro~ja `ivil oz. prehrane in zaradi omejenih denarnih sredstev. Izbira `ivil in njihova priprava je v ve~ini primerov zelo slaba, da ne re~em celo strupena za ~love{ko telo. Sam vidim najve~je te`ave v neprimernem razporedu obrokov ~ez dan, njihovem »doziranju« in manj primerni biolo{ki sestavi `ivil (vsebnosti beljakovin, ogljikovih hidratov, ma{~ob, vitaminov, mineralov in ostalega) po posameznih obrokih. Poudariti `elim, da ne gledam na zdravo prehrano v smislu `iveti ~im dlje, ampak predvsem `iveti bolj kakovostno; in to sporo~ilo bi morali prenesti mladostnikom. Kar se ti~e uvajanja zgoraj omenjenih osnov zdravega `ivljenja v taborni{ki program, sem pesimist (~eprav je v taborni{tvu resda veliko stvari, ki bi jih morali spremeniti pred spreminjanjem prehrane – a tokrat te~e beseda o 12. taborni{kem zakonu). Prepri~an sem, da bo tako stanje kot je danes ostalo nedotaknjeno {e vsaj desetletje in bo prepu{~eno ve~ ali manj redkim prebliskom ozave{~enih posameznikov v vodstvu taborjenja oz. zimovanja. Ale{ ales.cipot@rutka.net Rade Pribakovi~ (37), rade.p@siol.net, RSV Ljubljana, stare{ina rodu V rodu Sivega volka smo `e pred leti oblikovali dogovor, da na taborjenjih in drugih aktivnostih kajenje in pitje alkoholnih pija~ ni dovoljeno. Dogovor velja za vse ~lane, ne glede na starost oz. vejo. Pozitivna okoli{~ina pri upo{tevanju dogovora je tudi ta, da so med vodniki in starej{imi ~lani redni kadilci precej redki. V rodu si seveda ne zatiskamo o~i pred tem, da tudi na{i ~lani kadijo in pijejo alkoholne pija~e. Zato z dogovorom dolo~amo meje sprejemljivega obna{anja. Zaenkrat je lo~nica med sprejemljivim in nesprejemljivim precej ostra, vendar smo v ospredje postavili vzgojne dejavnike kot tiste, ki ne dopu{~ajo kompromisov. K zdravemu `ivljenjskemu slogu, k prijaznemu odnosu do narave in k celostni vzgoji otrok in mladostnikov ne sodijo razvade in odvisnosti. Kr{itve dogovora vsakokrat obravnavamo na rodovi upravi, v dosedanji zgodovini rodu pa smo najostrej{o kazen, izklju~itev iz rodu, uporabili le trikrat. O dogovoru na~enjamo razpravo vsakih nekaj let, praviloma takrat, ko dozori naslednja generacija. In ti nasledniki ponavadi izpostavijo dva problema. Prvi je neskladnost ('nena~elnost') med deklarativnim nasprotovanjem kajenju in pitju alkoholnih pija~ pri tabornikih in 'resni~nim' `ivljenjem mladostnikov, ki vklju~uje tudi eksperimentiranje z dovoljenimi in nedovoljenimi drogami. Drugi pa je polnoletnost in posledi~na samostojnost odlo~anja in zrelost presoje; polnoletnost naj bi namre~ mladostniku sama po sebi `e omogo~ala lo~evati med dovolj in preve~ piva. Moj odgovor na to je, da gre za la`ne dileme. Taborniki ne `ivimo v nekem izoliranem svetu, imamo pa vso pravico povedati, da taborni{tvo pomeni tudi zdrav `ivljenjski slog, da v tem duhu vzgajamo otroke in mladostnike, in da morajo ~lani tega kluba sprejeti in upo{tevati nekajenje in nepitje alkoholnih pija~ kot vrednoti ter delovati z zgledom pri tabornikih in v dru`bi. Pri tem ne gre za vpra{anje pravic posameznika, ampak za zdravo pamet. Kajenje (ne samo tobaka) in pitje alkoholnih pija~ je {kodljivo za zdravje, o ~emer ni nobenega dvoma, oboje pa ima tudi negativne socialne u~inke. Glede polnoletnosti pa je moj argument ta, da starost sama po sebi nikomur ne zagotavlja razsodnega odlo~anja in da polnoletnost ne prina{a preskoka med privilegirane, ampak kve~jemu med bolj izpostavljene in bolj odgovorne. Kompromis?! Luka Okorn (31), luka.okorn@gmail.com, RDR Medvode, stare{ina Obljubljanske OOZTS, stare{ina 1. Pow-wow (zleta za GG) ZTS Tema meseca, kajenje in u`ivanje alkohola na taborih, zletih in drugih taborni{kih akcijah, je pri{la ob pravem ~asu, ker se sezona le-teh pravkar za~enja … Lahko bi trdil, da sta ti dve na(raz)vadi ob takem ~asu vedno ve~krat na sporedu in zavzameta kar nekaj prostora na dnevnem redu marsikaterega organizacijskega odbora, zapisnikih in debatah v taborni{kih vrstah. S podobno situacijo smo se soo~ili lani, pred organizacijo zleta Pow-wow. Organizacijski odbor je temo "kaj storiti z alkoholom in kajenjem" obravnaval kot prioriteto `e vsaj pol leta prej. Med obravnavo so se kresala razna mnenja, zmagalo pa je tisto, ki je predstavljalo podlago julij-avgust na taborni{kih akcijah za pravilnik oziroma kodeks obna{anja na zletu, ki je bil sestavljen prav za Pow-wow. Alkohola na zletnem prostoru ni bilo mo~ kupiti, tudi odraslim osebam ne, kajenje pa je bilo dovoljeno osebam nad zakonsko dolo~eno starostjo na zato posebej ozna~enih in pripravljenih prostorih ter v ~asu, ko se ni izvajal program ali ko so to posamezniku dovoljevale obveznosti. Najve~ kritik je po`ela odlo~itev, da se alkohol, na primer vsaj pivo, ne bo to~ilo niti v kantini namenjeni osebju po kon~anem dnevnem programu, ter da mora biti vodnik vedno s svojimi ~lani voda, kar pomeni, da je bilo dru`enje med starimi prijatelji (~lani osebja in vodniki) onemogo~eno. Seveda pa je bil polnoletnemu osebju zve~er omogo~en izhod z zletnega prostora. Je bil to dober ali slab kompromis? Zakonsko in varnostno je bil to edini mogo~ na~in, z vidika dru`enja in sprostitve po opravljenem delu pa je bilo to seveda za vodnike in osebje veliko razo~aranje, za organizatorje bodo~ih tovrstnih akcij pa slaba popotnica. Brez vodnikov in osebja pa~ ne gre in mladi se radi dru`imo ter, po{teno povedano, po vseh dnevnih naporih spijemo tudi kak{no pivo. Prepovedali bi lahko tudi kajenje vsem udele`encem, pa je obveljal zgoraj napisani kompromis in mislim, da je prav tako, ker se v nasprotnem primeru marsikdo ne bi mogel zadr`ati in bi kadil na skrivaj ter tako posledi~no ogro`al po`arno varnost na samem zletu. Neprimerno se mi zdi moraliziranje, kaj taka oseba sploh po~ne v taborni{kih vrstah in na tak{ni akciji, ~e se ni zmo`en vzdr`ati svojih razvad, saj v trenutni situaciji ne ka`e biti bolj pape{ki kot pape`. Sodeloval sem na marsikateri akciji, bil ~lan {taba zadnjih treh zletov in odprave na Techuano, taborovodja in stare{ina taborov in tako do`ivel marsikateri dogodek, sisteme nadzora in obvladovanja ter njihove padce prav pri tej tematiki. In kaj lahko zaklju~im? Odlo~itve za popolno prepoved obeh "pojavov" terjajo nadzorne aparate zavidljivih razse`nosti, veliko energije, brezpogojno izvr{evanje pravilnika, izvr{ene sankcije nad kr{itelji s solzami v o~eh in nepredvidljivimi posledicami, saj jih izvajamo nad svojimi nasledniki. Odlo~itev za nasprotno pot, ki stremi k popolnemu zaupanju v udele`ence, da se bodo dr`ali vsaj vzgojnega dogovora ali se ravnali vsaj po nekih civilizacijskih normah, ~e ne `e po taborni{kih zakonih, pa lahko (`al!) vodi v katastrofo. Vse je odvisno od ciljne skupine udele`encev, njihove starosti, predvsem pa {tevila, ki botruje marsikateremu sociolo{kemu pojavu. Pri tej tematiki je re{itev ustrezen kompromis in `elim vam, da prav va{a skupina organizatorjev taborni{ke akcije odkrije pravega. Tu, pa tam … Ga{per Rupnik (28), guster@rutka.net, RKV Postojna, stare{ina Ju`noprimorskonotranjske OO ZTS, vodja varnostne slu`be na zletih v Tolminu in Ilirski Bistrici Dokler bodo alkohol, tobak in ostale droge na voljo, do takrat bomo ljudje ne glede na ceno, posegali po njih. Taborniki, `al, nismo izjeme. To lahko na podlagi izku{enj, ki sem jih pridobil kot vodja varnostne slu`be na zletih v Tolminu in Ilirski Bistrici in v moji taborni{ki praksi, z gotovostjo trdim. Vsak razu- 5 TEMA MESECA men se bo strinjal, da s pla{nicami na o~eh ne moremo mimo trendov v ~asu in dru`bi. Menim, da bi morali in zmogli v na{i organizaciji posve~ati ve~ energije in sredstev za celovito, stalno, preventivno vzgojo na{ih ~lanov. ^lani bi se morali zavedati kaj po~no. Koliko in kako si {kodujejo? Zakaj zlorabljajo alkohol, tobak in druge droge? Ampak ker se tega ne zavedajo, mi pa temu ne posve~amo dovolj pozornosti se nam vse preve~krat zgodi, da v zavetju no~i ali {e bolj drzno - sredi belega dneva, naletimo na opite, zakajene ali zadete tabornike in tabornice. Fino!? Kaj naj s temi ~lani? Kot organizacija, ki daje mo`nost popravljanja napak na orientacijah in topo testih smo jim seveda dol`ni dati mo`nost, da popravijo tudi tovrstne napake. Ali pa tudi ne? Kdo je tisti, ki o tem odlo~a? Statut, rodova, disciplinska? Posameznik? Ponudimo svojim ~lanom dovolj privla~nih vsebin, drznih izzivov in mo`nosti za dokazovanje. Tako se jim ne bo potrebno dokazovati v hazardu z lastnim zdravjem. Praksa na ve~jih akcijah? Po hitrem pregledu velikih akcij na na{ih tleh se jasno poka`e, da je tabor obdan z `ico in stra`nimi stolpi, kjer se vsak vstop in izstop nadzira, pregleda vsa vnesena oprema in osebe, nestvarna iluzija. Tak tabor tudi ne bi bil v skladu z na{imi na~eli. Ker represija ne pride v po{tev, menim, da se v na{i organizaciji lahko zanesemo le na samokontrolo in zgled. Kje se za~ne zgled v prostovoljni taborni{ki organizaciji? V G[ Bohinj? Na vodni{kih te~ajih? Na sestankih? Na taborjenjih? V doma~ih lokalih? Na doma~ih ulicah? V resnici ni pomembno, kje se za~ne, pomembno je, da je stalen, povsod enak in nedvoumen. Zgled naj bo tak, da ga lahko vsak ~lan na{e organizacije vzame za svojega in da ga hkrati skoraj vsak star{ odobrava. Stoji naj na jasno izra`enih vrednotah, poudarjenih skozi celostni vzgojni proces. In nenazadnje je le v na{ih mo~eh, da poskrbimo za tolik{no mero samokontrole in samospo{tovanja, da se nam ne bo zgodil tisti "tu pa tam". Prohibicija in prepoved? Pokukajmo v novej{o zgodovino: zlet v Velenju, Tolminu, Ilirski Bistrici, Techuana, MOOT …? Razli~ne starosti, razli~ne kulture, razli~ne navade, konec koncev razli~ni zakoni. Povsod so se videle "kresni~ke", povsod se je na{el kdo, ki ni bil "brezhiben" in kak{en, ki mu je muha padla v obe o~esi hkrati. Ne glede na ukrepe. Posledice so bile razli~ne. Od opominov, pogovorov, do klica star{em. Javnih organov (uradno), hvala bogu, pri tem {e nismo potrebovali. Ali bo vedno tako? Kadarkoli se lahko "okajena" skupina mladih tabornikov in tabornic naba{e v premajhen avto in s tabora odbrzi na drug "`ur". "Bad press" je silno neprijetna zadeva. [kodljive razvade lahko do neke meje posku{amo omejevati ali usmerjati. Naj se sli{i {e tako noro, ampak, na Pow-wowu so se kadilski koti~ki obnesli. Seveda v takih koti~kih posedajo le polnoletni ~lani in nikakor ne otroci. Solidno so se obnesli izhodi v mesto za odraslo osebje in vodstvo. V obeh primerih je veliko vlogo odigrala samodisciplina. Menim pa, da bi samodisciplina bila hud boj (in najbr` izgubila) v primeru lokalne kantine. Zato mislim, da kantina, kjer so na razpolago alkoholne pija~e, na take akcije ne sodi. Naj povzamem v nekaj besedah: izobra`evanje, ozave{~anje, ponujanje alternativ in privla~nih izzivov, drznosti. Na samem koncu pa {e omejevanje {kode s pomo~jo usmerjanja ob hkratnem upo{tevanju zakonskih dolo~il in predpisov. Pa naj se vam "tu pa tam" ne zgodi preve~krat. 6 KLEPET Ale{ ales.cipot@rutka.net O drogah med taborniki Dr. Zdenka ^eba{ek - Travnik (50), doktorica znanosti, zdravnica, specialistka psihiatrije, v Psihiatri~ni kliniki Ljubljana odgovorna za izobra`evalno dejavnost, pou~uje tudi na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ve~ kot petnajst let dela tudi v preventivi, je avtorica {tevilnih strokovnih in poljudnih besedil o problematiki odvisnosti. V 70. letih kot osnovno{olka in gimnazijka ~lanica murskosobo{kega rodu Vitki topoli, ki je pozneje postal sestavna ~eta Veselega vetra, letos obnovila ~lanstvo v taborni{ki organizaciji - Bistri{ki gamsi v Kamniku. Kako gleda stroka na u`ivanje alkohola in kajenja, se pravi psihoaktivnih snovi, s katerima se v taborni{kem `ivljenju najpogosteje sre~ujemo? Stroka ima na podlagi dokazov pridobljenih iz {tevilnih raziskav veliko informacij o tem, kako posamezne psihoaktivne snovi (to so vse droge) spreminjajo mo`gane. Nekatere od teh sprememb so za~asne, druge povzro~ajo trajne ali vsaj zelo dolgotrajne spremembe, nekatere spremembe pa ostanejo trajno. Vsaka droga ima sicer svoj na~in delovanja, njihova skupna lastnost pa je, da spreminjajo zaznavanje, razpolo`enje, razmi{ljanje in posledi~no tudi vedenje posameznika. U`ivalci segajo po dolo~eni drogi zaradi `elje po do`ivetju spremembe, ki naj bi jim jo ta snov omogo~ila. ^e snov deluje na zaznave, jim na primer svet deluje lep{i, bolj vznemirljiv, kadar vpliva na razmi{ljanje, se na pri- mer ob te`avah ne vznemirjajo, ~e droga spreminja razpolo`enje - postanejo na primer bolj{e volje. Gre za spremembe, ki jih u`ivalci ne znajo (ne zmorejo, ne `elijo) dose~i po naravni poti, za katero je potrebno pa~ vlo`iti veliko ve~ napora. Droge torej predstavljajo nekak{ne bli`njice iz obi~ajnega, vsakodnevnega `ivljenja v neko druga~no stvarnost. Zanimivo je, da se pri u`ivalcih spremenijo tudi norme oziroma pravila o tem, kaj je prav in kaj ni. Tipi~en primer je oseba, ki u`iva alkoholne pija~e in gre pod vplivom alkohola za volan. Pri tem ne premi{ljuje o tem, da za druge udele`ence v prometu predstavlja resni~no nevarnost, temve~ jo zanima le to, da pride ~imprej do cilja. Se ~udite, ker sem med drogami omenila alkohol? Da, tudi alkohol je droga, ki v na{i kulturi ni prepovedana, je pa obenem tudi najbolj raz{irjena. Kak{ne so va{e izku{nje z izpovedmi u`ivalcev? Ko se pogovarjam z mladimi u`ivalci, ki so za{li v te`ave, mi vsi po vrsti povedo, da je "tisti dober ob~utek" trajal malo ~asa. Dostikrat jim je bilo na primer po alkoholu slabo, bruhali so in po~enjali neumnosti, ki so se jih trezni sramovali. Iz svojih izku{enj so mi tudi povedali, da je zelo kmalu pri{lo do tega, da so potrebovali vedno ve~ droge za isti u~inek (omame). To velja tako za alkohol kot za travo ali ekstazi. Ko pride do potrebe po pove~evanju doze, je do odvisnosti od drog le kratek korak. U`ivalci so bili prepri~ani o tem, da ne bodo postali nikoli odvisni in tudi ko so sami pri sebi spoznali resnico, dolgo ~asa niso ni~esar ukrenili. Odvisnost pa je prina{ala vedno nove te`ave in stiske, slednje pa so si laj{ali z novimi dozami … Sledile so te`ave s pridobivanjem droge, neuspehi v {oli, te`enje s strani star{ev in sre~anja s policijo. Ste imeli kak{ne izku{nje s pojavom jemanja drog v taborni{ki organizaciji v 70. letih? @ivljenje je bilo na nek na~in bolj preprosto, urejeno in za mlade manj tvegano. Droge, vklju~no z alkoholom, niso bile dostopne na vsa- kem koraku. Biti tabornik je pomenilo upo{tevati dolo~ene norme obna{anja, med katerimi je bilo tudi nekajenje in vzdr`nost od alkohola. Norma o zdravem, delovnem in tovari{kem na~inu `ivljenja bila mo~na in stalno poudarjena, odkloni od nje pa so se obravnavali pred celotnim tabornim zborom. Ne re~em, da se pravil ni nikoli kr{ilo, vendar se nih~e ni zavzemal za to, da bi na taborih morali komurkoli dovoliti pitje alkohola ali kajenje trave. Tudi cigarete so bile "prepovedane". Spomnim se, da so nekateri ~akali pozno v no~, da so vodniki {li spat, potem pa so se izmuznili mimo stra`e in {li kadit. To so po~eli potihoma in skrivaj. A ve~inoma smo bili po celodnevnih aktivnostih tako utrujeni, da smo po ve~ernem zboru in prepevanju taborni{kih pesmi {li raje spat kot iskat vznemirjenje na prej opisani na~in. Kako v psiholo{kem smislu deluje 12. taborni{ki zakon na potencialne kr{ilce istega zakona? Taborniki imamo svoja pravila vedenja, ki pa jih (kot ve~ino drugih pravil) vsakdo sku{a prilagoditi tako, da bodo njemu/njej najbolje ustrezala. Kot primer tega prilagajanja bom opisala vsem znano situacijo. Dr`ava predpi{e omejitev hitrosti v naselju na 50 km na uro (to je pravilo v obliki zakona), vsak od nas pa vozi tako, kot misli, da je prav, nekateri tudi dosti hitreje. Zadeva se v hipu spremeni, ~e se v naselju pojavi radar. Vozniki postanejo nenavadno slo`ni, tako glede medsebojnega opozarjanja (na radar), kot glede upo{tevanja omejitev. Kmalu po odhodu policistov pa je vse po starem. V dr`avah, kjer so kazni stro`je in je verjetnost, da te bo dobil radar, ve~ja, vozi po predpisih ve~ina voznikov, kar lahko potrdim iz svoje enoletne izku{nje `ivljenja v ZDA. Poskusimo tak na~in razmi{ljanja prenesti na kr{itve taborni{kega zakona. Torej: prepoved u`ivanja drog za tabornike je sicer sprejeta, a je kr{itev te prepovedi svojevrsten izziv, ki se ga bodo poslu`evali vsi, ki jih droge `e vle~ejo k stal- julij-avgust ni uporabi … Od odziva okolja je odvisno, ali bo u`ivalec nadaljeval z rabo drog ali pa se bo temu (vsaj za~asno) odpovedal. Kadar ve~ina ~lanov neke skupine ne u`iva drog, je do tistih, ki to po~nejo, netolerantna, oziroma kr{iteljem jasno povedo, da se v "tej dru`bi" ne kadi oz. ne pije. In pri tem tudi vztrajajo. Kadar pa je v skupini ve~ u`ivalcev, sprejeta pravila izgubijo svojo mo~ in skupina postane do rabe drog bolj tolerantna. [e ve~, u`ivanje drog postane pravilo in iz skupine izpadejo tisti, ki tak{no po~etje obsojajo. Kako zadeve delujejo v praksi oziroma v `ivljenju tabornikov, pa lahko presodite sami. In kaj to pomeni za tabornike v praksi? V praksi to pomeni, da je najprej treba odkrito pogledati na sedanje stanje. ^e smo z njim zadovoljni, je prav, da ga vzdr`ujemo. ^e pa smo zaskrbljeni ali imamo celo podatke o tem, da u`ivalci drog postavljajo nova pravila, bi morali ukrepati. Kako? Normativno vedenje bi bilo treba na novo opredeliti in dolo~iti tudi na~ine izvajanja pravil. ^e si vodstvo resni~no prizadeva zmanj{ati porabo alkohola in trave, bi moralo spro`iti {iroko akcijo na to temo. Seveda ne z moralisti~nim pridiganjem o {kodljivosti drog, temve~ z razpravo o tem, kaj je za tabornika primerno in kako to dose~i. Mladim tabornikom bi morali dati prilo`nost, da povedo, zakaj jih droge tako privla~ijo in v ~em bi bila prepoved zanje {kodljiva oz. neprimerna. Kaj bi izgubili, ~e bi se odpovedali u`ivanju drog v ~asu taborjenja? In kaj pridobili? Zagovarjate {iroko zastavljeno akcijo osve{~anja. Kako bi se kot strokovnjakinja odlo~ili v primeru, kadar ~asa ni dovolj in se je potrebno hitro odlo~iti med dvema izbirama: prepoved drog ali dovoljenje pod nadzorom za polnoletne? Kadar ~asa ni dovolj? V resnici ga nikoli ni dovolj, tudi ~e imamo 10 let ~asa, zato je odgovor enak ne glede na ~as, ki ga imamo na razpolago. Vodstvo mora prevzeti odgovornost za svojo odlo~itev, ne glede na to, kak{na bo vsebina te odlo~itve. Stroka pravi, da je dovoljenje za u`ivanje drog "pod nadzorom za polnoletne" silno tvegano po~etje. Da bi la`je razumeli, v ~em je to tveganje, posku{ajte najti odgovore na naslednja vpra{anja: Kdo bo izvajal nadzor in na kak{en na~in? Z alkotestom ali drugimi na~ini za dolo~anje alkohola in kanabinoidov v telesu? S {tetjem pija~? S preverjanjem dejanskega stanja pijanosti? Ali bo preverjal nekdo, ki bo sam ostal trezen ali nekdo "iz skupine", ki si bo privo{~ila pija~o? Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki se bodo ob dovoljenju opili? Kdo bo prevzel odgovornost, ~e se jim v pijanosti kaj zgodi? Ali obstaja mo`nost, da bi kdo od polnoletnih ponudil (odnesel) pija~o mlaj{im? Kako bo "delitev" na tiste, ki smejo in one, ki ne smejo, vplivala na vzdu{je v taboru? Kako ravnati, ko nekdo v ~asu taborjenja postane polnoleten? Ali so star{i, ki bodo poslali otroke na tabor, seznanjeni s tem, da bo tam dovoljeno u`ivanje alkohola? In nenazadnje - kaj se pri~akuje od tak{nega dovoljenja? ^e povzameva, ste ZA absolutno prepoved u`ivanja vseh drog na taborni{kih akcijah … Ne bi rada govorila o prepovedi u`ivanja drog na taborih. Ne gre za prepoved, ki sama po sebi spro`i odpore in `eljo po tem, da bi jo kr{ili. Zdi se mi samoumevno, da se taborniki drogam odpovemo vsaj v ~asu taborov in skupnih akcij. To bi moralo veljati za vse udele`ence (tudi za polnoletne in {e posebej za vodstvo), razen morda, kadar gre za prireditve brez mladoletnih tabornikov. Izvajanje takega pravila pa je nova zgodba, ki zahteva veliko priprav, doslednosti in odlo~nosti. ^e bi se uspeli dogovoriti in pravilo tudi izvajati, bi se to kmalu razvedelo, ne vem pa, kako bi to vplivalo na {tevil~nost udele`be na taborih … Druga~na zgodba so zleti, kjer je zaradi {tevil~nosti udele`encev mo`nost nadzora mo~no zmanj{ana. Ker je v zadnjem ~asu med mladimi vse ve~ u`ivalcev trave, mnogi mladi na~rtujejo, da jim bo na takih prireditvah uspelo kaditi travo in jim je to dostikrat glavni motiv za odhod na tak{na sre~anja. Kratkoro~nega odgovora ni, vendar bi v nekaj letih lahko s sistemati~nim delom dosegli, da bi na zlete hodili predvsem (ali samo) tisti, ki res nimajo interesa po u`ivanju drog. Kako bi ravnali s tabornikom - mladoletnikom, ki v veliki meri kr{i 12. taborni{ki zakon (tabornik `ivi zdravo - izogiba se {kodljivim navadam, op. a.) na taborjenju in je odra{~al v dru`ini, kjer se je dnevno soo~al z alkoholom in iz tega izhajajo~imi problemi? Primer mladostnika, ki ga opisujete, je del na{e stvarnosti. Taborni{tvo naj bi delovalo kot nekak{en varovalni dejavnik pri oblikovanju njegove osebnosti. Z `ivljenjem v taboru se tak mladostnik lahko umakne iz neprijetnega dru`inskega okolja, ki pa ga po drugi strani pogre{a. Zato se pogosto vede tako, kot se vedejo njegovi ~lani dru`ine (neodgovorno). Idealno bi bilo, ~e bi imel svojega "mentorja", malo starej{ega tabornika, s katerim se dobro razumeta in ki sam ne kr{i 12. zakona. A `al si problemati~ni mladostniki i{~ejo sebi podobne vrstnike in se jim "normalni" zdijo dolgo~asni, zate`eni in podobno. Problemati~ni mladostnik potrebuje pozitivne potrditve, vsakodnevne prilo`nosti, da se izka`e na podro~jih, kjer je resni~no dober. Kjer mu gre malo slab{e, potrebuje spodbude, vseskozi pa naklonjenost stare{in, ki mu morajo postavljati omejitve (kaj sme in ~esa ne). Najmanj od vsega "pomagajo" pridige in kazni. Kako bi naj delovala u~inkovita preventivna aktivnost na tem podro~ju? Dana{nja mladina ima veliko ve~ prostosti, a na `alost je ta prostost mladim velikokrat v {kodo. Svobodo, ki si jo pogosto predstavljajo kot ukinitev omejitev s strani star{ev, vzgojiteljev in dr`ave, jim v resnici najbolj jemljejo prav droge. Te za~nejo dolo~ati potek njihovega `ivljenja v smislu, kje in kako bodo nabavili droge, da se bodo lahko zabavali. Brez drog tega ne znajo ve~. Preventivno pa najbolje delujejo prav omejitve dostopa do drog. Tako vsaj ugotavljajo resne znanstvene raziskave, ki potrjujejo tudi veliko preventivno vrednost normativnega vedenja, ki naj se izkazuje v doma~em, {olskem in {ir{em krajevnem okolju, svoje pa mora narediti tudi dr`ava z u~inkovito zakonodajo. V idealnem primeru bi bilo tako, da doma otrokom ne bi dajali alkoholnih pija~, da bi se v {oli ekscesi obravnavali sproti, da se ne bi dovolilo pitja alkohola na izletih, da mladi ne bi mogli sami kupiti alkohola pod nobenim pogojem … Torej raziskave ka`ejo, da preventiva najbolje deluje, ko se istosmerno zdru`ijo dru`ina, {ola in ob{olske dejavnosti ter dr`ava. @al pri nas ti interesi zanesljivo ne gredo v isto smer. O tem se lahko prepri~ate tudi z ogledom spletne strani fundacije Z glavo na zabavo http://www.fundacija-zgnz.si, v leto{nji 4. oddaji. Ogled te spletne strani priporo~am {e iz drugi razlogov, saj ZGNZ s svojim delovanjem `e ve~ let dokazuje, da je mogo~e dose~i, da se mladi zabavajo tudi brez alkohola, kar je plod domi{ljenega programa, ki ponuja zabavo za vse, nagrade pa le za trezne. A alkohol je le ena izmed drog, zato mora preventiva delovati tako, da mlade ljudi spodbuja k dejavnemu in vznemirljivemu dru`enju. In ravno v tem vidim pomen in poslanstvo taborni{tva. Z na{o sogovornico lahko stopite v stik preko elektronske po{te: zdenka.cebasek@psihklinika.si. Foto: arhiv dr. Zdenke ^eba{ek Travnik. 7 8 KARIKATURA julij-avgust Amerikanec amerikanec@rutka.net Boris Mrak boris.mrak@epn.ba Vemo, kaj nas ~aka in kam gremo? Kaj taborniki `elimo s to svojo organizacijo? Za tistega, ki ne ve, kam naj gre, veter ni nikoli ugoden. Saj verjetno ni tabornika, ki se po nekaj letih dela in zabave v organizaciji ne bi vpra{al: Kam pa sedaj? V katero smer naj krenemo? Ali je to, kar po~nemo, dobro? Je v skladu z okoljem in ~asom in razmerami, v katerem `ivimo? Bi lahko delali bolje? Seveda bi lahko, ampak ... - vedno najdemo toliko izgovorov, da smo kar prehitro zadovoljni z vsem! Ja, je `e tako, da se s pravim kompasom in zemljevidom sre~amo `e kmalu po vstopu v organizacijo in ob~utek, da se po neznanem terenu lahko gibljemo brez velikih te`av zgolj s tema dvema pripomo~koma, nam daje la`ni ob~utek, da je prihodnost na{e organizacije povsem znana in da se tudi v ~asu, ki je pred nami, ne moremo izgubiti. Pa je res tako? [e zdale~ ne! Resnica je seveda povsem druga~na. Ve~ini na{ih ~lanov prihodnost seveda sploh ni jasna, niti se z njo no~ejo ukvarjati. Pomembno je to, da se imamo v tem trenutku odli~no in da se zabavamo, kaj bo pa jutri, pa `e ni ve~ na{ problem. Zato bodo `e poskrbeli drugi! Pa bodo res? Kdo pa so ti drugi? Drugi ~lani na{ega rodu, drugih rodov, stari taborni{ki ma~ki? Mislim, da je zadnji ~as, da se organizacija predrami in se za~ne prilagajati okolju, ki mu z vsemi spremembami te`ko osebno sledimo, kaj {ele kot organizacija. Pre{li smo fazo tranzicije (kot se temu u~eno ali moderno re~e), svet se globalizira, kaj pa mi? Mislim, da je zadnji ~as, da si za~rtamo cilj in proti njemu obrnemo krmilo na{e barke (organizacije). Da ne bo pomote, temeljito se moramo spremeniti mi in {ele nato se bo spremenila tudi organizacija. Da se bomo pravilno razumeli. Kako potekajo zadeve v na{i organizaciji? Pribli`no takole. Vsak nov ~lan, posebno ~e ni rosno mlad, se kmalu znajde na eni od funkcij taborni{kega rodu in kar naenkrat je postavljen pred dejstvo, da mora za~eti sprejemati odlo~itve o prihodnosti in seveda s tem prevzemati tudi dolo~eno odgovornost za prihodnje delo tako rodu, kot posredno, tudi o prihodnosti taborni{ke organizacije v Sloveniji. Tukaj se pa za~nejo te`ave. Ali naj poslu{am kot delegat glas svojega ljudstva (~lanov svojega rodu, ki ga navadno sploh ne zanimajo zadeve na vi{jih nivojih, ampak zgolj prijetna zabava v okviru rodu) ali naj poslu{am prevladujo~i glas v obmo~ju (tudi tam se navadno izoblikuje mnenje starih ma~kov, ki jim tudi slu~ajno ne pride na misel, da bi iskali mnenje svoje baze, ampak zaradi svoje "inventarne" {tevilke zastopajo svoje lastne interese) ali pa bi poslu{al mnenje "Zveze", tiste vsem nam "odtujene" pisarne, ki po mnenju ve~ine tako ali druga~e ne prina{a ni~ dobrega za rodove (a ni ~udno, na vseh stare{instvih in konferencah se stari ma~ki potegujejo za mesta v organih - posebno tistih, ki prina{ajo dolo~ene privilegije in koristi - Zveze in seveda pri tem pridno lobirajo, da bi le bili izbrani od ljudstva v to presti`no telo oz. organe, pa ~eprav so do v~eraj imeli toliko za povedati ~ez to "pisarno"). Na koncu koncev, pa bi si lahko ustvaril svoje lastno mnenje in svoje stali{~e zastopal na skupnih sre~anjih. Ampak, to je pa `e te`je! Morda bom pa jutri jaz potreboval podporo, ker bom kandidiral za kako zame zanimivo mesto, potem me pa zaradi lastnega mnenja danes in morda nasprotovanju "ve~inskemu" mnenju jutri ne bodo podprli. In tako se jih ve~ina odlo~i, seveda, da podprejo "ve~insko" mnenje - tudi tistih nekaj nasprotnih mnenj in inovativnih idej se utopi v povpre~ju in vsi so zadovoljni. Stari ma~ki ostajajo, inovativni ~lani, ki ne dobijo podpore, se izgubijo in zapustijo za spremembe nenaklonjeno okolje, organizacija pa tone in izgublja smer plovbe! Ali morda ne? Se motim? Sem morda prezrl statistiko o na{ih ~lanih in razvoju organizacije? Kje je torej na{ zemljevid in kompas za prihodnost? Morda moja odsotnost od teko~ih dogajanj zamegljuje pogled na bistvo dogajanja v organizaciji? Tudi to bi bilo mogo~e, ampak mislim, da se ne motim! Sarajevo, 5. junij 2005 V zadnjem ~asu se pogosto zalotim v razmi{ljanju, da mi pravzaprav ni ~isto jasno, kak{na je vizija na{e organizacije. Ali pred kratkim predstavljeni viziji (saj sploh pravzaprav ne vem, kdo sploh ve, da obstaja) sploh lahko re~emo vizija? Opisuje organizacijo, kakr{na naj bi bila, pa se vedno znova znajdem v za~aranem krogu, da opis organizacije, kakr{na naj bi bila, velja za danes, velja za jutri, velja tudi za pojutri{njem. Pa to ni glavna te`ava. Ve~ja te`ava je izvedbeni del. Pa tisti vmesni. Tisti vmesni, ki mu pravimo tudi strategija. Bolj kot vizija nam manjka prav ta strate{ki del, ki bi nam predstavil korake, ki so potrebni za to, da bo organizacija res tak{na, kot je zapisano v viziji. Pravzaprav za vodstvo organizacije zelo velja pregovor iz podnaslova. ^e ne vemo, kaj moramo narediti, kak{ni koraki so potrebni, da do tja pridemo, potem razmere za pot niso nikoli dobre. In medtem se bomo {e vedno v vodstvu organizacije pogovarjali o ~lanarini, pa o finan~nem na~rtu, pa o tem, kdo bi moral, kdo je in komu ni treba kaj narediti. ^as pa bo mineval, po~asi bomo za~eli razmi{ljati o novi viziji, pa bomo ugotovili, da je stara {e kar v redu, le malce druga~e bi jo bilo treba zapisati. Brez neke jasne strategije, brez tega, da se v organizaciji poenotimo o viziji, ne glede na to, kak{na bo, bo ogromno dela posameznikov v vodstvu organizacije (vodstvo organizacije so vsi ~lani stare{instva ZTS - ~lani IO in predstavniki regionalne ravni organizacije - obmo~ij) ostajalo Sizifovo delo. Delo brez pravega rezultata. Delo, ki ga ne bo nih~e cenil. Priprava vizije in strategije organizacije je naloga vodstva organizacije. Naloga tega vodstva je tudi, da poskrbi, da so v ta proces vklju~eni tudi ~lani organizacije. Vodstvo organizacije se najve~krat sre~a v polni sestavi na stare{instvih. ^as je, da vodstvo razmisli tudi o tem, da je potrebno vizijo in strategijo tudi pripraviti in za~eti izvajati. Do prve redne skup{~ine je po mojem skromnem mnenju skrajni ~as, da se to pripravi. Da bo lahko oboje potrdila skup{~ina kot najvi{ji predstavni{ki organ na{e organizacije. In da bo naslednjemu IO la`je slediti ciljem, ki si jih je organizacija zadala in da bomo la`je merili rezultate njihovega dela. 9 10 TABORNI[KE NOVICE Datoteka: 07_05_taborniske_novi- ROT 2005 Zveza tabornikov Slovenije in rod Aragonitnih je`kov iz Cerknega vas vabita, da se tudi letos udele`ite Republi{kega orientacijskega tekmovanja. Kdaj? Od 23. do 25. septembra 2005. Kje? V okolici Cerknega. Za koga? Tekmuje se v kategorijah popotnic, popotnikov, gr~, gr~ic ter kategoriji zunanjih tekmovalcev, in sicer v ekipah s 5 ~lani. Vi{ina {tartnine je odvisna od datuma prijave. Za ekipe, ki se bodo na ROT prijavile do vklju~no 5. septembra, startnina zna{a 16.000 SIT. Za prijave do vklju~no 19. septembra pa startnina zna{a 20.000 SIT. Pla~ilo {tartnine: Na TRR ra~un Zveze tabornikov Slovenije: 020100014142372, sklic 0301 + {ifra rodu ali dav~na {tevilka rodu do 5. septembra: 16.000 SIT, do 19. septembra: 20.000 SIT. Prijave: Prijave sprejemamo do vklju~no 19. septembra 2005. Prijavnico (najdete jo na http://rot.rutka.net) po{ljite skupaj s fotokopijo nakazila startnine na naslov: Teja Podgorelec, Sedejev trg 4, 5282 Cerkno (teja.podgorelec@rutka.net). ^e se boste prijavili preko elektronske po{te (to stori lahko le na~elnik ali stare{ina rodu), po{ljite prijavnico in zgornje potrdilo skupaj s poskeniranim nakazilom ali pa fotokopijo nakazila lo~eno po navadni po{ti. Prijava velja samo z nakazano startnino! V primeru odjave do vklju~no 12. septembra vra~a organizator celotno startnino. V primeru odjave do vklju~no 19. septembra je ekipa upravi~ena do vra~ila polovice vpla~anega zneska. Po tem datumu startnine ne vra~amo. Odjavite se na istem naslovu kot se prijavite (glej zgoraj). Zbor ekip: Petek, 24. septembra ob 17.00 na igri{~u pri Osnovni {oli Cerkno, prijave ekip pa `e eno uro prej, od 16.00 do 16.45. Dodatne informacije informacije: - http://rot.rutka.net - Teja Podgorelec - prijave; e-mail: teja.podgorelec@rutka.net; telefon: 031/343-879 - Klemen Kenda - vodja tekmovanja; e-mail: bubi@rutka.net Vabljeni na ROT 2005 po cerkljanskih hribih in dolinah (s (slednje v manj{ini!! ¢). Pomladi naproti ... Lep pomladni vikend smo taborniki iz rodu Pusti grad [o{tanj pre`iveli v Belih Vodah nad [o{tanjem. Nekak{nega poznega zimovanja oz. pomladovanja se je udele`ilo 40 izjemno `ivahnih M^-jev, njihovi vodniki in ~lani osebja. @e prvi dan smo lepo vreme izkoristili za trening postavljanja {otork (bli`a se namre~ ~as mnogobojev) … Tudi no~ni pohod na Sveti Kri` ni manjkal in utrujenost po prvem dnevu je bila zares velika. Zbudili smo se v res lepo sobotno jutro in dogajanje se je nadaljevalo po vnaprej dobro pripravljenem programu (bravo Tinka pobalinka). Popoldan smo zopet izkoristili za pripravo na mnogoboje. Bli`ino gozda smo izkoristili za postavljanje ognjev in kraj{o orientacijo. Da nadobudni otroci niso samo 'trenirali', smo za njih imeli pripravljenih tudi veliko dru`abnih iger in delavnic. Ve~er smo pre`iveli v dru`bi zelo nadarjenih mladih pevcev in plesalcev ter prav posebne gostje mini 'Sa{ke Lendero', ki je s svojim nastopom vse prisotne spravila na noge. Po ve~ernem programu je vsak vodnik svojemu vodu povedal pravljico za lahko no~ in skok v sanje je bil presenetljivo hiter. Zadnji dan smo imeli mini M^ olimpijado. Me{ane ekipe so tekmovale v razli~nih {aljivih igrah in kot bi mignil je bil ~as odhoda tu! Nasmejani obrazi na{ih M^-jev so za vodnike in ~lane osebja najve~ja nagrada in komaj ~akamo na nove dogodiv{~ine. SiNi - sini@rutka.net Weimar 2005 Od 19. do 27. maja 2005 je v Weimarju v Nem~iji potekal seminar na temo aktivne participacije mladih. Po lanskem te~aju o Open Space-u v naravi v Bohinju so Nemci organizirali nadaljevanje v obliki akcije 5 v okviru programa Mladina in se osredoto~ili na metode za vzpodbujanje sodelovanja v okviru mednarodnega mladinskega dela (Participative group methods for International youth work). Udele`enci Meti, Ba~a in Silos lahko re~emo, da je bilo zabavno, pohvalimo pa se lahko tudi z uspe{no fasilitacijo (beri organizacijo) Open space-a za 50 ljudi na temo Move you/us! What are active and creative ways to empower people and be empowered? Ta raznolika dru{~ina mladih iz 15 evropskih dr`av je bila tako tudi povabljena na nadaljevalno akcijo v Bohinj naslednje leto; dobra promocija, ni kaj. Ba~a - barbara.bacnik@rutka.net Knjiga S kolesom po ljubljanski okolici Avtor Peter Krajnc je v vodniku zbral in opisal 43 kolesarskih tur, ki potekajo ve~inoma po hribovitem svetu ob robu Ljubljanske kotline. Vsaka tura v vodniku je predstavljena s poljudnim uvodom, v katerem avtor opozori na vse pomembnej{e zanimivosti, mimo katerih vodi pot, v tehni~nem opisu pa je podan to~en potek ture s ~asi in zahtevnostjo. Vsaka tura je vrisana v barvni zemljevid, dodan pa ji je tudi vi{inski diagram. Vodniku so prilo`eni potovalni listi~i, ki jih kolesar vzame na turo. Vsak izlet je predstavljen na svojem listi~u v zgo{~eni obliki ter z barvnim zemljevidom in vi{inskim diagramom. Razen v knjigarnah, hipermarketih ter nekaterih {portnih trgovinah je vodnik mo`no kupiti tudi na www.sidarta.si. Cena vodnika je 4.980,00 SIT. Tehni~ni podatki o knjigi: format 12,5 x 21 cm, mehke plastificirane platnice, 176 strani, barvne in ~b fotografije, zemljevidi in vi{inski diagrami, prilo`eni potovalni listi~i. Frane Merela frane.merela@guest.arnes.si Bohinjski odmevi V Naklem pri Bohinjskem jezeru je pomlad prebudila `ivljenje. Sneg je {e le`al pod vrhovi, ko so prvi {olarji odprli poletno sezono taborov v Gozdni {oli. Zvrstili so se `e u~enci iz ljubljanskega Polja in dijaki iz Nove Gorice. Gostje pa niso samo {olarji. Kljub propadli delovni akciji konec aprila so se postavljanja {otorov udele`ili ~lani nekaj ljubljanskih rodov: Zmajevci in Ra{i~ani, pomagali pa so tudi osmo{olci iz Polja, proti ve~eru pa so prispeli {e taborniki iz enot za postavljanje zasilnih prebivali{~, tako da smo tabor pred hi{o postavili rekordno hitro. Postavitvi tabora je ~ez teden dni sledilo {e popravilo bohinjske flote kanujev, zato smo pod vodstvom kapitana Jessa in nasveti kajaka{a olimpijca Uro{a Kodelja spremili enega od {tabcev v ladjedelnico, kjer trenutno {e vedno potekajo popravila kar "utrujenih" kanujev. Jezero namre~ `e vabi. Poletno vreme ga je pred dnevi `e ogrelo na plavanju primerno temperaturo, `al pa se je ob tem na gladini pojavilo tudi veliko alg. Aljo{a Bizjak - aljosa.bizjak@rutka.net julij-avgust maj-junij MZT-ju plaketa mesta Ljubljana Ob dnevu Evrope in prazniku mesta Ljubljane, 9. maja 2005, so na slavnostni seji mestnega sveta Ljubljane na Ljubljanskem gradu podelili plakete in spominska priznanja mesta Ljubljana ter naziva ~astne me{~anke in ~astnega me{~ana. Na slavnosti je "za razvijanje socialne, telesne in intelektualne sposobnosti mladih, ki v stiku z naravo odkrivajo temeljne `ivljenjske vrednote ter spoznavajo domovino in svet v znamenju izbranega gesla 'Z naravo k bolj{emu ~loveku!'" plaketo mesta Ljubljana prejela tudi Mestna zveza tabornikov Ljubljana. Plaketo je `upanja Danice Sim{i~ predala predstavnikoma MZT. Bla` Verbi~ - blaz.verbic@rutka.net Tine Miheli~: Klic gora Tine Miheli~ (1941-2004) med poznavalci velja za enega prvih peres slovenske vodni{ke in gorni{ke literature. Po poklicu violinist, filharmonik, po du{i pa strasten gornik in alpinist, nam je s svojo avtobiografijo Klic gora, katere izida `al ni do~akal, zapustil izredno dragoceno delo. Knjigo je pisal in pilil ve~ let, v njej pa je opisal svojo pot od zelenega bohinjskega mulca do vrhunskega plezalca in andinista, celotna pripoved pa je prepletena z zelo osebnimi razmi{ljanji o alpinizmu in gorah nasploh. Alpinizmov je toliko kot alpinistov in Tinetov je bil eden `lahtnej{ih, poln dobrih, napetih zgodb in plezalcev, ki so krojili slovensko polpreteklo alpinisti~no zgodovino. Kot izredno plodovit pisec je zapustil obse`no zbirko planinskih, gorni{kih in alpinisti~nih vodnikov, med katerimi izstopa izredni vodnik Julijske Alpe, ki je do`ivel `e sedem ponatisov, knjigo o Andih, {tevilne ~lanke v Planinskem vestniku, z ve~ kot 40 bibliografskimi enotami pa se uvr{~a v sam vrh slovenskega gorni{kega slovstva. Tine Miheli~: Klic gora (288 strani, 4.200,00 SIT). Frane Merela - frane.merela@guest.arnes.si Foto:Bla` Verbi~ Dom v [kofji Loki lepo napreduje Da se da z lastnimi silami in dobro zavihanimi rokavi marsikaj dose~i, dokazujejo {kofjelo{ki taborniki, ki uspe{no obnavljajo svoj taborni{ki dom. Bolje bi bilo re~i na novo gradijo, saj so starega podrli do temeljev in {e ~ez. Na vse to pa so star monta`ni objekt zamenjali s povsem na novo pozidano hi{o, ki po sliki sode~ dobiva `e kon~no obliko prijetnega zaveti{~a {kofjelo{kih tabornikov ob reki Sori. Frane Merela - frane.merela@guest.arnes.si Foto: Frane Merela ^istilna akcija Postojne Taborniki iz rodu Kra{kih viharnikov so `e peti~ organizirali ^istilno akcijo Postojne in njene bli`nje okolice. V sodelovanju z ob~ino Postojna in {tevilnimi postojnskimi dru{tvi pa je akcija zopet veliko pripomogla k ozave{~anju ob~anov in promociji taborni{ke dejavnosti. Po dopoldanskem ~i{~enju so potekale delavnice za otroke, ~lani vseh dru{tev pa so se za mamljivo nagrado pomerili v lo~enem zbiranju odpadkov. Prav v tem ~asu so se v Postojni pojavili {tevilni ekolo{ki otoki, zato so g. Karel Lipi~, predsednik Zveze ekolo{kih gibanj, ga. Mojca Po`ar [tunf, vodja operativnega centra Publikus, in g. Florjan Polj{ak, komunalni in{pektor vsem Postojn~anom predstavili lo~evanje odpadkov in ekolo{ke otoke. V sklopu akcije, ki so jo zaradi slabega vremena prestavili, pa so teden prej pripravili delavnico Izjemna drevesa in mestno drevje. Predavala sta [pela Habi~ z Zavoda za gozdove in dr. Primo` Oven z Biotehni~ne fakultete. Maru{a - marusa.basa@rutka.net Gozdna akcija Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor@rutka.net. Rok oddaje ~lankov za septembrsko {tevilko je 15. avgust. Taborniki rodu Odporne `elve Anhovo smo v letni program vklju~ili tudi gozdno akcijo. Povezali smo se s planinskim dru{tvom Valentin Stani~ iz Kanala in skupaj o~istili in obnovili markacijsko planinsko pot v dol`ini pribli`no 1,5 km, ki pelje od Slemena preko Bukove je`e, ~ez Plateno (1038 m), do vrha na Grabnu (1114 m) v ob~ini Kanal ob So~i. V sobotnem jutru je bil enkraten pogled na Krnsko pogorje, Rodico, Kobiljo glavo, Porezen, proti jugu smo opazovali migajo~e morje in italijanske Dolomite. Ob prijetni malici smo dopoldne zaklju~ili z ogledom rekonstruiranih polo`ajev italijanske vojske pod vrhom hriba Grad tik ob slovensko-italijanski meji. Uredni{tvo Bo`o Lovi{~ek 11 12 STAROSTNE VEJE V ZTS Korak k celoviti prenovi taborni{kega programa Pred ~asom je predlog o novem sistemu starostnih vej vzpodbudil `ivahno razpravo o namenu in smiselnosti sprememb na tem podro~ju. O tem je bilo mo`no razpravljati na rutkinem forumu, nekaj mnenj pa je bilo objavljenih v februarskem Taboru. Komisija za taborni{ki program, ki je glede na namen organiziranja izvajanja programa po starostnih vejah nekako pristojna za urejanje tega podro~ja, je pripravila strokovne podlage, zbrala argumente in mnenja in pripravila predlog, ki je pred teboj. @e kmalu po prvih odzivih na predlog, ki je bil “v glodanje” ponujen jeseni lansko leto, je bilo jasno, da je potrebno nekaj dodatnih pojasnil, ki v taborni{ki javnosti niso bila predstavljena na pravi na~in. Prva od njih je bilo vsekakor vpra{anje, zakaj sploh spremembe. Odgovor, ki se je ponujal sam po sebi, je bil vezan na spremembe statuta, ki bo ugledal lu~ sveta na jesenski skup{~ini ZTS. ^e se `e sklicuje skup{~ina in spreminja statut, pa spremenimo {e starostne veje - modna muha torej. Resnica je dale~ od tega, ~eprav je napovedana statutarna skup{~ina dober moment za kakr{nekoli spremembe. Te`nja po prevetritvi in uskladitvi starostnih skupin le`i v prenovi programa, ki po korakih RAP-a (Renewed approach to Programme) poteka `e nekako od leta 1999 s pripravo in sprejetjem izjave o vzgoji v ZTS. Sledilo je oblikovanje podro~ij osebnega razvoja in splo{nih vzgojnih ciljev. Ta korak je Komisija za program uspe{no zaklju~ila v marcu letos. Naslednji, torej trenutno aktualen korak, predstavlja identifikacijo razvojnih stopenj mladega ~loveka in pa oblikovanje starostnih vej, temu pa bo sledilo oblikovanje vzgojnih ciljev po vejah in pa priprava nabora programskih aktivnosti. Gre torej za aktualno prenovo programa, ki pa predstavlja dolgotrajen proces spoznavanja, izgradnje temeljnega razumevanja in kvalitetnega izvajanja vzgojnega programa. Ob tem se pojavlja temeljno vpra{anje, zakaj sploh imamo starostne veje v taborni{ki organizaciji. Glede na dejstvo, da je taborni{tvo vzgojno gibanje, je vzgoja otroka in mladostnika vsekakor v povezavi z njegovo stopnjo razvoja (njegovimi fizi~nimi in umskimi zmo`nostmi). Psihologi razvojne psihologije so namre~ identificirali nekaj stopenj v razvoju otroka in mladega ~loveka; stopenj, ki se med seboj razlikujejo, znotraj posamezne stopnje pa veljajo skupne zna~ilnosti (npr. razvoj senzornih in zaznavnih lastnosti, razvoj simbolnih funkcij in domi{ljije, razvoj gibalnih spretnosti, spolno dozorevanje, razvoj logi~nega mi{ljenja, ...). Na te lastnosti in zmo`nosti oz. razumevanje se navezuje vsebina in pa na~in dela (npr. igra, dogodiv{~ina ali avantura), vse skupaj pa je pre`eto s skavtsko metodo, ki vklju~uje vse pomembne dejavnike, ki prispevajo k vzgojnemu procesu. Tudi v osnovni {oli triade na nek na~in predstavljajo zaokro`ene starostne skupine (veje). Kljub prvotnemu predlogu, da se tudi pri tabornikih ravnamo po tej delitvi, smo po analizi pri{li do spoznanja, da ta ne odgovarja na potrebe delitve v vzgojnem procesu v taborni{ki organizaciji. In {e nekaj besed o predlogu. Temelji na strokovnih podlagah razvojnih zna~ilnosti ~loveka. Vsebuje argumente {ir{e taborni{ke javnosti. Omogo~a enostaven prehod, saj gre ve~inoma bolj za korekcije kakor spremembe in zaradi tega ne predstavlja ve~jih stro{kov. Je natan~no dolo~en in predstavlja dobro osnovo za nadalnje delo na podro~ju prenove programa. Predlog starostnih vej Komisije za taborni{ki program Na podlagi analize, strokovnih podlag, argumentov in mnenj je Komisija za taborni{ki program pripravila predlog starostnih vej, ki naj bi izgledal takole: · murni (M) - do vklju~no 5. leta · medvedki in ~ebelice (M^) - od 6. do vklju~no 10. leta, · gozdovniki in gozdovnice (GG) - od 11. do vklju~no 15. leta, · popotniki in popotnice (PP) - od 16. do vklju~no 20. leta, · mlaj{e gr~e (op. a.: delovni naziv imena veje) - od 21. do vklju~no 27. leta · gr~e - starej{i od 27 let. V ~em so razlike med starim sistemom in novim predlogom starostnih vej in zakaj so predlagane spremembe? M^ eno leto prej (prej od 7. leta, sedaj od 6. leta) Sprememba je posledica devetletnega {olskega sistema; otroci za~nejo obiskovati {olo s {estimi leti. Tako obstaja mo`nost, da se vzporedno oblikuje tudi redno udejstvovanje v okviru taborni{ke dejavnosti. julij-avgust 13 GG eno leto ve~ (prej do 14. leta sedaj do 15. leta) Razlog za podalj{anje starostne veje za eno leto je predvsem v slede~ih faktorjih: o V skladu s teorijo razvojne psihologije (Marjanovi~ - Umek (2003), Razvojna psihologija, Rokus, Ljubljana) gre za vzpostavitev meje, ki zaznamuje obdobje prehoda med zgodnjo in pozno adolescenco. Zgodnja se pri ve~ini ne kon~a pred 15. letom (pri nekaterih pa se lahko zavle~e tudi za leto ali dve). o z zamikom prehoda v vi{jo starostno vejo za eno leto se izognemo prekrivanju zaklju~ka O[ in nadaljevanja {olanja na S[. S prijateljskimi odnosi znotraj vrstni{ke skupine (voda), `elimo omiliti prehode, ki se dogajajo pri zamenjavi formalnega okolja (so{olci). o ~lani se `e v okviru voda GG udele`ijo "velikih" mednarodnih aktivnosti (npr. skavtski jamboree), kar {e dodatno doprinese k mo`nosti napredovanja in pridobivanja za to starost pomembnih izku{enj. Bi-Pi je trdil, da je pravo taborni{tvo (v katerem se skozi skavtsko metodo) v polnosti udejani taborni{ka vzgoja obdobje od 12. do 16. leta. Trendi zgodnej{ega odra{~anja to starostno mejo premikajo nekoliko navzdol, torej od 11. do 15. leta. PP dve leti manj (prej od 15. do 21. leta sedaj od 16. do 20. leta) Razlog za skraj{anje starostne veje je predvsem v podalj{anju veje GG in uvedbi nove veje mlaj{e gr~e. S tem je ta starostna veja toliko bolj opredeljena z razvojnimi zna~ilnostmi tega obdobja (srednje mladostni{tvo), ki se ka`ejo predvsem v doseganju in sprejemanju lastne zrelosti. Uvedba starostne veje mlaj{ih gr~ (od 21. do 27. leta) Predlog izhaja iz dejstva, da je obdobje od 21. do 27. leta obdobje prehoda iz poznega mladostni{tva v zgodnjo odraslost. To obdobje je zna~ilno po ustvarjanju, po uresni~evanju lastnih osebnostnih potencialov in je kot tako zelo pomembno predvsem iz vidika delovanja usmerjenega v dru`bo "slu`enja" (ki predstavlja del poslanstva taborni{kega gibanja). Za to starostno vejo ni predviden vzgojni program, gre prete`no za iskanje in uresni~evanje prilo`nosti za samopotrditev in samouresni~itev v zunanjem okolju, {e vedno pa podporno okolje zagotavlja mati~na organizacija (klub). Obdobje gr~ po 27. letu Po tem obdobju (nekako po 27. letu oz. z zaklju~kom {tudija) se pojavi te`nja po integraciji osebnosti. ^lovek postane zrela osebnost in sprejema druge dru`bene odgovornosti kot so zaposlitev (eksistenca), partnerstvo, dru`ina, ... To je obdobje, v katerem je ~lanstvo bolj pasivne narave, je pomembno predvsem iz vidika zagotavljanja podpore delovanju organizacije. Pride do medgeneracijskega sodelovanja in sinergi~nih u~inkov, ki zagotavljajo trajnost delovanja. Splo{no mnenje Svetovne organizacije skavtskega gibanja je, da je organiziranost delovanja (razdelitev po vejah) opredeljena z razvojnimi zna~ilnostmi ciljne skupine in okoljem (dru`bo), v kateri deluje, in je kot taka stvar vsake nacionalne organizacije (WOSM je v `elji po ~im bolj{em delovanju nacionalnih organizacij pripravila nekaj usmeritev, ki pa slu`ijo zgolj kot oporne to~ke v procesu oblikovanja predloga). Kako do skup{~ine? V duhu sprejemanja sistema starostnih vej je pomembno, da je predlog dele`en ~im {ir{e obravnave zainteresirane taborni{ke javnosti. Zato bo Komisija za taborni{ki program v `elji {ir{ega razumevanja in doseganja visoke stopnje soglasja nadaljevala z aktivnostmi predstavitve in diskusije o predlaganjem sistemu (prva naslednja prilo`nost bo dr`avni mnogoboj v Slovenski Bistrici). @elja Komisije za taborni{ki program je, da na Skup{~ini ZTS na~elnikom in stare{inam rodov predstavi predlog, ki bo strokovno utemeljen in hkrati usklajen s skupno predstavo o kvalitetnem izvajanju taborni{kega programa v taborni{kih rodovih po Sloveniji. Matja` Jesen{ek Na~elnik Komisije za taborni{ki program jess@rutka.net 14 AKTUALNO Amerikanec amerikanec@rutka.net Apel razmi{ljujo~im Na drevesu je sedela opica in zagnala kokosov oreh v glavo nekemu sufiju. Mo` ga je pobral, izpil mleko, pojedel meso in iz lupine naredil skledo. Hvala ti za tvojo kritiko. Anthony de Mello Proces, ki je bil spro`en pred ve~ kot dvema letoma, se po~asi zaklju~uje. Komisija, ki je bila imenovana lani, je pripravila predlog novega statuta Zveze tabornikov Slovenije ter spremna pojasnila k predlogu (http:// gradivo.rutka.net/dokumenti/ dokument.php?ID=249 in http:// gradivo.rutka.net/dokumenti/ dokument.php?ID=248). Statut je bil posredovan v predhodno javno obravnavo. Namen te obravnave je predvsem ugotoviti odziv in preveriti sprejemljivost re{itev iz predloga statuta. Glede na to, da je bilo predlogov za spremembe zelo malo, upam, da bodo tokrat kritiki bolj gostobesedni. Tisti, ki so od novega statuta pri~akovali revolucijo, bodo pravzaprav razo~arani. Predlog je prej evolucija kot revolucija. Prina{a nekaj novosti, ki se {e bodo morale izkazati kot uspe{ne, ter popravlja nekaj napak in nedoslednosti starega statuta. V nadaljevanju bom sku{al na kratko opisati glavne spremembe oziroma novosti v predlogu statuta. Prva, hitro opazna novost je `e pri nazivu organizacije, ki je dobila dodatek Nacionalna skavtska organizacija. Ta re{itev je pravzaprav kompromis med tistimi, ki so vztrajali pri tradicionalnem poimenovanju, in onimi, ki so `eleli povsem novo poimenovanje (npr. Skavtska zveza Slovenije). Na splo{no je v predlogu dan ve~ji poudarek temu, da smo ~lani skavtskega gibanja in imamo vlogo nacionalne skavtske organizacije. V preambuli, ki bo najverjetneje pripravljena do javne obravnave pred skup{~ino, bo zgodovinski okvir ZTS kot skavtske - taborni{ke organizacije dodatno pojasnjen. Naslednja novost so nove veje. Predlog {e ni dokon~en, ker je odlo~itev o tem komisija prepustila programskim komisijam ZTS. Predlog programskih komisij je predstavljen v prej{njem Taboru in v celoti tudi na Rutki (http://info.rutka.net/cgi-bin/ obvestila/obvestila.pl?akcija =prikazi&st=1591). Spremembe, ki pa so v ve~ini le bolj{a pojasnitev stanja, so doletele tudi dolo~bo o ~lanih ZTS (rodovih) in njihovih pravicah in obveznostih, vklju~no s postopkom registracije rodov, ki je postal del statuta. Pomembna novost je tudi v organizaciji procesa odlo~anja v ZTS. Ukinjeno je stare{instvo, ki je v zadnjem ~asu izgubilo kompas. Odlo~anje je pre- ne{eno na vsakoletne skup{~ine. Vsaka tri leta pa je volilna skup{~ina. Volijo lahko samo rodovi, kar prena{a te`o odlo~itve o vodstvu organizacije neposredno na ~lane ZTS - rodove. Ker je ukinjeno stare{instvo, ki je zagotavljalo reprezentativnost obmo~ij v odlo~anju v organizaciji, je vne{eno dolo~ilo, da mora za veljavno glasovanje na skup{~ini biti preko rodov prisotna dvotretjinska zastopanost obmo~ij. V Izvr{nem odboru je pri{lo do zmanj{anja voljenih funkcij. Je pa na~elnik dobil dve pomembni pomo~i. Prva so njegovi svetovalci, ki jih za podro~ja, ki jim daje ve~jo pozornost, predlaga na~elnik, imenuje pa IO. Druga pa je kolegij na~elnika, ki ga sestavljajo na~elniki obmo~nih organizacij. Nova funkcija v IO je zakladnik, ki nadome{~a sedanjega na~elnika za finan~no materialne zadeve z nekaj {ir{imi pooblastili. Nova je tudi funkcija gospodarja ZTS, ki pa ni voljen na skup{~ini, ampak ga imenuje IO in je mi{ljen kot pomo~ zakladniku pri upravljanju z materialnimi sredstvi ZTS. Novost, ki bo pomembno vplivala na kakovost dela v organizaciji se ti~e obmo~nih organizacij. Sama organizi- julij-avgust 15 ranost OO ZTS je v predlogu prepu{~ena rodovom na posameznem obmo~ju, vendar s pomembnim zadr`kom: obvezna sta stare{ina in na~elnik obmo~ja. Slednji mora pred izvolitvijo na funkcijo pridobiti pisno soglasje na~elnika ZTS. Na~elnik ZTS ima tudi pravico zahtevati razre{itev na~elnika OO ZTS. Ta novost bo prispevala k ve~ji zavezanosti na~elnikov k poenotenju organizacije in enotnej{emu izvajanju programskih politik ZTS. Obmo~ja pa so po predlogu tudi bolj zavezana k na~rtnej{emu ravnanju, tudi s finan~nimi sredstvi, ki jih pridobijo iz odvoda ~lanarine (obveznost priprave letnega plana s finan~nim delom). Naslednja klju~na novost se dotika ~lanarine. ^lanarina je po predlogu sestavljena iz dveh delov: prispevka rodu (t.i. licen~nine) in prispevka posameznika. Sam model bo dolo~ila skup{~ina za obdobje treh let. Prispevek posameznika bo predvidoma znatno manj{i kot dosedaj. Komisija je sicer pripravila osnutek predloga modela, ki ga bo predstavila za skup{~ino, ni pa ga vklju~ila v predlog statuta, ker se zaveda ob~utljivosti te teme za precej{en del rodov (in bi bilo potencialno ogro`eno celo sprejemanje novega statuta). [e zadnja pomembnej{a novost: omejitev opravljanja funkcije na najve~ 6 let zaporedoma. Dosedanje na~elo pa je postalo zahteva: posameznik je lahko izvoljen na zgolj eno funkcijo v organizaciji. Pri~akujemo, da bo ta re{itev dolgoro~no pomembno vplivala na stalnost dotoka novih kadrov in s tem tudi novih idej in re{itev. Tokratni zapis zaklju~ujem s (ponovljeno) `eljo, da bi ~imve~ posameznikov z vseh ravni organizacije pregledalo predlog statuta in podalo svoje mnenje. Komisija je pripravljena pred- staviti predlog in pojasniti odlo~itve komisije na posvetih po obmo~jih. Na forumu Rutke poteka tudi posebna tema (http://forum.rutka.net/ viewtopic.php?t=238) o predlogu statuta ZTS, kjer je mo`na {ir{a razprava in kjer tudi sodelujejo posamezniki iz komisije za statut. @elel bi, da pri tako pomembnem dokumentu, kot je statut na{e organizacije, dose`emo maksimalno mo`no soglasje na vseh ravneh organizacije. Razprava je odprta. Oder je va{ ... NARO^AM REVIJO TABOR IME IN PRIIMEK: _______________________________________________ ROD: ________________________________________________________ ULICA: _______________________________________________________ PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: _____________________________________ NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana 16 AKTUALNO Pugy pugy@rutka.net Kam gredo smeti Ozave{~en odnos do narave in ravnanje s smetmi ^e na cesti ustavi{ mimoido~ega in ga vpra{a{, kdo so taborniki, bo eden izmed pogostih odgovorov tudi: “To so tisti, ki skrbijo za naravo.” Na nek na~in imajo prav, saj `elimo naravo, na{ drugi dom in na{o u~ilnico, ohraniti neokrnjeno. Pa je to dovolj? Bomo lahko ohranili gozd ali izvir pitne vode, ~e se bo v neposredni bli`ini {irila deponija smeti? na takoj{nje izbolj{anje stanja v okolju. Konkretni predlogi aktivnosti · · · V `elji, da bi doprinesli k splo{nemu izbolj{anju stanja okolja in kakovosti `ivljenja ter varstvu naravnih virov, je Komisija za program pripravila predlog programskih aktivnosti na podro~ju zmanj{evanja koli~in odpadkov in lo~enega zbiranja odpadkov na izvoru. Razlog izhaja iz dejstva, da je razli~nih vrst odpadkov vedno ve~ in da ti v kon~ni fazi predstavljajo tako problem urejanja prostora, kakor tudi vpliv na pove~ane emisije toplogrednih plinov. Za urejanja tega problema se zavzema tudi vlada RS v Nacionalnem programu varstva okolja. Mladi iz urbanih in ruralnih okolij (~lani dru{tev tabornikov po Sloveniji in lokalno prebivalstvo) bodo skozi programske aktivnosti: · spoznali vrste odpadkov, njihovo razgradljivost in stopnjo nevarnosti za onesna`enje okolja; · spoznali pot odpadkov od doma~ega smetnjaka do odlagali{~a; · spoznali, kako njihovo ravnanje vpliva na okolje; · z neposredno anga`iranostjo vplivali Vodstva rodov oz. taborjenj bodo v okoljih, kjer delujejo oz. bodo organizirali taborjenja pripravili razli~ne aktivnosti; nekaj predlogov: · dan varstva okolja - kro`ne delavnice na temo ravnanja z odpadki (v taboru in okolici, kjer obstajajo primeri - npr. va{ko ali divje odlagali{~e): · vrste odpadkov (organski, papir, steklo, plastika ...); · kako zmanj{ati koli~ino odpadkov (embala`a); · kam gredo odpadki (od vira do deponije); · kurjenje odpadkov (za in proti); povezava z onesna`evanjem zraka in toplogrednimi plini (Kjotski protokol); Programske aktivnosti seveda nakazujejo samo okvir (smer) delovanja, pri tem pa je veliko prostora za ustvarjalne zamisli sodelujo~ih. KOPR bo v ta namen razvila {e nekaj podpornih orodij, ki bodo na voljo vsem, ki boste v pisarno ZTS prijavili svoje taborne izmene. · · zakaj nastajajo divja odlagali{~a (problem starih avtomobilov); 3R (Recycle, Reuse, Reduce) ponovna uporaba, predelava, zmanj{evanje koli~ine odpadkov; recikla`a; kako predelati odpadke (delavnice ustvarjanja iz odpadkov). kako va{~ani "upravljajo" s smetmi (anketa, opazovanje); kako ob~ina skrbi za odpadke (pogovor z `upanom). In kak{ne rezultate pri~akujemo? · · · · · · · · · · 10.000 sodelujo~ih (udele`encev taborjenj in drugih); izvedene konkretne aktivnosti: poizkus lo~evanja organskih kuhinjskih odpadkov in drugih biorazgradljivih odpadkov, zmanj{evanje koli~ine embala`e in recikla`a po posameznih vrstah materialov, ravnanje z odpadnimi olji iz gospodinjstva, ravnanje z baterijami in akumulatorji, evidentirana divja odlagali{~a (predvsem gradbeni material, odpadne gume in motorna vozila); izbolj{ano stanje v okolju na podro~ju prometa v naravnem okolju (vo`nja in mirujo~i promet v naravi); informiranje, dvig zavesti o odnosu do okolja in ravnanju v okolju; nagrajeni dose`ki in prizadevnost sodelujo~ih (nagrada Skavt Peter). julij-avgust 17 Pugy pugy@rutka.net AKTUALNO Da nas “rde~i petelin” ne preseneti Varstvo pred po`ari v naravnem okolju PO@AR V TABORU! Zaradi plinske svetilke ali iskre iz ve~ernega ognja se je vnel {otor. Po`ar se silovito {iri s {otora na {otor. Kaj storiti? Predvsem brez panike; poskrbite najprej za ~love{ka `ivljenja, potem pa sku{ajte ogenj po svojih mo~eh omejiti (da se ne {iri); pa brez pretirane hrabrosti, opekline so namre~ zelo nevarna po{kodba, vdihavanje ogljikovega monoksida pa ravno tako. Seveda pa je nujen ~imprej{nji klic na 112. Namenoma sem za~el tale ~lanek s krizno situacijo, ki jo na taboru ne `elim nikomur. Boste pa toliko bolj mirno spali, ~e boste situacijo predvideli in poskrbeli za pravilno ravnanje v takem primeru. Seveda se ve~ino po`arov lahko prepre~i `e s preventivnim ravnanjem, in v tem duhu je Uprava RS za za{~ito in re{evanje oblikovala Uredbo o varstvu pred po`ari v naravnem okolju (uredbo najdete na spletni strani uprave). V izvle~ku, ki sem ga pripravil, sem `elel poudariti predvsem dvoje: stopnjo ogro`enosti, ki vpliva na to, ali bomo v taboru sploh lahko kurili in kako moramo v naravi poskrbeti za varno kurjenje. To so minimalni pogoji, po katerih bo va{e preventivno ravnanje ocenjeval in{pektor ali policist in vam v primeru kr{enja predpisal tudi precej visoko kazen. Izvle~ek iz Uredbe o varstvu pred po`arom v naravnem okolju Stopnje po`arne ogro`enosti naravnega okolja: 1. Zelo velika po`arna ogro`enost. Za nastanek po`ara zadostuje `e najmanj{i izvor ognja ali iskrenje. Po`ar se {iri zelo hitro. Nadzor nad po`arom je zelo te`ak, ga{enje po`ara je te`avno in dolgotrajno. 2. Velika po`arna ogro`enost. Po`ar povzro~i `e manj{i izvor nezavarovanega ognja. Po`ar se hitro {iri. Nadzor nad po`arom je te`ak in po`ar je te`ko obvladljiv. 3. Srednja po`arna ogro`enost. Po`ar lahko povzro~i `e majhen izvor odprtega ognja. Po`ar se v odprtem prostoru {iri hitreje kot v gozdu, zato je `e te`je obvladljiv in ga je te`ko nadzorovati. Uprava republike Slovenije za za{~ito in re{evanje v sodelovanju s Hidrometeorolo{kim zavodom Slovenije, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdove Slovenije ali na predlog ob~ine ugotavlja in razgla{a veliko ali zelo veliko po`arno ogro`enost naravnega okolja na posameznem obmo~ju. Ob~ina lahko glede na geografske, vremenske in druge razmere predpi{e ali uveljavi posebne ukrepe za varstvo pred po`arom ter razglasi stopnjo po`arne ogro`enosti v naravnem okolju na svojem obmo~ju, pri tem pa ne sme razglasiti ni`je stopnje po`arne ogro`enosti od tiste, ki jo razglasi uprava. Pri kurjenju odprtega ognja v naravnem okolju se mora: 1. urediti kuri{~e, ki mora biti obdano z negorljivim materialom; prostor okoli kuri{~a mora biti o~i{~en vseh gorljivih snovi vsaj v razdalji 10 m; kuri{~e mora biti od dreves oddaljeno vsaj 10 m, od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, ve~jih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladi{~ijo po`arno nevarne snovi, pa vsaj 100 m; 2. zavarovati in nadzorovati kuri{~e ves ~as kurjenja; 3. po kon~anem kurjenju pogasiti ogenj in `erjavico ter pokriti kuri{~e z negorljivim materialom; 4. ob zmernem vetru (6 m/s) prenehati kuriti oziroma uporabljati odprti ogenj. V obdobjih, ko je za posamezno obmo~je v naravnem okolju razgla{ena velika ali zelo velika po`arna ogro`enost in v drugih su{nih obdobjih, je tam prepovedano kuriti ali uporabljati odprti ogenj, pu{~ati ali odmetavati gore~e ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzro~ijo po`ar. Seveda pa lahko vse zgoraj na{teto izkoristimo kot del programa. Otroci in mladostniki se z Torej z ognjem po pameti in v skladu z navodili za kurjenje v naravnem okolju, predvsem pa v dogovoru z lastnikom in pa z morebitnim pisnim soglasjem ustreznega organa (pristojna izpostava Uprave za obrambo, v okviru katerega deluje tudi Uprava RS za za{~ito in re{evanje). odprtim ognjem sre~ujejo tudi sicer (na piknikih, kampiranje na morju ...). Tabore~im lahko ponudimo simulacijo kriznega odlo~anja. Lahko se z lokalnim gasilskim dru{tvom dogovorimo za gasilsko vajo, ki se lahko na koncu sprevr`e v tu{iranje. Enkratna izku{nja pa bo tudi `e to, da na simuliranem ognju tabore~i preizkusijo delovanje gasilnega aparata (ki ga je tudi sicer priporo~ljivo imeti na seznamu obvezne taborne opreme). 18 POTEPANJA Predstavitveni tabor RMB Tudi v obdobju temeljite prenove taborni{kega doma na Kovku, ki terja od ~lanov rodu Mladi bori veliko dobre volje, prostega ~asa in fizi~nega napora, ajdovski taborniki eno za drugo prizadevno izvajamo vse na~rtovane akcije. Po uspe{no izpeljanem zimovanju, ki smo ga februarja organizirali v domu idrijskih tabornikov na P{enku nad Idrijo, in le dober mesec in pol pred taborjenjem, ki bo tudi letos (od 1. do 9. julija) potekalo v Svetem Pelegrinu pri Umagu, smo realizirali {e enega od pomembnej{ih projektov leto{njega leta. Medtem ko je ekipa starej{ih, predvsem mo{kih ~lanov dru{tva, v soboto, 14. maja, nadaljevala z naslednjo fazo gradbenih del na Kovku, smo ostali pred ajdovskim gradom organizirali sedaj `e tradicionalni predstavitveni tabor. [tevilni obiskovalci, ki so se radovedni in presene~eni ustavljali pod {tabnimi {otori, postavljenimi ~ez glavno sprehajalno pot, so si lahko ogledali dalj{o video projekcijo iz lanskega taborjenja in kraj{i televizijski prispevek iz leto{njega zimovanja, v prilo`nostni zgibanki pa smo predstavili tudi druge aktualne projekte (etnolo{ko-raziskovalni tabor ''Etnostep'', odpravo v Litvo ...). So~asno s predstavitvenim taborom je celo sobotno dopoldne potekal tudi rodov mnogoboj. ^lani rodu so se znotraj grajskega obzidja pomerili v lokostrelstvu, postavljanju {otora, premagovanju ovir, signalizaciji in drugih ve{~inah, po gozdni u~ni poti ob Hublju pa je bilo organizirano orientacijsko tekmovanje. Kljub nekoliko slab{i udele`bi ~lanov nam je uspelo pripraviti za javnost zelo zanimivo in odmevno predstavitev, ki smo jo v zgodnjih popoldanskih urah zaklju~ili s skupnim kosilom za vse, ki so se zbrali pred gradom, pa tudi za na{e najbolj predane kolege, ki so, kot `e mnogo drugih sobot, tudi na predstavitveni dan marljivo delali na Kovku. Anja Kosovel i-s.aladin@siol.net julij-avgust 19 Poro~ilo s sodni{kega seminarja Na sodni{kem seminarju, ki je potekal 11. 6. 2005 v taborni{ki hi{ici Mestne zveze tabornikov ob~ine Maribor, je sodelovalo 9 udele`encev iz {tirih mariborskih rodov: rodu Ukro~ene reke, rodu Franc Le{nik, Maistrovega rodu in rodu XI. SNOUB. Seminar sta vodila Matja` Jesen{ek in Tadej Pugelj, pri organizaciji pa je sodeloval {e Boris Volari~. V prvem delu so se udele`enci ukvarjali z vpra{anjem, kak{en naj bo sodnik taborni{kega mnogoboja. Ugotovili so, da mora predvsem poznati pravila igre, znati pravilno razsoditi, imeti dobro razvite zaznavne sposobnosti in biti pri svojem delu natan~en in dosleden. Biti mora potrpe`ljiv, umirjen, razsoden in anga`iran v svoji vlogi. Pomembna je tudi po{tenost, pravi~nost, odlo~nost in vztrajnost, svojo funkcijo pa mora videti tudi skozi vzgojni vzor; kot prilo`nost za motivacijo, pomo~ in svetovanje tekmovalcem, da bodo razvijali `eljo po osebnem napredovanju. V drugem delu smo preigrali nekaj, z vidika sojenja, najbolj zahtevnih panog ({otor z dnom in iz {otork ter postavljanje signalnega stolpa) ter se pogovorili o zagotavljanju varnosti pri rizi~nih panogah (lokostrelstvo, ajanje, kurjenje ognjev). V sklepnem delu pa smo se pogovarjali tudi o prenovi tega tekmovanja. Udele`enci so izrazili pripravljenost, da jeseni sodelujejo na posvetu, na katerem bi podrobno pregledali in ustrezno dopolnili obstoje~e propozicije, hkrati pa bi se pogovorili o mo`nostih prilagajanja tekmovanja vodovemu sistemu (vodi z ve~ kot 5 ~lani), torej tekmovanje za cel vod. Pugy pugy@rutka.net KOLUMNA Nina Fin`gar ninchy_hy@hotmail.com Piratski izziv Piratski izziv je ena izmed redkih akcij mariborskega obmo~ja, ki je namenjena tabornikom iz celotne Slovenije. Kljub temu pa se akcije vsako leto udele`i ve~ gozdovnikov in gozdovnic, ki skupaj pre`ivijo tri zelo zanimive dni. Akcija je rod ^rno jezero spet ponesla med ostale rodove, ki so dejavni na podro~ju sodelovanja in zdru`evanja z ostalimi rodovi. Prav to je bil eden izmed razlogov za organizacijo tega projekta. @e tretji~ je izziv potekal na jezeru Medvedce v bli`ini Pragerskega in ker gre v tretje rado, nam tokrat le ni zagodlo slabo vreme. Kot se za {tajerski konec Slovenije spodobi, je celotno dogajanje potekalo bolj spro{~eno in posledi~no so tudi aktivnosti potekale bolj spontano. Ekipo, ki je akcijo organizirala, je tokrat sestavljala nekoliko mlaj{a generacija. Vodil jo je Jure Pipnbaher - Pipi, ob strani pa mu je stal stare{ina rodu Iztok Utenkar - ^ips. Celotna ekipa je tako program osve`ila z novimi in zanimivimi idejami. Udele`enci so se lahko preizkusili na progi pre`ivetja, ponovili so znanje iz orientacije, strelstva in lokostrelstva, vozlanja … Vsi so lahko pokazali tudi svojo ustvarjalnost z barvami in ~opi~i. Ve~ina pa jih je najbolj u`ivali ob tabornih ve~erih, ki so jih pre`iveli ob tabornem ognju, s programom, ki so ga pripravili udele`enci sami in seveda ob zvokih kitare. Ker pa nobena stvar ne ste~e ~isto po na~rtih, je tudi tokrat pri{lo do manj{ih zapletov. Saj vsi poznamo situacije, ko se ljudje, ki so se ponujali, da bodo opravili to in ono stvar, tik pred zdajci neznano kam izgubijo ali pa se nekatere stvari za program pripravljajo nekoliko prepozno. Pa da ne bi pretiravala, ni bilo tako hudo, kot se sli{i. Akcija je bila kljub temu teko~e izpeljana in zagotovim vam lahko, da so udele`enci kot tudi njihovi spremljevalci in organizatorji u`ivali v vseh trenutkih, ki so za marsikaterega izmed nas {e prehitro minili. Vidimo se spet maja 2006, da obudimo stare in ustvarimo nove spomine. Upamo, da takrat {e v ve~jem {tevilu! 20 MNOGOBOJ KOLUMNA Jess jess@rutka.net Se vidimo v naslednji bitki! Pa je za nami! Dr`avni mnogoboj, namre~. In na koncu se spomnim besed Emila, ko sva se poslavljala: ''Nasvidenje v naslednji bitki!'' Tako nekako smo se po~utili vsi, ki smo se trudili izpeljati dr`avni mnogoboj. Moje vpra{anje je, ali se mora vedno tako kon~ati? Sem prepri~an, da ne! ^as je, da za~nemo malo s sistemati~nim pristopom in z raz~i{~enimi pojmovanji kaj, kako, zakaj. Kaj ho~emo z mnogobojem dose~i? Kako bomo to dosegli? Zakaj vse to po~nemo? Ko bodo ta vpra{anja vsem nam jasna, potem bomo sigurno vsi skupaj naredili ve~ za to, da bo mnogoboj uspe{en in celo odli~en. Dr`avni mnogoboj je zelo kompleksna aktivnost, vendar jo lahko razdelimo na dva ve~ja sklopa. Tekmovalni sklop in tehni~ni sklop. V tekmovalnem sklopu se skrivajo vse malenkosti, povezane s pripravami panog, sojenjem in obdelovanjem podatkov. Tehni~ni sklop pa v sebi skriva vse dodatne aktivnosti, ki spremljajo mnogoboj. Od osnovne nastanitve ekip in sodnikov, prehrane, zagotavljanje najosnovnej{ih standardov za ve~dnevno bivanje. Sklopa sta med seboj povezana in dejansko je potrebno oboje med seboj uskladiti. Vsi, vklju~eni v ta letni projekt, bi se morali zavedati, da mnogoboj kot celota predstavlja nas tabornike, tako znotraj organizacije, kot tudi na izven. Tu pa sem mnenja, da temu ni tako in da smo dejansko ''vrti~karji''. Ampak to ni samo problem dr`avnega mnogoboja, ampak celotne organizacije. Letos se je pokazal dejanski problem z zadostnim {tevilom sodnikov in kontrolorjev. Tako so nekatere ekipe ~akale na panoge, ker so sodniki {e sodili druge discipline. Z orientacijo smo zamujali, ker nismo uspeli pravo~asno zagotoviti kontrolorjev na orientacijskih to~kah. ^e `elimo v prihodnje izpeljati vse panoge v enem dnevu, bomo morali na tem podro~ju drasti~no spremeniti delovanje. En predlog re{itve je lahko tak, da vsaka prijavljena ekipa tudi pripelje s seboj enega sodnika. Kljub pomanjkanju sodnikov smo izpeljali mnogoboj do konca in to v enem dnevu. Rad bi se vsem sodnikom in kontrolorjem {e enkrat zahvalil za njihov prispevek in odli~no opravljeno delo. Brez take ekipe ne bi {lo skozi. Propozicije so tudi ena to~ka, na katero se bomo septembra osredoto~ili. Osebno vidim spremembe v smeri splo{nih dolo~il (vodov sistem) in s tem prilagoditev disciplin. Poleg tega pa vidim, da je v propozicijah mnogo ''sivine''. To sivino bomo prav tako odpravili. Tako, da nas na tem podro~ju ~aka kar veliko dela. Prevzeti soorganizacijo dr`avnega mnogoboja ni ma~ji ka{elj. Predvsem mora soorganizator preskrbeti dovolj ~love{ke sile, ki deluje usklajeno kot {vicarska ura in se ne izgovarja na tretjo osebo. Zavedam se dejstva, da je soorganiziranje dr`avnega mnogoboja prilo`nost za polnjenje rodove blagajne. Vendar pa mislim, da ne za vsako ceno. V svoji osemletni profesionalni pedago{ki karieri {e nisem videl otroka ali pa mladostnika, ki bi na taboru za zajtrk z u`itkom jedel sardine v olju. Ve~ pozornosti v prihodnje bomo tudi posvetili prehrani. Obljubim, da naslednje leto ne bo sardin za zajtrk. Rad bi pa pohvalil soorganizatorje, posebno za organizacijo lutkovne igrice za najmlaj{e. Vsi prisotni ~lani soorganizatorja so se trudili po svojih najbolj{ih mo~eh in za njihov trud se jim zahvaljujem. Na taki akciji pogre{am ''klasi~ni'' taborni ogenj. Zdi se mi, da ob se znamo tabornem ognju bolj zabavati in smo bolj povezani kot pa na koncertu. Naslednje leto bomo sigurno popravili napake, ki smo jih naredili letos in se bomo lahko zopet nau~ili kaj novega in bomo zaradi tega bogatej{i za nove izku{nje. Zase sem stoodstotno prepri~an in septembra `e nadaljujemo s pripravami na dr`avni mnogoboj 2006. Hvala vsem, ki ste pripomogli k izvedbi mnogoboja in vsem ekipam za sodelovanje, se vidimo naslednje leto. Do takrat pa: ''Mnogoboj je zakon in samo gas!'' julij-avgust 21 Najbolj zabavna panoga za M^-je je bilo kot vedno postavljanje ognjev. Zavzetost in zagnanost je bila res velika! Avtor: Mojca ^ebul. Po informacijah iz ust tekmovalcev je bil vsem zelo v{e~ orientacijski del tekmovanja, z zanimivim in razgibanim terenom ter nadvse prijaznimi kontrolorji. Vsi so progo uspe{no prehodili in s tem spoznali marsikatero lepoto {tajerskega dela na{e de`ele. Tudi najmlaj{i taborniki so se neizmerno zabavali. Preko igre do pravega taborni{kega znanja. Avtor: Mojca ^ebul. N. F. Same ~edne, mlade in zdrave so. Stilno urejene in polne taborni{kega znanja. Vas zanima, o kom govorim? To so vendar Hobotnice (RJS), zmagovalke v kategoriji PP! Avtor: SiNi. Po napornem tekmovalnem dnevu je ve~erna gledali{ka predstava gledalce prikovala na mesto. Avtor: SiNi. Letos so se tisti najmlaj{i in tudi tisti malo starej{i po naporni orientaciji ohladili s {kropljenjem in polivanjem z vodo. S tem sicer niso upo{tevali 11. taborni{kega zakona, vendar so se ob tem vsaj zabavali. N. F. Sobotni ve~er je pred mikrofonom popestrila Irena Vr~kovnik, na kitaro pa jo je spremljal Mike Ore{ar. Nekateri so ob tem tudi zaplesali, drugi pa raje pomagali s petjem. Zabava se je zavlekla pozno v no~. N. F. Pripravila Nina Fin`gar (ninchy_hy@hotmail.com) in Toma` Sinigajda (sini@rutka.net). Stari Ma~ki (RSR) so prave maskote vsakega dr`avnega mnogoboja. Tokrat so svojo mladost in izku{enost ponovno dokazali z izvirno garderobo in zmago v kategoriji gr~. Avtor: SiNi. 22 MNOGOBOJ Pugy pugy@rutka.net Najbolj aktivni so bili M^-ji in GG-ji Vzpodbude Komisije za taborni{ki program Zbiranje mnenj na temo prenove mnogobojev, predstavitev nagrade Skavt Peter in predstavitev in pogovor na temo prenove starostnih vej so bile vsebine, ki so na taborni{kem mnogoboju v Slovenski Bistrici udele`ence vzpodbudile k oblikovanju in posredovanju lastnega mnenja, poleg tega pa tudi informirale in motivirale za sodelovanje pri oblikovanju programa. Na pobudo za zbiranje mnenj o spremembah mnogoboja so se presenetljivo odzvali ravno najmlaj{i, torej M^-ji in GG-ji. Mnenja so sicer v ve~ini primerov vezana na organizacijski in ne vsebinski vidik sprememb mnogoboja. Zanimivo je tudi, da mnenja odra`ajo sposobnost konstruktivne presoje in aktivnega sodelovanja pri tej starostni skupini, kar bi veljalo izkoristiti tudi v prihodnje. Poleg tega so si udele`enci `eleli ve~ razli~nih spremljevalnih dejavnosti, kjer bodo tudi aktivno vklju~eni, seveda pa {e ve~ zabave, glasbe, bazen ... Predstavitev nagrade Skavt Peter je potekala na panoju s predstavitvenim letakom, kriteriji in pa seveda pravim kipcem. Spet so pri zanimanju za nagrado prednja~ili mlaj{i; zanimalo jih je predvsem, na kak{en na~in lahko dobijo to nagrado (zanimivo je, da to ni zanimalo njihovih vodnikov, saj prete`no niso izkazali interesa za informacije in pripravljeno gradivo). Po zaklju~ku tekmovalnega dela v soboto zve~er je potekala delavnica na temo prenova starostnih vej. Na delavnici je sodelovalo 11 udele`encev v starosti od 14 do 27 let. Udele`enci so debatirali o razlogih za spremembe, zanimalo jih je, na kak{en na~in bo delovala starostna skupina mlaj{ih gr~, ve~inoma pa je debata tekla o programu, vodnikih, vsebinskih prioritetah, ki so le posredno vezane s starostnimi vejami. Ve~ina udele`encev je pred tem prebrala informacijo o prenovi starost- Predlogi vsebinskih sprememb mnogoboja: Bolj zahtevna orientacija, ve~ razli~nih panog, sre~anje s "pravo" lisico na lovu na lisico, premalo poudarka na delu z murni (tako na mnogoboju in sodni{kem seminarju, kakor tudi na vodni{kih te~ajih), M^4 {otorka - te`je kot pri GG mlaj{i (~asovnica je prekratka), na tekmovanju naj sodeluje cel vod, ne glede na {tevilo ~lanov (vodov duh), dobra uvrstitev na obmo~nem mnogoboju naj bo pogoj za udele`bo na dr`avnem, propozicije pripravljene in predstavljene na za~etku leta (celoten razpis - tudi starostne skupine) ... nih vej in so se s predlaganimi spremembami strinjali. Nekaj vodnikov je v ~asu mnogoboja izpolnilo anketo na temo starostne veje (sicer v primerjavi z zastopanostjo manj kot 10%), tako da smo skupaj s preteklimi anketnimi akcijami dosegli {tevilko 90 izpolnjenih anket, kar predstavlja ve~ kot 10% aktivnih vodnikov v Sloveniji. Rezultati ankete bodo pripravljeni in objavljeni na te~aju za vodje v Bohinju in v deveti {tevilki reviji Tabor. Morda le to, da je vpra{alnik vseboval tudi vpra{anja o novi razmejitvi starostnih vej (vpra{anje za vsako posebej). Odgovori anketirancev: v povpre~ju za vsako starostno vejo 79 % za (71) in 21 % proti (19, od tega 5 proti vsem predlogom sprememb). Zanimivo je tudi to, da nih~e izmed 20 anketirancev v starosti od 20-22 let ni nasprotoval novi veji mlaj{ih gr~. julij-avgust 23 SiNi sini@rutka.net ANKETA Spremeniti pravila mnogoboja ali ne? Helena Urh (35), RPG [o{tanj Matija [pacapan (18), RPG [o{tanj Definitivno ne. Tisti, ki tekmuje in ima `eljo, je zanj tekmovanje zelo zanimivo. Starej{i taborniki, ki ne tekmujejo ve~, pa lahko najdejo motiv v sojenju panog. Mojca Vr~kovnik (31), RJZ Velenje Da! Po mojem mnenju je kriterij pri kategoriji GG prezahteven, saj na tem mnogoboju ni prav nobena ekipa pri{la ~ez 75 % uspe{nost. Tudi kategorija M^ 4 je zelo zahtevna. ^e bodo 6 letniki pri{li v M^ kategorijo, bo potrebno paziti, da zahteve ne bodo previsoke. Bla` Pirnat - Uo~a (28), RHV Ljubljana Meni je v{e~ tako, kot je. Moti me le, da so starej{e gr~e starostno diskriminirane in imajo samo 4 panoge. Moralo bi se ve~ dogajati, saj imajo veliko izku{enj in znanja. Tina Bobek (28), RLG Pesje Morda bi bile potrebne spremembe le pri kategoriji M^ 4. Lahko pa bi tudi malce poostrili oz. spremenili na~in izbire organizatorja mnogoboja. Tisti rod, ki se prijavi na razpis, bi moral mnogoboj izpeljal na precej vi{jem nivoju, kot je bil leto{nji. Robi Hre{~ak (13), RSR Ilirska Bistrica Ne! Ker je tako kot je, 'full cool'. Letos sem se imel najbolje. Ur{a Lamut (14), RZR Zre~e Da! Mora se spremeniti, saj udele`ba vidno pada. Preve~ se vzpodbuja tekmovalnost in premalo dru`enje. Mogo~e bi bilo potrebno za novi model vzeti model @aboboja, ~e se pa bi le-to izkazalo kot neuspe{no, se {e vedno lahko vrnemo na ta model tekmovanja. Problem pa so tudi sodniki, predvsem zato, ker programske komisije ZTS delujejo zelo slabo. Miha Grgi~ - ^upavi (13), RKJ Se`ana Elen Zudi~ (16), RJS Izola Meni se zdi, da je tako, kot je, prav v redu. Spremembe niso potrebne. Iztok Utenkar - ^ips (35), R^J Slovenska Bistrica V redu je. Po mojem mnenju spremembe niso potrebne. Meni so panoge mnogoboja zelo v{e~. ^e nam ne bi bile zanimive, nas ne bi bilo tukaj. Mogo~e bi lahko samo spremenili ~asovnico pri orientaciji, ki je precej kratka. Lara [tajdohar (15), RDV Ljubljana Glede na trenutno aktivnost na{ih ~lanov, bi prej kot spremeniti pravila bilo potrebno spremeniti kaj drugega. Te`ko bo pa spremeniti odnos na{ih ~lanov do na{ega programa, ki ni slab, ~e ga izvaja{ dobro. Vodstvo ZTS bi moralo narediti nekaj, da bi bilo prostovoljno delo, ki ga izvajamo, bolj cenjeno. V bistvu je vse zelo v redu. Panoge so zanimive. Morda bi bilo potrebno uvesti le nekaj spremljevalnega programa. Lecko (36), RSR Ilirska Bistrica Mnogoboji so zelo OK. Potrebno bi bilo le dodelati finese v propozicijah. Precej je nedore~enega. Pri starej{ih gr~ah bi morala biti tudi 5 panoga (spretnostno tekmovanje), saj nismo stari kriplji ☺! 24 julij-avgust 25 26 INTERVJU SiNi sini@rutka.net Sandi Glin{ek Na taborni{ki akciji ga skoraj ne more{ zgre{iti. Visoka postava, vedno v kroju in s svojim skavtskim klobukom na glavi ter nasmehom na obrazu. Je ~lovek dejanj in ne le besed. Je ~lovek, ki rad govori in ~e se z njim spusti{ v diskusijo, si raje pripravi dobre argumente in vzemi veliko ~asa. Tabornik po srcu in du{i. Na poti od vodnika do na~elnika rodu je premagal veliko ovir, pa vendarle je ostal to, kar je. En ~isto navaden tabornik! Predstavi se na{im bralcem. Sem Sandi Glin{ek, rojen 19. 05. 19??! Kar najve~ ~asa namenjam taborni{tvu - skavtstvu. Poleg tega pa sem `e od malih nog prostovoljni gasilec. V `ivljenju mi zelo veliko pomeni vrednota humanosti in velikokrat se mi zgodi, da s tem zapostavim svojo osebnost. Koliko let si `e tabornik? Tabornik sem `e 14 let! In kako si pristal med taborniki? V [kalah v moji mladosti ni bilo tabornikov oz. so se {ele ustanavljali. V tistem ~asu mene taborniki niso niti najmanj zanimali. Na povabilo mojega soseda pa sem se enkrat udele`il vodovega sestanka in takoj so me prevzeli. Sedaj opravlja{ delo na~elnika rodu, ki je po {tevilu najmo~nej{i v dr`avi. Je to te`ko delo? JA! Takole je ... ko mi je bila ponujena ta funkcija, se nisem niti najmanj zavedal, kaj se od mene pri~akuje. Ko pa sem sprejel to funkcijo in se zavedel odgovornosti, sem si zastavil cilje in za~el z delom. Ponosen sem na svoje delo, ki ga opravljam. Taborni{tvo je v osnovi namenjeno otrokom in to je tudi moj cilj in najve~je veselje. Moram pa poudariti, da sem jaz samo en majhen del v mozaiku. Vse je rezultat timskega dela. V va{em rodu organizirate nekaj zelo zanimivih akcij. Tekmovanje z najdalj{o tradicijo je [TPM, kajne? Seveda! To je tekmovanje, ki poteka `e preko 25 let. @al pa je to tekmovanje v zatonu, saj je letos sodelovalo le 6 ekip. Zakaj je udele`ba vsako leto slab{a? Po mojem mnenju je udele`ba odvisna tudi od znanja. Gre za izjemno zahtevno tekmovanje, ki pa po mojem mnenju nima ustrezne podpore ZTS. Tekmovanje poteka v mesecu, v katerem imajo potencialni tekmovalci najve~ obveznosti v {oli in morda je tudi to razlog za slab{o udele`bo. Ob branju razpisa [TPM sem dobil vtis, da gre res za izjemno te`ko tekmovanje, ki bi morda lahko konkuriralo tudi ROT-u! Pa vendarle, razmi{ljate morda o kak{nih spre- julij-avgust 27 membah in novitetah, ki bi povrnilo sijaj temu nekdaj zelo dobro obiskanemu tekmovanju? Prav zaradi slabe udele`be resno razmi{ljamo o {ir{i razpravi na rodovi strate{ki konferenci o obstanku tekmovanja. Vsekakor pa se obetajo velike spremembe, ve~ se bo delalo na poudarku dogodiv{~in in ciljna generacija naj bi bila predvsem GG-ji, saj so oni naj{ibkej{i ~len v na{i verigi. In ta problem velja za celotno ZTS! Drugo leto torej [TPM bo ali ne? Po mojem mnenju 'bi naj' bilo! Drugo zelo zanimivo taborni{ko tekmovanje, ki ga organizirate, je [kalska liga, ki se je odli~no prijela in ima vsako leto ve~ji obisk! Je res, da si to tekmovanje prvi~ organiziral za svoj in{truktorski projekt? Kako si sploh pri{el do te ideje? Zelo redki so, ki si za projekt izberejo organizacijo tekmovanja. Tako je! Sem ~lovek, ki zelo rad naredi nekaj druga~nega in konkretnega. Vzel sem si ~as in naredil projekt, ki ima svoj namen, cilj in rezultat. In zelo ponosen sem na dejstvo, da mi je tako dobro uspelo. Najve~ja dilema je bila izbira imena tekmovanja. Izbirali smo med vsaj stotimi imeni kot npr. DDV (Dogodiv{~ine Divjega Volka). Na koncu pa smo izbrali ime [kalska Liga Ka Te Briga. Posebej pa sem si `elel, da bi tekmovanje povezovalo vse skavtske organizacije. Tretja in tudi medijsko najbolj znano tekmovanje je ARS. Kako ste pri{li sploh do te ideje? To je mednarodno pustolovsko tekmovanje. Pobudnik je bil Peter Vr~kovnik, ki se je z ekipo Svizci udele`il tovrstnega tekmovanja na Hrva{kem. To je v drugih dr`avah {port {tevilka ena in zakaj ne bi nekaj podobnega naredili tudi pri nas! ARS organizirate sami taborniki, pa vendarle sama akcija ni 'taborni{ka'. To dr`i? V nekem smislu dr`i. Vendar si pri sami organizaciji veliko pomagamo z na{im znanjem in izku{njami, ki smo jih pridobili na taborni{kih tekmovanjih. In navsezadnje vse delo opravimo mi, taborniki. Osebno me `enejo res pristni prijateljski stiki med udele`enci in organizatorji (posebej s pripadniki SV). Kako vam uspe organizacija tako zahtevnega tekmovanja? Vse skupaj je rezultat timskega dela. Intenzivne priprave potekajo `e eno leto pred samim tekmovanjem. Poudariti je potrebno tudi, da nam pri organizaciji tekme veliko pomagajo tudi druga dru{tva in organizacije (npr. Slovenska vojska). Ti osebno si {ef za transport in logistiko ter urgentne ekipe. Kaj to pomeni? Moja naloga je, da sem posrednik pri sodelovanju s SV , skrbim za prevoz delovne ekipe in opreme na vnaprej dolo~ene to~ke. Razporedim in organiziram tudi ekipe za prvo pomo~. ARS je medijsko izjemno dobro pokrit. Je po tvojem mnenju to za nas tabornike dobra reklama? Po mojem mnenju bi lahko bilo to tekmovanje tudi bolje medijsko pokrito. Vsekakor pa se vedno poudari, da to tekmo organiziramo taborniki in da smo vsi prostovoljci. Se bo{ mogo~e naslednje leto udele`il tekmovanja kot tekmovalec? ☺ Neeee! Mogo~e bi za za~etek preizkusil samo kak{no posamezno etapo kot je npr. spu{~anje po vrvi! Vrniva se raje k tebi osebno. Skoraj si te ne morem predstavljati brez skavtskega klobuka na taborni{ki akciji. Povej! Ali je Sandi Glin{ek tabornik tudi, ko ne nosi skavtskega klobuka? Trudim se po najbolj{ih mo~eh, da sem tabornik - skavt tudi izven okvirov na{e organizacije. Ima{ tudi zelo zanimivo taborni{ko ime. Chin-Chin! Od kod to ime? Pri nas imamo doma avtokleparsko obrt in neko~ sem prijatelju kazal z rokami, koliko lahko zapelje vzratno. Pa je nekdo pripomnil naj mi ne zaupa, kajti pri njemu blagajna hitro naredi CHIN - CHIN! Si poznan tudi kot tabornik, ki je vedno za hece, vedno si pripravljen pomagati, si po{ten ... ^lovek bi rekel, da si kar poosebitev taborni{kih zakonov. Se strinja{? Trudim se `iveti po teh merilih, vendar pa ta niso vodila mojega `ivljena. Sem enostavno tak ~lovek. Sku{am biti dober vzor mlaj{im! Ima{ pa tudi slabo lastnost po kateri te pravzaprav vsi najbolj poznajo! Ve{ o ~em govorim? Seveda! ☺ Baje vedno zamuja{! ☺ To je res moja slaba lastnost. Zamudil sem tudi na sprejem k predsedniku Drnov{ku J , pa res ni to bila povsem moja krivda. @upan ob~ine Velenje se ob mojih zamudah samo {e nasmehne. @al je ~as moj edini sovra`nik! Drugih sovra`nikov nimam. Ima{ kak{ne posebne cilje glede tabornikov. Bo{ kandidiral za kak{no bolj vidno funkcijo na ZTS? Teh ambicij nisem nikoli imel. Nikoli pa ne reci nikoli. ^e bi bil stare{ina ZTS bi najprej spremenil kaj? Spustil bi se v medsebojno razmerje med vodstvom in rodovi. Sku{al bi jih bolj zbli`ati. Tudi sama povezava med rodovi bi morala biti bolj{a. Izku{nje in znanje mo~nih rodov bi lahko pripomogle {ibkej{im rodovom pri njihovem spodbujanju in delovanju. Potrebno bi bilo tudi preu~iti na{e delo, obdr`ati najbolj{e, ostalo pa vzeti iz temeljnih na~el skavtstva. Osnova naj bi vedno bila dejstvo, da smo odprta organizacija za prav vse ljudi (ne glede na njihovo veroizpoved, navade ...), vendar bi morali znati za njih tudi pravilno poskrbeti (sodelovanje pri udele`bi na pohodih v spomin pretekle zgodovine, sve~anih ma{ ...). Bi pa posebej bilo potrebno utrditi sodelovanje med skavtskimi organizacijami v Sloveniji! Ima{ poleg slu`be, tabornikov in gasilcev sploh ~as {e za kak{en hobi? Enostavno nimam prostega ~asa, ~eprav bi si kdaj res `elel malce ve~ ~asa zase! Zelo rad pa fotografiram, zato je fotoaparat moj stalni spremljevalec. Bi za konec rad kaj sporo~il na{im bralcem? Vesel sem, da sem na nek na~in po naklju~ju pristal pri tabornikih. Pred tem so mi bili na prvem mestu gasilci. Ponosen sem na dejstvo, da sem bil in {e vedno sem na~elnik naj{tevil~nej{ega rodu v Sloveniji! Bralcem pa bi rad sporo~il predvsem: imejmo se radi, dr`imo skupaj, ustvarjajmo smer vetra s skupnimi mo~mi. 28 TABOR NA OBISKU Jo{t Bukovec red.heretic@email.si Rod Gorjanskih tabornikov Novo mesto Ime novome{kega rodu izhaja iz Gorjancev, gri~evja ob meji s Hrva{ko. Delovanje rodu je bilo vedno povezano s temi prelepimi gri~i, saj je rod v zavetju njihovih gozdov izpeljal `e veliko sre~anj, od izletov do piknikov. Zgodovino novome{kega taborni{kega rodu lahko preprosto razdelimo na dve obdobji. Od ustanovitve leta 1952 do manj{e krize konec sedemdesetih let. Tako imenovana druga pomlad gorjanskih tabornikov se je pri~ela leta 1986, ko se je rod ponovno postavil na noge. Pomembno mesto v zgodovini Novome{~anov zaseda Strela, njihovo glasilo. Strela izhaja `e od za~etka delovanja rodu, ob petdesetletnici, ki so jo praznovali pred tremi leti, pa so izdali posebno izdajo. Ta vklju~uje vso zgodovino rodu, spomine nekdanjih in sedanjih tabornikov in seveda kup neprecenljivih fotografij s taborjenj in akcij. Skupinska fotografija s prvega taborjenja dru`ine Gorjanskih tabornikov. Foto: arhiv RGT. Veselje na taboru. julij-avgust 29 Novome{~ane poleti `e ve~ let sre~ujemo v @elebeju ob Kolpi, kjer taborijo `e dve desetletji. Kot pravi na~elnik rodu Borut Pelko so svoj taborni prostor kar posvojili in ga imajo za svojega. Taborni prostor koristijo `e okrog dvajset let, z izjemo nekaj sezon, ki so jih pre`iveli drugje po Sloveniji. Marsikateri tabornik bi pomislil, da je Novome{~anom na tradicionalnem tabornem prostoru po toliko letih dolgo~asno. "Nikakor," zanika na~elnik. Na taboru imamo vedno mnogo aktivnosti, poseben u`itek nam ponuja hladna Kolpa, v kateri se osve`imo, kadar pripeka sonce. Postavljanje tabora traja tri dni, od katerih je en dan rezerviran samo za PPje. Takrat se lahko resni~no zabavajo, vozijo s kanuji, ukvarjajo s {portom. Po postavljanju ~aka mnogo PP-jev funkcija vodnika na taborjenju, tako da jim je ta dan dobra spodbuda za delo. Stvar se ponovi ob koncu taborjenja. Podiranje tabora traja kar pet dni, trije dnevi pa ponovno pripadajo le PP-jem. Takrat se ti posvetijo bolj taborni{kem programu; orientaciji, lokostrelstvu in `ivljenju v naravi. Dr`avni mnogoboj Oto~ec 2000. Gorjanski taborniki se lahko pohvalijo z izvirno akcijo, ki jo izvedejo enkrat na leto. Ilegalec, kot so poimenovali to aktivnost, poteka v starem novome{kem jedru in je dobra propaganda za rod. Akcija izvira iz NOB in s tem novome{ki taborniki potrjujejo, da spo{tujejo stare tradicije in korenine. Borut Pelko, ve~letni na~elnik rodu, sicer prepri~an motorist. Omenil si sodelovanje va{ega rodu z drugimi rodovi z dolenjskega obmo~ja pa tudi iz cele Slovenije, kako je s tem? RGT sodeluje z ve~ rodovi, a na razli~ne na~ine. Z drugimi rodovi iz dolenjskega obmo~ja ve~krat organiziramo skupne akcije, ki so dobra popestritev klasi~nega taborni{kega dru`enja. Na takih sre~anjih se spletejo mnoga prijateljstva, vsakdo pa se nekaj nau~i; mi od drugih in drugi od nas. @e tradicionalno sodelujemo z rodom Modri val Trst-Gorica, saj se je na{e pobratenje sklenilo `e pred desetletji. Na{e Posebej pohvalno je njihovo sodelovanje z varovanci Varstveno delavnega centra Novo mesto. Vsako leto povabijo nekaj varovancev na ogled njihovega tabora in jim predstavijo taborni{ki na~in dela, aktivnosti in tabor. Rod Mali princ, kot se imenuje omenjena skupina, ki sicer nima stikov z ZTS, se tudi sicer zgleduje po taborni{kih in skavtskih na~inih dela. Novome{~ani so po kon~anem taboru pustili vso svojo opremo na razpolago varovancem in njihovim vzgojiteljem, da so ti tam nadaljevali s taborjenjem. 30 dru`enje je za nekaj ~asa zamrlo, potem pa smo se na njihovo pobudo konec devetdesetih let ponovno zbrali, sedaj pa se dobimo vsaj dvakrat letno; enkrat pri njih in enkrat na Dolenjskem, pri nas. Kot najvplivnej{i rod na dolenjskem obmo~ju imate gotovo veliko nalog in zadol`itev. Kak{no je trenutno stanje na obmo~ju? Lahko trdim, da je dolenjsko obmo~je kar v krizi in vsi rodovi se morajo potruditi, da bo obmo~je ponovno za~elo delati bolj kvalitetno. Kaj je vzrok krize, ne bi govoril. Na na{ leto{nji letni tabor bomo povabili funkcionarje vseh dolenjskih rodov, kjer se bomo dobili na neformalnem sre~anju. Upam, da bo to sre~anje spodbudilo kak{ne spremembe v delovanju obmo~ja. Kak{na je va{a, ~e se tako izrazim, "politika" dela z popotniki in popotnicami oziroma vodniki in vodnicami? PP-ji morajo biti aktivno vklju~eni v delo v rodu. Organizaciji morajo "slu`iti", ob tem pa morajo najti lastno zadovoljstvo, kar je najte`je. V delu, ki ga opravijo, morajo videti svoj uspeh. Pustimo jim kar nekaj svobode, saj lahko na manj{e akcije odidejo sami, seveda v spremstvu polnoletne osebe. Vodnikom smo ponudili zanimivost; ~e se taborjenja udele`ijo ve~ kot dve tretjini njihovega voda, vod in vodnik pa so aktivni skozi vse leto, vodniku ne zara~unamo tabornine. Naj {e povem, da je sedanji podmladek resni~no odli~en in da sem prepri~an, da bomo vodenje rodu neko~ predali v odli~ne roke. Struktura rodu: Murni M^ GG PP Gr~e Skupaj 9 109 23 18 14 186 Rodova uprava Stare{ina rodu Na~elnik rodu Na~elnik dru`ine M^ Na~elnik dru`ine GG Koordinator klubov PP Koordinator klubov gr~ Propagandist Gospodar Blagajnik Tajnica Na~elnica ~ete Katje Rupena Na~elnik ~ete zelenih otokov Na~elnik ~ete Br{ljin Na~elnik ~ete Grm-[mihel Primo` Badovinec Borut Pelko Vesna Kelbl Bla` Slak Simon Siko{ek Petra Martin~i~ David Dobravc Bojan Bobnar Marko Go{nik Petra Martin~i~ @iva Pe~evar Maja Badovinac Jacques Gros Alenka Ko~evar "^e bo volja, nameravamo organizirati kak{no ve~jo vseslovensko akcijo, verjetno kar ROT, saj imamo v rodu izvrstne orientaciste in pionirje, na{a ekipa popotnic pa dosega odli~ne rezultate," je povedal na~elnik. Novome{~ani imajo odli~ne izku{nje z organizacijo velikih tekmovanj, saj se lahko pohvalijo z organizacijo dr`avnega mnogoboja na Oto~cu, kjer so taborniki iz vse Slovenije dokazovali svoje znanje leta 2000, poleg tega pa so organizirali ROT leta 1997 ter ve~ priprav, med drugim tudi eno za jamboree. julij-avgust 31 Kosobrin tabor@rutka.net Rmanov namaz Sirnemu namazu Tamar s smetano prime{amo sesekljane rmanove liste, dodamo {~epec soli in 2 `li~ki olivnega olja za bolj{e mazanje. Regratova juha Potrebujemo: {tiri o~i{~ene in ostrgane regratove korenine, dva rde~a koren~ka, majhno cveta~o, pest koprivovih listov, drobno ~ebulo, drobnjak, peter{ilj, poper, sol, dve `lici olja, jajce, vodo. Regratove korenine dobro prekuhamo in odcedimo. Sesekljano ~ebulo drobno narezane regratove korenine, koren~ek in koprivove liste prepra`imo na olju, prilijemo 1 liter vode, dodamo poper, sol in sesekljan ~esen. Na koncu pridamo {e drobno narezan peter{ilj in ume{amo jajce. Omleta iz ple{ca Potrebujemo: 2 jajci, 1 dkg olja, {~epec soli, `lico mleka, skodelico ple{~evih narezanih listov. Jajci ubijemo, dodamo `lico mleka, {~epec soli, stepemo in zme{amo s ple{~evimi listi. V ogreto ma{~obo dodamo me{anico in oblikujemo v omleto. Ope~emo na obeh straneh. Solata Potrebujemo mlade potro{nikove liste. Te dobro o~isti- KOSOBRINOVI PRIPRAVKI mo, dodamo na ko{~ke kuhane regratove korenine, lahko so tudi potro{nikove korenine, sol, ~esen, kis po okusu ali limonin sok, zabelimo z belim ali olivnim oljem. Borovni~eve pala~inke Potrebujemo: 300 g borovnic, 150 g moke, 1/8 l mleka, eno jajce, {~epec soli, sladkor, olje. Borovnice preberemo, opremo in pustimo, da se odcedijo. Iz mleka, soli, jajca in moke naredimo testo. Spe~emo ~isto tanke pala~inke. Potresemo jih z borovnicami, zvijemo in posipamo s sladkorjem. Borovni~eva marmelada Potrebujemo 1 kg borovnic, 500g sladkorja. Borovnice so najbolj di{e~ gozdni sade` in jih najve~krat uporabljamo za izdelovanje marmelad. ^e naberemo borovnice na ~istem podro~ju, je najbolje, da jih ne peremo. ^e jih moramo oprati, tedaj jih operemo hitro in zelo previdno. Hkrati odstranimo listi~e in razne smeti. Borovnice damo v kotli~ek. Nanje damo sladkor. Vse skupaj preme{amo in pustimo pokrito pol dneva. Nato damo zmes v posodo, ki naj ne bo iz aluminija. Na ognju naj vre zelo po~asi. Pogosto me{amo, ker se zelo rado zasmodi. Ko se marmelada dovolj zgosti, jo prelijemo v kozarce ali {e toplo nama`emo na kruh. Veliko u`itkov pri pripravi in dober tek Vam `eli Va{ Kosobrin. FOTONATE^AJ Leto{nje poletje ti med drugim ponuja tudi fotografski izziv. Vzemi fotoaparat v roke in na delo. Revija Tabor namre~ razpisuje nate~aj za najbolj{o taborni{ko portretno fotografijo, posneto na taborjenjih in ostalih poletnih aktivnostih. Posnemi nekaj zanimivih taborni{kih portretov in jih po{lji na Taborov naslov. Najbolj{e fotografije bodo nagrajene! Fotografije po{lji na naslov: Zveza tabornikov Slovenije, Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na mail tabor@rutka.net do 22. 8. 2005. Vsak avtor lahko sodeluje z najve~ tremi fotografijami. P. s.: Taborniki nosimo rutke! 32 KOKTAJLI Pugy pugy@rutka.net KEMIJA V TABORNI[TVU Lea lea.repic@siol.net Brezalkoholni koktajli VILI Sestavine: o 0,5 dcl soka ~rnega ribeza o 0,5 dcl vi{njevega soka o 0,5 dcl pomaran~nega soka o 0,5 dcl ananasovega soka Priprava: Sestavine zme{amo v vr~u ali me{alniku za koktajle. Serviramo s kockami ledu in dekoriramo z rezino ananasa. PENINA Sestavine: o 1 dcl pomaran~nega soka o 0,2 dcl malinovega sirupa o 1 jaj~ni rumenjak o 1 dcl gazirane pija~e (Sprite) Priprava: Ohlajen pomaran~ni sok in malinov sirup zme{amo v vr~u ali me{alniku za koktalje. V posebni posodi lo~imo rumenjak od beljaka in potem rumenjak vlijemo v pripravljeno me{anico. Vse skupaj zme{amo in na koncu dodamo {e ohlajeno gazirano pija~o. Dekoriramo z rezino pomaran~e in ~e{njo ter dodamo slamico. HAVAJI Sestavine: o 1 dcl soka tropskih sade`ev o 0,5 dcl bananinega soka o 0,5 dcl ananasovega soka o 0,2 dcl o`ete limone Priprava: Sestavine zme{amo v vr~u ali me{alniku za koktajle. Serviramo s kockami ledu in dekoriramo z rezino karambole (ali drugega eksoti~nega sadja) in ~e{njo ter slamico. Aktivno oglje Aktivno oglje je najpomembnej{a snov v industriji za pre~i{~evanje vode. Ima najbolj raz{irjeno uporabo v primerjavi z ostalimi materiali, ki jih ponuja dana{nje tr`i{~e. To oglje obstaja v razli~nih oblikah: od prahu do velikih enot pre{anih kock. Tip oglja, ki najbolj pride v po{tev na podro~ju industrije za ~i{~enje vode, je aktivno oglje v zrnih, bolje znano kot GAC (granular activated carbon). Ustrezno oblikovan GAC filter odstranjuje klor, slab okus in vonj, barvo, kemi~ne substance ter ostale organske snovi, ki jih najdemo bodisi v zalogah pre~i{~ene ali sve`e vode. Postopek, po katerem GAC odstranjuje zgoraj omenjene strupe, je tako absorpcija kot tudi kataliti~no zmanj{evanje (klor). Glede na to, da je vpojna mo~ oglja ve~ja od vpojne mo~i vode in glede na to, da ve~ina organskih strupov ne prena{a vode, se te snovi prilepijo na povr{ino GAC. Absorpcija iz vode odstrani snovi, ki povzro~ajo onesna`evanje in oku`be s tem, ko gre voda skozi ogljeni stolpec. Snovi kot je sol se ve`ejo z vodo in se ne vpijejo v oglje. Ostanejo v teko~ini in gredo skozi stolpi~e oglja ter ostanejo nespremenjene. Najbolj raz{irjena uporaba aktivnega oglja za ~i{~enje vode je za namene zmanj{anja koli~ine klora. Ta postopek dose`emo z granulami aktivnega oglja, ki delujejo kot katalizator za sprevra~anje molekularnega klora Cl2 v ionski klorid Cl- . Aktivno oglje lahko tudi oksidira vodikove sulfide v sulfate, ki ne oddajajo tipi~nega vonja po "pokvarjenem jajcu". Aktivno oglje je kemijsko ogljik, sicer pa je to snov, ki ima zelo veliko aktivno povr{ino (do 800 m2/gram snovi), na katero se lahko ve`ejo snovi iz plinov, par, raztopin. Zato se aktivno oglje uporablja v filtrih za zrak in vodo, pomaga pa tudi pri zdravljenju `elod~nih in trebu{nih obolenjih, saj ve`e {kodljive snovi. Aktivno oglje pridobivajo s suho destilacijo organskih snovi, npr.iz sladkorja, orehove lupine, ki jih prej namo~ijo v raztopini cinkovega (II) klorida (ZnCl2) ali kalijevega karbonata (K2CO3). Pri segrevanju se brez pristopa zraka razvijajo plini, zato nastane porozna snov z veliko aktivno povr{ino. julij-avgust 33 Primo` Kolman primoz_kolman@yahoo.com ASTRONOMIJA Poletno nebo Poletni ve~eri so kot nala{~ primerni za opazovanje zvezdnatega neba. Ne glede na to ali ste na po~itnicah na morju ali v planinah, se boste tudi nehote zve~er zazrli v nebo polno zvezd. Iz krajev, dale~ stran od mestnih lu~i boste onemeli ob pogledu na mno{tvo zvezd, ki so posute po nebu. In da ne boste po nebu iskali le Velikega voza in Severnice, si na tem mestu poglejmo, kaj vse {e lahko najdemo zve~er, ~e se ozremo v nebo. Prva "zvezda", ki jo bomo zve~er uzrli potem, ko bo Sonce `e za{lo za zahodnim obzorjem, bo Ve~ernica. Na{li jo bomo na zahodni strani neba - v ve~erni zarji. To pravzaprav ni zvezda, ampak planet - Venera. Ker je Venera notranji planet, jo vedno najdemo nekje blizu Sonca. Enkrat sveti kot Ve~ernica, drugi~ kot Danica, nikoli pa je ne boste na{li na nebu na primer ob polno~i. Venera je takoj za Soncem in Luno najsvetlej{i objekt na nebu. Prav zato ji pravimo Ve~ernica takrat, ko se prva pojavi v ve~erni zarji in Danica, ko zadnja zapusti no~no nebo. ^e pogledamo Venero skozi daljnogled ali teleskop, bomo opazili, da se nam ka`e kot krajec - podobno kot Luna, le da je mnogo dlje. V prvih dneh julija lahko v neposredni bli`ini Venere (levo-navzdol) opazimo tudi planet Merkur. Andromedina galaksija ^e se ozremo pribli`no proti jugovzhodu, bomo uzrli zna~ilna poletna ozvezdja. Najsvetlej{e zvezde v ozvezdjih Lire, Orla in Laboda tvorijo "Poletni trikotnik", saj ga lahko opazujemo celo poletje. Skozi Laboda, Orla in Strelca poteka Rimska cesta - tudi Mle~na cesta, saj spominja na razlito mleko. To je Galaksija, kateri pripadamo skupaj s Soncem, Luno in ostalimi planeti. Toda vse skupaj je le majhen del~ek Vesolja. Rimska cesta je le ena izmed galaksij, ki sestavljajo Lokalno jato. To so galaksije, ki jih med seboj ve`e gravitacija in to kljub temu, da so med seboj oddaljene tudi do ve~ milijonov svetlobnih let. Vendar tudi to {e vedno ni ni~ v primerjavi s celotnim Vesoljem… Zanimivo je omeniti, da ko gleda- mo zvezde in planete, pravzaprav gledamo v preteklost … Bolj ko je nek predmet oddaljen, dlje ~asa rabi svetloba, da pride do nas. @e z Lune, ki je Zemlji najbli`je, rabi svetloba dobro sekundo. S Sonca potrebuje 8 minut, od najbli`jih zvezd pa `e leta in desetletja. Najbolj oddaljene posamezne zvezde, ki jih {e lahko vidimo s prostimi o~mi so nekaj deset tiso~ svetlobnih let stran. Pomislite na kak{ni stopnji razvoja smo bili ljudje takrat, ko je svetloba zapustila te zvezde… In to je {ele del~ek na{e galaksije… Pa vzemimo na primer sosedo - Andromedino galaksijo, ki je tudi ~lanica na{e Lokalne jate. Ko jo danes opazujemo, jo vidimo tak{no, kot je bila takrat, ko so po Zemlji {e hodili dinozavri… Pogled proti zvezdam Poletnega trikotnika - zve~er nekako v smeri proti jugovzhodu. 34 @VN Aljo{a Bizjak aljosa.bizjak@rutka.net Nevarnosti ob nevihti in kako se jih ubraniti Od vseh vremenskih pojavov nas najbolj opozorijo na mo~ narave ravno nevihte, ki nam s svojim hitrim rojstvom lahko zagrenijo izlet ali bivakiranje. Na~eloma poznamo dva tipa neviht; tiste ki nastajajo ob frontalnih motnjah (sre~evanjih hladnega in toplega zraka) ter vro~inske nevihte, ki nastanejo kadar je ozra~je toplo, a sicer jasno in mirno. Kdaj vemo, da je blizu nas nevihtni oblak? Strele in blode~i elektri~ni tokovi Nevarna sopotnice neviht so strele. Strela lahko tre{~i kamorkoli, vendar najraje v izpostavljena mesta; v vrhove in grebene gora, ve~ja izstopajo~a in osamljena drevesa, vi{je in osamljene stavbe. Ko tre{~i, lahko elektrika potuje po tleh {e precej dale~. Nevihtni oblak - oblika nakovala. Da bi prepoznali nevihtni oblak, moramo ~ez dan ve~krat pogledati po nebu in oceniti, kateri oblak hitro rase in kam ga nese. Nevihtni oblak je na pogled visok, pri vrhu ga v obliko nakovala oblikujejo visoki koprenasti del, telo je kopasto, dno pa je temno sivo (glej skico). Po grmenju lahko ocenimo, kako dale~ je tre{~ila strela. Merimo ~as med bliskom in trenutkom, ko sli{imo grom. Za eno sekundo vzamemo okoli 360 m razdalje. Ko je oblak `e blizu... no ponavadi zakrije sonce. Takrat nas mora `e malo zaskrbeti, da bomo mokri. Vidimo lahko `e temno dno oblaka in snope de`ja, ko pa za~utimo {e hladen vetrc, bomo verjetno mokri v nekaj trenutkih, ~e ne najdemo zavetja. Foto: Marko Koro{ec, http://www.weather-photos.net/. Pozor! Strela lahko tre{~i tudi dale~ izven sence oblaka, torej tudi preden ali potem, ko ob~utimo de`! Tak{ne so 'strele z jasnega' . Od izpostavljenih mest se takoj umaknimo; v kak{no ve~jo votlino, gozd ali pa k vzno`ju hriba, vendar tu nismo povsem varni - ne dotikajmo ali naslanjajmo se na drevesa, skale - bodimo odmaknjeni vsaj 2 metra. Zelo varno je menda meli{~e. Nato odstranimo kovinske predmete in jih odlo`imo ~im dlje od nas. NASVETI: 1. Izogibajmo se odprtim prostorom, jasam in osamljenim drevesom na prostem. 2. Izogibajmo se potokom, mahovnatim tlom, dnom jarkov, rovom; voda postane dober elektri~ni prevodnik 3. Avtomobil deluje kot varna kletka, v katero strela ne more vstopiti. Sicer ^e zaidemo v naelektreno ozra~je in varnostni polo`aj V gorah se lahko zgodi, da zaidemo ali pa da nad nas pride naelektreno ozra~je; lasje se nam postavijo po konci, {~emi nas po ko`i, iskri se. Takrat je na{a smrt najbli`e in hitro se sklju~imo in po~epnimo v varnostni polo`aj. To je ~epe~i polo`aj. Tako predstavljamo majhno tar~o ter v primeru udara poskrbimo, da elektrika ne bi potovala ~ez vso telo: - stopali sta skupaj, gle`nja ali goleni se dotikata (~imkraj{a pot elektrike po telesu), stojmo na vrvi, najvarneje je v gumijastih podplatih, - ne bodimo v skupini, med osebami naj bo vsaj 2 metra razdalje; ~e `e enega oplazi, vseh ne bo in bodo lahko pomagali, - sedemo lahko na nahrbtnik in se pokrijemo s {otorko ali polivinilom, - presodimo, kako bi tekel elektri~ni tok in se le-temu ognimo. Zaklju~ek: Nevihte so lahko res zelo razburljive, vendar lahko v njih u`ivamo le ob opazovanju skozi okno doma. glejmo, da ne bi na avtomobil padlo kako drevo. 4. Izogibajmo se kovinskim konstrukcijam in streham. 5. NAJNEVARNEJ[E je LE@ATI ali STATI, saj omogo~amo, da lahko elektrika potuje ~ez ve~ino telesa, kar prinese smrt. julij-avgust 35 Pepl 1. Kdo smo? Polaris je ime orientacijskega kluba, sede` ima sicer v Ljubljani, vendar smo ga pred desetletjem ustanovili pri{leki v Ljubljano, ki se nismo ~utili dovolj '@abarje', da bi pristopili v `e obstoje~ ljubljanski orientacijski klub. Na{a osnovna dejavnost je torej orientacijski tek, vendar nas kot (ve~inoma nekdanje) tabornike, gornike, jamarje in sploh ljubitelje narave, rekreacije in {porta pogosto zamika tudi kaj drugega, kot npr. kak maraton, turno smu~anje, planinsko ali taborni{ko orientacijsko tekmovanje in {e kaj. 2. Zakaj in kako na Yogsi AR? Tako se nam je lani spomladi utrnila ideja, da bi se morda dalo spopasti tudi s pustolovsko dirko. Kar takoj na vrat na nos si na ARS 2004 nismo upali, zato pa smo ga temeljito preu~ili s ciljem, da se na ARS 2005 pojavimo tudi mi. In ko smo odkrili Yogsi smo takoj vedeli, da je to idealen preskus in trening z ARS 2005. Ker nas je za ARS ekipo 5 (4 + rezerva) smo na hitro med prazniki poiskali {e 6. ~lana, se v skladu s pri~akovano pripravljenostjo in z upo{tevanjem dru`inskih vezi uparili v dvojke in, da ne bi bilo preve~ sporov glede zaporednih {tevilk, ekipe poimenovali po za~etnicah ~lanov. 3. Predpriprave: Za~ele so se `e lani poleti, predvsem na navdu{enje prodajalcev opreme, saj smo jim v zadnjih mesecih po{teno napolnili blagajne. Druga~e pa smo malo skupaj in malo vsak zase preizku{ali nekatere panoge, nekateri z 12 urnimi pohodi, drugi z no~no no{njo polomljenih koles, s plavalnimi klepeti in dvakrat s spusti na steni pod [umberkom pod budnim nadzorom dom`alskih jamarjev. Da pa bi na Yogsiju ~im bolj okusili razmere ARS, smo nekateri dan pred tekmo odtekli {e tek trojk na 28 km. 4. Pri~akovanja: Zelo previdna, nekako smo upali, da bomo pri{li skozi progo, po mo`nosti v ~asu, kraj{im od 9 ur. pepl@rutka.net OK Polaris 6. Na progi: Po za~etnem ogrevanju pri vzponu na [marjetno goro smo imeli prvo te`avo s "staro" skakalnico - pri~akovali smo nekaj podobnega kot je Bloudkova v Planici, tako pa smo mislili, da smo `e pri novi, ker sta se kontrolorja skrivala v senci. De`ne kaplje so nas pospe{ile proti (pokritemu) bazenu in nato se je zlilo ravno med na{im plavanjem. S ~olnom smo po nekaj vijugah ujeli smer in s pomo~jo harmonikarja tudi na{li mesto izkrcanja. Po to~nem azimutu skozi orientacijsko zahteven gozd smo namesto h kontrolni to~ki zavili k prehitro opa`enim kolesom na mostu. Kolesarjenje smo ve~inoma izvedli v vlakcu, eden najlep{ih delov trase je bilo vsekakor sleme s Kri`ne Gore na Planico. Dva spusta - prvi s kolesom in drugi z mosta - in kar nepri~akovano hitro smo bili na cilju. 7. Nate`ja panoga: No{nja kajaka. 8. Najla`ja panoga: Vse razen no{nje kajaka. 9. Zanimivosti: Prednost bolj{e karte pred ostalimi ekipami je bila {e posebej o~itna na odseku od Krive {~uke do vzno`ja vzpona na Kri`no Goro, ko smo sestavili vlak in kdor je prehitel "lokomotivo" se je praviloma ~ez nekaj ~asa ponovno zna{el na repu. 10. Odzivi na rezultat: Neverjetno, super! 5. Pred startom: Ubadanje s pripravo opreme nam je prepre~ilo na~rtovano dopoldansko malico v gostilni. [e ve~ ~asa pa smo porabili s pripravo kart - kot orientacijski in celo poklicni kartografi smo seveda namesto tistih, ki jih je pripravil organizator, kmalu pripravili tak{ne, ki zaslu`ijo to ime. ^eprav je Luka na cilju dejal, da so slabe karte del pustolov{~ine, je res, da slabe karte tudi onemogo~ajo po{teno primerjavo med ekipami, saj namesto znanja pogosto odlo~a sre~a in predvsem poznavanje terena. ORIENTACIJA 11. Naslednji dan: Nekaj bole~in v mi{icah, ne toliko, da bi pokvarilo dober vtis tekmovanja, {e najbolj se upira spiranje blata s kolesa. 12. ^ez tri dni: Vse te`ave so pozabljene, ostaja le {e navdu{enje nad tekmo. 36 NASVETI VODJEM Mag. Jasna Vuradin Popovi~, prof. psih. jasna.vuradin-popovic@guest.arnes.si Kaj se zgodi, ~e se tabornik zaljubi? Pribli`ujejo se poletne po~itnice, z njimi pa tudi prijetnej{e po~utje, izleti in taborjenja. Mnogi se bodo zaljubili prvi~, drugi~, peti~ ... ^e se spomnite iz prej{nje {tevilke Tabora, bi teoreti~no lahko rekli, da se bodo nekateri zaljubili namerno. Trditev izhaja iz raziskav, da na svoja ~ustva lahko vplivamo in da imajo ~ustva zmeraj nekak{no nalogo. ^eprav se mnogim zdi, da zaljubljenost "pride" kar sama od sebe, pa vendarle lahko vplivamo na njeno intenziteto in na~in izra`anja. Tudi tega se moramo nau~iti in vnaprej o tem razmi{ljati. Naj bo tudi ta ~lanek v pomo~ za "ljubezenske bole~ine". Kaj sploh je zaljubljenost? Psihologi so dokaj demistificirali pojem zaljubljenosti (ne vidijo v zaljubljenosti posebnih skrivnosti), ~eprav to {e ne pomeni, da o tem vedo vse. Zaljubljenost se definira kot zelo mo~no ~ustvo, toda plitvo in kratkotrajno. Mo~ zaljubljenosti se ka`e v tem, da vstopi v ospredje na{ih interesov, postaja glavni predmet na{ega razmi{ljanja in ob tem lahko zanemarjamo ostala podro~ja kot so u~enje, {port, prijateljstvo. Imamo mo~no potrebo po fizi~ni bli`ini druge osebe, ob~utek imamo, da je takrat pomembno samo to in da bo trajalo ve~no. Plitvost se ka`e v tem, da se najpogosteje zaljubimo v osebo, ki jo slabo poznamo, bolj nam je pomembna njena zunanja podoba kot resni~ne lastnosti te osebe, bolj so nam v ospredju na{i lastni interesi kot dobrobit druge osebe. Te`ko prena{amo, ~e druga oseba namenja pozornost nekomu drugemu namesto nam, torej se ob zaljubljenosti pojavlja mo~no ljubosumje. Zaljubljenost spremljajo tudi intenzivne fiziolo{ke spremembe kot so potenje, drhtenje, suha usta, prebavne motnje, izguba apetita. Fiziolo{ke spremembe so podobne kot pri ostalih intenzivnih ~ustvih kot sta strah ali jeza. Zaradi tega, ker je zaljubljenost zelo intenzivno ~ustvo, bi se utegnilo zgoditi, da "pregorimo", zato je naravni obrambni mehanizem deluje tako, da zaljubljenost traja kratek ~as (nekateri `e vedo iz izku{enj!). Intenzivnost do`ivljanja in razli~ne fiziolo{ke spremembe, ki so tudi opazne na zunaj, lahko ustra{ijo mladostnika. ^e bo poznal naravo delovanja ~ustva, bo le-to la`je nadzoroval in uravnaval ter obrnil ~ustvo v svojo korist, oziroma ob njem u`ival. Psihoanaliti~ni psihologi s Sigmundom Freudom kot glavnim predstavnikom pravijo, da je zaljubljenost ~ustvo, ko v drugemu i{~e{ samega sebe. Z izku{njami, zrelostjo in s sprejemanjem odgovornosti se zaljubljenost pretvarja v ljubezen - postaja manj intenzivno, toda globoko in dolgotrajno ~ustvo, ki se ka`e predvsem v sprejemanju drugega z vsemi njegovimi pomanjkljivostmi in dobrimi lastnosti. Pri ljubezni nimamo potrebe, da drugega spreminjamo po svoji meri kot je to pri zaljubljenosti (glede tega, da ga ne moremo spremeniti po svoji meri, ga zapustimo!), ampak mu pomaga- mo, da raste v svojo smer. Ljubezen pomeni skrb in odgovornost za drugega, vendar ne tolik{na skrb, da drugemu onemogo~a lastni razvoj. Torej, dragi taborniki, ~e boste lo~ili zaljubljenost od ljubezni, bo marsikatera te`ava la`je premagljiva in va{ odnos z drugimi kvalitetnej{i. julij-avgust 37 Bubi bubi@rutka.net IZ TABORNI[KE PESMARICE Tokratna pesmica je prav posebna. Melita Osojnik, ki jo prepeva, o njej pravi tole: »Mene je pesmica pritegnila, ker so med pravlji~ne niti besedila vpletene tudi male/velike modrosti in predvsem povabilo k odprtosti in ljubezni. Zanimivo je, da je pritegnila tudi varovance Doma Dolfke Bo{tjan~i~ na Igu (to so otroci in mladostniki s te`jo stopnjo prizadetosti), ki so se pesmico nau~ili in z njo tudi nastopili.« Dodaja {e, da ji je v{e~, ~e gre glasba, ki jo skupaj s svojimi sodelavci ustvarja, med otroke in mlade in {e zlasti, ~e ti pesmice vzamejo za svoje. Med pesmimi za otroke ta vsekakor izstopa, zato ste lepo vabljeni, da jo uvrstite v ve~erni taborni{ki repertoar. Tokratni akordi so zahtevnej{i, kot smo jih vajeni, zato pa skladbica zveni nekoliko druga~e, mogo~e bolj `lahtno. Akord ozna~en z (maj7) je durov kvintakord z veliko septimo, tisti, ozna~en z (zm), pa je zmanj{an kvintakord. Pri prijemu azm s sheme lahko na ~etrti struni primete ~etrto polje, ali pa prvi prst enostavno samo rahlo polo`ite na struno, da ton zadu{ite. ^e se vam akordi po prehodu zdijo prete`ki, lahko igrate kar tiste z za~etka. Posnetek pesmice v MP3 formatu najdete na SiOL-ovem Veselem spletu (http://www.siol.net/Veseli-Splet), spletna stran Melite Osojnik pa »sli{i na naslov« http://www2.arnes.si/~mavsen1/. V ma~ji de`eli Zvezdana Majhen/Artur Azarkevich Uvod: g azm D7 g azm D7 Prehod: g azm D g azm F g c D7 g V ma~ji de`eli na koncu sveta g c D7 Bmaj7 vsak dan napredejo malo zlata c F Bmaj7 Eb in ga pripeljejo v mavri~ni grad, azm D g kjer tkejo ljubezen in ve~no pomlad. (2x) b eb F b V ma~ji de`eli na koncu sveta b eb Ab Db vsi se poznajo v globino srca, Ab Db Gb eb nih~e se ne stara, nih~e ne zboli, czm F7 b nih~e ni ve~ vreden od drugih ljudi. (2x) V ma~jo de`elo na koncu sveta vabljen je vsak, ki pobo`ati zna, vsak, ki se smeje s svetlobo v o~eh in rad zadr`i tujo dlan v dlaneh. (2x) 38 ADRENALIN Luka Snoj mumlj@hotmail.com Kajak Je mo`no imeti popolno kontrolo nad vodo? Je mo`no zatreti strah pred velikimi re~nimi valovi in jih izkoristiti za neizmeren u`itek in igro z njimi? Voda bo vedno predstavljala izziv ~loveku in `eljo po tem, da bi jo premagal. Konec koncev smo pri{li iz vode! Kajak je eden izmed bolj priljubljenih adrenalinskih poletnih {portov v Sloveniji. Ker je Slovenija relativno bogata z divjimi (Sava, Savinja, So~a, Kolpa …) in mirnimi rekami (Drava, Mura …) nudi tako zahtevnej{im kot tudi nezahtevnej{im kajaka{om mnogo zabave in u`itkov. V zadnjih destih letih se je ta {port tako razvil, da na tr`i{~u najdemo `e toliko razli~nih kajkov, da se je `e te`ko odlo~iti za nakup. Ko se odlo~amo za nakup, se seveda moramo vpra{ati, ali potrebujemo kajak za mirne ali divje vode. ^e se odlo~imo za prvo mo`nost, potrebujemo dolg poliesterski kajak, ki je lahek, stabilen in lahko vodljiv. S takim ~olnom na mirni vodi dose`emo veliko ve~jo hitrost kot s kajakom za divje vode. Vendar ima ta kajak tudi pomanljivosti. Ker je narejen iz tankega poliestra, ni primeren za divje vode, ker ob trku s skalo hitro po~i in ga je potem potrebno zakrpati. Seveda se lahko odlo~ite za nakup ~olna, ki ga za majhne denarje kupite v kak{nem trgovskem centru in ga kasneje napolnite z zra~no tla~ilko. Taki ~olni so zelo nerodni, po~asni in se hitro predrejo. Seveda obstajajo tudi kvalitetni kajaki, ki so narejeni iz istega materiala kot rafti, vendar so cene teh ~oln bistveno vi{je kot cene ~olnov iz trgovskih centrov. ^e pa ste `eljni divjih avantur, si morate omisliti kajak za divje vode. Pri teh kajakih je izbira {e ve~ja kot pri kajakih za mirne vode. S preprostim pravilom bi lahko rekli: bolj kot obvladate vodo, kraj{i ~oln potrebujete. Za za~etnike pa je vsekakor pomembno, da za~nejo z dalj{im ~olnom (pribli`no 3 metre). Spopadanje z brzicami, rolami in hitrimi tokovi zahteva veliko ve~ tehni~nega znanja, fizi~ne mo~i in ob~utka za ravnote`je kot veslanje na stoje~ih vodah. Za veslanje po divjih vodah je osnova vsekakor eskimski obrat (eskimotiranje). Z drugimi besedami: to je poseben sunek s telesom in veslom, ki ga uporabimo, ~e se s ~olnom prevrnemo. V takem primeru uporabimo ta gib in ~oln se z na{im telesom obrne v prvotno stanje. Ker je veslanje na divji vodi polno prevra~anj (predvsem na za~etku), je u~enje eskimskega obrata obvezno za vse za~etnike. Pri veslanju na divjih vodah je zelo pomembno, da ne nikoli ne veslamo sami. Divja voda ni tako nedol`na, kot se v~asih zdi. Posebno navarne so skale, ob katere lahko tr~imo z glavo, podvodni tokovi in grmi~evje, ki se skljanja nad vodo, v katerega se lahko zapletemo. Veliko nevarnost predstavljajo tudi stebri mostov, na katerih se re~ni tok razpolovi. Posebne u`itke izku{enim kajak{em nudijo izredno kratki ~olni (njihova dol`ina je pribli`no meter in pol), s katerimi je na divji vodi mogo~e po~eti salte in druge vragolije. Seveda je za obvladanje teh ~olnov potrebno veliko predhodnega znanja in izku{enj. Za izvajanje tega {porta poleg ~olna potrebujejmo {e veslo (vesla za mirne vode se razlikujejo od vesel za divje vode po obliki lista), ~elado (varuje na{o glavo pred morebitnimi trki v skale), re{ilni jopi~, krovnico (onemogo~a vodi, da pride v ~oln) in neoprensko obleko. Cene te opreme so seveda zelo razli~ne in odvisne od kakovosti materialov. Priljubljene kajaka{ke to~ke: So~a, Savinja, Sava (umetna kajak proga Tacen), Kolpa (od Osilnice do Broda na Kolpi), Sava Bohinjka. Foto: Bla` Verbi~. julij-avgust 39 V SPOMIN Spominska knjiga Iz poslovilnih besed ob slovesu od Jane Leskovec Zgodbo bi vam rad povedal, zgodbo o neki deklici, zgodbo o deklici, ki so jo vsi imeli radi. Jana je bilo njeno ime, dvanajst let bi leto{nje jeseni praznovala. Lep praznik bi to bil, povabila bi so{olce iz {estega razreda, pa {e kak{no prijateljico, prijatelja. Toda tam v tistem {estem razredu bo en stol prazen … Njen sto l… So{olci se bodo morda le {e spomnili, da so jo neko~ poznali, Jano in tudi skupaj z njo v {olo hodili. Da je bila dobra odli~na {olarka, da je veliko vedela in hotela vedeti ve~ … In prijazna, kot malokatera. Potem se bodo spomnili, da je bila koraj`na, gib~na, vesela. Polna otro{kih, nikomur {kodljivih vragolij. Doma so jo radi imeli, kaj je ne bi. Saj je bila zlat otrok, otrok ljubezni, sad prave in pristne sre~e … Pri tabornikih so jo cenili, {la je mednje, ker se je hotela veliko nau~iti, ker se je hotela privaditi tovari{tvu, ker …, ker je hotela biti enaka med enakimi, ker se ji je v srce usedla narava. In prav ta narava … Ko so letos na ~rnovr{ki {oli razdelili spri~evala, je u~enko Jano ~akal prijeten teden …, na P{enku po Hlevi{ami , na poletnem taboru ~rnovr{ke ~ete. Sreda se je nagibala v ve~er, vsi, ki so tam taborili, so delali tisto, kar se pa~ v taboru del a…, kar taborniki po~nejo … In zgodilo se je nenadoma, narava je pokazala svojo stra{no mo~ … In nato je bila ti{ina … In bili so zaprepadeni obrazi, nemi o~itki …, nema vpra{anja ... Zakaj? Zakaj prav ona? Zakaj je ta narava, ki jo imamo radi in jo spo{tujemo, zahtevala tako stra{en davek. Ugrabila je cvet, ki je komaj za~el brsteti … Odgovora ni bilo in ga ne bo … In danes je pred nami bela krsta, nemo nam pripoveduje, da je angel od{el med angele … To je torej zgodba o deklici Jani, o deklici ki je oropana vsega … In ni pravljica, je pripoved o kruti resnici. Pripoved, povedana v opomin in spomin. Kdor je danes posodil zadnjo pot iz srca in resni~nega so~utja, naj bo zahvaljen. Draga mlada prijateljica! [e kratka pot do cerkve in nato te ~aka objem matere zemlje. Dana je tej zemlji velika ~ast, sprejela bo nedol`no bitje … "Memento mori …" ^rni Vrh, 1. julija 2005 40 SOS S estri O dgovarjata S otrpinom Najprej en poletni pozdrav~ek vsem. Po~itnice so tu in bodo {e trajale, tako da brez skrbi, {ola je obe{ena na klin, son~ek je tu, pa po morju di{i in ~as je, da po~nete vse tisto, ~esar ~ez leto ne morete. Izkoristite to poletje, je najin nasvet, naj bo nepozabno!!! Kljub vsemu so tu va{a vpra{anja, in seveda najini odgovori. VPRA[NJE: Dragi Kuhla in Kahla!!! To pismo pi{em iz velike jeze, ki je nikakor ne znam ukrotiti. Zadnje ~ase me vsaka malenkost spravi ob `ivce in izgubim nadzor nad sabo. Potem mi je seveda `al, saj v trenutku jeze govorim stvari, na katere {e pomisliti ne sme{! Zaradi tega sem se skregala s svojo najbolj{o prijateljico in ne vem, kako naj se ji opravi~im. Mogo~e vidve vesta, kako naj umirim svojo jezo, saj se bojim, da bom zaradi nje izgubila vse, ki mi resni~no veliko pomenijo. Ta jezna L ODGOVOR: ^ao, Ta jezna, zdi se nama, da bo{ morala najprej malo globlje pogledati vase in ugotoviti, kje je vzrok za tvojo jezo in izbruhe. Le tako se je bo{ lahko otresla, zato ti predlagava, da se iskreno vpra{a{, zakaj tako reagira{ in si {e bolj iskreno odgovori{, pa bo{ na pravi poti. To bi bil prvi korak, sledijo mu pa drugi, najti mora{ svoj sistem nadzorovanja jeze, odlo~i se za kak{en gib ali besede, ki te bodo odvrnile od napa~ne reakcije, in jih seveda uporabljaj vedno, ko za~uti{ potencialno situacijo. Vztrajaj, vedno pa so ti na razpolago tudi druge oblike pomo~i, pogovori{ se lahko s kom doma ali pa {olsko psihologinjo. Sre~no. VPRA[ANJE: Ojla! Redno berem vajino rubriko in je FUL KUL. Upam, da mi bosta znali pomagati, saj sta sigurno ful dobri tabornici in poznata tak{ne probleme. Letos sem se vpisala k tabornikom in spoznala veliko novih ljudi in saj vesta, da kjer so taborniki, je zabava, a ne!!! Problemi pa se za~nejo pri mojih star{ih, ki mi grenijo `ivljenje. Vedno kadar imamo vodove ali pa dru`inske sestanke, moram jaz takoj domov, ponavadi `e ~ez pol ure. Potem je pa tukaj {e taborjenje, o katerem lahko samo sanjam, saj me star{i ne bodo niti slu~ajno pustili. Pomagajta! Kaj naj naredim? P. S.: Oprostita zaradi grde pisave in pravopisnih napak. ODGOVOR: @iv, ja zoprna stvar, glede vseh vodovih in dru`inskih sestankov si bo{ lahko pridobila zaupanje star{ev le sama skozi ~as, kar se pa taborjenja ti~e, predlagava, da se oba star{a udele`ita sestanka, ki ga bo tvoj rod verjetno organiziral pred taborjenjem in tam bosta lahko ugotovila, kako dobro in koristno bo taborjenje zate kot osebo in najstnico. ^e dvomi{ v to, potem svoje te`ave zaupaj vodniku oz. vodnici, da bo posvetil/a ve~ pozornosti tvojim star{em in ju omeh~al, saj vsi vemo, da so taborniki zakon, a ne! Poro~aj septembra, nujno! VPRA[ANJE: @ivjo, sestri! Tudi jaz sem eden izmed tistih, ki nam ljubezen povzro~a ogromne te`ave. No, pa k stvari. Zaljubljen sem v punco, ki je tri leta starej{a od mene, torej je `e 18. Zelo rada se dru`i z mano in se smeje mojim foram ..., samo tega ne vem ali sem ji tudi jaz v{e~. Strah me je povedati resnico, saj me mogo~e potem ne bo ve~ marala. Z njo bi res rad bil dober prijatelj ali pa {e kaj ve~, samo kako naj ji vse skupaj povem. Velikokrat sam jo `e poiz- ku{al pozabiti, vendar ni {lo! Vpra{anje je, ali naj ji povem kaj ~utim do nje ali ne??? M. ODGOVOR: Love is in the air ... prepevava trenutno in sva ti kr malo fou{. Tkole bova rekli, dejstvo je, da se punce hitreje razvijajo na vseh podro~jih od vas fanti~ev, zato si mogo~e zanjo malo prezelen, vendar je to {e vedno njena odlo~itev. ^e se ti zdi, da bi zadeva lahko funkcionirala in si za~util kak{ne pozitivne vibracije in signale tudi z njene strani, potem go for it, boy. Mogo~e se bo zdaj preko poletja pokazala kak{na primerna prilo`nost med dru`enjem, pa poizkusi svojo sre~o, nima{ kaj izgubiti, ~e te bo zavrnila, sta verjetno {e vedno lahko dobra prijatelja. Kar pogumno. Ena globoka se je Kuhli utrnila zejle, in sicer gre takole: Morda je ljubezen smisel `ivljenja. Morda. Zagotovo pa je `ivljenje brez nje najve~ji nesmisel. Lepo ha, no upava, da se vas je vsaj malo dotaknilo, in vas vabiva v svojo dru`bo tudi v novem {olskem letu, dosegljivi bova na naslovu SOS rubrika, Parmova 33, Ljubljana ali na kuhla.kahla@gmail.com. U`ivajte poletje in naj se vas problemi izogibajo, ~e pa ne, pa veste, kam se obrniti. Kuhla&Kahla julij-avgust 41 Nino~ka nina.medved@guest.arnes.si FACA Boris Volari~: FACA Faca je vedno nekdo, ki te s svojimi dejanji navdihne. In kdo drug kot ~lovek, ki nas vodi na na{ih taborni{kih poteh, bi lahko bil najve~ja faca? Boris Volari~. Na{ Vol. Kdo ga {e NE pozna?! FOTONATE^AJ Najprej nam povej nekaj nasplo{no o tvoji taborni{ki karieri. "K tabornikom sem za~el hoditi `e v drugem razredu in 6 let kasneje sem {el na svoje prvo taborjenje. Mama tudi pravi, da so me taborniki ~isto spremenili. Zdaj po`rem vsako svinjarijo (razen graha), prej pa … Ampak ko enkrat pade{ not, ne more{ ve~ ven." Kako pa si dobil svoje taborni{ko ime - Vol? "Dobil sem ga v isti ra~unalni{ki sobi na osnovni {oli, kjer sedaj delam. Moj zadnji in najljub{i vodnik - Ari nam je dejal, naj si izmislimo svoja taborni{ka imena. Rekel je, naj bom Vol in istega leta (1992) so me na taborjenju tako krstili. Vedno so se mi zdeli tisti, ki so `e imeli svoja imena, glavne face." Kaj vse si `e po~el pri tabornikih? "Pri 14 letih sem bil pomo~nik vodnika, pri 16 na~elnik ~ete Gamsov, pri 18 stare{ina ~ete, potem {e malo vmes gospodar in na~elnik dru`ine GG, ves ta ~as pa tudi vodnik. Nikoli nisem bil na vodni{kem te~aju, sedaj pa sem skoraj in{truktor II. stopnje." Pa sedaj? "Funkcije niso pomembne. Trudim se nuditi podporo vodnikom v rodu pri njihovem delu. Skrbim tudi, da je Mariborski taborni{ki center vedno lepo urejen in ima odprta vrata. Skrbim, da so na~elniki vseh mariborskih rodov obve{~eni o dogajanju in se trudim, da kar najbolje sodelujemo. Delam tudi na spletnem servisu RutkaNET." Povej mi o tisti taborni{ki akciji, ki ti je najbolj ostala v spominu. "Ful akcije? Samo take, na katere sem enostavno {el in jih nisem organiziral. Bivakiranja. S ~eto Gamsov na Prvomajski frati, s PP-ji na [umiku, z vodniki na Lepenatki, z gr~ami na Cerkni{kem jezeru, z vodom rkov na Prvomajski frati ..." Poleg tabornikov ti ~as polni …? "Hodim v slu`bo, kjer vzgajam ra~unalnike, da razumejo otroke. In obratno. Obdelujem vinograd in negujem vino v kleti. Seveda ga tudi degustiram. V mejah normale. Najpomembnej{a je kultura pitja, katere pa slovenska mladina `al nima. Poslu{am glasbo. Skoraj izklju~no rock. Najraje v `ivo." Kak{ni so kaj tvoji taborni{ki cilji? "Trenutni cilj je samo eden: Diplomirati. Potem pa ... Hm ... Slu`ba ... [talca ... Kravca ... ^e bo kravca ta prava in bo za, pa {e kak{no tele ... ali dve ... ali tri ..." Kje pa vidi{ mesto taborni{tvu v Mariboru v prihodnosti? "MTC bo osrednji skavtski center za SV Slovenijo, v Mariboru bo 8 rodov, vsak s po 100 ~lani ... Tesno bodo sodelovali z lokalno skupnostjo, {olami … Vse rodove in Zvezo bodo vodili dijaki in {tudentje. Jaz pa bom pri{el v Gornji Grad, kjer se bo ravno zaklju~evala druga izmena taborjenja XI. SNOUB, ki jo bo vodilo mlado in izku{eno taborno vodstvo. Prisedel bom k prijateljem ob tabornem ognju, opazoval zvezde nad Lepenatko in se predal vonju sve`e poko{ene trave. Sanjam? Mogo~e ne. Trudil se bom, da se bodo sanje uresni~ile! Zato mi pravijo Vol. Ker sem trmast kot vol." 42 DOTIK Sergy sergy@rutka.net Kako izgleda ljubezen? O ljubezni je napisanega `e veliko, pa {e vedno pi{emo o njej in {e vedno bodo pisali o njej, saj jo vsak izmed nas izra`a in ob~uti na druga~en na~in. O tem, kako izgleda ljubezen, je pisal tudi sveti Avgu{tin: "Ima roke, s katerimi pomaga drugim. Ima noge, s katerimi pohiti k slabotnim in potrebnim pomo~i. Ima o~i, s katerimi uvidi stisko in pomanjkanje. Ima u{esa, s katerimi prisluhne vzdihom in bole~inam ljudi. Tako izgleda ljubezen." Fotografija: Bla` Verbi~. Veliko ljudi `ivi iz dneva v dan, ne da bi ljubezen spoznali, jo izkusili in se v njej veselili, pa vendar po besedah Johna Powell, S. J., {e vedno na{a `ivljenja oblikujejo tisti, ki nas ljubijo - in tisti, ki nam ljubezen odrekajo. Ljubezen vedno o`ivi, ko spoznamo, da na{a korist v razmerju ni odvisna od tega, kar bomo od nekoga dobili, temve~ od tega, koliko bomo dali. Zato je ljubezen kot prelepa ro`a - ne smem se je dotakniti, a njene vonjave vrt me vseeno spremenijo v kraj radosti. julij-avgust 43 JureJE@ jurejez@rutka.net JE@KOV KOTI^EK U`ij dan? [olske torbe smo vsaj za dobra dva meseca obesili na klin. Bolj ali manj zaslu`ene po~itnice so tu. @ivljenje, morje, sonce, zrak, svoboda in za name~ek {e kak{no nepozabno taborjenje. Bomo na{li ~as in voljo {e za kak{no dobro knjigo? Kljub iskrenemu dvomu, da bodo knjige va{ leto{nji hit poletja, se ~utim dol`nega namigniti na kak{en literarni pribolj{ek. @elel sem predstaviti deli manj znanega slovenskega ustvarjalca Lenarta Zajca Zajca. Njegova pestra romana z naslovoma 5 do 12 in Zguba tvorita zaklju~eno celoto in sta res odli~no in spro{~ujo~e poletno branje. @al se je s predstavitvijo zataknilo, zato ju tokrat samo omenjam in vabim, da si prvi vtis ustvarite kar sami. Danes pa vam raje predstavim nekaj popolnoma druga~nega. Se spominjate mo`a, ki sli{i na ime Morrie Schwartz Schwartz? O njem smo `e pisali. Poleg neko~ `e predstavljene filozofije `ivljenja in smrti (Modrost starega u~itelja) je svoje misli zapisal {e v knjigi s pomenljivim naslovom @iveti do konca konca. Njegovi zapisi so me pritegnili zaradi odlomka na hrbtni strani male knji`ice. Dokon~no pa so me njegova razmi{ljanja prevzela – seveda z obi~ajno in nujno kriti~no distanco – s tako navidez naravnim in samoumevnim poglabljanjem razse`nosti na~ela carpe diem v razmerah, ki bi jih v vsakdanjem povr{nem `ivljenju ozna~ili vsaj za absurdno tragi~ne, ~e ne kar brezizhodne. Le ~lovek, ki se je nau~il `iveti, zmore tako govoriti tudi o lastni smrt. Kar je govoril in zapisal, je tudi `ivel. @ivel prav do konca. Je` svetuje, vi preberete: Morrie Schwartz, @iveti do konca @ivel je majhen val, ki se je pozibaval na morski gladini pred obalo in se pri tem zelo zabaval. Nenadoma pa je spoznal, da se bo raztre{~il ob obali. Velik, prostran ocean ga je neizbe`no gnal proti obali. »Moj bog, kaj se dogaja z mano?« se je spra{eval s kislim in obupanim izrazom na obrazu. Mimo je prineslo drug val, ki se je prav tako pozibaval na morski gladini in se je ob tem zelo zabaval. In drugi val je dejal prvemu: »Ni~esar ne razume{. @ene te proti obali, kjer se bo{ raztre{~il.« Drugi val pa mu je odgovoril: »Ne jaz, ampak ti ni~esar ne razume{. Saj sploh nisi val; si le del velikega oceana.« Morrie Schwartz ni le val; je del ~love{tva. Umrl je, vendar bo `ivel tudi dalje. V drugi obliki? Kdo ve? Verjamem, da je le del mogo~nej{e celote … 44 julij-avgust 45 46 IGRA Sergy sergy@rutka.net Zbijanje koze Na primerni oddaljenosti postavimo na ve~ji kamen plo~evinko. Ta ponazarja kozo. Eden od igralcev je pastir, ki ~uva kozo. Ostali imajo v roki teni{ke `ogice, postavijo se za ~rto in posku{ajo kozo zbiti. Isto~asno lahko me~e le eden. Podrto kozo mora pastir takoj postaviti. [ele potem lahko lovi otroke, ki sku{ajo pobrati svoje `ogice. S tistim, ki ga pastir ujame, zamenjata vlogi. Najla`je je priti do `ogice takrat, ko je kdo zbil kozo in jo mora pastir spet postaviti. Pastir lahko lovi do mesta, od koder ostali me~ejo. Ne sme pa premikati `og, ki so jih vrgli zbijalci koze. Avtorici: Nasta Roblek (kricakraca@yahoo.com) in Meti Buh (meti@rutka.net). STRIC VOLK Uf, kako so aktivni tile moji taborni{ki bratje in sestre. Le s te`avo namre~ sledim dogajanju; {e posebej, ~e se v enem vikendu dogaja ve~ stvari. Tako sem bil zadnji~ v Slovenski Bistrici in sku{al najti kak{no sve`o kost. Prave, ki jo imam najraje, nisem na{el, sem pa na stare{instvu ZTS in na dr`avnem mnogoboju imel kaj glodati. Tokrat za spremembo ne zgodbe o jari ka~i in ~lanarini oziroma odvodu ~lanarine na ZTS. Tudi Tabor je do`ivel svojo reinkarnacijo v obliki revije za vse (da ne bo pomote, ne vsebinsko, pa~ pa za tiste, ki bodo v letu 2006 pla~ali ~lanarino). Upam le, da se jih bo nabralo toliko, da se bo ta ra~unica iz{la, saj je {ef vseh slovenskih tabornikov zaznal upadanje ~lanstva v vseh segmentih organizacije. Razlog za upadanje je pripisal zunanjim “sovra`nikom”, kar je precej slaba tola`ba. Res se spra{ujem, do kam se mora tabornik ugrezniti, da bo zaznal, da je, oprostite izrazu, “v dreku”. Precej o~itno je namre~, da mu smrad ne zado{~a za streznitev ali {e bolje prevetritev. Ta bi prav pri{la tudi na dr`avnem mnogoboju, kjer so smrad zaznali vsi; po gnojnici, slabi organizaciji in ribjem zajtrku. Ja, riba smrdi pri glavi. To vedo vsi, ampak la`je se je obrniti, odmakniti in poiskati delo na svojem vrti~ku. Veliko la`je kot pa obdelovati na{o skupno njivo, saj 20 tiso~ kvadratnih kilometrov res vzame preve~ ~asa. [e posebej, ~e jo mora{ obdelati sam (o vodovem duhu in pripadnosti pa ne duha ne sluha). Kljub vsemu je bila udele`ba na mnogoboju odli~na. To si v prihodnjih mesecih ve~ kot `eli tudi statutarna komisija, ki je pripravila predlog novega statuta. Kaj se pa to ti~e nas, bodo porekli vrti~karji, se osve`ili s kozarcem vode in nadaljevali pri svojem najljub{em opravilu. Stric volk Avtorica: Barbara Ba~nik - Ba~a (barbara.bacnik@rutka.net). tabor@rutka.net julij-avgust 47 NAGRADNA KRI@ANKA Med poslanimi kuponi za nagradno kri`anko iz {tevilke 5-6 smo iz`rebali naslednje nagrajence, ki prejmejo knji`ne nagrade: Vita Petan, Ga~nik 77b, 2212 Pesnica, Helena Harej, Lokavec 25, 5270 Ajdov{~ina, Robert [ubic, Ob potoku 7, 4226 @iri, Drogino nagrado prejme ^rt Belingar, B. Kalina 16, 5250 Solkan. ^estitamo! Nagradni kupon po{ljite najpozneje do 10. avgusta na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. NAGRADNI KUPON - 7-8 Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 7-8 Re{itve so: ___________________________ _____________________________________ LIEBER Penzion-restavracija _____________________________________ Srednje Gameljne 32e _____________________________________ _____________________________________ _____________________________________ Re{evalec: ____________________________ _____________________________________ _____________________________________